Ljubljana, sobota, 25. junija 1955 PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE1 Leto XXI. Štev. 147 slavni in odgovorni UREDNIK tVAN ŠINKOVEC °REJA UREDNIŠKI ODBOR * *** Izhaja vsaK dan razen 11 Cena 1» dinarjev 1 IZDAJA 4,100 SKA PRAVICA. USTANOVLJENA 5. OKTOBRA 1914 n urn NARODNOOSVOBODILNO BORBO TR IZHAJALA KOT 14-DNEVNTK IN TEDNIK- OD OSVOBODITVE DO L JUL IM) KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK * OD L JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO. KOCA POPOVIČ O MEDNARODNEM POLOŽAJU VGODNI POGOJI ZA KREPITEV OZN 2®*®gočen je napredek v prizadevanjih za razorožitev P°tfebni konkretni ukrepi za pomoč nerazvitim deželam miroljubne koeksistence Francisc°> 24. jun. (Tanjug). Vodja jugoslovanske dele-na jubilejnem zasedanju Generalne skupščine OZN in dr-tojnik za zunanje zadeve Koča Popovič je sprejel dopisni-* Tanjuga« in mu odgovoril na vrsto vprašanj. jgfejkd presojate vzdušje, ki je listino tn se sporazumeti glede na zasedanju? njenega morebitnega zboljšanja. no T ,Y njem je bilo videti sploš- Vi osebno kakor tudi mnogi jtoljo na svetu po nadaljnjem drugi delegati, ste v svojem go-pisanju napetosti. voru opozorili na razorožitev kot l VjUf menite, da pomeni prosla- glavno mednarodno vprašanje. ^Distveno okrepitev OZN? Kaj mislite o upanju, da bi ure-ddJT Proslava je pokazala, da so dili to vprašanje po vsem, kar (k Pogoji za okrepitev OZN in ste tu slišali o tem? Vet Pričakuje, da pojde raz- — Pogoji za ureditev tega D° tej pot*‘ vprašanja so po mojem mnenju Uj ®setletnica OZN je spravila ugodni, to se pravi omogočen je V^ie tudi novo vprašanje, nadaljnji napredek, vtem ko je revizije Ustanovne li- dokončna ureditev nedvomno še bie ‘ Kako gledate Vi na ta pro- daleč. Toda tudi skromni nadalj-Uih spričo mnogih pobud, da- nji napredek bi lahko izboljšal zasedanju? splošno vzdušje. knT ■ dokaj zamotano vpra- Drugo pomembno vprašanje je iSoje ln Jugoslavija bo pojasnila bilo vprašanje podpiranje gospela ^stališče, ko pride čas za darskega razvoja- nerazvitih de- Vedno bolj bodo Afirmacija načel je po mojem mnenju žel. Ali menite, da bi lahko iz je, da se bo morala OZN čedalje bolj ukvarjati s tem vprašanjem, to se pravi, da bo morala kmalu začeti konkretno ukrepali, ker je to v splošno korist. Dovolite mi, da Vas vprašam še o enem konkretnem vprašanju, vprašanju univerzalnosti OZN, ki je tudi eno najvažnejših vprašanj, sproženih na zasedanju. Ali lahko gledamo zdaj na ureditev tega vprašanja z večjim optimizmom? — Mislim, da lahko. Popušča- : nje napetosti v stikih ne bo do- i pustilo njegovega daljšega odlašanja. Zdaj pa še vprašanje, o katerem se je prav tako mnogo govorilo in za katero so mnogo delali, čeprav neposredno ne sodi v okvir proslave. To je vprašanje sestanka velikih štirih. Sami ste v svojem govoru izrazili optimizem glede tega sestanka in prosim Vas, da poveste, ali je Vaše mnenje tudi danes, na koncu proslave, nespremenjeno? — Moje mnenje o tem se n-i spremenilo. Ce bodo delali predstavniki štirih velesil v duhu razpoloženja, ki je prišlo tu do veljave, tedaj bo uspeh zagotovljen, a to ne pomeni, da je treba od sestanka pričakovati velikih praktičnih sadov. Sestanek gotovo ne bo mogel urediti vseh obstoječih problemov, moral pa bi ■M r~ % x: v- ■ mi mm !■ HM m' 11 ' Več tisoč ljudi se je zbralo k žalnim slovesnostim na Zalah, ko so se od pokojnika poslovili z nagovori tovariši in sodelavci pokojnega Branka Ivanuša Poslednje slovo od nepozabnega tovariša Branka Ivanuša Letalo z mrtvim Brankom se je v četrtek dopoldne vrnilo na ljubljansko letališče, popoldne pa je velikega pokojnika spremilo več tisoč ljudi na zadnji pod 'tifie Ue rev^ia Ustanovne li- tega, kar je bilo rečeno o tem jrj ’ ntarveč da se je vse dežele vprašanju na proslavi, sklepali, tol n' sf-anovne listine pa ne iz- da se bo OZN v bližnji prihod-zato, ker so bili stiki n osti znatno bolj ukvarjala s tem bi * e^ekrm.i, zlasti velikimi, sla- vprašanjem? bj , 8 se bodo ti stiki zboljšali, — Ne morem presoditi tempa udi laže uporabiti Ustanovno in oblike tega razvoja. Jasno pa RAZGOVORI . povečati medsebojno zaupanje tn Ljubljana, 24. jun. — Na ljub- tolen ,3 s?„ s.e začeli v Beogradu zasedanju Generalne skupščine pripraviti oziroma zbližati uredi- ljanskem letališču, kjer je pred liito b • razgovori med Ve- Združenih narodov tako iz go- tev nekaterih izmed njih. Da bi j mnogimi leti Branko Ivanuš pr- h p Britanijo, Jugoslavijo, ZDA vorov delegatov, kakor tudi iz dosegli uspeh, je seveda potrebno. \ vikrat poletel z letalom, se je fki ’',0ncii°- Razgovori bodo baje splošnega vzdušja, v katerem se da bi bili osi udeleženci priprav- 1 zbrala v četrtek dopoldne velika toja ?• dva dni in na koncu *>0 -,e razvijalo delo zasedanja v i jeni na kompromis. i množica ljudstva. Prišli so, da ga izno skupno uradno spo- San Franciscu. j Ali je po Vaši sodbi ideja mi- ! sprejmejo in poslednjič pozdra- Očitno je, da lahko splošno roljubne koeksistence prevlado- j vijo, potem ko je tragična ne-^xr^stavniki štirih dežel bodo zboljševanje mednarodnega polo- vala na tem zasedanju in ali bi! sreča za vedno pretrgala njegovo nkli ° in enakopravno izme- žaja samo ugodno vpliva ha stike lahko zasedanje označili kot utr- 1 zmagoslavno pot. Ob katafalku je Da,' mnenja o sedanjem med- med Veliko Britanijo, Jugo slavi- ] ditev te ideje? i vihrala v jasno sončno jutro črna boj*** položaju in o medse- jo, ZDA in Francijo, to se pravi I — Mislim, da imate prav,« zastava, ob pročelje restavracije hJf1, sf}kih Velike Britanije, na nadaljnje razvijanje tistega je dejal državni tajnik za zunanje JAT pa so bili prislonjeni pre-Tajj*®1lav}je, ZDA tn Francije, enakopravnega sodelovanja na zadeve Koča Popovič na koncu, krasni venci, ki so jih darovali knji?a izmenjava mnenj o vpra- demokratičnih načelih, ki se je Jugoslovanska delegacija, v slovenski letalci, ljubljanski aero-Icr _ skupne koristi je norma- v praksi močno uveljavilo. kateri sta razen državnega taj- klub in letalci ljubljanske gami- fei ■>av y stikih med deželami, Mi smo prepričani, da bodo nika za zunanje zadeve Koča zije. Ob robu letališča so bila r^uile medsebojno sodelo- enakopravni razgovori predstav- Popoviča veleposlanika Leo Ma- razvrščena jadralna in športna brtpoL kakšna, izmenjava lahko nikov štirih dežel, ki so se za- tes in Jože Brilej, bdpotuje iz letala, Brankovo letalo pa je bilo či so bili tudi podpredsednik Iz- hi fpllore nadaljnjemu razvo- čeli včeraj v našem glavnem me- j San Francisca v nedeljo zvečer zavito v črnino. Velika žalost je vršnega sveta Slovenije dr. Mari-stikov in k splošnemu stu, zelo koristni. Z. S. i po krajevnem času. težila vse prisotne. Kako vse dru- jan Brecelj, podpredsednik Ljud- mednarodnega vzdušja. gače radostno so si ljubitelji le- ske skupščine Slovenije dr. Ferdo talstva še pred nekaj dnevi za- i Kozak, sekretar Državnega se- mišljali slavnostni sprejem Branka — zmagovalca. Tako pa so ga tega dne pričakovali, sicer zmagovalca, a mrtvega, in iz cvetja, ki naj bi ga izročili nasmejanemu in vedremu, so vili v Ljubljani vence za njegov poslednji sprevod. Preden je bilo mogoče opaziti letalo, ki naj bi prineslo njegovo truplo, so prišli h katafalku njegovi najožji. Prišla je v črnino zagrnjena Brankova soproga v spremstvu svoje matere in očeta Franca Leskoška, pokojnikov brat in najbližji prijatelji. Navzo- Pri topa toeri Presoji sedanjega svetov-Položaja ima Jugoslavija jiF~ °čmi, da je napetost znatno | ju da je videti na obzor- toi-M^e novega obdobja v med-"k stikih in da nudi seda-tw s^vornost tehtne in številne Ijp n°sti za postopno upostavi-toa t)zdu^a medsebojnega zaupa-obravnavanja odprtih “sanj s pogajanji. JV e % Z JUBILEJNEGA ZASEDANJA GENERALNE SKUPŠČINE OZSN Novo obdobje mednarodnih stikov Foster Dulles o mednarodnem položaju in prizadevanjih za mir v okviru OZN "Ds e,davna minulost je pokazala Up ° utno škodljivost hladne voj-dei ln očitno je, da politika raz- j ij, Po sveta na ideološke bloke t().’Jse tisto, kar je povezano s Ht, n° politiko, ne more zagoto-u0. človeštvu neoviranega raz-l0l? p miru. To mu lahko zago-samo politika aktivnega lit narodnega sodelovanja, poli-lifi® nktivne koeksistence. Ta po- j toi\u n* ve^ samo v sferi mož-. Pojavlja se že v praksi kot t0[We močnejši činitelj. Takšno uporablja svet čedalje Elementi takšne nove po-se pojavljajo čedalje bolj Uj Psem svetu. Takšen močni l^tost elementov te nove politike San Francisco, 24. jun. (AFP). Četrti in peti dan jubilejnega zasedanja Generalne skupščine OZN sta potekala ob govorih nadaljnjih glavnih delegatov posameznih članic. Mnogo je bilo včeraj in danes komentarjev o govorih Vja-česlava Molotova in Pinayja, ki se je zavzel zlasti za zbli-žanje razdvojenih evropskih dežel ter za omejitev in kontrolo oboroževanja. Hkrati so se nadaljevali diplomatski stiki med vodilnimi politiki in je posebno pozornost zbudil včerajšnji sestanek sovjetskega in ameriškega zunanjega ministra. Medtem se je izvedelo, da pripravljajo za zaključek zasedanja posebno deklaracijo o miru na svetu, ki so se zanjo načelno izrekle že vse glavne delegacije in sedaj generalni tajnik Hammarskjold pripravlja njeno besedilo. Danes dopoldne je na zasedanju govoril John Foster Dnllcs. Nocoj bodo slavnostni govori zaključeni. Poslednji bo ponoči govoril bivši predsednik ZDA Truman, nakar bodo začeli razpravo o deklaraciji. Zasedanje bo verjetno zaključeno v nedeljo zvečer. Ameriški zunanji minister je razdiralnega dela proti ustano- grožnjam, da bi zadovoljila svoje obrodile konkretno akcijo, ki bo skomine na področju Formoze«. Nedavni dogodki in bandunška konferenca so napravili vtis, da se je zmanjšala neposredna nevarnost vojne, »toda položaj v Aziji je takšen, da ga ne moremo mimo motriti«. Po njegovem mnenju pomeni »mednarodni komunizem zaroto svetovnega obsega«. Dulles je dejal, da mora ta grožnja prenehati. O razorožitvi je poudaril, da zahteva to vprašanje nujno ure- I ditev. Opozoril je, da je bil odklonjen predlog o internacionalizaciji jedrske energije, ki so ga ZDA stavile skoraj pred desetimi leti, ko so še edine imele to omogočila stvarno omejitev oboroževanja«. • Nato je govoril o regionalnih zvezah in rekel, da so to spora (Nadaljevanje na 10. strani) kretariata za notranje zadeve LRS Mitja Ribičič, komandant ljubljanske garnizije generalni podpolkovnik Radivoje Jovanovič, .predstavnik komande jugoslovanskega vojnega letalstva polkovnik Vladimir Bakarič, predsednik Letalske zveze Jugoslavi-(Nadaljevanje na 2. strani) Diplomatski razgovori z zahodnimi silami Beograd, 24. jun. (Tanjug). V prostorih Državnega tajništva za zunanje zadeve so se začeli danes malo po deseti uri diplomatski razgovori med Jugoslavijo, ZDA, Veliko Britanijo in Francijo. Jugoslovansko vlado zastopa na teh razgovorih državni podtajnik za zunanje zadeve Srdjan Priča, vlade zahodnih sil pa njihovi v Beogradu akreditirani veleposlaniki James Riddle-berger, Frank Roberts in Franco is Coulet. Razgovorom prisostvujeta tudi po dva svetovalca vsake države. Svetovaloa jugoslovanskega predstavnika Srdja-na Priče sta opolnomočena ministra Franc Kos in Mihajlo Javorški Kakor kaže, bodo razgovori trajali dva dni Na koncu bo objavljeno skupno uradno poročilo. ;h„, . _ v svojem govoru zavrnil sedem vam drugih dežel. V tem duhu, je oro^e- _ Odklonjeni so bili tudi _ Tn r, ? ■ i„„ točk o prenehanju hladne vojne, rekel Dulles, pojdemo v Ženevo P.redlogi o nadzorstvu m ugotav- Sru kakor jih je predlagal Molotov, in upam, da bo ta duh zmagal. Obisk indijskega državnika Djavahnrlal Nehru prispe v četrtek v Jugoslavijo in se bo mudil pri nas teden dni Beograd, 24. jun. (Tanjug). In- mudil teden dni. Razen krajšega dijski ministrski predsednik Nehru bivanja v Beogradu in razgovo-bo prispel v četrtek, 30. junija rov, ki jih bo imel z ragoslovan-popoldne v Jugoslavijo na urad- skimi državniku bo obiskal tudi ni obisk. V naši državi se bo nekatere jugoslovanske republike ------------------------------ter si ogledal večje gospodarske Nehru častni meščan U , Ministrska predsednak Nehru Beograda IX) S tem vrnil obisk predsedniku J..*,,. • L. rrnnn jui je preuicigai iviuiuiuv. III upetm, aa uo w uun zmagal. , . rt i ih rilmnismtifi- Po njegovem mnenju zadostuje V tem primeru bomo lahko ure- f^nem organu, ki bi nadzoroval J1**1 naglih n ih stikih spoštovati Ustanovno listino OZN, dili nekatera izmed mnogih važ- izpoln je vanj e programa o ra zoro-| 24 iun (Tanjug) Na republike Titu, ko je decembra ^or 1 “ °«ibati silG ln grožnje v med- nih in perečih vprašanj. Nedavno pa je SZ sporočila, dar^n s^ in januarja bil v Indiji Z mini- J^Disnosti bi suverene enakosti narodnih stikih in ne podpirati V Z^evi ne bomo skušali de- do,Jki^To^ dTu pr^d več^mel MLO Beograda so izvolili indij- sirskim predsednikom bodo pri- I latl k°t direktorji, ki bi imeli > JP nrfali skega ministrskega predsednika sli njegova hci Indjana Gandhu pravico odločati o usodi drugih, fp" Nehruja za častnega meščana, generalni tajnik zunanjega mrat- je nadaljeval. To ne bi rodilo do- »u^imoda^o SI S O tem bodo indijskemu ministr- strstva R. Maj, načelnik evrop- brih sadov. Prizadevali si bomo p jmo' aa 0000 ie ieznJe Vol,«,;,, skesra oddelka ZTmanieffa mvua- pravica narodov do samo- b&l . J°Čbe, prepoved kakršnekoli \Vtr ‘ in kakršnegakoli vmeša-U hja v notranje zadeve drugih to« *cr obravnavanje medna-ffiih zadev z miroljubnimi in tParjalnimi sredstvi. Trgovinski stiki z Vzhodno Nemčijo Beograd, 24. jun. (Tanjug). Predsednik vzhodno-nemške tr- brih sadov. Prizadevali si bomo najti takšne načine, da bodo vse neposredno zainteresirane dežele lahko poudarile svoja gledišča. O Nemčiji je izjavil, da je ■—„ ___________________________________ _ _______ ____________ nenaravna razdelitev dežele veli- ne glede na družbene, ideo- ministrstvu za trgovino dr. Fritz ka krivica in da se to stanje ne , in druge razlike, aktivno Koch sta davi prispela v Beo- moi'e nadaljevati v neskončnost, •z^elovanje na vseh vndrnčiih. Brad. S oredstavniki iusoslovan- ne da bi povzročilo zla. i ■Temeljna metoda te politike govinske zbornice dr. Lessing in j Enakopravno sodelovanje vseh načelnik evropskega oddelka ” f^iovanje na vsen področjih, grad. S predstavniki jugoslovan-J^Čna politika vodi k uposta- ske Zunanje trgovinske zbornice ^Pi vzdušja medsebojnega za- bosta proučevala možnosti .Panja, ' kar je nujno potrebno, j razširitev Dulles je govoril tudi o vzhod- , skemu predsedniku g. Nehruju skega oddelka zunanjega mrm- I izdali pergamentno listino, po-, strstva A. Husein, posebni potrjeno z zlatim pečatom. | močnik ministrskega predsednika I V obrazložitvi sklepa o izvo-: K' Mataj in pomočnik posebnega j litvi Djavaharlala Nehruja za1 tajnika ministrskega predsednika ! častnega meščana Beograda je K' Sečam. - „. ...... .ft,. . predsednik MLO Miloš Minic, ki Medtem je lrngoslovansln veti r/avnem tajništvu za zunanje . je ta predlog stavil, poudaril, da jeposlanik v Indiji Bogdan t.nv>- zadeve so danes izmenjali pisma, so s tem izražena čustva Beo- brnja danes z letalom preko Bej- ... ... . -rispel v Beograd. Njegov Trgovinski sporazum z Norveško podaljšan Beograd, 24. jun, (Tanjug). V - s katerimi se za 6 mesecev po- ' grajčanov do uglednega borca za ruta prispe i daljša trgovinski sporazum med svobodo in enakopravnost vseh prihod je Kcvtti« n,w.iivjoi.i za noevropskih deželah, Kitajski daljša trgovinski sporazum med svobodo in enakopravnost vseh l)J',.n5K1 1G v , Z'TZ' z bližnjim trgovinskega sodelo- in »mednarodnem komunizmu«. Jugoslavijo i,n Norveško, ki je bil narodov na svetu, do organiza- obiskom Djavaharlala IN eh ruja. . začne svet postopoma odstra-' vanja med Jugoslavijo in Vzhod-‘ »Vzhodnoevropske dežele so bile sklenjen oktobra 1953 v Oslu. Pi-; torja in voditelja republike In- tisio ZlO Id SC jc ItdlCO' no NGm&ijO ' ^ n-»*waT innn i« rvuoWč on o t>r\ hi. ami i7m#»pia1n tt imonu InffA. 1 rli 1P H O nPlimnmPFfl HplflVPfl 7fl j podjarmljene in prekršene so bi- srni sta izmenjala v imenu Jugo- dije, do neumornega delavca za v letih hladne vojne. Ob- Trgovinski stiki rned Jugosla- 1 se slovesno sprejete obveznosti«, j slavije državni svetnik Stanislav j mir na svetu in vsestransko med- jtoe splošne uporabe takšne po- vijo in Vzhodno Nemčijo se zdaj j Obdolžil je Kitajsko agresije na ' Kojvook in v imenu Norveške ' narodno sodelovanie ter iskre- .Rfce na vsem svetu je bilo moč razvijajo » -- „u. J*. na podlagi lanskega i Koreji ^9 jasno videti na jubilejnem kompenzacijskega dogovora. I da se je »zatekla in V Indokini ter dejal, I pooblaščeni minister v Beogradu , nega k nasilju in 1 Francis Irgens. Norveške j narodno sodelovanje ter iskrenega prijatelja jugoslovanskih narodov. Vremenska napoved za soboto dne 25. junija Toplo sončno vreme z rahlo, predvsem višjo oblačnostjo. Temperatura ponoči od 14 do 20 stopinj, podnevi ned 26 do 28 stopinj C. Brankov lik naj bo vzor mlademu rodu (Nadaljevanje s 1. strani) I ša, je sklical Glavni odbor Letal- ,, ~ „ ske zveze Slovenije žalno sejo, ki je polkovnik Nenad Drakulic, za- . . ... , p.ršix Navz0- stopniki letalskih zvez in držav- 1 . ... . .. Dredsednik Cen_ nih sekretariatov za notranje za- : Z zveze dev® vseh republik ter Svilni, ^^vije p^kovn^tenad Dra! predstavniki oblasti m organiza- ^ ^ ^dPpredsednik Mile Ko. Ko je zabrnelo v daljavi letalo, ki je nosilo na domače letališče mrtvega Branka, so se vse oči zazrle v smer, od koder je prihajalo. Popoln molk, ki je zavladal na letališču, je prekinil zadnji pozdrav letalcev tragično pre- nanovič. V kratkem nagovoru je sekretar Letalske zveze Slovenije Cedo Mokole orisal lik preminulega predsednika Letalske zveze Slovenije Branka Ivanuša in njegovo prizadevanje za razvoj našega letalstva. I , , , Na tej seji je Glavni odbor Letalske zveze Slovenije sklenil »Ko smo Ti tovariši stisnili roko poslednjič,« je dejal tovariš Mitja, »smo Ti ob slovesu dejali: ,Ni treba, da si prvi, Branko, le vrni se živ.‘ Ko je prišla vest, da je Branko mrtev,« je nadaljeval govornik, »so bile na mah pretrgane žive in neposredne vezi,! skovane v letih borbe, partizan-1 stva, trpljenja v taboriščih, ustvarjene v desetletju skupnega zumeti, da je na svetu tudi smrt. Počivaj mirno, na tem svetem kraju, dragi Branko, junak med junaki! (Vsako letalo in ptica, ki se bo vzpenjala kvišku, bo preletela Tvoj grob — simbol poguma, zmage, svobodnega neba Titove Jugoslavije.« Mnogo oči se je orosilo ob teh besedah, nato pa je zapel invalidski pevski zbor žalostinko SKUPŠČINSKO ŽIVLJENJE Osnutek zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov danes pred odborom za organizacijo oblasti m uprav Zvezne skupščine Beograd, 24. jun. (Tanjug). Od- spremembo y_ 'Osnutek motorje s polnim plinom in med njihovo hrumenje so se zlivali zvoki letalske himne, ki jo je igrala godba Ljudske milice. Pozdrav in himna so utihnili, ko je ob 9.40 letalo pristalo. Ob zvokih žalostinke so mimo častne čete prinesli krsto z mrtvim Brankom in vence, ki so jih dali v Parizu veleposlaništvo FLRJ, Mednarodna letalska zveza, francoski letalci, organizatorji rally-ja, aero-klub iz Pariza in drugi Krsto so položili na kaitafalk, ob katerem je spregovoril predsednik Aero-kluba Ljubljana, Bogo- predlagati Mestnemu, ljudskemu odboru Ljubljana in delavskemu svetu tovarne »Letov«, naj se ta tovarna preimenuje v tovarno letal »Branko Ivanuš«, Letalski zvezi Jugoslavije .pa bodo predlagali, naj bi organizirala mednarodni raQy v spomin na letalca Branka Ivanuša. VEC tisoC ljudi JE POSPREMILO BRANKA I NA ZADNJI POTI Več kot deset tisoč ljudi iz vse Slovenije in mnogih krajev pur Peršič-Marko Orisal je lik Jugoslavije se je zbralo v 5etrtek pokojnega Branka kot človeka m ldneJna 7Jlah, da pospremi- nto mo n no notn tr e*tr/vrlntv\ 1 * . .. letalca, ki bo ostal v svetlem spominu vsem, ki so ga poznali, zlasti pa letalcem, ki jim je bil najboljši učitelj in prijatelj. Obljubil je, da bo mladi rod letalcev s ponosom sledil Brankovemu vzgledu in nadaljeval njegovo delo. jo pokojnega Branka Ivanuša na njegovi zadnji poti. Pogreba so se udeležili tudi odposlanec predsednika republike, generalni major Milan Zeželj, predsednik Izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher in podpredsednik dr. Marijan Brecelj s člani Izvršnega Za njim je govoril še koman-, svetat podpredsednik Ljudske dant ljubljanske letalske gami- skupščine dr. Ferdo Kozak, član zije podpolkovnik Sretan Santic, Zyeznega izvržnega sveta Ivan J« osvetlil vel*° lJu}>ezen m Maček-Matija, generalni major spoštovanje, ki so ga čutili vojni Bubanj ter mnogi drugi pre gospodar- organizator Osvobodilne fronte. stvo Republiškega zbora Ljudske,^ — , . , , skupščine LRS sklicuje io. sejo od-10n Je pomagal pri transportih kora za ponedeljek, dne 27. junija materiala iz zastražene Ljubljane ob u v prostorih Ljudske skupščine I na partizansko ozemlje ter skr-Ljudske republike Slovenije. 