I&TATZLJI! Prosimo, poglejto ni itoTiUn polog naslova za dan, ko Vala naročnina poteče. V teh časih sploinoga poriianja cen, potrebuje list Vale sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Lisi slovenskih delavcev t Ameriki Reentered u Second Clan Matter September S5th 1940 at the Post Office at New Yort, N. under Act of ConcreM of March Srd. 187» No. 219. - Stev. 219, NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 11, 1943. - ČETRTEK, 11. NOVEMBRA, 1943. VOLUME LI. - LETNIK LI. BOJ ZA ZADNJI SALOMONOV OTOK Bougainsville je xadnji večji otok v Salomonovem otočju, ki je še v japonskih rokah in Ve dni se je na otoku vnela vroča bitka, ko so se izkrcali ameriški marini ter se spopadli z Japonci ob obali. — V teh bojih so Japonci po dolgem času prvič z velikim številom aeroplanov napadli ameriške postojanke. — Poročevalec National Broadcasting Company je sporočil z Guadalcanal, da so se ameriške čete izkrcale na Bougainsville, da ojačijo marine ki bo zapleteni v vroče boje na obeh straneh zaliva Cesarice Avguste. — General Douglas MacAixhur je sporočil' da so marini v zadnjem spopadu pobili 150 Japoncev, ki so se v nedeljo izkrcali na obali. I)o spopada je prišlo v torek in kot pravi poročilo iz MaaAr-tburjevega glavnega stana, je bilo dbitih polovica Japoncev, ki so i/Jtneali na otoku. Po-, r«H*ilo dostavlja, da so ameri-lilce izgut>e zek) lahke. Poročilo Lz glavnega stana admirala Williama F. Hals^'ya naznanja, da je prišlo do bojev že v nedeljo, ko so se Japonci izkrcali in da jefttflo tedaj tžbi-ti!h nad 123 Japoncev. Odkar so so marini pred ♦'iiirn tednom prvič izkrcali na Bougainsville, je bilo ubitih že nad 300 Ja]>oncev. Iz zraka so Japonci prvič napadli v pondeljek zjutraj ter so poškodovali dve ameriški ladji in Amerikanci so tiudi imeli nekaj iizgnl; izstreljenih je bi-lo 26 japonskih aeroplanov, A-mericanci pa so izgubili 8 napadalnih aeroplaroov, Japonske postojanke ob izlivu reke Laruma, 4 milje sever no od postojanke ameriških marinov na rtu Torokina, so, lK>mbardirali srednji ameriški bombniki in več japonskih iz-kreevalnili ladij je 'bilo potopljenih. Boji na Bougainsville so na orednje zapadni obali otoka, kjer so se marini izkrcali 1. novembra. Včerajšnje poročilo iz glavnega stana generala MacAr-t burja naenanja, da je bilo na vseh krajih pacifiške fronte imSčenih fi7 japonskih aeroplanov. MacArthurjevi aeroplani so uapadli Japonce v Alexshafe-mi na Novi Guineji ter so uničili 21 japonskih aeroplaov na tleh, v zraku pa so jih izstrelili 14. Japonci dobivajo svoja ojače-nja o*l »overa. V ]>ondeljek ponoči so ameri ^ki poizvedovalni aeroplani zapazili tri japonske konvoje v bližini Kavienga na New Ireland otoku in so peljali ojače-nja v Rabaul, kjer so imeli Japonci težke izgube. Ameriški bombniki so konvoj napadli in potopljen je bil en japonski 10 tisč tonski trgovski parnik in ena lahka križarka. Ob istem času v pondeljek ■ponoči so ameriški bombniki napadli skupino japonskih ladij 95 milj severozapadno od Ra-baula. V torek zjntraj so ameriški bombniki zapet bombardirali konvoj enega rušilea in dveh velikih transportnih par-nikov blizu Mussaul otoka, blizu severnega konca New Ireland otoka, toda izid napada ni tfnan. Nemci se ne morejo vstaviti v "umiku" < ^ Prva ukrajinska armada generala Nikolaja F. Vatu-tina je včeraj prodirala naprej v 70 milj dolgem loku, čegar izhodišče je Kijev, ter je pobila 3500 Nemcev in osvobodila nad 60 mest, trgov in vasi ter se z veliko naglico bliža zadnji železnici, Od jo še drže Nemci pred poljsko mejo. Vijugasta ruska, fronta teče od Ivankova, 44 milj jugoza-padno od Kijeva dn 25 milj za-padno od Dnjeipra, do Greben-kov, 45 milj južno od Kijeva in samo 12 milj od velevažne železnice pri BjeLaji Cerkvi. Moskovski radio naznanja, da je rdeča armada pričela oblegata mesto Kerč na Kerč polotoku na vzhodnem koncu Krima in Rusi so že prišli zapadno od Kerča. Poročila s fronte naiznanja-jo, da sovjetski torpedni čolni, žasledovalei podmornic in bojne ladje trdno drže črto čet Kerčinski preliv, ki loči Kavkaz od Krima in da se rusko vojaštvo v velikem številu iz-Vrcmje. Na celi ruski froni je včeraj padlo okoli 5500 Nemcev in samo na fronti pri Načelu jih je padlo 1600 in na tem kraju je rdeča armada dospela najbližje do poljske meje. Na močno utrjeni fronti severno od Vitbeska so Rusi odbili pet nemških protinapadov ter zavzeli več utrjenih postojank. Najvažnejša ruska fronta je vedno okoli Kijeva. Armada gen. Vatntina je vdarila čez reko Tetarev in zavzela Ivan- Nadaljevanje na 4. strani. ZAVEZNIKI BODO ODSTRANILI GEN. ROATTA ... NA VRSTO PRIDE ŠE GEN. AMBROSIA---Najbrže bosta sojena kot vojna zločinca Angleški državni minister Richard Law, je včeraj povedal nižji zbornic*, da so zavezniki vprašali maršala Badoglija, naj odstrani generala Mario Raotta, ki je zdaj njegov armadni štabni šef. — Ta korak je bil storjen vsled pritožb in protestov, ki so bili naslovljeni na zaveznike g ede Roatta. Tudi slučaj gen. Vittorija Ambrosia je v pretresa, kakor je rekel minister Law, ki je o-menil, da zadevo Amlbrosia preiskuje in študira gen. Eisenhower. Gen. Roatta. ki je bil pred sedmimi leti aamo navadni vojaški a t ase j v Berlinu, se je po zneje lutro povzdignil do generala in je bili poveljnik dnrge italijanske armade, ko je Italija vdrla v Jugoslavijo in zasedla gotove predele. Pod Roat-tovim poveljstvom so italijanski vojaki terorizirali prebivalstvo zasedenih krajev, ter ga neusmiljeno pobijali in mučili ter odganjali v koncentracijska taflx>ri«ča v desettisočih. To se je godilo pod