Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini.
Šlev. 242.	V Ljubljani, v petek, Ane 22. onim 1920.
»SLOVENEC« velja
po pošti na vse strani Jugoslavije tn v Ljubljani: ta owlo leto naprej. K 180'— za pol leta „ .. „ 90-— u četrt leta „ . . „ 45--sa en mesec „ .. „ 15-—
Salnos»n'tl70 celoletno K 24®-.
ssč Sobotna izdaja: ~
2i oelo leto.....C 30-—
na luo*em*1vn .... „ 35-—
I *
lilo KLVDL
...... ■. Inseratl: mmtk
Haeetolpaa petitmte (Hm stroka la 3 miMi aH ttt
prostor) a eskrat . . . go K •«—.
poetna ttd. . . w K Ka
Pri reč Jem untti mk
HaJmanjšl oglu 39/»mm KM,
tekal« vsak dam la nedeljek ta dan po
ob 5. nrl "
8W Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol štev. 6/ttl. I Rokopisi ne ue vračajo; nelranfeirana plima ae aa I sprejemajo. Uredn. leleL štv. 30, oprani. Mv. 328.
Folitlčen iisf za slovenski narod.
Uprava Je r Kopitarjev! nI. 6. — Raona poKtae 1___
ljubljanske it. 630 sa naročnino la it 349 sa oglaM, avstr. la češke 24.797, ogr. 26.5t1, bon.-btro, 7981
Kdor premotriva težak položaj, v katerem se nahaja naša država, in premišljuje, kako smo obdani od samih oboroženih. sovražnih držav, utegne biti mnenja, da moramo našo deželo kolikor se da oborožiti, da moramo zalo militarizem na vso moč in sistematično pospeševati.
Ni bolj površnega in tudi ne bolj po-gubonosnega naziranja kakor je ono, da jc odpornost in bojna sposobnost narodov odvisna od militarizma. Militarizem ie eno, oboroženo, na braniku svojih pravic stoječe ljudstvo jc drugo. Militarizem ie poseben, jasno določen sistem v državi, ki sc nikakor nc krije ne z interesi našega kulturnega življenja in ne z obrambno močjo ljudstva. Militarizem pomeni gotove nevidne, dobro organizirane sile v državi, ki so od ljudstva ločene in sc čutijo proste vsake javne kontrole. Militarizem pomeni gotove kroge in skupine v državi, ki vedo, da imajo v svojih rokah najvažnejši aparat državne moči, in gredo zato brez pomisleka in obotavljanja preko ljudskih zastOpov in njihove volje, Ta skupina se čuti prosta vseh zakonov in postav, ker dobro ve, da ni nikomur odgovorna. Doživeli sm0 v Ljubljani, da je polkovnik Vasic razpolagal samovoljno in na svojo posl preko vseh civilnih oblasti z javnim imetjem, da mu je javnost očitala celo kaznjiva dejanja-, in vendar se temu polkovniku ni skrivil clo danes niti las. Doživeli smo, da je naš militarizem teptal svoje lastne postave in pretepal ter barbarsko mučil n»ašc moštvo. Slovenski vojaki so v Albaniji in v Srbiji bili izpostavljeni gladu, ba-tinarn, gledanju v soince in stali za kaz-jn po 10 ur clo pasu v vodi, a vse naše ljudsko zastopništvo, vsa politična demokracija Jugcriavije ni imela moči, da bi ukrotila tc divjaške eksistence. Tako barbarsko početje jc plod nebrzdanega, vseh po-srav in zakonov prostega militarizma. Ta militarizem mora v naši dobi do skrajnosti osovražiti vojaški stan, mora ubiti ves ugled naše obrambne sile, uničiti vso disciplino in ves red v naši armadi. Najvišji interesi naše narodne obrambe zahtevajo, da se odpravi militarizem.
Naš militarizem gre še dalje. On ne vidi svoje odlične in prve naloge v obrambi našega ozemlja na ?unaj; on se ne smatra -za organizatorja ljudske odporne sile proti vnanjim sovražnikom; ne, on hoče uporabiti svojo silo v notranjosti države proti našemu ljudstvu. Demokratski minister Draškovič hoče izpeljati zakon »o re-
du in radu« in oropati s pomočjo militarizma naše delavstvo osemitrnega delavnika, pravice stavkanja in svobodne izbire dela. Našo industrijo, naše mnogoštevilne tovarne hoče postaviti pod komando militarizma in obnoviti tako v našem gospodarskem življenju oni osovraženi sistem nasilja, ki jc vladal med vojno nad našim delavstvom. Nobena država Evrope razen boljševiške Rusije si ne upa storiti tega usodepolnega koraka. Militarizacija podjetij bo prinesla v naše gospodarsko življenje dežele le zmedo in nezadovoljnost. Toda česar si cela Evropa ne upa, to si upa zastopnik jugoslovanske kapitalistično-demokratske stranke minister Draškovič, Mi se bomo proti militarizmu z vso energijo borili. Slovenska ljudska stranka gre v volivni boj z geslom, da mora bili v Jugoslaviji obrambna sila organ ljudskih zastopov, poslušen in pokoren izvrševa-telj ljudske volje. Ljudska stranka gre v boj z zahtevo, da se ukloni kakor vsi drugi državljani lako tudi militarizem pod zakon in postavo, ki jc v naši deželi v veljavi. Kakor vsi pojavi državnega življenja, tako mora stati tudi militarizem pod nadzorstvom ljudskih parlamentov, ki nosijo edini odgovornost za usodo dežele pred našo inozemsko javnostjo. Ljudska stranka se bo borila z vso svojo organizirano silo za to, da se uporablja naša obrambna sila proti sovražnikom, ne pa proti lastnemu ljudstvu. Čc bodo naše zahteve zmagovite, militarizem ne bo več militarizem, temveč oboroženo ljudstvo samo, čuječe nad svojo usodo in svojo varnostjo, Obrambna in odporna moč Jugoslavije bo pomnožena, ker bo njen nositelj splošno ljudsko zaupanje. Šele v demokratično organizirani vojski se bo moglo veselje za obrambo rodne grude resnično in uspešno razvijati. Prvi predpogoj, da se militarizem uniči, pa jc, da se 28. novembra porazi mili taristična demokratska stranka in njeni zavezniki, > samostojni« kmetje.
blejskega kota spraviti na dnevni red. Ni pa izključeno, da bo Italija pri predstoječih pogajanjih z delegati naše vlade skušala staviti zahtevo, da se blejski kot z naše strani nc sme utrjevati, sploh zahtevati nekake servitute in garancije glede železniške proge.
K©r®šik© vprašanje.
Belgrad, 21. oktobra. (Izvirno.) Politiki, ki so se glede vprašanja plcbiscita informirali pri vladi, so dobili vtis, da namerava vlada glede Koroške nadaljevati di-plomatično akcijo. Gre se najbrž za to, da bi ententne velesile izid. plcbiscita smatrale za neveljaven, ako bi se Avstrija pridružila Nemčiji, ker jc plcbiscit imel odločevati za pripadnost k Avstriji, ne pa k Nemčiji.
Belgrad, 20. oktobra. (Izvirno.) Blejski kot po naših točnih informacijah od mero-dajne strani ni v nevarnosti. Italija je svoj čas res stavila vprašanje o tem, komu naj ima blejski kot pripasti in ga je reklamirala ne zase, ampak za Nemško Avstrijo! Sent-žermenski mir pa je odločil drugače in nima Italija kot sopodpisateij tega mira zdaj absolutno nobene podlage pripadnost
jam ga revizij® ver-
zaljsfte
LDU Berlin, 21. oktobra. (DunKU.)
Deutsche Allgemeine Zeitung. javlja iz Bazla: Bi vši ministrski predsednik Nitti je pričel v United Press in v mnogih italijanskih listih akcijo za revizijo vcrsailleske mirovne pogodbe. To akcijo Nitti sedaj na--nadaljuje in je priobčil te dni že tretji članek pod naslovom »Varnost Evrope«. Še enkrat opozarja na krivični mir in na ponižanje, ki ga mora trpeli Nemčija. Nemčija je zaman poizkušala dokazati, da ne more izpolniti zahtev, ki so jih ji stavili zavezniki. Ti pa vse eno vztrajajo pri svojih zahtevah napram državi, ki so jo oropali njenih kolonij in njenih ladij. Nitti trdi, da razmere v premaganih državah učinkujejo na zmagovalcc in da ogrožajo njihovo politično moč.
Strahovlada rasa Brskam.
LDU London, 21. oktobra, (Reuter,) Pri razpravi o irskem vprašanju v spodnji zbornici je zahteval Henderson v imenu delavske stranke, naj sc takoj uvede preiskava zatiranja na Irskem in naj se takoj ukine politika vojaškega terorizma. Državni tajnik za Irsko je odgovoril, da izvirajo podatki glede zatiranja od dobro organizi-rane propagande, ki dejstva namenoma potvarja, d"a bi otemnila ugled Angležev in angleške države. Ovrgel je nadalje pritožbe proti angleškim četam in je izjavil, da mora biti v najkrajšem času konec režima morjenja. Lord Robert Cecil je izrazil svoje naziranje v tej smeri in izjavil, da je ne-
Zbor
zaupnikov S. L. S.
se vrši v p o n ed e 1 j ek dne 25. oki, ob 10. uri dop ol dne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani s sledečim dnev-nim redom:
1.	Poročilo o političnem položaju. Po« roča dr, Korošec.
2.	Naš volivni program. Poroča df„ Gosar.
3.	Naše gopodarske naloge. PoroSa poslanec Brodar.
4.	Sklepanje o kandidatih za volitve v ustavotvorno skupščino.
Poživljamo vse zaupnike, ki dobe v prihodnjih dneh pismena vabila, da se tega velevažnega zboro zanesljivo vdeleže.
