54. itev. Čibeja razen nedelj En praznikov vsak ti e n cb 10. url dopoldne. Crcdništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 6/]., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jib ne pri* obči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 65 mm po K l-50. Uradni razglasi, poslano ter no* tiče isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust. pavšalni franke v drfiavl SNS. V Ljubljani, v torek 8. marce 1921 Glasilo jugoslov. socijalno - demokratične stranke. Posamezna Itev. 1 K. Leto V. Telefonska it. 312. Naročnina: Po polti ali z dostavljanjem na dom ea celo leto K 240, za pol ota K 120, za četrt leto £ 60, sa mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, ta ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list: so poštnine proste. UpravniStvo se v Ljubljani Frančiškanska ulica ŠU6/L, Učiteljska tiskarna. VLADA TRDNO STOJI------------------ LDU Belgrad, 7. marca. Med Vlado in muslimani je bil izvoljen poseben odsek, ki ima nalogo, nadaljevat! pogajanja in najti način, kako priti do sporazuma v spornih vprašanjih, zlasti glede agrarne reforme. Vlada prihaja s svojo »večino« toliko globlje v zagato, kolikor bolj se bliža zasedanje plenuma konsti-tuante. RADIČEVA KONST1TUANTA. LDU Zagreb, 7. marca. Včeraj je Radičeva stranka zaključila ožjo konferenco svojih poslancev. Na konferenci so pretresali ustavni načrt, ki ga ie sestavil poseben odsek kluba. V soboto se je glede načrta vršila generalna, a v nedeljo specialna debata. « Iz tega poročila je razvidno, da zborujeta v naši državi dve konsti-tuanti. Ena v Belgradu, druga pa, ki se sama skromno imenuje »konferenco«, zboruje pod Radičevim vodstvom v Zagrebu. Iz ustavotvornega odbora. LDU Belgrad, 5. marca. 26. sejo ustavnega odseka otvori predsednik dir. Momčilo Ninčič ob 9.30 in predlaga, naj se pri čl. 48., čigar razprava je bila odgodena, razpravlja o vsakem stavku posebej, ker vsak sfavek vsebuje po eno odredbo. Najprej se je nato razpravljalo o Odredbi, ki se glasi: »Ostali uradniki, ako imajo terltorijalno pristojnost. ne morejo kandidirati za poslanca v okrožju svoje terltorijalne pristojnosti.« Dr. Ilija Sumenkovič predlaga naslednje izpremembe: »Drugi uradniki, ki vrše javno oblast, ne morejo kandidirati v volilnem okrožju, kjer imajo teritorijalno pristojnost.« Ta predlog dr. Šumenkoviča se sprejme z večino glasov. Nato se glasuje o drugem stavku 21. 48. ki se sprejme na predlog dr. Voje Marinkoviča v tejle redakciji: »Uradniki, ki so Izvoljeni za narodne poslance, se stavijo na razpoloženje pristojnemu ministrstvu.« Nato se preide na zadnji stavek, ki sc glasi: a Aktivni ministri in ministri na razpoloženju, državni svetniki In vseučilišni profesorji lahko kandidirajo, in če so izvoljeni, ob-drže svoj naslov.« Dr. Ilija Šumenkovič predlaga, naj bi državni svetniki ne smeli kandidirati, najmanj pa še pridržati svoj svetniški naslov, če so izvoljeni. ^ Minister za konstituanto Marko Trifkovlč izjavlja, da nima nič proti ‘®niu, da se sprejme predlog dr. Šu-flienkoviča. Posl. Mlliajlo Avramovič predlaga, naj se vseučillSčnim profesorjem ne dovoli kandidirati istotako kakor tudi državnim svetnikom ne. — Razprava se trikrat prekine. Med odmorom se poslanci razgovarjajo, kako bi se dosegel sporazum. Končno se sprejme zadnji stavek na predlog dr. Sumenkoviča takole: »Državni svetnik) ne morejo postati narodni Poslanci.« Dr. Janko Šimrak predlaga tale dodatek: »Za referendum z ozirom na svobodno iniciativo volilcev bi bilo treba 50.000 podpisov volilcev.« Ta predlog se odkloni z večino glasov. ) Končnoveljavna redakcija čl. 48 se glasi: »Politični, finančni in Gumarski uradniki ter uradniki za agrarno reformo se ne morejo kandidirati. razen ako bi bili že leto dni pred razpisom volitev nehali biti uradniki. Drugi uradniki, ki vrše glavne oblasti, ne morejo kandidirati v volilnem okrožju svoje teritorialne pristojnosti. Aktivni ministri In ministri na razpoloženju, in *8eučiliščni profesorji lahko kandidirajo. Ako so ti izvoljeni, obdrže svoj naslov. Uradniki, ki so izvoljeni *a poslance, se stavijo pristojnemu ministru na razpolago.« Posl. Fehlni Kurbegovie predlaga, naj se razpravljanje o VII. del«, v katerem sc govori o državni oblasti, preloži, in naj se takoj preide na naslednji del. — Minister za kou-siituanto Marko Trifkovič sprejme predlog poslanca Kurbegoviča. — Nnto se preide na čl. 70. Posl. MnftUa Mahmutovič pred' laga, naj se členu 70 doda tole: »O družinskih, ženitvenih In nasledstvenih zadevah muslimanov rešujejo državna muslimanska šeriatska sodišča po predpisih hanefiskega mesheba. Mohamedanci bodo samostojno vodili matično knjigo o porodih in smrti muslimanov in o sklepanju njihovih zakonov. Knjige in dokumenti naj imajo značaj javnih dokumentov. — Nato je govoril posl. Gjonovič in za njim poslanci Kurbe-govic. dr. Ivan Pavičlč, Mihajlo Avramovič. Rajičič. dr. Voja Marinkovič, minister Marko Trlfkovlč in posl. Korkut. Nato se je razpravljanje o čl. 70 odgodilo in se pričelo razpravljati o čl. 71, ki govori o ka-sacijskih sodiščih. Ta člen se sprejme soglasno v nastopni redakciji; »Za vso kraljevino obstoji eno kasacijsko sodišče s sedežem v Zagrebu. Kasacijsko sodišče Je pristojno tudi za presojanje spornih vprašanj o pristojnosti med upravnimi, civilnimi in vojaškimi oblastmi. Ravnotako Je pristojno za presojanje o pristojnost) med upravnimi in rednimi sodišči.« Nato se preide na Si. 72, ki govori o obstoječih kasacijskih in apela-cijskih sodiščih in na čl. 73 o stalnosti in o premeščanju ter upokojevanju kasacijskih sodnikov. Oba člena se sprejmeta. Čl. 72 ima tole redakcijo: iPostavIjanje kasacijskih in ape-lacijskih sodišč In imenovanje predsednika prvorazrednega sodišča se vrSI na kraljev ukaz na predlog pravosodnega ministrstva. Imenujejo se za ta mesta osebe Izmed kandidatov, katere voli volilna skupina, ki ja določena po zakona. Prvi stavek ČL 73 se glasi: n Vsa sodišča so stalna. Sodnik ne more izgubiti svojega naslova, niti sc mu ne more iz kateregakoli razloga ukiniti njegova dolžnost proti njegovi volji brez razsodbe rednega sodišča ali disciplinarne razsodbe j kasacijskega sodišča.. Sodulk se ne more tožiti za svoje razsodbe, ne da bi bilo poprej to dovolilo apelacijlsho razsodišče. Za člane višjega sodišča daje to odobrenjc kasacijsko sodišče.« Drugi stavek tega člena, ki je bil odklonjen, se glasi: »Sodnik more biti premeščen samo, če sam hoče, kar velja tudi za primer imenovanja v višji poležaj.« — Tretji stavek se je sprejel z izpremembo socialnodemokratskega poslanca Divca v tejle redakciji: »Sodnik more ostati v službi do svojega 65. leta. predsednik kasa-cijskih In apelaeijskih sodišč pa do konca svojega 70. leta. Pred tem časom se morejo upokojiti samo na svojo Izrecno pismeno prošnjo ali pa. če so telesno ali duševno tako oboleli, da ne morejo več vršiti svojih dolžnosti. Odlok o upokojenju za ta posebni primer Izda kasacijsko sodišče.« Posl. Avraiaovič predlaga dva nova stavka, od katerih prvi zahteva. naj postanejo vojaška sodišča pristojna za razsojanje vseh zadev vojaškega značaja. Ti prestopki in kazni naj se vstavijo v poseben zakon. Vse ostale prestopke vojakov, podčastnikov in častnikov razsoja redno sodišče. Poslanec zahteva tudi, naj duhovna sodišča razsojajo vse spore in prestopke čisto duhovne narave na podlagi posebnega zakona. Zakonske spore naj sodijo redna sodišča; Minister za konsiituanto izjavlja, da ne more nobenega od teh predlogov sprejeti. Z glasovanjem odseka se prvi predlog odkloni, drugi pa se edgodi do prihodnje seje. Seja se zaključi ob 12.45. LDU Belgrad, 7. marca. Na današnji seji ustavnega odseka so razpravljali o davčni moči. državnem Imetju ter o načinu ureditve državnih posestev, monopolov, rudnikov In rudninskih voda. Sprejet je bil sklep, da mora biti vse to last države. Nato so prešli na razpravljanje o 10. oddelku ustavnega načrta, ki se tiče vojske. Nova nevarnosti LDU Washington, 7. marca Na banketu ameriškega mornariškega društva se je novi državni tajnik za mornarico zavzel za povečanje ameriške mornarice, dokler ne doseže .