Raottom od januarja 1JH2 pa do februarja 1943. Na podlagi vsega tega je bil Roatto tudi zatožen pri zaveenikih, kot vojni zločinec in bo moral priti pred povojno sodftče narodov, ko bo končana vojna. Gen. Aanbrosio je bil poveljnik za jugoslovanske zasedene kraje kmalta po okuipacdji. On je poveljeval enajeti italijan. armadi v Jugoslaviji in pozneje je bil imenovan za vojaškega governerja Dalmacije. Tekom njegovega službovanja oziroma poveljevanja na jugoslovanskem ozemlju je bilk) pomor- jenih mnogo talcev in na tisoče Jugoslovanov je bilo odgnanih v zapore. Letos je bil Ainbro-sio imenovan v glavni vojaški štab italijanske armade, ko je bila izgubljena Libija in je Mussolini premešal komando. Badoglijo je Ambrosija vzel v svoj vojaški stall) letos v septembru, potem, ko se je Italija predala zaveznikom. Londonsko poročilo pravi, da so bili izpuščeni iz angleške- ga ujetništva trije generali, ki bodo sodelovali z Badoglijem namesto Roatta in Ambrosia. Ti so: maršal Giovanni Mes-sem, bivši italijanski poveljnik v Tuniziji; gen. Paolo Berardi in gen. Taddeo Orlando. Vsi tri je so ie odšli >s svojim častniškim spremstvom v Alžar. Medtem pa je prišla vest, bi jo je podala Reuterjeva agencija, da je gen. Roatta bil poškodovan v avtni nezgodi. Fronta v Italiji Amerikanci odbili pet nemških napadov Včeraj so nemški topovi gr-i meli ob celi fronti zavezniške pete armade in nemška infan-l terija je pogosto poskušala prebiti ameriško iin angleško črto na zapadnem koncu Garigli-ano-Sangro črte. Navzlic devetim sovražnim napadom pa armada generala Clarka ni postila niti pedi zemlje. Boje zefo ovira dež in blato in zavezniki so samo napredovali na osrednji fronti. Zavezniška artilerija se je spretno pomikala po gorati pokra- 'G^Knjigarna Glas Naroda ima zopet Hamondove Atlase v zalogi, naročite Vaš izvod še danes! — Cena 50 centov- I jini in je odbila ponovne nemške napade. Nemci so imeli težke izgube na mrtvili in vjetih. Iz listin, ki so bile najdene pri nemških ujetnikih, je razvidno, da je 8rta Gariigliano-Sangro za Nemce nad vse važna in Hitler je ukazal, da morajo to črto držati najmanj 8 tednov za •vsako ceno. Najtežje boje so imeli Amerikanci okoli Venafra, kjer i-majo Nemci na 3400 če v j lev vi-soKem Oroce pogorju močne postojanke. Na osrednji fronti so zavezniki napredovali 6 milj in so zavzeli Castiglione, Sdhiavi ŽALOSTNA OBLETNICA Danes pred 25 leti je bilo v ('oinpiegne gozdu v Franciji podpisano premirje po prvi svetovni vojni. Velikansko veselje je tedaj zavladalo po vseh zavezniških državah, kajti očetje in matere so se oddahnile in trdno upale, da se jim vrne sin iz vojne. Se danes skoro po vseh državah Združenih držav obhajajo ta dan kot velik narodni pra&iiik. toda spomin na dan premirja pred 25 leti je žalosten, kajti premirje, ki je bilo podpisano 11. novembra 1918 ob 11. dopoldne, ni prineslo toliko zaželjenega miru, temveč versa ill-ski mir je ostal samo na papirju in danes so narodi po celem svetu zapleteni se v mnogo hujšo vojno, kot pa so bili v prvj svetovni vojni. Danes dan premirja ni dan veselja na veliko zavezniško zmago, temveč dan globokega obžalovanja, dan premirju ni sledil mir, ki si ga je človeštvo tako zelo želelo. Hull se je vrnil v Washington Državni tajnik Cordell Hull, ki je na konferenci treh vnanjih ministrov v Moskvi igral zelo odlično vlogo, se je včeraj z ae-roplanom vrnil v "Washington. Na National Airport pri Wa-shingtonu ga je pričakal predsednik Roosevelt s Hullovo ženo, reč zveznih visokih uradnikov ter kongresnikov. Hull ce je v predsednikovem avtomobilu s predsednikom, svojo ženo in državnim podtaj-nikom Edwardom R. Stettirai-usom odpeljal v Belo hišo. Predsednik je Hulla, ko je izstopil iz aeroplana, pozdravil z besedami: "Izvanredno izgledate, Cor-de'11!" Buli pa je odgovoril: "To je nepričakovana čast, gospod predsednik." "Dali vam bomo ključe mesta." je smeje pride jal predsednik. Predsednik ni želel, da bi m-u Hull takoj poročal o konferenci v 'Moskvi, ker mri je privošči;], da se odpočije od dolge poti ter je določil sestanek ž njim za danes dopoldne. Carovilli in Florli del Sannino. Z zavzetjem Castiglionea je angleška armada zopet presekala važno cesto, ki pelje počez Italije ter je od Agnone samo še pet milj. London, 9. nov. — Poročilo radia Svobodna Jugoslavija se glasi: V Srbiji, Dalmaciji ter Ornigori se nadaljujejo ofenzivne operacije in Nemci so bili potisnjeni nazaj proti zapadni strani. V Bosni se je partizanom posrečilo zavzeti kraj Visoko, toda so se morali pozneje umakniti pred nemško premočjo. Nemci so v tem kraju dobili o-jačanja iz Sarajeva. Pri Kiseljaku je bilo pobitih v spopadih 50 Ustašev. Ta kraj je blizu Sarajeva. Na Hrvaškem Nemci še vedno poiskušajo prodreti v o-svobojene kraje ter vodijo posebno močne napade iz Ogu-Hnskesra predelja. Pri Zagorju na Hrvaškem je bilo uničenih več sovražnih gar nizi j. V drugih sektorjih ni posebnih sprememb. Zavezniški letalci v akciji nad Jugoslavijo Londonsko poročilo Associa-ter Pressa tudi navaja, da so zavezniški letalci pomagali ge-rilcem v Jugoslaviji pretočeno nedeljo s tem, da so bombardirali albansko pristanišče Drač (Durazzo). Poročilo ne pove, če je bilo pomoč nudena Mihaj-loviču ali Titu. Namig o levičarstvu partizanov Poročilo, ki podaja vesti o Mihajiovičevih bojih in nevarnosti. da ga nemške sile uduši-jo, namiguje olienem, da so ge-rilci, ki sedaj vodijo napade na nacijske in satelitske čete v Bolgariji, levičarsko orijenti-rani, kakor jugoslovanski partizani pod poveljstvom Tita. K temu privesku o levičarstvu je spretno pridodana