Načelstvo SLS.
obhodno potrebna preiskava. Tudi Asquith sc jc pridružil mnenju lorda Cccila. Bonar Law jc odgovoril Asquithu in ga opomnil na to, da je on, ko je bil leta 1916 ministrski predsednik, dal deportirali 18.036 Ircev, medtem ko jih Lloyd George ni dal deportirali več kot 24. V nadaljnjem govoru je izjavil Bonar Law: Vse bomo storili, kaj se nam bo po mirnem preudarku tega vprašanja zdelo potrebno. Ne bomo pa storili ničesar takega, kar bi v načelu pomenilo popustljivost napram morilcem. Nato se je glasovalo o Hendcrsonovem predlogu, ki pa je bil končno s 346 preli 79 glasovom odklonjen
Ita^arskl štrajk na Angleškem.
LDU London, 21. oktobra. (Brezžično.) Veliko pozornost je vzbudil v javnosti rafz-glas maršala Higha, v katerem pozi vije vkc bivše vojake in one, ki so sc udeležili Moj-ne, naj z ozirpm na stavke rudarjev sodelujejo za varstvo interesov cclokupnoMi.
LDU London, 21. oktobra. (Brezžično.) V včerajšnji parlamentarni seji jc javil Roditelj rudarjev južnega Wa1csa, William Brace ,da so rudarji popustili v zahtevi po socializaciji rudniških obratov in so zalo zahtevali od lastnikov rudnikov obširno popustljivost v zadevi zvišanja plač.
Zavezniki za ^vsirifio.
LDU Pariz, 20. oktobra. (DunKljI.) »Temps« piše: Postopanje entente, ki Iga je uvedla proti Jugoslaviji po glasovanju
2U
ISTE
AR«
i v a li D o 1 e n e c :
Herman Wendel o J Slovanih.
V poletju 1920 so prinesli naši listi Izvleček iz poročila profesorja Reissa. iz Lausauiica o grozovitostih, ki so jih zagrešili v Srbiji Avstrijci. Reiss je prišel namreč takoj po razsulu Avstrije na povabilo srbske vlade v Srbijo, kjer živi še dandanes, in je preiskal na licu mesta zločine, ki so jih izvršili na srbskem prebivalstvu Bolgari, Avstrijci in Nemci. Slika, ki jo je podal Reiss javnosti, je pretresljiva. Zlasti vnebovpijoče je visoko število otrok, ki so bili umorjeni v starosti pod 10 leti. Mi sc ne nameravamo baviti s temi grozotami. Iz Reissovega poročila nas danes zanima samo ena misel. Reiss vidi namreč vzrok, zakaj so postopali Avstrijci v Srbiji bolj nečloveško nego kjerkoli drugod v tem, cln je avstrijsko časopisje — zlasti nemško — skozi leta in leta. sramotilo Srbe ter jih slikalo svetu kot narod morilcev, ušivih ovčjih tatov itd.
Na leni jc veliko resnice. Ko se je izročil ententi soznnmek oseb iz Avstrije, ki so zakrivile, med vojsko zločine nad Srbi, sem pogrešal imena nekaterih zh-strupljevalcev javnega mnenja, ki so ono divjost, ki spremlja vosko že samo po sebi, v brezvestni nevednosti in hlapčevski uslužnostl migom od zgoraj podžigali baš
proti Srbom neprestano od aneksijske krize sem in deloma tudi že poprej. Gotovo je, da imajo baš ti elementi na stotine in stotine človeških življenj v Srbiji na vesti. Koliko so otežkočile te grozovitosti prizadevanja vsem onim plemenitim duhovom, ki se bodo trudili, da ustvarijo med narodi zopet razmere, ki odgovarjajo njihovemu bratstvu, to bo pokazala šele bodočnost. Dandanes ga ni med narodi bivših osrednjih sil gotovo niti enega, ki bi divjanja nad Srbi odkrito ne obžaloval.
En nauk pa kliče ta žalostna cloba i Srbom i drugim narodom živo pred oči: narodi, glejte, da se medsebojno spoznate, in prišli boste do prepričanja, da ste Očeta enega sinovi...
Med onimi redkimi pisatelji, ki so že pred vojsko in med vojsko skušali pokazati Nemcem jugoslovanski narod in njegove težnje v pravi luči, sloji daleč na prvem mestu znani prijatelj Jugoslovanov, Herman VVendel, publicist in bivši član nemškega, državnega zbora.
Herman Wcndel je sili zatirane dežele Alzacije - Lorenije. Svojo mladost je preživel do dovršitve gimnazije v Metzu, ki je imel do leta, 1871 skoro izključno francosko prebivalstvo in čigar okolica .je še dandanes popolnoma francoska. On je opazoval, kako je stiskal pruski sistem v njegovi ožji domovini Fracozc, iti že v duši mladenčevi se jc rodil odpor proti zatiralcem vseh onih. ki so v narodnem ali socialnem oziru zaenkrat spodaj, iti simpatija za vse, ki jih Unči jarem, tako je napisal VVendel leta 190S knjigo, ki v
njej obsoja prusko zatiranje Poljakov: »Die preussische Polenpolitik in ihren Ur-sacheu und Wirkungen,«
Istega leta. se je začel VVendel ludi intenzivneje zanimati za balkanske Slovane. Balkan je imel do mladega VVendela, ko je bil še daleč od politike, čudno privlačno moč. Dočim berejo dijaki v dobi, ko pre čuje marsikak srednješolec neka,, noči ob čitanju Mayevih romanov, najraje »indijanske« romane, je bral VVendel v prvi vrsti take zgodbe, ki se vrše na Balkanu. Morebiti se je rodila že takrat v njem želja, da si ogleda »škipetare« tudi od blizu.
Ko je izbruhnila leta 11108 ob aneksij-ski krizi vojna napetost med Avštrijo in Srbijo, je bila za VVendela najprej popolnoma gotovo, da bo tu pravica bolj na strani Srbije nego. Avstrije. Prepričan je bil, da so poročila, ki jih pošilja v svet dunajsko časopisje, »die schmutzigsto und feilste Presse derVVelt« (»Aus und uber Svidsla-wien«, str. 75), skrajno nezanesljiva in da bo moral iskati tisti, ki mu je res do resnice, neposrednih stikov s Srbijo. Zato sc je odloči 1. 1909, za prvo potovanje v Srbijo. Pričel se je učiti srbskega jezika in sc je v njem tako izpopolnil, da popolnoma gladko čita srbohrvaščino, Pozneje se,.je priučil tudi slovenščini. V lotili 1909, 1910, 1911 in 1912 jo potoval po Srbiji, Črni gori. Bolgariji in evropski Turčiji do Carigrada. I stra šil se ni niti pot i na kon ju skozi Albanijo od Prizrena do Skadra. Preštudiral je tovc.j razmere balkanskih narodov rm licu mesta in po literaturi. VVendel ima pa poleg tega šo dragoceno lastnost, ki ga
zlasti usposablja, da proučava razmero * tujih krajih. Njegova izredna osebna fjju-beznivost in spretnost v razgovoru povzročita namreč, da. se zbere povsod, kamor J pisatelj pride, okoli njegove mize cela vri ita duševnih delavcev: politikarjev, časnikarjev, znanstvenikov in umetnikov, s kaj te-rimi se razgovarja v neprisiljenem prljja-telskem razgovoru pozno v noč.
Prvi sad teh študij je bilo — da :n£ omenjamo mnogih manjših člankov v časopisju — večje delo, ki je izšlo malo p£ed razpadom Avstrije (v rokopisu je bilo gotovo začetkom septembra 1018): »Siidast-ouropaische Fragen. Von Hermann VVendel, Mitglied des Reichstages. S. Fiscbjer, Verlag, Berlin 1918,« (Knjiga se dobi tiidl v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani,
To delo obsega na 251 straneh i velije odstavke, in sicer- »Sudslawischer Auf-stieg.« — »Das alte und das junge Morflte-negro,« — »Der albanisehe Knoten,« — »Die macedonische Sphinx.« Pridejan j« tudi. spznajnek strokovne, literature.
Med tem pa se je ustanovila kraljeivi-na SHS in v septembru I. 1919. je prflšcl VVendel zopet, v Jugoslavijo, to pot ne iveč naravnost v Srbijo, ampak je prestopil ob Vrbskem jezeru mejo naše države in obiskal prvikrat tudi Slovence iti Hrvate. Odlomke s tega potovanju jc objavil kot dodatek k manjšim člankom o Jugoslovanih letošnjo pomlad v knjigi: »Aus und uber Sudslnvvicu. Von Hermann VVendel. 1920. Buchhaudtung Vonvarts. Berlin SVV. 68,«
Obtožbe delegata Jovanoviča, Demokratski listi poročajo, da je bivši delegat v plebiscitni komisiji na Koroškem Jovanovič poročal vladi o zlorabi nekaterih slovenskih oblasti na Koroškem pred plebiscitom in v času, predno je zapustil svoje mesto. Znano je, da je Koroška, kar se tiče živil, pasivna pokrajina Na zahtevo pokrajinske vlade v Ljubljani je vlada vsled tega dovolila, da se cona A prehranjuje preko odseka za prehrano v Ljubljani. Bivši delegat Jovanovič pa ugotavlja, da se je to zgodilo s posredovanjem Gospodarske zadruge v Velikovcu in preko prehranjevalne komisije v Borovljah, Konstatira pa, da se je uvedel z vednostjo in po naročilu prehranjevalnega odseka v Ljubljani najhujši protekcijonizem in da sc je s pomočjo nekaterih nastavljencev v plebiscitni komisiji naše ljudstvo v coni A na naravnost nečuven način oropalo njemu namenjene hrane, da se je mogla izvoziti v cono B. Na ta način je bilo naše siromašno ljudstvo v coni A prikrajšano za živila, da so se mogli Nemci v coni B z našimi živili prehranjevati, Zahteval je, da se zadeva preišče. Na temelju tega poročila našega bivšega delegata se jo včeraj vršila v Belgradu ministrska enketa, ki je končno sklenila, da se pošlje v Ljubljano posebna preiskovalna komisija, ki naj dožene, kako je bilo kaj takega mogoče, in izsledi krivce. — Nam se je takoj zdelo, da za to gorostasno obtožbo tiči bržkone intriga g. Jovanoviča, Če bi bile te obtožbe resnične, bi se morali krivci tako kaznovati, da bi bil eksempel vsem potomcem! Vendar pa treba pripomniti, da taka umazana špekulacija, ako bi se bila res vršila, ne bi bla vplivala na izid plebiscita, ker slovensko ljudstvo v coni A, kakor vsak ve, ni bilo prikrajšano za živila, ampak jih je bilo še preveč, tako da se niso niti mogla v celoti oddati. Sicer pa bi bil izvažanju kriv največ sam dr. Jovan Jovanovič, ki je privolil v odpravo demarkacijske črte in prost uvoz in izvoz, ter je dal svoje soglasje, da so se naše straže morale umakniti 1 kilometer za črto in da so se morali umakniti iz vsega ozemlja naši orožniki ter zameniti z domačimi fanti, ki ne poznajo predpisov in službe. Naša slovenska deželna vlada je v znak protesta radi tega podala demi-sijo, gospod Jovanovič pa se zdaj misli oprati s tem, da prihaja s senzacijami, katere okrivljena »Koroška gospodarska družba« označuje za popolnoma neosnovane. Zahtevamo, da se preiskava takoj zaCne in ugotovi, so se li res našli brezvestni elementi, ki so si hoteli na račun naše apro-vizacije na Koroškem pritihotapiti par sto tisočakov ali pa se je g. dr. Jovanovič dovolil neosnovani napad, da odvrne pozornost javnosti od njegove politike, ki je toliko pripomogla k izgubi Koroške.