Števila angleške mornarice. O velikem pomenu politične napetosti med Anglijo in Ameriko bomo razpravljali v eni prihodnjih številk. Lenin o položaju na vzhodu. LDU Helflngfors, 7. marca. Po semkaj došlih poročilih je Ljenin v plenumu moskovskih sovjetov dne 1. marca podal kratek pregled o mednarodnem položaju. Ljenin je označi! konferenco, ki se vrši v Moskvi z delegati Turčije, kot zelo važen faktor za mednarodni položaj. Konferenca dokazuje vpliv sovjetov na narode vzhoda, ki jih zatira kapitalizem. N Olede mirovne pogodbe s Poljsko obstoji upanje, da se bo ta pogodba kmalu podpisala. Koncesije, ki so se dale poljski meščanski vladi, so potrebne, da se preprečijo intrige imperialistov antante proti sklepu miru. Naloga sovjetske vlade je, da po vzpostavitvi sovjetske oblasti v Tiflisu naredi mir med posameznimi narodi Kavkaza. Ljenin je obširno govoril o prehranjevalnih težkočah in o težkočah glede dobave kuriva, ki so se kljub pričakovanemu poboljšanju povečale. Ako je sedaj prehranjevalna kriza, je to v zvezi s tem, da so se moči precenjevale in da se ni računalo z zalogami in dohodki. Izrazil Je na-do, da sc bodo te težkoče kmalu od-pravile. Stanje v Rusiji, A. Kaj pravijo RUsI? LDU Moskva, 7. marca. (Brezžično.) Prevratni poizkus revolucionarnih častnikov pod vodstvom kapetana Burgona in generala Kozlovskega. katerima se je posrečilo povzročiti v Kronstadtu med posadko vojne ladje »Petropavlovsk« npor. se bliža svojemu koncu. Nevarnosti za Kronstadt ni, ker obvlada pristanišče utrdba Krasnaja Gorka, čije posadka je ostala zvesta vladi. Upor so povzročili francoski agentje. LDU Moskva. 7. marca. (Brezžično.) Po izpovedih ubeglih kron-stadtskili mornarjev so uporniki v stiskah, ker primanjkuje živil. Kakor se govori, se je že velik del upornih mornarjev udal. Iz Finske je dospelo v Kronstadt precej belih gardistov, ki hujskajo upornike. LDU Moskva, 7. marca. (Brezžično.) Vlada je odredila, da se vzpostavijo revolucijska sodišča v Kronstadtu. Posebna publikacija odreja, naj se takoj usmrte vse oseb«, ki so dvignile orožje zoper sovjetsko vlado. LDU Stockholm, 6. marca. Kakor poroča Finska Notisbyran, }e Petrograd v rokah sovjetske vlade. Čete, ki so bile odposlane v Petrograd, pa niso zanesljive. Kakor se doznava iz dobro poučenega vira, vodi Sinovjev operacije proti upornikom. Štirje odposlanci, ki so bili v četrtek doposlani v svrho pogajanj Iz Kronstadta v Petrograd, so blfl aretirani. . B. Kaj pravijo drugi? LDU London, 7. marca. (Brezžično.) Iz Helsingforsa se brzojavlja, da sta Petrograd in Moskva v rokah upornikov. Rusko-romunska meja je zaradi ustaje v Odesi zaprta. V Sibiriji koraka general Semenov s 25.000 kozaki, v guberniji Voroneš pa general Antonov s 5000 kmeti proti sovjetski vladi. Posadka potrograj-skih ladij in ladjedelnic je prešla k upornikom. Sovjetska vlada je Izjavila, da stoji voditelj kronstadtskih revolucionarjev general Kozlovskij zunaj zakona. V Petrogradu so baje proglasili obsedno stanje. V Kronstadtu vlada revolucionarna vlada Kozlovskega. Moskovska vlada je iž Moskve pobegnila v Novgorod. LDU Varšava, 7. marca. (Brezžično.) Spor med Trockim in Ljem-nom se vidno poostruje. Pogajanja s kronstadtskimi uporniki so se izjalovila, ker ti zahtevajo kot prvi pogoj. da odstopi sovjetska vlada. Rdeče čete prestopajo k ustašem. Mi smo nam došla poročila na-« lašč tako razdelili, da vsak pameten človek lahko vidi na prvi hip, kje je resnica in kje je laž. Mi nimamo naloge braniti komu-, nistov, tudi ruskih ne. Ampak navad* no poštenje zahteva, da povemo to, kar smatramo za pravo. Mi smatramo za pravo, da nagla-* simo, da se nam zdi moskovska vest o francoskih agentih, ki netijo upor med mornarji v Kronstadtu, jako ve* rodostojna. To pa iz dveh vzrokov: 1. V Londonu zboruje sedaj kon-> ferenca. ki ima nalogo, da Nemčijo, prisili, naj plača bajeslovno odškod-nino. Ker pa Francozje čisto pravilno slutijo, da stoji za nemškim hrbtom, Rusija z vso svojo nepremagljivo! močjo, zato poskušajo baš v trenot-ku. ko so šli nemški delegati v Lon-don, razširiti po celem svetu svoje izmišljotine o »uporu« v Rusiji, z očitnim namenom, da bi eventuelno tudi Nemci verjeli tej bajki in da se na ta način zmanjša nemška odpor-na moč proti pretiranim zahtevam; francoskih kapitalistov. 2. Na drugi strani pa žele Francozje vcepiti vero v »upor« v Rusiji vsem prebivalcem tistih držav, na katere se vedno reslektirajo, da bodo pustile gnati svoje sinove v ruskq mesnico za francoski kapital. To pa, kar javljajo Poljaki (=a Francozje) iz »aVršave«, je pa taka prismodarija, da zasluži naravnost premijo za neumnost, kdor. takim čenčam verjame. Londonska konferenca. LDU Pariz, 7. marca. »Agence Havas« javlja iz Londona ob 2.15 popoldne: Zavezniki, ki so se pravkar sestali, se strinjajo v tem, da so nemški pogoji nesprejemljivi. Ministru dr. Simonsu, ki bo te predloge predložil s kratko razjasnitvijo, bodo odgovorili s formelno odklonitvijo. Sankcije se bodo takoj uveljavile. zlasti zasedba Diisseldorfa. Francoski ministrski predsednik Bri-and odpotuje iz Londona najbrie v torek LDU Pariz, 7. marca. (Agence Havas.) sEcho de Pariz« javlja iz Londona: Vsled razgovora med maršaloma Wilsonom in Fochem je pripravljena angleška divizija, da vkoraka v Porenje. Ta divizija Je že v vojnem stanju in ji bo poveljeval general Cavon. Tudi angleško bro-dovje je pripravljeno, ako M zavezniki sklenili, da povečajo pritisk na Nemčijo z odredbami na morju. LDU. 7. marca. (won.) »rrank-furter Zeltung« priobčuje nastopno brzojavko iz Pariza: Tu se razširja nastopna vest: Ko se je popoldne ob štirih seja nadaljevala, je Lloyd George sporočil, da so spričo tona dr. Simonsovega ekspozeja zavezniki sklenili, konferenco prekiniti. Ka- zenske odredbe stopijo takoj v ve* Ijavo. Osemdnevni rok, ki ga je zah* teval dr. Simons, je bil tudi zavrnjen« Minisfski predsednik Briand se vr* ne jutri v Pariz. - LDU Pariz, 7. marca. (DunKU.) Agence Havas javlja iz Londona: M današnji dopoldanski seji konferen-ce je obrazložil dr. Simons od Nem-, čije predloženi provizorični aranžma, ki naj velja pet let. Seja je bila preložena na pol sedemnajstih. Negativna odločitev zaveznikov je bila ojačena po izvajanjih dr. Simonsa glede odgovornosti in sankcij. Od dr. Simonsa naprošeni osemdnevni rok je bil zavrnjen. LDU London. 7. marca. (Brezžično.) »Daily Chronicie« poroča o sestanku dr. Simonsa s ministrskimi predsedniki antante, da je skušal dr. Simons dokazati, da pomenjajo pariške določbe propad Nemčije. Nato je predlagal, naj se sprejmejo nemške delovne sile za vzpostavitev, Severne Francije. Lloyd George je Izjavil, da Izvajanja dr. Simonsa pri najboljši volji ne morejo veljati za nove predloge, obljubil pa je, da jih bo dal proučevati po strokovnjakih z obeh strani. Čudna demokratija. Mi živimo v demokratični dobi, t. j. v dobi v kateri vlada ljudstvo (ali vsaj imelo bi vladati). Kdor je polnopraven državljan, ima po demokratičnih principih pravico — po nekih teorijah celo dolžnost — da soodločale pri ustvarjanju državne volje. Ker pa vsled velike razsežnosti modernih držav ne morejo priti vsi državljani Istočasno na en prostor, kier bi osebno z glasovanjem si »volili vero in postave«, zato se je polagoma uveljavil tkzv. reprezentativni parlamentarni sistem, ki obstoji v tem, da posamezni volile! Iz-bero svojega zastopnika (poslanca), kateremu dajo naročilo (mandat), da izraža in uveljavlja na zboru poslancev (v parlamentu) njihovo voljo v njihovem imenu. Poslanec ie repre- zentant ne svoje volje, ampak volje svojih volilcev. Suvereno ljudstvo je tvorec suverene narodne volje in državne volje. To je osnovni demokratski princip. Zato pa ima ljudstvo tudi polno pravico, da poveri izražanje svoje volje v državah z reprezentativnim sistemom tistemu, komur hoče oziroma komur najbolj zaupa. Z drugimi besedami: Kakor uživa vsak polnopraven državljan neomejeno pravico soodločevanja pri tvorbi državne volje (aktivna volilna pravica). tako uživa tudi pravico, da mu more suvereno ljudstvo poveriti zastopstvo izrazanja svoje politično volje( pasivna volilna pravica). Z drugimi besedami: Vsak polnopra- ven državljan more voliti In more biti Izvoljen. Tudi to je osnoven demokratičen priucip« Sedaj pa poglejmo, kakšna »de-mokratija« vlada pri nas. V petek so razpravljali naši zakonodavci in ustavotvorci v konstituanti o pasivni volilni pravici uradnikov. Sklenili so sledeče: »Politični, finančni, carinski in uradniki za agrarno reformo ne morejo kandidirati, ako niso eno leto pred razpisom volitev Izstopili iz državne službe.