Posamezna šterilka Din 1-— STEV. 67.
V LJUBLJANI, pondeljek, 20. aprila 1925.
Poštnina plačana v gotovini.
LEI'O II.
5'
k
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po požti: Din 20-—, inozemstvo Din 80-—.
Neodvisen političen lisi
UREDNIŠTVO M UPRAVNISTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA 8TEV. 18, O	'TELEFON	BTEV. K8&	q
■—I ' mm	I	II	I	■———rnmlm
Rokopisi u no vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži m<»»b za odgovor. RaSun pri poStnem ček. uradu štev. 13.633.
Maščevanje Cankova.
_ Vse kaže, kakor da bi se obnovili krvavi dnevi ;9. junija, tako je stanje v Bolgariji. Aretacije se vrše v ma-sah. 250 vasi je zasedlo vojaštvo in kdor je le količkaj znan ket pristaš zemljo-radniške ali komunistične stranke, je sumljiv ter izročen prekemu sodišču. Sumljiv pa je toliko kot kriv in preka sodišča obsojajo po vrsti vse obtožence na smrt. Vest, da je bilo prvi dan po proglasitvi prekega sodišča ustreljenih 500 ljudi, se potrjuje.
Solija je preplašena in ustrahovana. Nihče ne gre na ulico, kjer vstavljajo vojaki in policisti vsakogar ter ga izročajo prekemu sodišču, če se ni mogel zadostno izkazati.
Meja proti Jugoslaviji je zaprta in vlada Cankova zahteva, da se ji dovoli povišati število vojske za 10.000 mož, da bi mogla tako preprečiti pobeg ^emljorad-nikov v Jugoslavijo. Cankov hoče izrabiti priliko in krvavo obračunati s svojimi nasprotniki. Pričakuje se sličen po-kolj ko ob ubpju Stambolijskega, ko si je zasigural zmago režim Cankova na 16.000 truplih zemljoradnikov.
Danes je gotovo, da je Cankov Še gospodar položaja, vprašanje pa je, kako dolgo bo še.
Zemljoradniki in komunisti niso klonili duhom, temveč se zbirajo v visokih gorah Balkana, od koder napadajo čete (Jankova. Hajduštvo je zopet oživelo. Dotok V hajduške vrste je močan, število makendonstvujuščih, glavnih opričnikov Cankovega režima, pa se stalno manjša. Končni izid boja zato ni dvomljiv.
Pa ne samo notranje političen kapital, temveč tudi zunanje političnega bi hotela kovati vlada Cankova, kakor dokazuje nesramna izjava generala Vlkova. V imenu bolgarske vlade j^ namreč Vitov opozarjal vlado SHS, da so pripravili atentat bolgarski emigranti iz Srbije. Na ta način, da je mir resno ogrožen. Kakor 1. 1914 Avstrija, tako bi sedaj vlada Cankova hotela dolžiti Srbijo, da je ona kriva krvavih dogodkov. Tako se obrestuje obisk Cankova v Beogradu! Upamo, da bo naša vlada >nacionalnega« bloka toliko nacionalna, da bo povedala bolgarskim trinogom, da so sami oni krivi, če je Bolgarska pred državljansko vojno! Ce bi seveda sodili po slovenskih mladinskih listih, potem ne smemo gojiti tega upanja!
Bolgarski dogodki.
Število žrtev. Dosedaj je ugotovljeno, da Je bilo pri- katastrofi ubitih 200 ljudi in nad 1300. ranjenih. Vse' sofijske bolnice so prenapolnjene. Med ubitimi je 26 žen in 10 »trok. V Sofiji ni skoraj rodbine, ki ne bi .I • Pripadeta od atentata. Med ubitimi je en aktivni general, pet rezervnih, 30 aktivnih m rezervnih oficirjev. Govori se dalje, da il« D|bna tudi dva ministra, da pa vlada to
A i** boji, da bi to še povečalo strah m. v*adnimi pristaši, ki se boje maščevanja atentatorjev. .
Izjava; ministrov. Cankov je dejal, da so vsi Zadnji atentati delo ene roke. Namen se ni posrečil. Pač pa so po nedolžen* trpele žene in otroci. (Oh, ta tankočut-Cankova, op. uredn.). Vlada ve, kaj je ia '°K;l iu bo storila, da vpostavi mir bo vsa Bolgarska eno sa-
ffiin^er vCk°PaliŠfe: ,°P:, Ure',n’) “ Y°jni
efflitrrantL li ,e deJaI> da 80 vsega krm nazT ker om 2lve v Srbiji- Vlada SHS naj
prilike, da i^veio v®-!0 Tm* garško ih	k°nfllkt	med	Bo1'
Nesramirosti bolgarskega tiska Nekateri bolgarski bstrso priželi odkrito dolžiti Jugoslavijo, da je ona knva atentatov. Sofijska >Mxsek piše, da je konritski vojvoda Paniša,
Po sofijski katastrofi.
Sofija, 20. aprila. (Od našega posebnega izvestitelja.)
Dogodki v Bolgarski vzbujajo pozornost vse javnosti. Vaš dopisnik je dopotoval včeraj opoldne v Sofijo in nam poroča o vtisu, ki ga je dobil v Bolgariji: Uspel sem, da sem prišel v drugi skupini novinarjev preko meje in tako srečno do Sofije. Prva skupina novinarjev pa se je morala vrniti v Beograd.
Na potu v Sofijo.
Takoj ko smo prišli preko meje, smo začutili atmosfero mobilizacije in obsednega stanja. Vojska, špijoni, žandarji. Tajinstvenost, opreznost Nobenega ne puste v Bolgarijo in nobenega iz nje. V vlakih ostra kontrola. Povsod vojska in narodna milica. Nihče nič ne govori, vsi nekaj zahtevajo. V vlaku stalno pregle-davajo potne liste. Nam novinarjem pa so dali policista, da bi nas >varno< pripeljal v Sofijo.
Pred Sofijo se nahaja celo taborišče vojske. Povsod vidni znaki obsednega stanja. V Sofiji so nas sprejeli prilično. j Nastanili so nas v hotelu in nam dali dovoljenje, da smemo iti po mestu. Toda oni so nas vodili in so nam pokazali to, kar so oni hoteli. Vse je v Sofiji nekam bojazljivo. Preki sod dela s polno paro: obeša, strelja in ubija brez vsake preiskave. Neusmiljena roka zadene vsakega, ki je le malo sumljiv. Navadno ubijajo kar z noži. Cankov obračunava s svojimi političnimi nasprotniki in izkorišča sedanjo situacijo. Vlada razširja vesti, da je atentat delo Moskve. S tem pa misli le nahujskati narod proti komunistom in na drugi strani opravičiti svoje postopanje pred Evropo. Narodna milica in vojska čuvajo mesto zunaj in znotraj. Po mestu križarijo stalne patrulje. Posebni organi vodijo preiskavo, ali kar je najstrašnejše, rezultata preiskave nihče ne more zvedeti. O usodi aretiran- ( cev ne .ve nihče ničesar. Ve se samo to, : da je masa aretirancev že ubita, toda imena ubitih so neznana.	;
OB EKSPLOZIJI.
Sofija, 20. aprila. (Izv. O.) Eksplozija se je pripetila ob 3.20, ko je metropolit končal čitanje evangelija. Po strašnem tresku je v cerkvi nastal popoln mrak. Vojaške čete, ki so prisostvovale pogrebu generala Georgijeva so podvzele vse mere, da vzpostavijo red in mir.
KAJ JE REŠILO KRALJA BORISA.
Sofija, 20. aprila. (Izv. O.) Avto kralja Borisa, ki se je peljal v cerkev, je malo zakasnel. Ako bi se zakasnila eksplozija le za dve minuti, bi postal žrtev tudi kralj Boris. Tako je kralj Boris že drugič ušel smrti.
POL SOFIJE OD KATASTROFE PRIZADETE.
Sofija, 20. aprila. (Od našega posebne ga poročevalca.) Okoli perkve Svetega kralja stoje še vedno razvaline. O priliki včerajšnjega izkopavanja so našli še dvoje trupel, katerih identitete niso mogli ugotoviti. V Sofiji je zadnja dva dni vladalo precej živahno razpoloženje, ker je ljudstvo kupovalo potrebščine Zvečer po 7. uri pa ni bilo na cesti no. benega civilista. Povsod milica in podvojene straže. Večje strogosti ni bilo niti za časa prevrata.
Mesto ima žalostno lice. Od vseh strani prihajajo na pokopališče mrtvaški sprevodi. Nesreča je gotovo zadela polovico mesta. Podrobnosti, kako je nastala eksplozija, bo v kratkem ugotovila posebna komisija.
VLADNA STATISTIKA ŽRTEV.
Sofija, 20. aprila. (Od našega posebnega poročevalca). Vlada je objavila, da so umrli 3 narodni poslanci, 13 rezervnih in 1 aktiven general, 8 polkovnikov, 8 višjih uradnikov, 20 žen, 7 otrok in še okoli 140 drugih oseb.
MINISTER MADŽAROV — UMRL.
20. aprila. Tukaj se je razširila vest, da je pravni minister Madžarov podlegel ranam.
PROGLAS KRVAVE VLADE.
Sofija, 20. aprila. (Od posebnega poročevalca.) Vlada je izdala na narod manifest, katerega je danes objavila brzojavna agencija. V tem manifestu vlada omenja svoj boj naprain subverzivnim elementom, komunistom, kar jo je stalo mnogo truda.
Vlada naglasa čvrstost režima in bo še z večjo vnemo nadaljevala delo na očuvanju Bolgarske in da si bo še bolj utrdila svoje stališče.
NA POVELJE KRVNIKOV.
Sofija, 20. aprila. (Od posebnega poročevalca.) Zastopniki demokratske, soci-jalistične, radikalne in nacijonalno-liberalne stranke so izjavili, da bodo njih stranice podpirale vlado'v boju proti atentatorjem. Brzojavek agencije Avala in beograjski tisk so napravile v Sofiji dober vtis. Notranji minister Rusev je izjavil, da je bil atentat sicer skrbno pripravljen, vendar pa so atentatorjem sko-ro že na sledu.
VARNOSTNE ODREDBE NAŠE VLADE.