1.1 , \ , , Predlog dne«*»ee». -eda: ■ bel za povezavo med vodstvom Obravnava o predlogu odloka o Osvobodilne fronte v Ljubljani spremembi družbenega piana Ljudske m partizanskimi enotami na te-republike Slovenije za leto 1955. -j iz tajništva i v imenu Cenir-alnegs od— Ljudske skupščine lrs bora Letalske zveze Jugoslavije „ . „ I se je od pokojnika poslovil pol- SKLICANJE SEJE ODBORA , v.,.-:!, »/rfi- za gospodarstvo zbora kovmk Mile Ko,.anovic, v imenu proizvajalcev ljudske Izvršnega odbora Strelske zveze skupSCine lrs (Jugoslavije pa Mojmir Markovič. Predsednik odbora za gospodar- j Zbor Slovenske filharmonije stvo Zbora proizvajalcev Ljudske; :e zaMjučenih onvorih zanel skupščine LRS sklicuje 10. sejo od- Je J50 z«Kijucenin govorin zapel bom za ponedeljek, dne 27. junija vodstvom Rada Simonitija ob 11 v prostorih i.iudske skupščine žalostinko »Gozdič je že zelen«. I'’"nrpriinr^Prti’I'.kr ®,ove"de. i Nato se je zvrstil žalni sprevod Predlog dnevnega reda: , ., ,, , , . Obravnava o nrodio"u odloka o krenil proti pokopališču, kjer spremembi družbenega plana LUldske SO pokopani borci in Žrtve faši-repubi ke Slovenije za leto 1955. ' stičnega terorja. Za častno četo Iz tainištva ....J Ljudske skupščine lrs s0 se zvrstili športni letalci m padalci v polni opremi, nato le-ZA I^o1i%Esk^JSr^?z”aAc,je telci ljubljanske letalske garnizi-zbora proizvajalcev ljudske(le' pokojnikovi delovni tovariši in skupSCine lrs ' drugi. Ob gostem špalirju več sto Predsednik odbora za gospodarske vencev se je gaju, kjer počivajo organizacije Zbora proizvajalcev Ljud-! najzaslužnejši sinovi in hčere, ske Skupščine LRS sklicuje 10 sejo! padli borci talci in žrtye faži. odbora za ponedeljek, dne 27. junija L.,_______, ’ . _ , ob jo v prostorih T_,iudske skupščine stičnega terorja, približala krsta Ljudske republike Slovenije. z mrtvim Brankom. Položili so jo Predlog dnevnega reda: 1 y gomilo, izkopano ob robu zelene Razprava o osnutku zakona o ; n _____ upravljanju gospodarskih podjetij. I kjer je našel Branko svoj iz tainištva zadnji dom. Ob odprtem grobu Ljudske skupščine lrs ; je spregovoril tovariš Mirko- Zlat- ■-------------------------------- — nar, medtem pa se je eno izmed ! letal, ki so ves čas krožila nad • pokopališčem, spustilo nizko nad množico ljudi in Janez Nedog je Republiški Izvršni svet je spreiel z letala spustil zlat lovorjev ve-osnutek odloki o fomUranJu in drrž- henem upravljanju domov sp'oš-ih uec v neposredno^ bližino groba, strokovn h šol in otrošk'h domov. Na seii so sklepali o sestavi in S evi' članov Svet dela in naporov. Vendar nam prav sedaj, ko ležiš miren in negiben pred nami, stopiš najbolj živo pred oči — ponosen, visok, vzravnan, prežet z zdravim optimizmom, poln vere v zmago, v bodočnost, prezirajoč poraz in smrt. Tak si bil, Branko, vedno in povsod, ko si organiziral partijsko tehniko, utrjeval organizacijo Osvobodilne fronte - med železničarji, spremljal vodilne tovariše iz okupirane Ljubljane na osvobojeno ozemlje, tak si bil v zaporu in v partizanih.« Tovariš Ribičič je nato poudaril Brankovo široko razgledanost, njegovo prizadevanje pri postavljanju temeljev tehničnega razvoja jugoslovanske varnostne službe, vzpostavljanju modernih tehničnih zvez, laboratorijev in institutov. Zveza komunistov je Branku zaupala vedno težke in odgovorne naloge. Na j obisku v Grčiji, Indiji in Burmi je stal v uniformi oficirja-gar-dista ob strani maršala Tita, ki' ga je iz vsega srca cenil in spoštoval. | Ob koncu se je Mitja Ribičič s toplimi besedami obrnil njegovih najbližjih svojcev: »Tu, ob Tvojem grobu bi danes radi povedali tolažilno besedo Tvoji mami, — moža je izgu- »Prečuden cvet je zrasel v grapi črni« pod vodstvom Radovana Gobca. Častna salva in poklonitev praporov so bili zadnji pozdrav pokojniku. M. N. tek' m njegove priloge, kar je oboje zelo obsežno. Glede tega zelo pomembnega zakonskega osnutka je potrebnih nekaj ugotovitev. Prvič, osnutek zakona o pristojnosti tvori skupno z že sprejetim in proglašenim zakonom o ureditvi občin in okrajev pravno podlago za uveljavljenje novega koiriunalnega sistema. Naštevajoč pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov ter njihovih organov podaja ta osnutek na eni strani podobo novih občinskih in okrajnih ljudskih odborov, po drugi strani pa pomeni korenito Razgovor o problemih našega kmetijstva Ljubljana, 23. junija. Včeraj dopoldne je bil v klubu ljudskih poslancev razgovor, v katerem je predsednik Glavne zadružne zveze LRS Viktor Avbelj odgovoril na mnoga vprašanja novinarjev o najrazličnejših problemih s področja našega kmetijstva. Najvažnejši problemi, ki jih je v tem razgovoru obrazložil tovariš Viktor Avbelj, so naslednji: letošnje investicije v kmetijstvu, odnos okrajev do pospeševanja kmetijstva, kreditiranje kmetijskih organizacij in privatnih kmetovalcev, predlog novega zakona o zadružništvu,, odnos do kmetijskih delovnih zadrug ter cene in odkup kmetijskih pridelkov. O posameznih problemih, ki je o njih govoril tovariš Viktor Avbelj, bomo v naslednjih dneh obširneje poročali. uprave, gospodarskih org* in državljanov. -jj- Tretjič, osnutek 7fkon^lc iz stojnosti določa, katere pristojnosti ljudskega j ;z. opravlja odbor, katere nj = raVni vršni in katere njegovi organi. Ta natančna r Dje-pristojnosti med odboro ^ govimi organi odstranjuj tovost glede njihovih pr . 0j,. ki je doslej v do'locjf?1,Aujetti?®0 stojala, s tem pa tudi ^otoega z a got a vi j a za kon utosa dela odbora sku.pščinsken> vn«v*' V odborih in v plenumu pričakujejo o pri- nje zakonskega P61"1 ®;maojeiB-stojnosti z velikim »n ^ Da Spričo njegovega pomen -kone iiitrišnii odborovi ^^(avtiik9 izvršnega sveta jutrišnji ouuuiv,. razen določenega pr«1- ^ Zveznega izvršnega *vet 7jVeZ' verjenika še nekaj c*all. priča' nega izvršnega sveta. 1 j; v kujejo, da bodo le_f' P tistih razpravo o pristojnostih področjih - gospodarsKen^ejn svetnem, socialno-zdraVM itd. — na katerih so k Zveznega izvršnega sveta zainteresirani. ZVEZNA LJUDSKA SKTT^ffjA SE BO SESTALA 2. ^ Predsednik Zvezne l.iuhsjT svet» ščine je sklical seji Zvezn g UJ »9 in Zbora proizvajalcev za t- trZf3S 11. uri. Na tem »g« 0 . člani posebno — b»*' stojnosti ljudskih odboroj^nov>hi](fk obravnavali zakonski , Os1'* - čin in okrajev ter ^konsju,^ gKUp štipendijah. Razen tega ščini predložili poročilo P° vršnega sveta o gospodar^ -h žaju ter o zadnjih Poniem „Pnih na' njepolitičnih dogodkih in usP , I še zunanje politične dejavno ZAKONODAJNI ODBOR IN ODBOR ZA ORGANIZACIJO OBLASTI IN UPRAVE REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPSCINE LRS STA SPREJELA PREDLOG ZAKONA O IZVEDB) NOVE UREDITVE OBČIN IN OKRAJEV Ljubljana, 24. junija. — Odbor za organizacijo oblasti in uprave Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS je na današnji seji razpravljal najprej o pripombah Izvršnega sveta LRS k predlogu zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji. Izvršni svet se je v glavnem strinjal s predlogoma zakona, izrekel pa je tudi nekatere pripombe. pros; ;vet° kot zastopnik Sveta za LRS ljudski poslanec Du:,a%nega in pravni svetovalec sveta dr. Drago Rupnik- Brkono-stvenejših popravkov je J3 za-da.jni odbor sprejel Pre =pCjal' kona o ustanovitvi šole za “ ^til ne delavce v Ljubljani ih GeJe j odprto vprašanje ed-ino^ Med drugim je predlagal, naj ureditev ljudskih odborov novih ^_______ 1 bi se preimenovale bodoče obči- občin in okrajev, da bodo spo- j vrste šole "in naziva, ki fia ' v 'ne Ljubljana-Grad, v Ljubljano- sobni prevzeti in izpolnjevati na-Jdobili diplomiranci. Center, Ljubljana-Posavje v loge iz Splošnega zakona in iz j drugi točki, ko so j Ljubljano-Bežigrad in Ljubljana- , predpisov o pristojnosti novih I j Krim v Ljubljano-Rudniik, ker 1 občin in okrajev in da bodo lah-do so ta imena bolj smiselna. Odbor j ko čimprej sprejeli občinske in | je ta predlog osvojil. Prav tako ! okrajne statute, je načeloma osvojil pripombo Iz- 1 Predlog zakona o izvedbi no- vršnega sveta glede določitve ob- | ve ureditve občin in okrajev je osnutek zakona o spreme bila v vojni, hčerko so ji ubili belogardisti, in sedaj si umrl še ski Ti, ki Ti je dala življenje, tako predlog bogato, nemirno, plodno življe- i bor za formiranje nje; ki Ti je najmlajšemu v dru- | rirupnostj komun, žini znala vzgojiti tako plemenit i Odbor za organizacijo oblasti značaj, tak ponos in odločnost, I in uprave ter zakonodajni odbor tako globok odnos do naroda, do .sta nato na skupni seji obravna- sprelfl. en,mer?k kona o premoženjskih iaZ gdlož med- zakonci, odklonili _P pe*e-ljudskega poslanca tovariša -tev jana za spremembo in dop . zakona. s0re' močja mesta Ljubljane, vendar sestavljen na osnovi Splošnega Tudi predlog zakona 0 „c za bo to spremembo vnesel v zakon- j zakona o ureditvi občin in okra- - membi družbenega plana LK _a predlog, ko bo tozadeven jev, ki ga je sprejela Zvezna leto 1955 in o spremembi z3 delovnega človeka, do domovine, tako vročo ljubezen do vsega lepega, umetnosti, glasbe, narave ... Povedali bi radi bodrilno besedo Tvoji ženi, ki Ti je stala ob strani, in Tvojim otrokom, še tako majhnim, da ne morejo ra- ko bo tozadeven. jev, ki sestavil Iniciativni od- j ljudska skupščina na svoji zadnji ljubljanske 1 seji. | Po načelni in podrobni razpravi sta oba odbora sprejela zakonski predlog z nekaterimi izpopolnitvami. vala in sklepala o predlogu zakona o izvedbi nove ureditve občin in okrajev. Ta zakonski predlog je obrazložil član Izvršnega sveta LRS tov. Boris Kocijančič. o proračunu LRS za leto kpV-bil sprejet brez večjih PTpr vne.3a O tretji in četrti točki on^ aPje reda (obravnavanje in s ,_^iih S SEJE ZAKONODAJNEGA ODBORA Osrpo zasedanje Zakonodajnega odbora Republiškega zbora Poudaril je med drugim, da je I Ljudske skupščine LRS je bilo | glavni namen tega zakona zago- ] pod predsedstvom Jožeta Peteja- ! tovitj nemoten prehod na novo na. Zasedanja sta se udeležila J m četrti (obravnavanje .*■ - y.noCV o predlogu zakona o ‘noV® okrajev in občin ter >zVp aeV v ureditve občin in 0^ra'.;) s® liudski republiki Slovemh ^ hkrati razpravljali tudi ni ^ 'odbora za organizacijo obl 'uprave Republiškega zbora. SEJA IZVRŠNEGA SVETA T.R HRVATSKE Zadnji se je od Branka poslovil z govorom državni sekretar Taj- flar.ov Svet* Z1 prosvr-to. znanost in nj*tva no+ranie zadeve T kulturo ter proučevali Se nekatera te- t1'sj? a...fxranJe zaaeve koča prosvetna vprašanja M.';ja Ribičič. ■<< S SEJE MLO L.TT7BLJaNA ^ Včeraj popoldne je bila. sk“’’,ji Ja MLO Ljubljana, ki jo le ' sprrFL Mari,lan Tepina. Na njej s predlog odloka o davčnih oSto,1n1 dopolnilne dohodnine od san» v je-prklicev in ostalega premoz^ J<-prP4P, toSniem letu. Prav tako ^ p0!<>' predlog o dopolnilnih Pla, ,isiu9t,c n žalnih dodatkih delavcev cev v zoološkem vrtu ter * ^ k prenosu poslov upravnega °^tanov3T1 -ditnega skladn na Svet za s s ske zadeve MLO Oh kenrl . pvn> govoril' še o sistematizaciji zavC mest finančno samostojnega »Ljubljanskih mlekarn«.'’ PLENARNI SESTANEJO SINDIKATA KOVINA»JKj Včeraj se je začel Pletn®jYt,Tta nek Centralnega odbora Prf, vinarjev Jugoslavije, na ka gnistva * učulejo sistem strokovnega' cev ' strokovnega usposabljanja fle kovinarjev. MEDNARODNI ZELEZNJ^1 KONFERENCI V OPATU rnl sesk>' JCO' IN RIMU d o 9. od 27. iunllar-Koy_' V Opatiji bo CTtv». julija zasedanje železniških in njakov Jugoslavije, Švice, Avstrije. Na zasedanju bodo o_ r0dhc vali dopolnitev sedanje m® ,«#»<>sl3' tarife z^ pr-voz blaga med, •» vijo in S\nco. Razdelitev med železniškimi upra vanii tiivu bciciiiii.miuii ujii » ■- i Jugoslavije in Avstrije, -nem?' z lanskim prevozom, je I nejše vprašanje, ki ga bo obra ■ komisija železniških stroko . t*0 teh dežel na zasedanju v Bmu» 1 od 27. junija do 7. jullia- ib Najtežje je bilo slovo od Sranka njegovi družini in najožjim sorodnikom ^ _ .g „ . NOVI VIKI SA.UDOVE ARABIJE Moskovska deklaracija Petrolej namesto hadžijev o sovjetsko-mdijskem sodelovanju v korist miru i Moskva, 24. junija. (Tanjug.) sovjetska deklaracija, ki je vi Deklaracija nadalje ugotav- ( zjutraj je indijski mini- njej od kraja naglašeno, da se Ija, da sta Indija in Sovjetska fiski predsednik Nehru s svo- bodo odnosi med obema deže- ZVeza za popolno prepoved jedr-j Jjm spremstvom zapustil Sovjet- lama v bodoče opirali na nasled- skega orožja in hkrati za ome- j s*o zvezo. Na letališču so ga po- nja načela: na medsebojno spo- jitev klasične oborožitve ter' Prve spremembe v upravi in gospodarskem razvoju največjega polotoka na svetu (OD POSEBNEGA DOPISNIKA) , ----- x„x iciamtu su .... j----JllC¥ | , Kairo, junija ščavi Arabskega polotoka naJe- Mravili predsednik vlade Bulga- štovanje teritorialne nedotaklji- uspešno mednarodno nadzorstvo' /I rabija, dežela deset- teli na petrolejske vrelce, je do- ?!“• Prvi sekretar CK KPZS Ni- vosti in suverenosti, nenapada- nacj oboroževanjem. Zadnji so- (J /I krat večja od Velike bila ta dežela ime »dežela Cadi- Hruščev, podpredsedniki nje, nevmešavanje v notranje vjetski predlogi o razorožitvi so \_\/}, Britanije, po površini lacov in velblodov«. Njene petro- 'lade Mikojan, Malenkov, Kaga- zadeve iz gospodarskih, politič- bistven prispevek k miru. i enaka tretjini ZDA, lejske rezerve so najvažnejše na ™vič, Pervuhin in Saburov ter [ nih ali ideoloških razlogov, na „ . . j pravljični »prazni četverokotnik«, svetu, rafinerije v Ras-Tanuri pa °®,rambni minister Zukov. Vzdolž enakost medsebojnih koristi ter Ueklaracija Končno potrjuje ^ zdaj važno področje, za katero po velikosti takoj za abadanskinvi. miroljubno koeksistenco. V ne- možnosti dejanske koeksistence: x]o zanimajo mT1<>gc md„- Petrolejsko polje Ga-ksar s svo- -.......................... _ . mpn nrzavami z različnimi druz- . •• _ j u-i .— ____________________• nlic ?a je pozdravila velika mno- 1Ca ljudi. katerih delih sveta, posebno v j državami z različnimi druz-, strjjsk0 razvite dežele. Se pred jitni 63 vrelci, iz kaiterih načrpajo m. i , .... . j j i majhnih in šibkih državah, se “enimi sistemi na podlagi ome-: i-m.i leti se skoraj nihče ni dnevno na desettisoče sodčkov *lade R?i1 J* ?redsedn!^ nemara upravičeno boje velesil, njenih načel. zanimal za saudski proračun, petroleja, velja za največje — ■ne Bul ganin Nehruju zahvalil Xn . h »V t„ba _dD. ... . . .................... za saudski proračun, petroleja, veija za največje na 24 obi^k °T ^ i -------------- ---- ja strah je treba odpraviti z Predsednika obeh vlad izra- razen majhnega števila gospodar- svetu. V Saudovi Arabiji deluje dejal sp .ncllJsly državnik, J® ; VSPmj sredstvi in temu v naj- žata še prepričanje, da bodo raz- skih strokom jakov in statistikov. ARAMCO, najve* j« privatno pod-'"hkn Sovjetski zvezi boljši meri služijo navedena na- govori in prijateljski stiki, na- Dohodki so se stekali večinoma jetje ameriškega kapitala v tu- iiatoK-fP. ° ls^krenosti ^in jeja vezani v Moskvi, prispevali k iz prispevkov, ki so jih plačevali jini, z delniško glavnico nad s*va. Obf*k-U" soTie^s^e®? , s'V'" Deklaracija odobrava zaključ- utrditvi in nadaljnjemu razvoju romaTji v svetih mestih, in pa iz 650 milijonov dolarjev, šemii Ju PnPomoSel K >0 J" ke bandunške konference. odnosov med obema deželama neznatnih dajatev beduinskih Letošnji proračun ni« i - ?dseb°jnemu razumeva- Nadalje je v njej izraženo ter tako koristili tudi miru po emirov in plemen. Arabije je dosegel 1,36 upanje v miroljubno uveljavlja- vSem svetu. ■ Ko pa so v veliki peščeni pu nje pravic Kitajske glede For- t 't .Je prišlo do izraza tudi ;e , Pni' dekla raci ji. Deklaracija • .trdna podlaga za nadaljnje a^vanje prijateljstva med obe-® deželama in je lahko drugim lf„ ^ . d, kako se načela o mfrni Wks njih. istenci izponjujejo v deja- moze in sprejema v OZN. Razgovori so se nanašali tudi na indokino. Ce se ženevski sporazum o njej ne bo dosledno iz-; vajal, se bo Indokina znašla pred Trgovinski sporazum s Švedsko Saudove abije je dosegel 1,36 milijarde saudskih rialov ali kakih 133 milijonov angleških funtov. Ta proračun je šestkrait večji od proračuna iz leta 1947/48 in za polovico večji od lanskeg^. Važno je zlasti, da so zdaj prvikrat sestavili sodobni proračun, v katerem i, n v novimi dogodki, ki bodo ogrožali Okrepitev gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo ?'!’ayIje dajatve ne gredo na ra-zahvalil v hin- mir. Zato pozivata predsednika ® J , cun kraljevske druzime in njenih i —j- -- ‘ ’ ’ 1 111 Švedsko m večja menjava blaga j potreb, marveč za razne javne službe. dnV- n se Že ________________________________— de/oCmi: Indiia se ^rrldi za so* sovjetske in indijske vlade vse dei°Janje z vsemi državami, je dežele, od katerih je odvisno iz- . . klar ' sovjeisko-indijska de- polnjevanje ženevskega spora- Beograd, 24. jun. V dirzavnem ter Va, ie simbol prijateljstva zuma, da ukrenejo vse potrebno, tajništvu za zunanje zadeve je žela Van^a med °bema de- da bodo doseženi cilji, ki so bili bil danes podpisan trgovinski pma' ' postavljeni v Ženevi in se bodo spo,razum med Jugoslavijo in bil» - Nehrujevim odhodom je ; v obeh delih Indokine opravile gvedsjCOi ki bo veljal do 30. ju- 18 včeraj objavljena indijsko- volitve. - ■ Pomen moskovske deklaracije po sodbi zahodnonemških časnikov n,ija 1956. S tem so bila zaključena trgovinska podajanja med obema deželama, ki so se začela v Beogradu pred dobrim tednom dni. Komunike o sporazumu pravi, dobavljala predvsem predmete, Novi kralj Saud je sklenil, da za tekočo proizvodnjo in opremo bo odslej bolj skrbel za 6.5 mili-za tovarne in druge naprave v j jona svojih podložnikov, Beduii-JugoslavijtL Seznam navaja vi- nov, ki doslej skoraj sploh niso sokokvaliifcetno jeklo, stroje, krog- imeli nobene koristi od velikih lične ležaje, električno telefonsko *^®tev dežele. V okolici Dzide opremo ter tradicionalne švedske ob Craem morju rai na drugih izdelke: celulozo, rotacijski papir Pod^h bodo zgradil, moderne in natronski papir. botarfnice- m zdravstvena sred,- sca, za kar je dol(Krenih v prora-Po podpisu sporazuma je runu 40 mili ionov rialov. Pri-vodja švedske delegacije Platen bližno toliko lx>r]o porabili tudi v razgovoru z novinarji poudaril, za nove šole in prosvetne usta ^*ilo doseči skupnega j. — uvarci v Moskvi podporo ldšče nima ničesar svojo politiko neodvisnosti pasivno nevtralnostjo.