ZASAVSKI trtzla Otrajm otfbm Soculisttint mm oeio«nil> Hodi » Trbovljah - Ureluje ta odgovarja uredniški odbor Odgovorni urednik: Stane Snitar Tiska Mariborska tiskarna * Maribora — Naslov oredniitva in lftave .Zasavski vestalk" Trbovlje I. oprava rudnika — Teletoe it«54 - Radnn pri podrninlci Narodne bank* » Trbovljah 614-T-146 — Ust izhaja »sako sredo — Letna naročnina 400 din aoletna 200 dtn četrtletna 100 din mesečna 34 dtn - Posomezna Itevtlka 10 dir tokoplnl morajo biti v uredništev naikasnel* »sa> petek dopoldne tn se ne »rajale LETO VII. _ Štev 52 TRBOVLJE. 29. DECEMBRA 1954 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA 1Dragi Bralci! Danes vas pozdravlja »Zasavski vestnik« poslednjikrat v letu 1954. Kaj naj vam povemo ob koncu leta? Kot dobri prijatelji, ki smo se srečavali vsak teden v vaših domovih nismo v zadregi z besedo. Uredništvo in naši dopisniki na terenu so si prizadevali in storili vse kar je bilo v danih okoliščinah mogoče in končno: zakaj ne b' ob naših uspehih in neuspehih priznali — saj smo ljudje iz vaše srede — da tudi nam ne gre vse izpod rok oziroma izpod peresa, kakor bi želeli. V novem letu 1955 vam bomo poskušali prinesti v našem listu dosti novega in zanimivega Morda S; želite v »Zasavskem vestniku« kakšnih novosti? Potrudili se bomo, da vam ustrežemo, kolikor bo to izvedljivo in mogoče. Seveda pa izpolnitev vaših želj ni odvisna vedno samo od nas. Tudi mi imamo težave in se borimo z njimi. Želimo si, dragi bralci, vašega sodelovanja, vaših nasvetov in pripomb Čestokrat imate kritične opazke o tem in onem, ki pa ostanejo po navadi v ožjem krogu, največkrat za kakšnim omizjem Ako pa zvemo zanje, je največkrat že prepozno. Vi, dragi bralci, ste tisti ki bi lahko načeli marsikatero vprašanje ali pa nas nanj opozoril Vsako vaše sporočilo, vsak vaš nasvet nam bo dragocen. Zal je položaj tak, da ne zmoremo vsega sami. toda ob skupnem delu bodo uspehi boljši in večji. Laže bomo premagal; težave, ki jih ni malo. če bomo delali skupno z vsemi bralci Posamezniki ne vedo vsega, vsi pa vse. Na delo torej, kajti le v skupnosti je moč! To veliko socialistično načelo imejmo vedno pred očmi. Pa že nekaj: ob koncu leta iskrena hvala vsem tistim ki imajo poravnano naročnino, kajti s tem nam omogočate in olajšate redno poslovanje in izhajanje lista Tiste pa. ki naročnine še niso plačali iz tega ali onega vzroka, pa opominjamo in prosimo ponovno, da to store čimprej. Prinesejo nam jo lahko v upravo lista osebno ali oa jo nakažejo po položnici, ki smo jo pred kratkim priložili listu. Hkrati opozarjamo vse naše bralce, de se bodo tisti naročniki, ki imajo poravnano naročnino za leto 1954 in jo bodo plačali tudi za prihodnjo leto do 1. maja 1955. lahko udeležili tmdicionalneaa velikega naaradnega žrebanja »Zasavskega vestnika", ki bo predvideno — kakor lani — dne 1. maja 1955. Med dobitki imamo že sedaj zagotovljen iep radio aparat in moško kolo nadalje že okrog 40 drugih dobitkov Teh bo prihodnje leto verjetno še več kot pri dosedanjih nagradnih žrebanjih našega lista. * Želimo vsem bralcem in prijateljem našega lista, da bi jim novo leto ki je pred nami prineslo zdravje in zadovoljstvo ter uspehe pri vsakdanjem pokli mer.i delu in vsem ostalem prizadevanju. Naj bo tudi prihodnje leto leto na-predka in novih pridobitev za vsakega posameznika in za našo lepo socialistično domovino! Srečno in veselo Novo leto vsem! Uredništvo tn uprava »Zasavskega vestnika« It nova Uto k novim usfteUm! Se nekaj dni in konec bo 1954. leta. Naglo je minilo, hitri so bili njegovi koraki. Ko pregledujemo naše delo. uspehe in težave. moramo prav vsi potrditi, da so del. ljudje trbovelj. revirjev Izvršili vse družbene naloge do naše socialistične skupnosti. S ponosom ugotavljamo, da smo vse obveznosti, katere so nam bile naložene v tem letu, častno Izvršili in doprinesli s tem svoj delež v skupnih naporih za Izgradnjo socializma. Kot prejšnja leta, smo se tudi letos obogatili z novimi tovarnami. hfdrocentralami. novimi proizvodi, stanovanji, vodovodi, razširili smo električno omrežje ter zajeli skoraj vsako našo vas. kar bo vsekakor pozitivno vplivalo na dvig produktivnosti našega kmetijstva. V zunanjepolitičnih odnosih smo dosegli velike uspehe. Ustanovljena je bila Balkanska zveza, ki je močan pobornik za ohranitev miru v svetu. Tržaško vprašanje, ki je vsa povojna leta kalilo In zaostrovalo odnose med Jugoslavijo in Italijo, je ngodno rešeno. Z ureditvijo tega vprašanja so nam dane možnosti vsestranskega sodelovanja z Italijo na gospodarskem in kulturnem področju, kar bo brez dvoma mnogo doprineslo k ureditvi miru na tem delu Evrope. Moč naše zunanje politike je brez dvoma v naši notranji trdnosti ln enotnosti naših narodov, razvoju demokratičnih In socialističnih sil, kar je brez dvoma prispevalo tudi k vzpostavitvi normalnih odnosov z vzhodnimi državami ln Sovjetsko zvezo. Naša politika neodvisnosti, politika sodelovanja z državami z različno notranjo ureditvi ;i» in notranjimi sistemi je pokazala obilo uspehov v naši zunanji politiki dvignila ugled naše socialistične države fn mnogo pripomogla k utrditvi svetovnega miru. Delovni kolektivi našega okraja so predčasno izpolnili svoje naloge do skupnosti in jih presegli Pred dnevi Je zasedal v Trbovljah okrajni zbor in zbor proizvajalcev. Na tem zasedanju so ljudski odborniki ugotovili uspehe, ki so jih dosegla naša industrijska podjetja, ln sicer da je večina izpolnila svoj letošnji družbeni plan in ga celo prekoračila predčasno. Na zborovanju so nadalje podrobno obravnavali nove obveznosti okraja Trbovlje do družbene skupnosti. Ugotovili so, da bodo naši kolektivi te nove naloge lahko izvršni, saj so pokazali doslej pri opravljanju svojih dolžnosti vedno visoko zavest, ki odlikuje zasavske delovne kolektive. Družbeni plan za leto 1954 so nekatera podjetja izpolnila že do konca meseca novembra. Tako je podjetje »Elektro-Trbov-Ije« izvršilo svoje družbene obveznosti že s 162*/., »Mehanika« v Trbovljah s 129*/«, trboveljska elektrarna s 126*/», steklarna v Hrastniku s 125*/», papirnica v Radečah s 116*/., rudnik Trbovlje-Hrastnik s 114*/», kemična tovarna v Hrastniku s 101 •/», cementarna v Trbovljah s 100 •/•, zagorski rudnik s 95 */», Strojno mizarstvo v Trbovljah # 93 */i |n Strojna tovarna v Trbovljah z 92 •/». Celokupnih planiranih dohodkov nista dosegli s področja Industrije In rudarstva le dve gospodarski organi-raciji, in sicer »Peta« v Radečah s 83 *l%. Industrija gradbenega materiala v Radečah pa z %. Vsa druga podjetja lz te skupine so presegla svoj planirani letni dohodek do konca meseca novembra za 6 %. ostale gospodarske organizacije Pa za 11 %■ Vse te gospodarske organizacije našega okraja so do konca preteklega meseca prekoračile planiran) dohodek za letnic leto za 7 %. Ostala gospodarska področja •***«*• okraja, kot n. pr. obrt, so dosegla svoj letni načrt ®o konca novembra s HO*/«, ln sicer gradbeništvo skupno 117*/», gostinstvo skupno 114%, trgovina skupno 107 %. promet pa 106 •/». Vsi t| podatki nam pokažejo velik prispevek naših podjetij za družbeno skupnost. Posebno moramo pohvaliti naše rudarje, ki so spričo pomanjkanja premoga žrtvovali nedelje za delo. da dajo naši industriji, železnicam in ostalim potrošnikom pač kar največ premoga. Prav tako moramo tzreči priznanje kolektivu v hrastniški steklarni, ki je letošnje leto organiziral v svoji tovarni boljšo proizvodnjo, vzporedno pa so tamkaj še pocenili svoje Izdelke. Enako so naši radarji nakopali letos že 110.000 ton več premoga, kot je bilo začrtano. Marsikdo bi dejal, da plan radarjev ni bil re- alen. A vendar nt tako. Nakopali so premoga toliko več, ker je državi nujno potreben, kar pa so dosegli v celoti le z dodatnim nedeljskim delom, ko so dragi imeli počitek, radarji pa ne. Pohvalo zasluži tudi kemična tovarna v Hrastniku in papir niča v Radečah. Razveseljivi so v enaki meri uspehi podjetij, ki so bila šele pred kratkim ustanovljena, tako n. pr. »Mehanika« ,v Trbovljah ter Strojno mizarstvo ravno tam. Po dosedanjih vidikih se bo narodni dohodek v našem okraju medtem še lep© povečal, tako da bodo delovni kolektivi Zasavja res častno zaključili leto 1954. prav tako pa e vedrim čelom in s pogumnimi koraki stopili v novo leto — v nove zmage. Pisano in borbeno življenje, ki ga puščamo za seboj, nam potrjuje. da so socialistične sile zelo žive v naših središčih — kot vodilna sila nadaljnjega razvijanja revolucije na gospodarskem in kulturnem področju. Doseženi napredek v naših centrih brez dvoma pozitivno vpliva na razvoj njihove okolice. Zato je velika dolžnost našita središč, da pomagajo svoji okolici pri prebujanju naprednih sil na vasi ter s tem doprinesejo v tej veličastni borbi za’ socializem svoj prispevek kot vodilna socialistična rila. Javna dela, vidna v Izgradnji stanovanj, cest, v skrbi za pitno vodo, kanalizacijo, šolska poslopja, kulturne in zdravstvene domove, elektrifikacijo krajev. organizacijo manjših proizvodnih podjetij, dalje v skrbi za razvoj društvene dejavnosti In napredka v društvih, velika skrb za zdravo in lepšo okolico pomenijo, da je bilo široko področje dela v tem letu. Tega pa ne bi dosegli, če ne bi posvečali te velike skrbi za našega delovnega človeka ln če ne bi dobili vsestranske podpore delovnih ljudi, enotne volje in akcije, ki se je kazala v Socialistični zvezi delovnih ljudi. Bile so seveda tudi pomanjkljivosti, ki Pa so proti doseženim uspehom neznatne. Te pomanjkljivosti pa so odraz našega neznanja. iskanja novih tn novih oblik dela pri uvajanju socialističnih metod v našem družbenem življenju. To bomo odpravili v bodoče s tem, če bodo naši dražbeno-samoupravni organi dobili vso pomoč od državljanov. organiziranih v SZDL. ter v ostalih družbenih organizacijah In društvih. Na tem področju s« naše organizacije SZDL nanravlle znaten korak naprej, kar pomeni, da Je Socialistična zveza postala vodilna gospodarsko-politična rila na terenu. Pred članstvo SZDL se postavljalo r razvojem socialističnih družbeno samoupravnih organov še večje in odgovornejše naloge. Formirani so šolski odbori, sveti stanovanjskih skupnosti, sveti zdravstvenih domov, socialno zavarovanje, sveti potrošnikov, krajevni sveti tn cela vrsta raznih samonoravnih forumov forganovV kjer bodo naši državljani sodelovali oziroma odločati ter nenosredno n nrav- ljali. Naša socialistična demo- vanja, pravilnega sestavljanja kracija zahteva, da državljani sami upravljajo ln odločajo v teb važnih gospodarskih, kul- j turnih, zdravstvenih in ostalih zadevah svojega kraja. To široko delo pa zahteva bolj razgle- tarifnlh pravilnikov, organizacije dela, dela delavskih svetov in upravnih odborov, vzgoje teh forumov ln njihove odgovornosti kolektivu za svoje delo, skrbi za delovnega človeka Izven pod- danib in spe^obnib kadrov, kajti jetja, kako živL. kje se izživ-od sposobnosti ljudi za visi naše , ija itd. Vse te naloge pa bodo delo na vseh področjih, Socialistična demokracija pa se bo počasneje razvijala, če sindikati ne bodo odločneje posegli v aktivno politično delo v podjetjih in v Socialistični zvezi delovnih ljudi. Naše sindikalne or. ganlzacije bodo morale v bodoče še več kot doslej usposabljati naše delavstvo za delav- opravlle sindikalne organizacije le tedaj, če jim bo Socialistična zveza delovnih ljudi nudila več pomoči kot doslej. Naša skupna naloga je, da v naših delavskih svetih in upravnih odborih usposobimo delavstvo, da se bo zavedalo svoje velike in odgovorne naloge. Nujno je, da organiziramo več sko samoupravljanje te dražbe- i razpray ga katerih se bodo le-ti no upravljanje. Delavstvo kot najnaprednejši razred, kt ima zgodovinsko nalogo zgraditi brezrazredno socialistično oziroma komunistično družbo, mora biti vsestransko razgledno in sposobno, da bo tej nalogi kos. Zato moramo najti v naših sindikalnih organizacijah najrazličnejše oblike vzgojnega dela. Premalo je, če obravnavamo samo majhne tn ozke, čestokrat samo Individualne probleme. Ob tem pa gredo važnejši mimo nas. Sindikalne organizacije morajo imeti skupno s članstvom ZK stalnejši način vzgojnega seznanjali z gospodarstvom podjetja, komercialnimi ln finančnimi problemi, nadalje z vsemi gospodarskimi problemi države, republike in okraja. Le na ta način nam bo uspelo odpravljati lokalistfčne in egoistične težnje, ki se čestokrat pojavljajo in škodujejo naši socialistični graditvi. Razprave pa naj bodo jasne in poljudne, ne pa komplicirane. kot se je to že doslej zgodilo v nekaterih primerih. Jasno nam mora biti. da je možno ustreči veliki skrbi za delovnega človeka ln dvigu njegove življenjske ravni le z več- dela s članstvom - organizacija jo stori\n<~t)o, ceneno proizvod- predavanj (ki je letos ponekod dobro nspela), tolmačenje raznih zunanjih in notranjih političnih vprašanj in dragih zelo važnih problemov v podjetjih, ki se tičejo produktivnosti dela, zniža-nja proizvodnih stroškov, varče. njo tn večjo Izbiro proizvodov na trgn. Vsemu članstvu SZDL želi SREČNO NOVO LETO Okrajni odbor SZDL Trbovlje Trboveljski taborniki so bili letos delavni Taborniki Rodu »Črnega diamanta« v Trbovljah so Imeli pred kratkim svol rednj letni občni zbor. Ta Rod, ki ga sestavlja v večini delavska mladina, gimnazijci ln učenci osnovnih šol. 1e bil letos prav marljiv. Sedal šteje že nad 150,ljudi. Letos 1e ob občinskem prazniku napravil v Zg Trbovljah propagandni tabor pod šotori ter le ob tei priložnosti razvil svojo rodovniško zastavo. Med poletjem Je napravil več izletov in taborjenj. Bil je med drugim letošnje leto na Črnem vrhu nad Jesenicami, v Bell krajini pa je napravil taborjenje, kjer 1e letovalo preko 200 mladincev ln mladink. V prvi izmeni so bili otroci naših padlih borcev Rod je taboril nadalje v Bohinju ter se je udeležil tudj velike narodne slovesnosti na Ostrožnem Prizadevanje taborniške organizacije Je podprl LOMO Trbovlje, prav tako Elektrarna Trbovlje. kar moramo pohvalno omeniti Priporočljivo bi bilo, da bi taborniško mladino pod- prla druga podjetja, zlasti še, da bj Rod lm^-1 dovolj sredstev za preskrbo taborniških krojev V tem primeru bi se število te lepe mladinske organizacije prav gotovo znatno pomnožilo, kar bo gotovo v veliko korist naši mladini in nas vseh Tudi taborniki v Zagorju so zborovali V nedeljo 26. t. m. dopoldne sb tudi zagorski taborniki polagali obračun svojega dela. Zborovali so v prostorih Rudarske šole O tem občnem zboru bomo še poročali. Obvestilo Obveščamo vse potrošnike na območju Trbovelj, da bo 1 Januarja 1955 odklopljen električni tok od 8. do 13. ure zaradi čiščenja 3000-voltnlh naprav v termoelektrarni v Trhovl la h »Elcktro-Trbovlje«, Trbovlje Stiki z LR Kitajsko Peking, 27 dec. Po vesteh kitajskega tiska je premier Cu hn Laj Izjavil, da so v teku razgovori o uvedbi diplomatskih stikov med LP Kitajsko In Jugoslavijo. Tako je dejal kitajski vladni predsednik, ko je na drugem zasedanju nacionalnega odbora kitajske posvetovalne skupščine podal poročilo o svetovnem vo-loiaju. Naši fantje iz JLA želijo Zasavščanom srečno noro leto! Prejeli smo pismo sledeče vsebine: Pri čitanjn našega lista »Zasavskega vestnika« smo oparili, da se fantje iz našega Zasavja, k) so pAd nekaj meseci odrinili na odsluženje svojega ka-drskega roka, oglašajo in čestitajo našim Zasavčanom. Tudi ml smo se odločili da se vam oglasimo v našem časopisu. Vedno ga beremo, čeravno nismo doma. Oglašamo se vam, Zasavčanom, z Vojne pošte 2030-R ter vam želimo srečno in veselo Novo leto 19551 Prav tako delovnim kolektivom, kjer smo bll| zaposleni Enako čestitamo k Novemu letu tudi svojim sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem znankam: JANKO 02BOLT, IVAN HOSTNIK. OTO VOGRIN. DARKO PROST. DRAGO RESNIK In VINKO ŠTERN - Nadalje DARKO PUSTOVNTK iz Zagor Ja RAJKO OBERMAJER Iz Hrastnika. JOŽE FUNDA Iz Zebnlka ter JOŽE STUSEK lz Podkraja pri R drčah. Veseli smo '»o bomo prejeli novoletno številko našega Usta ln našli v njej naše čestitke. — Zdravo! IVAN HOSTNIK Vojna pošta 2030 R. ★ Trboveljski fantje, ki služijo v Beogradu svoj kadrovski rok v JLA, pošiljajo svojim star šem ln sorodnikom ter vsem ostalim delovnim ljudem Zasavja pozdrave, hkrati pa želijo vsem srečno te zadovoljno novo leto. Tl fantje so: Ivan Kos. Ivan Knez, Drago Knavs. Stefan Pavelšek ln Peter Gosak. Zanimivo je, da pravijo ti mladinci v svojem pisma. da šele sedaj, ko žive daleč od doma, znajo ceniti naš Ust »Zasavski vestnik«, ki jim prinaša novice iz naših krajev. V svojih vrsticah pripominjajo, da jim Je vsaka sreda, ko prejmejo naš list. najljnbši dan v tednu Tudi naši fantje, ki služijo svoj kadrovski rok pod Vojno pošto 8115-29, želijo mnogo uspehov te zadovoljstva v novem letu svojim staršem, bratom te sestram, prijateljem In znancem ter svojim izvoljenkam. V tem pismu so podpisa- ni: Anton Rozina ln Slavko Sa-Jevlc iz Izlak nad Zagorjem, Janez Cestnik, Ivan Košir, Rudi Poznič te Milan Trankelj lz Trbovelj, Mavricij Jurkovšek ln Alojz Samec iz Zidanega mosta, Stanko Knpec in Alojz Kaplan lz Hrastnika ter Polde Režun iz Zagorja. * Prav tako želijo svojim staršem, znancem in svojim izvoljenkam (če še niso pozabile na nas) srečno in veselo Novo leto 1955 z Vojne pošte štev 5283'3 sledeči zasavski fantje: Jože Brežan, Jože'Bučovec, Ivan Čebin, Anton Greben, Ivo Jereb. Franc Kajtna. Franc Kantužar. Karlo Klanjšek, Ferdo Kmetič, Jože Koleto, Vili Kušar. Vili Lamovšek, Peter Macerl, Ivo Matek, Anton Obermajer, Janko Ocepek. Stane Planine. Miha Podkoritnik, Lazo Pokrajac. Karel Polntnik, Roman Rebol. Drago Roglič. Franc Rot. Franc Rozman, Marijan Skaza, Dominik Strniša. Alojz Sikovec. Mirko Skoda, Jože Skrinar, Jože Strane. Franc Tabor, Martin Topole in Jože VVefngariner. Milan Vidic: Nadaljevanje Zagorski rudarji-pevd na obisku pri izseljencih v Severni Franciji Toda čudno: francoski delavci v tem delu Francije ne čutijo posebnega nagnjenja za politiko oziroma nimajo razumevanja za napore, ki jih vlagajo nekatere napredne stranke za procvit svojega ljudstva Nj jim mnogo mar, ali je v vladi ta ali oni Nekaj rajši imajo Mendčs-Francea. ki je postal poputaren zato, ker slovi kot »človek ceste« Kadar utegne, je med ljudmi na cesti. Kadar more, izkoristi priložnost in govori z ljudmi o raznih težavah in načrtih. Ce nikoli, je danes videti da se nekoč slavni francoski Imperij krha; vre v Afriki, dovrelo je v Indokini in še drugod. Preprosto ljudstvo se prebuja Vse bolj spoznava, da sj bo moralo pridobiti svoje svoboščine Velikanski so napori Francije in sedanje vlade da bi obdržala kar se sploh še da obvarovati. Toda izgleda. da zaman: ljudstva vstajajo, se upirajo in iz dneva v dan postajajo glasnejša Ne bo dosti pomagalo: nobena divizija, pa naj si bo oklopna, tankovska ali ne vem kakšna — ljudstvo, svobodoljubno ljudstvo bo šlo naprej in se bo borilo toliko časa dokler ne bo doseglo svoje prostosti In dandanes se to ▼ Franciji čuti Čuti se, da država preživlja težko notranjo krizo, ki je ne more obvladati nobena vlada, še manj pa njeni vojaki. ★ Med našimi izseljenci nam je tekel čas iz dneva v dan hitreje. V pomenkih o njihovem in našem življenju ter pripovedovanju o časih, ko so prišli pred leti v Francijo, so bežale ure kakor minute. Marsikaj so nam razkrili rojaki, marsikaj so nam povedali, kar nam je dalo misliti. Posebno pa smo bili presenečeni ko smo videli, da ni med njimi sloge. Razjeda jih dokaj težka notranja kriza, ki so jo umetno razpihali vsi tisti, ki so pred leti pobegnili iz naše države in med njimi nadaljevali svoje umazano početje. In uspeli so Ce ne povsem, pa vsaj toliko, da so jim razbili njihova kulturna društva, ki so jih, čuvali kot punčico svojega očesa. Iz dveh društev so nastala tri! Sloge ln mirnega orijatelj-skega sožitja je bilo konec Priprave za koncert v Meerle-baehu so bile boljše kot ▼ Lensu Pevci ln pevke — oboji to se tTudill, da bi pri njih zapeli še bolje kot prej Moški zbor je vadil ob prisotnosti šrvtlnfh rojakov v gostilni »Vllmouth«, ženski pa kar v dvorani, kjer je bil koncert. Kdaj pa kdaj so poma- gali peti tudi rojaki, ki so poznali predvsem naše narodne pesmi. Prihajali so celo Francozi in z zanimanjem posluša.] petje Seveda so imeli pevci težko nalogo Vaditi so morali v neprimerno velikih prostorih in še ▼ goetilni. kar vsekakor ni večalo veselja za vaje. Pa je vseeno šlo Zvečer pa se je kot v Lensu razlegala naša pesem Sploh so bili večen najlepši trenutki našega obiska pri rojakih. Takrat so bili ljudje prosti 'n so pozabili na svoje vsakdanje skrbi. Nek: francoski rudar mi je navdušeno pripovedoval, kako so naši rojak) leta 1943 na vse načine škodovali Nemcem. Toda ko sem ga vprašal, kako gledajo danes na oživljanje nemškega militarizma mi je zaskrbljeno odgovoril, da se francoski narod še vedno boji Nemcev oziroma nemške armade, k| bo po njihovem mnenju kaj kmalu prebolela prve težave in se uvrstila med vodilne evropske armade . . In pripovedoval mi je o KPF, ki je že leta 1948 izgubila skoraj ves vpliv Takrat so šele spoznali Novo Jugoslavijo, takrat so spoznali majhno deželo velikega duha, ki se je krepko uprla svetovni velesili Pravil mi je o silni gonji, ki so jo zagnali francoski komunistični časniki proti naši državi in njenemu vodstvu. Občudovali so naše ljudstvo m naše vodstvo, ki se je tako pogumno postavilo v bran za našo svobodo in neodvisnost Francoska buržoazija je takrat v obilni meri žela svoje plodove. Delavski razred, ki je do takrat še veroval v SZ, je spoznal, da tudi KPF ni samostojna, marveč samo navaden poslušen pripadnik Stalinove politike In buržoazija je to priložnost takoj izkoristila Delavski razred v Franciji se Je razcepi! Nazadnje mi je prioovedoval, da je Francija takrat v očeh mednarodnega delavskega gibanja mnogo Izgubila Bližal se je dan našega nastopa. Pevska zbora sta bila nanj pripravljena Vendar nas le bolelo, da se vsa tri društva niso mogla zediniti, kdo nam bo zapel dobrodošlico oziroma kateri od vseh treh slovenskih pevskih zborov bo odprl dolgo pričakovani nastop gostov iz domovine Po domače povedano: vse je kazalo, da bo kri še boli zavrela ln zapustila še več navšečnih sledov Končno so šli tako daleč, da so se zedinili, da bo zapel dobrodošlico francoski pevski zbor To nas je bolelo a kaj smo hoteli Vsako vmešavanje v njihove zadeve bi pomenilo izrabljanje njihovega gostoljubja Tega pa nismo hoteli Vedeli smo, da bi nam to zamerili. * Prišla je nedelja ln z njo naš prvi nastop. 