-f- Mnenje predsednika veleposlaniške konference glede odprave demarkacijske črte. Predsednik veleposlaniške konference v Parizu, g. Camton, je, kakor izvetno, privatno v razgovoru izjavil, da so po njegovem mnenju Slovenci imeli prav, ko so protestirali proti odr>ravi demarkacijske črte na koroškem plebiscitnem ozemlju. To je tista črta, koje odprava je imela tako poguben vpliv na izid plebiscita in v odpravo katere je gospod Jovan Jovanovič brez vsakega pomisleka privolil.
+ Izpraznitev Koroške. LDU Belgrad,
20. oktobra,) Predsednik deželne vlade v Ljubljani ,dr. Janko Brejc je bil 19. t. m. ob desetih dopoldne pri ministrskem predsedniku dr. Vesniču, pop>oldne pa je odpotoval v Slovenijo. — V obveščenih krogih trdijo, da bodo naše čete toliko časa ostale na Koroškem, dokler se ne izselijo vse naše administrativne oblasti in dokler se ne izpraznijo skladišča z živili, ki se nahajajo v plebiscitni coni.
+ Nov »Jugoslovanski odbor,« *I) Piccolo della Scrra« poroča o »uspešnem delu Frankovega »Jugoslovanskega odbora« v Curihu, ki propagira odcepitev Hrvatske od Srbije. Italijanski list piše: »Ko se je zrušila stara monarhija, Frankova poli lika ni bila Hrvatom všeč. Danes so stvari drugačne in belgrajska vlada je konster-nirana vsled delovanja odbora. Ententa danes razume, da je bilo oživotvorjenje Jugoslavije prisiljena in protinaravna stvar, ki ji je odločeno le kratko življenje. Frank, oprt na odbor v Curihu, v katerem so bo« gati hrvatski državljani in visoki hrvatski častniki, vodi gibanje z varno roko. Hrvatski narod začenja odobravati učinke švicarske propagande. Radičeva seljačka stranka kooperira s Frankovo stranko po celi Hrvatski. Stari Srbi t. j. uradniki in politiki stare Srbije, ki se po opravkih mude na Hrvatskem, priznavajo, da ie nemogoče zadušiti in odnaroditi hrvatski narod in dejstvo je, da se Pašič trudi, da bi našel sporazum med Srbi in Hrvati. Toda Hrvati, ki poznajo delo, katerega v inozemstvu razvija Jugoslovanski odbor, izjavljajo, da se hočejo ločiti od Srbije.«
Tako imamo torej po 2 letih obstanka Jugoslavije, ki jo je koval prvi Jugosl. odbor, nov Jugosl. odbor, ki hoče Jugoslavijo razbiti. Med zavezniki tega odbora navaja »Piccolo« le frankovce in radičevce, kar je nepopolno. Najmočnejši zavezniki dr. Iva Franka so demokrati, njihov belgrajski sistem in njihove balkanske metode.
-j- Dr. Matko Laginja kandidira v Hercegovini. »Narodna Politika« poroča, da bo Hrvatska težaška stranka v Hercegovini na prvem mestu kandidirala hrvaSkega bana dr. Laginjo.
+ Volitve se ne bodo odložile. Iz Belgrada poročajo: Ker je delovanje državnega odbora naletelo na gotove težkoče, so se v javnosti širile vesti, da bodo radi tega odložene volitve za konstituanto. Kakor poroča belgrajska »Pravda« z mero« dajne strani, ni niti misliti na to, da bi vlada odložila volitve.
-f Italijanski teror v Dalmaciji. Iz Splita poročajo, da so Italijani začeli nov teror nad našim narodom v Dalmiciji. Is Zadra so izgnali poveljnika finančnega parnika Hihčiča in 7 finančnih stražnikov. Iz Šibenika je pribežalo v Split nadaljnih 500 beguncev. Italijani zopet divjajo in tO ravno tik pred pogajanji.
+ Zadružno vprašanje. V nedeljo, dne 24. oktobra bo v Tuzli kongres zem-ljedelskih zadrug za vso Bosno. Na kongresu bodo reševali vprašanje o skupni kooperaciji vseh zadrug.
Dnevne novice.
—	f Župnik Jakob Očgerl, V noči od
sobote na nedeljo, ob 3. uri zjutraj, je izdihnil svojo blago dušo č, g. Jakob Očgerl, župnik pri Sv, Andražu v Slov, goricah. Rojen je bil dne 11, julija 1853 pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, je bil v 3. letu bogoslovja posveTen v mašnika dne 22. julija 1977. Leta 1893. je postal župnik pri Sv, Andražu v Slov. goricah in je na tem mestu ostal do smrti, R, i. p.!
—	Smrtna kosa, Umrl je višji davčni upravitelj v p. g. Karel Vencajz. Pokopali so ga v Mokronogu, — V Dolenji vasi pri Cerknici je umrla posestnikova vdova g. Margareta Tratnik. — V Ljubljani je umrla bančna uradnica gdč. Stanka Ster-lekar. — V Zgornji Šiški je preminula g. Ivana Zakotnik, mati tesarskega mojstra in župana.
—	Nemška nasilstva. Iz Bistrice v Ro< žu poročajo: V nedeljo 17. t m. je napadla nahajskana nemška tolpa iz Bistrice v Rožu vas Sveče, Tulili so po vasi kot divjaki,
na Koroškem .jasno dokazuje, da hočejo zavezniki uveljaviti mirovno pogodbo pri vseh signatarnih državah. Za Avstrijo tiči v tem gotovo jamstvo za rešenje vseh problemov, ki so nastali med donavsko republiko in med signatarnimi silami saint-ger-mainske pogodbe.
Uspehi generala Wrang!a.
LDU London, 21. oktobra. (Brezžično.)
Iz Carigrada poročajo, da je general Wran-gcl s svojo armado vnovič dosegel pomenljiv uspeh o priliki bojev ob spodnjem Dnje-stru. Njegova armada je popolnoma razpršila močan napadalni oddelek rdeče vojske. Wrangel je ujel 15.000 Rusov in zaplenil 27 topov.
Zdravstveno stanje grdega kralja.
LDU London, 20. oktobra (Brezžično.) Zdravniški buletin, ki je snoči ob triindvajsetih dospel iz Aten, javlja, da je zdravstveno stanje kralja ravno tako kritično kakor do«'<5j
LDU Pariz, 21. okt'. (Wolff.) »Journal des Debats« javlja, da je snoči prišla iz Aten brezžična brzojavka, ki je javila smrt kralja Aleksandra. Ta vest dosedaj še ni potrjena.
LDU Belgrad, 21. okt. V tukajšnje grško poslaništvo še ni došla nobena vest, da bi bil grški kralj na tem, da kmalu umrje. Nasprotno so došl evesti, da se zdravstveno stanje grškega kralja obrača na bolje.
Stavke v Sarajevu.
Sarajevo, 21. Tu že nekaj dni stavkajo stavbinski delavci. Pogajanja z delodajalci še trajajo. Delo je ustavljeno. Številne nedograjene hiše željno čakajo, da jih do-vrše. Delodajalci nočejo popustiti in hočejo zlomiti odpor delavcev. — Tudi brivski pomočniki zahtevajo 35 odstotno povišanje plač. Rok za odgovor je potekel danes.
Proti draginji na Francoskem,
Pariz, 20. oktobra. Načrt za pobijanje draginje, katerega je izdelal državni pod-tajnik za prehrano Thoumire, vsebuje odredbe, ki se imajo nemudoma izvršiti, da se dviganje cen živilom ustavi, pospeši preskrba središč konzuma in prepreči špe- j kulacija. V Parizu se bo ustanovil najvišji svet konzumentov, na deželi pa organizacija, ki naj bi združila konzumente, trgovce in bivše bojevnike v narodno vojno proti draginji. Te organizacije bodo stavile vladi predloge za omejitev vmesne trgovine in za preprečenje nedovoljenega povišanja cen.
R^mefiitevmed Bolgarsko j Sn Grško.
LDU Belgrad, 21. oktobra. (ZNU) »Politika« javlja iz Sofije: Grški delegati komisije za razmejitev med Bolgarsko in Grško, ki se nahaja v Solunu, so zahtevali, da se trgi Krdžali, Ortokej in Egridere pri-dele Grški. Ker se ta mesta nahajajo nekoliko desetin kilometrov od črte, katero zahtevajo v Sofiji, so belgrajski delegati proti taki razmejitvi kar najodločneje protestirali.