« i, blokom. Časnik poudar- Vladna *Die We4t« sodi, da jSiti gospodarsko sodelovanje med obema deželama. Posebej so lP°m«n tistega deli komiinike- je SZ z dvema važnima izjavama J^! katerem je rečeno, da do nakazala svoje stališče pred že- ^esanja v zadeve 511. Razen tega je pomemib- skvi se je SZ izrekla za koeksi- 3,da so v komunikeju pripo- stanco, ki so jo sprejele LR Ki- Sporazum določa tudi kodiči- fali Kitajski pravico, da dobi tajska in mnoge druge dežele, ne izvoženega blaga. Skupina ozo na >mirolju'ben načine. Razen tega je Molotov na zase- vrednost blagovne menjave naj ^ ko to. piše časnik, ni zahte- damju Generalne skiapščine OZN bi znašala 30 do 40 milijonov niti Washington. »Nehruje- izrazil ruske zahteve glede opu- švedskih kron. Seznam našega iz-Neodvisnost je poikazala svojo t stitve hladne vojne. Časnik pri voznega blaga vsebuje med dru- ^edn ‘Dost tudi v drugih točkah ' tem poudarja, do so te izjave gim tudi rudnine in kovine, pol- Nehru v Varšavi 24 (Tanjug), ministrski predsednik J4,vaharlal Nehru se od včeraj i fiJ?1,v Varšavi. Prispel je iz So-5* l? zve7A kjer je bil 16 dni ' p^bisku. V Varšavi n»u je bil „eJeo svečan sprejem. ^ je obiskal predsednika sveta repuiblike Ale-, a ^ava'dskega ter mu iz-Mk P^fbno poslanico predsed-rLa indijske republike Radžen-^.Prasada. splošne in da bi bilo zdaj silno izdelke iz barvaste kovine, trdi | pomembno zvedeti, kafko si SZ les in tradicionalne kmetijske predstavlja koeksistenco v praksi i pridelke, Švedska pa nam nag bi Ugibanja o bodoči vladi V Rima je večina strank proti dosedanji štiristran-karski vladni koaliciji Rim, 24. jnm. (Tamjn^-). Pred- mokrščamske pairlamcnitame sku-ssdnik republike Gronchi se je pine. Republikanci so se ponov-danes posvetoval s prvaki strank • no iarekli za Scelbo. o vladini krizi. Govoril je s štiri- i Levičarske in desničairske r. Ministrski predsednik Josef !ni Rredstavmki dosedanje vladne stranke so predlagale sestavo ho-mii nrirpdil koaliCllJ,e- r anlaiu je v imenu de- mog-ene demokrsca'nske vlade. v, J ** m/\Vrt'AoTl ci4rpomlr/> TUMwlilia ira.l \"i>nn iifl^ nmarl svečan sprejem. ^ Mu v New Torkn Vork, 24. jun. (AP). Bur- Vanon.i, kot tretjega morebitne- vladi je socialistična stranka za- t \jS . ministrski predsednik ga kandidata pa je predlagal htevala opustitev sedanje vladne ij ie prispel danes z letalom predsednika demokrščanske stran- koalicije, umik Maria Scelbe ter t«de°ni?0na r New York na ^r'“ *(e Zolaja. j spremembo zunanjepolitične sme- ti \?S^' Uradni obisk V ZDA. Socialni demokrati SO zaJlte- ri V sm>islu popuščanja medna- j ‘rojico znanstvenikov na konferenco o >dbo airekciie leklarne »United 'štpel Phil j bo obiskal Washington, vali, naj bi mandat za sestavo rodne napetosti in neposrednih ; J|\lr^0 ”pu*^.alp™sJi','.’lereli''| Corporation«, ki je pripravljena zu- še ad®lphijo, Detroit, Naxville in nove vlade ponovno dobil' Maa-io sitikov z vsemi državami. Tudi riške akademije znanosti Bronek je'od-i !ati dela,,kc rB h^,d" f2 cen- Da ke atere druge kraje, zatem1 Scelba. Tako so zahtevali tndi li- monarhisti in fašisti so za homo-1 tia je bilo povabilo ugrodno spre- d°r„“*rdržavIiTni «K%S'deiar \UD<>- odpotoval v San Francisco. J beralci. kot drugega kandidate | geno demokrščansko vlado, a pod . | »«'{ ««> »* ^oda sprejeli po- °° zapustil 15. julija. P& navedila Mora, predsednika de- ’ drugi™ pogoji. I v zveri s pripravami na mednarodno ; g Sedanji popodbaZaPpoVeče prihodnji i -------------------------------------------------------------- .... . ■...■■■ ---- teden. Delavci terjajo nove delovne po- i goje in zvišanje mezd po uspehih, ki so jih dosegli delavci Fordovih tovarn. j EISENHOVVER RO ZNOVA KANDIDIRAN Washington, 34. jun. (AFP). Predsednik ZDA Eisenhnwer je v priložnostnem govoru v mestu Concorde (Nev Hampshire) opozoril na možnost, da bo prihodnje leto zopet sprejel kandidaturo a predsednika Z O A. ZAHODNA NEMČIJA NAČRT ZAKONA O NOVI VOJSKI Bonn, 24. jun. (Reuter). Po razpravi, ki je trajala 7 ur, je zvezna vlada potrdila osnutek zakona o vojski in ga poslala Zveznemu zboru v potrditev. Na podlagi tega zakona bodo ustanovili vojsko, ki bo štela 500.o6o mož pehote, mornarice in letalstva. Zvezni zoor bo začel razpravo o zakonskem osnutku šele prihodnji teden, ni na pričakovati, da bo -sprejet pred začetkom prihodnjega leta. ZVEZNI PRORAČUN Bonn, 24. jun. (AP). Zahodnonenit-ki Zvezni zbor je sinoči sprejel proračun /a tekoče finančne leto v znesku več kot ”*0 milijard mark (nad 7 milijard dolarjev). To je največji proračun v desetletni povojni zgodovini Zahodne Nemčije. mokr.ščanske stramke predlagaj, Nennijevi socialisti predlagajo noj bi novi štiristrankarski vladi naj bi taikšno v-Ladf> vodil Segni predsedovati bivši kmetijski mini- seli Vanon.i. Kot pogoj za pod-ster Segni ali finančni minister poro homogeni demokrščanski ga večanja jugoslovansko-švfedske | ki naj bi pripomogle k razvoju menjave bla^a. | kmetijstva te zaostale dežel«, ki Adenauer v ZDA: na sestanku z zunanjimi velikih sil ministri zahodnih ji povrh še hudo primanjkuje vode. V okolici pristatftišča Damama urejajo živinorejsko farmo. To moderno petrolejsko pristanišče v Perzijskem zalivu bodo z že-teznico povezali s prestolnico Riadom sredi države. Železnica Damam-Riad bo prva v arabski puščavi zgrajena železnica za nedžasko, ki jo je leta 1917 uničil polkovnik Lawrence. Nova železniška proga bo vezala Damam in Riad z Džidom in tako bo Perzijski zaliv po njej zvezan z Rdečim morjem. Za r njeno zgraditev je letos določenih blizu 100 milijonov rialov. Vzporedno z novim proračunom uvajajo boljšo upravo in uveljavljajo denarne reforme. Med njimi &ta najvažnejši ustanovitev osrednje banke in obtok papirnatega denairja namesto srebrnih rialov, katerih prevažanje v večjih količinah s karavanami velblodov ^ne ustreza novj dobi na Arabskem polotoku. Tako hočejo modernizirati vse gospodarsko življenje dežele. Znaten del proračuna, namreč 55 •/«, gre za potrebe oboroženih sil, večinoma za vojne akademije in za šolanje oficirjev v tujini. Razen patrulj in h ari® to v patru-: ljirajo zdaj po Saudovi Arabiji j motorizirane čete, ki varujejo vpliv centralne oblasti. Se zmeraj pa velja vojaška službena obveznost za vse državljane od 14. do 64. leta, ki se morajo v primeru vojne javiti na lastnih konjih ali hitrih velblodih. V novem proračunu je določenih nad 100 milijonov rialov za potrebe kraljevske družine. To hkrati kaže na prvo spremembo v upravi, ki je od avtokratskega režima bivšega kralja prešla na monarhijo s formalno imenovanimi ministri, seveda še zmeraj kraljevimi brati in sinovi. Sodeč po vsem prehaja zdaj Sandova Arabija v obdobje finančne ureditve. Preden je zasedel prestol novi vladar, je bila država stalno zadolžena pri petrolejski družbi ARAMCO. Obveznosti do družbe v znesku nad f>00 milijonov rialov na račun predujmov, v glavnem za potrebe kraljevske družine, so vplivale na deželo tako, da je čedalje bolj izgubljala politično neodvisnost. Sedanji kralj meni, da morajo dohodki nad milijardo rialom letno zadostovati ne le za kraljevsko družino, marveč tudi za razna javna dela in službe v deželi. Na takšni gospodarski politiki namerava kralj Sand zasnovati tudi novo politiko svoje države v smeri zveze z Egiptom, •Siriio in ostalimi arabskimi deželami. Zdravko Pečar Z VSEH STRANI SVETA ZDA VABILO NA SOVJETSKO ATOMSKO KONFERENCO ODKLONJENO Washington, 24. jun. (AP). N acio-nalna akademija znanosti se ne bo od- konfereneo v Ženevi, ki bo prihodnji mesec, »tega povabila ni moč sprejeti«. PO ZGLEDU PRI FORDU Pittsburg, 24. jun. (AFP). Predsednik sindikata kovinarjev, organiziranega v Kongresu industrijskih organizacij (CIO) ; David McDonald >. .inoŽi . zavrnil po- s POTOVANJA PO ITALIJI (n) rfl VI/ Jodje se lotevajo v se g kljutje. Neapelj je v Italije. Stari, čez mere w jevrstna posebnost. N mestno ustanovo, > kate 0 LEPI NEAPELJ, PREBLAŽENA ZEMLJA sega, kar jim prinese .dil tem res vodilno mesto mero visoki Peppino je svojevrstna posebnost. Navadno sedi pred kako katero prihaja mnogo, tndi V * - • gospodje uradniki ne !>odo sur l^j -«to jim bo on za sto lir posodil svoj suknjič. Tako . VSftk dan kako malenkost in se prebija skozi ■L^nje, kajti 10.000 lir pokojnine je premalo za ie mestno ustanovo, v katero prihaja mnogo, tndi nespodobno oblečenih ljudi. Peppino, v sami srajci kli l i« lfrdi, da jih gospodje uradniki ne bodo sure- i|| j , tA * i nn lu. AM * M la«. nn«Ailll evAl «fllrn YtX T»l, « *kromno preživljanje. Vzdrževati mora namreč bo-»Uj* »n podpirati dva sinova, ki sta sicer doštndi- ’ Pa še nimata službe. Pisarji in pesniki ^Ped palačo San Giacomo, sedežem mestne uprave, >U? pred nrefektnro ali na glavni pošti srečaš * za 20 lir izpolnijo nepismenim vse mogoče kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, ki si jih Jo^ylei° tnjci, ti ponudijo svoje nslnge Ijndje v dokaj »tvJ^nin, oguljenih oblekah, toda se zmeraj dostojan-''•ie * in olikani. Kmalu zveš, kakšen je niihov poklic: koy '01 recitirajo stihe najbrlj znanih neapeljskih pesniki al> pa kar lastne. Njihov poklic je mnogo donosnejši i. °r drngi. Dnevno zaslužijo 1500 do 2000 lir. Toda to Tegobe so samo za reveže Zakaj je bil stvarnik tako neusmiljen z večino Na-polit&ncev? Zakaj svoje vzvišene dobrote ni prenesel na vse, ne pa samo na tiste maloštevilne, ki utegnejo občudovati svoje mesto in uživati v njem? Tako, pravijo Napolitanci, pa trpe zmeraj samo reveži, čeprav se vneto obračajo z molitvami nanj in čeprav nikoli ne gredo mimo Marijinih kipov na križiščih, ne da bi se priklonili pred njimi, prekrižali in spustili v nabiralnik pet ali deset lir. Tegobe so samo za reveže. To je nekakšen njihov monopol. Ko se je nova hiša udrla Nedavno se je spet pripetila huda nesrečo, ki je prizadela neapeljske reveže. Velika, petnadstropna hiša v ulici Bonito 27, v okraju, ki ga imenuiejo Vomero, je bila že dograjena ra delavci so nameravali po starem zidarskem običaju tisti dan izobesiti zastavo še na enem novem delu svojih rok. Delalo je 19 delavcev. In ni še minilo deset minnt, ko se je zemlja pod novo hišo udrla in hipoma požrla novo, 25 m visoko poslopje. Y oblaku prahu je izginilo tudi 19 neapeljskih deiavce>. Iz knpa železa, betona, lesa ^ in opeke so potegnili 11 eljali v bol- ngi bonsko delo. Na stara leta !#) Najnenavadnejši pa *™i5„ “?««• v bo menda poklic tistih, ki >po-Neap'ju, pa tudi v drugih itali- ^ . —« mestih }e .^nogo tihotapcev tujih cigaret, ki jih prodajajo po ulicah. Ce jih nosijo s seboj, so v nevarnosti, da bi jih financarji ali policaji „ ‘skali in našli cigarete pri njih. Zato poiščejo starce, Hjl^krat upokojence, ki od jutra do večera presede po dSffih ali za mizo kakega ekspresnega bara, in »vskla-U »• '** y njihove žepe. Potem pa hodijo ponje prooajajo. Starci se nikomur ne zde sumljivi. Za to npokojen-ri po 500 lir. Njihovega strahu, ^ ni prišli rnorna navzkriž z zakonom, par nihče ne i|> ? poplačati. Dočakali so visoko starost in zmeraj pošteno in v skladu z zakoni. Zdaj jih je beda trupel. Ostale so nevarno poškodovane prepeljali nišnieo. Družine so ostale brez rednikov. Kaj *o mogli storiti dobri Napolitanci? Zahtevali so, naj oblasti krivce nesreče najstrože kaznujejo. Tragediji se morda ni bilo moč ogniti, toda mnogi /naki kažejo, da investitor ni ntrdil zemljišča pod poslopjem, da bi bili gradbeni stroški čim manjši. Gradbeni delavci so v protest nekaj ur stavkali, meščani pa so začeli zbirati prostovoljne prispevke za družine bvez rednikov, ki jim nihče ne bo dal pokojnine. Gledal sem v Neaplju to grobnico enajstih njegovih prebivalcev in slišal zgodbo o mladem zidarju Michelu delPAversanu, ki »e je tisto jutro po golen naključju rešil. Skupaj z očetom, MMetuim zidarjem, in sorodnikom Aniellom Arenom je odšel na delo. Delovodja pa mu je naročil, naj gre tisti dan delat na drugo gradbišče. Fant se je upiral, ker je hotel ostati pri očetu, pa mu ni nič pomagalo. Moral je oditi. In komaj je odšel, je zvedel za strašno nesrečo, v kateri sta našla smrt oče in so- da so zašli med pomagače tihotapcev. Prisilila je kakor druge, ki zjutraj odhajajo iz niš, ne da bi ali »e bodo zvečer vrnili s kakih stotakom v žepn. rodnik, on pa ji je po srečnem naključju ušel. Kdor je spoznaj Neapelj in ra vzljubil, dvomno srčno venel, ko bi se lahko uresničile besede pesmi vzljubil, bi bil ne- lepem mestu in blaženi zemlji, na kateri stoji. YANJA KRALJEVIČ po . roračun mora odobriti še Zvezni svet. FINSKA SOVJETSKI VOHUNI Helsinki, 24. jun. (Reuter). Finska policija je včeraj v Kuusamu aretirala 5 Fincev, ki so baje delali za sovjetsko obveščevalno slnrbo. TURČIJA ZARADI ŽALITEV PREDSEDNIKA VLADE Ankara, 24. jun. (Reuter). Tukajšnje okrožno sodišče je danes obsodilo urednika tednika >Akis< na Šest mesecev zapora in na denarno globo 1000 turških lir, ker je objavil članke, v katerih je žalil predsednika lurške vlade Adnana Menderesa. Sodišče je obsodilo na denarno globo 500 turških lir tudi lastnika lista. Neapeljski upokojenec CIPER ATENTATI NA BRITANCE Nikosia, 24. jun. (AFP). Sinoči so bili na Cipru trije novi atentati. V Fa-mazusti so vrgli bombo v kavarno, kjer je Dilo 15 Britancev. Pri tem je bil neki vojak ranjen. Dva kolesarja sta vrgla bombo v stanovanje nekega britanskega kapetana. Bomba ni eksplodirala. V Nifcosiji so vrgli bombo v stanovanje nekega britanskega poročnika. Eksplozija je napravila manjšo škodo. LIBERIJA IZJALOVLJEN ATENTAT NVashington, 24. jun. (Reuter). Neki ! liberijski predstavnik v Washingtonu je izjavil, da je bil včeraj izvršen atentat na predsednika Liberije Williama Tub-mana. a da je ta ostal nepoškodovan. Aretirali so nekega civilista, ki je izvršil atentat. MALAJA UPORNIKI PONUJAJO PREMIRJE Kualalumpur, 24. jun. (AFP). Poveljstvo malajskih upornikov je poslalo vladi pismo, v katerem ponuja pogajanja za prekinitev državljanske vojne. V pismu pravi, da je treba preklicati izredne zakone in ukrepe, ter zajamčiti pravico ljudstva do svobodnih, demokratičnih volitev. V pismu terja tudi takojšnje sklicanje konference za premirje. Na koncu pravi, da britanskim oblastem ni uspelo zatreti upora, ki trajn že več kot 7 let. KITAJSKA NOVA MINISTRSTVA Peking, 24. iun. (Nova Kitajska). Na Kitajskem bodo ustanovili nova ministrstva za industrijo premoga, za petrolejsko industrijo in električno energijo. Vlada LR Kitajske bo tedaj štela 54 ministrstev in 5 vladnih komisij. Vlada je sprejela tudi osnntek proračuna za loto 1055. Adenauer jeseni v Moskvi? Bonn, 24. junija. Zahodno-nemška agencija poroča, da bo | kancler Adenauer' obiskal Moskvo v drugi polovici septembra. I Vendar te vesti vladni tiskovni urad še ni uradno potrdil. Vlad-nj predstavnik je samo izjavil, | da bo datum obiska v Moskvi prav gotovo omenjen v odgovo-| ru zvezne vlade na sovjetsko • noto, katere besedilo bodo obja-Ivili te dni. PRED NOVO ADMINISTRATIVNO-TERITORIALNO RAZDELITVIJO Zasavska skupnost komun V komunah bodo delavska središča tesno povezana s kmečkim zaledjem — V novem trboveljskem okraju bo na 124.074 ha površine 114.523 prebivalcev ZA STABILIZACIJO TRGA IN ZBOLJŠANJE FINANČNEGA POSLOVANJA V PODJETJIH Pred važnimi spremembami v sistemu kratkoročnega kreditiranja Trbovlje, 24. junija — Po novi upravni in teritorialni ; seljene ter imajo 16.595 prebival razdelitvi Slovenije bo ob Savi in železniški progi, od Za- j cev. Komuna Trbovlje obsega do- i gorja do Brežic, nanizanih osem velikih komun, ki bodo po i sedanje področje mestne občine, j „ , . ... združitvi krškega in trboveljskega okraja povezane v zasav- j Komuna Senovo meri 8716 ha in 1 Va preprečila negativne po-sko skupnost komun z okrajnim sedežem v Trbovljah. V no- šteje 8331 prebivalcev ter obsega sledice naraščanja obsega kratko- vern velikem okraju, kjer je bilo doslej 36 občin, so zdaj do- 1 občini Brestanico in Senovo ter ročnih kreditov in olajšala stabi- končno določene meje komun po volji ogromne večine pre- (k. o. Leskovec, Rožno in Stranje iz lizacijo trga, je Narodna banka bivalstva. j občine Blanca. Površinsko najmanj- FLRJ ob koncu minulega leta r> • • , ... . .. . . 1 ša pa je komuna Hrastnik s 4938 ha začela izvajati razne ukrene proti Pri spajanju sedanjih občin m speseno urejajo nešteta vprašanja, oo=,7 ...i-,, i „ i • i . ,• , . , , . .. J ’ in \fJo/ prebivalci. \ anjo se zdrtr- , neupravičenim zahtevam po kre- krajev v komune je prebivalstvo bo nov, okraj mer, 124.0,4ha ter , žijo obfini Hrastnik in Dol ter del ditih, pri čemer je uvedla strožja 'T i Sl°PnJO S t' ® prebivalcev. Med enaj- nase)ja Sirjc }z oMine RadePe. ! morila za dodeljevanje kratkoroL IT l J1.V S,WVe?IJ,«b°. P° Povprečna naseljenost prebival- nih kreditov in zlasti tudi kon- „ Z T k? , T v T T■ 7n\Vs, prc~ stva v novem okraJ" 92 pre- trolo namenske uporabe kreditov. T E t w’l ?,lvat'a k- df, Je .ne' bivalcev na km* Razen Trbovelj in Ti ukrepi so med drugim pripo- da lahko rečemo, da sta Socialistu-- kmečkega prebivalstva (industrija, Hrastnika naseljenost v nobeni ko- mogli k zboljšanju finančnega na zveza in Zveza komunistov v rudarstvo, gradben.stvo, obrt, pro- mnni ne xjbe 100 prebivalcev poslovanja v tistih podjetjih, kjer Stalna obratna sredstva naj se docela izločijo iz sistema kreditiranja da bo kreditna politika postala kredite kratkoročnega instrument ekonomske politike. Podjetja bodo lahko P®* z svoje sklade obratnih 5r ,;n0 r 1 . . . samo®tn™^ pripravah na komune opravili svoje met itd.) ter 43.942 kmečkega pre~ .» l-A.. VTBBOV13E I ZAsocse i / H8A9TNlnf CaOE.CE ■7-—• —-\ 'i \ \ »SEVNICA ^EUOVO* 1 siftiic največje letošnje politično delo. Vsa zasavske komune so zemljepisno in gospodarsko tako zaokrožene enote, da jim je zagotovljen gospodarski in kulturni napredek. Spojitev trboveljskega in krškega okraja je bivalstva. Razmerje 62:38% ne-likanj bolj posrečena, ker bo izra- kmečkega iu kmečkega prebivalstva aito delavsko področje zasavskih kaže torej na industrijsko izrazi-revirjev dobilo svoje prirodno tej še področje. Še bolj očitno pa je kmečko zaledje. Če upoštevamo to razmerje,, če upoštevamo narodni novo skupnost kot celoto, lahko 1 dohodek, ki ga v pretežni meri za ugotovimo, da se bo sestava prebi- j zdaj še ustvarja industrijska pro-valstva v primerjavi s prejšnjima j izvodnja, medtem ko bo zaostalo okrajema bistveno spremenila. Ven- kmetijstvo treba postopoma dvigati, dar pa bo tudi ves novi veliki kar bo tudi ena poglavitnih nalog okraj imel še vedno pretežno indu- j v zasavski skupnosti komun, strijski značaj, dasi kajpada ne več 1 Po velikosti in Številu prebival- j v tako poudarjeni meri kot ga je cev bo v skupnosti komun največja | Na Bledu Je bila v fot r tek to pe-imel dosedanji trboveljski okraj. ! komuna Brežice s 27.146 ha povr- tek konferenca hranilnic In komunaV- Ali prav 5 tem so se m.o«no okfe- j šine in 25,730 prebivalcev. Vanjo ”u K‘"V '* ^ ........ pili pogoji za nadaljnji razvoj in-1 se združijo sedanje občine Bizelj-dustrije in hkrati za napredek kme- ’ sko, Brežice, Cerklje, Čatež, Dobo- Iknnnn^t^šef3 j™'; V f ^ i™1, Dolina, Artiče (ra- 5^ je medtem še povedalo, slasti pa sKupnosti Sele moč trdneje podpreti. | zen katastralne občine Pesje in na- se ustanavljajo nove komunalne ban- na km2 (Brežice 95, Senovo 95, Za- je pregled poslovanja pokazal pogorje 85, Videm-Krško 84, Sevni- manjkljiivosti in kjer je bila od-ca 64 in Radeče 53). Močneje na- prava teh pomanjkljivosti pogoj seljeni pa sta komuni Trbovlje in za dodelitev kredita. Nadaljnji Hrastnik, kjer je na km2 291 oz. rezultat teh ukrepov pa je, da se 189 prebivalcev. Zanimivo je tudi, je ustavilo naraščanje celotnega da ti dve po obsegu sicer najmanjši obsega kreditov. Medtem ko so komuni ustvarjata v skupnosti sko- j lani izkoriščeni krediti samo od raj 40 °/o vsega narodnega dohodka | aprila do konca leta narastlii za ter imata najmanjše kmečko za- več kakor 100 milijard alii za ledje. i, , 15%, opažamo v letošnjem letu , do konca aprila zmanjšanje za okoli 5%. Dejstvo, da se je navzlic ukrepom za zmanjšanje kreditnih zahtev precej povečala aktivnost v proizvodnji, priča o tem, da omejitveni ukrepi na področju kreditiranja niso zavirali proizvodnje in da je banka upravičenim zahtevam gospodarstva v glavnem ustregla. To zboljšanje kreditnega poslovanja bo zdaj lahko silužilo kot izhodišče za nadaljnje ukrepe, ki gredo za tem, da se izpopolni naš sistem kratkoročnih kreditov. O tem so v zadnjem času mnogo SKLADI OBRATNIH SREDSTEV PRI PODJETJIH uporabo sredstev za sam _ ^ razpolaganje, lokalne s^|!evati Ena izmed temeljni,ih zahtev , pa bodo morale seveda uPos!. pri predloga za bodoči sistem kratko- j take potrebe podjetij zla*L[jtev ročnega kreditiranja je popolna I določanju instrumentov 28 ločitev stalnih obratnih sredstev, I dobička. ki niso kratkoročno angažirana,! Glede obratnih sre- ^reb* od kreditiranja dopolnilnih, izred- j nova podjetja oziroma zai PT^ nih ali sezonskih kreditov, ki' novih obratov ali Taf- -čeTo. imajo resnično kratkoročen zna- poslovanja pa bi veljalo .Srbeti čaj. Tista obratna sredstva go- \ da si jih mora podjetje.PrI, „r je spodarskiih organizacij, ki so ne- iz sredstev za investicije, ^jajo ogibno potrebna za normalno po- j edino pravilno, saj slo vanje, naj.se po tem predlogu ' obratna sredstva, ki so n^^ji docela izločijo iz sistema kredi-, potrebna za poslovanje, P^,. tiranja in prenesejo v upravlja- | način investiranja, ki nima . je nje gospodarskih organizacij, in ; koročnega značaja. ^Ta‘^'?’i;,ranje siicer v obliki skladov obratnih treba iz sredstev za kredi ^ ^ sredstev. Ta obratna sredstva bi investicij najeti tudi kreo ^ g se prepustila podjetjem v uprav- stalna obratna sredstva, j, ljanje, enako kakor so jim prepu- tem v zvezi, je bilo že P1^ šoe.na v upravljanje osnovna sred- drugim letom postavljeno.2 1 stva. Podjetja bi imela torej svoja bo o posojilih za investicij^ obratna sredstva, kal^or imajo [ spodarstvu, vendar se ta 0° svoja osnovna sredstva. Z uprav- \ v praksi ni izvajala, ljanjem sklada obratnih sredstev 1 „^/MlH pa bi podjetja seveda prevzela DAJANJE KRATKOROy_^QV tudi ustrezno odgovornost ob kon- KREDITOV BREZ KOM^u troM njih uporabe in ob plačilu a d ustanovitev določenega družbenega prispevka ■ obrata(i,h s,retls(ev in pred^g 5 “Ustanovitev skladov obratnih ' P^to^k z‘1. ^^"^lovanja b1 sredstev pri gospodarsk^ orga- ; ^tč^SuT^S nmzacijah bi Ubrati Plenila knxjiti,ranja ba,nke zmanjšanje odvisnih od banke. ]e tjJe trebe gosp^ Tudi prenehanje kreditnega od- m organizacij, ki imajo v r nosa z banko ne bi moglo priza- . { , |opoW,Illi( izreden ah-deti sklada obratnih sredstev- go- . ^ 7.n;’faj. Sedanji sistem^ •podanike organizacije. Seveda pa karzX)v Za dopolnilne kr^ e . 