« Kdo in kaj je uradnik? Uradnik je državljan, kakor vsak drugi. 1 udi davek plačuje, kakor vsak drugi. Zato mora imeti tudi pravico soodločanja kakor vsak drugi in pa pravico biti voljen, ako mu ljudstvo zaupa. Te osnovne državljanske pravice je uradnikom v naši državi konsti--tuanta znatno omejila in sicer v prvi vrsti tistim, o katerih domneva, da bi mogli vsied svoje uradne moči na ljudstvo »vplivati« s kakimi posebnimi dobrotami, da si pridobe naklonjenost ljudstva. Ker pa v upravno urejeni državni uradnik proti ljudstvu ne sme in ne more postopati drugače. kakor predpisuje zakon, zato je v omejitvi pasivne volilne pravice za nekatere uradniške kategorije ob enem izrečeno, da je naša uprava za nič. da so uradniki zaupanja nevredni in da država nima moči, da bi uvedla potrebno kontrolo nad uradnim aparatom! Ali ni tako priznanje nebeško? To omenjamo pa le mimogrede, ker cilj tega članka ni, da branimo »Uradni list« št. 20. z dne 26. februarja t. 1. je priobčil nov volilni red za občinske volitve v Sloveniji. Ta volilni red je izpremenjena in po-polnjena uredba o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji z dne 15. maja 1920. V naslednjem podajamo glavne določbe tega volilnega reda, da morejo sodrugi pravočasno po vseh občinah v Sloveniji izvršiti potrebne predpriprave. Kdaj bodo volitve? Po dosedanjih dispozicijah bodo občinske volitve v Sloveniji razpisane sredi tega meseca, vršile pa se bodo v drugj, polovici aprila. Volitve morajo biti razpisane 4 tedne prej, prcdno se vršijo. Razpis mora biti uradno razglašen in v vseh občinah nabit na občinski deski. Da sb volitve vrše na nedeljo, tega volilni red ne določa. Volilni imeniki. — Volilna pravica. Novi volilni red določa, da se prve (sedanje) občinske volitve iz-vrše na podlagi pnivotn.;.1'tih volilnih imenikov izza volitev v kansit-tuanto. Novih volilnih imenikov torej ne bodo sestavljali, vsied česar odpade tudi vsakršno reklamacijsko postopanje. VcTli 3 odo torej le tisti, id so vnliu lansko leto pri volitvah v konstituanto. Naredba določuje, da sme deželna vlada odrediti sestavo novih volilnih Imenikov le v tistih občinah, kjer je v že obstoječem volilnem imeniku vpisanih malo volilcev. Volilni jmeniki se bodo seveda sestavili tudi*za vse občine, ki so šele pripadle k naši državi in ga še nimajo. Ker za te prve občinske volitve reklamacijsko postopanje odpade, si bo smel vsak v občinskem uradu ob času, ko bodo volilni imeniki razgrnjeni (kar mora biti na občinski deski naznanjeno) od 9. do 12. ure, v občini, kjer je več kot 2000'prebivalcev, tudi od 3. do 6. ure popoldne, imenik samo ogledati ali prepisati. Ženska vo*!Ina pravica odpade. — Voliti sme le vsak 21 let star moški državljan. V občinsko zastopstvo strte biti voljen vsak voltlcc, ki je dovršil 24-to leto. Ne more pa biti voljen duhovnik, aktivni državni in javni zakladni uradnik, poduradnik iti sluga. Tudi ne smejo biti voljene osebe, ki/so v 1. ali II. kolenu sorodstva ali v svaštvu. uradnike, ampak da pokažemo, kako se izvajajo demokratični principi v tisti skupščini, katere naloga bi bila, da nam da demokratično ustavo! Druga ravno tako lepa demokratična določba pa pravi: »---------po- slancem tie more nihče dati iu tudi oni od nikogar in nikoli sprejeti ka-koršnihkoll zahtev ali obveznih navodil.« Zgoraj smo na kratko pojasnili bistvo reprezentativnega sistema. Sedaj pa primerjajte citirano določbo naših ustavotvorcev z bistvom reprezentačnega sistema! Kar je sklenila konstituanta glede poslanske »svobode«, to se da imenovati kvečjemu svoboda in pravica na laž. Z demokratskimi principi pa ta določba nima ničesar opraviti. Volilci dajo poslancu mandat, da izraža njihovo voljo, ne dajo mu pa mandata, naj po izvolitvi počne, kar hoČe! Pravo soodločanja v državi je osebno pravo vsakega državljana in kakor se ne more državljan odreči svojim osebnim dolžnostim, se tudi ne more odreči svojim pravicam, ampak on lahko samo pooblasti koga druzega, komur zaupa (= poslanca), da ga zastopa. In nič več! Iz navedenih primerov pa lahko uvidi vsak, kakšne »demokratične« principe poznajo naši ustavotvOici! Čudna demokrati ja je to! Koliko bo občinskih odbornikov? Občinski odbor bo sestojal v občinah z manj kakor 500 prebivalci iz 10 odbornikov in 10 namestnikov; z manj kakor 2000 prebivalci iz 16 odbornikov in 16 namestnikov; z manj kakor 5000 prebivalci iz 24 odbornikov in 24 namestnikov; z manj kakor 10.000 prebivalci iz 32 odbornikov in 32 namestnikov; z manj kakor 20.000 prebivalci iz 36 odbornikov in 36 namestnikov; z manj kakor 40.000 prebivalci iz 40 odbornikov in 40 namestnikov; s 40.000 ali več prebivalci iz 48 odbornikov in 48 namestnikov. — Merodajno je zadnje ljudsko štetje. Kandidatne liste. Občinski odborniki in njih namestniki bodo voljeni po kandidatnih listah strank, oziroma skupin. V to svrho se morajo kandidatne liste najpozneje v petih dneh potem, ko je potekel rok, ko so bili volilni imeniki razgrnjeni, predložiti pristojnemu okrajnemu glavarstvu ali politični ekspozituri. (V Ljubljani deželni vladi). Kandidatne liste se morajo vpisati na posebnem obrazcu, ki ga je lahko proti odškodnini dobiti pri županu, pri okrajnem glavarstva ali pri ljubljanski vladi. Na kandidatnih listah mora biti vpisanih s polnim imenom, poklicem iti bivališčem (tako kakor so zapisana imena v volil, imeniku) toliko kandidatov, kolikor je treba izvoliti občinskih odbornikov in namestnikov. V razglasu razpisa volitev bo moralo biti na občinski deski tudi naznanjeno. koliko odbornikov in namestnikov bo treba valiti, kakor tudi to, do kdaj, se uigrajo predložiti kandidatne liste. Z izvirno kandidatno listo se mora predložiti okrajnemu glavarstvu še toliko prepisov kandidatnih list, na kolikor voliščih se bo v občini volilo. Kandidatne liste (obrazce kakor omenjeno se dobi pri županu, pri glavarstvu ali pri vladi) morajo biti sestavljene tako-le: Na čelu liste se zapiše ime občine, dan volitve in sta jasna in določna označba stranke, ki listo predlaga (n. pr. JSDS in KDZ). — Potem pod 1. s tekočimi številkami 1, 2 itd. je treba vpisati imena in priimke, poklic in prebivališče kandidatov, ki jih mora biti toliko, kolikor je treba izvoliti občinskih odbornikov. — Potom ie nod II. ravnotako. treba vpisati imena vseh namestnikov. Teh kandidatov mora biti tudi toliko, kolikor je izvoliti namestnikov. — Pod imena kandidatov se napišeta imeni enega predstavnika in enega namestnika te liste za volilni odbor. Ako je več volišč v občini, se napiše za vsako volišče ime po enega predstavnika in po enega namestnika liste v volilnem odboru. — Na to se morajo pod vse to svojeročno in čitljivo podpisati predlagatelji liste in pa vsi kandidati, z opombo, ki je predpisana v § 16. Na kandidatni listi je treba dalje imenovati izmed podpisancev eno osebo in nje namestnika, katera naj v imenu in po naročilu podpisancev občujeta z županom (mestnim magistratom). oziroma političnim oblastvom kot pooblaščena zastopnika. Predstavniki list smejo biti le volilci v dc.tični občini. — Ce bi kandidatne liste ne bile v redu, bo okrajno glavarstvo predlagatelje liste v roku treli dni po vložitvi liste obvestilo o tem z navedbo vzrokov in predlagatelji bodo morali tekom treh dni kandidatno listo popraviti, ker sicer bi bila lista potem neveljavna. • Kdo bo vodil volitve? Volitve bo vodil posebni volilni odbor, ki bo sestavljen iz župana (ah enega občinskega svetovalca) kot predsednika, iz enega občinskega odbornika in iz po enega predstavnika ali namestnika kandidatnih list (torej tam, kjer bo naša KDZ postavila svojo kandidatno listo, bo v volilnem odboru tudi en predstavnik KDZ ali njegov namestnik). Volilni odbor je odgovoren za to, da se volitev vestno izvrši. Člani volilnega odbora ne smejo takrat, ko voli-,lec voli, vplivati na volivčevo glasovanje. Kako se bo volilo? S kroglicami, kakor pri volitvah 28. novembra lanskega leta. — V občinah, ki imajo nad 800 volilcev, mora biti več volišč. — Na vsaki skrinjici bodo prilepljene kandidatne liste strank. Katera skrinjica bo pripadala kaki stranki, to bo določilo okrajno glavarstvo. Volilo se bo na dan