Beograd, 20. aprila. Vaš dopisnik do-znava, da je naša vlada pri Caribrcdu pojafala vojsko kot odgovor na koncentracijo bolgarskih trup. Policija in žen-darmerija sta pojačeni. Na meji vlada velika opreznost.
ki da je v jugoslovenski službi, eden glavnih povzročiteljev atentata. Panišu da je omogo-čila jugoslovenska vlada prehod na Bolgarsko. Take in slične laži sofijskega tiska so .nekateri italijanski listi s slastjo ponatisnili. — Taka je sedaj naša »nacionalna« politika. Prijateljski obiski naših, diplomatov v Rimu, prijateljski obisk Cankova v Beogradu, bolgarski in italijanski tisk pa z vso paro v boju proti nam.
l^jars Koste Todorova, Beograjskim žurna-listom je dejal Kosta Todorov sledeče: Žalostni dogodki na Bolgarskem so nov dokaz popolnega poloma krvavega Cankovega režima, ki ne pozna drugega, ko nasilje in umore. Delo vlade Cankova vodi v anarhijo, in boljševizem. Vlada Cankova živi od bedastoČ komunistov, kakor žive ti od vladnih zločinov. Edina rešitev za bolgarski narod je, da se pod nadzorstvom nevtralnih vlad izvrže slobodne volitve na Bolgarskem. Samo ta-
ka vlada, ki ne živi od zaslombe bajonetov in vešal, more rešiti narod pred poginom. Vlada Cankova živi od krvavega nasilja in zato zahteva povečanje vojske. Toda v državljanski vojni se razkraja tudi armada in rezultat vladnega poskusa, da s terorjem utrdi svojo vlado bo negativen. — Bolgarska zemljoradnička emigracija ni na atentatu so* udeležena, ker odklanja krvave metode. Opo-. zarja pa ves kulturni svet, da jo edina rešitev Bolgarske, če se vlada Cankova umakne res narodni vladi.
1’raSki bolgarski poslanik Mihaljžev je dolžil v posebni izjavi, da so atentat organizirali bolgarski emigranti na Češkoslovaškem. Zlasti sta po njegovem mnenju kriva Obov in Atanasov. Bolgarska vlada bi pač rada oba ta svoja nasprotnika spravila iz Češke, ker se zaveda, da bi bilo nevarno po atentatu na Daskalova prirediti še nove aten? tate na Čehoslovaškem.
Neuspeh bolgarske mobilizacije.
Sofija,(‘20. aprila. Vladinemu pozivu, da se morajo vsi rezervisti vrniti v vojsko, se narod ni odzval. Pozivu so se odzvali sani o organizirani vladni pristaši. Samo tem zaupa tudi vlada orožje.
NOVA IZJAVA VLKOVA.
Sofija, 20. aprila. (Od našega posebnega poročevalca.) Vojui minister Vlkov je izjavil, da je vlada prepričana, da je atentat na kralja Borisa in atentat v cerkvi Svetega kralja delo komunistov in zemljoradnikov. Izjavil je nadalje, da so bile obmejne straže že prej pojačene, ker so sumili, da bi po atentatu na kralja Borisa moglo priti do prehoda ilegalnih čet preko naše meje. Vojska bo ostala na svojem mestu in ščitila zemljo od raznih poskusov ter skrbela za red in mir. Vlada se je odločila, da pokliče radi. manjših stroškov rezerviste v vojsko.
IZJAVE VODITELJEV ZEML.TE-DELCEV.
Beograd, ‘20. aprila. Povodom vesti iz Sofije, da bolgarska vlada uradno obtožuje bolgarsko zemljoradniško emigracijo v naši državi, češ da je ona kriva za vse poslednje dogodke, je vaš dopisnik posetil vodjo desnega krila bolgarske zemljoradniške emigracije v Beogradu Kosto Todorova. Todorov je izjavil vašemu dopisniku, da je bil o dogodkih v Bolgarski zvedel šele iz novin. — Vlada hoče na nas zvaliti vso odgovornost. To ni bilo naše delo, marveč to čini bolgarski narod. Globoko sem uverjen, da bo bolgarski narod stresel s sebe robstvo in sramoto. Pomilujem narod, ki mora prenašati toliko žrtev, verujem pa trdno v njegovo zmago.
Vaš dopisnik je nato posetil voditelja levega krila bolgarske zemljoradniške emigracije g. Nedeljka Atanasova, ki je podal slično izjavo: Čul sem, da sofijska vlada dolži moje prijatelje, da smo mi krivi dogodkov v Bolgariji. Bolgarski narod vrši svoje delo in ubija svoje krvnike. Vsekakor pa ne greši s tem dejanjem. On bo zrušil vse svoje nepri-jatelje, četudi bi se ti nahajali v osebi carja Borisa ali Cankova. Zaupam v njegovo popolno zmago. Bolgarski narod se ne bo pomiril, dokler se ne osveti popolnoma.
Atentatorja prijeta?
Pariz, 20. aprila- »Matin« poroča, da sta bila prijeta atentatorja na kralja Borisa: neki Jankov, predsednik komunistično centrale za Bolgarsko, in njegov pomočnik Ninkov, bivši artiljerijski oficir, je baje lastnoročno namestil peklenski stroj v katedrali sv. Kralja.
Na Dunaju pa se v emigrantskih krogih smatra, da je Cankov pripomogel k atentatu na kralja Borisa in da je kralj Boris vodil pogajanja z zemljoradniki. Te vesti pa je treba sprejeti z največjo rezervo.
DR. MAČEK IZPUŠČEN?
Zagreb, 20. aprila. Povodom zadnjega sklepa sodnega stola, da se proti dr. Mačku in tov. ne sme podvzeli ponovne preiskave, se je razširila včeraj po mestu vest, da so bili dr. Maček in tovariši izpuščeni na svobodo. Ta vest pa se je zdela tem bolj verjetna, ker so nekateri baje ^videli -,y mestu dr. Mačka brez. ^spremstva« in ravno tako tudi inženirja K os utica z njegovo obitel:o. Na policiji so izjavili, da dr. Maček i- tov- niso bili izpuščeni na svobodo. Vseskrzi pa se more ugotoviti, da je policija Rnaioo omilila svoje postopanje proti dv. Mačku in tovarišem.
Angleške lavno-pravne institucije.
(Iz predavanja univ. prof. dr. Leonida Pitamica v društvu »Soča«.)
I
Kongres drž. nameščencev v Ljubljani.
IV. redna letna skupščina glavnega taveza.
V času ko je pri nas postala monarhija po angleškem vzoru politično vprašanje, je |x> dal prol. dr. Pitamic zelo nazorno in poučno sliko o angleških političnih razmerah. Nje-govo predavanje je zato nad vse aktualno in zato objavljamo vse glavne misli iz zanimivega predavanja prof. dr. Pitamica. Upamo, da smo s tem vsem bralcem ustregli. Prof. dr. Pitamic je izvajal v glavnem sledeče:
Angleške posebnosti.
Gospod predsednik, cenjene dame in gospodje! Pričel sem svoje predavanje po an- ‘ gleški navadi, pozdravivši najprej predsed- } nika. Na Angleškem se apostrofira v go- j vo™. VC('no >:l vedno predsednik. To je zelo značilno. Anglež hoče namreč imeti pred se- ! boj vedno konkretno osebo. Ker je zbor j vedno nekaka brezizrazna masa, zato vidi Anglež v predsedniku personifikacijo zbora. Prav tako si Anglež ne more predstavljati države brez kralja, Tu si ga predstavlja Anglež pri vseh državnih aktih osebno navzočega.
Druga karakteristična poteza angleškega pravnega življenja je dejstvo, da Angleži ta-korekoč nimajo enapisanega prava. Princip je, da nuj živi pravo v zavesti naroda. Niti ustave nimajo napisane. Imajo pač neke do- j kumente iz srednjega veka. Faktično bi mogel parlament ustavo izpremeniti ravno tako, ko vsak drug zakon. S tem, da pravo v < splošnem ni napisano, je omogočeno, da se prilagodi razmeram.
Kralj.
Angleški kralj že davno nima več onih pravic, kakor jih je imel nekdaj. V resnici ni kralj nič drugega ko predstavnik državne enotnosti. Tekom stoletnih borb je bila kraljeva oblast silno omejena in ko so vladali v Evropi absolutni gospodarji, so se morali angleški kralji odreči že svojim najvažnejšim pravicam in že več ko 200 let ni odrekel angleški kralj niti enemu zakonu sankcije. No-minelno ima sicer to pravico, ne pa praktično.	š
Dejansko je kralj samo predstavnik veliko-britanskega carstva. Ni pa s tem rečeno, da je brez vsakega vpliva. Kakor je osebnost kralja, tako tudi narašča upliv kralja, seve- , da le v zunanji politiki, ker v notranjo se angleški kralji principijelno ne vmešavajo. Edvard VII. je igral n. pr. veliko vlogo in njegovo delo je, da je bila pred svetovno vojno izolacija Nemčije pripravljena.
Velika Britanija šteje z vsemi svojimi kolonijami in dominioni okoli 500 milijonov prebivalcev ali eno četrtino vsega sveta. Vso to veliko enoto predstavlja kralj in zato si Angleži svoje države brez kralja ne morejo predstavljati. V tem oziru omenjam karakteristični dogodek.
Na Angleškem je zborovalna svoboda popolna. Vsak sme javno govoriti kar hoče. Tako se je ustavil na prometni ulici lepega dne komunist m začel razlagati svoje komunistične nazore. Govoril je temperamentno in okoli njega se je pričela zbirati vedno večja gruča ljudi. V bližini je stal stražnik, ki se ra komunista ni niti zmenil. Začel pa je postajati pozoren, ker se je okoli komunista nabralo že toliko ljudi, da je bil promet oviran. V tem je namreč edina prepoved za govore na ulicah. Govori kar hočeš, toda promet ne sme pri tem trpeti. • Ko vidi komunist, kako se stražnik trudi, da spravi promet v red, pravi nakrat: Imejte vendar ozir na nešega kolega, ki se trudi, da ne ovirate prometa. Ali mar mislite, da je cesta vaša? Cesta je vendar kraljeva.
Prcstolonasledstvo.
Pri nas pridejo v poštev samo moški. Na Angleškem sicer tudi, toda samo v isti rodni liniji. Če ima kralj sina in hčer, mu nasledi naravno sin. Ce pa ima samo hčer, mu ne nasleduje brat ali kdo drugi, temveč hčer. Zeto so se na Angleškem dinastije tako zelo menjale in tako je prišla na prestol tudi sedanja dinastija Koburg.