pripomba. da je znabiti vodstvo prišlo iz Rusije. Parašutne čete baje pomajo bolgarskim gerilcem Poročilo dalje navaja, da govore vesti iz Sofije o parašut-nikih in pomorskih četah, ki so bile menda na skrivaj dostavljene v Bolgarijo, da pomagajo gerilcem voditi odpor proti na-cijem. ZADNJA POROČILA London, 10. nov. -— Poročila radija Svolbodna Jugoslavija, katera je podala agencija United Press danes, se glase, da so macedonske edinice pod poveljstvom majorja Apostolskega in s pomočjo Kosovskih odredov, katerim je poveljeval Ra-doje Komenovic, zavzele Ki-levo, ki leži 40 milj južno-vzho-no od Skoplja. Črnogorske partizanske čete od drugega kora so zavzele An-drijevico, katero so pred nekaj dnevi zasedli sovražniki. Ofenziva v Sloveniji se nadaljuje O bojih v Sloveniji pravi poročilo, da se nadaljujejo v o-fenzivnem smislu in to zlasti v gornjem predelju Slovenije ter na Štajerskem, kjer hočejo Nemci za vsako ceno pregnati partizanske čete iz osvobojenih krajev. Obrambni boji se vrše tudi v primorskih krajih Slovenije, kot navaja poročilo. Hacedonski partizani pobijajo vesti londonskega radija Partizanski odredi v/Kosovskem in Vranjem okrožju so koncem oktobra razdrli nekaj kilometrov proge med Belgra-dom in Saloniko in so tudi razstrelili več mostov ter s tem zelo ovirali sovražnikove dovozne Jugoslovanska fronta Nemci zdaj napadajo Mihajloviča Associated Press poroča v torek iz Londona, da skušajo nemške sile v Jugoslaviji zada viti Mihajlovicev odpor dol v zapadni Srbiji odkar so pričeli Rusi prodirati proti ru munski meji. i------------- To vest je podal sam Mihaj-lovič iz svojega gl. stana, kakor pravi AP novinarska agencija v svojem poročilu. Poročilo dalje navaja, da je Drača sporočil svoji vladi v Kairo, da prodirajo nemške sile iz gornje nižine reke Drine, ker hočejo odrezati Mihajloviča od njegovih čet v Črnigori I m isosni ter Hercegovini. Mihajlovič, trdi poročilo, je naiznauil svoji vladi v Kairo, da njegove čete še držijo Vise-grad, 40 milj vzhodno od Sarajeva in Zvornik, 50 milj se-vemovzhodno od Sarajeva. Dalje je rečeno, da on kontrolira predelje v nižjem delu toka reke Drine. * /.\eze. ah, vse to se je po londonskem radiju pripisalo Afi hajioviču in zdaj postavljajo macedonski patrijotje to na laž. ker pravijo, da ni imel Mibaj lovič prav nobene zasluge za u uspehe. Še o bojih v Sloveniji Iz Kaira dosie vesti se gla^r da se bojujejo slovenske čeu> Osvo&odiln^. Jgtidske armade proti nemškim tančnim in motoriziranim oddelkom, ki so pri čeli voditi ofenzivo prot patri-jotskim silam v zaledju Reke in Sušaka. V Sloveniji sami se Titove slovenske čete z vso močjo postavljajo v bran Nemcem v o-kolju Ljubljane, Žužemberka. Delnic in Kočevja, Cerknice in Novejra mesta. Vkijuib nemški ofenzivi so slovenske sile na Gorenjskem, Dolnjem Štajerskem in v Pri-inorju začele vprizarjati ofenzivne napade na naeijske čete. Grki znajo sovražiti Grška igralka Katina 1'as-inou je prod nedavnim bila vprašana, kaj misli o grškem diktatorju Metaxasu ozir. o njegovi smrti. Katina je odgovorila, da je diktator očividno umrl naravne smrti, čeprav so bile govorice različne, "to vojne konee, ga bomo izkopali in ustrelili," je odločno izjavila miada lepotica. RUSI BODO ZDRUŽENIM DRŽAVAM PLAČALI ZA NUDENO POMOČ Ob priliki velikega slioda v Madison Square Gardenu v New Yoi-ku, je govoril tudi načelnik WPB (War Production Board) Nelson, ki je dejal, da je Stalin obljubil Zdr. državam polno plačilo za vse, kar Sovjetska vlada dolguje Ameriki ozir. kolikor se je zadolžila v Zdr. državah tekom sedanje vojne. --—----------------- Ta omemba načelnika Xelso-na je dobesedno dvignila občinstvo iz sedežev. Nekaj minut je množica gromovito aplavdi-rala. toda nemirov ni bilo no-beni'h. Nelson je kvotiral Stalinovo tozadevno izjavo, in je prido-dal, da se je dozdaj poslalo Rusiji nekaj nad $2,500,000,000 vrednosti blaga pod lend-lease pogodlbo ali dogovorom. Na omenjenem shodu je govoril tudi tajnik za notranje zadeve, mr. Ickes, dalje sovjetski poslanik Gromyko in bivši poslanik >Zdr. držav v Sovjetski Rusiji, Joseph E. Davies. Ickes je Rnse visoko ]>ovzdignil v svojem govoru in jim je napovedal sijajno bodočnost. Obenem pa je udaril po napol nacijskih in fašističnih elementih v Združenih državah, o katerih je rekel, da bi očividno raje videli, da zmaga Hitler, nego Sovjetska Rusija. Te elemente je prikazal, kot sovražne sedanji Rooseveltovi admiai-st raciji. Nemški železničarji na Nor veškem morajo v vojsko Washington, 7. nov. (ONA) — Švedsko časopisje poroča, da Ivodo nadomestile žene nemške železničarje, ki so zdaj nastavljeni na norveških železnicah. Na ta način osvobc ieiii mežje bodo morali v front« To vest pošilja Office of War Information, ki poroča, da je posneta iz švedskega časopisa Arbetaren. I3T- NOVA IZDAJA ^J Hammondov SVETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Cena 50 centov Naročite pri: "GLASU NARODA", 216 West 18th Street, New York 11 N. Y. KABODA- NEW TOtt THURSDAY, NOVEMBER 11, 1943 fgMWOTUP L. MP "GLAS NARODA" _______(VOICE OF THE PEOPLE" owMd ul Puttttad Hy Sot MM Pnblisbln* Oomptnjr, (A Gorporatka) • rank Mtknr Frwrtd—t; Ignac Hode, Treasurer; Juaepb Lapatta, Baa Pi«M ai kostnan it tka aorporatloa and addresses of abora affieara: «8 WEST 18tto STBEET, NEW YORK II, N. Y. 51st Year I __ ^_____________ _ M j 'Gla» Naroda" la tuned every day except Saturday«, Sunday« and Holiday«, Subporlptloo Yearly 97. Adrertluement on Agreeraent. LA CKLO LETO VEJ J A LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: _>7.— : ZA POL LETA 13-50; ZA ČETRT LETA $2.