Iz rdscegm csrstvs.
(Izvirna poročila »Slovencu«.)
Beg iz Petrograda. Helsing*ors. 19, V zadnjem času je iz Petrograda bežalo več kot 200 000 ljudi, da se rešijo mraza in glada.
V nastopnem hočemo povzeti neka-fere glavne misli Wendelove o jugoslovanskem vprašanju, ki se vlečejo kakor rdeča nit skozi obe deli. Pisatelj misli skozinskoz socialno in demokratično. Tudi njegovim spisom bi se dalo na čelu zapisati geslo: ■»In tyrannos!« Njegovo simpatijo uživajo prav tako zatirani sloji; turška »raja«, »kmetje« v Bosni in Hercegovini, »čifčije« 'makedonskih in albanskih posestnikov, ki oddajajo lastnikom zemljišča dostikrat tretjino ali celo polovico vsega pridelka — kakor tlačeni narodi, pa naj si jih zatira turška ali evr. vlada. Wendel je daleč od tega ,da bi delil narode v dve vrsti: v gosposke in hlapčevske narode, in se norčuje iz teorije, da je kako pleme nekako drugo izvoljeno ljudstvo na zemlji. Zgodovina po Wendlovem mnenju ni posledica značaja kakega naroda, ampak značaj naroda ie posledica zgodovine. (» ... nicht der NaLonalcharakter [bestimmt] die Ge-scbichte, sondern umgekehrt die Ge-schir1 ' " i mt] den Nationalcharak-tc	' " »SVideuropaische Fra-
(	voji prvotni naravi so
v , .vu enaki. V vseh je ista • 'ovčk, ki se je pa seri ... vplivi: podnebje, živ-l;o'u za obstanek, kullur-., z.ično razvila.
Shod rdečih svetov.
Petrograd, 19. V Petrogradu se je otvoril shod proletarskih svetov. Shod je objavil ustavo proletarskih svetov, katerih organizacija ni samo profesijonalna, temveč politična s komunističnim programom. Proletarsk! literati bodo izdaajli svoj tednik, ki bo r^večen novi pro!etar?ki kulturi.
Teror.
Stockt>o'm, 19. Ruski oficir Jolšin, k' je bežal iz Arhangelska v Švedijo, pripoveduje, da je vse prebivalstvo na severu Rusije ustrahovano od boljševikov. V Arhan-gelsku se smrtne kazni ne nehajo. Kljub proglašeni amnes<ij> oficirjcv se vsak dan vrše razstreli.
Trockij proti francoskim operacijam v Črnem morju.
Pariz, 19. Trockij je izdal proglas na francosko delavstvo, v katerem pravijo, so se v Carigradu izkrcali celi polki črncev francoske armade, ki so namenjeni v pomoč generalu Wranglu in da so v Carigradu pripravljeni celi skladi municije. Francosko brodovje že operira v Črnem morju. Trockij pozivlje feancosko delavstvo na genralni štrajk in ekspropriacijo tovarn, francoski pomorščaki naj ne puste nobene ladje iz pristanišč in železničarji naj ustavijo promet, da se ne bo mogel poslati Wranglu vojni materijal.
Papirnati denar,
Helsingfors, 19. Sovjetska vlada porablja vsak dan za tiskanje banknot okoli 700 pudov papirja.
Stiska v Rusiji.
Moskva, 19. Trockij piše v članku »Trebovanja momenta«: »Vprašanje o prehrani letošnjo kruto zimo se nahaja v tesni zvezi z operacijami na Krimskem frontu. Če se nam uda Wrangla vreči nazaj na Krim, nam on ostavi gromadno množino živil, ki so nam neobhodna kot zrak.«
Politične novice.
-f- Preiskovalna komisija glede zlorab na Koroškem. Z ozirom na poročilo delegata Jovanoviča o raznih zlorabah posameznih slovenskih oblasti v plebiscitnem področju je bila v Belgradu sestavljena en-! ketna komisija, ki bo odšla v Slovenijo, da preišče to zlorabo.
Zadeva prehranjevanja z živili v coni A. Sprejeli smo sledečo izjavo: »Z ozirom na notico, ki so jo priobčili nekateri ljubljanski dnevniki pod zgornjim naslovom, izjavljamo, da so vse obtožbe g. ministra Jovanoviča popolnoma neosnovane, jih odločno zavračamo ter prosimo, da se napovedana preiskava v resnici čim preje izvrši.
Na nezaslišan očitek g. ministra Jovanoviča pa, da je bilo koroško ljudstvo v coni A na naravnost nečuven način oropano njemu namenjene hrane in da je bilo siromašno ljudstvo v coni A prikrajšano za živila in da so se Nemci v coni B prehranjevali z našimi živili na škodo siromašnega ljudstva v coni A, ugotavljamo za enkrat samo, da smo po plebiscitu ob likvidaciji družbe morali prepeljati nazaj v Ljubljano okroglo 50 vagonov živil (moke, sladkorja, pšenice, masti, slanine itd.), ki jih vkljub izborni kakovosti in nizkim cenam nismo mogli oddati. Če misli g. min. Jovanovič, da bo na ta način zvrnil krivdo slabega izida plebiscita na Koroškem na druga ramena, se moti. Čudimo se pa nekaterim listom, ki hočejo že obešati razne funkcijonarje, dasi se napovedana preiskava še niti začela ni.« — Koroška gospodarska dr.'.žba z o, z., Ljubljana.
Zato tudi smatra pisatelj za bajko, da je nesloga napaka slovanskega plemena ket takega in da Slovani sploh_ niso državotvorno pleme, Njih zgodovinska nesloga je naravna posledica razdelitve v zadruge in plemena, ki med seboj v čarih prvotnega skromnega političnega življenja niso imela skoro nikake zveze. Toda Jugoslovani bodo dokazali svojo državotvornost prej ali slej in presenetili vse teoretike, ki jim odrekajo državotvornost že a priori. Človeštvo doživlja baš sedaj velikanski proces sveto v n o z g o d o v i n s k e g a pomena, ki ga imenujemo — jugoslovansko vstajenje. Ta proces se da sicer nekoliko zavreti, ne da se pa udušiti. Z isto gotovostjo, kakor je prišlo ujedinjenje Italije in Nemčije, prav z isto gotovostjo bo prišlo tudi do ujedinjenja vseh Jugoslovanov, morebiti celo do ujedinjenja vsega Balkana. I v enem i v drugem slučaju imamo na Balkanu novo_ velesilo, ki bo neodvisna od ostale Evrope. Tisto mogočno gibanje za enakostjo in svobodo, ki je prišlo 1. 1776. iz Amerike, zgrabilo leta 1789. Francijo, leta 1848. Nemčijo ter leta 1917. Rusijo, vrši baš sedaj svoje delo med J Jugoslovani in bo uspelo, ker Aufsticg > der Stidslaven und ZusammenschluB der i Balkanvolker (liegt) auf der grofien Linic
der historisehen Entwicklung.« (»Siid-osteur. Fr.« 251.) Z ozirom na to je zakli-cal Wendel Nemcem že ined vojsko: »Und nur, wenn wir, ditse Entwicklung nicht hemmend, sondern fordernd, der Weltge-schichte das Ratsel der makedonisehen Sphinx losen helfen, sind unsere Stirnen der Morgenrote zugewandt.« S tem stavkom je zaključil pisatelj knjigo o jugo-vzhodnoevropskih vprašanjih.
Tako je torej pisal Wendel že med vojsko — doslej navedena izvajanja se nahajajo skoro izključno v njegovem prvem večjem delu o Jugoslovanih — in isto misel nadaljuje tudi v knjigi iz letošnjega leta, ko je že zgodovina potrdila pravilnost njegovih zaključkov, Tudi v tej knjigi razlaga Nemcem: Jugoslovani so en narod. Ne verujte onim, ki mislijo, da jugoslovanska država ne bo obstala, onim, ki prihajajo na podlagi otroških bolezni, ki jih ima vsak nov stvor, do napačnega sklepa, da se bo Jugoslavija zrušila vsled lastne ne-konsolidiranosti in — s pomočjo tujih intrig. Obratno: Jugoslavija se bo še razširila, kajti k njej spada po jeziku, kulturi in zemljepisni legi tudi Bolgarija. Ni neverjetno, da bo pripadel svoj čas ujedinjenim Jugoslovanom celo Carigrad. Res so storili Bolgari med vojsko Srbom krivice, ki so otrovr^e bratstvo. Toda — ali niso
prelivali tudi Nemci svoje krvi v medsebojnih bojih za tuje interese? Ko se je bojeval pod Napoleonom boj med interesi Anglije in Francije, ali se niso takrat tudi Nemci klali med seboj v bratomornem boju? Takrat so bili tudi člani takozvane renske zveze obsovraženi v Prusiji, kakor so 1. 1866. sovražili Prusijo Bavarci, Saši, Hanoveranci in drugi, ki so se borili proti njej na strani Avstrije — »dennoch war binnen vier Jahren die nationale Einheit da, weil die harte Presserin, die \0irt-schaftliche und politisehe Notwendigkeit, dahinterstand,« (»Siidosteur. Fr.«, str. 61.)'