1 padci in bi se kratkoročiu j. razpravljali v strokovnih komisi- , bodo morale gospodarske orga jah. Postavljena so že temeljila nizacije tudi same skrbeti za to, načela bodočih, reform na tem da se po potrebi poveča sklad področju. Uveljavljenje teh načel j obratnih sredstev, kajti banka bo bo nadalje pripomoglo k st a bili- j v primeru take ureditve dajala, zaoiji našega trga in omogočilo, I kakor rečeno, zgolj dopolnilne Zahteve hranilnic in komunalnih bank Z blejske konference lokalnih denarnih zavodov iz vse Jugoslavije nih bank iz vse države, ki so se je udeležili tudi predstavniki Narodne banke. Od lanskega marca je to že četrto posvetovanje naših lokalnih denarnih zavodov. Število hranilnic A tudi politično in kulturno prinaša ' sella Dolenja vas) ter naselja Križe k<5’ ki J|h bo v Perspektivi še mnogo ta spojitev najlepše obete za pri- i« :* *ve^* .Tako zavzemajo ti lokalni de- risti za dolgoročne posle. Treba je vnesti tudi ustrezne predpise o tajnosti hranilnih vlog. V središču diskusije, ki je sledila referatu, jo bilo vprašanje, kako naj pridejo komunalne banke in zadružne hranilnice, ki so prevzele določene posle od Narodne banke, do sredstev za kreditiranje. Njihove praktične hodnost. Po spojitvi, na katero se sedaj oblastveni organi in politične orga- • v- _ . aWv. , . , • mvaemajo ti lOKatni a e- možnosti, zadostiti zahtevam obrti in in Fecice iz obeme Podsreda, \z ob- narni zavodi čedalje važnejšo mesto • trgovine po kreditu, so minimalne. čine Podbočje pa še naselji Vinji vrh in Vrhovska vas. Razsežna bo tudi komuna Sevnica s 26.782 ha in nizacije skrbno pripravljajo ter po- 17.203 prebivalci. Obsegala bo ob- hodno obdobje do uveljavljenja reforme. Četudi ni dvoma, da lahko Narodna banka odpravi marsikatero trdoto, ki se je pokazala v odnosih do lokalnih denarnih zavodov, ne verjamemo, da bo mogoče v večji meri ustreči splošni zahtevi lokalnih denarnih zavodov po izdatnejših nadaljnjih sredstvih za kreditiranje, saj gre vsa naša kreditna politika zdaj za tem, preprečiti nadaljnjo ekspanzijo kreditnega volumena v interesu stabilizacije našega trga. Druga skupina vprašanj, o kate- v našem bančnem sistemu. i Kredit, ki ga daje Narodna banka Konferenco na Bledu je začel komunalnim bankam v zvezi s pre- član upravnega odbora Mestno hra- vzemom poslov (na temelju obračuna ___________________________________ r...._ nilnice ljubljanske Ostoj Tuma, ki | v času prevzema), je premajhen sprl- rili so razpravljali, se nanaša na r 0___________je prikazal delo dosedanjih posveto- čo znatnega nihanja sredstev na ži- {obrestno mero. Tu je vrsta anomalij. Riirkn RoUani Spvnirn rašan.ia v 7VP7i 7' 1 a eni u u; c« »eg Prooiematlke nranllnist^ a zlasti dotaknil osnutka za reformo našega skupaj z Mestno hranilnico v Zagre- Eradn 1 aml Sidi^duateih stanovali- S ha m 13-93? prebivalci. Se-j tudi pripomb« In pred osje slede ob- , kvcdltneKa sistema (o tem poročamo bu 15«S milijonov din hranilnih vlos skih hiš stavljena je iz občin Leskovec pri ; sei:i1 poslovanja lokalnih bank, vloge na drugem mestu), S to reformo se (od tesa 752 milijonov Ljubljana. 411 Krškem Raka Veliki trn Videm- komunalnih bank, problematike ia- ' bodo bistveno spremenili tudi obra- 1 milijonov Zasreb. 147 milijonov Ma- „ .f ’ , , x v, „ . S družnih hranilnic ln odnosov med ; fiunski odnosi med Narodno banko in i ribor In 126 milijonov Celje), devet Krško, dela Artič (k. o. lJesje} m J Narodno banko ln lokalnimi denarni- lokalnimi denarnimi zavodi. Gre to- komunalnih bank, ki bo poslovalo že naselje Dolenja vas iz občine ‘ 11,1 zavodi kakor tudi slede predpl- | rej v bistvu le za to, da g« urede I v aprilu, pa Ima vsepta 140 milijonov Podbočje. Komuna Zagorje meri ^vl&^ht^vt da^so tr^Un.Že ' PereEa VPraŠanU t6h °dn<>SOv Za PrC- 1 d‘“ vl°e- ’ S' Društvo inženirjev in tehnikov 16.632 ha in šteje 14.122 prebival- j glede poslovanja izenačijo z ostalimi tekstilne industrije, podružnica Mari- cev obseca na občine Čemšenik denarnimi zavodi. Glede organizacije bor, je poskrbelo za ureditev tekstil- ....* - o« * »• • *j 11 bančnega sistema gre predlog za tem, nega adresarja Jugoslavije, ki bo iz- Mlinse, folsnik, senožeti m Zagor (ja Narodna banka postala prava del prve dni julija. Adre*ar bo zelo je. Vanjo se vključijo Se Kandrše iz emisijska in eskomptna banka, med- okusno opremljen in bo vseboval na- 0K^;n<> Vafo* k n ir rvh tem. ko naj bi ostale posle prevzelo elove vseh tekstilnih podjetij, podat- “Dcm* V.aCP’ , “• «rastniK iz ob- drU|fe ,)anke Hranilnice, ki se ukar- ke o proizvodih in o uvozu in izvozu cine 1 rojane ter ^klendrovec iz ob- jaj0 j;golj s hranilnUtvom. naj bi posameznih tekstilnih podjetij. Tiskan čine Podkum. Med površinsko bil« oproščene vsakega davka. Glede bo tudi nemSkem in «,«km > j5e k štejejo Trbovlje s i°d »Tekstilni ndresar Jugoslavije« v tisku PRED KOPALNO SEZONO Zakaj toliko nesnage v vodah? ziku. To bo prvj, tovrstni adr&sar v državi. s 5728 ha, ki pa so najgosteje na- vrst zbranih sredstev se lahko Izko- Avstrijski meteorološki inšti-, dneh na vseh takih niestili, kjer tut dr. Schrotta je pred nedav-, so ljudje največkrat opazili vo-nim napovedal, da je področje i *ove z nesnago, postavili table, visokega zračnega pritiska, ki na katerih bodo opozorila, da je nam navadno prinese konec maja tam prepovedano odlaganje ou-lepo vreme, letos odpovedalo. Ta padkov. V interesu kopalcev, ki inštitut, ki se v svojih ugotovit- bodo v bližnjih tednih napolnili vah, kot vse kaže, letos ni zmotil, savske bregove, je, da vse take pa napoveduje postopno izbolj- primere javijo Sanitarni inšpek- m po rauiu in v l rasiune »e viazne, aa se pran nanje * *__i,________ i *••• t • i i- • i- i • * sopislh, ta bo imel galico sedaj, ko j dobro prime. Na hektar rabimo okoli vremena proti koncu ju- ti ji v Ljubljani, ali pa da Sl ^pije potreba največja. 15—20 kg bakrenega apna. mja. ’ sejo registrsko številko voza ali Ker mnoKi vlnosrradnlki[ spraSu- j Pole s peronospore je najnevar: | Ce naj verjamemo napovedi kamiona in to javijo najbližje- Važno opozorilo vinogradnikom Letošnje začasno pomanjkanje dnevno objavljali po radiu in^ y ča- j rastline Se vlažne, da se prah nanje modro galice povzroča pri vinograd-' nlkih veliko zaskrbljenost. Mnogi se sprašujejo, kaj, Se Kaltce ne bo. Ks- _ . . „ —j —t.-----— kor smo obveščeni, stanje z galico jejo, ali namesto galice lahko upo. nejsa bolezen vinske trte OIDIJ ali ! m.,, ; vendar ne ho tako kritično, kot je [ rahljajo kakšno drugo sredstvo proti pepel. Ce bo vreme soparno ln toplo, j tovega instituta, so Bam mu miličniku oziroma postaj sprva kazalo, ker galica postopoma | peronospori, dajemo še naslednja po- j ho nevarnost oidlja letos posebno ve- i torej y bližnjih dneh obeta ne- Ljudske milice, le še prihaja iz tovarn, ki jo izde- jasnila: lika. Na sredo imamo proti OIDIJIJ | uraden >začelek poletja«. M«i, ko še ni prave kopalne luJe-in'...................!. Modro sallco oilroma bordoSko | letos, dovolj hmfaw. „lne?emBkeg» | prav zatQ bj lraf, spre„ovorU pczone' dcmtološkim zahtevam. t’r0 ’ r iw' janju sladoleda na cestah boli deistvo. do ima to K« diiti dajali le na temelju dualne presoje potreb i® p0šte" ne sposobnosti podjetja, V jj vajoč razpoložljiva sreds konkretne smernice družbe j,i ditne politike, obravnava™ V ^ se le za določene pos>le i® _ ^ ločen rok, tako da bi se i. teku rokg dejansko, Postopek za presojo » _ potTebe in za oceno kredi* sob nos ti bi po tem^predlOr uof-v pristojnost bančnega S' 'gnjtt nega aparata, sklepanje o n j, kreditov pa bi sodilo v f, f n ost upravnega odbora nap ki ^ organa družbene skupnosti- ^ tudi sam določil višino ol> ^ mere v dolofenili okvirih. Spet črni. sladoledar]1 2e lansko leto so odkrili v ljani in njeni okolici ce ljudi, ki so v poletnih zakonito izdelovali in P,r-° »fh doled po Ljubljani in noi^nn Posledica tega j^ K*-J? okužen;je kopalcev na € v poletni vročini od nek®8 šK®11'’ ledarja kupovali sladoled. * a#\, % ki so jo ti sladoledarji *a o*°f' jim prisodili kazen in zaplellraže, bolj dejstvo, da Ima to podjetje sladoled v svo.il P* , id*)* pa. i”'” ,|rvjc fictiuicu v a* v." pj|, ■ , popolnoma neoporečen- t-koj |ad®le ga pripelje na cesto, je okužen. je«y Niti prodajalci, niti sladoled, okužen 9 eoJli &a „*» ne pomislijo, da bi jim \ takega sladoleda lahko p gjat°fe bllrio in nanrlintna r\r»cl *> fliC ^ • j.fiC* hude in neprijetne ™>*ledlc!Lirdar^ bi bilo prav, da »črne sl®J1 končno izženemo z ratllčnin tev In veselic, saj s svojimi, * delajo škodo ljudskemu zdra ^ Pomen naše protiperonosporne stotno do 1.5 odstotno tako, da ga službe .le zaradi tega Jetos še večji, najprej dobro nakvaslmo z manjšo saj kdor se je doslej ravnal po na- količino vode, temeljito premešamo povedih te službe Je že doslej pri nranil pajmanj eno škropljenje In s tem seveda tud! galico, to pa pri današnjem pomanjkanju galice pomeni zelo veliko. ('g ge ho vreme otoplilo, kar je končno vendarle pričakovati, ho ko- In nato vlijemo v vodo med neprestanim mešanjem. Ker se bakreno UVATircajU |i I B II O K U U T a « U 9 I . . . . ' . •* T • 1 1 • II alcarlnozo ter listno « r 1 n- ljudje v Savo s kamioni ali pa z. Ljubljanice se izliva vse omrez-to ali er In o*o. Ker se ta obole- vozovi razlfčne odpadke, ki po- je kanalov iz bližnjih Iliš. Razen no%a^lh°™toB poJavUaJo*1 v" poaehno tem plavajo od Dravelj do To-j tega pa so stanovalci ob bregu veliki meri, je škropljenje s COSA. macevcga in se naprej. Ii oči- teh potokov naredili množico v_a*n0L _________ vidci trdijo, da je včasih na pretokov iz greznici ki okužil- anno"v vodi le slabo topi «, Je tre- NIJB*™»Jik dSS^rrflTO*; ^avi v»e polno mastnih lesenih' jejo vodo Seveda je s tem da ba ^ndl med uporabo veftk^at dohro dnevnem tisk,, pb«rfVla In nasvete deseic. kuhiniskih odpadkov, se izliva Mah graben v Ljubija- j ,N.Bniae - premešati, da «• ne seseda na <•»<> i i-" ,konz,e,rvnih Škatel itd. Pred niCO nad kopališčem Špico, oktl- temo »Po poteh moje razpršilnlkov Ker 17 trganje' »Mn- j , u„vitn»ti 1« brorire kralie kot nrl 1 VINOGRADNIKI, v vašem last- peljal v Savo okrog 100 kg težko Grubarjev kanal. Četudi je Ljub-stoplia najvefla nevarnost peroVn- i callfni bro/gl. Je tudi Škropljenje ! nem Interesu i*. 'la sledite Ir, «a- mastno kepo, nad katero s« tvo- ljanioa razen Ilirije Ljubljan-spore, ker hodo poboji /,a razvoj te j treba^ vjCkrat^ ponavljati ln »kropiti Te Prihranite na r'j° rnas7*»* lestvicah za obrtnike ^_^ernožen»ja- Bistvenih spre-*ri balo. Lestvice so vskla-višino peeaaaeznih stopenj mest in sosednih okrajev, ie kcenisija za imenovanje v CeJ-ju v javnem že opra-delo, je LO sprejel tudi ir®* o preimenovan ju ulic na ^oč, trgov, poti itd., v središču mesta in bližnji okolici. Delt naselij v Cretu, Spodnji Hudinji, Novi vasi in na bivšem Jožefovem hribu so dobili imena ulic in poti — vsega nad sto novih imen. Mestni zbor je potrdil tudi več predlogov Sveta za gospodarstvo in komunalne zadeve. Vedno več skrbi za pospeševanje kmetijstva Nad 2000 štajerskih piščancev za napredek kokošjereje ter 60.000 vrečic semen za zboljšanje vrtnarstva na Tolminskem Blizu 1,5 milijona za pospeševanje sadjarstva in vinogradništva v okraju Na mirauli seji Okrajnega odbora sadjarjev in vinogradnikov pni. OZ Z Celje so sprejeli proračun za pospeševanje sadjarstva in vinogradništva v celjskem in šoštanjškem okraju, v j y četrtek dopoldne je bil v drobne živine, o umnem vrtnar-ta namen je na razpolago 1,400.000 din. j k^eki »Sabotin« v Solkanu IV. V glavnem bodo ta znesete namenili <>j>£nfj zjx>r zadružnic ter za strokovno vzgojo, selekcijo, rajo- i nizacijo in za razstave. obenem združitev v skupno za- družno zvezo za gorisko skupnost Prve dni oktobra komun. Razen delegatk iz obeh , T , • j • i „ okrajev so se zbora udeležili tudi bo I. okrajna sadjarska nekateri gostje, med njimi pred- . ju _ , razstava sednica Glavnega odbora žena j je obiskovalo blizu 150 deklet iz Prve dni v 'oktobru bo v veliki zadružnic Slovenije in ljudska po- I okoliških vasi. Precejšen napre- undonski dvorani v Celju I. okrajna _________ sadjarska razstava. Razen sadjarjev in vinogradnikov iz območja celjskega in šoštanjskega okraja bodo razstavljali tudi proizvajalci tehniških in zaščitnih sredstev. Razstavo bo priredil Okrajni odbor sadjarjev in vinogradnikov. stvu in drugih gospoda,rskih vprašanjih, vtem ko so v treh zadrugah organizirale trimesečne kmetijske tečaje 2a mladino, ki jih je obiskovalo 70 odstotkov vseh deklet. Gospodinjska tečaja, ki so pripravile v Tolminu in Idriji, Na Kobariškem kažejo posebno zanimanje za pridelovanje fižola v stročju. Lani so ga iz okraja okoli 100 tisoč kilogramov oek> izvozili. V razpravi so delegatke dopolnile poročila ter nato sprejele ustrezne sklepe. Koristne nasvete je tnal Tovariš HITRI UKREPI spričo pomanikania modre galice Komisija pri Okrajnem odboru sadjarjev in vinogradnikov bo nadzorovala razdeljevanje modre galice — Cinkarna nima modre galice za kmetijstvo Pri OZZ v Celju se je v če- lice. Hkrati bo komisija prepre-trtek sestal Okrajni odbor sad- čevala morebitno prekupčevanje jarjev in vinogradnikov. Zadruž- s tem artiklom. Te dnj bodo vini delavci so s predstavniki Kme- no gradniki prejeli posebna navo-tijskega magazina, Cinkarne in dUa o racionalnejši m štedljivejši r,77 uporabi modre galice. Odbor bo ,. tudi prek funkcionarjev v KZ po- pravljali o pomanjkanju modre sredo^al medsebojno pomoč vino- -vkočo ^ ?zlic temu 150 še|gaiice 23 škropljenje vinogradov. gradniW KoUkor toajo nekate_ nekatere ulice preimeno- | Ker bi večje pomanjkanje modre ra državna posestva zaloge modre !a6tev»R VjP prebivalci izrecno | gajj^ lahko zelo zmanjšalo pri- gaiiCe, bodo le-to razdelili med trgov^^r^elmmisija ' delek na približno' 2400 ha vino- ostale vinogradnike. Glede na oštevala predloge terenskih gradov, so pri Okrajnem odboru manjše zaloge računajo, da bi vi-^®bizadj. Najnovejši predlog ustanovili komisijo, ki bo nad- nogradniki potrebovali za nor-preimenovanje 12 ulic, I zorovala razdeljevanje modre ga- , malno škropljenje še kakih 15 za mlade zakonce bode jeseni ustanovili v Celju vagonov modre galice. Celjska Cinkarna, ki je glavni dobavitelj modre galice za območje celjskega okraja, izdeluje Motiv iz Brd sedaj modro galico izključim sa- sjanka tov jng, Vilma Pirkovič , dek je opaziti tudi v vaških mle-mo ra tvvtrebe rndustme. Proiz- 1 1 ■ -1 attm jan_i_______i_- s-™ mo za potrebe industrije. Proiz vodnjo galice so zmanjšali zara- sejni dvorani Ljucfekega i otroke. Med drugim razpravljajo «fi pomanjkanja bakra. Zato v Ce-mestne občine Ceije je | tudi o delu pionirske organizacije lju ne morejo pričakovati kakrš-t\7~° v sredo občni zbor celjsko ; in njeni organizacijski obliki, z nih koli dobav iz Cinkarne. prijateljev mladine. enako skrbjo pa rešuje Društvo i k ^Panaoč otrokom in staršem prijateljev mladine probleme va-^°tuštvo ustanovilo lani vzgoj- jencev. Na občnem zboru je pred- svetovalnico z logopedskim Jelkom, pravno svetovalnico in Nova kurilnica v Štorah Ob železniški progi blizu Štor Je sednik Luzner opozoril, da mnogi zgrarijla novo kurilnico za l zadružništva ter zlasti pospeševa- 1 grekaša pm^prečje^ zadnjih ter predsednik SZDL goriške kamicah, ki v zadnjem času iz-skupnosti komun tov. Time Rem- I delujejo boljše maslo in boljši škar. sir. V poročilih o delu žena za- | Za zboljšan je kokošjereje so dražnic v. obeh okrajih je bilo ' dobile gospodin je letos nad 2000 poudarjeno, da se ženske vzLic; štajerskih piščancev, ter za na-številnim težavam vedno bolj za- ' predek vrtnarstva nad 60.000 vre-vzemajo za razvoj kmetijskega i čic raznih semen, kar zdaleka - -v, x__ — '-irekaša povprečje zadnjih let. lenske se tudi vedno fiaviLi, Bvciuvauim, m vajenci v obrtništvu nimajo naj- obratae lokomotive KuriJnica je ve- i nje kmetijstva. Zenske se tudi vedno bolj zam- ^terimi drugimi oddelki. Do- boljših okolnosti za zdravo vzgo- lvka za notranja mdustrii-1 ' Zenske na Tolminskem so v majo za pridelovanje priznanega ^ j?. v svetovalnici nad j jo. Mojstri in pomočniki sodijo, ^ transport štorske Železarne. Sedaj! zadnjih mesecih organizirale v tolminskega semenskega krompir-; ” so btla predvsem poi1udna kme-oDTRjrrvTT ivr»>^cri i A* -.«» t« .1 —k —i——j—L-i — »^rodale ZA državno tf.jska 1n zdravstvena predavanja. — z>a nadaljnje delo jim je dala tudi tovarišica Pirkovičeva. 1 sodelovala v razprarvi. Tine Remškar je govoril o nekaterih splošnih političnih in organizacijskih vprašanjih ter podrobno razložil bodočo organizacijo goriške skupnosti komun. Na koncu so izvolile IP-član-ski uipravni odbor sekcije žena zadružnic goriške skupnosti komun ter 10 delegatk za bližnji republiški zbor žena zadružnic. 1 M. D. Okrog 100 milijonov za modernizacijo tovarne Tovarna Aritgoni v Izoli je leto« znatno povečala svojo proizvodnjo. Zdaj izdelujejo deset novih izdelkov, med katerimi so paradižnikov koncentrat, razne predjedi, kondenzirano mleko in kocke za juho. Oddelek za kocke za juho proizvaja zdaj že pod milijona kock dnevno. V istem oddelku predelujejo tudi sadje in izdelujejo predjedi. Tovorna je pred kratkim nabavila več novih modemih strojev, tako da bodo sami izdelovali vso potrebno embalažo. Tudi v oddelku za predelavo rib je postopek neprimerno hitrejši kot prej. Kondenzirano mleko proizvajajo že od maja. Zdaj samo še čakajo privolitve sanitarnih organov za prodajo mlečnih konzerv. Nekateri predstavniki Sanitarne inšpekcije iz Ljubljane namreč menijo, da ni primemo proizvajati kondenzirano mleko v tovarni, kjer izdelujejo ribje konzerve. Za modernizacijo tovarne so investirali 78 milijonov dinarjev. 2« milijonov pa je investirala tovarna iz lastnih sredstev. Močno je narahlo tudi število delavcev in delavk. Medtem ko so lih zapoelevali lani 240, jih je letos že 700. IZ PTUJA Seja Okrajnega komiteja ZKS v Ptuju V tetrtek, 23. junija se je sestal Okrajni komite ZKS Ptuj k razpravi o ideološkem delu , na kultumopro-svetnem področju. 'Referat Je im.el tov. Lojze Frangeš, nakaT Je bilo govora o delu ljudske prosvete ter vlogi časopisja in revij. Omembe vredno je dejstvo, da Je v zimskih mesecih bilo po vaseh okrog 1100 predavani, ki se jih je udeležilo čez 80.000 ljudi. # Mnogi člani društva j da je njihova skrb za vajenca le le ^ -ranžirne ttre tn neka-j več splošnih kmetijskih zadrugah ja, ki so ga prodale za državno itjPrizadevajo, da bi v Celju (v tem, da mu posredujejo golo naprave. I zanimiva predavanja o vzreji semensko službo okoli 6. vagonov, rp&iilri TYTYtKIf*m zraarne. vsestranska g rešili problem zavetišča strokovno znanje, vsestranska otroke in dijake, ure- vzgoja doraščajočega vajenca pa naj bi bila le skrb šole. j Društvo prijateljev mladine | pripravlja skupaj z ostalimi organizacijami letovanje šolskih otrok. Letos poleti bo letovalo v| raznih krajih države in izven | ^°kke kuhinje bolje, kot so ter zavetišča za predšolske Štiri iz trgovine in gostinstva y^j^dogodkih v trgovini z radio- meja 940 celjskih otrok. ”iug°- , Odveč bi bilo naštevati x v Stanetovi ulici so se si- . , . x , . ... bL govorice. Marsikatera je skrbi, naloge lil načrte, ki jih uv *. v ~ ^ i • i ~ • t , v -• hidi upravičena. Bivši posio- ima celjsko Društvo prijateljev z&r&di pomanjkanja učnega osebja ter izKusenj > me- ^^nSTo^pku ilraS ne' Vendar naj povemo ko- ’ todiki pouka Stelji10 škodljivih dejanj. Ustano- risrtno zamisel, ki bo ‘uresničena S KONFERENCE UČNEGA OSEBJA V NOVI GORICI OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA Uspehi na gimnazijah slabši ko »ani Najboljše uspehe so dosegli dijaki v Črnem vrhu nad | malnega pot«4ca pouka povsem Idrijo, najslabše pa v Vipavi _ šola je precej trpela razumlpvo. Zato nas tembolj kuše ______________________ ^il.