—. "tilaa Naroda" lxhaja vsaki dan Izvxemftl sobot, nedelj In praznikov. "OUS NARODA". SIS WEST 18tb STRIET, NEW *ORK 11. N. X Tdcpfcone: CHdsea 3—124» HRANA V BORBI ZA SVOBODO Žive/ je ena najbistvenejših vrst vojnega materijala. Njegova važnost je ravno tako velika, kot važnost jekla, kaueuka ali bencina. Za našo moderno strategijo je brana zmagonosno orožje — zato mo2'!a naša hrana zares podati v boj za zmago. To so v. bndrio sprejet odločen sklep vsakega Amerikanea, da • proizvajal v: r \ / 'lekoci mesec november je posvečen kampanji za Narodni vojni sk ad (National War Fund). Po ©vli Aineiiki, od New Yorka do Sain Francisca, se zbirajo prostovoljni prispev ki Pc mestih, trgili in vaseh so posebni odbori na delu, da spravijo skupaj določeno veliko vsoto 125 milijonov dolarjev. Tu v New Yorku hi mtenda tudi v drugih večjih mestih, so poleg ameriških odborov u-j stanovljeni tudi posebni tuje-narodnostni odbori, kojih naloga je, da izvedejo čin intenzivne kampanje med svojimi lastnimi rojaki za zbiranje prispevkov v ta «klad. Tudi Slovenci po bili pozvani, da sodelujejo potom svojega odbora. Ker pa se je pokazalo, da mnogo naiili rojakov ni popolnoma na jasnem, v »kakšne s vrhe se zbira ta denar, je potrebno (natančno pojasnilo, kajti nihče ne da rad. ajco ne ve. kako fre bo njegov dar uporabil. Nasprotno pačolvek da z veseljem, ako je na jasnem, da i gre /.a dobro in tfcemenito stvar. .Ji' ., * 4 . j 1. Za ameriške vojake •Ko je Amerika stopila v voj- ' no in so naši fantje in možj?i( ip.ičeli odhajati v vojašnice ; ter naprej proti številnim boj-j ^ nim frontam in celo prav nan bojne fronte, so od dneva do • dneva naraščali slučaji, 'ko soj1 naši vojaki nujno potrebovali'' posebno in hitro pomoč. Na- 1 ravno je, da je šla Amerika 1 takoj na drlo. Ker so bile potrebe številne in obsežne, je bi- | lo treba tudi velike organizaci- ' je Iz raznih manjših in neza- 1 dostnib dobrodelnih organiza- s cij, ki ao v tem ožim prišle v J po^tev, s? je ustanovila velika ( | in spopolnjena organizacija. 1 splošno znana pod označbo ! USO (Um ted Service Organi-P zation). Ta organizacija nu- * di našim ameriškim vojakom!: raznovrstno pomoč in številneIs udobnosti tukaj v Ameriki, ka'1 kor tudi drugod po svetu, ka-f* morkoli jih je pač usoda zan'e- ' sTa. i •u . 1 Amerika je potrebovala ve- ] I i ko ledij za prevoz vojaštva, j vojnega materiala, živeža, itd « Za ameriške prevozne ladje pa , je bilo treba tudi amieiiških mornarjev. Njihovo število na , rašča od meseca do mescca j Tudi pri na*5:h mornarjih so r ^e pričele pojavljati posebne potrebe, katerim je bilo treba . zadostiti. S številom mornar- J je v narn 5ko-ro vseh j darežljiva roka Ame-rike dajala in pomagal« in pri tem ni skoparila. Isto se je zarodi1 o, ko je kruta železna pest naci-fa&isma za vela tolči po narodih. Ko jte bila napadena Afoesinija, se je za njo zbiralo po Ameriki. Ko je %»®ijo zadela nesreča državljanske vojn^, je Amerika dajala in pomagala olajšati njeno gorje. Po napadu na Grško so se po Ameriki pričel? ustanavljati razne pomožne ali reliefne organizacije za zbiranje denarja v pomoč Grkom. Isto se je zgodilo po napadu na Oe-hoslovaško, Norveško, Jusrosla vijo, Rusijo itd. Tako je na--sta'a v Amerliki cela vrsta po-mežnihh (leliefnih) organizacij onih tujih narodov, ki se prištevajo med zaveznike A-merikc. Vsaka teh organizacij se je trudila po svojih močeh, da eim več do/arjev nabere, deloma od svoje lastne narodne skupine, a v prvi vrsti pa od Amerikancev samih, oziroma od ostalega araerikamskega prebivalstva. Ajpeli so se pošiljali po pošti, priobčevali v časopisih, govorili na radio po sitajah. na sestan'kih, banketih itd- Po nekaterih večjih mestih so bile prirejene kolrkciie po najprometTiejših ulicah. In čim bolje je bila kali a skupina organizirana, tem obsežnejše in seveda, tem uspešne jše je bilo njeno prizadevanje. Nekatere organizacije so šle v tem ozira celo tako daleč, da so postale zoperno in pretirano vsiljive. Hal v so bili tudi sTnčaii raz "ih prireditev kot na (primer banket*Y pri katerih je bilo mnogo preveč stroškov. Za vse organizacije te vrste ie bilo potrebno, da so imele svoje pisarniške in propagand tie aparate, ki so tem vec stali, rim obsežnejši so bili. Vse to bile treba plačati iz nabra nih prispevkov, kajpada. Organizacije z velikim in drasrim i rad nizkim in p:qpagandnim ipnratom so narav no nabrale neliko. maniŠe so nabrale manj n najmanjše, in najmanj vsi-jive, so nabrale zelo malo Vladni organi v Washingto-iu, ki imajo na «krbi nadzira ! ije potovanja , vseh reliefnih! )rganizacij te vrst?, so uvideli j x>trebo, da se poslovanje pre-j »redi in sicer tako, prvič, da se, ipravjii stroški zmanjšajo ina lajnižjo vsoto, drugič, da vsa-'a reliefna skupina dobi potre >am svojega naroda odgovar-ajočo pormoč, in tretjič, da »obiranj? prispevkov raztegne la vse plasti in vse dele ame-iškega prebivalstva, dočim jte' | bilo prej delovanje teh organi-] zacij omejeno, večinoma na! največja mesta Na podlagi! medsebojnega sporaiuma jej bilo sklenjeno, da naj reliefne' organizacije posameznih zajvez niskih narodov dobe sledeče, zneske: I Belgijsko vojno reliefno dru t Štvo $325,000. — Britansko re-' , liefno vojno društvo $5,693,000 j— Francoski vojni relief $2,-1183,000 — Prijatelji Luksem-' burga $121,000. — Grška vojno reliefna zveza $5,122,000. — Norveški relief $200,000. — R.n ski vojni relief $10,155,000. — 'jPrl'jp'ki vojni relirf $3.750,000 |j (Nizozemski) $200.000. — Zdr i kitajski relief $0.873.000. — 'Združeni Čehoslovaski -relief »$234,000. — Združeni Ju^roslo-'Vinski vojni relief $2.238.000 Vsi vojni reliefi zavezniških narodov skrmno $40,099,000. (Nadaljevanje prihodnjič.) POLJSKA IN MOSKOV SKA KONFERENCA London, 8. nov. (ONA.) _ Tukaj poročajo, da krožijo na Sotskeim letati v poljskem ziku, ki napadajo Anglijo, da je ''prodala Poljsko za km-nik ruske leče.,,Na Šotskem se nahaja precej poljskih vojakov in civilistov. Tukajšnji krogi so prepričani, da dele te letake ekstremi-stični krogi, ki soibili vedno ljiu-ti nasprotniki Sovjetske Rusije, in so tudi Ueta 1941 delali opozicijo proti rusko-poljskemu paktu, katerega je sklenil general Sikonski. Poljska vlada v izgnanstvu u-radno še ni oddala no" Majhen deček je 'bil prvič v cerkvi. Mimo in tiho ^edi v klopi «s svojim očetom. Vse ga je neizmerno zanimalo, kar je videl Nato pa mu obstoj; pogled na večni luči. Nekaj easa opazuje rdeči plamen, potem pa ga mine potrpežljivost in pravi očetu: "Ali >e ne bo ni- DOBITE PAIN-EXPELLER I Od leta 1867 . . . I Zanesljiv liniment za družino j "SPANISH in Z0 LESSONS" — Španščina v 20-tih nalogah. — Špan»k«-an-gleška slovnica. — Spisal Jo je R. D. L' Cortina. Ta kuji^a Je popolna in prav nič prikrajšana. 0<1 prve dc zadnje strani J«; popohioma Ista, k«t jo je pisatelj napisal in kot je bila prvotno Izdana za viSjo ceno. Cena je zato nizka, ker gso se porabile prvotne tiskarske forme. in ker je pl<»atelj sprejel nižjo no. V-j tt-J priprosrl st«;.njevalul metodi vant Corinta pomu^a. da lnhkn ua-niMte SpnnS«?ine. l'o praktično učenje lina kar najmanj nezanimivih in z.ipletenib slovničnih pravil ter va» uči hrari. Kovoriti in ra-«inj»'ti si«n?ik<>. Prodanih je >•!!•» umi ?,0(lo.o00 CortinoTlh knjig. vas ta knjig* eanimlva. Jo lab-! ko naročite pri KNJIGARNI SIX) V FN IC PI'HLISH 1 ING COMPANY, 216 We«t 18th Str^ft, ' Tnrfc. N T rvna VMl gi RAZGLEDNIH .kdar premenila v zeleno?" aj * - Indijanec noče iz zapora -j Louis Antelope, star 52 let, -jje poinokrvni Sioitx Indijanec Idaho in je bil v januarju i-j v New Yorku aretiran, kor si je na loža malo preveč žgane - pijače in je malo preveč rogo- - vim po ulici. Od tedaj je bil i v zaporo ter ^e prišel čas, da a ga more sodile Izpustiti na pa- - rolo. -» Poklican je 'bi! prr-'v svojo roj.-tno državo, rekoč: a "Jaz sem Amerrkanec in lio-fl čem iti nazaj kot pvoboden člo- n vek." S tem je hotel reči, da bo, če - gre sedaj iz zapora. «e vedno pod oblastjo parolnega sodišča in da zaio bgiče dpslužiti kazen, četudi mti je "bila po njegovem mnenju malo predolgo odmerjena, da se more na svoj dom p vrniti svoboden. "Malo premisli," mu pravi sodnik. "Nazaj na svoj dem lahko greš, kadar hočeš. Tvoja nesreča pa je, da te bo do'ga vrsta pre-topfcov {zasledovala povsod, koder boš hodil" Antelope pa je povesil glavo i- in zamrmral: "Jaz sem Ameri- h kanec." * r Še enkrat št. 3 15 Pred dvema dnevoma ie bilo l { na tem mestu nekaj pi-anega r o št, 3. Prijatelj Ro-tan iz Sa- - ranac Lake, N. Y. je o tem pričel in naštel nekaj stvari, pri j katerih pride št. 3 do svojega ■ I pomena. (| No in nekatere naše iznajd-ljive rojakinje, ko so brale ono ■ I stvar, so se naglo spomnile, i kam bi se št 3 Še mogla prita-, kniti. Jn tako je ižena 'Mary - j zvečer brcnila svojetra moža s I pikro prip>mol>o: "Ko si me vzel. sem imela tisoč dolarjev; danes pa se najbrže kesaš, da nisi vzel druge, ki bi imela tri tisoč dolarjev. 8aj vem, kaksui ste detlci!" Rojakinja Reza pa je vščipni-la svojega možica in mu očitala. da premalo dela in ker ravno cedaj pri slamnikih ni de-la, naj bi šel črepinje pomivat samo d« bi kaj prinesel v hišo. "Vidi«, »ama moram delati, tla moreva živeti. Najbrže bi rad videl, da bi imela tri roke. da bi še več zaslužila. Ti bi pa postaval in se klatil po salonih.'* Neana Nežika pa j** svojemu mv.ičku zažvrgolela tako |>od no-, da je ne zapišem, ker bi se je Jože trikrat branil nastaviti. Kadarkoli kaka žena kaj bere. pa takoj kaj zravenu pride-ne in največkrat na možev račun. K tej "razpravi" o št. 3 bi rad še nekaj dodal: Zaradi mene bi mogla biti vsaka stvar na svetu po troje : včasih (bi bilo dolbro, včasih bi (bilo narobe Pa meni bi bilo slednjič vseeno. Samo nekaj bi prosil Vsemogočnosra, da človeštvo za vse čase obvaruje nesreče, največje nesreče: da nikdar ne vstvari žene — s tremi jeziki. —I, H, Studenec Blagoslova! 300 SVETIH MAŠ LKTNO, ra iiva In mrtva (lana Main« Zvaze. Članarina aa vsako osebo I Ivo ali umrlo »c. (Nlktfar nl potrata obnoviti.) UalAlta Vato al nova vojaka. DRUŽBA SV. PETRA KLAVBRJA aa atrlltmitra mialjsna Dapartmant G 3824 w. Pine Bird., St Loots 8, Mo. 45 - LETNO PREISKUSNJ0 IMA ! /^MERISKA BRATSKA ZVEZA :: american fraternal union :: ELY. MINNESOTA i KI IMA 26,000 ČLANOV IN TBI MILJONE DOLARJEV PREMOŽENJA Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti i -j Ako je društvo A.B.Z. v vali naselbini, vprašajte krajevnega tajnika sa pojasnila, Se ne, pilite na glavni urad, Ely, Minnesota. 