* Umljivo ie, da dandanes ne smeS vsled či« sto turških grozovitosti, ki so jih zagrešili Bolgari v zasedeni Srbiji, Srbu, ki so mu Bolgari oplenili premoženje in pomorili sorodnike ali ga pa celo nečloveško mučili v taboriščih za internirance — balinali so brez vzroka javno celo državne poslance, n. pr. Mašiča — niti omeniti ujedinjenja z Bolgari. Gnjcv Srbov proti Bolgarom se ne da niti primerjati njihovemu nerazpoloženji prot Avstrijcem, Mažarom ali celo Nemcem, o katerih splošno trdijo, da so se obnašali izmed vseh okupacijskih oblasti še najdostojneje. Vendar pa je zanimive da je izrazil že Momčilo Seleškovič v članku »Her-mann \Vendel i Jugoslovcni« (Minao, god. I., br. 6) prepričanje, da bo narodno-politična naloga Jugoslovanov rešena šele tedaj, kadar bo tudi Bolgarska del Jugoslavije. — Ime novoimenovanega bolgarskega poslanika v Belgradu, Todorova, ki sc ie med vojsko boril v francoskih vrstah proti osrc njim velesilam, je značilno za boliTaiska sliem U-nia po zbližanju.	(Dalje
da hoč?jo vse Slovence pobiti, V Kerznar-jovo hišo je priletel debel kamen skozi okno mimo glave žene, katera je imela otroka na rokah. Tudi Ivuraževo hišo so obmetavali z debelimi kamni. Divjanje je bilo vedno hujše. Začelo se je streljanje. Po poi ure dolgem divjanju in streljanju se je posrečilo domačini fantom in možem rtemčurske -tolpe pregnati iz vasi, Kaj hode, ko enkrat odide naše orožništvo in vojaštvo? Kdo nas bo Ščitil? Mi koroški Slovenci zahtevamo odločno, da nas ščiti Jugoslavija daljo in da nas no zapusti! — Uradi evakuirajo. — Uradništvo, učiteljstvo, naša zaslomba, naši voditelji odhajajo. Bratje Srbi, Hrvati, Slovenci preko Karavank! Ne zapustite Vaše brate v tuž-nem Korotanu! Ostanite! Nobene sile na svetu ni, da bi mogla tako krivico diktirati. Mi nočemo nikdar k Nemški Avstriji!
;— Šent Janž v Rožu. Razdivjana nemška tolpa je napadla posestnika Bri-celna v Podsinjivasi. Na pomoč sta prihitela hčerka in sin. Napadli so tudi ta dva in vse surovo pretepli.
—	Društvo graditeljev v Jugosla-viJL Glasom sporazuma posameznih obstoječih društev stavbenikov Jugoslavije sklicuje društvo ovl. graditeljev v Zagrebu konstituiraj očo skupščino za ustanovitev društva vseh graditeljev Jugoslavije dne 24. oktobra 1.1. ob 9. uri dopoldne v prostorih Društva ovl. graditelja v Zagrebu, Ilica 71, s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev predsednika skupščine, IT. Sprejem pravil, III. Volitev predsednika dru-gtva, IV. Volitev odboru, V. Predlogi delegatov. Poživljajo se stavbeniki vseh mest in pokrajin Jugoslavije, da se te skupščine udeleže po svojih pooblaščencih delegatih. Imena in čas prihoda delegatov je javiti do 20. oktobra 1920 »Društvu ovl. graditeljev v Zagrebu« radi preskrbe stanovanj. Razgovori delegatov izbranih za kon-stituirajočo skupščino se vrši dne 23. oktobra 1920 ob 3. uri popoldne v prostorih »Društva ovl. graditeljev v Zagrebu«, Ilica 71, kamor se naslavljajo vsa vprašanja in prijave.
—	Napredovanje častnikov. Dne 19. oktobra je bil podpisan veliki ukaz o napredovanju višjih in nižjih častnikov. Povi- j Sani so častniki, ki so bili podali ostavko. j V ukazu ni generalov.
—	Meštrovičev dar za begunce. Hrvatski slikar Ivan Meštrovič je vnovič daroval fondu za primorske begunce 10.000 K, Vsega skupaj je doslej daroval 35.053 K kot čisti dobiček svoje umetniške razstave.
Slovensko vrtno zdravilišče v Celju. G. dr. Karol Pečnik, svoj čas zdravnik v zdravilišču dr. v. Guggenberga v Brixenu na juž. Tirolskem in dolga leta Specialist za fizikalično zdravljenje v zimovišču Kairo v Egiptu ,otvori še to jesen v Celju slovensko'vrtno zdravilišče z zračnim zdravljenjem, ležanjem na prostem zraku, redil-nimi in mastilnimi kurami, hidroterapijo, zdravljenjem po pokoju in opravku, s terensko kuro itd. Vodil bo zavod dr. Pečnik sam. Poslovanje na malo se prične še to jesen in posamezni bolniki se lahko javijo. S tem se ustanovi zavod, ki ga v Sloveniji in Jugoslaviji sploh ni ;v Avstriji jih je veliko in vsi izborno uspevajo (ParKsanatorium dr. Feiler pri Gradcu, Kuranstalt Panhans na Semmeringu, Sanatorium Hinterbriihl, Heilanstalt Alland itd.). Zavod je v Celju le v takozvaneni »Villensystemu« izvedljiv. Po svoji dolgoletni skušnji ga bo dr. Pečnik postavil takoj na trdno podlago s tem, da prične na malo ter ga polagoma povečuje, ko bo polagoma postal v Jugoslaviji znan, kar je pri »Villensvstemu« mogoče. Ker bo pri takem zavodu mesto pridobilo, upa dr. Pečnik, da mu gredo vsi naši krogi na roko.
_ Nezaupnica odboru zagrebškega
Sokola na zadnji izredni skupščini je bila sprejeta s 448 proti 396 glasovom,
•—Kdo vžšva pri nas zaupanje. Osješki »Hrvatski List« poroča, da so v Erncstino-vu izbrisali iz volivnega imenika vse volivce razen učitelja, dveh občinskih uradnikov in — štirih ciganov. V Retfali so izbrisali iz imenika nad 600 volivcev, pustili 60 pa v njem 20 ciganov,
—	Brzojavke za Romnnljo, S t. novembrom 1920 so dovoljene z Rumuuijo časopisne brzojavke s 30 odstotno znižano pristojbino po predpisih mednarodne brzojavne pogodbe.
—	Brzojavne pristojbino v inozemstvo. Počenši s 15, oktobrom 1920 se plačujejo pristojbine v brzojavnem in te le tonskem prometu z inozemstvom v sledečem razmerju: 1 frank = 3 dinare (12 kron).
—	Iz časa prevrata. Te dni se vrši pred osješkim sodiščem razprava proti ka-petanu 78. pešpolka Karlu Erfortu radi zlorabe oblasti. Erfort jc kot postajni poveljnik ustavljal vlake in jih spuščal naprej proti odkupnini od 50.000 K naprej.
—	Ustavljen promet po Savi. Promet na Savi je od Mitrovicc navzgor radi majhne vode ustavljen.
—	Cene kruha in mesu v Belgradu. Na konferenci, ki se je vršila med zastopniki belgrajske občine in med občinskimi
peki, je došlo do sporazuma jjlede cen kruha. Po tem sporazumu se bo prodajal ta-kozvani občinski kruh po 3 dinarje kilogram, ostali beli kruh pa po 4 dinarje. Za zadnjo dekado oktobra bodo cene govejemu mesu 7 dinarjev, telečjemu 8, sinjske-mu mesu in slanini 10, svinjski masti 11 dinarjev za kilogram.
—	Pravoslavno bogoslovje, katero se je dosedaj nahajalo v Belgrajdu, so dne 17. t. m. z veliko svečanostjo ofcvorili v Srem-skih Karlovcih. Vlado je zasrtopal minister za vere Marankovič, pravoslavno cerkev pa metropolit Dimitrije.
—	Tobačna glavna zaloga v Laškem je do 18. novembra 1920 potom javnega natečaja razpisana, V enoletnem času se je v tej zalogi oddalo tobačnih materijalij za 3,438,867 K 31 v kupne cene, v založno trafiko pa po konzumentski ceni računje-no za 593.127 K 62 v, na kar je založniku pripadel trafikant:!:! dobiček 49.179 K 68 vin. Natančnejši podatki se izvejo pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru in pri finančni straži v Laškem. Položiti se mora, predno se ponudba izroči, 34.400 K jamščine.
—	Razmejitvena komisija ni imela napovedane seje v pondeljek. Za torek, dne 19. oktobra, je bil določen obhod meje od Puhbaškega vrha do kote 1005. V četrtek se namerava podati k Sv. Urbanu in od tam k Sv. Lenartu, nakar pride pred sejo razprava o meji Sv. Duh—Mura, glede katere so vsled nespravljivosti Nemcev nastale nove težkoče.
—	Vzoren uradnik. Belgrajska »Samouprava« piše: Dognano je, da generalni konzul Marko Cemovič v Belgradu že več nego dve leti ni prišel v urad, a kljub temu vleče svojo plačo, dela pa nič. Toda ta slučaj ni posamezen, kajti takih in sličnih uradnikov imamo še več. A veliko je pa pridnih in marljivih uradnikov, ki morajo ob majhni plači izvrševati vestno svojo službo, za take uradnike so pa žalibog vselej prazne blagajne. G. Cemovič je bil nekak konzul vRusiji, če se ne motimo v Odesi, kjer se je menda navadil »vestnosti«.
SomlSllenl'ki! Somii-Ifesilce SLS!
Volilni odbor S, L. S. za Ljublo.no sklicuje
v nedeljo 24. oktobra 1920 VOLIVNI SHOD '•c
son»H-;p,nikov in somišljenic S. L. S za Ljubljano.
Dnevni red:
1,	Političen položaj.
2.	Slučajnosti,
Shod se bo pričel točno ob pol 11. uri dopoldne.
Vstop na shod bo dovoljen le proti vstopnicam, katere bodo delili naši somišljeniki in somišljenice pri svojh krajevnih odborih, V tajništvu S. L, S. za Ljubljano, Jugoslovanska tiskarna, II .nadstropje, se bodo dobile vstopnice za shod vsak dan od 8,—12, opoldne in zvečer od 7.—9., v nedeljo dne 24. t. m. pa od 8.—10, dopoldne.
Vsi naši somišljeniki in somišljenice naj si preskrbe vstopnice.
Častna dolžnost veleva vsakemu našemu somišljeniku in somišljenici:
V nedeljo dne 24. oktobra 1920 ob pol 11, uri v veliko dvorano Uniona!
Volivni odbor S, L. S. v Ljubljani.