volitve neprestano od 8. ure zjutraj do 17. ure zvečer. Skrutiuij. Volilni odbor napravi takoj po končanih volitvah skrutiuij. Če je bl-ia v občini samo ena kandidatna lista, so izvoljeni kratkomalo vsi, ki so na kandidatni listi. Sicer sc pa seštejejo glasovi, ki so bifi oddani za vsako kandidatno listo. Nato se seštejejo vsi oddani glasovi. Ti se raz-dele s številom občinskih odbornikov 4- 1. Če se pri tej delitvi pokaže ostanek, se mora dobljeno število zaokrožiti na prvo večje število; če-pa ni ostanka, je dobljeno število treba zvišati za eno. To število je volilno število, s katerim se razdelijo potem števila glasov posameznih kandidatnih list. Tako dobljeno celo število pokaže, koliko občinskih odbornikov pripade posamezni kandidatni listi. Vezanje kandidatnih list. Volilni red ima tudi novo določbo, da se lahko kandidatne iiste vežejo. Dotično izjavo . strank morajo pismeno javiti političnemu oblastvu vsaj 8 dni pred volit vi jo njih pooblaščeni zastopniki. Politična oblast mora to izjavo izročiti po županu (mestnemu magistratu) volilnemu odboru, čim se ta sestane. Posebne določbe glede volilnih Imenikov. Deželna vlada, pravi volilni red. sme v občinah, kjer.je v volilnem imeniku od 28. novembra 1920 vpisanih razmeroma malo volilcev, po svojem lastnem prevdarku odrediti, da se občinske volitve izvedejo na podlagi novih volilnih imenikov. V občinah, kjer se bo torej odredila sestava novih volilnih imenikov, bc volilni imenik razpoložen tudi v reklamacijsko postopanje. (Ta odredba je zelo važna in vsied tega priporočamo našimi oignnizaeijam, da zahtevajo sestavo novih volilnih imenikov v krajih, kjer smatrajo to za potrebno). * O tem, kako naj se naše organizacije pripravijo za občinske volitve, bo naše časopisje še poročalo. vesti. 4 Nov podpredsednik ustavnega oj. bora. Ker je dr. Tojnijcnovič pedal ostavko na mesto podpredsednika v ustavnem odsoku, se bo vršila volitev za novega podpredsednika na današnji seji. Kot naj- resnejši kandidat za to mesto se Imenuje J tiraj Demetrovič. 4 Občinska volitve v Beigrada. V nedeljo so se v Belgradu vršile volitve v novo ob črnsko upravo, ki so se končale takole: za radikalno-demokratsko listo je glasovalo 55-13, za komunistično 2076, za republikansko 372, bi za socialnodemokratsko 650 volilcev. Potemtakem so zmagali de- * mokrati in rad ikalci. Predsednik občine le postal Dobran Mitrovič, podpredsednik pa Bora Pajevič. — Pri zadnjik občinskih volitvah so dobili komunisti večino, toda vlada je komunistični občinski svet svojevoljno razpustila, čeprav so komunisti položili predpisano prisego. Za nas je pa značilno v prvi vrsti dejstvo, da so socijalni derookratje to pot dobili 650 giasov, dočim se zadnjih volitev niti udeležili niso, kar je vsekakor lep napredek, ki ga je pripisovati sinotrenemu delu socialističnih organizacij. Tudi strokovne organizacije so postale nezadovoljne s političnim kričanjem in hočejo več stvarnega organizacijskega dela. 4 Za zborovairso svobodo. Ministrstvo notranjih dei je odredilo, naj policijske oblasti izroče sodišču vse tiste osebe, ki motajo zborovanja. 4 Morala v državi SHS, Pod tem naslovom je priobčil' »Hrvat« naslednjo notico: »Ko so v Narodnem predstavništvu razpravljali o volilnem zakonu za konstituanto, je radikalec P er a Jovanovič predlagal, naj ne more biti poslanec tisti, ki je član ravnateljstva kake banke. Ta predlog je bil soglasno sprejet, dasi s kislim obrazom od strani bankokratov. Dalje je zakon določil, da morajo uradniki, ki so izvoljeni poslancem, odpovedati se svoji službi in plači, dokler so poslanci. — Nekateri so to storili, ali še vedno ni tega storil dr. Miroslav Spa-lajkovič, Id še danes vleče plačo kot poslanik v Rimu, katerega mesta, odkar je poslanik, gotovo ni še niti videl. Seveda vleče plačo v frankih, prav tako kakor njegov sokrivec na londonskem paktu Vesni d ki je kot ministrski predsednik vlekel plačo kot poslanik v Parizu v frankih, daije plačo ministrskega predsednika z vsemi dokladami, povrhu pa še plačo kot poslanec! — Kaj naj pa šeie rečemo o Ninčičih, Velj-kovičih, Draškovičih in podobnih, ki danes sede v upravnih in nadzorstvenih odborih raznih bank, niti najmanje upoštevajoč zakonov, ker zakoni zanje ne veljajo.« — Žalostna »morala«!... 4 Niti tega ne smejo imeli? V Banjaluki je bilo oblastveno zaprto delavsko konsumno društvo in zaplenjeno mu je bi- lo vse blago. To postopanje opravičuje vlada s tem, da je bilo društvo — komunistično! — Marsikaj je oblastem dovoljenega, ah kar presega meje, jih presega. Ni Hortyjey teror ni dosegal našega! Komunista bomo veudar pustili živeti, pa naj nam bode ze kakršenkoli sovražnik, ali ne tako vsaj bi bilo človeško. 4 Požig v Postojni. Ciraška »Tages-post« je prinesla v petek vest iz Ljubljane, da so fašisti v Postojni zapaiili vsa slovenska poslopja. To vest je ponatisnila tudi. dunajska »Neue Freie Prcsse«. — Sedaj pa Javljajo uradno iz Rima, da so vesti o požigu slovenskih poslopij v Postojni brez vsake podlage ia neresnične. Pač pa je do-šio, kakor ,nain javljajo privatno, v Postojni do malih prask med ondotninii domačini in Lahi na dan zasedbe Logatca od strani naših oblasti. 4 Nevaren grof. Kakor poročajo listi iz Florence, so pri grofu Karolyiju zaplenili dokumentov med njimi večje štev% j takih, kj so nanašajo na boljšcvlško propagando. Odpotovanje grofa Karoljlia, ki sc nahaja v zaporu, se je zavleklo, ker se večina inozemskih konzulatov brani, vidiratj njegov potni list, 4 S. Vias'imii Tnsar, češkoslovaški poslanik v Berlinu, je naznanil predsedstvu čsl. zbornice, da odlaga svoje mesto. 4 Nova vlada na Perzijanskem je sestavila svoj kabinet. Novo vlado tvorijo, kakor smo že poročati, nacionalistični elementi, k.i so se uprli proti sta;emu režimu in ga pognali'Ide, od koder ni več povratka. Angležem pa bi tudi ne priporočali, da se pokažejo ob perzijskih mejah. 4 Hardtugov kabinet je sestavljen iz naslednjih državnih ta.uikov: Zunanje zadeve— Hughes; zakladnica— MiUon; volna — Wecks; justica — Dan®herty; mornarica — Denby; notranje zadeve — Fale: trgovina — Hoower; delo — Davis! poljedelstvo — VVailace. Tajnik delovnega urada je postal James David. 4 Delavskj zastopnik Wilson na An-geškem je bil izvoljen namesto Griffifcha, dosedanjega agrarnega ministra, v parlament, 4 Morjr Macafhur, znana angleška ženska organizatorka, soproga pokojnoga S. W. C. Andersona, je umrla te dni. Tragično je, da je umrla istega dne, ko še je uresničila njena želja, za kojo se je trudila celo življenje, ko se je združila Narodna federacija delavskih žena z Delavsko Unijo. 4 Zbor španskih socialistov se bo vršil 9, aprila t. 3. Obravnaval bo stališče do III. Internacionale. 4 V znatneniib enotne internacionale. Za kongres ameriške socialistične stranke, ki se bo vršil v juniju v Detroitu, je predlagal odbor, socialistični?! odposlancev v ; Cbicagf nastopne tri točke: 3. Socialistična stranka v Ameriki naj vpraša III. internacionalo za sprejem na podlagi vseh 21 moskovskih točk; 2. Socijalistična stranka v Zedinjenih državah naj obnovi svoje stike s III. internacionalo radi vstopa v taisto-, j ali s pogojnim sprejemom moskovskih po-gejev; 3. Socialistična stranka v Zedinjenih državah naj sodeluje z organizacijo na Dunaju, katera hoče zediniti različne socialistične struje v internacionalo, ki bo pripuščala neodvisnost različnih v njej zedinjenih frakcij. — O teh treh točkah torej pade odločitev na velikem kongresu v juniju. Da odnese 3. točka zmago, to smemo že danes sklepati, kolikor poznamo duh med ameriškimi sodrugi. Organizacijski cestnik. It, str©rgasiisacii©. Brivski pomočniki, pozori Odborov* seja brivskih pomočnikov, ki se je vršila v petek 5. marca 1921, se je sprejel na znanje sklep brivskih mojstrov, da povišajo tarifo za 50%. V zmislu dogovora pripada od poviška 25% pomočnikom, in zahtevajo pomočniki, da se jim odslej pačuje na teden v 1 kategoriji 350 K, 11. 320 Ič, 111. 