7 'maa KABOPA* - NEW TOKK THURSDAY, NOVEMBER 11, 1943 TOTANQTLJfcN L. Mk DofiaJ at a-« redo« drtwlrtli. to wl—Ji w ink ataeUe taiel tiW nil «MU Vesti iz slovenskih naselbin PRVI DOPIS STAREGA NAROČNIKA Desi sem naročnik Glas Naroda žo preko trideset let, ter ga v*dno tudi zvesto prečitam je to moj prvi dopis v ilistu. Mnogokrat sem mislil na to, da bi napisal nekaj vrstic za list, pa je vedno ostalo le pri misli. Skoraj gotovo se ne bi tudi se-'aj oglasil, da ni radi njegov* jO-Jietnice. Omeniti moram, da ini je i>osebna priloga v ta na-riKii zelo ugajala in vidim, da iih je mnogo kakor jaz, da so *e prvič letos oglasili v listu. Sedaj imamo pač različnega čtiva na razjpolago, toda bil je čas, ko je bil list Glas Naroda dolgo vrsto let naš glavni vir novic o svetovnih dogodkih, zveze * staro domovino, splošne izobrazbe in zabave. Naj omenim le par «?otrudnikov in urednikov lista iz preteklosti. Trhovčev Tone in njegove solnčne rože so dofgo krasile list ter nas rnzeseljevale. Mik*? Cigare je bil v^dno do bro sprejet Za časa, ko je bil pokojni Potrato urednik in so-trudnik lista, je Glas Naroda slovel po lepih romanih, katere je večinoma prestavljal iz fran eeŠeine. Njfgov =*log je bil tako uglajen, da nisi mogel prenehati z branjem dokler nisi: prišel do konca ter težko pričakoval nadaljevanja. Pokojni Janez Terčok in nje Pettr Zgaga ter njegov tragičen konec nam bo še doi!-*ro ostal v spom(mu. Njegova lolgotiajna bolezen nas je vznemirjala in nekako oddahnili smo se, ko smo izvedeli za n;;ego\ o navidezno ozdravijo ■'je. Ni čuda, da smo bili izne-i ideni, ko smo čuli Vest o nje-vi nepričakovani smrti. Ne-ij žensk je točilo solze in vsakemu ritatel.ru je bilo nekako • žko pri srcu, posebno pri či-■inju ganljivega uredniškega 'ankn, posvečenega njegove-iu sDominu. Saj ni čuda! Toliko let nas je kot Peter Zgaga obiskoval in nas razveseljeval, la smo ga pri marsikateri drn-/.ini smatrali kot nekakega družinskega i»>rnnr slepariem, katprih je l ilo takrat »polno v New Yorfcn kateri so prest regali potnike, ter jih na razne premetene načine olajševali za težko prislu-žen denar. Jaz sam sem dvakrat potoval z njegovim posredovanem v staro domovino. Zadnjič t!eta 1925, ko sem Šel pregledovat svojo domačijo in preudarit, »ko bi bilo umestno se tja pres'eliti s svojo družino. P.eudaril sem bil takrat tako, da so na Gorenjskem v resnici lepr- in rodovitne ravnine ter krasne planine, toda da je svobodni ameriški zrak najbolj zdrav in var'en za življenje, zato sem se po štirih mseeih tamkajšnjega življenja povrnil v dobre Združene države ameriške. Lahko si mislite. da se radi fega ne kesnm. 'ker kakšni vražji usodi bi bili kpostarvljeni jaz in moja družina v sedaupm tamkajšnjem peklu. Ker mm že pri pisanju, naj še nekoliko odpišem pretekle in sedan Ve razmere okdlice, kjer sem preživel večino svojega ži vi jen jr. in kjer bom sikoraj gotovo tudi dokončal Okolica, kjer prebivamo, leži nekako v sredini med Tm(pe-rial in Moon Bun, 13 milj za-padno od Pittsburgha ter je znana pod imenom Cliff Mine po pr- mogovniku, ki je bil naj bolj znan pod tem imenom. Pošto nam dostavljajo iz mesta Coraopolis. Premogovnik je že pred leti izčrpan. Sedaj nas živi še kaka dva ducata slovenskih družin tu naokrog. Le malo na-s je ostalo zvestih pre-mogarskemu stanu, in ti se vozimo drugam na delo Večina, posebno mladina obojega spola je zaposlena ipo tovarnah bližnjih mest. iSovVnci iS o , pač ni bilo tako težko kot v poznejših iletih. V gotovih ozirih je bilo takrat življenje bolj lahko od današnjega Seveda takrat nismo bili še razvajeni in tudi kapital ni bil tako grabežljiv, kakor dandanes Lepo število naših ljudi je bilo eden ali dragi čas zaposlen^ v tej okolici. Mnogo teh sedaj biva po oddaljenih mestih kot Cleveland, Detroit in drugod. Radi tJeh bom nekoliko opisal izpremembe, ki so se v teku časa tu zavrsili: Stare kompanijske naselbine ni več. Dražba je razprodaja hiše po 100 dolarjev za stari stavbinski les. Na Oliff Mine so ostale le štiri in pri Powerhouse dve, ki so pa z ze-mliPščem vred v privatnih rokah. Poslopje nekdanje druž-bine prodojalne poseduje družina Anton Kebe, kjer imajo poleg stanovanja tudi poprav ljabiieo avtomobilov. Po starem Staubenville Pike, kjer je bilo pred leti v mokrem vremenu ta'ko blato, da si ga še e kolesi jem težko psfcrinil, tečeta dve deželni cesti, ki se kake 3 mHlie za pa dno od tukaj cepijo. Wil'iiam Penn Highway proti 8t°ulbenvitte, O. do Omcirmati Lincoln Mghwav proti 13. Liverpool, O. in preko vse debele do Snn FYancisca. Marsikdo se bo še spomnil etareem Lutza, ki jc v bližini posedoval obširno farmo in ki je rad zahajal med naše ljudi. Po njegovi smrti njegova druga žena ni znala gospodariti in je bila končno farma razprodana. Sedaj jo lastuje kar štest gospodarjev, med njimi ti$je Slovenci. Anton Stefančič je kupil 20 oralov, Franlk Pamger žie deset. Hišo, gospodarska poslopja in štirideset oralov poseduje Matevž Pangei^šič. Pr va dva delata še tndi v majni. Matevž se je pa popolnoma posvetil farmarstvu. Poleg kvo-je zemlje obdeluje še 40 oralov druge fanme. Njegovi glavni panogi sta mlekarstvo in 'kokoš jereja ia verujte mi, da on in njesrova družina vedo, kako s trm ravnati in kako dobiti najboljši pridelek iz zemflje. John Bell farme in slovite tristo glave črede čistokrvne Holstein govede tudi ni več. Ivupifl:; jo je Allegheny County in napravila novo letališče, ker sedanje v Pitteburghu j"e premajhno za sedanje razmere. Vsa poslopja so (podrli, in .rl<9ca. pegijaj * Bardcf. Mladi itapeiane ¥ Gremo na Sta]«rako žtaj«rl5 * Happy Polk« Ce na tajen * Slovenian Dane* Vanda Polka ¥ Zidana marela Veseli bratci * Ohio Valley Sylvia Polka V Zvedel sem nekaj Ko pti.Mca ta ¥ Pojdi j. menoj Dol a planine * Kadar bod U randrmt fei I^ZVliŽEK 10 SLO- V EN SI OH PESMI za piano-iiarmcmiko za $1. Po 25c komad MOJA DHKLE JE SE MIJiDA Naročite pri: Knjigarni Slovenic Publishing Co. 216 W. 18th Str«H New York 11. N. Y. --—--"-■—" ' Mm. * M , I I ............_ .