Uublflanske novSce.
lj Izvirno predstavo v Ljudskem domu priredi to nedeljo 24. oktobra ob 6. uri zvečer Orlovski odsek Mladeniikega društva. Na sporedu je govor g. Terseglava, popolnoma nova igra »Brat Janez« in šrečolov; med mnogimi in lepimi dobitki sta tudi dve rejeni ovci. Predprodaja vstopnic v Rokodelskem domu v soboto od 6. do 8. ure zvečer in v nedeljo dopoldne; cene so razvidne iz plakatov, Pridite!
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov je uprizorilo v nedeljo v Ljudskem domu Finžgarjevo igro »Divji lovec«. Ker so bile vse glavne vloge — zlasti vloga župana in njegove hčere Majde, vloga Gašperja in Janeza in zlasti vloga Tončkova v jako spretnih rokah, je imela igra prav lep uspeh. Pisatelj bi si ne mogel želeti boljših predstavljavcev glavnih oseb v igri, kot so bili župan (g. Iv. Pcterlin), Majda (gdč. Podgorska) in posebno Tonček (g. V. Rudolf). K lepemu uspehu, so pripomogle tudi druge osebe v igri, kakor tudi mnogoštevilne živahne skupine in petje pod vodstvom g. Valentina Tomca. Naj bi nas katoliško društvo rokodelskih pomočnikov kmalu razveselilo zopet s kako dobro naštudirano in tako lepo uprizorjeno igro!
lj Sprememba posesti. Mohorčevo posestvo na Dolenjski cesti je kupil vino-tržec g. Milko Jesih. Hišo bo prezidal iu priredil v njej moderno pivnico.,
lj Civilna,poroka. Na mestnem magistratu se jc 20, t. m, poročil socialist Anton Kristan z gdč. Schullerjevo.
lj Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja vse one svoje člane, katerim je predpisan večji znesek na trošarini, pa ga niso v stanu takoj poravnati ne da bi bili ogroženi v svojem eksistenčnem vprašanju, naj vlože prošnje potom finančne delegacije v Ljubljani naravnost na ministrstvo financ v Belgradu, Za odplačilo predpisa jim bodo dovoljeni daljši brezobrestni roki,
lj Mizarska zadruga za Ljubljano in okolico poživlja vajence in pomočnike, da vlože prošnje za pomagalsko preizkušnjo do 2. novembra 1920 v zadružni pisarni v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. »Palača trgovske in obrtniške zbornice.) Na pozneje došle vloge se ne bo oziralo.
lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 10. do 16, oktobra 1920, Število novorojencev 21, mrtvorojencev 1, umrlih 14. Od umrlih je domačinov 8, tujcev 6. Umrli so za vratico (davico) 1, za jetiko 2, vsled nezgode 1, za različnimi' boleznimi 10. Za nalezljivimi boleznimi so oboleli in sicer: za škrlatico 1, za tifuzom 4, za grižo (sami vojaki) 5, za vratico 1.
Dr. Anton CBahnšč umira.
LDU Zagreb, 21. oktobra. Zdravstveno stanje krškega škofa dr. Mahniča, ki se nahaja v Zagrebu, se je poslednje dni zelo poslabšalo. Snoči sta ga obiskala zagrebški nadškof in križevački škof, ki sta mu podelila poslednje sv. zakramente, — Škof dr. Mahnič zelo trpi, vendar pa je duševno popolnoma pri zavesti. Temperatura znaša 39° C.
Pogajanj z Italijo ie ne bo.
LDU Zagreb, 21. oktobra. »Novosti« poročajo iz Belgrada in sicer iz poučenega vira, da naši delegati ne bodo odpotovali na pogajanja z Italijo. Vsi dosedanji dogovori o času in kraju so brez pomena ter je treba sedaj čakati na drugi poziv italijanske vlade. Radi notranjega položaja v Italiji je verjetno, da bo do tega drugega poziva minulo še precej časa.
RAZPRAVA O PLEBISCITU NA KOROŠKEM.
LDU Beigrad, 21. oktobra. Snoči je imel ministrski odbor za zunanje stvari sejo, na kateri so razpravljali o plebiscitu na Koroškem. Sklepi te seje niso znani.
VOLIVNO GIBANJE HRVATSKE LJUDSKE STRANKE.
Varaždin, 21. oktobra. Danes se je tu vršil županijski shod zaupnikov ljudske stranke, katerega se je udeležilo okoli 350 kmetov iz varaždinske županije in iz Med-murja. Govorili so Jože Gostinčar, dr, De-želič in predsednik ljudske stranke Stje-pan Barič. Soglasno se je sklenilo, da bo nosilec volivne liste za varaždinsko župa-nijo dr. Deželič,
KANDIDATURA DEMOKRATOV NA SLOVENSKEM.
LDU ZAGREB, 21. oktobra. »Riječ« poroč;, da bo predstavitelj demokratske kandidatne liste pri volitvah za konstituanto v kranjskem volilnem okrožju dr. Žerjav, v štajerskem pa dr. Kukovec.
DELO ZA VOLITVE V KONSTITUANTO.
LDU Beigrad, 21. oktobra. Državni odbor je včeraj zaključil svoje delo za določitev predsednikov in članov volilnih odborov za konstituanto za vso kraljevino. Vse gradivo bo te dni natisnjeno.
UKAZNI ZAKON.
LDU Beigrad, 21. oklobra. Včeraj je odbor za ukazne zakone odobril predlog o kreditu, ki sta ga zahtevala od vlade minister za notranje stvari in minister za konstituanto. Vsled tega sodijo, da odbor predloži parlamentu samo pooblastilni zakon za likvidacijo moratorija v Srbiji, za odškodnino ter za skrajšanje pripravljalnega roka za sodnike,
OBČINSKE VOLITVE V BELGRADU.
LDU Beigrad, 21. oktobra. Pogajanja med radikalci in demokrati radi skupnega nastopa pri občinskih volitvah v Belgradu se nadaljujejo,
MADŽARSKA O MALI ENTENTI.
LDU Budimpešta, 21. oktobra. (MKU) Madžarski minister za zunanje posle grof Csakv se je izrazil napram poročevalcu lista »Magyar Hirlap«: Ako podajo ministri male entente verodostojne dokaze, da bodo spoštovali pravice in občutljivost mad-žarstva, ni nikake ovire, da stopi Madžarska z državami male entente v prijateljske stike, kakor to namerava napram drugim državam. Ako smatra 1'oljska, da jc sodelovanje s temi državami možno, bo Madžarska pomirjena. Tradicije toplega prijateljstva med Madžarsko in Poljsko bi nudile jamstvo, da so stremljenja male entente v resnici miroljubna in cU nimaio nikake osti proti Madžarski.
PADANJE MADŽARSKE KRONE.
LDU Budimpešta, 21. oktobra. (MKU) Finančni minister Korany je izjavil časnikarskim poročevalcem, da padanje kurza madžarske krone ni gospodarsko uteme-jeno, tamveč je popolnoma političnega značaja,
RUMUNIJA IN ANGLIJA.
LDU London, 21. oktobra. (Brezžično.) Rumunski minister zunanjih poslov Take Jonescu se je izrazil napram nekemu časnikarskemu poročevalcu, da sta angleška in rumunska vlada v vprašanjih, ci se tičejo obeh držav, popolnoma ena-cega naziranja.
ZAROKA RUMUNSKE PRINCEZINJE.
LDU Beigrad, 21. oktobra. (ZNU) »Politika« javlja iz Bukarešte: Te dni se uradno razglasi zaroka rumunske prince-zinje Elizabete z bivšim grškim prestolonaslednikom Jurjem. Časopisje v Bukarešti ne prinaša posebnih komentarjev o zaroki, ampak trdi samo, da se sklene ta zakon iz ljubezni. Princezinja Elizabeta je izbrala za svojega soproga princa Jurja, ko je ta že leta 1913. z Venizelosom obiskal Bukarešto.
RUSKI DEMENTI,
LDU Moskva, 21. oktobra. (Brezžično.) Ruska vlada označuje vesti, ki jih razširja krakovska brezžična postaja o nemirih v kijevskem okrožju, za neresnične,
ŠTRAJK TUDI NA ROMUNSKEM.
LDU Bukarešta, 21. oktobra. (Brezžično.) Kurjači in strojevodje so stopili v mezdno stavko. Vojno ministrstvo je vpo-klicaol vse stavkajoče železničarje, ki so podvrženi vojaški dolžnosti, in jim preti, da bo postopalo napram njim kakor proti dezerterjem, ako se nc bedo pokorili oblastem.
PREMESTITEV SUEOTIšKE PRAVNE
faks -.tete.
Beigrad, 21. Ker je v Subotici veliko pomanjkanje stanovanj, bo vlada subotiške pravno fakulteto premestila v kako drijgo mesto Vojvodine.
NA REKI NI VEČ KUGE,
Beigrad, 21. Zdravstvene oblasti so ugotovile, da na Reki ni več kuge.
NEIZOGIBNA MISS PANKHURST.
LDU London, 21. okt. (Reuter.) Miss Pankhurst so izpustili iz ječe, ko je podala izjavo, da n ebo več širila komunistične propagande.
ANGLIJA IN RUSIJA.
LDU Stockholm, 21. okt. (Havas.) Tukaj krožijo vesti,, da namerava angleška vlada s sovjetsko Rusijo skleniti trgovinsko pogodbo,
BOJ MED BOLJŠEVIKI LN WRANGLOM
LDU London, 21. oktobra. (Reuter.) Kakor doznavajo »Times« iz Carigrada, ni bil povzročen umik generala Wrangla čez Dnjester le po pritisku na zapadno fronto, temveč tudi po ogroženju Rostova. Druga sovjetska armada ima postavljenih tamkaj šest pehotnih in štiri konjeniške di. vizije,
STAVKA RUDARJEV NA ANC.LEsKEM,
LDU London, 21, oktobra. (Brezžič.) »Daily News« doznavajo, da so se vsled migljaja, katerega ie podal v parlamentu voditelj južnowaieških rudarjev, Brace, že začela neobvezna pogajanja z namenom, da se konča rudarska stavka,
LDU London, 21. oktobra, (Reuter.) Govori se, da povzroči rudarska stavka velike izpremembe v prometu mad An-g1;;o in Francijo.