280 kron. Obenem ie bio sklenjeno, da se odkloni tedenski povišek 25 K, ki so ga mojstri ponudili, teir se počaka sklepa občnega zbor, ki se bo vršil v torek, dne 8, marca ob 8. zvečer v gostilni Košak, Kopitarjeva ulica 11 (Križ). O sklepu občnega zbora bomo javnost obvestili. Organizacijam stavbinskih delavcev, Podružnice stavbinske organizacije so dobile iz- Ljubljane okrožnico, ki so jo izdali zagrebški komunisti, češ, da se stavbinske podružnice razpuste in priklopijo komunistični organizaciji v Zagrebu. Opozarjamo, da je zagrebška organizacija zaplenjena ia da se stavbinske podružnice ne bodo raz-, pustile, pač pa se bo društvo reorganiziralo, da se tudi v to stroko enkrat spravi najlepši red. O tem, kam se priklopi organizacija pa bo sklepalo članstvo, he pa raznf Jarci, Nahtigali in drugi taki tiči in pikiči, ki' hočejo delavstvo predati propadu. Podružnice obvestimo v kratkem O vseh podrobnosti, da se bodo vedele ravi nati. Vestnik Sw@Is©dš©. Podzveza za zaščito dece centrala »Svobode« vabi tem potom vse članice podružnic na sejo, ki se vrši v torek, dne 8. t. m. ob 7. uri zvečer v Nakupovalni *a- i drugi, Aleksandrova cesta 5. — Na tet seji se bo pojasnilo namen te podzveze in porazgovoriio o delu, ki ga naj vprihodnj^ vrši. Sodražice glinske, vodinatske, šišenske in ljubljanske podružnice udeležite se zanesljivo in polnoštevilno. — Članice začasnega odbora podzve-ze za zaščito dece so naslednje Sodražice: Bernotova, Golcu« hova, Prepeluiiova, Rakovčeva, Sčmanova, Urbančeva in Vidmarjeva. Dramskj odsek podružnice Izobraževalnega društva »Svoboda« iz Trbovci] vpri/ori v nedeljo, dne 13. marca ob 19, uri v dvorani Narodnega doma v Brežicah ob S. uri dramatično predstavo »Mati« spisal Meško. Pred In med igro s vira. godbe-n! c-dsek in nastopi pevski zbor -omenjena podružnice. —1 Opozarjamo vse šodruge brežiškega okraja in bližnje kranjske strani na to Prireditev. Vse občinstvo se vljudno vabi k obilni udeležbi. Ustnik. Repertoar ljubljanskega gioddiSča sc je vsied obolelosti dveh članov znatna spremenil: D r-a m a : Torek, 8. (zaprto). Sreda, 9. »Bajka o volku«, (B). Četrtek. 10, »Golgota«, (izven po znižanih cenah), pa-tek, II. »Razvalina življenja«, (D). Sobota, 12. »Bajka o volku«, (C). Nedelja, 13. »Razvalina življenja«, (Izven). Ponedeljek j4. »Bajka o volku«, (F). Opera; , >rek 8, »Tosca«, (C), Sreda, 9. »Mignon«, (D), u trtek-, 10. »Od bajke do bajko, (A). Petek, II. »iVUgnoa«, Sobola, 12. »Thais«, (E). Nedelja, 13. »Mignon«, (A). Ponedeljek, 14. (zaprto). Druga Številka »Lliibljantkora je izšla. V njej nadaljuje dr. iv. Prijatelj zanimivo znanstveno rb.pravo. »Duševni profili naših jareporoditeljev«. Ostala vsebina je naslednja; Pavel Goila: Iz knjige »Pesmi o Zlatolaskah«. — Iv. Sorti: Zgodba o nekaterih lcrščanskih čednostih in nečednostih, — J.-.Oiaser: S, Pohr •„ — A. Gradnik: O saj ne morem reči ti • sede. Na Kai.megdanu. — lv. Zorec: Ni,ena pot. — Dr. Iv. Lah: Prof. Ernest Denis. —- T Samec: Na Krasu. — Dr. K. D-: Sod unč misli o upodabljajoči umetnosti. L. ku-har: Borbžt. Kuj-ižcvnci poro^uči. — ai*o^ nika. — Nove knjige. — Posamezna številka velja 18 K. Zrnje, Vsebina 17. številke mariborskega kulturnega vestnika je sledeča: Žalostna pjesanca plemenite Hasanaginice (Narodna). — A. Drnzovič: Postanek in razvoj oratorija. Razvoj instrumentalne glasbe. Klasiki. Reforma opere. — Anhm Ivanovič-Mecger: Milan Ogrizovič, — O kritiki. (Po E Engelu.) — Reportoir. — Razno. — Uredništvo naznanja, da a znani dobrovoljček predstavljal različnim veselim omizjem z besedami: »jaz sem Tone Kovač — prevratni element!« Hiš manjka! Stanovanjska mizerija ne ponehava, temveč raste. Poklicani faktorji do sedaij niso ničesar pozitivnega podvzeli. Stanovanjski urad d sla samo ko« fuzijo m preklada stranke sem in tja kakor mačka mlade. Novih stanovanj pa iz nič tudi stanovanjski urad ne zna delati. Hiš manjka. Ker pa hiše same ne' rastejo, ne preostane nič drugega, kakor da jih je treba zidati. Pomladanski dnevi so se začeli. Stavbna sezona se pričenja. Stavbnega gibanja pa se nam obeta letos še manj kakor lani. Kdo bo pa zidal? Privatni kapitalist ne, kor bi se mu denar ne rentiral. Več zasuži z ve-rižništvom. Po njih nazorih bi spadaj vsak tia Studenec ali pa vsaj pod kurateio, kd>r bi sedaj zidal. Država sama tudi nič ne sfori in ne bo nič storila, ker je Belgrad Predaleč. Ostane še mestna občina, ki pa ttdi sedi brezdelno in drži roke in noge križem kakor orijentalec. Če se jo spomni na stanovanjsko mizerjjo, samo zamiži. Po našem mnenju je občina poklicana', da prevzame inicijativo. Začeti mora večjo akci-!o, pa takoj. Samoobsebi umevno pa mora država pomagati. Z brezobrestnimi posojili in tudi drugače. Čemu pa ima Ljubljana kar Štiri poslance? Torej vzdrami se, ob-č-na Stavbna sezona se začenja. Po ceni se dobe stanovanja v Zagrebu. V »Riječi* štev. 52. či.amo sledeči oglas: V ravnokar dovršeni zgradbi se takoj odda krasno stanovanje s 3 sobami in pritiklinami. Cena pet tisoč kron mesečno. Vnaprej ie treba pacati za pet let. — 5000 ■ kron mesečno znaša na leto- 60 tisoč kron. Za pet let torej 300 tisoč kron. Ali ni pa-, oieiueie, da si tisti, ki ima 300 tisoč kron, Zgradi svojo hišico, ki bo ostala vsaj njegova last, dočim v prvem slučaju nima nc stanovanja, ne denarja? Take pojave utegnemo doživeti v doglednem času tudi v Ljubljani, če ne bosta država in občina pravočasno posegli vmes s smotreno sta -, novanjsko politiko. Stanovanjska akcija v Sr.Mu. Občinski .ie predvčerajšnjim sklenil, svet v S; <)a odpomore stavbni krizi s tem, da obrnile bančni konsorcij v svrho grajenja hiš. Zidajo danes v Belgradu, zidijo v Zagrebu, zidati hočejo v Splitu. Seveda bodo ta stanovanja draga, ampak bodo. Kaj Pa v Sloveniji? Novi drobiž. Kakor razglaša finančna uprava, se bo tedni začel izdajati novi drobiž. Pri tej priliki opozarjamo, da mogoče 11 e bi bilo neumestnoj če bi' se v prvi vrsti namenjale novčanice po 10 kron bodisi v drobiž, ali pa za stare kronske navčan:ce, katerih bodo dobite oblasti dovolj na razpolago. Desetlcronski bankonci so z malimi Izjemami, že tako raztrgani, da se jih vsak brani, dočim so 1- in 2-kronske novčanice porahiie vsaj za silo. »Delavski Doni« ca Gšincah, Veselo gibanje ic v delavskih vrstah crc-,1 vrati Ljubljane. Glinška Svoboda Ju njeni iunk-Otenarji ter sodelavci so neprestano na. delti, kako bi povzdignili moč in silo- dejav- LISTEK. B.rnisJav Mušič: I? p. ■> ji fi * f ii- >i ,'i-' . .v. 'O 'O &. ‘k. »s Preložil Cvetko Golar. (Dalie.) Krčmar ga vzame na stran in mu šepetaje vse po vrsti pove, kaj in kako je. Pove mu, kako se pop župan m stacunar čudno obnašajo, Kako sc zaklepajo in Pomenkujejo kako prinesli nekaj velikega pod popovo mašiti.-o in to skrivajo, kako ic on začel popa o tem spraševati, >pa brž ko je pop začutil, da nekaj sunii, da je kot besen pobegnil in sc zaprl v sobo. /■'••Policaj Rista je poslušal vse to, malo pomisKi in rekel: Miiti, hm! To bo že kak dogodek!« Policaj Rista je zmeraj in vsako zamotano stvar imenoval »dogodek.« >'Rrez sumnje bo to kak dogodek!« je ponovil, in rekel krčmarju, naj inu prinese čašo vina, tistega, ki pije za večerjo, da malo pomisli. Ni mu bilo treba več časa, kakor da je izpil čašo vina in že je bii gotov s premišljevanjem. Pokliče krčmarja in m h reče, naj gre trkat na njegova vrata, a Risi a bo sta! zraven njega, da vidita, ali bo odprl. skesa ljudstva. Predstava sledi predstavi; vse so polno obiskane. Sestanek sledi sestanka, seja seji — v mladih dušah polno volje in hotenja do dela. Te dni se je pojavila misel in njej je sledil trdea sklep: še letos postaviti Delavski Dom na Glincah. V soboto se vrši že ustanovni občni zbor zadruge, ki naj izvrši misel m sklep. Pozdravljamo lepo misel in njene boreče, Krepko na delo. Uspeh ne bo izostal Invalidski zakon za celo državo. Ministrstvo za socijalno politiko je v glavnem dovršilo zakonski načrt o invalidih v vsej državi. V ta zakon se vstavijo vse določbe, ki se tičejo vseh kategorij inya!ldov, ki veljajo zanje po superarbitraciji. Ta zakon se takoj potem, ko se reši vprašanje ustave, predloži ustavotvorni skupščini. Masarykova 7Iletnica. Včeraj je obhajal! predsednik čehosiovaške republike dr. Tomo ti. Masarvlc svoj 71-deseti rojstni j dan. Dar slovenskemu pesniku j. Stritarju. Deželna vlada je sklenila podariti pesniku Josipu Stritarju ob njegovi 851etnici častno darilo v znesku 10.000 K. Obesnem je sklenila, naprositi ministrstvo za prosveto da podeli pesniku dosmrtno častno pokojnino. | Občni zbor društva iugoslo venski h no-\ vinarjev se vrši v nedeljo 13. t, m. ob de~ i setih dopoldne na verandi restavracije | Košakove v Kopitarjevi ulici (Perdan), j Dnevni red: 1. Poročila društvenih lunkci-onarjev. 