-1-7'M . , . # ______ Obiščite Slovenske Prireditve! v asa navzočnost pripomore ne samo k finančnemu, pac pa tudi k drv zabnemu uspehu. društva pqflrebu jejo sodelovanja ne samo svojih a anov, temveč splosne slovenske javnosti '^GLAfl NAKOPA" — NKW XOBK ntUiteDAr, NOVEMBEK 11,1943 ' - M——etnjTi n se -zazibala na valovih. Za njo sta se epoštila v morje izpod oljčnega gaja dva ve.'ja čolna, ki s?ta kakor nemi senci sledila od daleč lepo šajčico. "Poglej Iztok, kako je Bog velik, kako mogočen, ki je razpel to 'Jepo nebo nad nami!" "Velik in mogočen, Irena! In š,* večji in mogočnejši, ker je dalli te.be m'eni!" "In glej, ta Bog je bi! za nas križan, zate in zame! Kolika ljubezen!" "Oe je resnično, kar pravifc, da je tvoja ljubezen od njega, tedaj ga molim in molil ga bom vsak dan in hvalil za tvoji ljjubezen!" "Veruj, Iztoče, veruj ^esnici in tudi tvoje srce napolni jo ljubezen!" "Irena, verujem, tebi verujem, zakaj v tvojih očeh ni laži! Pihljaj i vetra so rahlo jadrali p,> zraku. Irenina glava je sklonila na Iztokove prsi, ustnice so umolknile, vse pozlačeno nebo se je klanjalo nad njima in zvezdice so trepetajoč posipale čolnič s svetlimi poljobi. Nrjum duši sta čutili, da se strinjata v en sam kopra ko, v hipu so bili napadalci pobiti. Numdda je sam prijel ea veslo in gnal šajko, v kateri je bila Irena, proč od bojnega ineteža. ČoTna pa sta udarila na pomoč Iztoku, ki se je boril a levjo močjo, pa bi bil vendar premagan, ko menjene naselbine z zdravo kožo. ker članstvo dotičnega tvdseka je bilo zelo razjarimo nad tako gorostasnim txidtika-njem. A ra-vno v istem času je ista gzupa iavila nas na zavarovalni urad. da smo komunisti. Kot dokaz temu so navedli dokaz, dg je bil poslan telegram v Moskvo. Zdaj pa človek sodi žalostno logiko teh ljudi. Vtapijajo se v mJakuži svoje lastne ipro-pale brozge. Kljub temu je š* redno nekaj olanov, kateri jim -lepo sledijo po njihovi viju-Bjasti poti. Pač vpliva moč propagande, to pa le pri nerazsodnih. Vsa zadeva je prišla že tako daleč, da bo na ssa-tittevo večine članstva zavarovalni urad moral sklicati izredno konvencijo in to se pri-•akuje v bližnji bodočnosti in a konvencija se bo vršila pod nadzorstvom zavarovalnega n-rada. Takrat se bodo pa oni rospodje na lien mesta preipri-'ali, kolikšni in kakšni komunisti smo.. Ta konvencija ne \x> takšna, kot je bila ona 2. ivgusta, katero j"e skliceval *amopašni bivši glavni tajnik O POLOŽAJU V. P. Z. "BLED" (Nadaljevanje.) F. Grel>enc po nalogu zavaro-> valnega urada, o čemer pa za-) varovalni urad absolutno ni( i nič vedel. Isto je pa moral - Grebene po uialogu inšpektorja' • takoj preklicati. Zakaj? Samo1 . zato, ker je v imenu zavaro-j . valnega urada za hranjeno jav-1 s no lagati jjoŠten^iiu članstvu. 'Koliko je bivšemu tajniku1 . za napredek in dobrobit Zveze, . to so nepobitni dokazi. Ivsaj je: treba tolikšnih stroškov pri Zvezi ■ Koliko je Zveza in si tem članstvo prikrajšano! Ko-J liko b; Zveza v tem času lahko napredovala v vseh ozirih, do-| čim po zaslugi samopašnežev. nazaduje! A se še ponašajo,! 'češ. tako malo nas je. pa jih j držimo vse v šaki, mesto da bi jc-e -jštenosti, ne bi počel take pae-I kari je, kot jo ti ljudje uganja-,, j jo nad članstvom Zveze. V de-j' žel ah svobode in demokracije! je dolžnost moža, ako j? mož. 1 da odstopi, kakor hitro dobi | nezaupnico od večine. I je v deželah črne kulture vlada že- ! Iema pest in hijensko zahrbt- ' fia zavijanja in teror. T.judje sd'nca in svobode se protivijo * takim principom. Za demo-j' 'kratirne ideale se danes borijo; v-i s'v^bodoljubn; narodi, zalo^ se je tudi večina našega član-;' J ;tva ogorčeno dviarnila proti j par ducatov nevrednih samo-j ras!u?ev in s bičnežev. T>a sobo vsa zadeva reši"a brezdvom- j j no v kratkem času. kakor za-| za naročnike PotiM; naslova jr raividn« do kdn imate plarsnw naročnino. — Frv itniDa pomen! nn^**. dnija da. in tretja lta l»«to. Da nam priltra niti* nopotreftneKH dela 'In slro >kov. Vas prosimo, «la sltusate pr» vooasntt naro/nino pomvnali. To S'jite naročnino naravnost nam al jo pa plačajte našnnu zastopnika v Vašem kraju. Zastopnik bo Vam izrodil potrdilo za plačano naro-i f ni lift. _ j California^ .» S«n Fran<-l^ct». Ja»«»t» Laushln* I Colorado: ' ■ PUr-blo, Peter Cullg Walflenliurc, II. J. »if.juk* j tndiana: Imliaiiiuioiis: Fr. Marklitb | Illinois: i Chicago, Joseph llevfič* I Clii'-iipo, J. Faltiuu (Chlcatjo. Cite-ro in Illinois) Joliet, Jprinir liamlii<*n 1 Ln »a!le. .1. Si>eli< L Maseuntiili. Marti« Ik>tene Korth Cliic-ato In Waukefian. Matri War.^fk Wichigan: LMrroJt. L. Plantar* -■••i- Minnesota: .» : Clilsiiolm, J. LpkuBk.li, .. . , Ely. Jos. J. Pesbel ' ^ J Ereleth, Louis Goofe- Gilbert, Lnnlst Vessel ■' ■'■''■ Montana: Roundup, M. M. Pauiim Washoe, L. Cliampa Nebraska: Otnaba, P. Urodtrlek New lork: Gowaudu, Karl Srrnlsha* Uttle Falls. Frank Masle* Wi>reester, Peter RtKle* Ohio: Barberton, Frank Trota* Cleveland, Anton Bolwk, (Hiarlex Karliusrer*. Ja«>b Reetiih Glrard. Anton Nagnile Lorain, Louis Italaut, Jobn Knmfie Yonngstown. Anton KlkelJ Oregon: Oregon City, J. Kotilar Pennsylvania: Bessemer, John Jernlkar Conemaugh. J. Brczoree* Coverdale in okolica, Jos. Paternel Export, Louis SupanfiC* Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamln* Frauk Blodnikar (Jreunsburg, Frank Ntivak Homer City, Joseph Kerin Imperial, Vence Palcicb Johnstown, John Polantx* Krayn, Ant Tauželj Luzerne, Frank Balloch Midway, John ž ust* Pittsburgh in okolica, PhlUp Prop«t Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Scblfrer* Wert Newton, Joseph Joran Wisconsin: Milwaukee, West AUIs. Frank Skok* Sheboygan, Anton Kolar Wyoming: Bock Spring«, Lonis Tanchar* Diamond vllle, Joe Bollch (•Zastopniki, ki imajo poleg Ime-oa ao upravičeni obiskati tudi druge naselbine ▼ njih okraju, kjer je kaj naSih rojakov naseljenih.) Vsak laafspntk IzOs potrdil« u wn-to, katere Je prejel. Za^rtapnilce topi« pripsrefaaM.