Parlament.
Drugi važni faktor je parlament. Za nas je važno, da si ga ogledamo, zakaj tudi naš parlament, ko vsi drugi, ima svoj izvor v Angliji. Razlika pa je ta, da ima na Angleškem la institucija ie večstoletno zgodovino za seboj. V drtigrh državah so sprejeli parlament šele po francoski revoluciji, in zato deloma popačenega. Zato ne funkcijonira parlament nikjer jako, kakor na Angleškem. — Angleški parlament se je razvil iz kraljevega sosveta. Ta je obstojal iz kralja imenovanih zastopnikov lordov ter od izvoljenih zastopnikov grofij in mest. Ta sosvet je dobival vedno večjo moč in že leta 1215 je moral izdati Ivan brez dežele takozvano »niagno chartor, ki je temelj angleškega konstitucijo-nalizma. Budžetne pravice parlamenta so bile s tem zasigurane.
Iz kraljevega sosveta sta se polagoma razviji dve zbornici: dom lordov (house ol Lords) in spodnja zbornica (house of Com-miins). Prvi so-bili imenovani, drugi pa izvoljeni. Že v 14. stoletju sta zborovali ti dve skupini ločeno. Sprva je zboroval parlament samo, kadar je potreboval kralj denar. To pa je parlament izrabil ter si pridobil vedno več pravic.,Polagoma je prišlo do tega, da je smel predložiti parlament zakonski načrt, ki mu je mogel kralj samo privoliti ali pa ga odkloniti. — Že koncem 17. stoletja pa se začenja razvijati takozvani parlamentarni režim, potem, ko je bila Anglija 11 let republik*. V silnih bojih pa so Angleži sprevideli, da z republiko ne gre, kakor tudi ne gre z monarhijo brez vladajočega parlamenta Zato je prišlo do današnje monarhije in do današnje rešitve problema: Kako naj se strinja odgovornost upravne oblasti z neod-
govornostjo kralja. Rešili so ta problem tako, da so postali ministri kazensko odgovorni. Poleg tega je prišlo do tega, da je moral minister odsiopiti, ako je dobil nezaupnico.
In tretjič se je uvedlo, da mora miiiister vse sopodpisati. Tako je nastala nekaka ožja vez ni.fcd kraljem in ministrom. Dalje se je vpeljalo, da kralj razpusti parlament, ako ni več i potreben.
Vtlilna pravira
■ 3 ie vedno bolj razvila. Danes imajo tudi ženske volilno pravico, in sicer aktivno in pasivno. — Na Angleškem velja pri volitvah princip absolutne večine, ki velja pri nas simo v Ljubljani. — Dva doma imajo sedaj v Angliji, toda vedno bolj se je razvijala moč dolnjega doma. Finančna moč je danes zbornici lordov faktično vzeta. Ako tekom dveh let glede zakonskega načrta ni mogoče priti do sporazuma med domom lordov in nižjim domom, obvelja pravica nižjega doma. Vendar pa ni treba misliti, da nimajo lordi nobenega ugleda:
Lordi so pokazali tudi v zadnjem času veliko večjo neodvisnost, ker niso izvoljeni in so bili s tem neodvisni tudi od volilcev. — Na Angleškem ne podedujejo vsi sinovi naslova plemstva, temveč samo najstarejši. Šele, če ta umrje pride prihodnji na vrsto. Angleški parlament nima predsednika. Lord kancler ima sicer neko vodstvo, toda nima niti pravice podati besedo. Ti gospodje se smatrajo za take gentlemane, da ne potrebujejo vodstva. Če jih vstane več ter opazi eden, da hoče govoriti drugi, se takoj vsede. Ako napravi kdo kak medklic, se poslanec takoj vsede ter vstane šele potem zopet, ko je končal drugi goovr. Zato je mogoča debata. Seje se vrše precej po srednjeveškem ceremonielu. Vsaka seja se začne z molitvijo. Religijozni moment igra na Angleškem veliko vlogo. Cele kolone v »Timesu« so mu posvečene. Najprej pa pride seveda šport.
Omenim, da je mogoč tak način parlamentarizma samo pri obstoju dveh strank. To smo videli v zadnjem času, pri zadnjih volitvah. Če je več strank to ne gre.
V Angleškem parlamentu igra važno vlogo
opozicija.
Tam jo smatrajo kot nekaj absolutno konstruktivnega. Kakor nazivljajo vlado »vlado Nj. Vel.«, tako nazivljajo opozicijo »opozicijo Nj. Vel.«. V Kanadi ima vodja opozicije celo plačo.	j
Angleški zakon institucije ministrskega predsednika ne pozna. Do tega je prišlo za časa vlade kralja Jurija, ki ni znal angleško, temveč samo nemško. Ker zato ni mogel voditi on sej ministrskega sveta, je določil svojega namestnika in tako je prišlo do te institucije. Toda še danes je ministrski predsednik nekaj nelegalnega in zato tudi nima plače. Zato je mesto ministrskega predsednika zvezano vedno z drugo, dobro plačano službo.
Sodišča.
Poleg parlamenta obstoji še sosvet, ki je obenem najvišji sodni dvor za dominione.
Najvišje sodišče v Angliji sploh pa je dvor lordov. To je najvišje kazensko in najvisje civilno sodišče. Seveda sodijo samp^ taki loi-di, ki so visoki sodniki. Ti sodniki potujejo v ’ svrho izvrševanja svoje službe tudi po deželi. — Potem je še neka ustanova: Sodniki miru. V I. instanci sodijo sami, v II.j>a v zboru. Ti sodniki imajo tudi policijska sodišča. Pravo, po katerem sodijo, je staro nepisano pravo. Sicer imajo sedaj tudi že nekaj kodificiranih zakonov, toda glavna stvar je staro nepisano pravo.
Osebna svoboda.
Glavna pravna podlaga osebne svobode na Angleškem je »Habeas corpus aeta« iz leta . 1679. Policija ne sme nikogar zapreti, ako tega ne odobri sodnik. Na Angleškem ima vsakdo, in ne samo aretovanec, pravico zahtevati, da razsodi v takem slučaju sodnik. Na Angleškem je vsak uradnik individuelno odgovoren. Vendar se veljavnost Habeas ror-pus aete v izjemnih slučajih, pri pobudah itd. kadar je država v nevarnosti, ukine, seveda samo na podlagi parlamentarnega sklepa.
' Ko stopi Habeas corpus aeta zopet v veljavv,
I izide takozvani indirektni zakon, ki oprošča uradnike, ki so se proti njej pregrešili.
Samouprava.
Tu omenjam predvsem cerkveno samoupravo. Dalje je sosvet grofije, ki nalaga j davke ter ima med drugim tudi nadzorstvo i nad šolami. V novejšem času se uveljavlja ta samouprava tudi potom inšpektoratov. Okrajnih glavarstev na Angleškem ne poznajo. Centralna uprava doseže svoj vpliv samo potom subvencij. Toda tak način samouprave zahteva visoke moralne kvalitete do-tičnih oseb.
Ves ta angleški sistem sc nam zdi mogoče pomanjkljiv, vendar tam prav dobro funkcionira. Vzrok je visoka moralnost ljudstva. Kot vzgled te moralnosti naj omenim tako-• zvani denar vesti. Na koncu vsakega angleškega časopisa se to bere. To je denar, ki ga pošiljajo ljudje, ki jih peče vest, ker so premalo davka plačali.
Zaključim: Mislim, da je treba vse, kaT najdemo pri drugih narodih dobrega, vpo-šlevati in da nam služijo lahko Angleži v mnogih ozijlh za vzgled.
Predavatelj je žel za svoje predavanje, ki ga je nudil v prijetni in vsakemu lajiku lahko razumljivi popularni obliki obilo priznanja.
Včeraj se je pričel v dvorani društva »Kazino« kongres državnim nameščencev iz cele države. Kongres se je začel s IV. redno letno skupščino glavnega saveza državnih nameščencev. Udeležba je bila zelo velika.
Zborovanje je otvoril načelnik ljubljanske sekcije davčni nadupravitelj Lillek. Pozdravil je goste v imenu Slovencev s prisrčnimi besedami. Sledil je pozdrav v imenu občine, nakar je pozdravil delegat dr. Ivanovič predsednika glavnega saveza, univerzitetnega profesorja dr. Mihajlo Andoliča iz Beograda, ki je nato izpregovoril: »Mi smo steber naše od Boga dane države. Delati hočemo, da nam bodo lahko hvaležne naše rodbine in zanamci. Najsi se menjajo partije in vlade, državno uradništvo ostane steber države. Poživljam Vas torej na vztrajno in odločno delo za dosego naših ciljev. V imenu kongresa pozdravljam lepo telo Ljubljano in brate Slovence. Uredimo državo tako, da bo vsakdo zadovoljen, da dvignemo našo državo na najvišjo stopnjo! Brača, dobrodošli!« Nato je pozdravil še načelnika ljubljanske sekcije imenoma.
Za njim je govoril član apelacijskega sodišča v Zagrebu dr. Bračauič. Pozdravil je naj višjega protektorja saveza Nj. Vel. kralja Aleksandra. Zborovalci .^'-se dvignili s sedežev in navdušeni klici »živijo kralj*, »živijo kraljevski dvor zaorili po dvorani. Nato predlaga govornik, da se pošljejo kralju brzojavne čestitke k pravoslavnim velikonočnim praznikom in pozdrav s kongresa, kar je bilo sprejeto.
Gospod Lillek predlaga, da se postavi na dnevni red kot nova točka poročilo o prevedbi kronskih plač penzionistov na dinarske. Sprejeto.
Predsednik glavnega saveza prečita na to dnevni red, nakar sledi poročilo upravnega in nadzorstvenega odbora, ki ga je podal delegat dr. Ivanovič in iz katerega je bilo posneti, da je dosegel glavni savez v preteklem letu lepe uspehe, tako v gmotnem, kakor tudi v službenem oziru. Dosežena je bila med drugim prevedba kronskih plač v dinarske.