2e v zgodnjih popoldanskih urah sta oba naša pevska zbora odšla najprej pred spomenik padlih borcev v Meer-lebachu. Tam sta zapela dve ža-lostinki in tako počastila spomin v vojni padlih junakov. Nekaj kasneje sta odšla še v Freyming, kjer sta na pokopališču oziroma ob grobu neznanega vojaka položila lep venec in še tam zapela dve žalostinki Med tem časom se je jela velika koncertna dvorana polniti. Prihajali so Slovenci od vseh rudarskih šahtov. Njim le naš koncert pomenil spomin na stare čase, na čase, ko so slovensko pesem poslušali doma. Gledal sem'v te shujšane obraze, ki jim je jama zapustila svoje sledove. Rudar je rudar Spoznaš ga med tisoči Njegovo ponašanje ie menda v vseh deželah enako Ostro začrtane gube in neki poseben izraz ga izdaja, da ga prepoznaš med tisoči In še nekaj ga izdaja: njegova preprostost in neka mehkoba, ki te prisili, da se zagledaš v njegov obraz in skušaš iz njega razbrati njegovo življenjsko pot. Uro pred napovedanim nastopom je bila dvorana polna Povedati moram še to, da imajo v Franciji kaj čudno navado: v vsaki dvorani namreč niso postavljene samo klopi oziroma stoli, kot smo to vajeni pri nas, marveč so v njihovih dvoranah poleg stolov še mize. Tako so Francozi ob raznih takih prireditvah prisiljeni, da dajo lastniku dvorana, čigar gostoljubje uživajo, zaslužiti kajti nihče ne aedi ob prazni mizi Toda naši rojaki so tokrat napravili izjemo Mize so ostale prazne Na njih niso stale običajne steklenice vina ali piva Najprej so hoteli pos'ušat: slovenske pesmi, nato pa se zabavati za mizo Zal je bila tudi tokrat dvorana premajhna. Katera dvorana pa naj bi sprejela skoro dva tisoč Slovencev. ki žive v Meerlebachu, Freymingu In Nlbenu! Zato niso mogli vsi prisostvovati koncertu Nekateri so bili užaljeni Hoteli so za vsako ceno biti pri našem nastopu Stali so, tesno drug ob drugem — toda bili »o vendarle v dvorani Začelo se je. Vsak začetek le težak Tokrat sta naša zbor« prestala težko preizkušnjo Menda se je vsak posamezni pevec zavedal, da pojo malce drugačnim ljudem Ljudem, ki zelo dobro poznajo slovensko pesem, pa bila si narodna, partizanska ali umetniška. Trud, ki so ga pevci in pevke vložili v ta nastop, se je bogato poplačal. Pesem je prevzela te ljudi. Pesem je nezadržano prodirala v njihova občutja, v njihove duše in jih morda prvič po dvajsetih letih zbliževala Neki stari slovenski izseljenec, ves siv in od dela utrujen, mi je dejal: »Da — ta je naša peseml Pesem, ki jo poznam in ki sem jo prepeval v svoji mladosti. Pel sem Tako, kot pojo sedaj ti moji bratje Slovenska pesem. Pesem ki nas je povezovala dolga leta. In zdaj: moji otroci pozabljajo, da sem Slovenec. Pozabljajo slovenski jezik To je tujina Taka je cena kruha, ki smo ga dobili tod. Draga Je ln trd*.« Siva glava je klonila In videl sem prvo solzo Ne vem. ali ie bila solza veselja, da posluša sipet slovensko pesem, ali le bila solza žalosti, da so za vedno izgubili svojo domovino Potem je obsedel in nepremično q1edal nekam v da’javo Skozi pesem je spet preživljal mlade čase. kate-ri spomini niso v njem nikoli ugasnili in nikoli ne bodo (Nadaljevanje sledi) Slovesnost trboveljske gimnazije v Domu „Syobode 11“ Tudi dijaki trboveljske gimnazije in profesorski zbor »o počastili Dan JLA s posebno slovesnostjo, ki so Jo priredili v sredo, 22. decembra 1954, v dvorani doma »Svobode II« v Zg. Trbovljah. Po slavnostnem govoru osmošolca Hribarja je sledil kulturni program z nastopom pevskega zbora in z recitacijami. Po slavnostnem delu prireditve Je sledila razdelitev nagrad in odlikovanj najboljšim učencem predvojaike vzgoje. Istočasno Je bil razglašen tudi izid natečaja za najboljše spise o JLA. S pomočjo okrajnega odbora ZB NOV Trbovlje in vodstva gimnazije Je bilo deset najboljših spisov nagrajenih z denarnimi darili. (Nekaj najboljših spisov o JLA hotno priobčili v »Zasavskem vestniku«.) »Izbira" 10 % popusta »Izbira" \? tednu Novoletne jelke od 27. do 31. decembra nudimo v poslovalnicah »Pod Terezijo" (Radej) in v poslovalnici »Na njivi" (pri Pašu) izreden 10-odstotni popust za vse kupljeno manufakturno in galanterijsko blago. . Ne zamudite ugodne prilike! Trgovsko podietlo »IZBIRA" Trbovlje Kratke iz Zagorja Veseli večer v Zagorju V soboto in nedeljo je priredila »Svoboda I« v dvorani TVD »Partizana« v Zagorju »Vesela večer«. Obisk je bil zelo zadovoljiv, saj so bila privlačna za udeležence zlasti lepa darila trgovskih podjetij »Izbira«, »Preskrba« in »Potrošnja«, ki so sodelovala na tej zabavni prireditvi. Posebno uspel je »Veseli večer« v nedeljo. še danes in jutri. Za najmlajše Zagorjane so ob tej slovesnosti pripravili igro »Kekec tn Pehta«, king predstave »Kekec« in »Risanke« ter pravljične govore po zvočnikih. Za slavnostni obisk Dedka Mraza bodo pogostili vse učence osnovnih šol, vrtcev in gimnazije, socialno šibki pa bodo dobili darila v blagu v vrednosti po 1000 din. Otvoritev Zdravstvenega doma V soboto, 18 decembra 1954, popoldne so v Zagorju slovesno izročili svojemu namenu Zdravstveni dom, ki so ga Zagorjani postavili v spomin na neštete žrve okupatorskega terorja. Dom je eden izmed najlepših zdravstvenih domov v Sloveniji. Zgradili so ga s pomočjo LOMO Zagorle, rudnika Zagorje ln ČLO Trbovlje. Ali si poslal naročnino za Proslava Dneva JLA v Hrastniku Na predvečer Dneva JLA so imeli v Hrastniku slovesno akademijo v Domu TVD »Partiza- Proslava Dneva JLA Prejšnji torek zvečer je bila v dvorana TVD »Partizana« v Zagorju slovesna proslava v počastitev Dneva JLA. ka jo je priredilo ZROJ — Center Zagorje. O pomenu in vlogi JLA je govoril na tej slavnosti tov. Rudi Bantan, predsednik LOMO Zagorje, tov. Alojz Lukač pa je najboljšim mladincem predvo-jaške vzgoje v Zagorju izročil pohvalne listine in darila, prav tako so bili nagrajeni tudi učitelji predvojaškega centra. Udeležba Je bila nadvse zadovoljiva, saj je bila dvorana nabito polna. Novi tarifni pravilniki na«. V polno zasedeni dvorani je spregovoril zbranim tov. Nande Zorčič, ki je naglasil pomen in razvoj naše slavne JLA. Na tej slavnostni prireditvi so sodelovali godba »Svobode II«, gojenes otroškega vrtca, učenci osnovne šole, mladinci »Partizana« ter orodna telovadna vrsta iz Hrastnika. Ob zaključku slovesnosti je odbor ZROJ v Hrastniku nagradil najboljše predavatelje, vodnike in mladince predvojaške vzgoje. Proslava Dneva JLA v Trbovljah Pretekli četrtek so člani MK ZK ln RK ZK Zagorje ter vodilni organi podjetij in sindikalnih organizacij razpravljali o osnutku uredbe o tarifnih pravilnikih. Do zaključkov ni prišlo. izvolili pa so posebno komisijo, kj bo dala k osnutku svoje pripombe. Dedek Mraz v Zagorju Dedek Mra2 je obiskal zagorsko mladino že ponedeljek in včeraj, mudil pa 6e bo med njo Trbovlje so proslavile letošnji Dan JLA na predvečer praznika, v torek, 21. decembra 1954, z lepo slovesnostjo v Delavskem domu. V nabito polni dvorani je spregovoril zbranemu Občinstvu tov. Lovro Guštin, major JLA. Na proslavi so sodelovali Delavska godba na pihala, mešani pevski zbor »Svobode II« ter re-citacijskl zbor trboveljske gimnazije. Po uspelem programu so predvajali vsem navzočim kratek film iz življenja naše slavne JLA. Obvestilo Stanovanjska oprava Trbovlje, Trg svobode 6, sporoča vtem uživalcem (najemnikom) stanovanj v mestni občini Trbovlje, da se bo po posebnem odloku, sprejetem na seji LOMO Trbovlje, začela zaračunavati najemnina za stanovanja po Odloku o stanovanjski tarifi v mestni občini Trbovlje (Uradni list štev. 45-692 54) s prvim januarjem 1955. Namesto sedanje najemnine bodo pobirali novo najemnino, pričenši s 1. januarjem 1955 do nadaljnjega (do komisijskega prevzema hli v stanovanjsko skupnost), še upravni organi stanovanjskih hiš, ki so last splošnega ljudskega premoženja, zadružnih in družbenih organizacij. Novo najemnino bodo pričeli pobirati a prvim JannarJem 1955 tudi v»i zasebni lastniki bfš. Nova mesečna najemnina se plačuje vnaprej najpozneje do vsakega petega v mesecu. Stanovanjske pogodbe se bodo sklepale pozneje. Te pogodbe bodo sklenili naknadno (ko bodo na razpolago tiskovine) z uživalci (najemniki) stanovanj tudi vsi tisti zasebni lastniki hiš, ki ne bodo vključene v stanovanjsko skupnost. Sezname z na novo določenimi najemninami za vse uživalce (najemnike) stanovanj so prejel) od Stanovanjske uprave v Trbovljah vsi upravni organi stanovanjskih hiš, ki so last splošnega ljudskega premoženja, zadružnih in družbenih organizacij ter vsi zaaebni lastniki hiš. • Pričenši s prvim Januarjem 1955 se mora torej pobirati namesto sedanje najemnine nova najemnina. 8TANOVANJSKA UPRAVA TRBOVLJE omovtnal Koliko lepega I« nakopičenega v te) besedi. Na videz /g vsakdanja, nepomembna, p resnici mehka, čudežna, vea svetla in * soncem obsijana, ie draija pa takrat, kadar človek vi in začuti, da ti ni dano v njej živeti Samo iz osem črk /e sestavljena beseda domovina, a a sebi skriva toliko lepot. Misel nanjo nima primere, veličastna je in edinstvena Zakaj tako ljubimo svojo domovino? Zato. ker /e sestavni del naie duševnosti, sestavni del nas samih, ker je v njej ves nai znoj In trud, vsa naša preierna veselost, vsa naia ljubezen, brez katere ne moremo živeti Vraničarjev Ivan vsega tega ni vedel. Kot otrok je vedno hrepenel, da bi še/ čimdalje od svoje rojstne vasi in da bi se čez teta vrnil v Belo kra/lno bogat, da bi se pred svojimi starimi znanci lahko potrkal na prsi, koliko sveta je prehodil in koliko denarja je zaslužil onkraj velikih morij. Kmalu po prvi svetovni vojni se je Ivanu Izpolnila njegova želja. Nikjer ni bilo ne dela ne denarja vsepovsod je bila sama revščina samo nezadovoljstvo in omahovan/e. »Tako se ne da več živeli,« le rekel nekega dne Vranlčar/ev Ivan. -Kam naj grem. da ml bo bolje kot na tel osušeni zemlll? Vsepovsod menda niso prazni hlevi In skrinje da bi se tudi lačni enkrat nn.šfeno najedli.« Kam torej? Ivan se je odločil, da pojde v Avstralijo, Tja, da po/ds? Dal Do Hamburga se je peljal t vlakom, od tam dalje pa e parnikom, s katerim se je vozil celih šest tednov, preden le prispel v Syd-ney. Se mnogo drugih slovenskih tantoo le šlo takrat z Ivanom in v Hamburgu so si jim pridružili še neki Dalmatinci V sydneyskem pristaniču so čakali razni gospodje z debelimi zlatimi verižicami na telovniku na novodošlece Iz različnih evropskih dežel Takoj po opravljenih običajnih formalnostih so k lem lludem, ki to po dolgih tednih vožnje spet stopili na kopno, pristopili trgovci in larmarjl ter st skušali, čeprati s fežaoo, z njimi sporazumeti in jim dopovedati, da Imajo zanje pripravl/ene dobre službe Tudi k Ivanu le pristopil neki suhljati Anglež. »Hallo, boy?e Ivan' ga je -pogledah po strani, presenečen, nezaupljiv Le kal neki hoče od mene. sf je mislil, nato pa se je šele spomnil, da 't prišel v Avstralijo prav zaradi lega, da bi si v novi domovini poiskal dela In prihranil toHko denar/a, da bi se čez nekai let spel lahko vrnil v Belo krailno, sl tamkaj kupil majhen kos zemlje in se tako skromno preživljal kakor mnogi drugi Čeprav Ivan ni razumel, kaj mu pripoveduje Anglež, se mu je nasmehnil Iz navade, če ga je kdn kal vprašal In skomignil z rameni -Imate shitho rame? Kal bom pn delal?* le vnrninl Ivan Annle-žn v čistem dolenlskem narečtn. Annlež aa le aledal se nekaj časa hladno smehljal nerazumlji- vi Ivanovi govorici, nato oa tlesknil z jezikom »Let ut go, boysi — Pojdimo, fant/el« Pri Garlieldu. kakor se je pital ta premožni ovčarski farmar, se je pričelo Ivanovo upanje na lepše življenje, ki pa je kmalu splahnelo v trpkost In nezaupanje do njegovega gospodarja. Ves mesec /e pasel ovce, ob eno- . »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦ srčneišt in Ivan sam ni vedel, kako se je bilo zgodilo,' da je po dobrem letu službovanja pri tem vrtnarju postal mož njegove hčerke Pam, ki je bilo videti, da ga ima tudi ona zelo rada Vrtnarija je dobro nesla in sosed je so si na vse načine lomili jezike pri izgovarjanju Ivanovega priimka. Ko se je Ivan oženil. Tone Zagorc. DOMOVINA ličnem delu je počasi minilo leto tn nato še eno Zadnjega v mesecu jp dobil Ivan za čuvan je ovc pet funtov šterlingov. Kaj bi z njimi? Bilo le komaj za obleko in cigarete Hrano je dobil zaslon/ od svojega gospodarja. Po dveh letih pastlrjevanja se je Ivan odločil zapustili svojega gospodar la In si poiskati donosnejšega posla. Odšel je proti Perthu, v Zahodno Avstralijo, In sl poiskal delo pri nekem vrtnarju in cvetličarju v Aberdeenu, pol ure od Pertha. Tudi angleškega /ezlka se ie bil Ivan že precej dobro naučil, tako da se je lahko brez težav pogovoril s svojim gospodarjem Da le Ivan priden In prikupen, zdrav In močan lant, o tem sta se njegov gospodar In njegova hči Pam ki le bila Ivanu zelo všeč kmalu prepričala Odnosi med njima so postajali vse pri- je skrbel, da bi bila njegova vrtnarija čim moderne/e ure/ena — In to mu je z leti tudi uspelo. Kupil si le kamion In vsako jutro je bila na tržnici v Perthu Ivanova zelenjava na/lepša, v primeri z drugo pa vedno cenejša. Tudi s cvetjem je mnogo zaslužil, saj v tako velikem mestu, kot je Perth, ljudje kal radi kupujejo tudi cvetne šopke, in po dvajsetih letih /e Ivan res postal gospod, kar je bila njegova davna želja Ivan je imel dvoje lepih hčera: Jane In Mary. •Preteklo je dvajset let,* je pripovedoval, »in vedno bol/ sem čutil, da m/ nekaj manjka Zena je mislila, da sem bolan In tudi sam sem včasih mislil tako. A bil lem zdrav in šele zdaj vem. kai mi je manikalo O/l . do-moolnnl Kako zvesto nrllalelllca je človekul Verjemite mi, da kdor je nima, ni nikoli srečen, pa čeprav je bogat tn ima vsega, kar mu poželita srce in duša. Ljubezen do domovine le naj-dražje, kar Ima človekl* Po dvajsetih letih življenja onkraj morja se je Ivan odločil, da obišče svojo staro domovino. Tudi hčerki In žena so šle z njim, da bi videle njegovo rojstno vas, o kateri jim je vedno toliko pripovedoval. Ob petih zjutraj se je v tržaškem pristanišču usidrala velika prekooceanska ladja »Hannibalm. Le za nekaj potnikov je bil to kraj dolgega potovanja, med katerimi Je bil tudi Vraničarjev Ivan t svojo družino. Po dveh urah čakanja so mu izkrcali tudi njegovo elegantno limuzino. Da — zda/ pa domov, tja, kamor so vedno uhajale Ivanove misli, kjer le bil vsak večer dolgih dvajset let. Avto je vozil z neko nervozno naglico. Vse bolj In bolj se le bližal Ljubljani. Ko so prispeli na Vič in ga je žena vprašala, kakšno mesto le to, ji n/ mogel odgovoriti, Samo nasmehnil se /e in ie z večjo brzi-no vozli dalje. Bližali so se Gro-supljam nato Šentjerneju in zdaj je Ivan naenkrat zagledal pred eeboj svo/o rojstno vas, vso zlato od sonca, mehko in nežno pomladno vas, kakršne v Avstraliji ni nikoli videl,-. Ivan le postajal vse bolj nervozen, srce mu le utripalo s podvojeno silo. zdelo se mu je, da mu bije visoko pod vratom In da ga duši od same nepričakovane sreče Raznežil te /e kot otrok in ni se mu dalo, da bi šel dalje. Za slab strelja) od svoje rojstne hiše je kraj ozke ceste ustavil avto, izstopil In se naslonil na belo razcveteno češnjo. Sedaj je Ivang zaskrbelo če bo Še vse tako doma, kakor je bilo pred dvajsetimi leti, alt kako drugače. Skoro si n/ upal domov. Zdelo ep mu le, da te bliža svoji rojstni hiši kakor potepenec k svoji materi, ki ga je ves dan o skrbeh čakala, Ivanovi ženi In hčerkama se je vss to zdelo nekaj nenavadnega, V Ivanovi rojstni vasi so »e počutile kot v mnogih krajih, kamor so šli na izlet ali na kratke počitnice. Ivanu pa je v srcu prepevala sreča in ves solzen je v elegantni obleki sedel v mehko travo in /o začel rahlo božati Ni mogel zadržati solz In kdaj pa kdaj je zajokat presunljivo naglas. Tudi ženi In hčerkam je postalo hudo, ko sta videli svojega očeta, da' je ves srečen, a da loče... »Ivan. ka/ pa H je, da /očeš? Bodi vendar pameten In potolaži se,« mu /e prlgovarlala njegova dobra žena Pam. »K/e p* smo? Pojdimo dal jel* Kakor srebro so se v Ivanovih očeh evetlle salte. Kdo hi misiji, da ho Vraničarjev Ivan ie kdaI lokali »Pam, Mary, Jane, tu sem oii nekoč doma, lislole lam le mo/a rojstna hiša! AH jo vidUe? Domovina.. Mo/ bog, kako ml je težko pri srcu ■ ■ Domovina.. ln v našem Trebežu še vedno ros/e/o vrbe/ Bal nravlm.,. Hallo, Pam, pojdimo dalje!