2. Odobritev pravil centralnega udruženja. 3, Odobritev praivilnika sekcije Ljubljana'in spojitev s centralnim udruže-njem. 4. Volitev odbora sekcije. 5. Slučajnosti — Ker je za ta občni zbor po sedanjiti pravilih potrebna dvotretjinska večina, se člani pozivljego da se ga polnoštevilno in točno udeleže. — Odbor. Koze v Zeieni jami. V Irišl štev. 70 Zelene jame sta se pojavila dva slučaja koz. Napoved za odmero pristoibinsk^ga namestka. S 1. januarjem 1921 se je pričelo osmo desetletje za odmero pristojbin-skesa namestita. V to svrho se mora vsa prislojbkiskemu namestJcu zavezana imovi-na na novo napovedati, najkasneje do konca aprila 1921. prlstojbinskemu oddelku finančnega okrajnega ravnateljstva. Ako se napoved ne predloži pravočasno, je plača-j ti pristojbinski namestek v dvojnem zne-j sku za celo osmo desetletje; tud.i se more zamudil,k z redovnimi kaznimi prisiliti v naknadno predložitev predpisane napovedi: tudi zavezanci, ki so bili dozdaj na-mestka oproščeni, morajo predložiti napoved in oprostitev za osrno desetletje vnovič izposlovati. Napoved je napraviti na posebnih tiskovinah, ki se dobe proti povračilu nabavnih stroškov pri vseh davčnih j uradih. Vse drugo je razvidno iz naredbe ministra iinanc z dne 31. decembra 1020. štev. li.OO-i. Uiadtiii list st. 44, jiaiero ie dobiti pri npraviitvu Uradnega lisiar po običajni ceni. Prizadeti krogi se v lastnem interesu ponovno opozarjajo, da svoji dolžnosti nemudoma zadoste, ker se posebni pozivi ne bodo razpošiljali. Kupujte invalidne znamke. Poštna uprava je izdala kakor je občinstvu po večini znano v korist invalidskemu zakladu invalidske znamke po 10, 15 in 25 par, ki se uporabljajo do spodaj označenega roka tudi za ‘frankovanje pošiljk. Prodajajo jih vsi poštna uradi po dvojni ceni od izkupička pa je namenjena polovica invalidskemu zakladu, — Kupovanje invalidskih znamk i« torej človekoljubno delo. Invalidske znamke so po oceni strokovnjakov pravo mojstrsko delo te vrste in bodo imele v filatelističnem svetu veliko vrednost. — V prj-n;etu ostanejo samo do 30. aprila t. i Vldiranje potnih listov tujim državljanom. Tujim državljanom, če stalno bivajo v i naši državi, smejo tuzemske policijske (po~ j litlčne) oblasti vldirat! potne lite vedno le j za potovanje nale države, ne pa tudi za j povratek v našo državo. Vizum za potova-i nje v našo državo smeio dati samo naši diplomatski in konzularni zastopniki v inozemstvi!. Udružeuje vojnih invaiidov vdov in sirot kraljevine SHS, oblastni odbor Ljubljana za Slovensko ozemlje, protestira proti gosp. uredniku Mariborske straže in vsem pri tem prizadetim gospodom radi obrekovanja in napada na našega člana invalida Ivana Anderlnha, ki je 69% dela nezmožen in se mu je po preteku 18 mesecev borbe podelila tobačna zaloga v Šmarju pri Jelšah brez vsake protekcije in ker je vojni invalid Anderiuh tamkajšnji domačin. Ker pa napad izvira iz nevoščljivosti in političnega nasprotstva in od strani vojnih dobičkarjev, bi želeli, da si tisti gospodje temeljito izprašajo svojo vest, predno napadajo poštene vo.ine žrtve. Vojnim invalidom, vdovam in sirotam. Oni organizirani člani in članice sodnega okraja Ljubljana se v lastnem interesu poživljajo, da doključno 10. t. m. pismeno ali ustmeno prijavijo sledeče podatke: Številko članske knjižice, natančen naslov in število družinskih članov. — Gre zž zelo važno vprašanje. Prijave sprejema poverjeništvo splošne organizacije vojnih invalidov, udav in sjrot za Ljubiiano in okolico v Ljubljani, Senpeterska vojašnica vrata št. 3, pritličje levo. P. t. gledališki abonenti, k! še niso plačali 10% veselične takse za prvo polletje tekoče sezone, naj blagovolijo vplačati isto najkasneje do četrtka 10. t. m. v pisar, ni administrativnega ravnateljstva (operno gledališče), da se Izognejo nepotrebnim potom in sitnostim s strani kr. finačnega ravnateljstva. Glavni kolodvor v Mariboru In predprodaja vozovnic. »Balkan*, d. d. za mednarodne transporte v Mariboru je prevzel od ravnateljstva južne železnice predprodajo vozovnic za vse proge južne In državne železnice. Vozovnice se prodajajo po normalni ceni. Z ozirom na to, da tujski promet v Mariboru dnevno narašča in da vlada pri postajni blagaini vedno velika gneča, pozdravljamo ta korak novega podjetja, katero je v narodno-gospodarskem oziru in v prospeii tujskega prometa velike važnosti. Nesreča pri delu. Delavka Trboveljske premogokopne družbe v Zagorju, 371etna Alojzija Vozel si je med delom zlomila desno nogo. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnico. Smrtno ponesrečil je v noči od 2. na 3. t. m. na celjskem kolodvoru premikač Franc Kos, stanujoč na Ljubljanski cesti 17. Prišel je pod voz s premogom, ki ga ]e povozil Nesrečnež je bil takoj mrtev. Smrtni sarpLvsied neprevidnosti. Posestnice sina Antona fioštijančiča iz Strug pri Ribnici je njegov brat smrtno obstrelil z lovsko dvocevko vsled neprevidnosti. Povsem nezavestnega so ga prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer jc nie-d operacijo umrl. Dobra prijateljica. V nedeljo zjutraj je odnesla Ana Vrel jan svoii sopotnici Železnikovi pleten kovček s perilom in delavsko knjižico. Imenovani sla se peljali te Zagreba proti Ljubljani. Železnikovi jc med vožnjo postalo slabo ia je zato zaprosila Vrtljanovo, naj pazi na kovček. Ta ii je tudi storila. Seveda je bila Železnikova zelo razočarana, ko ji je odleglo in je opazila, da .ie Vrtijanova med tem že izstopla in odnesla s seboj tudi njen kovček. Vrtijanova ie zapustila vlak na litijskem kolodvoru, Oblasti 3o zasledujejo. Velika svota izgubljena. Posestnik Lah Franc iz Fare št. 19, občina Bloke, Je pri 3. teoni na dolenjskem- kolodvoru v Louboani izgubil cmo usnjato listnico v kateri se je nahajalo 27.000- K denarja. Pr\o porotno zasedanje v lotu 1921 pr; i :.w;: i;em sodišču v Celju Ivo trajalo le kratek čas. Dt» .sedaj so razpisani sledeč; slučaji: 7. 3. Franc m Ivan Horvat, tatvina; Ivan Ferlež tatvina; Rudolf Hvalec, tatvina; S. 3. Edvard Grah, goljufija; J>. 3. Steiao Petrovič, um >r, golja Ije in rop. odloči podvzeli vse mere, da bi zvedel tajnost, ki mora biti gotovo zelo velika in važna. Stopi na dvorišče, ali ne bi rnogel sk< : rv> kaj opaziti ali pop je spustil zavese, 'ter se n: mogio ničesar videti. Vc’ndar —- Papirnat drobiž po 25 para (1 krono). Finančno minitrstvoj e v Zagrebu naročilo znatno vsoto bankovcev po en četrt dinarja. Prebivalstvo Mostarja. Mostar šteje 10.530 prebivalcev. Po veri pripada 4337 pravoslavni, 4079 katoliki, 1847 muslimanski, 187 židovski. 20 rimskokatoliški in 19 protestantovski rn eden je brez konfesije. Mednarodna profesorska konferenca. Koncem aprila bo v Parizu konferenca srednješolskih profesorjev. Profesorsko društvo kraljevine SHS je dobilo povabilo, naj se udeleži konference. Bržkone se je udeleže trije profesorji iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. Poostren pasji kontumac Je proglašen za ceijsko okrajno glavarstvo. Ipert. Ameriška ekspedicija na Delavsko 0!ympiado. Organizacijo I. del. ekspedicijo v češkoslovaško ie prevzela sedaj »Sla v'a Shippmg Corporation« v New Yorku. Računajo na udeležbo kakih 400—500 sodru-gov iz nove domovine. Z ekspedicijo pride tudi nekaj stotin Čehov iz vrst indiferentnih. Ladja bo odplula krog J5. maja iz New Yorka, plula bo v Bremen in odtod se odpeljejo vsi udeleženci z vlakom II. razreda v Prago. Na ladfi bodo izdajali češki časopis. Potni stroški iz Amerike do Prage znašajo za posameznika krog 10.000 Kč. 10. števlika »Športa« je izšla v krasni opremi, modrem tisku s slikami iz zimskošportnih tekem v Bohinjn. Sirke potrjujejo talil«) naglašeno divnost In krasoto našega Bohinja s svojim veličastnim triglavskim ozadjem In z Bohinjskim jezerom. Vsebina listu je: Dve temeljenj napald sJov. nogometnega športa, Pred otvoritvijo koledarske sezone, Glavna skupščina LNP, Pri-! pravljalmo se na olimpijado za 1. 