Pred sprejetjem je izpregovoril predsednik bosanskega in hercegovinskega saveza g. Čuk. Dejal je, da je napravil glavni savez v Beogradu vse, kar je bilo v njegovih močeh. Ako ni dosegel vsega, ni kriv on sam, marveč krivec so današnje prilike. V prvi vrsti kriza v naših političnih razmerah, krivi pa so tudi oni tovariši, ki stoje 'organizacije. Mesto, da ti gospodje kritizirajo delo organizacije, naj bi ji bili raje hvaležni in vsi naj bi se vpisali. — Vsi savezi naj podpro glavni savez materijelno. — Od izplačila razlik ne bodo državni nameščenci tiikdar odstopili. Oficirji so dobili točno vse, ‘Sar jim* gre po zalconu. Privoščimo jim, a želimo, da še z nami postopa slično. Tudi ministri so dobili... (klici sramota!) mi pa smo dobili simo bedne predujme. Vporabi-mo vsa zakonita sredstva, da pridemo do svojih pravic!
■ Poročilo se sprejme soglasno.
G. Lillek prečita brzojavni pozdrav Udru-ženja jugoslov. železničarjev in še več drugih brzojavnih pozdravov, nakar sledi oddaja pooblastil delegatov.
Nato se oglasi k besedi zopet načelnik ljubljanske sekcije, ki govori k točki 2. dnevnega reda in poroča o izplačilu razlik med starimi in novimi prejemki. Pravi: Mi se ne zadovoljimo z obljubami finančnega ministra. Finančni minister.^ ki ne najde v svojem bndžetu za nas kritja, ni na mestu. (Burno odobravanje.) Pošljimo tudi danes resolucije na kompetentna mesta, dasi sem prepričan, da bodo šle isto pot kot vse druge. Pa krivi smo sami, ker ne postopamo s potrebno energijo.
Za njim govori o istem predmetu podpredsednik glavnega saveza dr. Ujtirišič. Ta govornik meni, da se razlika ne izplača toliko časa zato, ker je precej velika. Potrebnih je '220 milijonov Din. Minister ni znal ob priliki, ko se je obravnavalo o dvanajstinah, _giti izračunati, koliko znaša ta razlika. (Smeh.)
K besedi se oglasi delegat Jankovič, ki meni: Rečeno je bilo, da smo sami krivi, ako dosedaj še nismo dosegli, da bi se bile naše zahteve izpolnile. Vprašani: V čem leži ta krivda? Pošiljali smo resolucije, depu-tacije itd. Kaj naj še storimo?! Štrajkati ne smemo, ker pridemo sicer v konflikt z zakonom o zaščiti države. Pritiskajmo na poslance. Vporabimo vsako priliko, da pritiskamo nanje!
Predsednik glavnega saveza soglasa s predgovornikom in vzklikne: Vsi za enega, eden za vse! Poslanci niso samo nasi tutorji, temveč tudi naši dolžniki. Organizirajmo se. Vsak državni nameščenec postani član orga-
nizacije
Profesor Rajk, delegat iz Novega Sada, predlaga, da se sestavi na kongresu spomenica, ki naj se razširi po vsi državi. Vsak državni činovnik naj jo podpiše. Začnimo propagando po časopisih! — Vsak državni činovnik naj vaplača pri podpisu 1 Din, da se pokrijejo stroški. Delitve savezov ne sme biti. Vsi državni činovniki naj tvorijo eno samo celoto! Stavimo ministru rok!
Predsednik: 150.000 podpisov bi bilo treba. Kdaj jih spravimo skupaj? V enem mesecu ne, kvečjemu do božiča. Po mojem mnenju je treba, da se javijo, ko se bo sklepalo o dvanajstinah, vse organizacije. Predlaga resolucijo: Ako naše zahteve glede izplačila ne bodo sprejete, se skliče izredna skupščina v Beogradu! Pride nas pet do sest tisoč. — Sprejeto.
Profesor Reich iz Celja pravi, da je sestavil statistiko o uradnikih in njihovih dolgovih v Celju. 600 driavnih nameščencev je tam, dolga sem pa ugotovil pri trgovcih,
obrtnikih in denarnih zavodih celih 1,534 Oflff Din! Na posameznika pride torej 3 do 4 tisoft dinarjev! Pa to še ni vse. K tej vsoti ie treba prišteti najmanj še pol milijona privatnih 'n drugih dolgov, ki jih nisem mogel ugotoviti! Torej današnji položaj uradnika je strašen, naravnost obupen. Stotine milijonov-dolgujejo uradniki v celi državi. Zato je absolutno potrebno, da se izplača razlika. Poleg tega pa je treba, da nam da država brezobrestno posojilo v znesku treh plač za največ 18 mesecev. Če ne, bo uradništvo omagalo. — Uradnik danes sploh nima več smisla za organizacijo. Samo kriči. Uradnik, ki reče, da s svojo plačo lahko živi, laže. Mogoče mu zadostuje za najslabšo hrano. Kje. pa je obleka, kje so kulturne" potrebe? Uradnik ne more iti dandanes nikdar v gledališče, nikdar na noben koncert. Najbolj žalostno pri tem je, da velja »komo homini Iu-pus« nikjer tako, kakor glede uradnikov.. Uradnik tolmači zakon, toda tolmači ga vedno uradniku v neprilog. Državni uradniki sa razcepljeni, zato dela država, kar hoče. — Ker je uradnik preslabo plačan, mora iskati, postranskega zaslužka, potem pa pravijo, da trpi pri tem služba. — Uradnik se mora iz* obraževati naprej, toda odkod naj jemlje denar za knjige. — Naj torej nastopi glavna uprava še krepkejše!" ■
■ Delegat Popovič, ki je služil v Južni Srbiji pove, kako so prišli tam do izpolnitve gotovih zahtev. Moledovali so in moledovali, toda bilo je vse zaman. Nato so poslali vsem svojini poslancem brzojavko: Ako ne rešite naših zahtev, ne hodite domov! 2e drugi dan so dobili brzojavni odgovor. »Svrženotc Tako moramo sedaj tudi mi napraviti! — Če iie bo drugače, gremo vsi v skupščino in rečemo: »Plačajte najpreje nam sirotam, potem šele onim zgoraj in ne obratno, kakoc se je to vedno godilo dosedaj!«
Nato se predlaga obširna, energična resolucija, v kateri se zahteva od finančnega ministra izplačilo razlik. Resolucijo naj pošlje ministru Glavni savez. Soglasno in z velikim aplavzom sprejeto.
Tretja točka je bilo stanovanjsko vprašanje. Neki delegat je govoril za zgradbo uratfc-niških hiš, nakar se je oglasil g. Lillek, ki je. dejal: Ta referat je muzika bodočnostL Toda. preti nam druga velika nevarnost in to je stanovanjski zakon. Ta zakon naj nam prinese 24-kratno povišanje stanarine. Tega ini mi enostavno ne zmoremo. Tudi se nikakor ne sme dati hišnemu lastniku pravica, da vrže lahko državnega uradnika brez pravega povoda na cesto, da postane brez streh« in brez šotora. Dolžnost organizacije je, da. pritiska z vso silo, da se te stvari ne uzakonijo. Če ne, pa ima vlada še drug izhod:. Vsled zvišanja stanarine se bo zvišal daveh—
Naj da država ta povišek nam, naj nam »viša plače! — Sprejeto.
Ob 12.30 se zborovanje prekine ter se nat-daliuje ob 13. uri.
G. Lillek prečita novodošle brzojavke, nakar pride na 4. točko dnevnega reda, na poročilo o izpremembi zakona o civilnih državnih uradnikih. Pravi: Če bi hoteli izčrpno kritizirati zakon, bi rabili najmjmJ 14 dnu Zakaj ta zakon je poln	napak,
netočnosti itd. Ta zako^BBMffBsSJiga resorti lahko tolmačijo kakor hoe^Kferjp^par stva-ri bom omenil. Čl. 4. ustvar$;2,«Fegorije.
Te kategorije so kitajski zid, ki vzbuja naše nezaupanje. Namesto položajnega sistemi naj se ustvarijo čini ali pa stepeni. Položajni sistem so vrgli že povsod v 'Evropi med. staro šaro. Tudi pri častnikih imamo ljudi z različno izobrazbo. Vendar tam ni nobenih kategorij. Razlika je samo ta, da pride lahko oficir z gotovo izobrazbo samo do kapetana, drugi z višjo izobrazbo doseže lahko čin polkovnika, onemu z najvišjo izobrazbo pa je. odprla pot še naprej. Isti sistem naj se vpelje tudi na civilne uslužbence. Druga točka, ki jo hočem omeniti, je strokovni svet. Tega imenuje minister. Ker ga imenuje vsakokratni minister, je partizanski svet. Državni uslužbenec pa ne sme biti odvisen od nobene partije. In še eno zahtevo imamo: Ti* je komora za državne uslužbence. V se drage stroke imajo že komore. Samo uradniki ne. Taka komora pa naj bi uživala neke vrste imuniteto, da bi lahko opozarjala ministre na nedostatke. Dalje pride še ena vain* točka: Ta je stalnost državnega uradništvo. še poldrugo leto bi imeli trpeti v tem oziru. Jaz pa pravim. Člen 234. uradniškega »»ko; na naj se črta in vsi državni nameščenci naj dobe takoj, ko stopi novi zakon v velj»». stalnost. Dalje: Čl. 239. Ta člen je bil jaka socijalno zamišljen: Upokojenec ima ister. pravice do življenja kot vsak aktivni. Upokojenec je žrtvoval vse svoje življenje draa-vi in narodu. Glavni savez naj izposluje pn. vladi izenačenje penzij s plačami. In še ■»>--kaj: današnje kronske penzije. Finančni minister je prepovedal nedavno računati v kronah. Ja, zakaj pa računa vlada sama v kronah, kjer gre za vpoltojence. Vprašajmo »ministra, kako je to! Dajmo Glavnemu saveza-nalog, da izposluje do preuredbe čl. Z3&-, oa se preračunajo penzije s 1. majem v dinarjeJ
— Nato kritizira govornik v splošnem vrstovanje« državnih uslužbencev. V isti W tegoriji avanzirajo eni po stepenu in po položaju, drugi po stepenu, tretji pa avtomate*-no. Nekateri uslužbenci bi spadali v dmgn kategorijo, kakor spadajo de faeto. Prt različnih resortih je različno, pri nekaterih**-nekateri protezifani, nekateri zapostavljca*
— Da govorim kratko, bi prosil, da »e on* glavni savez naših smernic in izposluje, «S* se vzpostavi pri ministrstvu anketa, v kalen bodo zastopane vse stroke. Ti zastopinki uradništva bodo iznesli vse, kar je potreta* Obljubljena nam je bila itak že pred 7 an fc meseci. — Sprejeto.