« % Trhoveliski in hraslnišbi rodarii so storili lotos svoio dolžnost Rudarji črnih dolin Trbovelj-ščice in Bobna se ponosni pripravljajo na svoj letni obračun, saj so svojo nalogo po gospodarskem načrtu za letošnje leto že opravili 24. novembra 1.1., pred praznikom rojstva naše Nove Jugoslavije. Zavedajo se v po'.nj meri, kako je premog — kri industrije — v teh dneh in mesecih potreben in zato kopljejo, kolikor jim duša da Znano jim je, kakšno pomanjkanje premoga trpi industrija, zavedajo se velikih splošnih potreb po premogu, zato so zastavili vse sile, da v teh dneh še nakopljejo nekaj prepotrebnega goriva. Rudarji so žrtvovali za te uspehe tudi nekaj svojega prostega časa in nakopali v letošnjem letu do danes samo ob nedeljah in praznikih 4 5000 vagonov premoga. Izreči jim je treba za to vse priznanje m skupnost jun je za njihovo prizadevanje hvaležna. Lepi uspehi, ki so bili doseženi letos na rudniku, pa razumljivo ne gredo samo na račun mišic — tudi organizacijski ukrepi, mehanizacija in racionalizacija imajo v tem razvoju svoje mesto. Rudniški učinek je porastel tudi zaradi tega v letošnjem letu za 30 kg na moža in šiht, kljub slabšim razmeram v trboveljskih jamah. Jamski učinek se je dvignil letos za 40 kg na moža in šiht, odkopna storitev pa je porasla proti lanskemu letu za 110 kg na moža oz. od-kobnega delavca. Če se vprašamo, od kod vsi ti uspehi, moramo priznati, da ni samo kopač storil svoje dolžnosti, pri tem mu je pomagala tudi preobrazba procesa pridobivanja premoga in vsega, kar je s tem povezano. Z uvedbo železnih stojk na mehaniziranih odkopnih čelih, s čimer nismo prihranili le na dragoceni pomožni surovini — na jamskem lesu, ki ga tako že zelo primanjkuje. je bil storjen na rudniku korak dalje. Zalivaino delo je pričelo nadomeščati rušenje odkopov — ker so bili ustvarjeni Pogoji večje nosilnosti — kjer koli je to le mogoče, s čimer se ustvarjajo prihranki ne samo Pri zasipnem materialu in vodi, marveč tudi na delovni sili. Zahvalno delo spodriva zapihova-nje s kotlički. Ta način dela, yezan na uporabo železnih stojk, Ima to prednost, da se v danih pogojih zapolnijo le deli odkopanih odprtin in brez škodljivega močenja jamskih prostorov. Poraba jamskega lesa se je z uvajanjem železnih stojk in rušenjem zmanjšala Za poskus uporabljajo v jami dve vrsti takih stojk, da z njima preizkusijo uporabnost v naših od-kopnih razmerah. Pred kratkim pa smp dobili za poskus še vrsto železnih stropnikov Vse te tehnične novosti, ki se edino pri nas uvajajo množično, pomenijo za razvoj našega rudarstva mnogo. K temu moramo dodati še razširitev mehanizacije verižnih transporterjev, ki je skoro spodrinila uporabo stresalnih agregatov v Trbovljah. S tem smo zmanjšali delo nakladanja, povečali varnost in prihranili na energiji. Tudi na obratu v Hrastniku so ustvarjeni vs: pogoji za prehod k mehaniziranemu'odkopavanju in zasipavanju, skratka tudi razvoju jamskega dela v Hrastniku, kjer sta se v teku leta v svrho znižanja režijskih stroškov združila bivša obrata Hrastnik in Ojstro v en jamski obrat, se posveča živa pažnja. ki prehaja k sodobnemu načinu rudarjenja. To bi bili v glavnem momenti, ki so soodločali pri porastu proizvodnosti in storilnosti bilo pa je na rudniku tudi nekaj težav, izvirajočih "iz narave nahajališča in tudi v samih napravah rudnika, ki so deloma že odslužile. Uspehi bi sicer bili še večji Glavna proizvodna težava je bila vdor vode v Zahodnem polju h rastn iškega obrata v mesecu avgustu. S to nezgodo smo izgubili nekaj mesecev prej mehanizirano čelo Mokri in nizki odkopni kraji v obratu Trbovlje so nadalje skozi dve tretjini leta ovirali normalni produkcijski proces. Padavine v prvem polletju, ki so bile nenavadno velike, so ustvarile pogoje za plazovje na dnevnih kopih. Zato smo tudi pričeli pripravljati in odkrivati dnevni kop Ret j e. kjer pričakujemo še premogovne zaloge za 3 do 4 leta. Zaradi pomika plazu v Ret ju in izčrpanost} dnevnega kopa v Lakonci smo delo na tem področju konec poletja ustavili in pripravili za odkop etažo na Karolini, nad gramozom na Neži. Bagrske in prevozne naprave na dnevnih kopih zahtevajo zaradi 6voje starosti večja popravila in zato ovirajo včasih produktivne naloge Vendar pa moramo or; vsem tem pripomniti, da naš kvalificiran in visokokvalificiran delovni kader rešuje vso to problematiko naravnost vzorno in da bomo letošnjo proizvodno nalogo bolje rešili saj jo bomo predvideno prekoračili za okrog 25.000 ton proti lanskemu letu. in to Pri produktivnem staležu. ki je za 60 mož manjši kot lanskoletni. Vprašanje preskrbe rudnika z jamskim lesom je bilo letos zelo kritično Saj smo bili z njim v prvem četrtletju zel0 slabo preskrbljeni kar je vplivalo tudi na cene, ki so stalno rasle Poleg tega pa smo se morali zadovoljiti z vsemi vrstami lesa. tudi takimi, kj v varnostnem pogledu niso priporočljive, ker — rudarsko rečeno — »ne svarijo rudarja« in s svežim lesom, kj rudarja ovira pri delu. ker je tak les dokaj težji. Tudi kakovost) premoga smo posvetili vso pozornost Z vgraditvijo novih ločilnih strojev na rudniški separaciji, ki se je pričela že lansko leto in smo jo v letošnjem februarju sVončali, je rudnik doprinesel svoj delež k boljš; kvaliteti produkta Vprašanje delovne sile je bilo v začetku leta in zaradi fluktu-acije spet ob koncu leta kritično v Hrastniku. S plačilnim sistemom. ki je vladal pred nedavno uredbo, niso bili ustvarjeni najboljši pogoji za dvig storilnosti, niti za dotok novih kadrov v rudarstvo zaradi premajhne raz- like pri plači v lažjih, nerudar-skih panogah O tem vprašanju bo treba še kritično razmišljati. Zaradj vse večjih potreb naše industrije po premogu smo v drugi polovici leta tudj zaostali z njegovo prodajo, zaradi česar smo bilj prisiljeni uvesti eno-tretjinsko nedeljsko obratovanje. Razumljivo je da ie zaradi tega trpelo vzdrževanje strojnih naprav na rudniku škodo, ker sta bilj za to na razpolago le dve' in to nezaželeni ■ nedeljski delovni tretjini Tega razvoja pa nismo mogli preprečiti v zadnjem času v Hrastniku, kjer moramo vse tri nedeljske delovne tretjine uporabiti za nedeljski remont glavnega šahta. Investicijska izgradnja se spet normalno razvija, odkar smemo izkoristiti 100-odstotno amortizacijske kvote Glavno skrb posvečamo odpiranju VII. horizonta v Hrastniku ter III in IV. horizonta na Oj strem. Trbovlje v tem pogledu nima trenutno večjih aktualnih problemov razen raziskav v polju Plesko Pač pa sili v ospredje odpiranje sektorja Dol, saj smo letošnje leto izkopali na Zveznem hort zontu že 390 metrov Dolske proge ter je obzidali 110 metrov kjer bi bilj rezultati še boljši, če nas pri nadaljevanju del v dolomitu ne bi oviral večji pritok vode. Med važne detajle naših bodočih načrtov sod) seveda tudi ponovno odpiranje zaplinjene »A-kope« v Hrastniku, zasipna pot v Južno polje v Hrastniku, proboj ojstrškega izvoznega šahta s IV na II. horizont — OBVESTILO Ponovno sporočamo, da so knjižne zbirke Prešernove družbe pošle. Zato za letos ni več možno upoštevati priglasitev novib članov, pač pa šele za prihodnje leto. Da pa tl interesenti ne bi ostali brez vsake knjižne zbirke, priporočamo, da se naroče na knjižno zbirko Kmečke knjige. V tej zbirki so naslednje knjige: 1. KOLEDAR KMEČKE KNJIGE za L 1955; 2. Ignac Koprivec: NEVIDNA STEZA; 3. dr. Bogo Grafenauer: ZGODOVINA SLOVENSKEGA NARODA; 4. POGOVORI O KRMLJENJU. Cena zbirki je 300 din in se naroči Pri Kmečki knjigi, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. DA NE BI OSTALI PRIHODNJE LETO BREZ KNJIŽNIH ZBIRK PREŠERNOVE DRUŽBE. KAKOR SO TISOČI LETOS, VABIMO VSE, DA SE TAKOJ VPIŠETE V ČLANSTVO. PREŠERNOVA DRUŽBA prihodnje leto pa še priprava premogovnega stebra dnevnega kopa, polja v Pleskem ter ostankov v Frančiški in na Neži. Dnevni kop v Retju bomo mo-i ralj pospešiti zaradi izpadle La konce V odseku prot. Dolu bo treba začeti z raziskovanjem in odpiranjem dveh rovov na koti 400 in izvršiti globoko vrtanje na štirih krajih zaradi ugotovitve premogovnih rezerv. Vprašanju opreme bo treba glede na perspektivne potrebe po premogu posvetiti posebno skrb tako, kakor je bilo to nedavno storjeno za zaščitna sredstva v premogovni dejavnosti, kjer je bil dosežen uspeh z odpravo obračunskega faktorja za uvožena zaščitna sredstva in z zvišanjem °/n izkoriščanja amortizacijskega sklada od 10—30®/o Zal naša industrija še ni tako daleč, da bi vse, k?r potrebujemo za izboljšanje delovnega procesa, izdelovali že doma Do tedai pa moramo rudnikom omogočiti, da opreme ki jih še ne izdelujemo v naših tovarnah za dvig produktivnosti, lahko nakupimo v tujini z deviznimi olajšavami. Potrebe po premogu so v državi trenutno take, da moramo storiti prav vse da zagotovimo naši industriji in železnicam vsaj to osnovno surovino. Prihodnje leto nameravamo nadaljevati z opremo transportne mehanizacije Južnega polja in »A-kope« v Hrastniku, z opremo tega dela rudnika z železnimi stojkami in razširitvijo mehaničnega zasipanja V mislih imamo tudi uporabo progovnih opor, če bo domača industrija že -pričela s proizvodnjo. Dalje nameravamo nadaljevat; s poizkusi z železnimi stropniki, da bi prihranili več jamskega lesa. Vse te naloge niso malenkostne in jim bo treba posvetit; posebno skrb. Tud; v rudarstvu ne smemo zaostat; za drugimi državami in moramo ustvarjati vse pogoje za ekonomičnost pre-mogarstva Ko govorimo o doseženih uspehih rudnika, se pa zaskrbljeno oziramo na bilanco obratnih nezgod. Odstotek nezgodnih bolnikov je bil le v juliju in novembru za 0, l°/o nižji kot lanskoletni povpreček. To nepotrebno zlo povzroča prizadetemu rudarju v veliki meri bolečine, družinam skrb in žalost naši skupnosti pa izgubo dragocenih ton premoga. Temu vprašanju moramo v prihodnjem letu posvetiti večjo vnemo in skrb. Rudnik Trbovlje-Hrastnik stopa v novo leto kljub nekoliko slabšim perspektivam v Trbovljah z dobrimi upi zaradi porasta proizvodnje v Hrastniku in dodatno dnevnega kopa v Retju, zato je tudi proizvodna naloga rudnika postavljena za 60.000 ton više kakor leto. Upd-so torej dobri, razvoi na pravi poti, ker prinaša sodobne metode rudarjenja in napredek v naš premogovni bazen, zahvaljujoč se odličnemu kadru in prizadevnosti v iskanju novih uspešnih poti in iskanju novih premogovnih nalog. Le na ta način bo mogoče zadostiti velikim nalogam, ki se postavljajo v prihodnosti pred rudarstvo v naši državi, v kateri odigrava tudi naš rudnik izredno važno vlogo -rš- Oobro odrte svinjske kože plačuje KOTEKS po din 200 odkupuje tudi kože domačih _______ ujcev S pravilnim ra Vnanjem s kožami ob kolinah boste lahko dosegli ceno najboljše kvalitete kož, obenem pa boste pomagali usnjarski industriji do najkvalitetnejših izdelkov! ! Upravni odbor In kolektiv RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA TRBOVLJE - HRASTNIK čestitala vsem delavnim ko^ktivom Irt čeiVenim odema'čem širom po naši domovini k doseženim uspenom v letu 1954 in žeiita vsem srečno in uspefiov polno novo leto 1955 Vse sile za čimpre šrvo izgradnjo naše socialistične Jugos.avijel Na ob sku pri podjetju ,Sava' v Zagorju Ob novi glavni zagorski cesti, ki veže Zagorje z ostalimi kraji našega Zasavja, stci; nova tovarna konfekcije »Sava« Velika so bila prizadevanja Zagorjanov da se v njihovem kraju spet zgrad; tovarna konfekcijskih izdelkov. Okupator je za svoje vojaške potrebe med vojno postavil v Zagorju tovarno konfekcijsih izdelkov »We-sto«. Od ranega jutra do pozne noči so v tej tovarni drdrali Šivalni stroji in šival; sivozeleoe uniforme za nemške vojake. Marsikateri vagon, poln teh uniform, nj dospel do svojega cilja, prispel pa je do reke Save, kjer je zletel vanjo ali pa kje drugod zletel v zrak. V poletju 1944. leta pa je zletela v zrak tudi tovarna »Westa« Zavila se je v gost dim, ki je butal in silil iz polnih eorečih skladišč naši republiki, ki je znižala cene svojim izdelkom za najmanj 9 do 10 odst. Poleg tega pa So cene izdelkov zagorske »Save« sorazmerno nižje od cen izdelkov ostalih tovarn širom po Sloveniji. Kolektiv te tovarne si bo tudi v prihodnje prizadeval, da bodo cene njenih izdelkov res stvarne in da bo proizvode njihove tovarne res lahko vsakdo kupil zaradi odlične kvalitete, solidne izdelave in primerne cene. »Sava« komaj sproti zadostuje naročilom iz Slovenije, ki jih je vedno zadosti. Kljub temu da je slovenski trg v pogledu kvalitete in izdelave najbolj kritičen in natančen v celi državi, si ga je zagorska tovarna že takoj od početka osvojila in danes lahko s svojimi odličnimi izdelki konkurira vsem ostalim Lepa bilanca kolektiva Strojne tovarne v Trbovljah Leta 1945 pa so zagorske žene pričele pospravljati ruševine te tovarne Pripravljen je bil prostor za zgraditev nove. Vendar pa So tedaj naše potrebe pokazale drugače Zaradi občutne stanovanjske krize so takrat sklenili, da bi bilo najbolje, če bi na ruševinah stare konfekcijske tovarne sezidali stanovanjsko hišo V zvezi s povečanjem števila prebivalstva v Zagorju pa je nastalo vprašanje, kam z žensko mladino, ki ie dopolnila osemnajsto leto starosti Končno pa so se zmenili in zedinili: postavimo v Zagorju novo tovarno konfekcije in ženska mladina b0 zaposlena Bili so mož beseda in za letošnji občinski praznik Je že pričela obratovati v Zagorju nova konfekcijska tovarna No — tovarna je dobila še ime in... Ko sem pred dnevi obiskal direktorja tovarne tov. Lojzeta Kovšeta. da bi se kai več pomenila o tovarni, sem ime’ srečo, da sem ga našel v pisarni Takoj je bil pripravljen, da mi pove kaj več o kolektivu, o proizvodnji, o delavskem samoupravljanju itd. Čeprav je delovni kolektiv še mlad in nima dosti izkušenj, se pri delu v tovarni vendar zelo dobro zadrži Precej delavk, ki danes sedi za šivalnimi stroji v novi tovarni, je bilo prej nekvalificiranih, vendar pa so morale predhodno opraviti izpit. tovarnam konfekcijskih" izdelkov, k; imajo že dolgoletno tradicijo in bogate izkušnje To je vsekakor velik uspeh Zagorjanov, kajti v tako kratkem času osvojiti zahteven trg, kot je slovenski, ni lahka stvar. Prav gotovo so se morale delavke v tovarni že takoj od začetka potruditi. Tovarna konfekcije »Sava« v Zagorju izdeluje danes moška srajce, moške spodnje hlače, delovne hlače, delovne obleke, pajace, pričeip pa bo prihodnje leto z izdelavo damske konfekcije in dežnih plaščev To so prav gotovo veliki načrti tega delovnega kolektiva ki pa jim bo gotovo kos. Glede na zvišano proizvodnjo in na to, da bodo v tovarni kmalu začel; z izdelovanjem damske konfekcije in dežnih plaščev, bodo v teh dneh spet na novo sprejel, še 16 delavk, tako da bo v tovarni skupno zaposlenih 90 zagorskih deklet in žena. V načrtu pa imajo še povečanje tovarne, tako da bodo lahko zaposlili še 160 no-•vih delavk. S povečanjem tovarne si bodo iznajdljivi Zagorjani pomagali zmanjšati število nezaposlene ženske mladine. Želimo le, da bi v najkrajšem času pričeli z gradnjo ostalih objektov nove tovarne Kredite imajo že v ta namen in tako bodo kmalu — kot zagor-sk; premog — sloveli širom po državi odlični izdelki tovarne konfekcije »Sava«. Delavke so v okviru svoje tovarne ustanovile lastno sindikalno podružnico, v kateri prav vse pridno sodelujejo. Upravni odbor tovarne šteje deset uslužbencev, prav tako pa tud; delavski svet deset. Ti se vedno shajajo in na sejah razpravljajo o vsem mogočem. Torej je tudi v tej tovarni živahno delavsko samoupravljanje. Na sestanku delavskega sveta so obravnavali tudi vprašanje, kako bo živela in gospodarila bodoča zagorska komuna. Včasih še ni temu ali onemu jasen pojem o delavskem in družbenem samoupravljanju vendar so te pojme že razčistili tako, da vsak delavec ve. kaj pomenijo v razvoju socializma. Take in podobne načrte ima delovni kolektiv tovarne konfekcije »Sava« v Zagorju, toda kljub vsem težavam stopa vedro in pogumno v novo leto že z dobrimi izkušnjami Ce bj vsa naša komunalna pod jeti a težila za povečanjem proizvodnje in dvigom kvalitete svojih izdelkov, bi ravno tako uspela kot 'tovarna konfekcija »Sava«, ki jim je lahko svetel zgled in primer požrtvovalnosti in truda celotnega delovnega kolektiva. In še enkrat: kot že dolgo slovi zagorski premog po širni domovini, tako so začeli zadnje čase sloveti Po Sloveniji odlični in ceneni izdelki tovarne konfekcije »Sava« v Zagorju In če ste morda v zadregi pri nakupu, čigavo srajco bi kupili, sezite po celofanskem ovitku z naslovom: »Tovarna konfekcije Sava-Zagorje« in n* boste nikoli razočarani. -ml- Lahko bi dejali, da danes skoro ni rudruka v naši državi, ki ne bi imel katere koli naprave, izdelane v Strojni tovarni v Trbovljah Prav tako pa se lahko pohvali marsikatero podjetje, da jim je Strojna tovarna prihranila precejšnje devize ker jim je izdelala strojne naprave, ki bi jih sicer moralo kupiti v tujini. Ni majhne stvar, da zraste skromno, lokalno, reparatumo podjetje v nekaj letih v razmeroma veliko tovarno že državnega pomena Doslej so bile vložene v izgradnjo trboveljske Strojne tovarne investicije v znesku nad 1 milijardo dinarjev in ta denar je bil doslej nadvse koristno naložen. Ce le v obrisih pogledamo * delo. ki ga je doslej, zlasti pa letošnje leto opravil kolektiv te tovarne bomo razumeli, kolikšnega pomena je to podjetje za našo rudarsko in ostalo Industrijo v državi. Vsa rudarska podjetja v državi se obračajo na to strojno tovarno, da bi jim izdelala velike rudniške naprave, kakor so to: separacije, klasirne naprave, izvozni stroji, jamsk; transporterji, jekleno jamsko oporje itd. in z vsemi temi izdelki jih ta tovarna tudi v resnici zalaga. Letos n. pr. so v tej tovarni izdelali mokro separacijo za rudnik črnega premoga v Sičovljah v Istri, nadalje suho separacijo za klasiranje rjavega premoga v Despotovcu v Srbiji in klasirne naprave za lignit v Kreki. Pomembno je nadalje, da so vse te naprave projektirali iz domačega materiala, prav tako So jih konstruirali in montirali izključno domači strokovnjaki Rudnik svinca in cinka v Mežici je dobil iz Strojne tovarne v Trbovljah popolno Jamsko mehanizacijo, mehanizacijo za odvažanje premoga od jaška pa so dobili iz te tovarne prav tako rudniki v Zagorju. Velenju, Kreki in Mostarju, medtem ko se za rudnika Alekslnae in Ka-kartj še izdeluje. Taka mehanizacija predstavlja povečanje pro. izvodnje brez dodatne delovne sile. Posebno poglavje predstavlja v tel strojni tovarni izdelovanje izvoznih strojev, ki so jih že prejeli rudniki v Boru, Ivanjem in Kanižarici, rudniki v Ale-ksincu, Velenju, Hrastniku, medtem ko Senjskoresavski rudniki še bodo dobili Z enoverižnimi jamskimi gra-buljarji, ki služijo za avtomatično nakladanje In odvoz rude in premoga z odkopnih mest, ki so dolgi do 40 m ter znaša njihova zmogljivost do 60 ton na uro, je dosegla Strojna tovarna v Trbovljah prav gotovo lep uspeh, Te naprave lajšajo napore rudarjev pri odkopavanju premoga, povečujejo pa storilnost na deloviščih. Štirinajst takih naprav ima sam rudnik Trbovlje-Hrastnik, šest Velenje, v kratkem jih bosta dobila tudi rudnika v Mežici in Zenici, prihodnje leto pa bo tovarna izdelala večje število takih strojev za druge rudnike v Jugoslaviji. Jamskega lesa nam, primanjkuje. narodno gospodarstvo nam narekuje varčevanje z njim in drag je Strokovnjaki so pričeli razmišljati, da bi tudi v naši državi zamenjali jamski les z železnimi oporniki, ki bi povsem nadomestili dosedanji primitivni način lesnega jamskega oporja. Tovarna v Trbovljah je izdelala take opornike, ki jih že preizkušajo na rudniku Trbovlje-Hrastnik in v Raši, kjer so se tako dobro izkazali, da jih bo tovarna že drugo leto izdelala v večjem številu v konstrukciji iz jekla in aluminija. Vse to delo, ki ga opravlja Strojna tovarna v Trbovljah za dvig proizvodnje ter storilnosti naših rudniko\. pomaga pa — kakor smo že omenili — s svojim* izdelki tudi drugim podjetjem. Za novo kalorično elektrarno v Šoštanju Izdeluje kolektiv Strojne tovarne velike naprave, da se bo lahko oskrbovala s potrebnim lignitom naravnost iz Velenja Te naprave bodo omogočale transport od 200 do 250 ton lignita vsako uro Tovarna rotacijskega papirja v Vidmu pri Krškem je dobila iz tovarne naprave za transport lesovine, lesa in premoga, naprave manjšega obsega pa to vama celuloze v Prijedoru papirnica v Cafcku za transport celuloze. Strokovno izurjeni kolektiv Strojne tovarne v Trbovljah pa bo priskočil na pomoč tudi gradnji avto ceste