1924 in 1 pregled športnega gibanja. Kljub krasni j izdaji je cena listu le 4 K v naročnini In je dolžnost vseh, da lisrt čim bolj podpirajo. Naroča se pri Upravii lista, Narodni dom. »Športna zveza« in Olimpijski pododbor Ljubljana Imata svojo glavno skupščino v petek 18. t. m. zvečer In v soboto 19. t. m. dopoldne. Kraj1 se pozneje objavi. Tek na 5476 metrov se je vršfl za udeležbe 79 tekmecev te dni v Brnu. Na cilj je dospelo 76 tekmecev in od teh jih Je 7 prehitelo lanski čas (23 m 21.41 sek.). Prvi je pritekel Voliraiik (Al. Sparta, Praga) v 20 m. 54.1 sek. po naravnost krasnem teku. Udeležba občinstva velika. v —- Osnutek naredbe o trgovini z devizami in valntami je izdelalo finančno ministrstvo. Od tega osnutka pričakujejo nekateri izlx>ljšanje naše domače valute, v resnici -pa je osnutek tak. da dopušča le še večje kapitalistične špekulacije, od katerih naj se pač ministrstvo nikar ne nadeja izboljšanja valute! —■ Apnenec v Siinvnlci pr! Mariboru. Na posestvu načelnika Lešiaka v Slivnici pri Mariboru je najdena velika količina izvrstnega apnenca. Do sedaj ie morala tvonnica karbida in dušika v Dušah dovažati za obrat potreben apnenec iz Posavja, deloma celo iz Hercegovine, sedaj pa ga bo imela mnogo bližje. Rudnik bo zvezan s kolodvorom z ozkotirno železnico. Rista se medtem ne bo nič oglasil, j zaveso so pokrivale samo ko sta napravila. JRista gre po prstih do sobe štev. 3, krčmar pa pride popolnoma svobodno in potika na vrata. »Kdo je?« vpraša pop znotraj. »Jaz sem, krčmar, ali hočete, da vam prinesem vode?« »Nak! Jo imam,« odgovori pop. , »Ali prosim vas. odprite,« pravi jttemar, »moram vam dati bristtčo m milo.« »Ni treba,« odgovori pop. sl rosim vas, odprite! Notri so ostale eQpate nekega popotnika, ki je sinoči prenočeval, pa jih zdaj išče. »Ne morem vam odpreti,« odgovarja pop, »bom že jaz poiskal copate, pa jih vam prinesem.« Ko je bil končan ta pogovor, so Rista in krčmar odstranita od vrat. Policaj Rista je bil resno v skrbeh. »Dogodek, to je brez snmnje dogodek,« zamrmra skozi zobe in se spodnje e., gornjih pa niso. dosegale, in ako bi stopil na kaj, bi mogel pogledati v sobo. Rista skliče takoj s krčmarjevo pomočjo vso kavarniško služinčad. Pride dečko U krčme, priplazi se kravar iz hleva, ki je prinesel s seboj viic, navajen, da pride zmeraj tako oborožen, kjerkoli se je potrebovala njegova pomoč. -Piide Uidi kuharica, debela in tolsta, pre-pasana s plavim, zamazanim predpasnikom, pa še sobarica, ostrižena in nakodrana, s čistim, belim pred-pasnikom, belimi nogavicami in z rdečimi copatami na nogah. Nazadnje pride še dečko, ki je čistil svetilke, prepasan s polovico vreče mesto s predpasnikom iii smrdeč po Petroleju, kot da je ravnokar zlezel h soda, Rista vsem zagrozi, da molče, in jim v kratkem pojasni, za kaj gre; xuuo zapove, naj mu prineso lestvt- Kako se zlorabljalo zakoni. Prejeli smo in priobčujemo: *Pri nas imamo to nesrečo, da se popolnoma nesposobnim ljudem dajeio razne koncesije, dočim se stare in izučene ljudi zapostavlja. Res je, da imamo zakone, ki to izrecno prepovedujejo. AH kadar se vladajoči kliki gre za to, d» »voj« konfidenfe nagradi, tedaž do vrača v st zakoni! Znano je, kako Je" k!cr9catna vtaia co, ki jo nasloni na zid kraj okna In sam Rista spleza po njej, pogleda skozi < kno ir. se strese ves prestra-šen. Po leda še enkrat, trikrat se liiriža in pove z vrha lestvice radovednim navzočim: »Čudo, čudo, ki ga še oko ni videlo!«- »Kaj pa je, za boga?« prašajo vsi od spodaj, stegnejo vratove in gledajo v Rista. Rista zleze čim hitreje z lestve, pokliče vse na stran, da ne bi vrl-ščali pod popovim oknom, pa jim tiho, a pomenljivo reče: »Pop:je rodi! otroka!« Lahko si mislite, kako je ta vest delovala na prisotne — ket grom! Najprej so pozabili govoriti od čuda, a nato so se zamislili. Krčmar je takoj zaupljivo dodal: »Saj jaz sem opazii na njem porodne bolečine in gotovo ga je ravno takrat napadlo,- ko je pobegnil od mene.« Sobarica zacvili, kot da jo ja kdo i vščipnil. »Bog ga naj kaznuje,* doda, »a še zjutraj mi je namignil, ko je šel mimo mene. Sram naj ga bol« 1 klerikalcev lansko leto svoje strankarska; zaupnike z raznimi ugodnostmi obsipata. Slučaj »sekretara« JU. razreda Urške in mnogo drugih dokazuje, kako si je znala Brejc-Gosarjeva vlada vzgojiti kader kon-fidentov. Svojim vzgogenim konfidentom, ki so za Časa lanske železničarsko stavko spravili toliko nedolžnih žrtev v ječe, priznava lake patente in koncesije, katera dobro izšolan mojster v normalnih razme-. rah komaj dobi. Tako so korumpirani kieri-. kalci dali nekemu krojaškemu mojstru pa« tent oziroma koncesijo, da otvori »Konce« sijoniratii učni zavod za prikrajševanje. Najbolj zanimivo je, da so dali koncesijo človeku, ki nikdar ni bil sposoben in nima sploh niti en de! od v obrtniškem zakona predpisanih dokazov, s'katerimi bi svojo zmožnost dokazal, dočim se druge z vsemi študijami omalovažuje. Ne samo to, da last« tiik koncesije nima potrebnih dokazov tem* več on se mora celo še danes po skoro de* setmesečnem obstanku njegovega zavoda, j od drugih mojstrov učiti prikrojevanja! Torej človek, ki se mora sam šele učiti dobi koncesijo za podučevanje drugih 11 Ravno sedaj, ko o tem pišemo, se dotični lastnik koncesije uči od nekega drugega molsUa to, kar bi moral zdavnaj znati, če hoče vzdrževati za krojaško stroko tako pomembni zavod. Iz tega je jasno razvidno, kako znajo gotovi vladajoči mogotci izigravati zakone, in smešiti našo obrt. Ko ne bi tu Slo za interes in ugled naie obrti, se ne bi na to niti zmenili. Ali ker se s takim početjem naša obrt diskreditira, moramo najodloč-liejše protestirata. Zato pozi vijemo deželno, vlado, da pregleda, kdo je dal in na kak! podlagi g. Feliksu Potočniku, krojaškemu * mojstru, to koncesijo, do katere po pred-! piših nima pravice. Hočemo jasnega odgovora to zahtevamo od deželne vlade, da t!) zadevo preišče in odpravi, ker ne dopuščamo, da se naš ugled v očeh javnost! trpi, — Krojaški pomočniki. Store pri Celju. (Obratnemiyav-. nateljstvu juž. žel.) V postaji štore pašuje načelnik Kink, katerega ne« korektno delovanje se je neštetokrat;-ožigosalo v časopisih. Očitale so se mu 'take pregrehe, kakršnih bi kot načelnik ne smel preslišati, če bi se čutil nedolžnega. Radovedni sm<* kdaj ga bo vsaj obratno ravnatelj* sivo pozvalo na odgovor, kakor M se io zgodijo, če bi se delavca dol« žilo pregrešim. Delavca se na vsako, neosnovano demmeiranje tega bru^ talnega načelnika brez preiskave vrže enostavno na cesto. Načelniku Kinku so se med drugim očitala sle-, deče: 1. da je v času stavke navduševal postajno osobje za štrajk ter potem one, ki so ga ubogali, pri obratnem ravfiateljstvu ovadil, da so hujskali med stavko. S to ovadbo se. je hotel pokazati velikega patriota, 2. da njegovo poročanje obratnemu ravnateljstvu glede postajnega osebja ne odgovarja resnici, kajti on sovraži In preganja vse one uslužbence ki mu ne stojijo ic obrazu, ne oziraje se na njih sposobnost v službi, pred« ' n ost imajo taki, ki se mu znajo prih« zovati s tem, da opravljajo njemu privatna dela in osebne usluge, 3. očitalo se mu je celo. da ne upošteva 'načelniških predpisov. Le, kadar se inu je prav kaj neprijetnega oči*, talo. si je znal pomagati s tem, da je soisal i^avo, katero so morali usluž-. beuci na njegovo zahtevo prepisati in podpisati. Take izjave se potem, pošljejo obratnemu ravnateljstvu, katero .nedvomno smatra, da so resnično in prostovoljno delo uslužbencev. Gorje pa onemu uslužbencu, ki bi ne hotel pritrditi taki izjavi! Onega bi ta postojnišici »sphings« takoj ovadil pri ravnateljstvu kot hujska« ča boljfevika i. t. d. Opozarja se torej obratno ravnateljstvo, naj v/a-v;. ••.ekoliko tudi pritožbe zoper nri- Deček, ki saaa svetilke, žačuti še-?.am od prevelikega začudenja nekakšne krče v želodcu, a kuharica se začne tolči po"prsih- In zatrjevati, da se tudi nj-m mo? za čudo naglo debeli, odkar je ona kuharica. Edino kravar, ki je izpustil vile kot popol« uoma nepotrebno orodje za porod* roče: , ...... -Ali — ljudje božji — kako pa jc to mogoče?« Sobarica, ki je bila po svetu, za-, čnc razlagati, da se to lahko zgodi, in da ve Še za drug slučaj, nakar, dobi tisti dečko, ki znaži svetilke; še večje krče. * in ko je služinčad tako modrovala in sc prepirala, ali m*ore to biti ali ne, je skrbni policaj Rista, sprem-. Ljart od krčmarja, šel okrog hiše pa z , ot pred vrata štev. 3 in zdaj je s;m potrkal na vrata. ; Kdo je?« vpraša pop znotraj. »Ali potrebujete kake pomoči?