Neki delegat-zvaničnik predlaga, da d« &r~
• žava svojim nameščencem v svrho zadolženja brezobrestno posojilo v znesku dolga vsake-ga posameznika.
Delegat Živanovič iz Skoplja pozdravi v izredno navdušenem in političnem tonu brate
• Slovence in lepo belo Ljubljano ter predlaga, da se da penzijonistom v Južni Srbiji zemljo. Njegov govor je žel velikanski
• aplavz.
Dr. Stegenšek meni: Zakon o uradniških zbornicah bi moral določati, da mora postati vsak državni uslužbenec eo ipso član uradniške zbornice, torej obligalorično članstvo pri uradniških zbornicah. Predlog glede zbornic naj se vzame v uradniški zakon.
Predsednik beograjskega udruženja vpoko-jencev zahteva med drugim prevedbo kronskih penzij.
Predsednik ljubljanske sekcije saveza drž. nameščencev izjavi, da ga je pooblastilo društvo upokojencev, da predloži kongresu njihove zahteve ter prečita te zahteve s predlogom, da naj se savez zavzame za »najbed-nejše od bednih«. — Sprejeto.
Nato pride na vrsto določitev članarine. Podpredsednik glavnega saveza Tomo Jova-.. novic predlaga, da naj vpošlje vsak član na leto 25 p v blagajno glavnega saveza. — Sprejeto.
Zadnja točka dnevnega reda pred slučaj-nostimi so bile volitve. Izvoljeni so bili per acclamationem:	Predsednikom zaslužni in
agilni dosedanji predsednik univ. prof. Miha jlo Jovanovič, podpredsednikom Gjuričič in Tomo Jovanovič, sekretarjem Milan Dilber, ■- dr. Milojevič, Milorad Gjorgjevič in Pavelič, nadzornikom: dr. Dučič, Bož Baškovič, Kara
- Lazič, blagajnikom pa dr. Drago Obrado-vič.
Pri slučajnostih so bili vsi predlogi še enkrat sprejeti soglasno en bloc.
. Kato pozdravi kongres dr. Benkovič v ime--’nu nad 4000 članov broječega Zagrebškega saveza ter obljubi, da bo poskrbel, da pristopi Savezu tudi hrvatsko udruženje.
Predsednik se mu zahvali iti vzklikne: »Viribus unitis, to je naše geslo!«
Končno se predlaga, da se vrši prihodnja redovna skupščina v Zagrebu. Predlog je bil sprejet per acclamationem, z velikim odobravanjem.
Predsednik zakliče: »Živijo Zagreb«, nakar zaključi ob 17. uri lepo uspelo zborovanje.
Danes dopoldne ob 10. uri se vrši letna skupščina Pokrajinske Zveze za Srbijo, Črno goro in Vojvodino, popoldne ob 3. uri pa skupščina Narodne Zveze duševnih delavcev (Narodni Savez činovnih radenika).
Politične vesti.
z= Radikali in ratličevci. Radikalno »Vre-
• -me« obravnava v 3voji velikonočni številki < odnošaje med radikali in radičevci. Med drugim pravi »Vremec Čeprav še nejasno, ven-dar se kažejo konture radikaluo-radičevske-
: ga sporazuma: en srbsko-hrvatski-slovenski narod in edinstvena država z dinastijo Kara-** Jjordjevičev ter široke administrativne sa--t.mouprave, ki bi se izvedle po potrebi in potom revizije ustave? 2. Izvajanje gsopodarsko
- socialnega programa v duhu seljačke demokracije. 3. IJkinjenje vseh posledic obznane in izpustitev Radiča in tovarišev iz zaporov, kar bi se po mnenju radikalov izvršilo
, po končanem sodnem procesu. V slučaju, da bi bili ti obsojeni, bi bili pomiloščeni. Sporazum se ne bi smatral kot sporazum med
- Srbi in Hrvati, temveč kot sporazum dveh najmočnejših strank. Radičevcem bi se pripustilo popolno sodelovanje v vseh državnih poslih brez kakršnihkoli rezerv. — Predno
' Pa- bi se to izvršilo, bi bila potrebna poseb-aa prehodna doba. Kakšna naj bi bila ta doba, se še n* ve. Radičevci so predlagali, da osnujejo radikali skupno z zajedničarji vlado. Ker pa so zajedničarji popolnoma so-udarni z radičevci je ta kombinacija odpadla. Druga kombinacija je, da bi se ustanovila p-nndcoift radikalna vlada, ki bi vodila svoje
ant p Jo °,g°’ doWer ne bi bila končana
- anketa o nepotrjenih mandatih SHS. Ta kom-
binacijo pa radikali odklanjajo. Tretja kombinacija, ki jo predlagajo radikali, je, da ostane sedanja vlada tako dolgo, dokler se ne zaključijo pogajanja z radičevci. Nato govori »Vreme« o opozicijonalnem bloku, ki da je v razpadu. Končno pravi »Vreme«, da se bo vlada, ki bo sestavljena med 25. in 28. t. m. sedanja koalicijska vlada s to razliko, da bodo imeli radikali več besede na Hrvat-skem ko dosedaj.
= Kadičcvski disidenti so se pričeli gibati. Dne. 4. maja mislijo imeti v Zagrebu konferenco, na kateri bi določili svojo nadaljno taktiko. Na čelu tega pokreta disidentov je bivši poslanec Adžia.
= Neuspeh \ andervelda Vandervelde je vrnil kralju mandat za sestavo vlade, ker so radikali odrekli podporo socialističnemu kabinetu. Vanderveldov program je obsegal sledeče točke: 1. Ohranitev splošne volilne pravice in sindikalnih svoboščin. 2. Zmanjšanje izdatkov za vojsko. 3. Izkoriščanje nekaterih rudnikov v privatni-avtonomni režiji 4. Osemurnika. 5. Reforma socialnega zavarovanja. 0. Energična akcija za gradnjo cenih stanovanj. 7. Pobijanje draginje. 8. Ravnovesje v proračunu, kar se naj doseže predvsem z davki na vojne dobičkarje in veleposestnike. 9. Razne odredbe v korist obrtnika in kmeta. — čeprav šo bili socialisti popustljivi, oddaje premoženja ali davka na kapital niso niti omenili, so vse manjše stranke odbile sodelovanje s socialisti. Položaj je s tem nad vse zapleten in edin izhod bi bila koncentracijska vlada vseh strank.
; Gospodarstvo.
Trgovska banka d. d, Ljubljana.
i Dne 17. t. m. se je vršil osmi redni občni zbor, ki je odobril po upravnem svetu pred-. loženo bilanco za leto 1924. Iz predloženega I letnega poročila je posneti, da se je ta za-j vod, ki se nahaja v trdnih izključno sloven-! škili rokah v minulem letu zelo lepo razvijal. Posebno vesel pojav za Trgovsko ban-• ko pa je naraščanje hranilnih vlog, katere I so v razdobju enega leta poskočile za okroglo i 28,000.000 Din, iz česar sledi, da uživa Trgovska banka vsestransko zaupanje.
Bilanca za leto 1924. izkazuje sledeče postavke: Akt.: Blagajne 4,594.081.26 Din val.
' 227.500.11 Din, menice in devize 17,059.864.66 , Din, vrednostni papirji 2,854.910.49 Din, dolžniki 93,759.601.40 Din, realitete 4 milijone 701.027.26 Din, inventar 814.473.76 Din. Skupaj 124,011.458.94 Din. — Pasiva: Delniška glavnica in rezerve 18,300.000 Din, vloge na knjižice 26,879.872.58 Din, upniki 71 milijonov 893.192.21 Din, neizplačana dividenda 44.495 Din, prehodne postavke 1 milijon 547.310.80 Din, reeskont 2,348.794 Din, cisti .dobiček 2,997.794.35 Din, skupaj 124 milijonov 11.458.94 Din.
Od izkazanega čistega dobička se je sklenilo izplačevati od 1. maja t. 1. naprej 11% dividendo, t. j. 11 Din na delnico kot lansko leto, dočim se je dotiralo 1,150.000 Din raznim rezervnim fondom, ki bodo-: znašali' sedaj 4,450,000 Din.
Pri volitvah v upravni in nadzorstveni svet izvoljeni so bili- z malimi izjemami vsi dosedanji člani.
X Britanska razstava v AVemblepu. Britanska razstava v VVemblevu se oficijelno otvori dne 6. maja t. 1. Razstava bo odprta do oktobra. Interesentom so prospekti o razstavi na razpolago v pisarni Trgovske in 'obrtniške zbornice v Ljubljani.
Prosveta.
Gospa Maja de Strozzi gostuje ponovno v ponedeljek, dne 20. t. m. in sicer v operi Traviata. To vlogo prišteva gospa med svoje najboljše partije. Predstava se vrši za red C in sicer je to ena izmed onih šestih predstav z gesti, od katerih dobi vsak obonma po eno predstavo. V torek sta drama in opera zaprti.
Dnevne vesti.
— »Jutro« in SKS. Sobotno »Jutro« ponavlja staro laž, da je SKS onemogočila napredno fronto. Ker vemo, da se bo »Jutro-va< laž od mladinskih agitatorjev pridno razširjala po deželi, zato naj nam bo dovoljenih par konstaticij. SDS sploh ni nikdar stopila z načelstvom SKS v zvezo zaradi skupnega nastopa. Samo po svojih listih so pisali za skupen nastop, za hrbtom načelstva SKS pa so kupovali odpadnike. SKS bi morala pljuniti na svojo čast. če bi se po brežiških in drugih dogodkih še pogajala s SDS, ki se je v zadnjem volilnem boju izkazala ravno tako nepošteno, ko v prejšnjem, ko je pojedla svojo svečano dano besedo. Po mladinskih listih so se napadali voditelji SKS na tako ogaben način, da bi mogel samo norec misliti, da je hotela SDS skleniti pošten dogovor. Za priprego SDS pa je SKS veliko predobra. Kako ogabni so bili ti napadi mladinskega tiska, dokazuje najbolj debelo natiskan izrek »Domovine«, da so Pucelj, kmet in uš eno in isto. Ves čas so skušali mladini skleniti sporazum s SKS na ta način, da bi vzeli voditeljem SKS zaupanje njihovih pristašev. In temu cilju služi tudi sobotna notica »Jutra«. V tem pa je tudi njena obsodba. — Končno še nekaj, če je dopisnik v »Kmetijskem listu« dejal, da se SKS ne more nikdar družiti s SLS, potem naj si »Jutro« ne domišlja, da bi se SKS mogla družiti z SDS. S svojo taktiko in s svojim postopanjem so izkopali mladini med SDS in SKS nepremostljiv prepad, ki ga je sobotna notica »Jutra« samo še povečala.