Zagreb—Ljubljana, za katero izdeluje pet ve :-kih prevoznih agregatov za drobljenje in sejanje kamenja, kakršnih še ni izdelalo nobeno domače podjetje. T; agregat: so opremljeni s specialnimi udarnimi drobilci in vibratorji z velik0 storilnostjo Tovarna pa izdeluje tudi 20 prevoznih transportnih trakov različne širine in dolžine ter 2500 metrov zaščitne proge za bitumiranje cestišč s finišerji. Težavno je delo naših rudarjev v jami in veseli so vsakega stroja, ki jim olajša to delo, veselje pa jim pripravljajo poznani trboveljski kovinarji, ki skrbe, da jim z menanizacijski-mi napravami lajšajo njihove napore, lajšajo pa delo s svojimi izdelki tudi številnim drugim kolektivom ter jim prihranijo dragocene devize, ki bi jih sicer morali odvajati v tujino za enake, pa morda tudi slabše us uge. Delovni kolektiv Strojne tovarne v Trbovljah pa je vsekakor lahko zadovoljen z letošnjimi delovnimi uspehi in ob misli, da se bodo ti uspehi prihodnje leto še povečali, zlasti še zaradi razširjenja tovarniških prostorov. Glasbeno društvo v Hrastniku se je preselil/) iz bivšega ravnateljevega stanovanja v/hišo, Id Je poznana pod imenom »stara restavracija«. Ta šola je dobila prostore v prizemlju te skoraj sto let stare hiše. Sicer je res, da je' sedaj Glasbena šola bolj v sredini Hrastnika, kar je prikladnejše za učence Spodnjega Hrastnika. Glede na vlažne prostore pa ta rešitev ni najboljša. Gotovo ne bo to dobro vplivalo na razne, proti vlagi občutljive Instrumente Iz Hrastnika Okrajno pokalno tekmovanje v streljanju z vojaško puško je bilo v nedeljo, 19 decembra, v Hrastniku Tekmovanje je razpisal odbor za telesno vzgojo pr; OLO Trbovlje. Izvedla • sta ga TVD »Partizan« in Strelska družina v Hrastniku. Tekme se je udeležilo U ekip iz Trbovelj, Zagorja, Radeč Zidanega mosta, Dola in Hrastnika, in sicer talesnovzgojnih društev »Partizan«, Strelskih družin in gojencev pred vojaške vzgoje. Najboljši rezultat je dosegla Strel- ska družina iz Zgornjega Hrastja pa bi ^povečali strokovno nIka prejela prehodi« pokal, *" * ki ga Je imel zadnjo leto TVD »Partizan« na Dolu pri Hrast- sposobnost delavk v tovarni, bodo zanje priredili predavanja o strojih Toda lahko danes prav te delavke, ki niso imele pred vstopom v tovarno nobene kvalifikacije in izkušeni za tovrstno delo. lahko nadomestijo starejše in izkušenejše delavke drugih tovarn z bogato tradicijo širom po naši Sloveniji. To je prav gotovo eden izmed velikih uspehov te mlade zagorske tovarne, na katerega so lahko prav vsi Zagorjani ponosni. Nemajhne zasluge pri tem ima tudi vodstvo mladega podjetja, kj si prizadeva, da v čim večji meri usposobi delovni kolektiv tovarne, zniža čas za izdelavo določenih izdelkov in jih tudi drugače čim bolj poceni, kar je končni in glavni dl; vsakega podjetja ali tovarne, zlasti pa še socialistične. Ko že govorimo o cenah iz' delkov tovarne konfekcije »Sava«, moram povedati, da je bila ta tovarna ena izmed prvih v niku. Tekma Je Mia dobro organizirana pod vodstvom predsednika TVD »Partizana« v Hrastniku, tov Marijana Kopitarja. — Hrastniški strelski družini čestitamo! Hrastničani, naročniki Prešernove knj žnice! Za knjige Prešernove družb* je v Hrastniku premalo zanimanja, saj je tamkaj komaj 23? naročnikov na to lepo knjižn* zbirko — tako eo pred dnev ugotovili na zadevnem sestanku, ko so začeli z akcijo za pridobivanje novih članov za Prešernovo družbo za leto 1956. Le posameznikom se je zahvaliti, da Je bilo v kraju vsaj toliko interesentov za knjige te družbe, in sicer: Lojzki Sihur, Stanetu Cvelbar, Janku Komlancu in Jožetu Zvonarju. Prav te dni razpošilja Prešernova družba svoje knjige za prihodnje leto. V knjigarni »Naša knjiga« v Hrastniku jih je nekaj na razpolago tudi za tiste, ki še niso nanje naročeni Hrastničani — postanite naročniki knjig Prešernove družbe! Dtllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllltlll!lllllllilllllUUltUII!lllllllllll Tečaj esperanta Z dopisnim tečajem se hitro naučite esperanto. Prvo lekcijo pošlje proti prtloiitvi 50 dinarjev Zveza esperantistov Slovenije v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 7. Gradbeno podletf e „MegrctT L uhljana, Koinikova ul. 10 se priporoča za izvrševanje vseh v gradbeno stroko spadajočih del in želi vsemu delovnemu ljudstvu uspeha polno gospodarsko ILET© 1955 NOV POLITiCNI TEČAJ Novi petmesečni tečaj Politične Sole pri CK ZKS se bo ponovno pričel 1. februarja 1955 Sola je namenjena predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu. Interesenti nai osebno napišejd priglasitve z vsemi osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah o osnovnem poklicu in zaposlitvi ter o višini mesečnih prejemkov Priglasitve bomo prejemali do 31. decembra Interesenti naj jih pošljejo na naslov: Politična šola pri CK ZKS, Parmova 37/11. trakt, telefon 23-981 int. 206 Slušateljem bo v času študija zagotovljena štipendija, gojencem izven Ljubljane pa tudi bivan*e v internatu Politične šole. Podrobnejše informacije se dobijo pn upravi Politične šole in pri Okrajnih komitejih ZKS zadevnega okrala. Sola nudi temeljno znanje iz osnov znanstvenega socializma in politične ekonomije, ki omogoča absolventom nadaljnji samostojni študij naših političnih in gospodarskih vprašanj z’asti pa jih usposablja za globlje razumevanje aktualnih družbeno-gospodarsklh problemov v zvezi z naslanjanjem komune. pr XV vir udar Matevž se /• vračal gostilne domov močno vinjen. Poskušal je peti, toda glasovi, ki so prihajali iz njegovega grla, niso bili ničemur podobni Matevž je že dali časa popival, danes ' pa se ga le pošteno nalezel, bolj kot pc navadi Prvi večerni mrak je legel na rudniško kolonijo Vse je bilo zunaj, Bil je lep poletni večer. Ko je Matevž kolovratil proti domu, je kljub pijanosti čutil, da ga vsi ljudje, ki so ga srečavali, prezirajo Pričel je robantiti. Nad vsem »n vsemi je stresal nevoljo. Pred starcem, ki le sedel pod košato lipo, se le ustavil. Dolgo sta gledala drug drugega, potem pa je starček spregovoril: •Pijan sil« »Niseml* •Domov pojdi!* Matevža le postalo sram. Brez besed se je obrnil in nadaljeval pot tesno ob robu ceste. »Stari ima prav,« /e govori/ sam s seboj, »res sem pijan. Vsak dan bolj.« Prispel je do doma. •TerezaI Prekleta Tereza, ti st krivaI Da. ti' Obljubila si mi sina. Se spomniš?• • Ne.« •Jaz se pa dobro spominjam Nisem pozabil, kai takega človek ne pozabi Nikdar Vedno se bom spominjal Dan za dnem, vsak večer sva sedrla na najinem vrtu Saj veš, na klopci pod oknom! Vsako noč si mi obljubljala du, na vrhu jablane ... ,Gru, gru' — je pritrjevala tvojim obljubam. Pel sem Se take žalostne sem pel... Ne vem, zakaj sl me silila peti žalostne pesmit Teh nisem nikoli maral Ti pa si fth Imela najraje Kot da bi slutila Dolgo sva čakala ... čakala ... še start je čakal Dobro je, da je prej umrl, saj ne bi pričakal.« •Nazadnje si odšla še til Eh, Tereza, prav sl imela, kaj bi s pijancem... Le jaz, jaz sem ostal... « S trudom je spregovoril zadnje besede Noge so mu odrekle pokorščino. Sesedel se je pred hišnim pragom In zaspal... :k Nekoč pred leti — dve leti po materini smrti se le Matevž oženil. Vzel /e Selanovo Terezo iz bližnje vasi. Spoznala sta se na prireditvah na rudniku, na katere je tudi Tereza rada zahajala. Drug drugemu sta bila všeč. Matevž je bil v tistih časih lep fant. Dekleta s rudnika so kaj rada rekla, da le »lepotec*. Se danes, po letih, Je na njegovem obrazu nekaj, kar te pritegne Ko ga pogledaš v obraz, ga pazljivo opazuješ Ljudem v revirju pa je zlasti ugajal njegov doneč glas Ni bilo pevske prireditve brez Matevža. Sivolas/ pevovodja upokojeni rudar Nande, je višotio cenil Matevžev glas Matevž le delal o lami, na znani Ivčevt številki na prvem odkopu Številka je slovela In je Milan Vidici RUDAR primesi Te so že na odkopu skrbno odbirali od premoga. Ko je Matevž pripeljal Terezo s hriba na očetov dom, so ga lantje s števtlke sprejeli s pesmijo. Podarili so mu velikansko kepo premoga, okrašenega z zelenjem. •Da mu boš lahko skuhala prvo kosilo.« je pristavil Tone, ko je zavalil kos premoga pred Terezine noge V majhen očetov dom se je naselila sreča Prava rudarska sreča. Stari se je razveselil mlade snahe Poslal je veder in zgovoren ter se je najraje sukal po kuhinji. Pozno v noč sla oba mlada posedala na klopi pod oknom Tereza je rada poslušala Matevževo pripovedovanje o težkem delu a jami. Leta so minila .,. Življenje v rudniku je teklo svojo enolično pot. Ljudje se sprva niso dosti zmenili za oba mlada. Pozorni pa so poslali na starega, kj je postajal vedno bolf molčeč In otožen. Rudarjem je na vprašanja na kratko odgovarjal: •Dobro mi gre, rada se imata, le...* Tu je navadno utihnil in šel dalje. Dekleta po rudniku so začela šušljati, da prt Matevževih ne marajo otrok Radovedno so opazovale Terezino telo, ko je prihajala po vsakdanjih opravkih v Ne taji, ne moreš taliti! Priče . veljala za eno izmed najboljših imam Vse polno prič Zvezde ... | v rudniku V prvem odkopu so stara jablana, tista z prelepimi nakopali vedno najboljši, naj- kolonijo zlatimi plodovi. In grlica o gnez- lepši premog. Brez jalovinskih I Terezo !• postajala otožna. Njeno vitko telo se je nekoliko usločilo, njen obraz je vse bolj bledel, kakor da bi jo razjedala neka notranja skrb. Nekega dne je Matevža pred vhodom v jamo obkolila gruča rudarjev. •Kaj je pri tebi doma? Stari /e vedno bolj čemeren. Nekaj mu ni prav!* In Janez je nadaljeval: AStari bi rad pestovali* Matevž je ob teh besedah zardel. Globoko le zajel sapo in molčal... Janeza pa tak molk ni motil. •Tudi za va/u bo na/bolfe, Matevži Cas bi bil... Nas poglejI Vsako leto — nov rudari* Matevž je še vedno molčal. Dolgo je že lega, odkar je zapazil očetove pronicave oči, n/e-gove ostre poglede, ki so se Vsako jutro zapičili v telo snahe. AH naj jim pove, da tudi on-čaka? Ne ne borni •Kaj pa vam je to mar? Kaj vas to brigal« /e komaj Izdavil Iz sebe •Vzel bom enega od vaših, tvojih, saj lih imaš cel kup ... « Zadnja beseda mu je ostala nekje v grlu. Janez le stopil pred Matevža: •Da, res lih Imami Petero, šesti pa je na poti. Ni me strah — kakor tebel Naš človek si Z nami deliš dobro In slabo Tu o lem revirfu smo vsi celota Težave posameznikov so naše skup' ne težave. Ne samo v jami tudi doma.* ’ Štev 52 „Ko sem prišel spet domov, je bil to zame najlepši trenutek v življenju" »Ni vse zlato, kar se sveti,« — ta izrek je dodobra spoznal že marsikdo izmed tistih, ki je nasedel lažni tuji propagandi ter odšel čez mejo v nadi za lagodnim življenjem. VednQ več od teh jih prihaja nazaj v rodno domovino. Tudi v našem okraju se je od teh ljudi v zadnjem času vrnilo več nazaj; spoznali so, da jim tujina ne bo dajala kruha, ki ga je še za domačine premalo, sprevideli so, da jim je tujina le mačeha. V tujini ni delihove brezbrižnosti. Ko so sestre zavoda videle, da njihovi klici in opomini glede duševnega trpljenja malega Francka ne omehčajo src njegovih staršev, in ker so opazile, da je otrok iz dneva v dan bolj otožen, so mu poiskale drugo mamico. Neizrekljivo ganljiv je bil prizor v letošnjem Tednu otrok, ko so starši prišli v zavod obiskat svoje ljubljenčke tn je med njimi prišla tudi neka žena s polnim naročjem igrač in drugih dobrot k malemu Frančku, ga poklicala z Imenom in je Franček takoj prihitel » srečnim nasmehom na ustih in zaklical: »M o ja mamica, ali si res prišla k meni ln mi j>rlnesla toliko lepega?• Vrgel se ji je v naročje. Iz katerega se je le težko iztrgal, ho je preteket las obiska. Ta prizor bo ostal vsem, ki so ga videti, nepozaben. Franček je sedaj srečen, ker je trdno prepričan, da je to njegova prava mamica. Kako je prišlo do te velike sreče tega otroka? Kakor smo že omenili, so mu negovalne sestre poiskale drugo mamico. Glavna sestra je iz svojega nakupila igrač in različnih drugih dobrot ter prosila neko v taborišču, kjer je v treh te- Kje bomo letos praznovali Silvestrovo in pričakali Novo leto? V gostilni pod Javorjem na Planini! Vsem gostom, lovcem, planincem, vsem prijateljem Planine, domačinom in vsem ostalim od blizu in daleč želi srečno in veselo novo leto 1955 ter se priporoča vsem tudi za v bodoče GABRIJELA MURN, ■ um.siviuuc^a s« . gostilničarka pod Javorjem-Planina.! 1G Počutil šele, ko je prispel v ! Šentilj Od veselja se je razjokal, —-—:x.. ...■ da je spet v domovini. Na uradu Podjetje keramičnih izdelkov Izlake želi vsemu delovnemu ljudstvu srečno in vršelo novo /et- /955 1 l .• . in se priporoča! I v i > * > <► MATEVŽ Gruča se je razšla. Tovariši so se odpravljali v jamo. Drug za drugim so odhajali. Jamske svetilke so postajale vse manjše, dokler niso povsem izginile v temi. Matevž je hodil sam. Težke misli so mu rojile po glavi. »Res jeU je govoril sam s seboj. »Prenaglil sem se.« Naenkrat pa se je obrnil. Prisluhnil je o jamo — In se pognal Proti izhodu iz, rova. Obstal je šele na pragu gostilne. *Zganja ml da/l Kozarec/« ZJfJ je vase prineseno pijačo in zahteval novo Kozarec za ko-zarcem. Pil je do pozne noči. Pi-ion je odhajal domov. * Tereza je stala ob odprtem oknu in premišljevala. •Morda pa se zdravnik moti ... morda pa n/ res ... « Dopoldne se je odpravila k zdravniku. Le težko mu je razodela glodajočo skrb. Ko se je morala pred njim sleči, jo je obšel 91 obok kes Nekako v omotici le na sebi prodorno oko zdravnika, ki ni trenilo. Le od ,nl*č je slišala zdravnikov glas, J.MJ* trd-o udarjal na uho ln se 'mtal od stene nrdinacl/ske sobe Izrečene zdravnikove bese-*■ zlasti tiste zadnje, so povzro- * da sp /e onesvestila . . . Kako In kdaj le prišla domov, e de spominja. V glavi fl je ro- jilo in vstajalo le eno samo vprašanje: kako na/ razodenem Matevžu tn očetu? Medtem so *e odprla orala. Pred njo je stal Matevž, ves povaljan In — pijan■ Za trenutek io je gledal, opazoval njeno sloko postavo, oblečeno v lahko poletno obleko, nato pa se je zagnal vanjo, jo zgrabil okoli pasu in jo potisnil podse. •Otroka hočem, slišiš Tereza — otroka!« »Nikdar ga ne bom imela . .. Danes ml je to povedal zdravnik Nisem plodna...« Glas ti je zvenel ubito. Matevž je kriknil tn močno po-bledel. Ta trenutek je postal popolnoma trezen Široko je razprl očj In kot odsoten strmet v ženo. Tereza je planila e krčevit jok. Vrgla se je po postelji in st zakrila obraz. Matevž je stopil v kuhinjo. Začudeno je stari strmel v sina. Slišal /e zadnje besede snahe. Drobna solza mu je kanila na tresočo roko. •Matevž, bodi mož/ Pomagaj ji, ne pusti I* same!« Cez dva dni ga je pobralo. Nihče ni vedel, zakaj. Le Matevž in Tereza. Očetova smrt je Matevža močno presunila, vendar je popival naprej. Zanemarjal le delo. nekajkrat je prespal kar v gostilni. Ljudje v jami so končno zvedel! za vzrok popivanja. Nekega dne je Matevž našel dom prazen. Tereza je poskusila vse Bilo je z njim zaman. Obupala je nad njim. Odšla ;e na svoj dom Starejši rudarji so hoteli Matevža odvrniti od poti, po kateri je lezel navzdol v propast. Pa ni odnehal. Popival je dalje. p Tistega dne je Ipavčeva Šte-j vilka delala v skupinah po dva. V zadnjem, na pol podrtem odkopu sta popravljala stene Matevž in Tone. Delo je bilo naporno. Leže sta vsak s svoje strani postavljala nov opornik. Tone je priganjal: »Dajva Matevž, št maloI Hudiča gre počastim •Les je moker. Daj. Tone, podpri nekoliko levo strani« Naenkrat je zahreščalo. Matevž le zavpil: •Beži val* Pognal st je proti Izhodu. Videl je še, kako se je Tonetu njegova sekira zapletla med njegove noge. Zakrilil je z rokami, nato Pa je ose utihnilo. Pač — sekundo pozneje je velikanski kup črne gmote zasul odkop Matevž je zavpil: •loč, Janez .. zasulo ga jel Pomagajte/« Stekel je proti sosednemu odkopu od koder so pritekli rudarji. • Brž... brž... prepozno bol Zasulo ga /e/« Tri polne ure so zvenele lopate, ki so se čudno svetile v svitu motnih svetilk Odkopavala je številko cela izmena prvega šahta Končno so se opazili obrisi polomljene hlodovine. Izpod ruševin so potegnili mrtvega Toneta . . Žalostna novica se je razširijo kot blisk po rudniku. Nemo, sklonjenih obrazov so prihajali rudarji iz jame. Srednja skupina je nosila mrtvega Toneta. Matevž je stopal le še na pol pri zavesti poleg Ivča. Hudo ga je prizadela prijateljeva smrt. Vrtal je v mislih. Zaman, n/ mu mogel pomagati. Prvič je Sel mimo gostilne, ne da bi se po njej ozrl. •Le kaj bo s Tonetovima otrokoma? Brez staršev sta ostala.« Matevž je ob tej misli obstal. Da, otrokaI V njem se je porodila plemenita misel, ki je kakor plamen udarila na dan. •Čila je umrlaI Sedaj še Tone! Franci in Anica ...m Oblečen, kakor je prišel iz farne, je stekel proti Tonetovemu domu. Odrinil le sosede tn planil k otrokoma. •Franci, Anica, pojdimo k teti Terezi/« * Trj dni po tem žalostnem dogodku je bila kolonija priča nenavadnemu dogodku: proti praznemu domu onkraj trga sta stopala Tereza tn Matevž, vsak s svojim otrokom v naročju. Stari Andrej ju /e začuden opazoval, potem pa se ie obrnil k zbranim starcem •Poglejte /ih! Tokrat se vračajo štirje. Štirje se vračajo o težko, a vendar lepo rudarsko življenje. V Mateoževem domu bo jeseni pomlad/« kar je v tem zavodu. Jokajoč je klical svojo mamico, ki pa ga ni slišala. Bil /e neutolažljiv. S svojim jokom je napravil v Domu grobno Hšino. Nihče prisotnih ni mogel odgovoriti temu otroku, kajti če bj hotel kdo povedati malemu Frančku resnico, bi moral reči le, da sla njegova mati in očka kruta — brezsrčna. Tako je mali Franček vedno teže žive] ob mislih na svojo mamico. Da bi preprečili otroku veliko trpljenje in bolečino, ki jo je začutil ob dnevih obiskov, so ga za takrat odstranili od ostalih otrok, tako da Franček ni videl, kako so drugi otroci srečnj v naročju svojih mater In očetov. dobro ženo, da nastopi kot otrokova mamica — in ta žena je pokazala toliko srčne dobrote, da je Franček prepričan, da je njegova prava mati. Saj svoje prave matere po štirih letih ne pozna več. Ta dobra žena ga po zaslugi sester sedaj stalno obiskuje. Frančkov oče in mali živita v \ Trbovljah, vdana sta pijači in alkohol /e zatrl v njih očetovski in posebno materinski čut... Ko bo Franček ozdravel in do-r as tel, se bosta morda spomnila nanj. Kako jima bo pri srcu, ko i bo otrok vse Izvedel In jima rekel, da nista njegova mati in oče? S. Z. 30 let telovadneqa in kulturnega doma v Hrastniku V nedeljo, 19. decembra 1954, je društvo TVD »Partizan« v Hrastniku praznovalo 30-letnico postavitve Telovadnega in kulturnega doma v Hrastniku ter priredilo ob tej priložnosti razstavo dokumentarnega gradiva, kj prikazuje potek tridesetletnega telovadnega in kulturnega dela. Zvečer so s slavnostno akademij« počastili ta lepi jubilej. Sodelovali so vsi oddelki hrastniškega Partizana ter pokazali svoje znanje in napredek. Akademijo sp pripravili načelnik Zorčič, načelnic« Pavla Keber, učiteljica Berta Senica in Stana Vošnar. Prireditve so se udeležili tudi gostje 12 Trbovelj :n Ljubljane Spominski govor je imel najstarejži član hrast-niškega Partizana tov Lojze Hofbauer. Okrajni telovadni odbor je po svojem načelniku tov. Karlu Rupniku odlikoval s spominskimi značkami predsednika tov Marijana4 Kopitarja, Lojzeta Hof-bauerja, Jožeta Zorčiča, tov. Lo. g ar-Zorčič Slavico, prav tako je bila odlikovana tov. Stana Vošnar. Spominsko diplomo pa je dobila celotna orodna vrsta ter nien vodia tov Marino TTrbanc PRODAJA Posebna komisija pri Ljudskem odboru mestne občine v Trbovljah prodaja čevljarski šivalni stroj znamke »SINGER« v dobrem stanju. Ocenjen je na 60.000 dinarjev PREKLIC Preklicujem neresnične iziave o Ani Kranjc iz Trbovelj. — Zofi Muhič, Trbovlje. Us,ji koncert godbe na pihala .Svobode I" v Hrastniku Pri nas pogosto tožimo, da za koncerte ni pravega zanimanja, da imajo