—Uprava "Glas Naroda" hteva in želi večina članstva Vzajemne Podpor. Zveze Bled, to j:e sedaj več kot sigTinro. V tej iskreni nadi tudi pozdravljam vse članstvo pod okiiljem iste. — Po volji veČine, tajnik Zveze 4'Bled" Matija Otoničar Kirkland Lake, Ont. Can. (Zaradi urednikove bolezni je objava tega članka za 3 tedne zakasnila, za kar prosimo da nam je oproščeno— Op. ■ired.) BUSKA FRONTA Nadaljevanje s 1. strani. kov. Proti reki so vrgli 1500 Nemcev in jih pcfbi'li; vplenili so tudi 30 poljskih topov in konvoj vojnega materjala kot tudi mnogo drugega plena. Južno od Kijeva so Rusi za-vtzeli Grebenke, kjer je bilo u-bitih 2000 Nemcev. Minogo Nemcev je bilo tudi ujetih in Rusi so dobili 25 tankov, 50 "klopnih avtomilov in veliko zalogo vojnega materjala. Četudi Moskva skoro popolnoma molči o položaju v Dnje-provem kolenu, vendar pra\i neko poročilo Stockholm a j preko Londona, da so Rusi pričeli strahovit napad severno od Krivoga Roga in jusrozapadno od Dnjepropetrovska ter s tem pričeli zadnjo bitko v Dnjepro-vem kolenu. MLADINSKI RDEČI KRIŽ. Mladoletno članstvo Rdečega križa je začelo svoje nabiranje novih članov dne 1. nov. 1943. Lani J^e je vpisalo v Mla dinski Rdeči križ, ki zdaj posveča svoje sile sedanji vojni, 17 milijonov fantov in deklet. Ker se člani vsako leto vpisujejo h* za dobo enega samega leta. se začn'p vpisovanje pri ničli. Cilj je, pridobiti vse dijake v osnovnih razredih i/n v višjih Kolah, da se vpišejo v Mladinski Rdeči križ. Vsi šol-Ški otroci, ne glede na vero in raso, od otroškega vrtca pa do High school, se morejo vpisati. Dijaki bi morali zahtevati od svojih učiteljev, da organizirajo delo v prid Rdečemu križu v vseh razredih, tako da bodo moirli postati vsi brez izjeme člani !Mladin>kega Rdečega križa. GENERAL MOTORS KONCERT Pod pokroviteljstvom General 'Motors Corporation >l>o simfonični orkester National Broadcasting Company v nedeljo, 14. novembra priredil naj svoj radio zanimiv koncert od j 5. do (i. popoldne. OSTANITE V SVOJIH VOJNIH POSLIH Mnogo delavcev ravno zdaj v teh težkih vojnih razmerah zapušča svoje stare službe in si išče novih, in sicer iz vseh mogočih vzrokov — to neprestane menjevanje postav pa zavlačuje in otežkočuje delo v vojnih industrijah, kajti težko, ali pa nemogoče je najti in izuriti nadomestne delavske sile. Delavci imajo dandanes mnoge težkoč, razmero pri delu so cesto nepovoljne, prevoz in pol na delo je neprimerna, s stanovanji je težko, za otroke ni primernega varuštva, itd. Vlada, delavsko vodstvo, industrija in občine vse te težkoče poznajo in priznaajo, ter delajo kar mc rejo, da jih odstranijo. Obenem pa j - potrebno, da vsakdo pozna svojo lastno odgovornost in se drži svojega vojni koristnega posla. Amerikanci in Aroerikanke bi se morali za vedati tega, da imajo vsi osebno doiznost. da pomagajo premagati ta problem — da mora vsakdo, ki dfla v vojni korist nih industrijah, ali pa takih, ki pomarrajo v občinskih ali tovarnah poslih, ostati na svojem mestu in pomagati vsem drugim da store isto. SONART REKORDI Lepe Melodije I At. M571 -Na Marljuce. potka Kje m moje roth-e Ma rlčka pegi« - polka Puqoesne University tamburlca orkester At M575 -Teres! nks polks N« olanlwaM—TalfVk Jt-rrj Koiirlv^ek In orke»ler Za tot. cenik ln cene j»U»W m otirnltp na: JOHN MARSIfH Ine„ 4*3 W. 42nd Ht. New York Sedaj "Ko smo šli v morje bridkosti" Spisal REV. KAZIMIR ZAKRAJSEK gB ■■ |-= ~ Tu spodaj so prloMena nekatera mnenja naših rojakov in = = rojakinj, ki jib je pisatelj knjige prejel od onih, ki == = knjigo naročili in prrtitali. To je samo en del teli mnenj. == = ker radi pomanjaknja prostora ni mogote prioMItl vseh. = Clereland. O. — VaSo knjigo "Ko smo 91 t morje bridkosti sem prejel, in če povem, da sem Jo Se isti veA?r prebral do polovice in naslednji dan pa do kuni-a, je dovolj priznanja za nje vsebina e * • Oreaney, Minn. — Sedaj, ko nem prebrala VaSo knjigo: "Ko Ktno £11 v morje bridkosti". Vam hočem povedati, tla tako zanimive knjige nisem brala. Kako lepo in Jasno ste popihali pot slovenskega naroda v morje bridkosti. Ne vera, kako bi Jo mogla dovolj priporočiti v?em ameriškim rojakom. • • • Vurora, 111. — Knjiga—Ko smo Hi v morje brIdko«tl mi tako zelo ugaja, da takoj naročim Se eno za tvojo prijateljico. ti« Los Angele«. Cal. — Sprejela nem iioslano knjgo "Ko smo Sli v morje bridkosti' in zelo se mi do(>ade. Tudi zemljevid Slovenije ml ugaja. Pokazala sem jo rojaku, ki jo tudi hoče imeti. Tu pošiljam naročilo. • * • Morgan. Pa. — VaSa knjiga zasluži vse priznanje In zato pa tudi zasluži, da pride našim ljudem v roke. • • * Walsenburg, Colo. — S knjigo "Ko «mo Ali t morje bridkosti" ste storili veliko narodno delo. Želim, da bi se Pitala pa vgeb naših naselbinah. Jaz jo vsem priporočam. Knjigo lahko naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street New York 11, N. Y. (knjigarna m==* Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City Andrej Ternovc Listki POUČNI SPISI Spisal Ivan Albrebt .Spisal Ksavar MeSko; 144 str. Cena 5« eentov Cena 7« rent«. Angleško Slovensko BeHlO Filozofska zgodba Malenkosti (F J KerD' " VewM ^ fS_ Spisal Alojz Jiraaek Spisal Ivan Albreht C«oa 5« renlov Ona 75 rrntov Govedoreja tr„__v«. . Spisal K. l>(Ttrt 149 atranl • Ko smo šli v morje -Uwml c« fL_ bridkosti Živi izviri ^ .. Knjiga o dostojnem vedenju Spisal Rev. K. ZakrajSek Spisal Ivan MaUflč gtraBl l Državljanski prirožnik ^ ^ ^ "HOW TO BRCOMK A CEM9BN (V BlovenSčlnl)