CORŠKI ŽUPAN.
LDU London, 21. oktobra. (DunKU) Župana iz Corka so našli v ječi brez zavesti ter so ga nato okrepčali z žganjem in mesno juho. Ko se je zopet zavedel, jc odklonil vsako hrano.
Borza.
LDU Zagreb, 21. oktobra. Devize: Berlin 196—199, Italija 516—520, London 0—485, New York 132—133, Pariz 0-875, Praga 165—166, Švica 1900—0, Dunaj 34,50 —34,80. Valute: Dolarji 126—130, avstrijske krone 36.50—38, carski rublji 105—110 francoski franki 850—900, napolecndor 415—425, nemške marke 198—200, rumunski leji 210—225, švicarski iran.' 0—21.00.
LDU Praga, 20. oktobra (ČTU) Lavizs: Zagreb 00, Dunaj 20.50, Varšava 26. Valute: Dinarji 2-15, avstrijske ki ono 20.50. — LDU Curih, 20 .oktobra. (ČTU) Devize? Berlin 9.17'/., IJolandija 195.20, Newyoflf. (534, London "21.76, Pariz 4090, Milan 28.90, Bruselj 43.15, Kodanj 87.50, Stockholm 125, Kristijanija 87.25, Madrid 90, Buenos Aires 230. — LDU Dunaj, 20, oktobra. (ČTU) Devize: Amsterdam 10.S00, Berli 558,50, Curih 5900, Kristin.nija 5050, K daul 5100, Stockholm 7150. — Valute: N'
škc marke 583.50, romunski leji 035, bolgarski levi -ilit), švicarski franki 5875, francoski franki italijanske lire H75, angleški funti 1225, maeriški dolarji 350, carski rub. 280. — Knrzi v prostem prometu: Zagreb 273—293, Budimpešta, plačilo v nakazilih poštne hranilnice in plačilo v žigosanih kronah 95—106, madžarske žigosane krone 98 — 112, Praga 468 — 492, Varšava in Krakov v poljskih markah 115—137, češkoslovaške krone pettiso-čaki 465—489, manjši bankovci 465—489, novi dinarji 1130—1180. — LDU Belgrad, 20. oktobra. (ZNU) Valute: 20 dinarjev v zlatu 0—23.70, angleški funti 0—120, francoski franki 225—225, dolarji 33.30—33,49, italijanske lire 0—185, bolgarski levi 42 do 43, romunski leji 56.50—56,50, nem. marke ,48.50 — 49, češkoslovaške krone 0 — 45.50, avstrijske krone 0—10.30. — Devize: Pariz 223—223, London 119.50—120, Dunaj 9.3 do 9.3, Praga 0.41.50, Rim, Milan 132.65— 133, Ženeva 0—550, Berlin 48.15—48.25.
pr Občni zbor pevskega zbora »C,lasti ene Matice« se vrši v soboto, dne 30. oktobra 1920 ob 8. uri zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice z običajnim dnevnim redom.	Odbor.
pr Smrt umetnika. Včeraj je umrl v Varšavi Stanislav Lenz, izboren slikar in ravnatelj akademije upodabljajočih umetnosti v Varšavi.
Sodišče in policija.
s Tatvine na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Na glavnem kolodvoru so kradle premog in eno ali drugo reč Terezija Žagar, Antonija Hudež in Marija Podjed; Zofija Jurca je pa kupovala od malih otrok sveče in čokolado. Okrajno sodišče v Ljubljani je obsodilo zaradi tatvine Antonijo Hudež na 10 dni, Marijo Podjed na 7 dni in Terezijo Žagar na 5 dni zapora, Zofijo Jurca pa zaradi nakupa sumljivega blaga na 100 K globe.
s Vojska med dimnikarji. Dimnikarski vajenec, 17 letni Ferdinand Bizjak, je vložil daljšo tožbo proti gospodu Rihardu Kerncu, ker ga je pretepal, ko ga je nekega dne dobil ometati v Koleziji. Prepirala sta se skoraj četrt ure, nato ga je udaril z
žico po glavi. >Fejst me jc udaril po glavi z žico, tako da sem kar na tla padel; 10 dni sem čutil bolečine; smrkovec mi je tudi rekel.« »Ali zahtevate, da bo gospod Kernc tudi kaznovan, ker Vam je rekel smrkavec?« je vprašal sodn. Bizjaka, ki je odgovoril: »Ne; samo za to naj se kaznuje, ker me je oklolutal.« Sodnik je obsodil Kernca na 7 dni zapora, za bolečine mora plačati Bizjaku 200 K in za zdravniško izpričevalo 60 K.
s Ker je štrlelo železo iz portala prodajalne gospe Marije Miiller v Šelenbur-govi ulici, si je nataknil Viktor Petrič hlače na železo in si jih raztrgal. Pri razpravi pred okrainim sodnikom je Petrič zahteval za raztrgane hlače odškodnine 3000 K, za bolečine pa 500 K. Sodnik je obsodil MuHerjevo na 30 K globe, Petriča je pa zavrnil na pot civilne pravde.
s Ker je obrekoval g, kaplana Tor-karja je okrajno sodišče na Vrhniki obsodilo načelnika Sokola g. Malavašiča na pet dni zapora.
s Nakup sumljivega blaga. Josip Kovač je kupil od nekega vojaka dve civilni suknji in konjsko odejo. Okrajno sodišče v Ljubljani je obsodilo zaradi nakupa sumljivega blaga Kovača na 50 K globe, katera kazen se je pa spremenila v pet dni zapora, ker nima denarja, da bi plačal globo.
s Prenarejena ukradena zlatnina, Marija Kurent je ukradla Luciji Vidic skalijo, v kateri je bilo zlatnine v v: ednosti 207 K. Kurentova je pustila ukradeno zlatnino predelati. Iz verižice si je dala popraviti zapestnico itd, »Koliko odškodnine zahtevate?« je vprašal sodnik Lucijo Vidic. — »1000 kron!« je odgovorila, nakar se je oglasila Kurentova rekoč: Zadnjič ste pa zahtevali 500 kron.« Sodnik je Kurentovo obsodil na 14 dni strogega zapora. Zahtevek po odškodnini se je zavrnil na civilnopravno pot.
s Okradeni veleposestnik. Veleposestniku Adolfu Galetu so bile ukradene 26. septembra spodnje hlače, pozneje pa neka kura. Pred par dnevi je pa Gale zapazil pri svojem hlapcu Žumru hlače; Žu-mer je povedal, da jih je kupil od hlapca Viktorja Širclja, ki je nato pobegnil od Galeta. Gospod Gale je izsledil tudi kokoš pri Ceciliji Hrovatič. Pri razpravi pred ljubljanskim okrajnim sodiščem je Hrova-tičeva odločno trdila, da ni kupila kokoši
od Širclja, marveč na trgu od neke kmetice. »Kokoš je moja!« jc rekel 74lelni gospod Gale. »Kokoš je kokoši podobna!« je odgovarjala Hrovatičeva gospa. Sodnik je Širclja obsodil na štiri dni strogega zapora, od tatvine kokoši ga je pa oprostil.
s Napad v Dobrunjah. Dne 17. t. m, ob pol 7. uri zvečer so napadli fantje Krašov-cev Jožef, Anton Gorše in Rinežev Do-man v Jakšetovi gostilni v Dobrunjah 25-letncga samostojnega mizarja Stanislava Tomšiča iz Zgornjega Kašlja št, 64 in ga nevarno poškodovali na giavi. Težko ranjenega Tomšiča so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
s Surovi izgred v Cirknici. Jožef Re-pič, Jožef Tavželj, Franc Lovko, Franc Brence, Alojzij Ilaršič in Alojzij Ris so prišli 17. t. m. ob 7. uri zvečer v gostilno Franca Homovca v Cirknici, kjer so spili nekaj litrov vina. Navidezno so se med seboj prepirali in si grozili z odprtimi noži in očividno čakali, da bi jih drugi gostje mirili. Ker so nastopali zelo silovito, je vojaška straža razgnala razgrajače in sc je gostilna zaprla. Ker se pri Homovcu niso mogli stepsti, so polagoma odšli v gostilno Marije Korče, v kateri je bil finančni paznik Viktor Čop v družbi Frančiške in Ivane Neger iz Cirknice. Razgrajajoči fantje so pričeli metati na Čopa klobuke, Tavželj pa koruzo, Repič je pa zagrabil stol in udaril z njim tik Čopove mize s tako silo ob tla, da se je odlomil kos sedeža. Medtem je prišel v gostilno tudi Anton Lutman, kateri je prisedel k Čopu. K Lutmanu je pristopil Lovko rekoč: »Čopova sreča je, da ste vi prišli, ker drugače bi bilo za njega nekaj strašnega, gotovo bi ga bili že pretepli« in ga je vabil, naj gre z njim ven, česar pa Lutman ni storil, marveč je razgrajačem povedal, da se bo s samokresom branil, če bo potrebno. Go-stilničarka je preprečila, da razgrajači niso ugasnili luči. Čop in Lutman sta končno zapustila gostilno in odšla proti carinami kjer sta ju napadla Repič in Tavželj; Lutman je dvakrat ustrelil v zrak. Medtem so prišli orožniki, ki so napadalca aretirali.
s Izsledeni tat. Dne 25. novembra t. 1. je bil ukraden posestniku Ivanu Jenku v Žejah komat, vreden 1600 kron. Od takrat je preteklo že dolgo časa, toda naši vrli orožniki v Št. Valburgi so dognali, da je takrat ukradeni komat bil prodan v Mav-
čiče za 200 kron. Orožnikom v Medvodah jc pa priznal Janez Kalan iz Zbil štev. 18, cla je on ukradel Jenku komat.