gledališki igralci bolj hvaležno in številnejšo publiko. Na tem pa je le del resmce. Res je težko v tujem kraju najti hvaležne, številne poslušalce. Toliko teže, če skupina, ki gostuje, ne uživa že priznanega slovesa. Toda doma je mogoče z dobro organizacijo in s požrtvovalnim delom marsikaj doseči. Še pred nekaj leti so bili koncerti godbe kaj slabo obiskani. Krivde za to ni iskati v slabi kvaliteti, pač pa v slabi organizaciji in tudi v tem, da poslušalec skoro vsak teden lahko nekje sliši godbo in mu zato koncert ne pomeni posebnega dogodka. Danes pa se je v tem marsikaj spremenilo: zadnji koncert zgomjehrastniške godbe na pihala je pokazal, da le-ta polagoma dobiva svoje poslušalce in da s svojimi kvalitetnimi nastopi upravičuje njihova pričakovanja. Okrog zadnjega programa hrastniške godbe, je bilo med ljudmi precej debat. Nekaj pa drži: koncert je bil prekratek. Pripombe glede slabe izbire programa pa se mi ne zde umestne. Res je sicer, da je bil spo- red glasbenih del stilno neenoten. Ce vzamemo v poštev, da so bila hrbtenica programa klasična dela (v mislih imam godbo na pihala), potem v to skupino res nj sodil Šedlbauerjev venček »Pod svobodnim soncem«. Toda glede na to, da je bil koncert posvečen obletnici ustanovitve Nove Jugoslavije, nekako ni bilo mogoče iti preko tega. Od ostalih štirih skladb je bila tehnično najbolj dognana, z izrazitim občutkom za lahkotnost in melodioznost odigrana Julija Fučika uvertura »Mari-narella«. Bila je občinstvu dovolj razumljiva in bi spričo svoje tehnične dovršenosti še zaslužila, da pride v bližnji prihodnosti na program. Za njo ni dosti zaostajala slavnostna koračnica iz Wagnerjeve opere »Tannhauser«. Vprašanje je, če je bilo umestno dati na program Viktorja Parme fantazijo »Urh, grof celjski« Ta obsežna, približno petindvajset minut trajajoča skladba, polna razgibanih utrinkov iz temne, le tu in tam svetle preteklosti, je bila za večino poslušalcev preutrujajoča. Toda zdi se mi, da je bilo vseeno prav, da smo jo slišali. Bila je dragocena šola za godbo, ki ji v celoti ni bila kos, bila pa je na drugi strani spet šola za občinstvo, ki se bo »venčkar-stva« v podobnih koncertih kmalu naveličalo. Bila je — da povem skrito misel — nekakšen poskus, kako bi se naši godbeniki spoprijela s simfoničnimi pesnitvami, s simfonijami v simfonični zasedbi. Za to so namreč v Hrastniku že nastali skoro vsi pogoji. Naj ob tej priložnosti pripomnim, da bi po šestih letih Glasbene šole v Trbovljah končno le lahko uvideli potrebo, da vrne od dveh, iz Hrastnika pobranih fagotov, bd katerih po nepopolnih podatkih oba ne služita svojemu namenu, vsaj enega, za katerega imamo v Hrastniku godbenika, kd bi ga lahko s pridom uporabil. To bi Mo pravično in pošteno. Tako bi tudi zadnja točka koncerta: Griegov a slavnostna koračnica v bodoče v simfonij-ski zasedbi izzvenela bolj občuteno, kot pa je bilo to mogoče doseči samo v pihalni zasedbi. Upamo, da borno končno, le naleteli na razumevanje in da bodo naši godbeniki lahko pokazali vse svoje znanje na koncertih, lei pa naj bodo v prihodnje res malo daljši. V. T. Izpred sodišča Franc V., stanujoč v Hrastni-ku-Prapretno št. 34, ln Rihard K„ steklar stanujoč v Hrastniku št. 54, sta 16. avgusta t 1. ilegalno prekoračila državno mejo in se Pred okrajnim sodiščem v kazni, obsojena Frida G. 3000 zadržala v republiki Avstriji, Trbovljah se je moral zagovarja- din in obsojena Pavla S. 2000 din, * ’ ti Alojz G., šofer, zaposlen pri Poleg tega so vsi trije obtoženci Vsa družina pred sodiščem zaradi kaznivega dejanja zoper čast Tujina ju je razočarala kjer. sta bila zaposlena na kmetih. Tam sta sprevidela, da tudi trgovskem podjetju »Izbira«, dglžni trpeti stroške kazenskega v tujini življenje m lahko, mar-stanujoč v Trbovljah Novi dom postopka, ki so precejšnji, ta- več si Je treba tudi tamkaj slu-št. 30. ker je dne 28 decembra ko da je pričakovati, da se bodo žiti kruh z delom ter sta se raz-lanskega leta pred svojo hišo v vsi trije obtoženci sedaj vendar očarana vrnila v domovino. Obso-Trbovljah kjer stanuje, trdil že enkrat spametovali in se po- iena sta bila zaradi kaznivega nekaj neresničnega in pri tem še našali tako, kot se to spodobi za dejanja prepovedanega prehoda na prostaški način, kar utegne kulturnega človeka, kar velja še preko državne meje, in ucer škodovati časti in dobremu imenu zlastj za drugo obsojenko Frido Franc V, na 4 mesece zapora G. D. Nadalje se je morala G., ki je bila sedaj že drugič zagovarjati Frida G, žena prve- obsojena zaradi kazniveqa de-ga obtoženca, gospodinja, stanu- janja zoper čast joča Novi dom št. 30 ter Pavla S., ki je mati druge obtoženke, gospodinja, stanujoča prav tam, ker sta navedenega dne na hodniku sodišča v Trbovljah trdili nekaj jz osebnega življenja za- , _______a_ sebne tožilke G. D., kar lahko v Litiji, in sicer v ponedeljek, 13. škoduje njenemu dobremu imenu, decembra 1954, je litijska Ljud-Vsi trije obtoženci so kajpada s*ca univerza povabila ne preda-zanikal; vsako krivdo ter se po- van)e predsednika Zveze »Svo-služevali vseh mogočih načinov, hod«, tov. Ivana Regenta iz LJub-da bi preslepili sodiščei tega Je Rane. Predavatelj je v Litiji že bila posebno vešča druga obto- star znanec, saj Je eden izmed ženka Frida G., saj se je celo naših najbolj priljubljenih ijud-sama hvalila, da se vse doseže, skih govornikov Tovariš Regent Vsi trije obtoženci pa so se lah- je v svojem predavanju »Delavko prepričali, da temu ni tako stvo in prosveta« nakazal potre-ter so bili spričo jasnih dokazov bo izobraževanja delavskega raz-vsi trije obsojeni. Zoper sodbo reda kot nosilca oblasti v socta-okrajnega sodiča v Trbovljah so listični Jugoslaviji Govornik je se sicer pritožili, vendar pa ie ob tej priložnosti razvil pred po- Rihard K, pa glede na to, da mora skrbeti za tri mladoletne otroke in je tudi bolehen, na tri mesece zapora Predavanje Ivana Regenta v litijski ljudski univerzi V Tednu občinskega praznika višje sodišče prvostopno sodbo glede krivdoreka v celoti potrdilo. Obsojeni Alojz G. bo moral zato plačati 5000 din denarne Iz LITIJE In okolice V Šmartnem so slovesno odprli novo telovadno dvorano Šmartno je manjše naselje kakor Litija, pa v telovadnem pogledu poseka sosedno mesto Litijo. Šmarčani imajo vrsto dobrih prednjakov, ki so se predali telovadni vzgoji, in lepi uspehi 90 bili vidni zlasti ob nedavnem praznovanju občin, skega praznika NOV, ld ga slave Šmarčani v spomin na bitko na Tisju. Vse leto se je odbor TVD »Partizana« iz Smartna trudil, da bi moderniziral telovadnico v Telovadnem domu, kar jim je uspelo prav do občinskega praznika, ko 90 jo s slavnostno akademijo odprli nadvse slovesno. Dvorano je napolnilo domače občinstvo v takem številu, da je bila že ob prvi prireditvi premajhna, kar dokazuje veliko zanimanje Šmarčanov in okoličanov za telovadbo in telovadne nastope. Poseben poudarek pa je dala navzočnost zunanjih gostov, med njimi priljubljenega ljudskega poslanca Mihe Berčiča, predsednika OLO Ljubljana-okolica, ki je prišel na slovesnost skupaj z okrajnim tajnikom tov. Francetom • Potiskom, litijskim rojakom. Okrajni telovadni odbor in republiško zvezo je zastopal dr. Svetozar Polič, ki je izrekel tudi prisrčne čestitke in poudaril, da je šmar-ski »Partizan« med najbolj delavnimi v vsem okraju, kjer je nad 40 telovadnih organizacij. Slovesnost so uvedli šmarski pevci, zatem pa je društveni načelnik tov. Rado Kolšek izrekel uvodno besedo in prikazal zgodovinski razvoj telovadbe v Šmartnem, kjer so se pojavili prvi telovadci že leta 1888. Telovadec Regalj iz Kostrivniške doline v Šmarski, okolici pa se je povzpel celo do vrhunskega telovadca in nastopal na mednarodnih tekmovanjih po evropskih središčih. Zatem je spregovoril še predsednik šmarske občine tovariš Albin Jesenšek, ki je govoril o pomenu občinskega praznika. Telovadni spored je bil zelo pisan. Domači telovadci vseh oddelkov so dokazali, da goje telovadbo množično. K zanimivemu sporedu so prispevali svoj delež tudi gostje, in sicer Zagorjanke ter vzorna vrsta iz Ljubljane, med njimi celo nekdanji olimpijski telovadec tov. Janež. Predstavnik Telovadne zveze tov. Polič je upravičeno pohvalil pet telovadnih organizatorjev iz Smartna za dosedanje zaslužno delo, in sicer Jožeta in Mimico Vozelj, Radovana Kolška, Albina Jesenška in načelnico Adamičičevo. Šmarčani so sklenili, da bo preurejeni Telovadni dom namenjen le telovadbi, medtem ko, bodo gledališke predstave in zabave v Zadružnem domu. Prav zato je bil družabni del te prireditve v dvorani Zadružnega doma. Dan, ko so odprli v Šmartnem novo telovadno dvorano, bo ostal zapisan v zgodovini šmarskega »Partizana«. OLO in domači kolektivi tovarne usnja in »Tesapja« ter vsi ostali, ki so pripomogli telovadcem do dvorane, so storili veliko, pohvale vredno delo. Glasbene in športne prireditve v Litiji V okviru prireditev v počastitev občinskega praznika NOV je bilo v Litiji več prireditev. Id so dokazale sposobnost naših prosvetnih delavcev in aktivistov. Poseben večer je bil določen glasbeni kulturi. Na sporedu so sodelovali: godba na pihala, ženski in moški pevski zbor »Svobode«, gimnazijski pevski zbor ter gojenci mlade Glasbene šole. Vsa izvajanja so bila dovršena in so dokazala, da gojimo v Litiji glasbo smotrno. Godba na pihala in vsi zbori se prav lepo razvijajo in napredujejo. Posebno močan vtis je napravil na poslušalce množični nastop starih in mladih pevcev z dvema točkama. Ta koncert b} zaslužil razprodano dvorano, da bi dali s številno udeležbo priznanje našim glasbenikom za njihov trud in za bodrilo pri nadaljnjem delu. Opera je gostovala V petek, 17. decembra 1954, je obiskala Litijo oelo ljubljanska Opera, ki je izvajala Rossinijevega »Seviljskega brivca«. Ta prireditev je bila med pomembnimi obiski gostov-izvajalcev, ki je navdušila vse prijatelje operne umetnosti. Vsi solisti so prejeli ob zaključku ldte cvetja. Tako uspelih opernih gostovanj si želimo-še večkrat. Slavnostna seja LOMO Litija Med tednom, ki je bil posvečen spominom bitke na Tisju, so bile še druge prireditve, tako športne in šahovske. Za mladino so priredili posebno popoldne. Ob zaključku tedna je bila slovesna občinska seja, popoldne, v nedeljo, 19. decembra, pa družabna prireditev v dvorani na Stavbah. Litija Je letos z bogatim sporedom dokazala, da je vsakoletni občinski praznik med naj večjimi dogodki v na. šem mestu. Sestanek starih borcev Poseben sestanek je veljal vsem, nekdanjim litijskim borcem, ki je bil pri Gorenjcu na Grbinu. Tega večera so se ude« ležili tudi nekateri preživeli borci bitke na Tisju, ki so z osebnim obiskom počastili pomembno slovesnost. slušalci celotni zgodovinski razvoj človeške družbe od prvih časov tako imenovane brezdruž-bene dobe, nato dobo prakdmu-nistične skupnosti, v naslednjem dobo suženjsko-posestnega reda, dobo fevdalizma in nato dobo kapitalizma ter buržoazije, ki jo ie zaključil s socialistično dobo. kateri bo sledila doba komunizma. Govornik je bil za svoja zanimiva izvajanja živahno aklami-ran. 26. decembra je bil izreden občni zbor litijske zadruge Ljudska oblast posveča našemu kmetijstvu vso pozornost, za ----------j----- • C.U , J ,| prihodnje leto pa bodo določena I Pr™*^dmka za razvoi in nanreriek IrmofHcfm I Simončiča. številna sredstva, da bi z njimi dvignilj kmetijsko proizvodnjo. Vse številne kmetijske zadruge se pripravljajo na preureditev poslovanja na podlagi novih pravil. Do konca meseca januarja morajo vse KZ izvesti občne zbore in sprejeti nova pravila v zvezi z novo Uredbo o kmetijskih zadrugah. Občni zbor litijske KZ je bil v nedeljo, 26 decembra dopoldne Ta zadruga je imela prvi dan občinskega praznika plenarno sejo, kjer so si zadružniki začrtali delo v pospeševalnih odsekih KZ. Tako bodo v Litiji In okolici začeli z akcijo za zgraditev gnojničnih jam, kar naj dvigne donosnost travnikov in s tem izboljšanje živinoreje. Vso skrb bodo posvetili nadalje tudi povečanju sadovnjakov. Za vse te akcije jim je OZZ obljubila pomoč, prav tako OLO Ljubljana-okolica, seveda pa bo naše kmete podprl iz svojih sredstev tudi litijski mestni ljudski odbor Vsi kmetje: članj KZ, ki se zanimajo za delo pospeševalnih odsekov, naj se glede pojasnil obrnejo na odbornike zadruge v posameznih vaseh: v Zg Logp na tov. Viko Kresovo, na Sirman-skem hribu in Velikem vrhu na tov. Janežiča, v Gradcu na tov. Franceta Preglja, v Litiji pa na tov. Franceta za razvoi in napredek kmetijstva >0000000000000000 je priromal k nam s takšnim spremstvom, da so vaščani kar počepali od začudenja, ženske pa ploskale od ginjenosti in gagljale ko preplašene gosi. V spremstvu dedka Mraza so opazili namreč medveda, lisico, volka, zajčke in škrate. Vsa ta jata čudežnih bitij se je pripeljala k nam na velikih saneh, obdana od košev, zvrhano polnih vse mogoče krame. Dedek Mraz je najprej obdaroval vaško otročad. Ves dan je imet polne roke dela, kajti naša vas je blatna, dedek Mraz pa star ln je s počapno hojo hodil orl hiše do hiše ter mešal blato, pomešano s snegom. Ko pa so DCdGk Mraz je prišel o našo vas zvečer presrečni otroci zaspali, je dedek Mraz povabil dedce in fante, ženske in dekleta, naj se ob tej in tej uri zbero sredi vasi, ker je tudi njim prinese/ darila. Vsi so prišli, le nekaj jih je bilo, kj so imeli kosmato vest, da so se nekaj predomišljali, toda ko je dedek Mraz pomežiknil starerjiu godrnjavemu medvedu Rjavcu, je le-la odhlačal ponje, jih pograbil s kosmatimi šapami in zavlekel pred obličje svojega gospodarja. Potlej se je pričela delitev daril. Prvi je prišel na vrsto vaški gatljač Guzelj. Dedek Mraz ga je pričel tako Imenitno oponašati, da so se okoli stoječi do solz na-krohotali. Tako ga je obdelal: »Kha, kha, kaj pa ti misliš, rožlcn maja, da sem ti prinesel? Zaslužil si batino, ker se že dve leti sliniš in govoriš, govoriš, govoriš, obljubljaš. da boš organiziral popravilo vaških poti, a si napravil figicol Ali nisi še to jesen govoril, da boš organiziral popravilo poti od ceste do šole in j se napihoval, da je to delo po- > Irebno že zaradi stel/člce, ki jo ' moraš sebi voziti navkreber? In ! kaj sl storil? Se tista dva voza , peska, ki sta bila tako rekoč brez- I plačno namenjena za to pot nisi zmoael prepel tali z rečneaa , ohrežln na razdrapano pot. AH j se zavedaš, da te ceh šolarji, ki i HUMORESKA dnevno mešajo blato in na razdrapani poti zajemajo vodo v čevlje, vsak dan najmanj dvakrat pošljejo k vragu?* »Dedek Mraz, jaz mislim, da j bi stvar uredil takole... « *Ze spet pričenjaš?* se je za- I drl dedek Mraz nad njim. *Bi spet rad lagal? Veš, jaz nisem človek, ki bi ti vse verjeli Jaz sem bajno bitje, ki ti vidi v srce. Toda mudi se mi, obdarafem te kljub temu ln sicer po zasluže-n/u:‘ Tukaj imaš lopato in železne grablje in poravnaj s tem orodjem in s kamenjem ter peskom vse luknje ln lame na vaški poli. In zapomni ti, da obljuba dolg delal Ce tega ne boš storil, sl zapomni, da te bom urekel: prvič, ko se boš nasrkal vinčka, se boš sam spotakni/ v jamo in sl zlomil nogo.* Kaj /e hotel Guželj? Požrl je slino In molčal Potlej je prišla na vršto stara Fina. Dedek Mraz jo je nekajkrat pisano pogledal izpod košatih obrvi, potem pa se je nasmehnil In dejo' z mehkim glasom: »S teboj so že mnoai poizkusili, a nič opravilil Le kdai Ir ho pamet srečala, a? Vedno kakšno nšptčlš, samo da zmedo uganjaš po vasi, Le kdo te le najel, da si ob volitvah žužninh pa vasi. nai vpFvci samo hm**- an/ilo in ni. kogar drugega? Ali zares še ve- dno živiš o napačnem prepričanju, da je samo kmet steber države? Oh, motiš se, ljuba mo jat Tako je govorilo že pred štiridesetimi leti Njegovo Apostolsko Veličanstvo cesar Prane Jožet. Ta nauk je zastarel. Dann so drugačni časi. Tudi nameščenci in delavci prispevajo velik delež k rasti državnega gospodarstva. In mo/1 škrati-Vsevedl so mi bogme oni dan povedali, da prav v va$em okraju delavci prispevajo mnogo več kakor imetje Saj si lahko mislim, kdo te le najel, da si šla v ogenj za »sveto* stvar. Takšna me trna, da bi te najraje prepustil volku In njegovim zobem. (Volk tz spremstva dedka Mroz„ je pri teh besedah strahovito zatuli/ in renčeč pokazal ostre čekane!) Pa tokrat tl bom še odpustil, kajti danes me je sama dobrota. Tudi tebi sem prinesel darilo. Na, tu-kaf imaš škarje, pa si prireži malo svoI predolgi jezik, da ne bo po nemarnem opletal okrog mojih ust kakor krava t predolgim repom okrog r . Ce škarlc niso dovolj ostre, pa pojdi v ono/e visoko hišo k fisfemu, ki te /e v hoj poslal no nal H na svo/ brus nabrusi škarje Krepak dedec je, lahko ho vrtel sv oj brus četudi ie ž* malo ohrahllen ker ti. oso leta po vnrfoi oa n lem hnr*i hrrhfp .> nt»l* trjrr,. * Ko/ ie hotela uboga Fina? Vzela je škarje, malo posmrknt-la in na nos, na vrat potekla z njimi k tornemu brusaču babjih jezikov. Tako so polagoma prišit vsi na vrsto. Škratje dedka Mraza so -na poveljs svojega gospodarja praznili koše in delili darove začudenim vaščanom Ta je dobil čudežne naočnike, da bo ob dveh ponoči razpoznaval vasovalce, ki z bidklom prihajajo na vasovanje k »zalim* deklicam, da mu ne bo v bodoče notrebno zaradi zmote obirati poštenih zakonskih mož. OrH je prejel v dar krepelce, da mu ne bo potrebno z golo roko pretepavati ženske, ki postajajo pod okni njsgove hHe ter oprezujejo, kako sp kaj v ž lahti žlahtno drug drugega zmerjajo. Neka nevestica je dobila v dar knjigo o lepem vedenju in umetno, dolgo leseno nogo, da bo z njo Izdatneje kakor s svojo, suvala taščo v zadnjico. Mlinarju je dedek Mraz daroval zaletno vrečo bele moke, ker je revček pozabil, kam jr skril polne vreče lastne moke, napolnjene s »pošteno- merico in mora zdaj otepavati koruzne žgance /n jih bo otepaval vse do pomladi, ko bo, takšen revček, zidal novo hišo. Vsem ženskam pa je dedek Mraz nasul zvrhano polne predpasnike denarja, da s/ bodo lahko kupile po deset ali dvajset kilogramov sladkorja. Smilile so se mu, ker že štirinajst dni jokajo, da bo vojna in da se je potrebno zatožiti.. Bogatim kmetom, ki Imajo doma polne kašče zrnja, pa je dedek Mraz napisal patente za nakup neomejene količine bele t i o o 0 1 o o o o o o A moke v vseh trgovinah domačega okrafg, da bodo s kupljeno moko lahko po mili volji špekulirali In jo delavcem in nameščencem po mestih prodajali liter po sedemdeset dinarjev. »Ti si mož, da malo tl podobnih!* so glasno blagrovali presrečni obdarovanei. »Kadar boš spet prišel k nam, ne pozabi no dolarje in na ameriške pakete, saj vidiš, kakšni revčki smo v tej državi, ko nas bo zdaj z dal vse skupaj vzel hudič.. • »Hohohohol• se je zasmejal dedek Mraz, medved Rjavec pa je zabrundal, volk zatulil, lisica zalajala, zajčki pa pričeli striči s predolgimi uhlji, ki so jim vi-doma rasli, ko so poslušali te lažne jeremljade. »Hohnhoha!* se je krohotal dedek Mraz in kar kolcalo se mu le od ginjenosti, ko le videl, da so dekleta v škornjih lantje v toplih sukniah. ženske in možje pa v oblekah, kakršne bi pred vojno zaman iskal po kmečkih hišah. »Hohn■ hohol* se je krohotal, ho je videl, da sl je ta postavil novo hišo, oni hlev, pri tretjem grmi radijski sprejemnik, četrti Ima polno kaščo zrnja In polne sode žlahtne kapljice. »Hohohoho, pa ste zares siro-mački, ljubi moji! K letu ves bom spet obiskal in vsakemu prinesel čudežni mlinček ki on bn zavrtel ln bodo cekini leteli i» njega A bojim se. da se vam na ne bo l/uhllo vrteti, kolti lakren mlinček se vrti z rokami ne na z jezikom .. .