« vpraša Rista. »Kakšne pomoči, brate, čemu mi bo pomoč?« kliče pop znotraj. »Mogoče babico ali kakšno starejšo zensko?« (Dalie prih.) Mil ■ m m . -r čclnika Kink-a v poštev. Mož v polni meri zasluži plačila za njegovo delovanje. Ako sc to nc zgodi, bo še marsikateri uslužbenec postaje Store zbežal, kot jc to storil postajni delavec Glinšek, ker ni mogel vcC prenašati krivic, s katerimi načelnik Kink pita svoje uslužbence. Naj bi obratno ravnateljstvo postajne raz-ir.erc pod prejšnim načelnikom lio-žovskim vzelo v pregled, in takoj bo jasno, da sedanje razmere tukajšnje postaje kličejo po remeduri. Pod prejšnjim načelnikom je bilo v tej possaji vedno vse v najlepšem mini in redu. dočim sedaj postajajo Štore pravi »zaklet gradič«, katerega se vsako človeško bitje ogiblje. Naj bi prišel k nam postajenačelnik, ki bi ne nosil narodnosti samo na jeziku, temveč da bi’,znal pokazat narodnost, pravo človekoljubno narodnost tudi v dejanju. To si želimo vsi prebivalci kraja Štore. Kočevje. V nedeljo dne 27. februarja je priredila tukajšnja krajevna politična organizacija JSDS po dolgem času javen shod. Udeležba jc bila srednja. Na shodu sta poročala s s. Tomc in Ribič. Značilno pri stvari je to, da so dali tukajšnji »komunisti« nalepiti male letake zadnji etan pred shodom, v katerih poživljajo komuniste, da naj se ne dajo izvabiti socijalpatrijotom na limanice. Sodr. Tomc je to omenil na shodu in se čudil. da se »komunisti« že smatrajo za ptice, ki sc dajo vabiti na limanice. Povedal je pa tudi govornik, da krajevni odbor ne bo lovil na limanice marveč bo dobro presodil, koga sprejme v organizacijo. V svojem daljšem govoru je opozarjal na bližnje občinske volitve. Opozoril je, da so govorice o skupnem nastopu vseh slovenskih strank (na eni listi nam- reč) neutemeljene in smešne. Naša stranka bo nastopila sama in kar pridobi, bo imela, če podleže, bo podlegla častno, ne da bi sc prodajala. Olede razpusta občinskega zastopa, ki ga je zahteval narodni socijalist g. Brandner, kakor je poročala »Jugoslavija«, sc nam zdi, da bi bilo nespametne pred volitvami jemati za-stop ljudem, ki so ga doslej vodili, pa izročiti narodnim socijalistom, da bi »delali« volitve tako, kot so jih delali pri volitvi v konstituanto, da so izreklamirali naše volilce z Izgovorom, češ da so Nemci. M koncu je spodbujal s. Ribič navzoče k skupnemu delu ter označil našo stranko kot mednarodno, v kateri imajo prostor zavedni socijalisti, ne pa sovl-nisti. Ta prvi shod je končal z zadovoljivim uspehom, želimo pa, da se skliče kmalu zopet shod in ako le mogoče, naj poroča na njem kak naš poslanec. Z. Cvetke iz dr. Ipavčevega vrta. Za čas bojev na Koroškem spomladi teta 1919 sc je precej ropalo od vseh strani. Marsikateri »o utrpeli znantno Škodo brez vsake najmanjše krivde. Klerikalna dežel. vlada je odposlala neke posebne vrste civilno komisijo na Koroško, ki je imela nalog, ugotoviti vso nastalo Škodo. Oškodovanci so bili popolnoma prepričani, da se jim povrne vsa nastala Skoda, vsaj tako jim jc zagotovila dotična komisija, ki sc je ba~ vila s toni netoni mesecev. Koroška, ikkI Jugoslovansko upravo, je bila razdeljena na dve okrajni glavarstvi, na velikovškn in boroveljsko, le par občin so, ne vemo Iz kakih razlogov priklopili slovenjgraškemu ckr. glavarstvu, katero ni znalo varovati interesov prebivalstva teli občin ki s svojo nezmožnostjo tudi ni znalo pridobiti ljudstva na svojo stran. Smeilo trdimo, iz žalostnih izkušenj, da okr. glavar dr. Ipavic ni bil na mestu za vodjo okr. glavarstva v obmejnih krajih, ker se ni znal ozimna ni hotel prilagoditi razmeram. Najboljši dokaz za to je pač to, kako misli preprosto ljudstvo o njem. In ni čudno, da na tak način trpi avtoriteta politične oblasti, katere voditelj se ne zaveda, da je nekak posredovalec med ljudstvom in vlado pa ne klerikalno in katerega glavna naloga bi morala biti, da gre ljudstvu na roko, v kolikor je to v državnem in ljudskem interesu. Dočim sta ostala dva glavarja v .tem oziru vrštla bolje svojo naiiogo za koroške razmere v vsakem oziru, tako je ni vrSil glavar dr. Ipavic za koroške občine, ki so bile njemu podrejene. Ljudstvo čuti danes na lastni koži in obrača o&l .proti Slovenjgradcu brezuspešno, ke sto k večjemu kje v Macedonijl, Slovenjegraški okraj je povečini socialističen ia zadnji čas je, da se postavi na čelo okr. glavarstva moža, ki bo znal varovati in-, terese ubogega ljudstva, ne pa posameznih kapitalistov, ki sc rekrutirajo iz klerikalne stranke. Javnosti bomo dali večkrat priliko, da se bo seznanila z albanskimi razmerami, ki vladajo v slovenjegraškem okr« glavarstvu. Mirovali ne bodemo toliko časa, dokler ne bodo merodajne oblasti iz-pregledale, da imamo glavarja le za nekatere vrste ljudi. Dr. Ipavicu pa, na svidenje 1 Imate bolečine? V obrazu? V. celem telesu? Vaše mišice In živci Vam odpoveduieio? Poizkusite nra- vi Felleriev Elza-fluid! Bodete se čudili! 6 dvoinatih ali 2 veliki ŠDeci* ialni steklenici 42 K. Državna troša-rna nosebei. AH troite na nočasni prebavi? Na slabem aoeritu? Zaortiu? Proti temu Domacralo nrave Fellerieve Elza-krotrHice! 6 škatliic 18 K. Prava želodec okreočuioča švedska tinktura 1 steklenica 20 K. Omot In Doštnina nosebei a naiceneie. Eu-2en V. Feller. Stubica donia. Elsa trer 252. Hrvaiska. A. (2) \imrn loMega prida in išče gotoveljska _____________________ tovarna za belo- pisteno posode WESELY & DRUG, p. Žalec. ***** ŠTAMPILJE “fliVSog ANT.ČERNE^ ^ LJUBLJANA Splošna ključavničarska in mehanična delavnica se je otvorila. Sprejema splošna popravila pl-ealnili in šivalnih strojev, kontrolnih blagajn itd. Fr. Lebar &L.Tišler Jenkova ullea 9. Tovarna RaPlfS vsakovrstno--1Citajte velezanimivo študijo PgfgC ...............blago. £fm ot0 Bauer ■ Uratnik Pot k Socijalkmu. Cena K 2’— Naroča se v upravi „NAPREJ Kemično čisti obleke. Ljubljana, Poljanski nasip Podružnica: »elenburgova ul. 3. 4. Svetlolika“p,!' Maribor Gosposka ul. 38 Podrulnlce: Novomesto Glava! trg_ stnice in srajce. Kočevje št. 39. Pi Slavnemu občinstvu naznanjam, da sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela ter iih izvršujem alidno in pd konkurenc- ! Iščemo strojevodje ! Reflektira se samo na take moči, ki so bile zapos.ene pri ozkotirnih železnicah bagerskih obratov, na dnevnih kopov ali stavbenih obratov. Neoženjcni reflek-:: tanti naj pošljejo svoje ponudbe :: rudniškemu vodstvii v Kočevju. ^jpjenah. Še priporočam V jfc.C: odličnim spoštovanjem h jeiBlrai. manki ntojsler. LjubijaDa, Pot v RoSno dolino 1». ! Kvaliteta brez konkurence 1 Amerikansko 1 strojno in cilindrov© olje, tovorna mast in mast za vosove tvrdke t Ima sopet na razpolago GLAVNA ZALOGA A. L A H P R E T, Ljubljana, Nunska ulica 19, Ljubljana. I Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega Haložana naj se blagovoli poslužiti tvrdke: Pni toltfta tPiimiM inte Korenjak In drug pri Sv. Barbari v Halogah. Iti |AM MlilM mizarjev ■prajnt« tat>o| jm In tainiJta bAhT v Strnliiu pri Ptuju. „ l F. BRUHAT * | LJUBLJANA P 0 0 r P j Manufaktura m 5 in tkanine. •i (H P •% e « G O S Mestni trg 25. © Najveija zaloga = se priporoča za nakup najboljSih instrumentov izvrstnih to-- varn po najsolidnejših ss sni i Nakupovalna zadruga za konzumne in produktivne zadruge in zavode r. z. z o. z. v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5 priporoča svojim članom nakup najrazličnejšega blaga! Priporoča se tvrdka VeOetna garancija. Josip Peteline, Uubllana, Sv. Petra nasip št. 7, Popravila se sprejemajo. edina tovarniška zaloga Šivalnih strojev v vseh opremah, materija! m a Pre VOjne, za rodbinsko in obrtno rabo ter vei posamezn. deli za vse s. Vtilttai matija 1 »teme, Igle, olje na drobno in debelo. Večletna garantna! Ugodni plačilni pogoji. DE3DC3DE3Deaa DP □ D Jadranska banka O sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod --- najugodnejšimi pogoji. |i Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Cele, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovic, Opatija, Saraevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, .............- Trst, Wien. ............... Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-in inozemstvu. m D g D izdaiateli; Ivan A&fliiar. Tisk »Učiteljske tiskarne« v. Llubliani. Odgovorni urednik: .lak. Vehovec.