— Mojster hinavščine bi hotel postati »Slovenski Narod«. V svoji zadnji številki kliče k združevanju in obsoja vse one, ki hočejo v narodne organizacije zanesti prepir in strankarstvo. In v isti sapi hvali mladine, ki se še niso prikazali v nobeni narodni korporaciji, ne da bi v njej povzročili prepire in razkole. In »Slov. Narod: še misli, da je v njegovi hinavščini duhovitost!
— Prijave za vstop v učiteljsko službo na srednjih šolah. Absolventje filozofskih fakultet, ki nameravajo vstopiti v učiteljsko službo na kaki državni srednji šoli ljubljanske oblasti, naj se pismeno prijavijo pri velikem županu ljubljanske oblasti vsaj do dne 1. maja 1925. V prijavah naj se navede: učna stroka ter stanje izpita (ali je kandidat že izprašan, ali ima odobrene domače naloge, ali, ima samo absolutorij.) Prosvetni oddelek sestavi na podlagi teh prijav seznam učiteljskih kandidatov, ki pridejo v šol. letu 1925-26 pri oddaji službenih mest v poštev.
— Prireditev specijalne športne razstave na letošnjem velesejmu od 29. avgusta do 8. soptembra. Kakor čujemo, se namerava na letošnjem velesejmu prirediti specijalna razstava vsakovrstnih športnih ,-predmetov-s sodelovanjem vseh športnih društev. Razstava, ki.maj bi podala pregled delovanja naših športnih, kluljov bp vs^k^kornajvečjega vzgojnega-in propagandnega pomena. 'Obenem bi podala revijo najmodernejših športnih potrebščin. Naš šport se nahaja še v povojih in nikakor še ni tako razširjen med narodom kot, v drugih državah. Ideja razstave bo sigurno pripomogla k nadaljnemu razvoju in velikemu razmahu moderne športne misli, ker je uspeh z ozirom na ogromni obisk, ki ga izkazujejo naši vsakoletni velesejmi zasi-guran. Želimo, da se ideja realizira in do-nese našim športnikom obilo sadu za,veliki trud, ki bo s prireditvijo zvezan.
— Listnica uredništva. Avtorja dopisa Maribor glavni kolodvor v pravi luči, vprašujemo, če prevzame za dopis polno osebno odgovornost in če ga je pripravljen tudi v listu podpisati?.
—I spremembe v vojaški službi. Imenovani so: pehotni polkovnik Stojan Nikolič, doslej komandant dravske brigade, za pomočnika komandanta osiješke divizijske oblasti; polkflvnik Jovan Svabič, doslej komandant 2. konjeniške brigade za pomočnika komandanta 1. konjeniške divizije; polkovnik Aleksander Stojanovič, doslej načelnik
štaba kosovske divizijske oblasti, za koman- -danta 21. polka, podpolkovnik Arbam Berah, doslej komandant prištinskega vojnega okrožja, za komandanta celjskega vojnega okrožja; podpolkovnik Oton Lininger, doslej o ljubljanskem vojnem okrožju, za pomočnik* knjaževskega vojnega okrožja; podpolkovnik Vojislav Kostič, doslej komandant I. baona 40. pp.; generalštabni podpolkovnik Leon Rupnik, doslej načelnik štaba moravske diut-zije, za komandanta III. baona 16. pp; major Dragutin Mikuž, doslej poveljnik 5. čete 25» pp., za komandanta I. baona 32. pp.; podpolkovnik Fran Grošelj, doslej komandant IV, baona 35. pp., za komandanta I. baona 40. pp.; major Rudolf Knez, doslej pri 1. pp., za komandanta IV. baona 46. pp.
— Lahek in dober zaslužek. Ur. Glanz v
Zagrebu je izkoristil svoje zveze z ameriškimi finančniki ter se vrgel na posredovanj« amerikanskih posojil mestnim občinam. Preskrbel je mestu Niš visok kredit. Izgovoril si je 5% provizije ter zaslužil pri tem lepe milijončke. Sedaj se je ponudil osiješkem« županu, da preskrbi pod istim pogojem ol*-čini posojilo 2 milijonov dolarjev. Zaslužil
, bo torej zopet 6,000.000 dinarjev.
i — Škrlatinka in pcgavica v Osijeku. V Osijeku se razširja že nekaj časa Škrlatica. V vsem je zbolelo do sedaj 21 oseb. Javnost zahteva v svrho pobijanja epidemije vzpostavitev posebne komisije. — Predvčerajšnjim je bila pripeljana v tamošnjo bolnico nek* oseba, pri kateri so ugotovili zdravniki p&-gasti legar. Oblasti so podvzele vse potreb*« mere, da se razširjanje te nevarne bolemi prepreči.	*
j — Včeraj dopoldne je razvila v Kranja mestna Orjuna kranjska svoj prajror, ki je že sedemnajsti v Sloveniji. Razvitje se je vršilo na Glavnem trgu in je poteklo v najlepšem redu.
— škrlatinka v Mariboru. V Maribom
1 razsaja že več tednov škrlatinka. Dosedaj je obolelo že nad 50 oseb, od teh so štiri umrle.
j	111	1
Današnja radiotelefonija.
m.*
Radiotelefonija je že danes splošno dobi« za vse Človeštvo in za vse možne njega potrebe: za pouk in zabavo, za vsakdanje življenje, za trgovino in promet itd. Že dosedanje iznajdbe: železnica, avijatika, brzojav in telefon so silno skrajšale oddaljenosti, toda la za majhno število ljudi, ki se jih istočasno poslužujejo. — Radio pa more v istem hipa in enako služiti milijonom. V hipu, ko je nastavljenih milijon aparatov, ki sprejemaj« i* eterja elektromagnetične valove, je ustvarjen najbližji stik milijonov ljudi s soprebivafci na zemlji, ki na stotine ali tisoče kilometrov oddaljeni pošiljajo razna poročila, zabavo ali pouk. S slušalom na ušesih imaš občutek, d* ti nekdo govori na uho, dasi je v resnici daleč, daleč od tebe...
Pošiljalne postaje se hitro množijo. V nekaj letih* bo vsa žfeihlja preprečena z njimi, te takrat bodo ljudje vsak dan obveščeni o vsem, karkoli se je važnega zgodilo, kjerkoli na tej zemlji. Že danes so postavljene postaje v najsevernejših točkah večnega ledu, ki ima j« edino to nalogo, da vsak dan sporočajo noja vremenska ali drugače važna opazovanj^ o ekspedicijah na severni tečaj itd.
Dejal sem že, da so pošiljalne postaje kaj drage naprave, ki si jih danes še ne morejo postaviti navadni zemljani, če bi vladate v tem oziru tudi polna svoboda. Ali ustvarjajoči in iznajdljivi človeški duh, hoče priti lej skrivnosti tako temeljito do dna, da bodo luke priprave priproste in cenene, pristop*« 1 najširšim ljudskim krogom:	Dva aparata,
oba enako »uglasbena«, bosta med seboj v orezžični zvezi; krajevno zelo oddaljeni svojci, prijatelji, znanci se bodo med seboj page* varjali, morda celo videli se, videli vsako potezo na obrazu, vsako kretnjo, vsak smehljaj.
— Za lem čudežnim ciljem gre dano* radio!	•	'r —	*
Ognjegasci po velikih mestih so že obore-
fcEdgar Rico Burroughs:
35
Tarzanovi doživljaji v džungli.
, Ob strani'sta stala' njegova večna Spremljevalca, hijeni, ki sta vohali po zrak«. Naenkrat je ena pritajeno zarenčala, položila ušesa in se pričela po kačje plaziti v džunglo. Druga ji je sledila. Bukawai je postal radoveden, pa jima je s težko gorjačo v roki sledil.
par korakov pred iztegnjenim Tarzanom sta hi-_jem renče obstali. Bukavvai je pristopil, in v začetku m mogel svojim očem verjeti. Ko pa se je prepričal, da vendar leži vražji bog pred njim, se je strašno ■ razsrdil, kajti mislil je, da je Tarzan mrtev in da ga je ogoljufal za dolgo pričakovano maščevanje.
Hijeni sta se renče in krtajoč bližali opičjemu človeku; Bukavvai pa je s krikom zavihtel svojo gorjačo nad njima ter brezsrčno udrihnil, kajti morda j® , ,.^e trohica življenja v telesu. S hlastanjem sta °®.1 tiijeni že haskočiti svojega gospodarja in ra ja, a stari strah ju je še vedno zadrževal. Par ... . ora ov sta ise splazili nazaj, sedli na zadnje noge, iz oci pa jima je sijalo sovraštvo in razočarana . lakota.
Bukavvai se je sklonil in pritisnil uho k srcu opičjega človeka. ge je utripalo. V kolikor so nje-: gove mrtve poteze mogle zaznamovati smehljaj, so ga zaznamovale. A lep ta pogled ni bil. Poleg opičjega človeka je ležala njegova vrv iz bilk. Urno je Bukavvai zvezal svojemu jetniku trdo roke na hrbtu bler si ga zadel na ramo, kajti, čeprav je bil star in
od bolezni zdelan, je bil vendar še močan mož. Hijeni sta malo zaostali, ko je stopal Bukavvai v jamo in mu sledilej ko je nesel svojo žrtev po temnih in zveriženih hodnikih v drob gore. Po podzemeljskih jamah, ki so 'bile med sabo zvezane z vijugastimi hodniki, se je opotekal Bukavvai s težkim bremenom. 'tedaj je prispel na oster ovinek, svetla luč dneva je zasijala in Bukavvai je stopil v malo, okroglo duplino na vrhu griča. Očividno je bil kra-ler starega vulkana one vrste, ki ostane vedno grič lave okoli odprtine na zemeljskem površju.
Strme stene so obdajale jamo. Hodnik, po katerem je prišel Bukavvai, je bil edina vrzel. Par zakrnelih drves je raslo na skalnatih tleh. Zgoraj, v višini tridesetih metrov, ki videl nazobčane ustne mrzlega, mrtvega peklenskega žrela.