^govme je bi,i okrajni odbor letos jeseni Takrat bo namreč . cellfv , o „ ko Društvo ustanovilo Šolo za mlade oiw,a>" in »Svoboda« pojasnilo, da in »Svoboda« pojasnilo, Si-Tji obeh obratih vzrok likvidaciie Ur»P° in nestrokovno vodenje. Za Sl l(Z?Fnika gostilne »Pri tovarni« — ^TnV a 50 ugotovi'11, da je ves čas hi *? hude prekrške, zlorabljal urad-l°ža1, razen tega pa se je tod ° nekaj tatvin. Glavni povzro-boa l takega stanja in soudeleženci V|j”^za vsa kazniva dejanja odgo- (».^ečkrat je menjalo gospodarja lilnl sedanje gostišče »Svoboda« (v gjdjdaeiji). Pod novim naslovom so odprli lani jeseni. Do ne-V, jUrca je gostilno tako »spretno ioil* Jože Sicorianc, da je nastala jjtuba v višini 448.000 din. Večje ne-•rtlnosti so tudi v knjigovodstvu. I g».za zdaj še ne vedo, kdo bo novi P°dar likvidirane gostilne. K. manjkanju izkušenj ter skrčenemu pouku in številnim naduram v nekaterih šolah. Razen tega je v začetku šolskega leta precej otrok imelo gripo. Nekoliko boljše uspehe so dosegle le višje gimnazije, kjer je izdelalo 76 odstotkov vseh dijakov. Na gimnaziji v Novi Gorici je izdelalo 64 odstotkov, Šempetru 65, Črnem vrhu nad Idrijo 66, Dobravljah 62, Kanalu ob Soči 59, Kojskem 58, Do-i brovern 57, Vinodoiu 57, Ajdovščini 53, Mirnu 52 ter v Vipavi 45 odstotkov dijakov. Kakor kažejo podatki, je najboljše uspehe dosegla gimnazija v Črnem vrhu, najslabše pa v Vipavi. Uspehi na osnovnih šolah niso znani, ker upravitelijstva še niso dostavila ustreznih podatkov. Običajno so uspehi na šolah od ene redovalne konference do druge boljši, kar je spričo nor- umljiv čudi, da je bilo na gimnaziji v Vipavi ravno obratno. Ob prvi konferenci je imelo 60 odstotkov dijakov dobre ocene, ob četrti pa komaj 47,8 odstotkov. Gimnazija v Vipavi je bila v preteklem šolskem letu sicer res najslabše zasedena (9 ljudi za 9 oddelkov in še od teh so bili štirje skoraj ves čas na bolniškem dopustu), vendar bosta morala profesorski in učiteljski jrbor gminazij? teme- akademlio v okrajnem gteaaneeu. ljlto proučiti vzroke slanih uspe- Nastopili so s kulturnim sporedom hov in poskrbeti, da se bo šola in več telovadnimi točkami. Akade- dvignila na prejšnjo raven ( ™1,akJftu^azi0l%zf^“^jnoieS“oV M. D. . M. R. IZ MARIBORA IN OKOLICE Nagrade morajo biti utemeljene Med ostalim je komite obravnaval tildi vpračanje delavskega samoupravljanja in tarifnih pravilnikov. Vičava pri Ptuja Mladina terena Vičava s prostovoljnim delom pomaga prt graditvi kulturnega doma. Dom bo zgrajen na pobudo terenske organizacije Socialistične zveze, subvencijo za defla pa je dal LO MO Ptuj. Potreba po prostorih, kjer bi imeli svoje kulturne prireditve in množične sestanke, je biila že dalj časa velika. Čeprav je skozi Vičavo dovoljena hitrost raznih vozil samo 15 km ua uto, se še vedno zgodi, da brezvestni avtomobilisti in motoristi divjajo na vso moč skozi naselje, kjer se ob cesti igra mnogo otrok. Ljudje so mnenja, da bi morale pristojne oblasti najti način, da bi šoferji upoštevali cestne prometne znake. Akademija vajencev Vajenci Šole za lesno stroko v Ptuju so pred dnevi priredllfl uspelo akademijo v Okrajnem gledališču. Maribor, 24. junija. — Gospo- za gospodarstvo bo poizkušal redarski svet MLO Maribor je da- žiti to vprašanje s Svetom za pro-nes razpravljal o poročilu komi- sveto in kulturo, sije za plače ter odobril njeno Svet za gospodarstvo je ob-dosedanje delo. Premijski pravil- j ljubil, da bo pomagal komisiji za niki in pravilniki o normah de-1 plače, ki ima precej težav pri lajo mnogim podjetjem večje te- svojem delu. ’ P. žave, kot so jih imeli s sestavljanjem tarifnih pravilnikov. Do Spomenik padlim borcem sedaj je sorazmerno malo pod- • Mariborski koči I jetij sestavilo nove pravilnike o zato se predvsem Mariborski planinci bodo od-industrija j krili v nedeljo, 26. junija, ob Otrok — žrtev prometne nesreče Trg V. kongresa v Celju Izpred celjskega sodišča T _ -„_ naročnika plačilo stroškov v vredno- 1Z zapora v zapor stt n.390 din. Nepošteno ravnanje je - 27-letna Vida Kovači«, kmečka privedlo mladega električarja pred h?avka brez stalnega bivališča, Je sodnike. Prisodili so mu pogojno za- nedavnim prišla iz zapora. So- porno kazen, jrik v Ptuju je Kovačičevo obsodilo . tatvine na 2 leti zapora. — V tUT Zep po uro fer?na jsee Kz°aVpSeaVapr« V goAi.m »Negode« v Udmatu Je 1? k^i^^^alo^a5^: pija^^o^e^hoteV izkoristiti^ 18-temi & iS privzgoTu m^de ?atice Cez Jurij Maček, delavec v rudniku Huda feen dni je ponoči pobegnilla od jama, ki se mu Je pridružii. Segel je Sjfcškovib in odnesla več predme- pijanemu S^C. v žep tal Se,1 iz gosti -S V vrednosti 15.000 din. Okrajno ne s tujo ročno uro. Tatvhio Je^ pri-frhSče v Celju jo Je zaradi ponovne znal. Sodišče mu Je odmerilo pogojno hdne kaznovalo s 4 meseci zapora, kazen za dobo dveh let. * * - Ko je Herman Jezovšek iz Mlač Prav tako je sodišče v Ceilju po- >avljal elektroinštalaterska dela gojno kaznovalo mladega Franca Slo- Cuježu v Lipoglavu 7. je od njega kana, doma v Kaplji vas.1 43. Slokan »eJel za podjetje 7600 din na račun m Huš sta odnesla nekaj delov mo-^bškov. Namesto da bi omenjeni tornega kolesa znamke Puch, last I. r®sek izročil svojemu podjetju, si Plauštajnerja iz Dobnške vas! pri i6 Ves denar pridržal. Stvar je prišla Petrovčah. P vi cesti proti Dolenjski cesti v Ljubljani vozla voznik Jevnikar dva voza, ( naložena s senom. Voza sta bido! Načrte za spomenik so izpisali tudj^časniki ° obžari amo Itarše udarili, da bo treba premirati le delalj mariborski umetniki ing. m vzgojitelje, da otroke še bolj po- take delovne uspehe, ki jih bo Drofenik, profesor Branko Zi- ”e* možno dokazati, drugače se pre- nauer in kipar Borut Hribar. | miranje lahko izrodi. * * * , Danes in jutri bosta združena so sprožili tudi pevska zbora SKUD Pošte in KUD i ” _ mv._4w.ll. ir. 1nw KONCERT ORKESTRA Slovenske filharmonije DIRIGENT: SAMO HUBAD, SOLIST: IGOR OZIM K članku »Književnih novin« Po vrnitvi iz Kitajske in Ja- sanjem in tem svojim V četrtek, 23. junija, je orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Sama Hubada absolviral drugi koncert letošnjega ljubljanskega festivala. Izvajal je Bravničar-jevo uverturo »Kralj Matjaž«, Beethovnov violinski koncert in Čajkovskega IV. simfonijo. Kbt solist je v Beethovnovem koncertu nastopil violinist Igor Ozim. Prireditev je bila v novem gledališču v Križankah pod milim nebom. Prekrasno prizorišče, ki ga je vešča roka arhitekta oblikovala iz umetnih in prirodnih prvin, iz gradenj in nasadov tako, da je nastala iz obojih harmonična, zaključena celota, je bilo lep zunanji okvir za vse tri točke koncerta in je menjajočim se glasbenim razpoloženjem dajalo enotno ubranost v razpoloženju kresne noči. V igri orkestra samega je bilo čutiti nekaj vpliva tega okolja. Zvočno dobro ubran, kot je bil, je muziciral bolj mirno, svečano, v ve-likih, na dolgo potekajočih muzikalnih lokih. —V tem se je izražala seveda tudi zamisel dirigenta samega. Dirigent pa je poleg tega skrbel tudi za preciznost v igri, za plastično dinamiko, za močne kontraste v tempih, da so bili počasni Naš znani violinist — virtuoz stavki res počasni in hitri res hitri. Igor Ozim, ki je nastopil v Zlasti v ostrih tempih se je nr okviru prireditev III. Ljubljan- dila priložnost visoko oceniti an-skega festivala na simfoničnem sambelsko lehniko našega orkestra, koncertu Slovenske filharmonije Akustika tega prostora, ki je, kar »ONADVA« . . . v . širnega prostora tak niti ni mogel brez sugestivnega umetniškem izraza | biti — kakor svetal ter intenziven se tiče prenašanja zvoka in slišnosti, dejal bi, idealna, ima namreč obenem to lastnost, da zvok duši oziroma da je zelo neodmevna. Ta lastnost, ki bo stopala vsaj pri glasbenih prireditvah zelo v ospredje, ker je zanje zelo važna, ima za posledico, da je tudi zvok gostega orkestrskega ansambla še zelo prozoren, da se dosti bolj kot po navadi v dvoranah razločijo glasovi posameznih instrumentov, in da se slišijo v hitrih pasažah posamezni drobni toni dosti bolj ločeno in vsak zase. Prav ta lastnost akustike prostora je povzročila, da je bila igra violinista Igorja Ozima posebno ostra in razločna, kakor osvetljena z jarko lučjo. Ton ni bil toliko voluminozen — saj spričo odprtega, Novi [srbski film »Onadva« (po posrednosti dogajanja in karakter-scenariju Stola Jankoviča in v re- jev. Saj zgodbi filma verjamemo, žiji Žorža Skrigina, produkcije zdi se nam resnična in nas zato v UFUS) kaže precej umetniškega bistvu tudi prepriča, toda to pre-hotenja, v osnovi je to resnična, pričanje ostane brez doživetja, kaj / »KRVAVA POT« V ZAHODNI NEMČIJI? Bonn, 24. jun. (Tanjug.) Sinoči so v Bonnu predvajali članom človeško globije zajeta povest iz 831113 Psihološka jasnost vsebine parlamentarnega odbora za film rfnlv. oknnariie nsihološka drama -,e Prema'°- predvsem moramo ču jn radio jugoslovansko-norveški dobe okupacije psihološka drama sugestiven individualni umetni- f:|m »Krvava not« Pobudo za o dveh kmet.li, ki ju vrtmec narod- m ^ t£ga pa v filmu »0nadva. »Krvava pot«. Pobudo za noosvobodilnega upora potegne va se. Vendar je v realizaciji ostal preveč pogrešamo. 1 predvajanje filma članom tega odbora je sprožil socialnodemo Vrednote filma so v dobro poda- i , , , . j j it film bolj ali manj samo pri dobro- Ilem okolju s tipično skrbsko krneč- j kratskl poslanec dr. Kuhn. V namernosti. Pravzaprav je škoda, kostjo ter uspeli atmosferi okupa- 1 uvodni besedi da je sama po sebi zanimiva, pro blemsko resnična ter psihološko kot idejno kvalitetna vsebina tega filma z neučinkovito, slabotno realizacijo tako rekoč zašla iz prvega nadstropja v pritličje, ne da bi v nas vzbudila globlji odmev. Ves prvi det filma je nagneten z epizodami, iz katerih komaj lovimo dejansko fabulo in imamo pri tem bolj malo uspeha ter jasne predstave, tako da vsa prva polovica filma deluje kot nesmotrna, utrujajoča ekspozicija. Šele v drugem delu pridobi film na enostavnosti, dramatičnosti, vospre-ditvi poglavitnega dogajanja — lahko bi rekli, da šele tu pridobi na zgodbi ter se povzpne do močnejšega dejanja. Kljub prepričljivi atmosferi, napetosti, logični pogojenosti dogodkov ter psihološki verjetnosti pa nas tudi tu film ne pritegne s pravo močjo, manjka mu umetniške intenzivnosti, popolne ne- ZAPISEK OB ROBU »iredentistični komediograf« na festivalu? Znani videmski šovinistični list »Mes-saggero Vene to« z dne 16. jun. 1955 Štev. 143 je iz gostovanja Slovenskega narodnega gledališča iz trsta na Ljubljanskem festivalu s komedijo Carla Goldonija »Primorske zdrahe« (ali v italijanskem izvirniku »Baruffe chioggio-te«) napravil celo veliko iredentistično zavero tržaških Slovencev. Citiral je namreč po svoje, po »messaggerovsko«, vest »Primorskega dnevnika« z dne 12. junija o gostovanju Slovenskega narodnega gledališča na Ljubljanskem festivalu s »Primorske zdrave? (saluto del Litorale sloveno, kot je to lepo nepošteno prevedel »Messaggero«). Kakor so; se torej pet večerov zaporedoma pojavili ti »saluti del Litorale sloveno« na festivalskem . gledališču, jih je seveda »Messaggero Veneto« moral po svoji logiki nacionalistične ignorance vpreči v voz nekega dozdevnega slovenskega iredentizma in je zagrmel kar v uvodnem članku pod naslovom »Antologija dobrih odnosov« proti slovenskim tržaškim igralcem: »Dopušča se, da gre dramska skupina slovenskih koinediantov v Ljubljano prinašat »Zdrave« Trsta slovenskim nacio-listom.c Slovensko narodno gledališče v Trstu ^ vrši stalno in plodno kulturno izmenjavo med obema narodoma in iznaša pred slovensko publiko tudi mnoga italijanska dramska dela,S toda za to ne dobi nobenega groša od tržaškega mestnega sveta ali pa generalnega komisarja dr. Palamare, pa čeravno predvideva enakopravno podpiranje slovenskih kulturnih ustanov komaj lani podpisani tržaški Memorandum. Sleherna predstava slovenskih ali pa jugoslovanskih kulturnih delavcev v Trstu, v Ljubljani, po Italiji, dobi za nagrado zmeraj posmehovanje, roganje in zmerjanje »Messaggera Veneto«. Tako se je zgodilo tudi z beograjskim »Kolom«, ki je svoječasno gostovalo po Italiji. Sedaj pa je vstal iz groba Carlo Goldoni in je vpadel v hrbet videmskim nacionalistom s slovenskimi »iredentističnimi« ženskami, ki mikastijo in* lovijo svoje »možakarje« v baročnem okviru ljubljanskega festivalskega gledališča. Škoda, da ni Goldoni več med živimi, jcer bi bila nova komedija kaj kmalu napisana z glavno vlogo Carla Tigolijn, direktorja lista »Messaggero Veneto« in nekdanjega tiskovnega šefa Gra/iolije-vega generalnega komisariata med vojno. Spretni Goldonijevi prsti bi najbrž segli po vesele figure tudi v Palamarov tiskovni nrad v Trstn, kjer so Ridomijevi prevajalci poskrbeli za tako lep prevod naslova Goldonijeve komedije. A. Rejec pred predvaja- cije, v ponekod izvrstni karakteri- j nJem filma je dr. Kuhn rekel, zaciji oseb (kar pa najmanj veija i da je treba obžalovati, da so ta za stereotipno prikazane četnike) I ter v glavnem precej kvalitetni igri. | Najbolj ugajata nosilca glavnih vl-or l Milivoje Zivanovič kot Stojan in i Dragutin Todič kot Hi ja, dober je Dragomir Felba v vlogi partizan skega ranjenca, predvsem pa nas film o strahotah nacističnega terorja odstranili z repertoarja filmskega festivala v Cannesu na pobudo zahodnonemške vlade. Izrazil je upanje, da bodo film člani odbora za film in radio sprejeli z razumevanjem in da Intenzivnost, kar je strastna dopo-vednost, to je označevalo solistovo igro tudi po izrazni strani. Tako je dal Beethovnovemu, v osnovi sicer nedvomno lirično zasnovanemu delu, kar dramatičen nadih. Izrazna napetost spevnih mest se je v njegovi interpretaciji razširila tudi na obe kadenci, prvega in zadnjega stavka, ko je poslušalcu že zgolj zaradi tehničnih bravuroznosti, v katere se je solist strmoglavljal in se iz njih spet začuda gladko izmotaval, zastajal dih. RAFAEL AJLEC ponske sem d >Književnih novi-nah* (dvojna številka 1. in 15. maja 1955) prebral članek »Odgo-i vor Vlajku Begooicu*. ' To je odgovor na moj članek, ki sem ga v zvezi z nekim Člankom »Književnih novin* objavil v »Borbi* 17. aprila z naslovom >Doživeli smo«. Odgovor, ki je potrjuje tisto, kar sem ne bom razpravljal na p osebnih, žalitev in sp,l°n • jal. jemam takšne ravni ja Pra??■, i ui moral* slim pa, da bi ,.,--ne 0r-javnost, zlasti P°\,-neVo- Mislim naša javnosi, zia*.. e--... „o-ganizacije, zanimati za de. jave in za to vrsto druz ^ f. oživeti smo c. Odgovor ki ga ^onostlln spet bi P0"00*:^ podpisalo uredništvo »Knjižen- \ navisal v omenjen kar sem napisal y ''"T l. pa članku: Da je nas a slJ \Ldje tudi napaka, da Pokt‘. ,g or0i-pri nas premalo uporab1] J g domnkraClje< 1“ , nih novim., ni stvaren odgovor na moj članek, ne načelna razprava o njegovih trditvah. Namesto tega K 1Odgovoru« uredništva £ ‘balistične demokracije,!^ ,književnih novim zaljm napad ČplnQ razpraD„, in da se * name, ki se ne ustavi niti pred * — podtikanjem. Ker uredništvo »Književnih novin« ni hotelo sprejeti načelne razprave, ki bi lahko bila koristna in ker tudi z drugim pi- in gaja, da rahljajo ljudje, ki nimajo odgovornosti do kultuJnelf.Mpe noja naše dežele in do pao socializma. rEGOV^ VLAJKO Prva mednarodna grafična razstava Clifford Webb (Anglija): Pod towerskim mostom, barvni lesorez NOV DOMAČ FILM , »VOLČJA NOG« Skoplje, 24. junija. Kakih sto novinarjev iz Skoplja je gledalo te , dni premiero novega domačega j umetniškega filma »Volčja noče, j ki ga je izdelalo podjetje »Var- j dar film«. »Volčja noč« je delo slovenskega režiserja Franca Sti- Dokaj zabavno kramljanje o teatru OSIP ŠEST: »SEZAM, ODPRI SE!« So ljudje, ki znajo kramljati' rahljajo ta svoj talent v £>lica po scenariju književnika o tem in onem in tretjem, šegavo Potem jih imenujemo P® n0 0o Slavka Janevskega. Glavne vloge sukati paradokse kot spreten no- je, pisce kozerij in poda njih sicer ne pričakujemo. ainj do pos.tali slovenski Marki ali Dickensi, a vendar njm sanje boli ali mani radi v prepriča Laza Lazarevič s sijajnim ga bodo lahko predvajali v Za likom starega mlinarja Neše. Skj. hodni Nemčiji. v filmu igrajo Ilija Dzuvalekov- gometaš žogo, vpletati v svoje ski, Dragomir Felba, Dragi Krst- pripovedovanje šaljive zgodbe, vevški, Petre Priličko, Saveta porogljive prispodobe; so ljudje, Malinska in Trajko Gorevski.jki umejo najti za sleherno stvar Svečana predstava filma bo ko- [ dovtipno označbo, za vsako pri-nec tedna, ko se bo v Skoplju I ložnost primeren dovtip ali anek-začelo praznovanje desetletnice. doto. jugoslovanske kinematografije.! Nekateri med njimi tudi upo- r 1945 Srečanja z umetniki-partizani FRANCE SLANA 1955 »Delati je treba, tako delati, da je človek od tega bolan...« Jutranja tišina je uspavala redke goste v kavarni, ko sva z mladim slikarjem Slano sedla za mizo. Sprva nisem vedela, kako naj bi začela razgovor. Vprašala sem ga, kakor sprašujemo znance, ki jih po dolgem času ali pa celo bunkerju naše partizanske tehni- zouania življenja. Želim le to, da ke. Takrat sem večkrat sam ležal me bo razumel človek s posluhom na pogradu. Vse okoli mene je za likovno ustvarjanje, ne da bi bilo tiho. Le od daleč je nekje do mu moral zato poprej razložiti mene prodiral Šum vode, ki je celo svojo ustvarjalno fantazijo.« Slan* vsak dan srečujemo: .Kako živiš?. »Od ilustracij. mi je odvrnil. Morala sem se nasmejati odgovoru, ki se mi je zdel tudi nekoliko jedek in trpek. Nadaljeval je: »Rad bi samo slikal, tako pa me ilustracije vlečejo od tega. Včasih me ima, da bi vse skupaj pustil, se nekam zaprl, slikal, slikal; toda, od nečesa moram živeti.« Nenadoma sem vprašala: »Kaj se ti je najbolj vtisnilo v spomin v zadnjem desetletju?. Moj sobesednik se je zamislil in me nekajkrat nemirno pogledal. Potem je rekel: »Marsikaj mi je ostalo neizbrisano v spominu. Naj govorim o sliki partizanske kolone, ki preko hriba, obsijana z večernim soncem, tone onkraj v temo. Naj govorim o mislih, o Čustvih in barvah, ki so vstajale pred mojimi očmi, ko sem mnogokrat sam sedel vrh hriba in gledal in razmišljal. Vse to sem takrat hotel vtisniti vase, ujeti čustva, ujeti barve. Toda najglob Ije se mi je vtisnil v spdmin čas, ki sem ga prebil v podzemeljskem grgrala v potoku. Takrat se je v meni vedno vzprožila neka vzmet, ki me je potegnila v zrak. Pred očmi mi je vstal spektrum barv, ki bi jih‘sedaj rad kdaj videl, vsaj enkrat videl na mojih platnih.« Oba sva utihnila. Med nama je nadležno brenčala muha. Čez čas sem ga vprašala: »Kakšen je tvoj odnos do umetnosti, mislim predvsem do. likovne umetnosti.< Rekel je: »Važno je, da je umetnik iskren v svojem delu. Sicer pa nisem povedal nič novega. To je stara stvar, ki se vedno ponavlja in ki bo vedno ostala. In še nekaj starega bom povedal: Delati je treba, tako delati, da je človek od tega bolan in takrat morda se res porodi tista prava umetnost, do katere včasih težimo velikokrat le preveč v besedah in željah.« »In za čem težiš v slikarstvu?« sem prekinila njegovo pripovedovanje. »V mojih slikah se zaznava lirična nota, ker sem bolj ali manj lirična narava. A lirika je samo ena stran mojega ustvarjanja. Proletarsko okolje, v katerem sem zrasel, mi je tudi izredno blizu in ga bom prenašal na platna brez sleherne primesi kakšne literature. Nimam namena kdo ve kaj pripovedovati, ker se mi zdi, da to ni naloga slikarstva, kajti slikar lahko zapade v patetiko. Naj povem enostavno, rad bi slikal stvari, kot jih pač trenutno doživljam, na čisto preprost in enostaven način, brez filozofiranja. Sem razpoloženjski človek in zato se dostikrat iščem v popolnoma nasprotnih barvnih kompozicijah. Kakor me po navadi slikarsko razveselijo sivi mestni zidovi, mi zopet hkrati prija barvno zelo intenziven motiv. Ne morem pa trditi, da sem sc že približal nečemu stalnemu.