s »Glej, da molčiš!« Mizarju in vžit-karju P. Hribarju in njeg. materi Frančiški v Jelševici je bilo ukradeno obleke in perila v vrednosti približno 7000 do 8000 K, Vlomilec je prišel skozi skedenj v neza-prto podstrešje in od tam v notranjo hišo. Po izvršeni tatvini je pa pustil tat na mizi listič, na katerem ej bilo zapisano: vTc zarotim in prisegam, da molčiš, drugače ti zapalim celo kočo, kod j" Bog tu. Bila sva s tvojim sinom pri soldatih, jaz sem ube-žal proč in sem moral krasti. Grem k svoji ženi v Novo mesto. Do Marburga sem se švarc vozil in sedaj sc ne bom več. Tvoja hčer v Ljubljani me pozna. Glej, cla molčiš.« Besedo »molčiš« je tat petkrat podčrtal.
s Napad na orožnika. Dne 17. t. mes. ob petih popoldne je prišel komandir orožniške postaje na Borovnici, narednik Ftanc Kovačič, po cesti proti gostilni Švi-geljeve gospe v Borovnici; na cesti ie stalo več fantov, med njimi tudi Ljudevit Žerjav, zidar po poklicu. Žerjav je odtrgal od plota desko in je rogovilil po cesti. Na vprašanje g. Kovačiča, kaj da dela, je izpustil desko na tla, skočil v g. Kovačiča, ga prijel z eno roko za vrat, z drugo pa za ramo in ga je hotel podreti na tla, kar se mu pa ni posrečilo. Fantje so potem, ko se jc g. Kovačič osvobodil Žerjava, po« begnili. Predno je Žerjav napadel g, Kovačiča, sc je prepiral s posestnikom Antonom Cerkom v gostilni Švigljeve gospe. Kričal je, da so orožniki krivi izgube Koroške. Ker jc Žerjav lc silil v Cerka, mu je ta prisolil zaušnico, nato jc Žerjav odšel in organiziral fante na poboj, katerega je g. Kovačič zabranil,
Meteoroiogično poročilo.
Ljubljana 306 m n. m. viš.
(Jas opazovanja	Barometer v mm	Termometer v C	Psihrom ilitorenca v C	Nebo, vetrovi	Padavina v mm
I20./10. 21 h	739-5	6	11	oblačno _	
21./10. 7 h	737-5	6	0-7	oblačno v.	
21./10. 14 h	736-4	7	1-7	oblačno -	
Gospodična
io v
ali postarna gospa se
___,_______sprejme na stanovanje in
na zajutrk. Istotam se proda lepa stenska ura. Izve in ogleda se vsak dan od 1. do 2. ure popoldan. Kje, pove uprava tega lista pod št. 4321._
V Sp. Šiški od šole proti pnppgta kat-železnici je zadnja pUlbClU štev. 518 na prodaj. Drugo se izve r Ilun-zutnnem društvu v Sp. Šiški, Kolodvorska ulica._4319
Vzamem pod ugodnim pogojem in po dogovoru našnm ali na račun. Ponudbe na uprav-mljCUll ništvo »Slovenca« pod št. 4306.
Proda l/ftnaina nOi1 in emajlirana banja, se nUjjSLsiU iJSb 1 divan, 6 stolov, 1 kuhinjska miza, 1 otroški umivalnik, 1 otroški stol, poraben kot mizica. Vpraša in ogleda se od 1. do ?. ure popoldan. Dr. Zarnikova ulica 19, priti. 1307
Lepa vrlim prsi vominopvšS,So*
graf, Kolodvorska ulica 31.	4308
PrDČiVAlitf (šteparica) dobro izvežbana rluJliUluU se sprejme takoj v službo. Hrana in stanovanje v hiši. Ivan Jamar, čevljar, Bled II.	4310
olasovlr(kr3tek) za
Radi pomanjkanja prostora prodam yiUi)Ulil vsako ceno. Janko Kos, Rožna dolina št. 178. Vič, Ljubljana.	1295
Manjša enonadstropna na^PA^r!) pis" hiša v Gradišču je llUjilUUU.'. mena vprašanja je vposlati poštno ležeče Ljubljana, pod šifro „Ugodna prilika".
Haroča^e ,Slovenca* S
jj^a
ssgr proda
JngnsiiDoaKsSsa iisliftriaa.
Oglasi v »Slovencu1 imajo velik vspeh.
Mehanično defavnito odprj
Kristijan Lindtner
Ljubljana, Florjjatska ulica St. 11.
Priporoča se praa toplo slavnemu občinstvu! Posfrsžba ločna in sollidna.
IV
Trgovina in zaloga: Aleksandrova c. 13.
S -
Sedlarske delavnice: Koroška c. 17.
Sedlarski, ermenarski in torbarski izdelki. Različne opreme za konje, torbice za ootovan;;?, nahrbtniki, dokolenice (gamaše) iz usnja itd. kakor tudi v to stroko spadajoče prltikllne. Niklasti okovi (garniture) za vprege. Gonilni Jermeni za stroje i/: la usnja v raznih širinah v zalogi. — Šivalni in vezalni jermeni. Postrežba točna in solidna I	" Postrežba točna in solidna!
Čevlji
na debelo in na drobno, vse vrste moški, ženaki, otroški, delavski, kako.- tudi najfinejši vseh vrst po najnižjih dnevnih cenah se dobe pri znani tvrdki Aleksander Obiat, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 28. — Pošilja se po povzetju po vsem kraljestvu.	4037
Petrolejske Kante t
dve z zabojem plačamo po 58 K, posamezno po 22 K vsaka železniška postaja Sever & Komp., Ljubljana. 4152
Cvetlična in razno draga semena
kupuje Josip Urbanič, trgovina s se« meni, Ljubljana. Miklo.-iiieva cesta 8.
Charles Princ
Ljubljana
li-
se bo vršila 25. in 26. oktobra t. 1.
od 9. do 12. in 2. do 5. ure popoldan v Predilnici št. 39. (Kolod. uiica). Prodajala sc bo nova in stara hišna oprava, več motornih koles (motocikljev) in mizarsko orodje s 5 skobelniki (Hobelbanki) ter več vrst predmetov. — Toraj pozor mizarski obriniki, ženini in neveste na nakup!
Ivan Goltes, miz. mojster, Ljubljana.
GUBJE
srbečico, hraste, liSaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perilo. 1 lonček
za eno osebo po pošti K 15"— poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Trnltoci v Ljubljani, zraven rotovia,	1631
Zaloga: Turjaški trg 1. Pisarna: Židovska ulica 1|1.
Zahtevajte p©:iue5fco!	Zahtevajte ponudbo!
h IbaSe papirna vreiicm
od '/i — 6 kg razpošilja ua vagone in manjše količine
LUDOViK ŠEF, MflRBBOR. Prešernova uifca 1.
Tovarniška zaloga papirja ln pisalnega orodja.
Telefon 148.	Brzojavi: Papiršef, Maribor.
Prodaja srečk
IZ
stiza
prevzema komisijsko
prodajo autov in podnje pri nakupih /kovnimi nasveti
1 Puch 24 HP. 1 Fiat 24 HP.
1 Laurin & Klement S (12 HP. 1 Puch 24 HP. 1 N. fl. G. Landaulett 30 HP. 1 Mercedes 35)60 HP. osobni auto
na prodaj.
ifflšSs, podgane, stenice, ščurki;
in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moia nnjbol|e preizkušena in splošno hvaljena sredstva, kot proti poljskim mišim K. 10, mi podgane in miši ii 10; za šiurke poBobno močna vrsta K 20; tinktura r.a stenice K 12; unioavaleo moljev K. 10.; prašek proti mrčesom ii 10 in 20; mazilo proti ušem pri ljudeh li5—10.; mazilo Ka uši pri živini G.—10.; pra. sek Ka uši v obleki in perilu K 10 in SO; tin-ktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (unieev. rastlini K. 10. Prašek proti mravljam K 10, Mazilo proti garjaiu ii 12. — Pošilja po po-vzetjn Zavod za eksport
M. JUnker, Petrlnjska ul. 3. Zagreb 39.
Trftovoem pri vedjem odjemu popust.
* •
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Državna razredna loterija prične v kratkem s prodajo svojih srečk L razreda. Interesenti, ki bi radi prodajali srečke, naj se takoj s prošnjami prijavijo I.raviii razredni loteriji. V prošnji naj se točno navede:.
a)	Kako opravilo ima in od kedaj?
b)	Ima ii javne ali tajne družabnike in katere so te osebe?
c)	Število srečk, ki jih namerava sprejeti v svrho prodaje in v katerih oddelkih; Poleg tega treba doprinesti dokaz o državljanstvu ter o protokoliranju tvrdke. Prodajalci morejo biti samo oni, ki prevzemo v svrho prodaje najmanj
1000 celih srečk in ki polože določeno kavcijo v gotovini ali v vrednostnih papirjih ali pa vložnih knjižicah kakega vainega denarnega zavoda, v vrednosti po 18 dinarjev za vsako celo srečko.
Ta razred ima 100.000 srečk s 50.000 dobitki. - Največji dobitek znaša 100.000 dinarjev in premija 600.000 dinarjev. V najsrečnejšem slučaju sc more dobiti 1,000.000 dinarjev.
Cena celi srečki za en razred znaša 48 dinarjev, polovični 24, četrtinski 12 in osminki 6 dinarjev.
Piavila za pooblaščene prodajalce srečk se dobe pri ravnateljstvu Državne razredne loterije.
Ljubljana, Vegova ulica 8.

! rzuiniZ? d! CZ2 CZ3 CZ3 C

Glavno zastopstvo za pisalni stroj
,UNDERWOO
in za razmnoževalni aparat
,OP2ILOGR
ffrv?.^	ima tvrdka:
"-*.1 %
The Rex Co., Ljubljana, Gradišče št, 10.
Moderno urejena popravilnica za vse pisarniške iioireičine,