Bukavvai je prislonil Tarzana k drevesu in ga privezal z vrvjo iz bilk. Rok mu ni zvezal, a vozle je tako namestil, da jih Tarzan ni mogel doseči. Hijeni sta renčali po kotlu. Bukavvai ju je sovražil, kot .-Ta oni sovražili njega. Vedel je, da samo čakata, kdaj postane slab ali da zrase njihovo .sovraštvo do take mere, da bo udušilo zadnji strah.
V svojem srcu se je Bukavvai močno bal feb dveh ostudnih bitij. Zato.jih je vedno dobro krmil in je mnogokrat lovil zanje, če sta se sami vrnili brez plena. A z brutalnostjo svojih malih, bolestnih, živalsko primitivnih možgan Jih je vendar neprestano mučil.
Bila sta še mladiča, ko ju je našel in vzgojil. Zato nista poznala drugačnega načina življenja, kot pri njem in čeprav sta se potikali po lovu, sta se
vendar vsakokrat vrnili k njemu. Bukavvai se je končno prepričal, da se ne vračata le iz. navade, ampak iz neke peklenske potrpežljivosti, ki raje prenese vsako sramoto in trpinčenje, kot da bi se odpovedala končnemu maščevanju. Ni bilo trebr mnogo fantazije, da si je mogel predočiti sliko tega maščevanja. Danes bo lahko gledal, kakšen bo njegov konec, a Bukavvaia bo predstavljal nekdo drugi.
ltomaj je Tarzana dobro privezal, se je vrnil v hodnik in gnal hijeni pred sabo, spustil je mrežo iz prepletenih vej pred odprtino, da je bil krater po noči zaprt; kajti Bukavvai je hotel mirno spati, hijene pa bi ga mogle v spanju napasti.
Bukavvai se je podal s skledico v roki iz jame zajel vode v studencu in se vrnil v krater. Hijeni sta stali lačni pred mrežo in zrli na Tarzana. Nista prvikrat pričakovali enake hrane.
Čarovnik se je približal Tarzanu ter mu pljusnil vodo v obraz. Oči so zamežikale, ko je prejel še ostanek vode v lice, spregledal je in se ozrL
■Vražji bog! je zaklical Bukavvai. Jaz sem veliki čarovnik. Moja medicina je močna. Tvoja je slaba. Ali bi stal tu privezan kot koza za vado levom, če bi bilo drugače?
Tarzan ni razumel čarovnika, zato ni odgovoril, le gledal je Bukavvaia mrzlo in srepo. Hijeni sta se plazili potihoma iz ozadja. Slišal jih je renčati, a Še ozrl se ni. Bil je žival s človeško pametjo. 2ival v njem mu je branila kazati strah pred smrtjo, za katero je pamet že izprevidela, da je neizogibna.
(&*ty* prih.)
feni tudi s to moderno napravo. Njihova centrala ima lastno pošiljalno postajo, s katero so "v 'zvezi vse ognjegasne postaje in vodje ekspedicij; v največjem diru proti kakšnemu prijavljenemu ognju dobi vodja potrebne in-strufccije ali drugačna navodila, ustavijo na-dalino pot' in ga odpokličejo, ako je nevarnost’ med’'tetiv že minula, ali ga napotijo drugam; ’
Velika svetovna 'mesta so kajpak najpri-pravriejša središča za velike pošiljalne postaje. —‘Ne bo’dolgo, ko Se bo vsako veliko mesto ponašalo s svojo postajo. Tu so dani pač vsi'pogoji za vspešno delovanje takih postaj; kajti pi-edno kaj pošiljam, moram najprej imeti. Kjer 'pa je' oserdotočena umetnost in znariost, tam je lahko sestavljati programe za žabavo in pouk stotisočev vernih poslu-1 šalcev.
Da bodo imeli čitatelji majhno sliko o delovanju jedne take postaje, o važnosti radio-telefonije za najširše sloje prebivalstva, naj povem, kaj vse nam- nudi:	»Hallo,	hallo!
Radio Wien auf Welle 530.« — Tak klic . nas vsak dan že ob 9. zjutraj opozarja, da izvemo — tržne cene istega dne na- znanem ■ dunajskem Naschmarktu. (No, potem se pa naše gosj»odinje jezijo, ker po istih • cenah nikjer ne morejo kupiti; branjevke se pa zopet, hudujejo, da jim radio kvari »kšeft«.) — Ob 11. do 12.50 imamo dopoldanski koncert izborne domače glasbene kapele Silving (vodja je tudi dober in priljubljen pevec),. — Ob
13.05 nam naznanijo pravi čas; takrat je na tisoče, morda na stotisoče ur v rokah, ki jih do sekunde naravnajo. — Ob 13.20 imamo vremenska poročila in prognozo za naslednji dan. — Ob 15.50 naznanijo sklepne kurze na borzi in kliring Narodne banke (devize in valute vseh držav). — Ob 16. slede politiška, gospodarska itd.: poročila - tiskovnega1 urada. Navadno izvemo že ob 4. popoldne tudi take važne — homatije, ki so se dopoldne odigrale pri vas v Jugoslaviji. — Ob 16.10 do 18. zopet koncert kapele Silving. — Po 6. uri do 8: zvečer so razna predavanja:- za radio-ama-terje,- za gospodinje, za matere, za ženske sploh, za otroke itd. — Ob 19.30 zopet poročila tiskovnega urada s celega sveta; dalje poročilo dunajske Produktenborse in dopolnilo vremenskega poročila (ob petkih in sobotah in pred prazniki poročila za športnike, turiste1 itd., n. pr.: kje je zapadel sneg in koliko,-kje je najboljše za smučarje in sankanje itd.).
Od 19.45 do -20.15 je zdaj že nekaj časa kurs angleškega jezika. Nevidni učitelj nevidnim učencem je vseučiliški profesor za ta jezik na tukajšnjem vseučilišču Th. W. Mac Callum. (Ob petih je vedno ponavljalni ve-. čer.) Tukajšnje radio revije prinašajo vedno v naprej za cel teden tiskane lekcije, ki jih prof. Callum obdeluje z veliko spretnostjo praktičnega pedagoga. Govori počasi in razločno, da- more vsakdo ponavljati za njim, za kar pusti čas, zahteva ponavljanje v izgo-
voru. Sinoči n. pr. je zapel celo angleško narodno pesemco in stotisoči nevidnih učencev so peli za njim. Pa še enkrat in še enkrat! Prof. C. dobiva na stotisoče-zahvalnih pisem celo iz dežel, ki so po več sto kilometrov od Dunaja.
Ob 20. nam zopet napovedujejo' pravi čas in na to (po-angleškem kurzu ob 20:30) prične večerni program: bodisi koncert, opera, opereta, gledališka igra. Večina poslušalcev ima v rokah libreto ali tiskano igro, in tako more izborno slediti predstavi. — Konferen-cijer pa poda oceno predstave, • pove vse potrebno o skladatelju ali pisatelju in pri operah vsebino vsakega dejanja. Koncerti imajo navadno zaokrožen umetniški - pomen,1 na pr. Sto let valčka. Konferenoijer pripoveduje, kako je valček nastal in,kako se je razvijal do današnje višine; vmes .čujepro najizraziteje valčke tekom stoletnega razvoja.. — Ali pa: Narodna pesem. v.s(o letih., Tudi; Dunajska pesem. -Predavanje in vmes-petje. Sodelujejo pa vedno najboljši. umetniki dunajskih gledališč. Dve uri .vsak večer mineta tako: med najlepšim umetniškim užitkom in največkrat prav zanimivim, poukom. — Po koncertu zopet poročila tiskovnega urada in potem še (večkrat na teden),: . Tanzmuzik. Ne samo na Dunaju, tudi v, Švici, na Češkem, v Nemčiji itd. plešejo po. taktih, te dunajske godbe.	, . .	....	....
Ali ni to. veliko preveč za 2 šilinga na mesec?!
Na D. izhaja več strokovnih listov, revij; n. pr.: Radio-Welt, Radio-Zeitung, Radio-Amateur, Radio-Woche in dr.; vsi listi imajo tudi poseben predal za radio. TU imamo vedno program za cel teden naprej, ne le dunajske, marveč raznih' evropskih postaj (Graz. Praga, Brno, Berlin, Breslava, Frankfurtj Hamburg, Ztirich, Cnelmsford' (Angl.), Pariš, Rim). Tekste pesmij, slike pevcev imamo pred seboj. Le malo fantazije je treba,'pa smo v koncertni dvorani, v gledališču, kjer vidimo, slišimo in se zabavamo nebeški — sicoro zastonj! Tak je radio že danes! Kaj bo za 10 let?!	A.	G.
* \ prvi dopis se je vrinilo več tiskovnih pomot; treba najhujše popraviti: 1. 10. vrsta: znana le malemu številu amaterjev. — 2. 56. vrsta: eni sekundi (in ne minuti!). — 3, 58. vrsta: več sto ali tisoč kilometrov (in ne: več stotisoč). — 4. v prvi koloni 9. vrsta od spodaj: poslušati domače postaje (in ne doneče p.). — 5. 16. vrsta v drugi koloni: po običnem (ne etičnem) telef. slušalu.
Izdajatelj: dr. Josip Hacin.
Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani,
Jack London:	(63)
Burni doživljaji.
SfOtnar rr. Irfreoa morfa.
Zasmejala se'je in odjahala ter ga zapustila v veliki razrvanosti. Če bi mogel domnevati, da je bilo v njenih besedah vsaj malo bo-ječnosti, malo ženske zadrege, ali trohica zenske vabe in vzpodbude, bi bil blazen. 3 a-ko t>a j® bil trdno prepričan, da je bil to deček in ne žena, ki je tako smelo govorila ž njim.
Joana je jezdila med vrstami mladih ko-kosovih palm, opazila zoborožca, mu sledila na njegovem vihravem poletu do visokega gozda na kraju plantaž, slišala gruljenje divjih .golobov in domnevala, da so nekje..glob-lje v grmovju; nato pa je nekaj časa zasledovala sveže stopinje divjega mrjasca, obrnila konja in jezdila proti- bungalovu po ozld, stezici, ki je vodila čez približno dvajset oralov obsegajoče ozemlje, ki je bilo pokrito z ne-posekanim trsjem. Trava je segala tu do pasu ali še višje. Ko je jahala naprej, se je spomnila, da je bil Gogoomy prideljen četi, ki je morala tu nekje žeti travo. Prispela je do mesta, kjer bi morali delati, toda ne sluha ne duha ni bilo po njih. Njen nepoškodovani konj ni povzročal na mehki peščeni zemlji nikakega šuma; malo dalje je zaslišala glasove, prihajajoče iz visoke trave. Pritegnila je uzdo in jela prisluškovati. Govoru je Gogoomv in ko je zaslišala njegove besedeče napela uzdo še bolj in vztrepetala od
jeze- po vsem telesu.