« »In tvoji načrti, tvoje delo v bodočnosti?. »O tem je nerodno govoriti, ker bi rad do vsega, kar sem ti omenil, prišol popolnoma sponta svoj »V kakšni smeri iščeš umetniški izraz?. »Podlaga je nedvomno še ved. no risba, kompozicija in predvsem barve. Med Slovenci je zame velik Petkovšek, katerega, žal, danes širša javnost skoraj ne pozna. V grafiki pa se mi zdi, da je najbolj naš in obenem evropski France Mihelič. Zdi se mi, da v nobenem primeru naš slikar ne more slikati tako kot slikar v velemestu. Prepričan sem, da bodo slikarji, katerih slikarstvo bo odražalo domač umetniški izraz, lahko uspeli tudi v svetovnem merilu. Pri nas ni niti človek v mestu obkrožen z najmodernejšo motorizacijo, z motorizacijo sploh, in naš tempo življenja je bolj počasen od za-padnega, ki diktira miselnost in okus modernega motoriziranega človeka aerodinamičnih vizij neke nove oblike, ki se seveda močno odraža v zapadnem slikarstvu.. Razmišljala sem o tem mladem človeku, kateremu je pokojni Nikolaj Pirnat z o-etovsko dobrohotnostjS pokazal prve smernice v risarsko umetnost, razumela sem slikarja Slano, kateri je kot mlad partizan doživel stvari, ki jih prišteva med svoja najmočnejša doživetja, čeprav ne ve, ali jih bo v svojem delu še lahko tako upodobil, kakor bi jih želel in kakor jih je doživel. ADA ŠKERL Jk "T tUM FRANCE SLANA: ZAGORSKI RUDARJI V okviru proslav ob 200-letnici zagorskega rudnika bo 27. junija odprta razstava slikarskih del z motivi iz življenja rudarjev v Zagorju. Razstavljali bodo Anton Leskovšek, ki je učitelj v Zagorju, pa se že dalj časa ukvarja s slikarstvom, dalje mladi slikarji Milan Rijavec, Izidor Urbančič in France Slana. Podobne razstave bo ta četvorica — in verjetno še nekateri drugi mladi no na podlagi svojega dela in opa- slikarji — priredila tudi v nekaterih drugih industrijskih krajih. bolj ali manj i ramo. sodi Med pisatelje take &°Vvao v | tudi Osip Šest, ki je neaa j^al okviru Pavlihove Knjižni0®. geit svojo knjigo »Sezam, ^fCjdoP'5 S rv>ri naslovom hip kra1?' ure podnaslovom teatra«. Povrnimo se za Ijavcem! Ce nam le-^ Ge re-ure govore zabavne, du• • ■ či, nam začno rahlo Pr®s bjute*; Takšen pa je tudi končni 0t,- pri branju Šestove knjiš®- vgn' čutek ni posebno neprij®t ..’g0 ^ dar nam brani, da bi Lgijed1 enkrat z neskaljenim vzeli v roke. V Šestovem prirodopis ^de\p, je sicer marsikaj dobro ^ ^ kar priča o njegovem zjasti Dokaz za to s^ift. opazovanje. poglavja o režiserjih m | Qeitaj Na skoro sleherni strani J jjeK0' posrečenih karakterizacij- ^ petere primere so prav do Aanr stikrat je znal avtor &V<1J r0 tiii' Ijanje zabeliti s pravo m morja in satire. .. slT3pl Toda teh pozitivnih.^ pe knjige »ne moremo poua ^glada bi našteli tudi nje”.i0 vitne pomanjkljivosti. u j0go, si je zastavil prezahtevn. dobi pokazati v humoristični uv0 jega rikiranje prehudo, »rh . da pazljivemu bralcu ne .-tične skuša Šest doseči hurn l0 pre-efekte_s sredstvi, ki jih M;jenje,T1 pogosto uporablja: s k°P etira-slikovitih paradoksov, s E- teatrsko Mtovsčm ja vanjem, s Sestava knjiga spomine na Lipahove n3šlefe VOJ11 zgodbe«, ki so izšle že Pre<^ ' sjia Primerjati obe knjigi je *toVi za težavno, ker. gre pri ® 1oh, Pr' kozerijo o gledališču na SP. dot o Lipahovi pa za zbirko an_ p3 naših teatrskih ljudeh. knjiga lahko rečemo: Lipahova .^u. še zdaj, sedemnajst let P^0 bi učinkujfe sveže, medtem dvaj-Šestova lahko izšla deset a ji set let poprej ali kasneje, P ^ej ne bi dosti poznalo. To pa slabost kakor prednost. ^ Kljub vsem pomisle^®111 ge-pridržkom pa moramo mn(>gib stave knjige veseli: po .peresnih in celo sila resni-1. vah o usodi in nalogah gl ki smo dobili knjigo jaijiVe obravnava vse te reči s c geVe plati. Brati pa jo je trena ^eba o pravem času. kakor .1 razP°sbe ženje za poslušanje P?psneJfanoV-ali branje detektivskih ro_^ "'slove1?' najti primeren čas ,in_„^"giasbe .. nna ‘ In še' eno pozitivno P'aA, Sestava knjiga: suša v je ski humoristični literatur^ postala z njo malo manj V dxugo dzteižetje. - po.d suijčtnC &a$tawatnčf *io let Športa v svobodi« Obračun in pregled dela , D^nji dan, 25. junij, bo zapisan v zgodovino slovenskega j, a kot pomemben dogodek, ki se ga bomo spominjala še 6etz fon VfS^° Začenjamo namreč s slovesno proslavo 10-letnice ** dejavnosti v svobodi, proslavljali lx»mo velike športne do-I ^ C’ ^ s-o se dogajala v razdobju graditve naše nove domovine, I prvih začetkov po osvoboditvi do danes. Mimo nas so šli «1 m trpki časi; veseli zaradi tega, ker nas je v naši športni M\IK>Sti močno podpirala ljudska oblast z vso javnostjo, ®“ai> kadar smo colo v lastnih vret ah naleteli ^ nalog današnjega športa t kdjr°*\!wa 10-letnice športa bo ttiih n.el>'ak obračun dela sloven-Mihnrl^n?,D2^n^nih organizacij, jig ~e#a članstva in funkcionar-crf' ,? revija našega dela, iin„n0l}mPiada v malem jo lahko kajti na številnih prijeti b°mo imeli priložnost viti b ‘!jres c0('t naših športnikov, Dn/0C° merili svoje sposobnosti ^ borbah za prestiž in br~. tokrat za izprerhembo čp, *agrizenosti, brez točk in še * ^gega. liani- ^venski športniki pro- ie c ta pomembni jubilej, lja‘ P°sebnim veseljem pozdrav ® O Snnii *r odi msfnrtniki *ki) *fr>a teh slavnostnih tekmovanjih it at ti'h SDOJ* sredi zastopnike E.,republik in goste iz za- 'epuvu f ^ teh’ i s ™°jo udeležbo dali “ " —— ------------ *- večji hr ;t)sern. prireditvam 4: ln privlačnost. številni GOSTJE — DOBRODOŠLI ^ostje — med njimi orodni te- iz Danske, ij iz košarkarji it ><■> in Nizozemske, kotalkar- I JjL^Je in i ° j — ter številna moštva b0f D nteži, judoistov, roko-„o/PD- plavalcev, odbojkarjev, ce^°?e^ašeD, rokometašev, strel-čPo’ k.e8ljačev, balinarjev, sabljali ..lri kolesarjev iz Hroatske, }[e in BiH — so se vabilom republiških strokovnih zvez !> le radi odzvali. Zato jim velja h U . -P športni pozdrav in za-Upajmo, da se bodo v naši ^ 1 dobro počutili in odnesli iz Slovenije — Ljubljane — **Hše vtise. pa velja pozdrav tudi i *«di ///I. slovenskim športnikom in ki bodo prispe- ciomrjem d, ,SDoJ delež k čim lepšemu |f( . tedna športnikov — >10 sPorta v svobodU. ^ Proslava 10-letnice športa pa ,'*m° stvar naših športnikov, n£-Deč ose naše javnosti, ki je v 'ana * ~ ^cvilil uugctjanji Portno dejavnostjo. 6S ?P°r< služi krepitvi zdravja ki ?&ših ljudi in je torej vsem Mr fpristen. Zato bodo športne )L --De velik propagandni pri-W ■ ^roke športne dejavnosti, ^nekakšen prijem, s katerim družbenem razvoju pove-, ,a z vsemi dogajanji, torej tudi h 'od -'■vunoc/l IjCHIr, .5 IVHU-I *•»»«> .! privabili o vrste športni-einiveč delovnih ljudi, pred- 4* Pa našo mladino. Prepri-r#2t STno' ^a večina naših ljudi ?o U?e Pz80jno in družbeno vlo->01 J i° °digrava naš šport že - e‘ po osvoboditvi. Zato pa naj Up r t'v OSVOVOOllVl. /.,UO pil litij lliuvailji* »o nikogar, ki ne bi po svojih I športnih uspehovl trpki i na neraztime-na&i socialistični družbi. močeh podprl naših športnikov, da bo ta proslava čim veličastne je in dostojneje potekla. Številne so prireditve, na katerih bodo nastopali tekmovalci v izbranih vrstah, pestre in zanimive so, skratka za vsakogar nekaj, pod geslom — zdrav duh v zdravem telesu. Okrajni ljudski odbori, množične organizacije, sindikati in podjetja naj omogočijo pripadnikom športnih organizacij, da bi s svojo številno udeležbo manifestirali moč športa v naši domovini, še posebej 3. julija, ko bodo vse prireditve doživele svoj višek s športno parado. Finančna zmogljivost športnih društev ni najidealnejša. Treba jih je torej podpreti. Podprli pa bomo to veliko akcijo tudi z udeležbo na športnih prireditvah. Zveza športov Slovenije je kot centralni prireditelj predvidela propagandno nizko vstopnino za vse nastope, da bi si jih lahko ogledalo čimoeč ljudi, predvsem mladine. 7, a kvaliteten program jamčijo vsi nastopajoči in nikomur ne bo žal žrtvovati nekoliko prostega časa za prijeten športni užitek. PRVI TELOVADCI IN ODBOJKARJI Oficialnih svečanosti otvoritve tedna >10 let športa v svobodU ne bo, ker bodo vse svečane prireditve ob zaključku tedna. Tako bodo v uvodu nastopili najprej telovadci in odbojkarji. Ze ob 16. uri bodo začeli državni reprezentanti v orodni telovadbi na letnem telovadišču v Tivoliju svoj dvoboj z reprezentanco Danske, kar bo ena najkvalitetnejših prireditev orodne telovadbe v zadnjih letih. V primeru slabega vremena bo prireditev jutri na Taboru. Ob istem času se bodo začele odbojkarske tekme moštev Zagreba, Maribora, Novega mesta in Ljubljane na igrišču pod Ceki-novim gradom. Danes bodo na sporedu trije dvoboji, ob jutrišnjem nadaljevanju ob 9. uri pa bodo prav tako tri tekme. Ta medmestni turnir bo prav gotovo privabil veliko število gledalcev, ker bodo nastopili najboljši odbojkarji iz vseh štirih mest. Ob prihodu v naše mesto vas, dragi športniki iz inozemstva, bratskih republik in Slovenije, vsi Ljubljančani prisrčno pozdrav- I Romunija 3:2. Ijamo in vam v plemenitem tek- Jn ge ena ZInaga movanju želimo ^ mnogo lepih | Jugoslavija je premagala Današnji in jutrišnji program Sobota Ob 16: Odbojkarski turnir Maribor : Zagreb : Novo mesto : Ljubljana na igrišču pod Ce-kinovim gradom. Ob 16: Telovadni dvoboj Danska — Jugoslavija na letnem telovadišču v Tivoliju. Ob 20: Srbija — BiH — Slovenija v dviganju uteži na prireditvenem prostoru Gospodarskega razstavišča (GR), Titova cesta 50. { Ob 20: Revija umetnega kotaljka-nja na kotaljkališču v Čufarjevi ulici. Nedelja Ob 7: Kegljaški troboj Beograd : Zagreb : Ljubljana (moški) na kegljišču Ilirije v Zgor. Šiški. Ob 9: Kegljaški dvoboj Zagreb : Ljubljana (ženske) na kegljišču Gradisa, Malenškova ul. Ob 9: Tekmovanje najboljših strelcev Slovenije in republiških reprezentanc na strelišču ob Dolenjski cesti. Ob 9: Nadaljevanje medmestnega odbojkarskega turnirja na igrišču pod Cekinovim gradom. Ob 10: Judo troboj Beograd — Zagreb — Ljubljana na prireditvenem prostoru GR, Titova 50. Ob 15: Medmestna rokometna tekma Beograd — Ljubljana (ženske). Ob 15.45: Medmestna rokometna tekma Beograd — Ljubljana (moški). Ob 16.55: Izbirno tekmovanje za sestavo ženske državne atletske reprezentance. Vse na centralnem stadionu, Titova cesta. Ob 16: Nadaljevanje judo troboja. Ob 20:Nadaljevanje j odo troboja v Judo. Obakrat na prireditvenem prostoru GR. Ob 20: Tekma v hokeju na kotalkah Hrvatska — Slovenija na kotaljkališču v Čufarjevi ulici. hodnje JUTRI ODREDOVA KOLESARSKA DIRKA V PROSLAVO »10 LET SPORTA V SVOBODI« Prva preizkušnja slovenskih kolesarjev pred dirko po »Hrvatski in Sloveniji« V okviru proslav desetletnice j teto slovenskih dirkačev in ugoto- I co, kajti naša republiška zveza na-športa v svobodi je kolesarski klub j vila njihovo pripravljenost za po- | merava poslati na dirko »Po Hrvat-Odred pripravil cestno dirko, ki bo memben nastop na dirki »Po Hr-' ski *n Sloveniji« dve moštvi, razen po dolžini proge in tudi »icer po zahtevnosti ena najtežjih v letošnjem letu. Hkrati pa bo ta dirka tudi precej zanimiva, saj se bodo pomerili med seboj kolesarji Foto-kemike in »Zagreba« iz Zagreba, Proleterja iz Kopra, mariborskega Branika ter ljubljanskih klubov: »Rog«, Ilirija, »Ljubljana« in prireditelja. TEŽKA PROGA V sporazumu s KZS je prireditelj, kolesarski klub Odred name. noma izbral težjo progo zato, da bi lahko tehnična komisija KZS ob tej priložnosti presodila kvali- EVROPSKO ODBOJKARSKO PRVENSTVO Jugoslavija — SZ 3:1! vatski in Sloveniji«. Proga jutrišnje teh pa še nekaj kolesarjev — po-dirke bo namreč potekala od Ljub- j sameznikov. Bukarešta, 24. jun. Naša odbojkarska reprezentanca je zasluženo premagala reprezentanco SZ s 3:1. Med tekmo je občinstvo pozdravljalo naše igralce in jim niso Mii zadovoljni ne voditelji ne _ . igralci. To je bila slaba in nezani- ; Santa, Bonin, Brajnik, Mariborčani; ljane prek Vrhnike, Logatca, Postojne, Razdrtega, Ajdovščine, Črnega vrha in nazaj prek Logatca do Ljubljane. Dolžina proge je 160 km, je večinoma asfaltna, deloma pa preko Cola in Črnega vrha precej težavna zaradi mnogih vzpetin. Na tej progi bodo nastopili člani vseh kategorij, medtem ko se bodo turisti pomerili na mnogo krajši progi od Ljubljane do Vrhnike in nazaj v dolžini 38 km. Start za obe skupini je določen pri končni tramvajski postaji na Viču, kjer bo tudi cilj. Začetek dirke pa bo ob 7. uri zjutraj. ŠTEVILNA ZNANA IMENA Dejali smo že, da bodo preizkusili svoje moči na dirki članov najboljši slovenski kolesarji hkrati z nekaterimi državnimi reprezentanti iz Zagreba. To so Koprčani: Delta ob dviganju naše zastave prire-ltega, j{er Ka j6 izčrpala tekma s SZ, duo prave ovacije. Ostali rezultati: CSR - Francija 3:0, Poljska - Madžarska 3:1. Tolažilna skupina: Italjja - Belgija 3:0, Albanija - Avstrija 3:0. Zenske: ST - Madžarska 3:0, CSR - Bolgarija 3:2, Poljska - ‘ Francijo. Z rezultatom in tudi igro pa miva igra, zlasti y prvem setu, ko so Franooai vodili * 3:0 in 18:1. V nažem moštvu so vsi igrali slabše, kakor zmorejo. Zadovoljila sta samo Mikina in StojimirOvlft. Naše moštvo je igralo slabo tudi zavoljo kateri je igralo z vsem poletom. Bržkone, je tudi preprifianje, da se nasprotnik &e zmore resno postaviti po robu, nedvomno vplivalo na igro in rezultat. Kljub temu, da je Jugoslavija po nepotrebnem izgubila en set, ima še vedno možnost doseči tretjo mesto, kar pa je seveda odvisno od izida tekme s Poljsko, ki bo v nedeljo dopoldne tor od izidov, ki jih bo dosegla v preostalih tekmah z Romunijo in Bolgarijo. JutTi »e bo Jugoslavija pomerila s CSR. Rezultat: Jugoslavija — Francija 3:1 <9:15, 15:8, 15:10, 15:9). *•*» Podn\ilščak, Curk, Žižek in Svati.ia ter Ljubljančani: Žirovnik, Janežič, Omerzel, Valant, Flajs, Bergant in drugi, od gostov pa Osrečki, Ožanič, Novak, Barac, Pokupcc in Radotič. j gHj«) Vsi ti bodo * izpostavljeni budnemu očesu« zveznega kapetana tovariša Ljubiča, ki prihaja na to dirko z namenom, da bi mogoče izbral celo nekaj kandidatov za sestavo jugoslovanske državne reprezentance. Tudi trener KZS tov. Uršič in tehnični referent tovariš Valant bosta ob tej priložnosti opravila prvo izbiro dirkačev, ki bi prišli v' poštev za slovensko reprezentan Brez dvoma bo to ena najkvalitetnejših kolesarskih prireditev, ki bo še posebej privlačna zato, ker je K K Odred pripravil za zmagovalno moštvo pokal, za posameznike pa lepa praktična darila. Hkrati bo to prva manifestacija slovenskih kolesarjev v okviru prireditev desetletnice športa, tej pa bo sledila prihodnjo soboto spet cestna dirka, ki pa bo po svoji pomembnosti še bolj zanimiva, saj je zanjo že doslej prijavljenih nad 120 kolesarjev. -d TENISKI TURNIR VWIMBLEDONU Zmage favoritev Wtmbledon, 24. jun. (AFP). V III. kolu mednarodnega teniškega turnirja v Wimbledonu so bili danes doseženi tile rezultati: Trabert (ZDA) -- Stuar (ZDA) 6:4, 6:3, 6:1, Davidsson (Svedskai - Night (Anglija) 6:J, 63, 2:6, 4:6. 6:J, Drobny (Egipt) — Arkin-stal (Avstralija) 6:4, 2:6, 6:2, 11:9, Peryti (ZDA) — Stookenberg (Švedska) 2:6, 6:4, 4:6, 6:4, Hoad (Avstra-dja) — Skoneeki (poljski begunec) 6:3, 6:3. 6:4, Flam (ZDA) - Huber Avstrija) 4:6, 6:2. 6:4, 6:2. Rosewall ((Avstralija) — Baret (Anglija) 6:3, 6:2, 6:2. Patty (ZDA) - Wilson (Anglija) 6:2, 7:9, 6:4. 6:1, Segali (J. Afrika« — Hnrtw!g (Avstralija) 8:6, 6:4. 6:4, Kumar (Indija) — Wermaok (J. Afrika) 6:3, 6:2, .3:6, 9:7. NOGOMET Turnir pionirskih moštev Nogometni klub Krim bo priTedti danes in Jutri v okviru proslav desetletnice osvoboditve ln desetletnice ustanovitve kluba tradicionalni pokalni turnir pionirskih moštev. Sodelovalo bo 9 možtev. Začetek danes ob 16. uri. Nadaljevanje Jutri, 26. Junija, ob 8.30 na igrišču Krima na Rakovniku. lu 3 >pohodu< med društvi »Par-tt^n< murskosoboškega okraja ,jjj° skCU' *°rej pri jPartizanut Mur-^°boprehoditi* je »“o.boljša društva okraja, kajti tod 1 društvom v okraju, saj jih mno-j macijami in nastopom pionirske-‘krajevni činitelji, pa živi v tem Precej dolgo pot, kajti o™- beležijo že tretje leto v vseh po-I gokrat povabijo na meddruštve- ga pevskega zbora. Ko je bilo okraju nekaj društev v zelo le- f>o(p 80 oddaljena od Murske So-\ gledih zelo dobre uspehe. Gonil- — „*i„. .............. Dec kilometrov m imajo' a sjja društvene dejavnosti so lt>e, ra , °. precej neugodne hkrati z uslužbenci 5 med seboj, občine in z izredno živahno mla- dino premagujejo razne težave, de- ,n’tn*vo Pa je, da se ta po-0>UrJuka ,in, šolsk? mladina v | ki se ^ni S° okraju izredno: Brez jim postavljajo na pot.' pred dvema nedeljama priredili ------ telovadnice so, zato delo v Rogaševcih propagandni na- %0Mia za statiko ter razne poziini pri njih nekako zamre, stop, da bi tamkajšnjo mladino Nvi0;? }&re> ®? Posebej pa so ji ’f0[|a vsako leto imajo redne *kj u . sPomladanski in jesen- akademije in nastope, kajti okrog rosl- 150 društvenih pripadnikov pač | najde možnost, da se na te pri-1ELJI — GONILNA SILA roditve dostojno pripravijo, ker V CANKOVI | jjm torej zima ni naklonjena, so ViOnkova je približno 15 km. tembolj aktivni pomladi in po-^na od Murske Sobote. Po | leti. Uredili so si telovadišče z na tekmovanja v odbojki in atle- konec te vaške, nadvse prisrčne tiki, vsako leto pa organizirajo ] svečanosti, se je za nosilci zgr-tudi meddruštvene spomladanske , nila vsa vas in teklo je staro in in jesenske krose. Kljub teža- j mlado. vam, s katerimi se borijo, so. Tudi pripadniki telesnovzgoj- Povedovanju funk- okrajnih drugimi napravami raznimi razgibali in pritegnili v telesno-vzgojno dejavnost. Ni čudno torej, če tudi krajevne oblasti dajo temu društvu primerno priznanje in mu po svojih močeh pomagajo. Glavna odlika »Partizana« v Cankovi pa je, da se njihovo članstvo odzove vsakršnemu vabilu Okrajne zveze »Partizan« in sodeluje vsepovsod, kjer koli se za to pokaže potreba. NAJLEPSl sprejem TITOVE ŠTAFETE Bruštvni nastop TVD »Partizana« Cankova j Le avtobusna zveza veže 22 km ! oddaljeni Grad z Mursko Soboto. Društvo »Partizan« v tem kraju ima prav tako vzpodbudo pri svojem delu pri učiteljih. V društvu prevladujejo predvsem starejši člani in osnovnošolska mladina z (Jijaki nižje gimnazije. Posebnost tega kraja nasploh Je ta, da nikjer ne priredijo tako veličastnega sprejema Ti' tove štafete kot tod. Nosilci šta-. I fete so vsako leto znova prijetno presenečeni. Tudi letos se je zbrala vsa vas v kilometer dolgem špalirju ter obsula s cvet- jiem nosil-> štafete, potem ko jih! nekaterih družtvih o nega društva v tem kraju tare pem soglasju z oblastjo in kmetijskimi zadrugami ter ostalimi organizacijami. Med te telesnovzgojne organizacije prav lahko prištejemo sicer bolj revno društvo »Partizan« v star problem: imajo telovadišče, Križevcih, ki bi se prav rado telovadnice pa ne. In še s telovadiščem imajo precejšnje probleme. Kmetijsko gospodarstvo si lasti nad njim pravico, tako da dokopalo do uspehov, pa jim nekako »ne gre«. Nosilci vseh derbi so spet učitelji, pomoč pa jim daje občina. Sami so si uredili pirde mnogokrat do trenj med sicer majhno, toda prijetno telo-društvom in to gospodarsko usta- vadišče, pri tem pa imeli precej novo, Kljub temu pa so nastopili! borbe z naravnimi pogoji, ker je na okrajnem zletu v Murski So- ta kraj precej hribovit. Svet jim poti ter šli celo na pokrajinski je dala na razpolago občina, z zlet v Celje. Prebivalci so nad- zadrugo vred pa bi radi zgradili vse požrtvovalni, kar se odraža dvorano, da bi jo uporabljali za tudi na otrocih, saj imajo do šole zimsko vadbo. Problem pa je se-skoraj uro hoda, pa po končanem veda denar. Denarja nima niti pouku kljub temu žrtvujejo čas zadruga niti društvo in tako osta-za telovadbo, »Narodni šport« te- ne za enkrat vse samo pri že-ga kraja je smučfinje in je mla-|liah. Pa vendar so si preskrbeli dina zanj tako vneta, da si kar j kroje in od 90 društvenih pri-sama izdeluje smuči. padnikov, jih je kar 60 odpoto- Skoda je, da občinski odbor na pokrajinski zlet v Celje, nima preveč razumevanja za dru- Približno tako »hribovito« štveno dejavnost. V vasi je za- društvo je tudi v Bodoncih. Sol-družnl dom, v njem kinematograf- 'sko dvorišče je hkrati telovadišče, ska dvorana, društvo pa nima Vaška mladina sestavlja društve- možno6ti, da bi dobilo prostor zimsko vadbo. Toda dejali so, da ne nameravajo odnehati, žilavi so in požrtvovalni, to pa jih vodi vsako leto do novih uspehov. no članstvo in borijo ae za to, da bi z gasilci in prosvetnimi delavci tega kraja zgradili skupen dom. Gradbeni material so pripravili sami. Člani in mladina so pomagali pri žganju opeke in v sinri ir Mnr prav teko 80 spenili s prosto- V SLOGI JE MOC voljnim delom pomagati pri Medtem ko smo govorili pri gradnji. Pa spet isti refren: de- težavah ter naria ni TUDI V TlSlNI