— Pes, ki je v hiši, hoditi po noči naokrog — je govoril Gogoomy, ki se je moral posluževati beche de-mer angleščine, ker je imel poleg svojih rojakov tudi druge čmce krog sebe. — Vi ujeti velikega mrjasca in ga dati požreti psu na veliki udici. Če. pes hoditi okoli in jesti živež, vi njega ujeti kakor soma. Potem psa hitro ubiti. Veliki gospod spati v . veliki hiši. Bela Mary spati v mali hiši. Tisti Adam stati pred malo hišo. Vi pa ubiti psa in ubiti Adama, ubiti velikega gospoda, ubiti belo Mary — vse ubiti. Ima tam mnogo mušket, mnogo smodnika, mnogo tomahavkov, mnogo nožev, mnogo delfinovih zob, mnogo tobaka, mnogo kalika — na mojo besedo — mnogo, zelo mnogo vseh stvari, katere mi vzeti s seboj v ribiški čoln in veslati kot vragi in ko iziti soince, mi biti že daleč na poti. —
— Jaz ujeti mrjasca, ko soince iti doli — je spregovoril drug črnec, čegar visoki glas je naznanil Joani, da je to Kosse, Gogoomy-jev rojak.
— jaz ujeti psa — je dejal drugi.
— J? z pa ujeti belo Mary — je zakričal Gogoomy zmagoslavno. — Jaz ujeti K\vaquea in on umreti zelo hitro. —■
Ko je Joana slišala o nameravanem umoru, jo je pograbila taka jeza, da se ni mogla več obvladati. Vzpodbodla je konja, odjahala na travo ter vzkliknila:
Kaj hočete, vi dečko, kaj? Kaj? —
Črnci so skočili narazen ter lezli po travi naokrog. Naenkrat pa so vstali in vsa osupla je opazila, da jih je dvanajst. Ko se je poglo-
bila v njihove odurne obraze in opazila težke, dva čevlja dolge nože za rezanje trsja, v nji-- hovih rokah, je naenkrat spoznala, da se je prenaglila s svojim dejanjem. Če bi imela pri sebi vsaj puško ali revolver — pa bi bilo vse dobro. Toda odjezdila je bila brez skrbi in neoborožena na pot in sedaj je videla, kako je Gogpomy .zapičil, svoj pogled vanjo in zmagoslavno zabliskal z očmi, ko je opazil, da ni strašnega smrtonosnega revolverja za ^ njenim pasom. ,
i V zakoniku Salomonskih otokov je stalo na prvem mestu pravilo, da- belokožec ne sme nikdar pokazati bojazni spričo črnca in Joana je poskusila izvesti svojo nalogo na viteški način.
j — Preveč govoriti, vi dečko — je rekla | strogo. — Preveč govoriti in premalo delati.
| Razumete? .
j Gogoomy ni odgovoril, temveč krepil oči-j vidno položaj svojega telesa in stopil z eno
• nogo naprej. Ostali črnci, ki so stali v pol-j krogu okoli nje, so se tudi pomaknili naprej ! in ostri noži v njihovih rokah so izdali nji-| hov o namero.
|	—	Vi rezati travo! — je zaukazala od-
i ločno.	....
Toda Gogoomy je sunil tudi drugo nogo naprej. Premerila je razdaljo z očmi. Ni bilo več mogoče, obrniti konja in odjahati. Razpa-_ rali bi. jo od zadaj.
V tem napetem trenutku so se vtisnili obrazi vseh .črncev neizbrisno v njen spomin — eden od njih je bil star. možak z raztrga-
nimi in skomoljenimi uhlji, ki so- bili tako-razvlečeni, da: so mu segali do prs; drugi je imel široko potlačen, zamorski nos in vpadle oči, ki so bile tako globoko' zakopane pod naježenimi obrvmi, da ni videla nič dru--zega kot' zoprno, rumenkasto belino; tretji črnec je imel debele ustnice in krotovičaste zalizee, in končno Gogoomy. Nikdar popreje še ni bila opazila, kako brhek dečko je bil Gogoomy kljub svojim trmastim navadam in trmastemu zverinskemu obnašanju.
Imel je pcteze prvobitnega plemenitaša, ki jih njego.vi tovariši niso imeli. Črta njegove postave je bila bolj zaokrožena kot pri drugih, imel je gladko, z oljem dobro namazano in zdravo kožo. Na prsih je nosil trak iz delfinovih zob, na katerem je visel velik, iz iskrečega se biser aizrezljan poluinesee. Vrsta čislih belih kauri-školj je: krasila njegovo čilo. V laseh je imel zataknjeno dolgo pero. Čez meča ene noge je imel prevezan trak iz belih koral. Vsa njegova zunanjost je spominjala na gizdalina. In še enega moža je videla, starega, zgrbljenega črnca z razbrazdanim čelom in nagubanim obrazom, ki je drgetal in se krčil v zverinski pohoti, kakršno je bila videla svojčas na obrazih opic, ki so se pravtako pačile in krčile.
— Gogoomy — je rekla ostro — če ne rezati travo, na mojo besedo, jaz vas udariti po glavi. —
(Dalje sledi.)
GAMAUFOVO umetno gnojilo za cvetlice
Je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujneaa razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3-.	Razpošilja društvo:
VRTNARSKA ŠOLA" V KRANJU.
** stalna zaloga: Herzmansky, Korsika, Adria, Bajc, Urbanič.
MODNI SALON
MINKA HORVAT, ljubljana
ŠTABI TRG ŠTEV. 21
ima vedno v zalogi najnovejSe damske in dekliške slamnike in klobuke. - Žalni klobuki vedno v zalogi Popravila se sprejemajo.
Ctu oglasom do 20 besed Din S*-
.. -j ....	■;	50	para.
MALI OGLASI
vsaka nadaljna beseda
Najboljši
Rradnl stroj j« stilno l«
a Josip '
Peteiinc-a
mamka	.	^
Grltzner in Adler
is rodbino, obrt la Industrijo
Ljubljana
ven« spo j enik«
Nik« minil kruptaten. V«a«tn« girincl)*. Delavnica la popravila ^
la um ^ Tnlifpn H8	k*	n*1*
Josip Peteline, ^ubUana
im rrotiisem i» minem) Oto vodi H* mamo
potfMHnn mn ttvllje, kralaCa,
Telsfaa MS
CevUade, »tllarj«,
nkuu, toaletno blago.
, - Tol«ion MS
Instrukcije
1* vseh srednješolskih predmetov daje in pripravlja za malo maturo uiaolrošalec. — Naslov pove iz pri-uprava lista.
iz
dajo u* J.*.
visokošalec.
jaznosti
Abadie
cigaretni papir zopet stalno na zalogi. A. Lampret, Krekov trg 10.
Suhe mavrohe ^	ali	smrčke
kupujemo. Kupci smo tudi za suhe gobe jurčke. Sever & Ko. . .Ljubljana.
Službo išče
akndemično naobražen 25 leten gospod v industriji, trgovini ali drugem- podjetju. — Ponudbe na upravo ' lista pod »Delo«.
Zastopstvo
kake dobre firme, za Ljubljano in skoHoo išče trgovska verziran redu-oiran bahčni uradnik. Cenj. ponudbe m navedbe pogojev na upravo lista v pod »Agilen«.
Matematiko
nouihije profesor. Honorar zmeren. Ponudbe' na upravo lista pod »Mate-malika«.
Dopisovati želi
gospodična. slovenski proti nemškemu z enako tudi iz dežele radi vaje. Cenj. ponudbe pod »Zamena«.
Znanja.
s trgovsko ali sicer premožno damo želi mlad, vesel gospod. Ponudbe na upravo lista pod »Maj«.
Trgovski lokal
s stanovanjem, po mogočnosti z električno razsvetljavo na deželi na prometnem kraju se išče. Ponudbe na upravo pod »Promet«.
Proda se
stara, dobro ohranjena omara in umivalnik. — Poizve se Wolfova ulica l/II.
Rož»ca
„GROM##
CARINSKO POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJSKI BUREAU
LJUBLJANA« KOLODVORSKA ULICA 41.
Naslov brzojavkam:	Telefon	ihlerurban
„GROM“.	štev.	454.
PODRUŽNICE:
Maribor« Jesenice« Rakek.
Obavlja vse v to stroko spadajoče poste najhtlreje In pod kulantnimi pogoji.
Zastopniki družbe spalnih voz S. O. E. za ekspresne pošiljke.
«..........
ttffvvf*VIv
išče vrtnarja. Upoštevajo se le odgovori s polnimi imeni. — Ponudbe pod »Vrtnica« na upravo lista ao 1. maja t. 1.	_____
Stalaže
za Bpecerijsko trgovino, 4 m dolga, predali za moko, blagajniški pult, go proda. — Ogleda šer v . skladišču >BaIkan«, Ljubljana; Dunajska cesta.
Vrtnice
nizke in visokodebelne, v različnih barvah (z imeni), raznovrstno grmičevje, leguster za plotove, smrekice, 1 m visoke ter razne sadike (pere-ne) trajnice in letnih cvetlic priporoča Ivan Šimenc, trgovski vrtnar, Ljubljana, Gradišče 12.
Stanovanje
v mestu ali okolici 1—2 sobi, kuhi n ja in pritikline se išče za 1 junij. Ponudbe na uprava pod »Stan 2«.
P. n. trgovcem na znanje!
Ulj’udno sporočamo, da je SEžlstopniic. naše tvrdke glasoviiih „KL]UČ“-nogavic, aso Slovenijo g. Vido Bratovž, Ljubljana
Gosposvetska cesta št. 2, kateremu blagovolite poveriti svoja cenjena naročila.
•J
Prispevajte in agitirajte za Tiskovni sklad ..Narodn. Dnevnika”!
Gradbeno podjetje
Ing. Dukič in
Ljubljana« Bohoričeva ul. št. 24
r>	Telefon	štev. 560	^
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.