JE ŽIVAHNO »Ogledali« smo si tudi podeželsko društvo v Tišini. Šolska mladina z učiteljstvom je glavni sestavni del tega sicer majhnega, pa vendar živahnega telesno-vzgojnega kolektiva. Pridni so in požrtvovalni, ne ozirajo se na slabo vreme in v takih primerih vadijo kar v šolskem razredu, tako da so se za ziete prav dobro pripravili. Mladina je tod zelo navdušena za delo in si želi razen splošne telesne vzgoje še udejstvovanja v raznih igrah. Prav gotovo jim bo to uspelo, kajti namenili so se tudi tukaj složno delati z zadrugo in dokončno urediti dvorano v zadružnem domu, da bi bila uporabna za vadbo ter različne prireditve. Za zaključek današnjega »pohoda«, poglejmo še društvo v i Rakičanu, ki šteje okrog 60 pionirjev in učencev kmetijske šole. To društvo je le 3 km oddaljeno od Murske Sobote. Zato ima zelo tesne vezi z društvom v Murski Soboti, s katerim večkrat skupaj nastopajo in tekmujejo. Izredno delaven je upravnik posestva inž. Skledar, ki je hkrati društveni predsednik in aktivni odbojkar. Manjkajo jim vodniki, sicer j bi lahko pokazali še mnogo več, j ker so pridni v delu in jim gre zadruga 9 kmetijskim posestvom vred precej »na roke«. V dvorani lahko telovadijo, poleti pa sodelujejo na raznih tekmovanjih, še najbolj pa v odbojki, kjer so polzeli že precej uspehov. | Nasploh je pri teh društvih j videti, da si želijo n jihovi pri-' padniki splošne razgibanosti, atletike in športnih iger, kar pa jih vse skupaj vodi k istemu cilju — v zdrauie in Z JUBILEJNEGA ZASEDANJA GENERALNE SKUPŠČINE OZN OB L POMURSKEM TEDNU V MURSKI SOBOTI — DANES BODO ODPRLI GOSPODARSKO RAZSTAVO TEŽNJE PO UNIVERZALNOSTI OZN j Vloga Mure se spreminja Ob (Nadaljevanje s 1. strani) mednarodnih stikih, o čemer so tudi te dežele pripomogle k s Fevdalni gospodarji so upora- pri povečanju molznosti. Lepo krat, ko je delila Slovep^ur]u govorili nekateri delegati na za- skupnim naporom za ohranitevs Muro za razmejitev svojih število rodovniških krav daje v povprečni letini je v zumi o kolektivni varnosti, ki slone na načelih Ustanovne listine OZN. ZDA so sklenile takšne sporazume s 44 deželami. sedanju. ZDA bodo ukrenile vse, miru«. Obširno je govoril tudi S posesti: na levem bregu so si , enem letu več kot 3000 kg mleka, da se ta težnja uresniči. Po nje- o tehnični pomoči OZN nerazvi- < podrejali Slovence Madžari, na | Gospodarske razmere z obeh govem mnenju so potrebni veliki tim deželam. ^ .sdesnem pa Avstrijci, reka pa naj 'strani Mure so tako slične, da . napori in solidarnost, da bi ohra- Zvečer so govorili še delegati ^ umetna pregraja medijih bo najlaže reševalo skupno Dullas se strinja s tem, da se mir. Dulles je poudaril, da Formoze, lurčije , Nizozemske,s prebivalci. To razdvojenost, ki vodstvo na bodočem velikem ________— je morda začela nova doba v so ZDA zveste OZN. Da ta dobro Dominga, Norveške, Nikaragve? tamkajšnji prebivalci niso ni-!okrajn, ki bo imel sedež v Mur- gibom proti Lendavi, s • J _• _ .1 _ :i» „1 -1X1 ■ n Ti nlfvpuci id P e I m L' I -On S 1 v • •« —i Tl. Gospodarski stiki s tržaškimi podjetji Trst, 24. junija. — Danes je iz Trsta odpotovala jugoslovanska gospodarska delegacija, ki je pod deluje, je najboljši dokaz v tem, in Belorusije. Predsednik Gene-da nobena članica ni izstopila iz ralne skupščine Van Klefens je nje in da znatno število dežel posvaril kuomintanškega mini-t pričakuje, da bodo vanjo sprejete, stra Jeha, ko je ostro napadel? . .... . , , , ■ •• Kitajsko. Van Klefens je pouda-s Na včerajšnji dopoldanski seji rjl Jda svežana usedanja OZN^ ,e razen Pinayja govoril tudi ar- n,so za polemiko. Jeh je pripom-S pntinski delegat Cooke, ki je nj] (|a ne ada 51anicc OZN>^ kritiziral uporabo veta v Var- „„ š!ki velesejem. Pred svojim odho- gentine in njene vlade načelom; dom so se delegati sestali s pred- Ustanovne listine ZN. sednikom tržaške Trgovinske in Prekmurski mottv vodstvom generalnega tajnika 1 nostnem svetu in dejstvo, da OZN ^"fra ČHal^od^tavke,'v katerih > Zvezne zunanje trgovmske zbor- se vedno ni univerzalna organ,- da tiste< ki se zavzemajo za s mce Iva Barbalica obiskala trza- zacija. Poudaril je vdanost Ar- ; .)0„an;a s Kitajsko s spolom , r, ^ . . . . ’ T-v ■ • ^ Aunanji minister Dominga je^ j zahteval, naj sprejmejo Italijo n . . . .. . , . „ . Zvečer ie siamski delegat Van in Španijo v OZN. Turški dele-s industrijske zbornice Cosulichem Vujta|akJ pozval 0ZN, naj gat je govoril o vlogi svoje de-^ Z J1**11211 r^Sovairjali o pe- Spre;me;0 v članstvo več azijskih žele v regionalnih obrambnih S re&h ekonon^kih vprašanj. .P d ž ] >tak da Jbodo zvezah. > Obiskali so tudi predsednika tr- ’ < žaškega velesejma inž. Sospisio $ £ 'SZST'to Sestanek Molotov-Dulles ; mednarodno razstavo v Ljubija- _ . £ |uq prišel v B60^rad kot San Francisco, 24. jun. (AP) bcxio sprejeli ob zaključku G€ne-^ gost Zvezne zunanje-trgovinske Včeraj opoldne je sovjetski zunanji ralne skupščine OZN. zbornice. Inž. Sospisio je valbilo minister Molotov priredil ameriške- Molotov je sprejel tudi pro- s srsrejel. mu državnemu tajniku za zunan je; ceduro, ki so jo zahodni zunanji? ! zadeve Dullesu kosilo, ki so se ga ministri predlagali glede konfe- ' Izpred tržaškeaa sodišča tudi pomočnik državnega renče štirih v Ženevi, S r "““"‘“"a” sekretarja za vprašanja Zahodne , S Trst, 24. junija. Okrajno so- Evrope Livingston Merchant, ame- J£qČ{( P0P0ViČ -------------- PillOV S dišče v Trstu je danes oprostilo riški veleposlanik v Moskvi Charles * £ štiri domačine s Proseka, ki so Bohlen in drugi. Kolikor jc bilo San Francisco, 24. ju. (Tanjug), s bili obtoženi, da so lani 4. no- mogoče izvedeti, sla oba zunanja Vodja francoske delegacije na ’ vembra z modrim papirjem pre- ( ministra ob tej priliki govorila o zasedanju Generalne skupščine > krili zeleno polje italijanske tri- ' vprašanjih v zvezi z bližn jo konfe-| OZN zunanji minister AntoineS kolore ter tako sramotili državno renco ministrskih predsednikov šti- Pinay ter vodja jugoslovanske < ^oji priznali ____ razen peščice iz- zastavo. Čeprav je javni tožilec rih velikih sil v Ženevi, o prizade- delegacije državni tajnik Koča > ^ hoteli iz tega ko- spremenil prvotno formulacijo van jih za razorožitev in o Dal jnem Popovič sta se sestala včeraj P°- ^ dobitek _________ so hoteli ohraniti obtožbe »sramotenja zastave« v vzhodu. poldne v »Holetu Mark Hoplins«, s razn[ strankarji predvojne Jugo- nastanila franco- > siavye_ Nj. čudno, da so se taki nasprotniki delovnih ljudi hoteli iti Prekmurce in Štajerce — ki naj bi bili po njihovem dva različna naroda — tudi v novi Jugoslaviji. Toda njihova prizadevanja so bila zaman! Prebivalci z obeh strani Mure, pridni kmečki ljudje, ne čutijo nobene razlike med seboj. Brez obotavljanja Buenos Aires, 24. jun. (AP). vlado, so sodelovali tudi politični Argentinski minister za voj-^so se odločili za skupni veliki Argentinska vlada je odstopila, elementi. Voditelja upora sta bila sko general Lncero pa je izjavil} pomurski okraj. Prav tako so odstopili tudi ne- mornariški minister Anibal Oli- Y razgovoru z novinarji, da se^ kateri višji funkcionarji v dr- vieri ter kontreadmiral Torenzo vo;ska pravzaprav ne bi smela!? POMURJE JE NEDELJIVA žavni upravi Predsednik Peron Calderon. Na koncu je Peron po- vme5avati v politična yprašanja.!> POKRAJINA Dalpoložaj v Argent?^ic 3oane nfsterV^viisfo'^! Luce”o P«* i« bil takega mnenja in^ Na obeh straneh Mure od že docela normaliziran. Obramb-1 »Ce me ne bi bila ohrabrila pod- *"di zdaj ni spremenil, da se> ^gone do Ler^ve se vleče no ministrstvo je odredilo, naj pora ljudstva in vojske,, je de- morajo namreč vojak, ?£££ izpuste iz zaporov večje število jal, »bi zapustil svoj položaj zgolj z vojaškimi zadevami. ro-^ne ’ rj-e na ^^odu in zahodu častnikov, podčastnikov in mor- spričo nerazumevanja in podlosti , da vsa argentinska vojska je ab-SpQ ^ ^ ie Mura utrla narjev, ki so jih aretirali v mor- posameznikov. Tega tudi nisem solutno zvesta generalu Peronu,^ t Na abeh straneh pridelujejo nariškem ministrstvu, kjer je iz- j storil, ker sem se bal, da bi uteg- vrhovnemn poveljniku oborože-^ mnog0 pšenice koruze in rži bruhnil upor, a v upor niso bilii niie biti posledice takšnega rav- nih sil. To je tudi dokazala>Sedal se kmetovalci navdušujejo c,„. L______ _____ ^ gjj. bolj malo padavin, “to je krat suša. Mura pa prinaša letnih mesecih precej vode ’2 atrije. Ker so polja obMm^ na skoraj kot miza z 1f^?nvnja. gibom proti Lendavi, stro ^ ki proučujejo sistem nam_ kanalov. Večjih terenskih prep ne bi bilo, če se bodo lemve^ cije izplačale. Posebno ^anjein | so krediti, ki jih je v s ^ I času treba nalagati tam, W hitreje obrestujejo, Sprožena misel o ne pomurskih polj pa zaraje imela vojska čast, da jo je v zadnjih resnih dneh vodil general Peron, predsednik republike in vrhovni poveljnik oboroženih sil«. Tudi peronistična stranka in Generalna konfederacija sindikatov sta v posebnih razglasih izrazili zaupanje predsedniku republike in stranke. Sinoči je imel predsednik Peron govor, v katerem je podal pregled nedavnih dogodkov v Argentini. Iz varnostnih razlogov prej ni bilo mogoče objaviti podrobnejših podatkov o njih. Vojaško sodišče zdaj ugotavlja odgovornost tistih, ki so bili ne- i posredno ali posredno sodelovali v uporu. Oborožene sile so zadušile upor nekaterih pomorsko-letalskih enot, ki so ga vodili nekateri višji mornariški častniki. Že od novembra lani so poskušali v zaroto vključiti še nekatere druge vojaške poveljnike. V zaroti, katere cilj je bil vreči ■ Na Plaza del majo v Buenos Airesu: po uporniških bombah strojnicah razdejani avtomobili J za pridelovanje sladkorne pese, >ki bi bila bolj donosna, kot so s žita. Zadržuje jih le tovarna, ki > bi peso predelovala v sladkor. ’ Po položnih hribih, ki obkrožajo pomursko ravnino, dobro uspeva sadno drevje in vinska ^ trta. Najboljše vino pridelajo v > okolici Jeruzalema, vendar je - tudi vino z radgonske okolice in ; lendavskih goric priznano; dobro 1 ;> vino pa lahko pridelajo tudi na * "> Goričkem. Te kmetijske panoge \ dopolnjuje živinoreja, ki je raz- > širjena po ravninskih in hribovi-s tih krajih, ker služi živina tudi s za obdelovanje polj in delanje > gnoja. Zato ji posvečajo prav S posebno skrb, kar se najbolj kaže Pomoč v nesreči vam nndi nP7godno zavarovanje, ki ga je deležen naročnik »Ljndske pravice« sko podjetje »Nafta«, in 5 soboško, kjer bo sedež OKr ^ 7 večjimi podjetji. Te&a . ^ i moč spremeniti niti v ^ dočnosti, ker Pomurje n®> rovin za veliko industrij ■ g nova odkritja nafte in sl®j;etja tovarna ter predelovalna P^j^o kmetijskih pridelkov ne ^ mogli zmanjšati kmečkega valstva pod polovico. | Tega se zavedajo vsi: od ^ ski SobotL Okraj bo razdeljen na tovalcev do s*ro^OV^ pridem za pol ure’* na hTibu in 4tja še dandanes hodijo takoj povedala. Vendar n: haloški pred dnevi naznanil počitnice in otroci so vsi veseli prihiteli na cesto. pionirjev; sami med seDoj ^ j0 volili. Ko sem jo vprašal, kako ^ Med njimi so tudi takšni, ki se jeseni kaj ubogali, je samozavestno ne bodo več vrnili v šolske klopi, dala: »So me že morali. Zdaj Pa^_ ^ Zanje je bil ta dan konec šole. Ko koga drugega izbrali.« Angelca ^ujU sem jih videl, me je začelo zanimati: v svet. Za šiviljo bi šla i*1 ^e\0. kakšne misli se skrivajo v teh gla- je že prijavljena na odseku vicah? Kam nameravajo ti pobiči in Njena starejša sestra dela v ' tovarni v Majšperku, brat Mariboru in tudi me je gledal. Nehote se mi je vrinila so danes zapustili za zmeraj sc on* dekleta? Ustavia sem enega med njimi, avtomobilov v Fantič je bil iz Janžkega vrha v hoče v svet. jd Halozah. Malce boječe in nezaupno Tako je pri vseh teh ^ goisKe pos«**' . ptl na jo z njim. Ko sem ga vprašal, če vih, drugi bodo odšli v svet. je vesel konca šole, je pokimal. Vsa skogorske šole je odšlo od ^varno leta je hodi«l eno uro daleč v šolo. ditve okrog trideset otrok v (Menda ni nikoli pri računstvu dobil avtomobilov in kovinsko str° ^eb-naloge: če potrebuješ od doma do tos jih je izdelalo 73 •/#. Vseeno šole in iz šole do doma 2 uri na dan, Ko jih gledaš, kako drobijo P° koliko dni hodiš v šolskem letu? — in gričih v oddaljene ^ornoVe^eio0> Menda tega niso nikoli računali v jih že čakajo starši s težkim ^ I prosvetnih uradih in tudi če so, za razumeš, da je to uspeh. s*** aa ka h žu US' l>r fu od llv h VICKI BAUM KOMAN 187 Kakor v odgovor na njegove misli je Helen rekla: »Kako to, da ni nič bolj žalostnega kakor parfum ali stara gramofonska plošča, ki nas spominja na ta ali oni položaj ali na človeka?« »Ali bivate zmeraj v Sangaju ali pa ste tu samo na obisku, gospa Russellova?« je vprašala Ruth vljudno. »Midva sva popotnika,« je odgovorila Helen. »Midva sva klateža in cigana. Nikjer ne ostaneva. Namesto da bi sklepala prijateljstva, zbirava naslove ljudi, ki jim piševa razglednice. V vsakem mestu poznava najboljši hotel, angleško družbo in ulico, kjer so bordeli, kajti to si je zmeraj vredno ogledati. Od vsake dežele nama ostane nekaj drobiža, ki se ga ne moreva znebiti; Clarkso-nova ga zbira, da ga odnese domov. Clarksonova je moja komor-nica. V moji glavi je kakor v denarnici, sami odpadki, iz vsake dežele nekaj odpadkov, ki se jih ne morem odkrižati. Ne, tu ne ostanemo. Ce mi hočete dati svoj naslov, Frank, bom tudi vam napisala razglednico, za božič na primer. Mislim novi naslov, starega še imam nekje. Da, pravzaprav bi morala nositi trak, kakršne pripenjajo na pogrebne vence. Zbogom, nasvidenje nad oblaki — mar ni zmeraj tako napisano na njih?« Ker je medtem začutila, da se ji bodo zdaj zdaj ulile solze iz oči, je iznenada obmoknila. »Mi se mi, da bi pila vodko,« je rekla tiho, obftijena k Franku. »Natakar, čašico vodke,« je naročil Frank. »In še en scotch« Ruth jo je poslušala osuplo in z občudovanjem hkrati. Ne vem, kaj bi dala, če bi mogla govoriti tako zanimivo, je pomislila ponižno. »Najina poroka bo čisto tiha,« je dejala. »Gosp« Seottova hoče, da bi jo praznovali na njenem vrtu, poroka, zajtrk in to bo vse; samo nekaj prijateljev. Ce boste v soboto še tu — in če vam ne bo preveč dolgočasno — ali bi nama napravili veselje?« »Hvala. To prijaznost znam ceniti,« je odgovorila Helen z ironijo, s katero je pičila in mučila samo sebe. Madame Tissaud je vse to uživala iz vsega srca. Frank je potegnil robec iz žepa in si obrisal najprej roke, potem pa še čelo. »Kje je gospod Rus-sel?« je vprašala madame, da bi obrnila pozornost na kaj drugega. »Materi paše pismo, to je težavna ceremonija,« je odgovorila Helen. »Priti pa mora kmalu. Brž ko odpro bar, dobi telepatično opozorilo.« »Z malim pianistom rad kroka, kaj ne?« je vprašala madame. Helen jo je pogledala izpod visoko dvignjenih obrvi, ko da bi hotela vprašati: kaj tudi to že veš? Frank je poiskal pod mizo 'Ruthino roko, kajti potreboval jo je, da bi se je oprijel. Ruth tega ni opazila. Segel je po njej, ker se mu je smilila; ker je bila tako majč-keha in ker ni ničesar slutila, ker je sedela pri tem ko otrok, ki bi se rad udeležil igre, pa ne pozna njenih pravil. Ruth poleg Helen, to je bilo ko kozarec vode poleg oceana in ko cvetlična gredica pokraj pragozda. Tako vsaj se je zdelo Franku, ko je segel po njeni roki. Vse na Helen je bilo neukročeno, vse s in privlačno. »Dati aspirin — to je vse, kar zna,« je Pornl* je krivično grenkobo moškega o ženski, ki mu pripada, vtem občudoval samo tisto žensko, ki je ni mogel imeti. V tren ko se ga je madame Tissaud usmilila in odvrnila Helenino P° nost od njega, se je počutil ko utopljenec, ki se še enkrat “ na površje in globoko vdihne zrak, zadnjikrat dihne, preden u Ničesar ne morem storiti, je pomislil, z Ruth se ne morem P°r° ^ Helen pa ne morem pustiti, to ne gre, ne morem. Ze se je pogled spet vračal k njemu, zahteven, nežen, neutolažljiv. Cez z vsemi njenimi čašami, cigaretami in krožniki, sredi mn° ljudi na strešnem vrtu, v Ruthini navzočnosti so se njune objele, nesramno, nenasitno in obupano. nag0" »Tu je gospod Murata,« je rekla Ruth. Dobrodušno in z nom, ki ga ni mogla zadušiti,, čeprav se je — prepozno — spom» , da Frank Japoncev ne mara, je pomahala z roko drobni P° strešni v beli platneni obleki. Murata je stal na pragu vrat, držečih s stopnišča na vrt, in toplO; gledal skozi debele naočnike. »Vse zasedeno,« je dejal natakar in šinil mimo. Tl^ura^Uj1jp zaigral na obrazu najboljši japonski smehljaj. In prav tisti mu je pomahala Ruth in hvaležno je stopil naprej. Drugi nata je prihitel mimo in brizgnil nekaj kapljic jagodovega slado ^ njegovo belo obleko, ne da bi se opravičil. Murata je bil vl nilr»WQ«^a nn mniVinn i« TT lr/% +olrA S* bil® ne*z' pomilovanja vredno majhen in v zadregi, ko se je tako na s kratkih, ukrivljenih nogah vneto bližal mizi. In čeprav je Ruth žal, da mu je pomahala z roko, se je bila pač rodila z trebljivim nagonom za vse šibko, bolno in nebogljeno. »To ^ gospod Murata,« je dejala, ko je stopil k mizi. »Halo, 20SP Murata!« DNEVNE NOVICE — Upravni odbor Glavne svr,i zveze LR Slovenije je na o dne 15. junija sprejel sklep jv., lcanJu zbora Glavne zadružne Zbor bo drte 12. julija 1955 s '-fctKom ob 16 v prostorih Kluba Dru*H?ev’ Ljubljana, Puharjeva ul. čilo i Ted zt>ora 3e sledeč: 1. Poro-2. t>oi^ravneSa in nadzornega odbora. skw» ° bodočih nalogah kmetij- Zadružništva, a. Razprava o po-* in referatu. 4. Poročila ko-6. plfJfV.sk-tepi- 5. Sprememba pravil, j leto zaflcl-jučnega računa za leto leS3'54’ sPr©Jem proračuna za odbfJL 6 in Pooblastila upravnemu do katere višine se lahko in 3am&i za svoje go-dejavnosti. 7. Razrešnica bora p uPravnega :«n nadzornega od-nad-* Molitve članov upravnega in °bS?rnt?a odl>ora ter delegatov za *LRt o r Glavr*e zadružne zveze ne *!.’ • Razno. — iz Glavne zadiruž-2veze LR Slovenije. Obvestilo zdravnikom. -Opozarja-v urn3* dete zdravnike, da pošiljajo ambulanto kirurgične kli-L^uW3an.i le one bolnike, pri 2a Hi Potrebna hospitalizacija. '^ne Preglede pa naj po-Ustri? »olnike izključno samo v Ukliniv special^tične ambulante po-kajti odslej bomo zaradi 11^^^icnjenosti ambulante prisl HrvaL e bdlnrike odklanjati. — Ki-™-*na klinika. > arboreta Volčji potok bo 0d»Se'10’ 26- junvja. Iz Liubliane se s kamnfčanom do Homca, ljubi* f- vozovnica. Zadružnike in tar S?'36 9vetja vabi zadruga »Sad-vrtnar« v Ljubljani. PUTNIK SLOVENIJA bomo videli v parizu? * strokovnim vodstvom si bo-°gledaii. ^ dneh bivanj v Parizu WiVeT0vno središče likovnih umet-rne^a ^jouvre, komercialno središče Wot t °Pero- znamenite cerkve Spre*, ,La Madelaine, Notre Dame. t?r se boste po Montmartru ? naiboli privlačne nočne Moulin Rouge ter Folies Ber-Spoznali boste zgodovinske &asHviOhosti Pariza: Plače de la 0>nnh Palais Roval, L*Are de Tri-dlgje e’ Hdtel des TnvaTdes ter srebala* sodobne evropske zgodovine Jnin., Chai;Llot. V nepozabnem spo-Po bo ostal sprehod ob Seini, atr*S2, 11 Tle de France ter naj večja KCl,ja Pariza: Tour Eiffel. na5a potovanja sedmih dni po • Prtu;* s končnlim ciljem Pariz se Qovai ,^e pravoča-sno v naših po-linicah v vsej Sloveniji! Vas seznanimo z našim pro-t°m v Benetkah in Ženevi, MiJa-xer Lausanni. hUj ak°r milo tako spada k osebni tK?U »JELA« kopalna sol. Desin-osvežuje — krepi tvoje živce! J**evajte kvalitetno »JELA« sol. kvav^X poznan! FLEX jamči rtiart‘\et0! FLEX gotovo čisti mastne Žiu e- »FLEX« je nepogrešljiv! le ..evajte samo »FLEX«! Pau. kuhinji nepogrešljiv, čisti ko-joj. e banje, vodovodne škodljke, le-5’ steklene, kovinaste predmete UIUgo. v9bPl5etnostno zgodovinsko društvo i bo člane na redni občni zbor, ki j Man Ponedeljek, 27. junija ob 18 v oD5‘ dvorani Narodne galerije. Pred Mari'511 zborom bo predaval profesor v kian Zadnikar o »Odkritjih fresk ^rastovlju«. — Odbor. Cprava kliničnih bolnišnic v Ljub- i eL* ■Poroča, da ima novo telefonsko, ^'2?o s sledečimi številkami: 38-221,! Hi in 39-223. — Odpadeta samostoj-in »Jevi-lki kirurgične klinike (30-259) Ve2g ®vrol°ške klinike (30-777), ki sta ni na telefonsko centralo. CtjjPPokojenci podružnice Ljubljana- v n r* Občni zbor te podružnice bo v l^n^deljek, dne 27. junija ob 17 gledališču, Nazorjeva 5. e^te se ga vsi! Vak^Bod°vinsko društvo za Slovenijo v ,Vse Člane na občni zbor, ki bo v ^deljo, 26. junija ob 9.30 dopoldne tninar-1u Historičnega instituta (poslopje Narodne in uni-Uitii tne knjižni-ce. Turjaška 1, pri-desno). — Odbor. V J?0^torsko disertacijo bo branila C®«0, 25. junija ob 11 v balkonski ram ^ Univerze tov Zora Vales Ka-doccnt, Agronomsko-gozdarske *5wute v Skopi ju. Naslov teme je: fn^tnini Balkana s stališča s:ste-’ zoogeografiie in fi-logenije«. i^at0P prost. — Dekanat prirodoslovno GLEDAUSCA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 25. junija ob 20: GaJsworthy: »Okna«. Abonma A. Nedelja, 26. junija ob 20: GaIsworthy: »Okna«. Izven in za podeželje. Torek, 28. junbja ob 20: GaJsworthy: »Okna«. Abonma F. OPERA Sobota, 25. junija ob 20: Mozart: »Don Juan«. Abonma red K. Nedelja, 26. junija ob 20: Smetana: »Prodana nevesta«. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 27. junija: Zajprto. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 25. junija ob 20: Anouilh: »Colomba«. izven. Nedelja, 26. junija ob 20: Anouilh: »Colorrtba«. Izven. Torek, 28. junija Ob 16: Anouilh: »Colomba«. Red Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji; ob 20: Anouilh: »Colomba«. Red Torek. Vstopnice so tudi v prodali. Sreda, 29. juniija ob 20: Anouilh: »Colomba«. Red Sreda. Vstopnice so tudi v prodaji. Zaključek sezone. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni doip Sobota, 25. /junija ob 20: J. Konfino: »V soboto se poročim«, komedija. Premiera. Red A. Vstopnice so tudi v prodaji. Nedelia. 26. junija ozb 16: Spdcar:PiSl: »Naj bo stara al’ pa mlada«, spevoigra. 35. predstava. Zadnjič. Popoldanska predstava; ob 20: J. Konfino: »V soboto se poročim«. Izven. Večerna predstava Sreda, 29. junija ob 20: J. Konfino: { »V soboto se poročim«. Red B. — Vstopnice so tudi v prodaji. . Zakliuček sezone. i V soboto, 25. junija, bo zadnja premiera v letošnji sezoni. V nedeljo, 26. junija ob 16 bo poslednja uprizoritev spevoigre »Nai bo stala al’ pa mlada«. V sredo, 29. junija pa bo zaključena letošnja sezona z večerno predstavo »V soboto se poročim«. — Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 32-860. \ Rimo l imUANfl Dnevni spored za soboto, 25. junija , Poroč ila: 5.05 . 6.00, '7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. 5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes ob 6.30 Pregled tiska — 6.35 Pred mikrofonom so Štirje fantje in Veseli godci — 7.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 7.30 Gospodinjski nasveti — 7.40—8.00 Zabavna glasba — 12.00 »Lufii Montmartra« (Francoske chan-sone pojo Low van Burg, Jacqueline Kranpois im Charles Trenet) — 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.00 Kmetijski nasveti — Tone Bantan: Počistimo kleti — 13.10 Glasbeni mozaik (pester spored operne in solistične glasbe) — 14.30 Turistična oddaja — 14.40 Hrvatska narodna glasba (Prenos iz Zagreba) — 15.15 Želeli ste — poslušajte! — 16.00 Utrinki iz literature: Pesmi Mihe Klinarja — 16.20 Tz oper in baletov — 17.15 Plesna glasba, vmes reklame — 18.00 okno v svet: De?.ele pod skrbništvom Združenih narodov — 18.15 »Pod vaško Upo« (pisan spored domačih pesmi in napevov) — 19.00 Zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 120 pisanih minut — 22.15^-23.00 Oddaja za naše izseljence (na valu 327,1 m). 22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba — 23.00—24.00 Oddaja za tujino _ na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). CEUSKE VESTI MESTNO GLEDALIŠČE Sobota, 25. Junija ob 20: Forster: »Sivec«. Gostovanje v Laškem.' Nedelja, 26. junija ob 20: Norman Krasna: »John ljubi Mary«. Gostovanje na Babnem pri Celju. VESTI IZ MARIBORA DEŽURNA LEKARNA Sobota, 25. junija 1955: lekarna »Pri gradu«, Partizanska cesta 1. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sobota, 25. junija ob 20: Rimski Kor-sakov: »Šeherezada« Baranovič: »Srce iz lecta«. Izven. Gostovanje mariborskega Totega teatra na Gorenjskem | V soboto, 25. junija bo imel v Radovljici dve predstavi ob 18.30 in ob 20.30. ; V nedeljo, 26. junija v Brezndci bo predstava ob 15, na Jesenicah pa dve predstavi, in to ob 18.30 in 20.30. VESTI IZ TRBOVELJ | Dežurno zdravniško službo od sobote od 14. ure do ponedeljka do 7. ure opravlja dr. Marijan Krž:tšnik v splošni bolnišnici. , Kino »Svoboda-Zasavje« predvaja do ponedeljka italijanski film »Slovo na postaji«. Kino »Svoboda n« predvaja do ponedeljka avstrijski fiim »Luč ljubezni«. | DROBNI OGLASI GRADBENEGA TEHNIKA, po možnosti z večletno prakso, išče Kmetijska zadruga Šmarje pri Kopru. Plača in stanovanje po dogovoru. Pismene prošnje z življenjepisom in podatki o dosedanji praksi pošljite Kmetijski zadrugi Šmarje pri Kopru do 10. julija 1955. 2332 TEHNIČNEGA RISARJA (kartografa) za stalno zaposlitev išče Inštitut za gozdno in lesno- gospodarstvo I Slovendje, Ljubljana, Večna pot 30. i 2333 i V INDUSTRIJSKEM PODJETJU V Ljubljani dobi zaposlitev kot vodja skladišča gotovih izdelkov pošten, sposoben, vesten in primemo izobražen moški. Ponudbe poslati v upravo LP pod »Vodja ekspe-dita«. 2334 PRED TEDNOM DNI smo našli kompletno’ avtomobilsko gumo za tovorni avtomobili na stari cesti med Lazami in Logatcem. Lastnik jo dobi v skladišču podjetja »Sadje-zeleniava«, Celje. C 195 HlSO Z LOKALI in praznim stanovanjem na Jesenicah prodam, vse ali delno. Ponudbe v upravo LP v Ljubljani ali na podružnico LP na Jesenicah pod »Center mesta«. J 205 PRVA JAVNA LICITACIJA. Ljudski odbor mestne ob&ne Izola, okraj Koper, bo imel v svojih prostorih dne 30. junija 1955 ob 10 prvo javno licitacijo za tovorni avtomobS znamke »Chevrolet« z nosilnostjo 4 tone. Pravico do sodelovanja na licitaciji imajo vse registrirane gospodarske organizacije FLRJ, prednost pa imajo podjetja te Izole. — Ljudski odbor mestne občine Izola. 2325 DVE DAKTILOGRAFKI za angleški jezik potrebujemo. Nastop službe po možnosti takoj. — Jugoelektro, podjetje za uvoz in Izvoz. Beograd, Knez Mlhailova 33, telefon 21-822. 1049 Protiperonospoma služba Poročilo za dne 24. junija 1955 Toplotno stanje je ostalo neizpre-menjeno. Srednja dnevna temperatura se je včeraj gibala med 18 in 21 stopinj Celzija. Na Štajerskem dežja ni bilo, manjše množine padavin pa so zabeležili v vsem jugozahodnem predelu razen Vipolž in Šmarja pri Sežani. Relativna vlaga se je gibala med 70 in 80 °/#. Napoved: Zaradi vlažnega in toplega vremena je na Štajerskem in Dolenjskem pričakovati močan izbruh peronospore. Drugo škropljenje naj bo v spodaj navedenih vinogradniških okoliših izvršeno do sledečih datumov: Do vključno 25. junija naj bo končano drugo škropljenje v sledečih krajih: Lendava, Podgradje, Jeruzalem, Zavrč, Podlehnik, Maribor. Pekre, Celje, Rogaška Slatina, ViTŠtanj, Bizeljsko, Kostanjevica, Brežice, Radoviča in Krško. Do 26. junija naj bodo poškropljeni vinogradi v okolici Kapele, Sl. Konjic, Mokronoga, Tržišča, Radgone, Jarenine in Svečine. Opozarjamo vinogradnike Primorskega sektorja, da pričnejo s tretjim škropljenjem povsod, kjer je 23. junija deževalo. Takoj naj pričnejo s tretjim škropljenjem večja vinogradniška posestva, predvsem v okolici Kopra, Črnega Kala. Šmarja nad Koprom. Kubeda in v Zg. Vipavski dolini. Končni rok škropljenja za omenjene kraje bo pravočasno objavljen. Vinogradnike ponovno opozarjamo na kvalitetno škropljenje (poškropite lrlste, prvenstveno na spodnji strani). Posebno važno je drugo in tretie škropljenje, od katerega v veliki meri zavisi končni pridelek. Proti oidiju ter pršicam škropite istočasno s Cosanom ali drugimi žveplenimi preparati (300 gramov na 100 litrov škropiva). GOSPODARSKO RAZSTAVlj>Č15 LJUBLJANA - TITOVA 5® OGLEJTE SI I. TURISTIČNO RAZSTAVO OD 2. DO 14. JULIJA 1955 KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »UNION«] Premiera finskega filma »POROČNI VENEC« Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi Aine Maija in Tikknen. Ob 22. uri premiera francoskega barvnega filma »ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV«. V glavni vlogi Fernandel in Dieter Bosche. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 14 dalje. Uprava hidrometeorološke službe ] in Kmetijski Inštitut Lekarna v Črni pri Prevaljah razpisuje mesto farmacevtskega popiočnika z opravljenim strokovnim izpitom za vodstvo lekarniške postaje v Mežici. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Dopolnilna plača po pravilniku oziroma dogovoru. 2320 KINO »TRIGLAV« Argentinski film \s »Zena morja« Tednik. V glavni vlogi ZuUy Moreno, Alberto Closas in Roberto Ai- I lard. Predstavi ob"18 in 20. Prodaja | vstopnic od 17 dalje. * KINO »KOMUNA« Premiera ameriškega filma »MOŽJE« Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi M ar Ion Bran do in Teresa Wright Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje. UGODNO PRODAMO osebni avto »FIAT« — BALILLA« 4 cilindvski po generalnem popravilu 3 tisoč kilometrov, dvojna vrata, ogled pri podjetju Kmetijsko gospodarstvo ZAVRČ PRI PTUJU 2319 RUDNICI I TOPIONICA OLOVA I CINKA »TREPČA« - ZVEČAN razpisuje natečaj za: tri mlajše rudarske inženirje za rudnik v Starom trgu večje število rudarskih tehnikov za rudnik v Starom trgu večje število metalurških tehnikov za obrate: topilnico, rafinerijo in flotacijo v Zve-čanu. Stanovanje zagotovljeno. Plača po tarifnem pravilniku za leto 1955. Pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela in pogoji dostavite na gornji naslov do 20. julija 1955. leta. 1054 KINO »SLOGA«: Sovjetski barvni film: »Zvesti tovariši«. Tednik. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. V glavni vlogi B. Cirkov in B. Merkurov. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje. KINO »SOCA«: Francoski film: »Prijateljice noči«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. V glavni vlogi Francois Amoul. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 in od 16 dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Ameriški fiilm: »Možje«. Tednik. Pred- stava ob 20.45. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. LETNI KINO JLA: Zaprto. KINO »LITOSTROJ«: Argentin. film: »Onečagčena«. Predstavi ob 18 in 20, Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. | JESENICE: »RADIO«: Ameriški film: i »Kadar žene ljubijo«. Predstavi ob 18 in 20. 1 »PLAVŽ«: Angleški film: »Poziv- nica«. Predstavi ob 18 in 20. KOROŠKA BELA: Ameriški fiilm: »Kadao* žene ljubijo«. PreNekoč je bil tat, ki je ukradel vola«. Kitajca sili predvsem klen, jedrnat jezik, da nenehoma napeto razmišlja in uporablja vso svojo domišljijo. »Prav pomanjkanje kitajske slovnice v ; orientalskem smislu,« je pisal na pr. j Wilhelm von Humboldt, »je razši-' rilo znanje tega naroda, kajti pravila zmanjšajo potrebo po razmišljanju.« Mnogi Kitajci se vprašujejo, ali je sploh možno opustiti 1 kitajsko pisavo, ne da bi uničili kitajski jezik. Kitajski učenci se v novem šolskem letu ne bodo več ubadali z neskončnim nizanjem hieroglifov. Ne bo jim več treba s prsti šteti potez, potrebnih za risanje zelo zamotanih ideografskih znakov, k katerih je sestavljena kitajska pisava. 2e od leta 1952 proučuje reformo kitajske pisave posebna komisija univerzitetnih profesorjev. Za zdaj je poenostavila hieroglife tako, da bodo risali namesto 15 do 20 potez za vsak znak po novem pravopisu samo 5 do 6. 2e v začetku novega šolskega leta pa se bodo učenci učili | nove fonetične abecede in imeli bodo že prve kitajske tekste, pisane fonetično. Vzporedno se bodo učili seveda tudi stare ideografske j pisave, toda poenostavljene. Ta poizkus bo v začetku omejen j j samo na severni del Kitajske, kjer j 1 je jezik najčistejši. ■ Na neki londonski ulici so te dni poklicni igralci poet*?® in na njem igrali odlomke iz Shakespearovih del. Njihov n3^ je bil približati Shakespearova dela preprostim ljudem. Na vidimo, kako ljudje gledajo predstavo, vtem ko dežni* Znani angleški motorni dirkač Geoff Duked je dosegel na nedavnih mednarodnih dirkah v Douglasonu z italijanskim motornim kolesom Gilera hitrost 97.92 milj na uro in s tem izboljšal stari rekord 4 do 5 let V kitajske ljudske šole Rekord ima zlog č> z najmanj sto j vesoljstva, kjer je bil takrat pla-hodi kakih 65 miijonov otrok, različnimi pomeni. Razlika je samo net Jupiter. srednješolskih dijakov pa je blizu v izgovarjavi ali v naglasu. V no- Tq - #■ &);■ Marylandu sta postavila radijski i M| i teleskop in nekega dne prestregla , iz njim valove, ki so prihajali izi ne tisočletja stare kulture je za- tudi način izgovarjave. Le male gele ko ^ avstraigki radio-' fiziki prestregli radijske valove; z Jupitra, je bila vest ameriških j sidrana prav v njeni častitljivi pi- zmakov prosvetne kitajščine so na- savi. Razen tega ne smemo pozab- domeshh s preprostejšnm kakor _ --------------------------- liati, da so te pismenke že nad 300|n-.Pr- pogosto rabljeni »ying« (pri- radiofizikov potrjena. Šibke ra-let morda najbolj učinkovito sred , bhžno: morati), aj »tsai« (približno: dijske valove iz vesoljstva so stvo za ohranitev kitajske enotnosti. PraT kl 5:0 ^ ..pL . ?rej prestregli strokovnjaki že več- Pfcati vse pismenke zna razmeroma ! z mnogirm P°>czaml čopiča, zdaj pa krat, tako s Sonca kakor tudi z malo Kitajcev. Pismenost v pravem J‘h Plsel° * ^ so postale Alpe, ta otok leP;’ miru, tako privlačne, da * jn množični alpinizem njihov lepoto. Zato jih je treba z* vati vsaj tako, da ne bom .j, dili na zanimive vrhove železnic. Francoske oblasti so preiskale vzroke strašne nesreče na avtomobilski dirk i v Le Mansu. Zadišale so vse v poštev prihajajoče priče. Glavne priče so bili dirkači sami Ko so angleškega dirkača Macktina vprašati, ali misli, da je nesrečo zakrivil drugi angleški dirkač Hawthorn, je odgovoril, da je v takšnem primeru težko govoriti o odgovornosti. Hawthorn je nedvomno napravil napako, pravi vzrok nesreče pa je bila prevelika hitrost dirkal- Najdrznejši reformatorji kitaj- čenja iz vesoljstva. Njihov vir je | ske pisave razmišljajo o poenostav- morala biti ogromna sila, da so Ijenju najpogostejših znakov in zmanjšanju njih števila od 1200 na 800. Mnoge znake naj bi lorej opustili ali jih vsaj nehali združevati. bili po poti skozi vesoljstvo, dolgi nad 700 milijonov kilometrov, še tako močni- Zanimivo je, da so v času, ko so opazovali ta naravni Pa tudi s to reformo bodo poča- pojav, zabeležili radijske valove kali, dokler ne bo večina klasičnih z Jupitra samo vsak tretji dan. del natiskana v poenostavljeni pisavi, da ne bo Kitajska odrezana od svojih klasikov, tega »nevidnega vira moči«. Najnovejši »Katalog klasičnih kitajskih knjig« obsega 166 novo tiskanih klasičnih del, mnogih v več zvezkih. Oglašajo se tudi ljudje, ki predlagajo, naj bi dosedanjo kitajsko pisavo povsem nih avtomobilov. Po njegovem , opu - bili. menjai je dirkalna proga na Toda tn nastane vprašanje, ali kraju, kjer se je pripetila nesre- ča, preozka. ne bi s tem trpelo natančno izražanje. V kitajskem jeziku pomeni Najprej so skušali radiofiziki pojasniti ta presenetljivi pojav z domnevo, da so divjale v ozračju okrog Jupitra silne nevihte. To teorijo pa so kmalu opustili, ker nobena nevihta ne more povzročiti tolikšne energije, da bi zadostovala za oddajo tako močnih radijskih valov. Druga razlaga pravi, da delajo sovjetski astrofiziki v - Leningradu prav zdaj poizkus, da bi oddali kratke valove v smeri Jupitra in da je Briljanti med sardin Gotovo je laže najti P^ar v zemlji, kakor briljanten Pv^e-v škatli za sardine. To J^Tgan-čenje je doživela neka ka. Ko je odprl® škatlo s® , je našla med njimi zlat P, briljanti. O tem je takoj stila tovarno sardin. Rekloma kvari naraV° Norveške oblasti so Jr lok, po katerem morajo do • f cembra izginiti s hiš, skal 131 skih vrhov vse reklamne ^ Oblasti so se postavile na , ^g. šče, da razni reklamni napi*1 rijo naravne lepote. Dne ■^•oT. cembra bo začel veljati na yeškem novi zakon o za*^LtraO^ rode. Kdor dotlej ne bo od- L. reklamnih napisov, bo mor8 čaiti stroške za odstranitev ljen atentat na Hitlerja. Maurice Bavaut je bil leta 1938 govoriti, dokler obsodba n1 veljavi jena. PISE- GUSTAV GUZEJ RISE: MILAN BIZOVIČAR W Nekje mora uiti nekaj kovinskega,« je 110. Pavle je previdno i roko odstranjeval 111. Pavle je previdno odstranil ostanke dejal Miha in brskal po jami. Sam grušč in grušč in počasi je neznani predmet dobival nahrbtnika. Blago je bilo tako preperelo, da drobno kamenje. Spet je prijel za kramp in štirioglato obliko. Pod prsti so se trgali kosi se je sesipalo kot pepel med prsti. Vmes podrsal z njim po robu. Grušč se je usul. blaga. »Bomba ni,« s! je mislil Pavle. »Go- je bilo nekaj plesnivih, bankovcem podob »Kaj pa je to?« je posvetil z baterijo na tovo je no bi zavijali v platno.« Previdno nih koščkov papirja. Škatla je bila tako trd štirioglat kamen čudne oblike. Pet parov so izpodkopan grušč. Neznani predmet se no zaprta, da je sprva sploh niso mogli od-oči je zastrmelo v jamo. »Saj to ni kamen,« je nagnil in zdrknil v jamo. Pred radoved- preti. S tresočimi prsti je Pavle le počasi se je razvneto oglasil Miha in hotel za- nimi očmi se je pokazal na pol razpadel dvignil pokrov. Kaj se bo pokazalo? Zaklad? hamniti s krampom, da bi odkopal neznani nahrbtnik, v njem pa velika aluminijasta Cekini? Zlato? »Pusti, bom jaz,« je silil ne- _ . ’ . ... . W «■ .( ■ . ■ v . - «__• K__________l-UL. — _ ki I .L« Dsulo ■ n mA#J tnm rlui#«nil predmet. »Pezi, to je lahko tudi kakšna ne' eksplodirana bomba,« je opozoril Pavle škatla, kakršne imajo turisti za lohho po- strpni Mirko. Pavle je med tem dvignil kvarljiva jedila. »Tlnci sva obljubila, da bo- pokrov. Iz škatle je buhnil neprijeten vonj Kramp je kar v zraku zastal in vsi so se mo skupaj odprli,« se Je spomnil Rado. po . - ■ ■ • u _ 1 L * T _l_l! ____ I S _ I i. stili lltslrs trohnobi. nehote odmaknili od jame. »Kaj bi čakali, poglejmo!« je silil Mirko. Napeta lica razočaranje. je spreletelo Dne 9. novembra 1938 se je Maurice Bavaut v Miinchena pomešal med ljudi, ki so se udeležili velike nacistične svečanosti. Čakal je na tribuni v prvi vrsti na Hitlerjev prihod. Ko pa je Hitler prišel v dvoJ rano, je spoznal, da si ni izbral pripravnega mesta. Hitler je bil tako daleč od njega, da je dvomil, aa bi ga zadel. Namesto, da bi se oj peljal domov, pa je ostal v Nemčiji in razmišljal, kako in kje bi prišel v neposredno bližino Hitler ja, da bi svojo zamisel uresničil. Vmes pa je poseglo malenkostno naključje in mu prekrižalo račune. 2elezničarji so namreč domnevali, da se hoče peljati brezplačno, in so ga izročili policija. Pri njem so našli revolver. Seveda so ga vprašali, kje ga je dobil. Najbrž bi se mu ne bilo zgodilo nič hudega, ko bi bil našel kakršnokoli pretvezo. Švicar pa na to sploh ni mislil, marveč je odkrito priznal, da je hotel ustreliti Hitlerja. S tem je bila seveda njegova usoda zapečatena. Takoj je bil na nogah ves nemški policijski aparat. Tajna nemška policija je mrzlično poizvedovala, katera organizacija se skriva za mladim Švicarjem, čfihče ni verjel, da je Bavaut sam. Več mesecev so ga zasliševali in zmeraj znova je pripovedoval o svojih načrtih, o mržnji do nacizma, o tem, kako je kupil revolver in kaj je doživel 9. novemhra v Munchenj. Zmeraj znova je poudarjal: »Hitlerja sem hote! ustreliti.« Ko se je policija končno prepričala. da se za Bavautom res ne skriva nobena organizacija, ga je izročila ljudskemu sodišču, ki ga i Odmev izjalovljenega atentata na Hitlerja pred 15 Irt a{e tl« Švicarska družina Bavaut se je Mar 22 let, ko so ga nacisti ustre- je decembra 1939, takoj p« pred obrnila na deželno sodišče v vzhod- lili- Rot ognjevit nasprotnik naciz vojne, obsodilo na smrt. I« ^ je nem Berlinu s prošnjo, naj razve- ma je videl v Hitlerju utelešen sodiščem je odkrito priznat, ^ ljavi smrtno obsodbo, izrečeno in vsega, kar je pomenilo po ajego hotel Hitlerja ustreliti. Smr7(laj, p» izvršeno nad njenim sinom pod na- vem mnenji*. »nevarnost za svet«, sodbo so izvršili lela* 194 ’ ' gjsvO' cističnim režimom. Ta predlog je Časopisna in radijska poročila iz 15 letih, bi radi Bnvautovi sta - r». obudil spomine na tragični dogo- Nemčije so ga še bolj utrdila v jega sina rehabilitirali, ker nin0 od dek, katerega ozadje je bil izjalov- prepričanju, da je atentat na Hitler- vajo zahtevati zanj odškodn ^ • • -— • ja edini izhod in edina rešitev Ev- Nemčije. O odškodnini p8 . rtr rope. Priskrbel si je vojaški revolver in nekega oktobrskega dne je izginil iz Švice, ne da bi staršem ali prijateljem povedal, kam je na- , menjen in kaj namerava storiti. »Mar te prav nič ne kaj vse ti pripovedujem, »Tale prstan mi je nekoč daril Peter, zdaj pa je Pre nadaljnja delna odplačila Ori1* y