* To le delal dedek Mraz >n odšel s svojim spremstvom v sosednjo vas. PIONIRSKI tu KOTIČEK n Josip Brinar: 1. Kralj Miroljub Svoje dni je živel v temnem gozdu mogočen lev, Miroljub po imenu. Bii je kralj vsem živalim, ki jim je vladal prav po očetovsko Ker je hotel biti vsem podložnikom enako dober in pravičen, zato je razglasil po svojem kraljestvu novo postavo, ki je velevala da morajo odsih-dob vse živali živeti mirno in složno Kakor daleč se je razprostiral gozd in še naokoli čez deset hribov in devet dolin, nikjer se ni smela prelivati kri, nikomur se ni smel po nedolžnem skriviti las. Kdor bi prelomil to postavo, tega bi za vedno izgnali iz gozda v puščavo, ali ga Pa celo obsodili na smrt. Kralj je slovesno prisegel, da hoče strogo izvrševati novo postavo, vse druge živali pa so se zarekle, da se bodo do pičice držale kraljeve zapovedi. Velikaši in visoko rodni baroni in grofje so seveda sprva nekoliko godrnjali; prav nič jim ni ugajala ta nova določba. Ker pa so se bali. da bi razjezili mogočnega kralja, so naposled vendarle tndi prisegli. Kaj čudo torej. da je zavladalo nepopisno veselje med drobljanci in sla-botneži, ki niso bili doslej nikdar varni pred močnejšimi krvoloč-niki. Kralj Miroljub je vladal modro in pravično; neizprosno je preganjal neposlušneže in zakrknjene krvoloke Zato so ga Pa tudi ljubili podložniki širom po temnem gozdu in nedogled-nih poljanah, zlasti seveda najmanjši in najelabotnejši. Ti srečni časi so brzo potekali; naenkrat pa je obšla kralja Miroljuba čemernost; dobra volja in zadovoljnost sta izginila s kraljevega lica, ki se je nenadoma stemnilo kakor hudo vreme. Kakor pereč ogenj ga Je jelo žgati po lobanji, po možganih pa mu je vrtalo kakor s žarečim svedrom. A ko mu je bilo naposled malce odleglo, se ga je polotila mrtvična utrujenost, ki je v njej preždel ure in ure, neprenehoma godrnjaje in momljaje. Nobene izmed živali — razen ene same — ni vedela pravega vzroka kraljeve bolezni; Pa tudi nikakšno zdravilo ni Pomagalo ne trohice. Njegovi prijatelji in dvorjanlki so se sicer trudil) na vse pretege, da bi razvedrili otožnega kralja, toda vse je bilo bob ob steno. Niti 8ladkomile besede, s katerimi je tolažila mogočnega bolnika kraljica Krunoslava, niso imele uspeha; njegova otožnost in vrtoglavost je rast la od dne do dne. A mogočnim živalim Je bila kraljeva bolezen prav pogodu; krvoločnost in zvijača je zopet zavladala v gozdu. Manjše in slabotne živali niso mogle po-toževati svojega gorja pred kraljevim prestolom, zakaj nihče se h| smel nepoklican pokazati levu pred obličje, odkar je obšla vladarja čemernost in pobitost. Tatovom in roparjem med živalim je pognalo zdaj njihovo rokovnjaštvo vidoma v klasje; in, j vsemi živalmi pa Je bila lisica, prav zaradi tega so si tudi naj- po imenu Zvitorepka; davila in nujši rokomavharji in zaplotniki ropala je podnevi in ponoči, in potihoma želeli, da bi oboleli ako ni bila s silo kos svojim kralj le še dolgo, dolgo ne okre- sovražnikom, prekanjevala jih val. je s spletkami in z zvijačo. Najpredrznejša tatica med' (Dalje prihodnjič) LABIRINT F vrtincu Napovedi o pogajanjih in nakupu filma »V vrtincu« sta to petnajst let staro filmsko delo ovila v nekakšen mit, postalo je pojem nečesa težko pričakovanega in umetniško nedosegljivega Čeprav je roman Margaret Mit-chell ob svoji izdaji doživel veliko slavo, je kaj kmalu moral odstopiti svoje mesto boljšim literarnim delom, katerih je v sedanji Ameriki precej. Uspeh romana je kajpada pritegnil filmske producente. ki so odkrili v njem sredstvo za dosego lepega dobička, S snemanjem je pričel producent D. CPSelznick, ob koncu filma pa ga je Iz finančne stiske rešila družba MGM. izdatki za snemanje so bili za tiste razmere fanta- Polne sani dobrot ima Dedek Mraz. Z veliko naglico drvijo sani po snegu. Dedku Mrazu se mudi. Dolgo pot ima še pred seboj. Noč je že, a še nocoj mora do oddaljene gorske hišice, kjer ga čakajo pionirji. Nenadoma je Dedek Mraz ustavfl sani. Pred njim je bilo pet p»oti. a samo ena je vodila h gorski hišici! Nekaj časa Je pomišljal, nato pa hitro pognal sani po enj izmed petih poti. Kmalu je prispel do hišice, kjer so ga pionirji že nestrpno pričakovali Po kateri poti se je pehal Dedek Mraz? • ★ Pionirji in pionirke, ki so našli izhod iz tega labirinta, naj zarišejo pravilno pot iz njega s svinčnikom, nato pa sliko izrežejo in nam Jo z navedbo imena in priimka učenca ali učenke, razreda šole ki jo ob- iskujejo, ter navedbo svojega bivališča prinesejo ali pa pošljejo v uredništvo našega lista do nedelje, 2. januarja 1955 opoldne. Tudi tokrat bo dobil izžrebani rešitelj od nas lepo knjigo v spomin. ►O^OOOO-O-CkC^OOOO-OOOOO-O <><><><*<>0-©-0-©~0-C><> <>•©■<><><><><>< p ***<*» T Ul JS F v (fO-siimka fsodteifct v ZAGORJU Z VSEMI SVOJIMI OBRATI #*#* 2ELIM0 VSEM DELOVNIM LJUDEM IN KOLEKTIVOM SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1955 m se še za naprej priporočamo za obisk ▼ naših gostiščih. >ooooooooxxx>&G>ooooooo<> Rešitev naših nagradnih ugank za pionirje K naši računski nalogi, ki smo jo zadali našim pionirjem in pionirkam pred 14 dnevi in ki so nam izračunali, da bo od začetka našega štetja do 31 decembra 1954 opolnoči preteklo 1.027,022.400 minut, sporočamo da je žreb odiočil, da prejme nagrado za pravilno rešitev naloge pionirka Erika Goleč, uč 2. b razreda trboveljske gimnazije. Ta učenka nai se zglasi v našem uredništvu da ji izročimo obljubljeno knjižno nagrado v spomin. Pravilna rešitev naše nagradne vizitke, priobčene v Pionirskem kotičku v 51 številk} »Zasavskega vestnika«, se pa glasi: Učiteljica. Pri tej uganki je pa žreb odločil, da dobi nagrado za pravilno rešitev pionir Marijan Bajda, učenec 7. razreda osnovne šole v Podkumu, ki naj o priložnosti pošlje v naše uredništvo razpisano knjižno darilo. Vsem našim dragim pionirjem in pionirkam želimo srečno in veselo Novo leto 1955! Istočasno želimo, da bi se vsi naši dragi učenci in učenke marljive učili in uspešno skončali letošnje šolsko leto v veselje njihovih staršev in učiteljev, sebi in naš: ljubljeni domovin; "a v korist Uredništvo stični, grandiozni požig Atlante spada nedvomno med najdražje in scensko najefektnejše kadre, ki so bili kdajkoli posneti. Razsipnem le morda le še Cecil de Mille s svojimi svetopisemskimi štorijami. Glavno junakinjo Scarlett O’-Hara /e upodobila takrat še mlada Vivian Leigh, kar ji je res uspelo Ustvarila je pravi lik bogataške hčerke. z juga, ki jo secesijska vojna spravi na rob propada, ter se z brezobzirno silo in pod vplivom zunanjih dogodkov preoblikuje v ngskrupulozno in samoljubno žensko brez pomislekov in predsodkov Vendar je vtis po romanu, še bolj pa v filmu tak, da človek o glavni junakinji le ne dobi tako poraznega vtisa M orala je tukaj kaj čudna: njena izredna in neodo-Ijiva lepota in duhovna neuničljivost sta slikani tako impresiv-no da prikrijeta. njene slabosti ter med bralci in ie neposredneje med gledalci filma, vzbudita simpatije do Scarlett. Z gloriolo sentimentalne ljubezni do žene zlasti hčerke ter pozrtvoval-nim junaštvom je obdan Rett Butler — sicer pustolovec, hazarder in koristolovec, malce čudaški karakter ki ne veruje v zmago konservativnih južnjakov tn kljub temu ne simpatizira z yankeeji Clark Gable je dal v filmu vse od sebe ter ustvaril verjetno svojo najboljšo vlogo. Igralsko izvrstna sta Olivia de Havilland kof Melanija in pokojni Leslfe Howard v vlogi Ashleya I Wllkesa, rahločutnega južnjaške- ' ga kavalirja ter Scarleftine velike in neuslišane ljubezni, ki se končno razblini o nič. Vse te junake mečejo valovi življenja sem ter tja, njih svet propada pred našimi očmi — stari, častitljivi ameriški jug se tuši, znajdi se, kdor se more — in, tukaj pride do čudnega moraliziranja. vsakdo naj se briga te zase, le egoizem lahko reši iz zmešnjave po razdejanju polni vojni, v kateri so nesramni severnjaki s svojim Lincolnom osvobodili bedaste črne sužnje in uničili galantno lahkoživi Jug, kjer se je veselo živelo, ■ dobro pilo In jedlo in kjer so zamorci delali, belci pa dremali v ležalnikih ter prirejali velike sprejeme ... Današnji jug Združenih držav je še poln teh spominov, zato ni čudno, da so bile ob premieri prav v Atlanti velike demonstracije. Film je delo treh režiserjev: Zukorja, Fleminga in Wooda. Levjj delež je opravil Vidor Fleming, dokončal pa ga je (Fleming je opešal) Sam Wood. Halo! Pri Jožetn Suši so zopet zadele srečke za 30.000 in 20.000 dinarjev ln še drogi manjši dobitki. — Kupujte srečke prt njem, kjer boste Imeli srečo. Vsem svojim odjemalcem želim srečno Novo leto 1955' Priporoča se Jože Suša, Trbovlje Vsem obiskovalcem kinematografa „Svoboda-Center" in Svoboda-Trbovlje Leto 1954 bo kmalu končano In s tem tudi poslovno leto naših kinematografov Upamo, da ste bili s sporedom naših kinematografov zadovoljni, ker Je bil naš cilj dobiti med dobrimi najboljše filme. To bo naše prizadevanje tudi pri preskrbi filmov v novem poslovnem letu. Spored filmov bomo zato v novem letu pričeli z enim do sedaj najboljših — t. J. ameriškim barvnim filmom „V VRTINCU" Posebne reklame za ta film ne bomo delali, sodbo o njem boste sami izrekli, ko si ga boste ogledali. Film Je Izredno dolg, vendar bomo ob . dela filma predvajali skupaj v eni predstavi, ki bo trajala .nekaj manj kot štiri ure. Posebna ugodnost, ki Jo bomo nudi!-’ pri prikazovanju tega izredno lepega filma našim obiskovalcem, bo v tem, da si ga bo lahko vsakdo ogledal tako, da bo vedno ob pravem času doma. Film »V vrtincu« nam je zagotovljen od torka, 4. januarja, do petka, 14. januarja 1955, torej 11 dni. V teh dneh ga bomo predvajali toliko časa, da si ;a bo lahko ogledal vsak Trboveljčan in Trboveljčanka. Ob prikazovanju tega filma bo v obeh naših kinematografih vsak dan samo po ena predstava, in sicer: v kinu »Svoboda-Center« s pričetkom ob 16,45 (konec predstave ob 20,30), v kinu »Svoboda-Trbovlje n« ob 17,30 (konec predstave ob 21,30). Ker tednika pred tem filmom ne bomo predvajali, prosimo, da ste pravočasno v dvorani. Važnost pravočasnega prihoda k temu filmu Je nadalje v tem, da bomo priredil? pred vsakokratno predstavo nagradno žreba n* e ln sicer na ta način, da bo pred vsako predstavo izžrebanih 5 številk. Prt vseh predstavah tega filma bo skupno izžrebanih 110 številk, kjer si bo lahko vsak, čigar številka stola bo Izžrebana pri tem žrebanju, ogledal nato 5 naših filmov, poljubno po izbiri v enem ali drugem obeh naših kinematografov. Da pa sl boste lahko pravočasno preskrbeli vstopnice za ogled tega filma, bo predprodaja vstopnic izjemoma za film »V vrtincu« vsak dopoldan od 9. do 10. ure ter 2 uri pred pričetkom predstave. Cena vstopnic f«8«1 prispeli v Tuzlo, kjer so nas v kazenskem proštom to je čakali člani Odbora za proslavo serfnik prisodil enajstmetrovko. Dneva rudarjev v Kreki to Na 4veldt° “^enje nas vseh člani uprave SD »Proleter« lz j* 3° e ’sta?‘ ®u,tk?v?c str*-Kreke. Z avtobusom so nas od- m mo gola. Vsekakor Je peljali v hotel »Beograd«, kjer ^^vil nehkpeh pri streljanju Obveščamo voznike amaterje, da do 15. januarja 1955 podaljšajo veljavnost amaterskih vozniških dovoljenj, ki jim poteče veljavnost dne 31. decembra 1954. Za podaljšanje veljavnosti amaterskega vozniškega dovoljenja vozniku-amaterju ni treba vložiti nobene prošnje, temveč predloži Tajništvu za notr zadeve pri OLO Trbovlje le vozniško dovoljenje. Zdravniško spričevalo pa morajo pri podaljšanju predložiti samo tisti amaterski vozniki, ki do sedaj še niso bili zdravniško pregledani po določbah navodila za izdajanja spričevala o telesni ta duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil (Ur. list FLRJ št. 28-53). Tudi voznikom amaterjem, ki sc pri opravljanju vozniškega izpita ali pri zamenjavi vozniškega dovoljenja že predložili zdravniško • spričevalo, izdano po zadevnem navodilu, ni treba za podaljšanje predložit* zdravniškega spričevala. Voznik amater ne plača za podaljšanje nobene takse razen taks za zdravniški pregled oziroma za zdravniško spričevalo Tajništvo za notranje zadeve pri OLO Trbovlje bo podaljševalo veljavnost amaterskih vozniških dovoljenj vsem vozni-kom-amaterjem. ki imajo stalno prebivališče na območju okraja Trbovlje, torej tudi tistim, ld jih vodijo ▼ evidenci drugi smo prenočili v udobnih sobah. Ravno tako smo bili ves čas našega bivanja v Tuzli in Kreki na hrani v tem hotelu V njem smo naleteli na veliko gostoljubnost Odbora za proslavo Dneva rudarjev to uprave rudijika Kreka, kajti našim športnikom Je bilo v hotelu na razpolago vse. kar so poželeli Ob utrujenosti od vožnje ta neprespane noči je bil sladek prvi počitek v Bosni to le s težavo smo se zbrali naslednjega dne ob devetih zjutraj. V soboto dopoldne so nas z avtobusom odpeljali, da si ogledamo nov Delavski dom v Kreki, ki Je najmodomeje urejen z dvorano s 1200 sedeži, prekrasno čitalnico, sodobno urejeno dvorano za zasedanja, predavalnico za Ljudsko univerzo ter okrepčevalnico Nato so nam razkazali tudi krasno in moderno urejeno kino dvorano. športne prostore SD »Pro-letera« z igrišči za košarko in odbojko. Inž Jože Vehovec, po rodu Slovenec, nam je ‘v kratkem orisal Tuzlanski bazen oz, rudnike lienlta v Kreki Oo'sal je način dela jn karakteristike ležišč premoga. Predvsem rudaril. član' našega društva ki so se udeležili te tumeie. so z zaniman,em sledili primovedo-vap*i( In* Vehovca 'n mu zastavili tudi več vprašanj. gospodar Puci, ki zaradi nedelj skega počitka ni »staremu« ška dovoljenja. Zaradi podaljšanja vozniških dovoljenj se morajo vozniki-amaterji praviloma zglasiti pri uslužbencu Tajništva za notr. zadeve OLO Trbovlje (v sobi št. 1-1) med uradnimi urami. Avto-mo to društvom pa je dovoljeno, da za svoje člane, ki so vozniki amaterji, lahko opravijo kolektivno podaljšanje veljavnosti vozniških dovoljenj brez osebne zglasitve samih voznikov pri navedenem tajništvu. V ta namen avto-moto društva lahko zberejo od svojih članov vozniška dovoljenja to jih nato s spremnim dopisom dostavijo Tajništvu za not. zadeve. Vozniško dovoljenje, katerega veljavnost ne bo pravočasno podaljšana, postane neveljavno to ga lastnik ne sme več uporabljati. (Iz pisarne Tajništva za notr. zadeve, OLO Trbovlje) Podaljševanje orožnih listov za leto 1955 Obveščamo imetnike orožnih listov, da najkasneje do 15. januarja 1955 podaljšajo Pri TNZ v Trbovljah (v sobi št. 1-1) veljavnost orožnih listov, ki jim poteče veljavnost 31 decembra 1954 Tajništvo za notranje zadeve v Trbovljah bo podaljševalo veljavnost orožnih listov vsem tistim, ki imajo stalno prebivališče na območju okraja vijo kolektivno podaljšanje orožnih listov za svoje člane. Prošnja za podaljšanje mora biti kolkovana po tar. št. 1 s 30 din in po tar. št. 15 za vsak komad orožja po 400 din. Po odloku OLO Trbovlje o vpeljavi občinskih taks se plača v gotovini 20 din za vlogo. V prošnji jsa podaljšanje orožnega lista je treba navesti priimek, očetovo ime in ime Pr0_ silca, dan to kraj rojstva, poklic, prebivališče, državljanstvo, vrsto, znamko, kaliber in tovarniško številko orožja, za katero se prosi za podaljšanje veljavnosti orožnega lista. Razen tega je treba v prošnji navesti, ali se prosi za podaljšanje orožnega lista za posest ali za nošenje orožja. Prosilec, ki je član lovske organizacij e-družtoe, pa mora predložiti k prošnji za podaljšanje veljavnosti orožnega lista za posest to nošenje lovskega orožja še potrdilo o članstvu v tej družini. Orožni list. ki j e bil izdan za določen čas, se imetniku odvzame obenem z orožjem, za katero je bil izdan, če ni prosil za podaljšanje, preden je veljavnost orožnega lista potekla oziroma do določenega časa, ali če v tem času ni sporočil, da ne želi več imeti orožja. (Iz pisarne Tajništva za notr. zadeve, Trbovlje) mladino iz rudarske in vajenske šole, prav tako pa tudi mladino iz gimnazije in osnovnih šol. Lani so nekatere članice in mladinke že trenirale košarko, a so pozneje prenehale z igranjem košarke, ker niso mogli zagotoviti sposobnega moža, ki bi vodil treninge ženske ekipe. Naloga novega odbora bo, da preceni vse možnosti glede ustanovitve ženske ekipe in prične propagirati košarko med žensko mladino. Na pomoč bi jim prav gotovo priskočila tudi KZS, ki bi v ta namen organizirala v Zagorju propagandno žensko košarkarsko tekmo Zanimanja za košarko med žensko mladino je dovolj, treba ji je le zagotoviti sposobnega vodjo. Prav tako bi bilo želeti, da bj na domači nižji gimnaziji med dijakinjami bolj propagiral; košarko kot do sedaj. Ligaško moštvo je tekmovalo v II. republiški ligi V družb; Kranjčanov Domžalčanov, Hrastničanov, Storčanov in Litijanov in zasedlo 3. mesto. Pri desetih tekmah so petkrat zmagali, petkrat pa so morali kloniti. Do-seglj so 10 točk in razliko v koših 467:458 v n j ihovo korist. Poleg tega je ligaško moštvo odigralo skupno z mladinci še 27 tekem. Udeležilo se je pokalnega turnirja KZS januarja v Ljubljani, nadalje turnirja v počastitev 35-letnice TVD »Partizana« v Medvodah in turnirja DŠD »Ilirije« v počastitev 29 novembra. Na pokalnem tekmovanju na čast II. občinskega praznika ▼ Zagorju so letos mladi zagorski košarkarji osvojili lani nesrečno izgubljeni prehodni pokal. Moštvo se je letos kosalo s klubi: Železničar (Maribor), ŽSD Celje, 2KK Ljubljana, Odred, Partizan (Medvode), Rudar, Partizan (Kranj), Partizan (Domžale), Partizan (Hrastnik), Kovinar (Store), Litija, Ilirija in Svoboda. Najlepši uspeh pa so prav gotovo dosegi) proti rezervi ZKK Ljubljana, ki so jo premagali kar s 17 koši razMke (47:30). V 37 tekmah, ki so jih odigrali letos, »o 14-krat zmagali, 23-krat pa tekmo izgubili. Razmerje košev: 1519: 1570 v korist nasprotnikov. Prihodnje leto bodo marljivi zagorski košarkarji preuredili igrišče in uredili razsvetljavo. Prav tako nameravajo ob straneh igrišča zgraditi vsaj tri vrste tribune enostavne lesene konstrukcije seveda, če bodo v ta namen dobili potrebno finančno in materialno podporo. Mislim da bj morali ta marljivi zagorski športni kolektiv, ki je vložil v igrišče doslej že okrog 1500 udarniških ur, vsj pristojni čnU-telji podpreti. Ce bi v tem uspe: li bi pridni zagorski košarkarji krepko zagrabili za delo to pokazali, kaj zmorejo storiti športniki v Zagorju. V tem prizadevanju bi jih morali — poudarjam še enkrat — podpret) vsi, tako KZS v Ljubljani, OLO Trbovlje in krajevni organi. Menim da bi bilo 7. malo dobre volje to lahko napraviti. Novoizvoljenemu odboru načeluje tudi letos France Skrabar, , pomoč pri delu pa mu bodo Danilo Repovž, Jožko Skrabar m Jože Košak. Med sklepi, ki so jih sprejela je šteti med najvažnejše: pnčeti _ .j^nKivgniem inlad^e t Kiud» okraii oziroma, ki so Jim dru- Trbovlje oziroma, k* imajo pri gi okraji izdali amaterska vozni-j tem tajništvu orožje registrira- no. Lovske družine lahko °Pra" Vsemu delovnemu !)udstvu borben pozdrav ob NOVEM LETU 1955 z željo za čim večji uspeh v bodoče želita delovni kolektiv in uprava TOVARNA LESENIH PET „PETA“-RODEČE Okrajni ljudski odbor Trbovlje Predsedstvo Po 15. ln 108. členu Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-89-52) v zvezi s 3. odstavkom 16. člena Uredbe o spremembah Ih dopolnitvah Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Ur. list FLRJ št. 29-344-54) je okrajni ljudski odbor v Trbovljah na skupni seji obeh zborov dne 22. decembra 1954 sprejel • ODLOK o razveljavljenju odloka o stanovanjski tarifi za območje okraja Trbovlje 1. člen Odlok o stanovanjski tarifi za območje okraja Trbovlje, ki ga je sprejel okrajni ljudski odbor Trbovlje na svoji seji dne 30. Julija 1954 (Ur. list LRS št. 42-639-54), se razveljavi. 2. člen Ljudski odbori mestnih občin Zagorje Hrastnik ln Radeče sc pooblaščajo, da za svoja območja sami predpišejo stanovanjsko tarifo. 3. člen Za ostale občine bo okrajni ljudski odbor izdal poseden odlok, in sicer po izdaji odlokov po prejšnjem členu. 4. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu LRS, velja pa takoj Štev. 6030-9 Trbovlje, dne 22. decembra 1954. Predsednik: Martin Gosak štvom prijateljev mladme, pričeti z vzgojo mladine Y k'“bu, organizirati ▼ kraju kvalitetno predavanje o košarki* 16-letni Jože Herman — zasavski prvak v namiznem tenisu V okviru občinskega prazni** v Litiji je bilo prejšnjo nedeljo I. namiznoteniško prvenstvo savja za posameznike in Sodelovalo je 24 igralcev to sedem ekip. Med posamezniki rt Je ženo osvojil prvo mesto W; veljčan Jože Herman (SD »R« dar«), drugo mesto je mali, nadarjeni Miloš Repše (SD »Rudar«), tretje mesto si je I»D dobil Krofi (TVD »Partizan*-Brežice), četrto mesto pa Mi^n Simerl (»Kemičar«, Hrastnik).« od tekmovanja do tekmovanj vidno napreduje. Najlepša je »• la borba med Hermanom Rcpšetom (21:14, 18:21, 21:151 ^ Zmagovalec je prejel pr*hod' ni pokal, ki ga je umetnBko Izdelala in podarila Zasavsk lesna industrija v Litiji. Popoldne je bilo ekipno te movanje, v katerem je zmaga moštvo SD »Rudarja« iz Trbovelj v postavi: Fr!c, Ašker > Herman pred SD »Proletarcem11 lz Zagorja ter JKS Iz Trbovelj- Organizacija prireditve je to _ dobra, za gre zahvala pr°“ vsem neutrudnemu organizato -ju ‘n voditelju tega turnirja, tov. prof. Hinku Lebingerju. r<*j* Novoletna križanka Vodoravno: 1. francoski pisatelj; 2. bolezen; 3. smrt v vodi; 4. najmanjši del snovi; 15. nekvašen kruh, 16, moško ione; 17. pesniška oblika; 19, zgoden; 20. vas pri Kranju (2. sklon); 21. prizorišče v cirkusu (množ.); 22. lirska pesem; 23. tuje moško ime; 24. samostalni-ška pripona; 25. pogojni veznik; 27. latinski predlog; 28. ljubkovalno moško ime; 29. dva soglasnrka (tudi začetni črki imena in priimka najpriljubljenejšega slov en. ek ega pisatelja, ki je bil pred 70 leti urednik »Slovenskega Naroda«): 30. oziralni zaimek; 31. časovne enote; 33. okrajšan veznik; 34. slovenski skladatelj (doma z Vač pri Hitiji); 38. soha; 39. jeza; 40. rimski pozdrav; 42. slovenska slikanica; 48. pivo; 50. nadev; 51. glej 40; 52. kvartopirski izraz; 53. kačji glas; 55. to (latinsko); 56. kazalni zaimek; 57. ščimkavcev; 58. dete; 60. polovica osrčja; 62. industrijski kraj na Koroškem; 64. rimsko ime za Dunaj; 65. konica (dvojina); 66. vzor; 67. medmet s pritrdilni oo; 68. hunski kralj; 70. kazalni zaimek; 71. nestrokovnjak; 72. del suknje; 73. prileten. Navpično: 1. pokrajina v Sloveniji; 2. prislov; 3. kuhinjska posoda; 4. konec (tujka); 5. grška črka; 6. reka v Španiji; 7. slovenski pisatelj; 8. svetopisemska hrana; 9. tehnična okrajšava za zračni tlak; 10. graja; 11. srbski zaimek; 12. gorska cvetlica; 2 3 4 • 5 6 7 8 r in 10 11 12 13 ,4 • 15 i !l 16 17 18 ■ 19 i*!20 ?1 24 U 22 IBP3 25 26 m Ul27 | i! 29 jpj3° ■ i§|!31 i 32 j§ 33 H 34 35 3611 37 P ■ 38 ■ 39 m ■ 40 §f 41 ■ 42 45 14 145 i 46 ■ 47 48 49 ■ 50 iHf ■i51 ■ >2 53 54 ■ 55 |p!56 ■ 57 58 64 59 H 60 61 !■ 62 63 §§ 65 P 66 67 ! ■ 68 | |69 ■ 70 71 ! P 72 j j ■ 73 18. kurz; 20. posoda za vodo; 26. oseba v Gotovčevi operi; 27. ali (latinsko); 30. vrsta začimbe; 32. jezero na Finskem; 34. okrajšava za veliko industrijsko podjetje; 35. zaimek; 36. 400 J (v rimski številki); 37. žensko ime; 41. slovenski pesnik; 43. tuje žensko ime; 44. kača; 45. šahovski izraz; 46. trščice; 47. eden naših najlepših ptičev; 49. me- tečaju Avtomoto društva Trbovlje. — Občni štva bo 9. januarja 1955 ob 9. uri dopoldne sto v Zasavju; 52. tuje žensko ime; 54. pisalna potrebščina (dvojina): 57, vdan, zanesljiv; 59. srbski zaimek; 60. izraz za »pravo«; 61. majhni plugi; 63. del imena glavnega mesta afriške države; 68. ploskovna mera; 69. vzklik pri bolečini. Za dobro volfo Škotska McGregory je poslal ženo in sina na deželo Spremil ju je na postajo In jima dal več koristnih nasvetov. Ko je vlak že začel voliti, pa jima je zaklical skozi okno če tole: »Mary, če ne bo pokrajina res lepa, snemi Tommyju očala!* POSLOVNA — Dragi Jože, prišel sem se poslovit od tebe. Odhajam za nekaj časa na poslovno potovanje... — Hm, h ja — morda se pa tam vidivat Jaz imam čez 6 dni razpravo na sodišču ... Naročite in Čitajte »Zasavski vestnik' Leteči tigri <><><><><><><><> <><><^<> <><><><><><>< <><><><><><><> <><><><><><><><>< o o o o o o o o o c o o o t 0 1 Zagorje čestita vsemu prebivalstvu srečno in uspešno novo leto! Izvršuje razne osebne in tovorne prevoze po naročilu. — Na progi Zagorje—Trbovlje in obratno vozi osebni avtobus trikrat na dan po sledečem voznem redu: odhod Zagorje-Križišče (Grčar) ob 6.30, 7.30 in 12.15; odhod OLO Trbovlje ob 7. uri, 9. uri in 12.45. Prebivalci Zagorja in Trbovelj! Poslužujte se lokalne proge Restavracija—OLO po ceni 10 din. Mesečne vozovnice s 50 % popustom. Chennault odpravil v ZDA, kjer je prevzel 100 lovskih letal tipa »Curtis P 40«. Zdaj je bilo treba poiskati še letalce. Ljudi se je prijavilo še preveč, bili pa so bolj pustolovci kot piloti. Končno je Chennault izbral 250 fantov od 22 do 28 let starosti, od katerih jih je bilo sto, ki so imeli za seboj več kot 2 leti letenja, ostali so bili mehaniki, radarski specialisti, zdravnik) itd.. Vsem je zelo ugajal »the old man« (starec), kot so imenovali Chennaulta. Med Chennaultovimi piloti je bil tudi nek) Eriksen E. Shiling, ki je nekega dne predložil; »Fantje«, je rekel, »Japonci so ribiški narod. Oni se boje morskega psa, zato bomo na kljune naših letal naslikal) zobata usta morskega psa.« Rečeno, storjeno! V kratkem so se njihova letala spremenila v prave pošasti, ko jim je spretna roka bivšega Walt Disneyevegs nameščenca na kljunu nasjikala strašno zobato žrelo morskega psa. Zraven tega je bil na trupu letala upodobljen še tiger v skoku, zaradi česar se jih je tudi oprijelo ime »leteči tigri*. Ko so naposled ZDA, po napadu na Pearl Harbour, stopile z Japonsko v vojno, so tudi »leteči tigri« postali bolj aktivni. Ena najpomembnejših bitk, ki so se v njej »leteči tigri« posebno izkazali, je bila tista, ko so 20. decembra napadi) skupino japonskih bombnikov, letečih nad Rangoonom v Burmi, in jih šest sestrelili. Odtlej so se spopadi vršil) vse gosteje. Japonci so silili proti Burmi, od koder je vodila preskrbovalna pot za Kitajsko. pa so vselej naleteli na »leteče tigre« in se morali z njimi spopadati Ameriško časopisje jih je dvigalo v nebo, posebno tirie, ki so se posebno odlikovali Povečini so bili to izrazito surovi tipi, ki so se na tleh opijali do nezavesti, ugo-nabljali velikanske količine vhi-skyja, uganjali vsakovrstne nasilnosti, v zraku so tvegali življenje, da bi čimprej obogateli. Kar je najbolj presenetljivo, je to, da jih je razmeroma malo padlo. V zračnih spopadih je padlo samo osem pilotov, dva sta bila ubita na zemlji, devet v zračnih incidentih, štirje so bili proglašeni za pogrešane. Vse to se je zgodilo v roku sedmih mesecev, nakar so bili »leteči tigri« zamenjani z rednim letalstvom, ki so ga bile ZDA poslale Čang-kajšku V teh sedmih mesecih so Chennaultovi »tigri« sestrelil 286 japonskih letal, za vsako so prejeli 500 dolarjev. Končna vsota je torej morala biti kar čedna! Baje je bilo po njihovi zaslugi ob življenje več kot 150 japonskih letalcev. Na koncu je ameriška vlada postavila zahtevo, da se »tigri« vključijo v redno letalstvo, Chennault pa je izjavil, da •, je bil to rezultat zavisti ameriške letalske komande in pilotov, ki so se zbali konkurence »tigrov«, še posebno pa zavisti, ker so le-ti prejemali za vsako sestreljeno letalo nagrado 500 dolarjev. Kakih dvajset »tigrov« se je zatem zaposlilo na kitajskih transportnih linijah, ostali so sprejeli mesta v ameriških letalskih družbah ali pa so vstopili v redno ameriško vojno letalstvo, kjer so nadaljevali z borbo, seveda ob precej slabših iiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiniNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiM iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiD >000000oo^>oooooooooo 250 fantov od 22 do 28 let starosti, med njimi v glavnem pustolovce je Chennault izbral, jim dal 600 dolarjev na mesec in 500 dolarjev za vsako sestreljeno japonsko letalo; tako so postali »junaki«, polni denarja in Cangkajškovih odlikovanj. V času, ko so se v Indokltajski vodile borbe za Dien Bien Fu, se je v časopisju pojavilo ime nekega gospoda Claira L. Chennaulta, katerega poklic je bil zelo nenavaden. Ce je komu do tega, da bi si nabavil zračno flotiljo, transportna letala, bombnike ali lovce, ni treba nič drugega, kot da se obme nanj. Njegov naslov je enostaven-»Civil Air transport«, Formoza. Tako so napravili tudi Francozi, ko so potrebovali transportna letala za oskrbovanje obleganega Dien Bien Fuja Ker ta čas g. Chennault slučajno ni imel nobenih obveznosti do Cangkajška, je Francozom rad priskočil na pomoč. Zaslužil je sijajno, in ko so se po opravljeni nalogi njegove eskadrilje ponovno znašle na Formozi. je da! ameriškemu tedniku »News Week« intervju, v katerem je med drugim izjavil, da se francosko letalstvo v Indoki-tajski še zdaleč ne more meriti z njegovimi »letečimi« tigri. Kdo so »leteči tigri?« — Tako so se imenovali »fantje«, ki jih je Chennault zbral pred trinajstimi leti in se z njimi proslavil. Med 1941. in 1942. letom se je mnogo govorilo o njih. Od tedaj jih je mnogo popadalo, precej iih je tud) ostalo, vendar so danes že ostareli in nimajo več potrebne elastičnosti. Nekoč pa so dopisniki vseh večjih ameriških časopisov drveli ▼ Cangkajškovo Kitajsko, da bi jih videli in o njih pisali. »Leteč) tigri« so bili v pravem pomenu »soidati«, t. i vojaki za denar Njihova službena oznaka je bila AVG, ali »American Vo-lunter Group«, kmalu pa se jih je oprijelo ime »leteči tigri«. Prejemal) so mesečno plačo 600 dolarjev In posebno nagrado 500 dolarjev za vsako od sestreljenih sovražnih letal. Vse to, kar smo do tu omenili, ima svojsko zgodovino V ameriški zvezni državi Lousiani je mestece Waterproof. Tu je leta 1937 živel s svojo ženo in osmimi otroci bivši letalsk) kapetan Claire Chennault, ki je zaradi naglušnostj moral zapustiti vojaško s’užbo Ker pa se je moral preživljati, je nastopal na raznih letalskih prireditvah kot lelalec-akrobat, dokler ga ni konec leta 1937 pokMcal Cangkaišek, da bi mu organizira! letalstvo, ki ga ta čas sploh ni imel. Kako je do tega prišlo, je neznano. Začetek je bil težak, zakaj v tem času Kitajska ni imela letalskega kadra Nastopile so ogromne težave, zlasti zaradi številnih pusto'ovcev, ki so prihajali od vseh strani, da bi v Kitajski na lahek način služili kupe denarja. Chennault je začel obupavati. Odločno je rekel Cangkaišku, naj mu da povsem proste roke in dovolj denarja, sicer oddide. Njegove zahteve so bile sprejete. Dobil je, kar je zahteval, predvsem denar, ki so ga Cangkajšku dajali Američani. Do leta 1941 se je Japonska borila s Čangkaiškom, ni pa**bila v vojni z Ameriko In šele ko so napadi) Pearl Harbour, je začel Roosevelt odkrito podpirati Cangkajška. Tako se je tudi Ameriška humoreska Jaroslav Hašek — Nikakor ne, mladi prijatelj! — je rekel bankir, gospod Wi-liams, mlademu možu, ki mu je sedel nasproti in držal iztegnjene noge na mizi. — Ne, gospod Chavvean; poslušajte me pazljivo in se skp-šajte pri tem česa naučiti. Prosite me za roko moje hčere. To pomeni, da hočete postati moj zet in tako prit) do tujega denarja. Na moje vprašanje, če imate premoženje, ste mi malo prej odgovorili, da predstavlja vse vaše imetje borih dve sto dolarjev. ♦ Tudi gospod \Viliams je stegnil noge na mizo in nadaljeval; — Vi pravite, da sem bil tudi jaz nekoč revež in da nisem imel niti dve sto dolarjev. Tega ne tajim. Poudarjam pa, da sem imel v vaših letih precej več kakor vi. Denar sem si pridobil z razumom, ki ga vi nimate. Opažam, da se vznemirjate! Opominjam vas, da imam za slugo močnega črnca. Pazljivo me poslušajte in si me vzemite za vzgled. Ko mi je bilo šestnajst let, sem prišel k svojemu stricu v Nebrasko Da bi si pridobil de-rtar, sem strica pregovoril, da so na njegovem posestvu linčali nekoga črnca. Prostor smo ogra-dill in kdpr je hotel prisostvo- vati, je moral plačati vstopnino. Vstopnino sem pobiral jaz. Ko so črnca obesili, sem z vstopnino vred še tisti večer izginil Obešeni črnec ■ mi je prinesel srečo. Za ta denar sem si na severu kupil zemljo in razglasil, da sem našel zlato v njej. Razumljivo, da sem zemljišče hitro prodal, seveda za drag denar, ki sem ga vložil v hran; Komaj Je omembe vredno, .a me je kmalu nato eden prevaranih obstrelil. No, zrno mi je prebilo kakor nalašč kost desne roke in mi prineslo dva tisoč dolarjev odškodnine. Ko sem okreval, sem za ves denar kupil delnice novoustanovljene Družbe za gradnjo cer. kva na področju, kjer bivajo Indijanci. Za vsakih sto vplačanih dolarjev smo dajali zelo okusne častne diplome, zgradili pa nismo ničesar. Končno je morala Družba v konkurz. Objavila ga Je točno sedem dni za tem, ko sem uspel zamenjati delnice Družbe za gradnjo cerkva za delnice Družbe za trgovanje z govejimi kožami. katerih vrednost se je začela prav tedaj dvigati. Uredil sem trgovino z govejim) kožami, kar m) je prineslo precej denarja. Tem več, ker sem kože kupoval na dolg, prodajal pa za gotovino. Imetje sem vložil v več kanadskih bank in potem objavil konkurz. Seveda so me zaprli. Na razpravi pa sem govoril tako zmešano, da so me sodni strokovnjak) proglasili za neodgovornega in postopek je bil ustavljen. Po razpravi sem občinstvo v dvorani obral za miloščino. Bilo je ravno za potne stroške v Kanado, kamor sem se odpeljal po svoj denar. Nato sem pobegnil s hčerko brooklynškega bogataša Hamel-sta v San Francisco in Hamelsta tako prisilil, da mi jo je dal za ženo. Zagrozil sem mu, da bom sicer z njo živel v San Franciscu, dokler ne bom uspel ob-iavit) v časopisju, da je postala njegova hči nezakonska mati. yid:te, mladenič, tak sem bil jaz. Vi pa v svojih letih niste napravili še ničesar, po čemer bi mogel sklepati, da ste pameten človek. Poudarjate, da ste moji hčerki rešili življenje, ko je padla iz čolna v morje. Res lepo. vendar to za vas n) imelo nobene praktične vrednosti, ker ste si pri tem, kakor ste mi sami povedali, popolnoma pokvarili čevlje. Ljubezen do moje hčerke pa še ni razlog, da postanem tast nekoga, kj n) niti malo razborit Op»žam. da se spet vznemirjate. Prosim vas, pomirite se in odgovarjajte na moja'vprašanja: Ali sto kdaj kaj zakrivili? — Nikoli. — Imate premoženje? — Nimam. — Pa prosite za roko moje hčerke? — Da! — Vas ona ljubi? — Da! — Sedaj vam pa postavljam poslednje vprašanje: koliko denarja imate pri sebi? — Šestinštirideset dolarjev! — Dobro. Govoril sem z vami več kot pol ure Prosili ste me za nasvet v denarnih vprašanjih. Zato zahtevam od vas trideset dolarjev. Dolar za minuto. — Oprostite, gospod Wiliams — se je skušal upreti mladi mož. — Nimam česa oprostiti! — je z nasmehom odvrnil gospod Wiliams in pogledal na uro. Zahtevam enaintrideset dolarjev, ker je spet pretekla ena minuta. Ko je presenečenj mladi mož plačal zahtevano vsoto, mu Je gospod Wiliams ljubeznivo rekel: _ — Sedaj pa vas prosim, da čimprej zapustite mojo hišo, sicer vas bom prisiljen vreči ven. — A vaša hčerka? — je vprašal mladenič že med vrati. Takemu bedaku svoje hčerke ne dam! — je rekel Wiliams mimo. — Izginite čimprej, sicer boste požrli lastne zobe. — No, lepega zeta bi dobil! — je rekel gospod Wiliams svoji hčerki, ko je mladi mož odšel. — Ta Chavvean je tepec, ks ga nikoli ne bo srečala pamet. — Torej ni upanja, da bi postal moj mož? — je vprašala gospodična Lota. — Pri teh pogojih ne! — je odvrnil oče. — Dokler ne dokaže z dejanjem, da ga je srečala pamet. In gospod Wiliams je začel pripovedovati hčeri o linčanju črnca, o svojem razgovoru z gospodom Chaweanom, in dodal; Dal sem mu dovolj naukov za življenje! Naslednjega dne Je gospod Wiliams odpotoval po trgovkah poslih. Ko se je čez osem dni vrnil, je našel na svoji pisalni miri pismo. Spoštovan) gospod! Zelo sem Vam hvaležen za nasvet, ki ste mi ga dali pred osmimi dnevi v denarnih zadevah. Tako sem se navdušil nad njim. da sem med vašo odsotnostjo pobegnil z Loto v Kanado Zaradi reda Vam javljam, da sem vzel iz blagajne vso gotovino in vrednostne papirje. Vaš Chawean Pod te besede pa je pripisala hčerka: Dragi tata! Prosiva za blagoslov. Obenem t) sporočiva, da nikakor nisva mogla najti ključev od blagajne in sva jo zato odprla s pomočjo nitroglicerina. Tvoja Lota. pogojih, zakaj vabljivih 500-do-larskih nagrad tu ni bilo. Sam Chenault se je reaktnvirad in je od kapetana postal brigadni general. Robert Neale. eden najslavnejših »tigrov«, je postal podpolkovnik, mnog; drugi pa so prejeli čin majorja ali kapetana Poleg tega so od Cangkajška prejeli še številna odlikovanja. Po končani vojni so se imeli vrniti v domovino, toda vtem je začela na Kitajskem državljanska vojna. Chennault, ki je ostal na Kitajskem in se tam poročil z neko Kitajko, je ponovno začel krog sebe zbirati nekdanje »tigre« Ustanovil je svojo privatno letalsko družbo za zračni transport, in tako se je bivša »American Volunter Group« spremenila v »Civil Air Transport«. Dokler je Čangkaj-šek zdržal na kitajskem kopnu, se je tudi Chennault zadržal tu, zatem se je skupno s njim umaknil na Formozo Postavlja se vprašanje; od kje ogromni kapital s katerim se je lahko lotil tega nenavadnega posla. BTez dvoma stoji za njim še kdo drug, on sam pa je vsej stvari posodil samo svoje ime. Danes še vedno razpolaga z najmanj sto letali, lovci, bombniki, velikimi štirimotornimi transportirali letali itd. Chennault je bil posebno aktiven v času korejske vojne, kjer je bila njegova »kompanija« angažirala pri transportu vojaških enot, materiala in ranjencev. Pri tem je zaslužil ogromne vsote. Njegova baza je v Tajpehu na Formozi, kjer si je na neki ladji uredil uradne prostore in nekaj elegantnih salonov za »very important persons« (zelo važne osebnosti), med katere spada tudi stari Cangkajšek, ki smatra Chennaulta za svojega intimnega prijatelja. Starega Chennaulta pa v poslih vse bolj zamenjuje njegov sin Joe Chennault, tudi on letalec, ki se je tudi boril v vrstah »tigrov«. Kitajska je torej za starega Chennaulta izreden »posel« kakor je tudi bila še za marsikoga, s to razliko, da je to »stari gusar« vedno odkrito priznal in imenoval s pravim imenom, vtem ko so to drugi prikrivali in to delali za hrbtom koga tretjega. ■ J s a h 5 Mariborsko okrožje— Celjsko okrožje 61:25 V nedeljo, 12. decembra 1954, so odigrali šahisti Mariborskega ja Celjskega šahovskega okrožja tradicionalni dvoboj. Zmagali so igralci Mariborskega okrožja z visokim rezultatom 61:25. To pa nj nič čudnega, saj so bili mariborski šahisti večinoma drugokategomiki, medtem ko so bili šahisti Celjskega šahovskega okrožja večinoma igralci IIL in IV. kategorije. Tega dvoboja se je udeležilo tudi 8 igralcev šahovske sekcije SD »Rudarja« in 1 šahist »Svobode« v Trbovljah. Revirski šahisti so dosegli na tem tekmovanju sledeče uspehe: Na 11. deski je Jazbec ml. iz Trbovelj remiziral z Daskom, na 12. deski je Drnovšek izgubil s Čerpnjakom, na trinajsti je Jazbec st. remiziral s Krepelkom, na 38. je Šrbec remiziral, na 39. deski je Irt izgubil partijo, prav tako Jordan na 40. deski, na 41. in 42. sta Ovnič in Spiler izgubila igro, medtem ko je Gola na 43. deškj remiziral. H. J. Kino »Svoboda — Center« v Trbovljah bo imel na sporedu ameriški film »PRAZNIK V RIMU« Razpored predstav bo razviden z lepakov. Takoj po Novem letu, v torek, dne 4. januarja, bomo predvajali ameriški barvni film »V VRTINCU« Ta film bo istočasno na sporedu v kinu »Svoboda - Center« in kinu »Svoboda - Trbovlje II«. Podroben razpored predstav bo razviden z lepakov in letakov. * Kino »Svoboda — Trbovlje II« bo predvajal ameriški film »POPOLNA ZENA« Razpored predstav bo razviden z lepakov. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem. ki so spremili na zadnji poti mojo ženo PAVLO OBLAK Ji darovali vence in ji pomagali v poslednjih trenutkih Žalujoč! mož Hinko in ostalo sorodstvo - >0<>0000000000' OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOO l VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN OSTALEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ŽELITA SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955 0 0 0 0 o $ v o o o t t KOLEKTIV IN UPRAVA TRGOVSKEGA PODJETJA V TRBOVLJAH VSE, KAR POTREBUJETE ZA GRADNJO, ZA UREDITEV STANOVANJ, ZA GOSPODINJSTVO ALI PA KAR POTREBUJEJO OBRTNA IN SORODNA PODJETJA — VSE TO VAM NUDI TRGOVSKO PODJETJE „Ž ELEZ N I NA“ - TRBOVLJE BARVE, LAKE VSEH VRST, FIRNEŽ, TERPENTIN, RAZNE ČOPIČE, KLEJ, RAZNA OLJA. SIPE, STEKLO, PORCELAN, KERAMIKO, EMAJLIRANO POSODO, POCINK ' NO POSODO, SIPE PO MERI; VSTAVITEV SIP PREVZAMEMO ZA CELE STAVBE, NUDIMO STEVILNIKE, UVOŽENE IN DOMAČE, PLOŠČICE, GLINASTE IN KMEČKE PECI TER SALONSKE KOMPLETNE KOPALNICE, RAZNE VRSTE ŠTEDILNIKOV, REŠOJEV. VSE VRSTE ŽELEZNINE TER VES GRADBENI MATERIAL, OPEKO, TRSTIKO, NADALJE CEMENT, OPEKO IN PODOBNO 1 000000000000000000000000000000000<0000000000<»00000000000000000000000000000000o(} POTROŠNIK HRASTNIK želijo v«em potrošnikom in vsemu delovnemu ljudstvu kolektivi trgovine »POTROŠNIK«, pekarne »POTROŠNIK« in gostinskega podjetja z obrati »POTROŠNIK« Hrastnik-Logar (na Hribu), »LOGAR« pri kolodvoru in Zadružni dom Prapretno. Vsem našim cenjenim odjemalcem se zahvaljujemo za obisk v letu 1954 ter obljubljamo, da bomo tudi v letu 1955 storili vse, da zadovoljimo naše odjemalce z izbiro, kvaliteto in nizkimi cenami blaga ter s solidno postrežbo. Naše geslo bo tudi v letu 1955: NIZKE CENE — BOGATA IZBIRA — HITRA POSTREŽBA! Ne pozabite, da lahko vse, kar želite za dom, za kuhinjo, za svojo družino, za gradnje — gradbeni material, za opravo stanovanja — pohištvo, kauče, otomane in podobno, dobite poceni in hitro pri »POTROŠNIKU« V HRASTNIKU, Po želji sprejemamo naročila! V pekarni »POTROŠNIK« Hrastnik pa vam je na razpolago vsak dan sveži kruh, žemljice in vsakovrstno pecivo. Za dobro pijačo in jestvine pa vam poskrbe gostinski obrati „POIUO$l>K“ ■ HRASI1BK: LOGAR (na Hribu), LOGAR (pri kolodvoru), ZADRUŽNI DOM (Prapretno) in obrat »Potrošnik« v Hrastniku. PRIPOROČATA SE IN ŽELITA VSO SREČO V NOVEM LETU kolektiv in uprava V* POTROŠNIK HRASTNIK o o v o o l V o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o A v o o o o o o o o o o o o o o o o POSTREŽEN ? o o Kolektiv obrtnega podjetja o 00 < z cn LU /log," Tt&Of/tie (prej »Masopromet«) 9 O o o o o o o z vsemi poslovalnicami želi vsem »vofhn odiemalcem SREČNO NOVO LETO 1955! O C' o o o o o o o o o o o o o o o Delovni kolektiv trgovskega podietia »PRESKRBA64 v Trbovljah iskreno čestita vsem odiemalcem k doseženim usoehom in iim želi SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1955' C o c c c c o o o o o o o o () ~><><><><><><><:><><>0-00<><>00000000000000000000000< V poslovalnicah trgovskega podjetja „'ZBIRA" TRBOVLJE O O O o Kolektiv trgovskega podietia JZBlir v TRBOVLJAH O o Z VSEMI POSLOVALNICAMI čestita vsem potrošnikom in iim želi srečno in veseto NOVO LETO 1955 o o o o o o o Pridite in obiščite nas in prepričali se boste, da lahko vse. kar želite, dobite v naših poslovalnicah s svo?im članstvom želi delovnemn ljudstvu iMTOm lldfi®) fliSSI MNOGO SREČE V NOVEM LETU TN "") OB DOBRI POSTREŽBI IN IZVRSTNI KAPLJICI 1 Ob dobri kapljici in zvokih godbe se bomo zavrteli v Novo leto. Vsem svojim cenjenim gostom želi SREČNO NOVO LETO 1955 Srečno in veselo Novo leto 1955 Gostinsko podjetje Juriši" v Trbovljah z vsemi poslovalnicami ► O-OOOOOOO-C., GOSTINSKA ZBORNICA za OKRAJ TRBOVLJE Srečno Novo leto 1955 želi vsem radarjem zasavskega bazena Sindikalna podružnica rudarjev v Trbovljah z vsem CTfifim članstvom vsem delovnim ljudem naše Jugoslaviji Na svidenje na Silvestrovo na Partizanskem vrba! L >000000OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOG Y >0000000-000-00000-00~000000000000000000000 Kolektiv podjetja Borbene pozdrave pošilja in srečno NOVO LETO 1955 želi vsem slovenskim rudarjem * IMPORT - C H E M 0 - EKSPORT LJUBLJANA REPUBLIŠKI ODBOR RUDARJEV SLOVENIJE TRBOVLJE Naprej v nove zmage za izgradnjo socializma I čestita vsem svojim cenjenim odjemalcem in vseir. ostalim ter jim želi SREČNO NOVO LETO 1955! 0 0 0 # O000000000000000000000000000000< ooooooo<>ooooooooooooo v • Vsemu prebivalstvu zagorske komune želi v NOVEM LETU 1955 še več uspehov v izgradnji so c i al 12 ma Trbovlje Mestni komite ZKS, Mestni odbor SZDL ter Mestni odbor ZB NOV Trbovlje želHo vsemu delovnemu l'udstvu trbovetjSKe Komune LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE ZAGORJE Državni obrtni mojster MAKS ŠKRINJAR Zagorje želi vsem svoiim odjemalcem mnogo sreče k uspehov v NOVEM LETU 19551 srečno in usbehov bolno NOVO LETO /955 K o 1 ekt i v Radio-Centra v Zagorju želi vsem svojim odjemalcem SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1955! Prodajamo radijske sprejemnike in razne vrste elektrotehniškega materiala po zmernih cenah. 19 8 5 ŽELI SVOJIM ODJEMALCEM IN POSLOVNiM PRIJATELJEM „SEGESTICA“- SISAK ^oooooooooooooooooooooooooooooooo^oooooooo^o© >0000000o V STROJNA TOVARNA TRBOVLJE PROJEKTIRAMO, PROIZVAJAMO In MONTIRAMO Prevzamemo v delo vse vrste strojev navedene skupine Zahtevajte naše prospekte! ČESTITA SVOJEMU DELOVNEMU KOLEKTIVU, VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM OKRAJA TRBOVLJE SREČNO NOVO LETO 1955 TER JIM ŽELI ŠE NADALJE MNOGO USPEHA PRI DELU! TRANSPORTNE NAPRAVE: TRANSPORTNE TRAKOVE IZ GUMIJA: PRENOSNE, PRE-VOZNE, FIKSNE, ENOSMERNE, REVERZIRNE IN POMIČNE. JEKLENE TRANSPORTERJE VSEH VRST IN DIMENZIJ. ENO- IN DVOVERIŽNE STRGALNE TRANSPORTERJE. MEHANIČNE NAKLADALCE. VISEČE IN JAMSKE ŽIČNICE IN DRUGO. NAPRAVE ZA SUHO IN MOKRO SEPARIRANJE PREMOGA IN OSTALIH RUD. OPREMA RUDNIKOV: KOMPLETNE OPREME RUDARSKIH OIČEN S KLETKAMI ALI SKIPI, NAPRAVE ZA POGLABLJANJE OKEN. ELEKTRIČNA VITLA OD 6 DO 42 kW Z ENIM ALI DVEMA BOBNOMA. ROČNA VITLA OD 3 DO 5 TON IN DRUGO. 0 0 o o o o o o o o o o o o o o o c o c o c o o c c o o o o c c c o o o o o o o o o >000000000000000000000000000000000Q POHIŠTVO, GALANTERIJO, VSAKOVRSTNO MANUFAKTURO IN ŠPECERIJO vse, kar želiš, to dobiš v poslovalnicah trgovskega podjetja »POTROŠNJA" TRBOVLJE PODLESNIK — Trbovlje O RUDNIŠKI MAGAZIN (špecerija) RUDNIŠKI MAGAZIN (manuiaktura) PRI »MAHKOVCU« »ZA SAVO« NA POSETJU °RI »ŠTIHU« Pridružujemo se čestitkam vseh ostalih delovnih kolektivov in čestitamo vsem potrošnikom ter jim želimo sceina in. t/esda leto. 7955 Za obisk se priporočajo kolektivi poslovalnic trgovskega podjetja »POTROŠNJA« V TRBOVLJAH Srečno In uspehov polno NOVO LETO 1955 želi delovni kolektiv gostinskega podjetja Maioika X ■nnnir // (/ Izkovtiak z vsemi gostinskimi obrati Dobro kapljico in še marsikaj dobiš le pri »Majolki« v Trbovljah Delovni kolektiv m uprava ELEKTRARNE TRBOVLJE želita vsemu delovnemu Zasavju SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955! 0 0 o o o o o o o o o o >oooooooooooooooo o ooo OKXX>00000000000000000000000000000000000000000000000^000^^00000000000000000000 TRGOVSKO PODJETJE o o o o o o o o o o o o, o o A v o o o o o o o o o o o, o o o o o o o o o o o „ P R E S K R B A“ ZAGORJE » V svojih poslovalnicah: Rudnik, Ahčan, Košenina, Bajcer in v Kisovcu nudi podjetje cenjenim odjemalcem raz n. vrste blaga po solidnih cenah. — Priporoča se za obisk in želi vsem potrošnikom SREČNO IN USPtHOV POLNO NOVO LET01955 Srečno in veselo Novo leto 1955 želita vsem svojim cenjenim gostom kolektiv in uprava RUDNIŠKE RESTAVRACIJE v ZAGORJU in se priporočata za obisk ^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCK Kolektiv MESTNE KLAVNICE v ZAGORJU pošilja vsem potrošnikom iskrene čestitke ter jim želi SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1955 VESELO IN SREČNO NOVO LETO 1955 želi vsem našim naročnikom k o 1 e k t i v ČSVM&RftVA 1AGORJE in se priporoča >000000^&&0&G^&^0^&&0^&0< I o o o ! o o Srečno in uspejoi; polno novo leio 1955 želi vsem občanom o o o o o o o o o o o o Občinski ljudski odbor Trojane s svojimi podjetji: Mesarija, Gostilna, nadalje Občinski odbor ZKS, SZDL, ZB NOV, KDZ, KZ ter Turistična gostilna (pri Konj-* šku), kjer dobite vse, kar želite ffiiraiiii ( '>000000000000000000000000000o< Najboljša postrežba je pri »POTROŠNJI*/ Kolektiv trgovskega podjetja „POTROSNJ A“ v Zagorju želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno Novo leto 1955 0 i Vsem obiskovalcem 0 KINA .TRIGLAV' ZAGORJE | veselo NOVO LETO 1955 ^ Uprava Kina »Triglav« v XXX>000<5 Kmefijsha zadruga v Zagorju želi vsem svojim članom in potrošnikom SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1955 ■0000&0000-&&0000^^-00000000000oooooooo< Vsem svojim naročnikom želi srečno in uspehov polno novo leto 1955 kolektiv Slikarstva in pleskarstva Zagorje s poslovalnicami: Toplice (Mihelčič), Potoška vas (Franck), Dolenja vas (Ernejc), Loke (Sršen), »Sadje in zelenjava« na trgu v Toplicah in v Zagorju želi vsem potrošnikom stilna in veselo Hovo leto 1955 Oglasite se v naših poslovalnicah ter se prepričajte o solidnih cenah, bogati izbiri ter dobri postrežbi 0 o o o o o o o o 6 oooooooooooooooooooooooooooooo<>oo^>oooooooooooo>ooooooooooooooooooooooooooooooooc V o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o A v o o o o o o o o o o o o o o o o o o o oooooooo VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ČESTITA K OVIiO LEIU U 9 S S DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA CEMEIMTARIVA - TRBOVLJE nMI11111 l|W 'J ln umi mm imm—s.- ■ ■^•-''^^■Tua^^rmnmmmmMmnEimnnMttamKMmmMMmsMnaKiaanmmMm PROIZVAJAMO ŽE 77 LET PRVOVRSTNI VISOKOV REDNI PORTLAND CEMENT ZNAMKE N 400 IN C 500 ČESTITKAM K DOSEŽENIM USPEHOM SE PRIDRUŽUJEJO IN SREČNO NOVO LETO 1955 ŽELE TUDI .OSNOVNA ORGANIZACIJA ZK«, »SINDIKALNA PODRUŽNICA« IN »GASILSKO DRUŠTVO CEMENTARNE« DELAVSKO KULTURNOPROSVETNO DRUŠTVO »SVOBODA ZASAVJE« TER »GOST1SCE .SVOBODE’ V ZASAVJU« IN »KINO-ZASAVJE« v 0 o o o o o SPLOŠNO ČEVLJARSTVO TRBOVLJE želi svojim naročnikom SREČNO NOVO LETO 1 955! ? '><><><><><><><><>oooooooooooooooo TRGOVSKO PODJETJE ^NAPREDEK" Domžale želi vsemu delovnemu ljudstvu Slovenije MNOGO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU 1955 v 0 o o o o o o o o o o o o o, o o o o o o o o o o ooooooooooooooooooooooooooooooooooo< CIHINININE - CELJE Mariborska cesta 16 obrali: KAMNOSEŠTVO CEMENTAKSTVO PEČARSTVO če o lila jo vs°m delovnim ljudem in tim že ie SREČNO NOVO LETO 1955 STROJNO PLETILSTVO v Zagor u vsem našim odjemalcem želimo SREČNO NOVO LETO'l955! §'><>'^'<><><><><><><><><><><>0^00‘&000000000000000~C() OOOOOOOOOOO« >00000000000000000000000000 POČITNIŠKI DOM Kolektiv Trgovskega podjetja ..KURIVO** MARIBOR želi svojim dobaviteljem in odjemalcem SREČNO TER USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955 PRODAJAMO NA VELIKO IN MALO VSE VRSTE PREMOGA, DRV IN KOKSA TER GRADBENI MATERIAL KOT: CEMENT, APNO, OPEKO, SALONITNE IZDELKE. BITUMENSKE IZOLACIJSKE MASE, PARKETE itd. — TELEFON: MARIBOR 28-30 IN 24-91. Z c* 5 z IZLAKAH Čestitamo vsem delovnim kolektivom Zasavja, zlasti pa sindikalni podružnici obrata Kisovec rudnika Zagorje, ki je poslala iz svojih vrst največ oddiha potrebnih rudarjev v Počitniški dom. 0 o o o OSTALE PODRUŽNICE POSNEMAJTE TO PODRUŽNICO! l 00<000000<000< >000000000000000000000000000000000 C>0000000000000000000 >0000000^><->.~.00000000000000000000000 ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo< oooooooooooooooooooooo- oooooooooooooooooooooooo-ooooooooo<00-0000000000 >000-0000000000000000000000000000 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR TRBOVLJE Okrajni komite ZKZ Trbovlje - Okrajni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva - Okrajni odbor Z ti 101 - Okrajn komi e LOS *rNov ie ter Okrajni odbor Združenja rezervnih oliciijev okraja Trbovlje 1 O o o o o o o o o o o o o o o I ČESTITAJO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM K DOSEŽENIM USPEHOM TER JIM ŽELIJO SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955 Mladina, naša bodočnost -up in naša radost -njej posveča tudi naša ljudska oblast vso skrb! O O O o o o o o o o o o o o A v o o o o 0 1 0 NASMEJANIH OBRAZOV zrejo f naši najmlajši v bodočnost; j ŽE V OTROŠKIH VRTCIH SE SEZNANJAJO S STOTERO ZANIMIVIMI STVARMI — V LEPO UREJENIH ŠOLAH SE NAŠ MLADI ROD UCI IN USPOSABLJA, SPOZNAVA SVOJE OKOLJE, DA, KO DORASTE, NADALJUJE DELO V INDUSTRIJI IN KMETIJSTVU, V PROSTEM ČASU PA SI POIŠČE UTEHO IN RAZVEDRILO V NARAVL V KULTURNOPRO-SVETNEM DELU, v ŠPORTNIH IGRIŠČIH IN TELOVADNICI >ooooooooooooooooooooooooooooooooo >000000000000000000000000000000000 >000000000000000000000000000000000>000000000000000^00000000000000000 >oooooooooo<- DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA SteKIarne Hraslnlli čestitata vsem svoiim odjemalcem in delovnim kolektivom naše socialistične Jugoslavije k doseženim uspehom v letu 1954 in jim želita Srečno in veselo Novo leto 19551 Vse. kar želiš to dobiš v poslovalnicah trgovskega podjetja HRASTNIK dobro pijačo, razna jedila, hitro in solidno postrežbo pa v poslovalnicah gostinstva ,\&k& - HRASTNIK vsak dan sveže meso. razne mesne izdelke priporočata MESA-. RiJA in KLAVNICA v Hrastniku. « • « Vsak dan svež kruh in dobre žemljice pa v hk&m * HRASTNIK t t t O O t o o o o t Izdelki Steklarne v Hrastniku so solidno izdelan? ter bo tudi y bodoče naša naloga, da zadovoljimo z našimi izdelki najširše ljudske množice. IZBOLJŠUJEMO KVALITETO! ZNIŽUJEMO CENE! PROMPTNA DOBAVA! Vsem našim odjemalcem čestitajo in želijo le mnogo nadaljnjih uspehov v NOVEM LETU 1955: kolektivi podjetij »POSTREŽBA«, gostinstva »JELKA« ter MESARIJE, KLAVNICE in PEKARNE! Na svidenje! Na svidenje! I SREČNO NOVO LETO 1955 DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE KEMIČNIH IZDELKOV v HRASTNIKU želi vsem svojim odjemalcem In v««*mn 'dolnvnemu ljudstvu SREČNO IN VESELO NOVO LETO 19551 želi DELOVNI KOLEKTIV Trgovskega podjetja DOL pri HRASTNIKU TRGOVINA — GOSTILNA — KLAVNICA — MESNICA Tudi v bodoče se bomo zavedali svojih dolžnosti do naših odjemalcev. — Na svidenje! d O o t >000000000000000000000000000000000>0000000000 >0000000000000000000000000000000-00A « o \>0000000000000000000ooooooooooooooooooo00000000000000000<( KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA ..PeesluSa" V HRASTNIKU Najbolje si postrežen z dobro pijačo in mrzlimi jedili V okrepčevalnici pri Steklarni Vsem svojim cenj. gostom iskrene čestitke in mnogo uspehov v novem letu 1955! v Hrastniku >oooooooo>oooooooooo< ooooooooooooooooooo< ( s poslovalnicami želi vsem svojim cenjenim odjemalcem SREČNO IN VESELO NOVO LETO 19551 Prepričajte se v naših poslovalnicah o kvaliteti blaga, nizkih cenah in dobri postrežbi ter povejte to Se drugim! Na svidenjel Občinski ljudski odbor DOL PRI HRASTNIKU 3 želi vsem svojim volivcem v bodočem letu 1955 v okviru komune Hrastnik mnogo uspehov 1 >oooooooooo< >000000000000000000000000000000000 >000000000000000000000000000000000 gxxx>ooo~ooooooooooooooooooooooooo< z>-oooooooooo< ckk>oww<^'-'Ooooooooooooc>oo<>ooooooo< = • TESAR IlHi Najboljše pohištvo se dobi pH Mnogo uspehov pri graditvi socializma v gospodarskem letu 1955 želi delovnim ljudem kolektiv podjetja 0 o »TESAR« LJUBLJANA Strajne« mizarstvu TRBOVLJE Kolektiv podjetja želi vsem naročnikom in odjemalcem SREČNO NOVO LETO 1955 ! Obiščite nas in Drenričal? se boste o solidnosti naših izdelkov! 0 o o o o o o o o o v o o o o o A o o o KOLEKTIVI PODJETJA SLIKOPLESK, FOTO IN REKLAMNI SERVIS-TRBOVLJE želijo svojim naročnikom )>-o-ooo-<^o-cxx>-c>^d-oooo-o-oo< >ooooooooo&oo-&ooooo< ()>oooooooooooooooooo< >oooooooooooooooooo< ^ o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o A Izvršujemo vsa popravila motorjev, radijskih aoaratov, elektro- in vodovodne instalacije, previjanje elektromotorjev, stavbno in galanterijsko kleparstvo ter vsa ključavničarska dela. Kovinsko-elektrotehnična inštalaterska delavnica V TRBOVLJAH, ULICA 1, JUNIJA ŠTEV. 28 Vsem našim naročnikom želi kolektiv podjetja SREČNO IN VESELO NOVO LETO! SREČNO NOVO LETO 19551 l>ooooooooooooooooooo*ooooooooooooooooooo X>oooooooooooooooooo< ><><><><>ooooooooooooc * Dobro obrit, dobro ostrižen boš pri nas — vse vrste ondulacije izvršujejo Brivnice v Trbovljah Vsem našim strankam želimo SREČNO NOVO LETO 1955! Kolektiv BRIVNIC V TRBOVLJAH daimCutsk® (del v Idsvi\aU (CrntiOv č) Vsem svojim gostom želimo SREČNO NOVO LETO 19551 Z dobro kapljico se priporočamo za obisk! 0 o o , >y o \y0000000000000000000*0000000000000000000000000000000000000 >0000000000000000000Q 0 1 o o o o o KOLEKTIV KOLEKTIV Restavracije „ Strojne tovarne Trbovlje11 f PEKARNE EN 3LASGCARNE v Trbovljah želi vsem svojim cenjenim gostom SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 19551 želi vsem svojim odjemalcem SREČNO IN VESELO NOVO LETO 19551 Dobra jedila in pijačo dobite le v restavraciji STT (pri Zavrašku) 5>000000000000000000-0ooooooooooooooooooo< j ooooooooooooooooooo< ooooooooooooooooooo< Kmetijska zadruga »STUDENCI« želi svojim gostom (Go«*Mlna Špane) SREČNO NOVO LETO 1955 in se priporoča za obiski KOLEKTIV PODJETJA TRBOVLJE želi vsem svoiim cenjenim odjemalcem SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955 O O o o o o o 2 ooooooooooooooooooo oooo OOOO OOOOOOOOOOOoOO-OOO-O-OOOOOOOOOOOO-O v OOOOOOOOOOOOOOOOOOO* oooooooooo <>0000000 O <() o o o SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 19551 želi vsemu delovnemu ljudstvu DELOVNI KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA KOLEKTIV KROJAŠTVA IN ŠIVILJSTVA •ZASAVJE« TRBOVLJE m, SAVINJSKA CESTA v Trbovljah h O O O o o o o o A ooooooooooooooooooooooooooo-oo oooo< ooooooooooo< 000000000000000000000000000000000<1 želi svojim odjemalcem SREČNO NOVO LETO 1955! >000000000000000000000000000000000 >000000000000000000000000000000000>0000000000<. Vsem našim potrošnikom in preko niih ostalemu delovnemu ljudstvu Radeč in okolice želita delovni kolektiv in uprava Sjtlmepu Atpovskfa jedjlfa RADEČE s poslovalnicami v Radečah, Zidanem mostu in Papirnici SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1955! Vsem svojim odiemalcem in vsem delovnim ljudem želita SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1955 kolektiv in uprava PODJETJE ŽA PR.DOBiVANJE PREMOGA NA SAVI IN KURIVO-PROMET RADEČE SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955 želi vsem volivcem na področju bodoče radeške KOMUNE EjudsKi odbor Mesine občine Kadeče Mesini Komite ZKS SZDL Radeče ter zniSOV Radeče KOLEKTIV Kolodvorske restavracij Zidani most čestita vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije in mu želi SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1955! Našim cenjenim gostom nudimo kvalitetna in izbrana jedila ter dobro pijačo. Okrepčajte se na potovanju v naši restavraciji in zadovoljni boste potovali dalje. v 0 o o o o o o o o o o o l l o o o o o o 0 1 0 $ 1 SREČNO IN VESELO NOVO LETO «55 želi vsem svojim odjemalcem KOMUNALNA UPRAVA LJUDSKEGA ODBORA MESTNE OBČINE RADEČE Slikarska, pleskarska, mizarska zidarska in vsa ostala dela izvršujemo solidno m poceni! Borbene pozdrave vsem delovnim kolektivom ob zaključku letošnjega leta in iskrene čestitke k doseženim uspehom pošilja delovni kolektiv Papirnice Radeče in želi vsem SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1955! OOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOO*/\>0000000000000000000ooooooooooooooooooo*' Vse sile bomo dali za napredek In razvoj radeške KOMUNE tudi v bodočem letu 19551 Vsem delovnim kolektivom in ostalim čestita k uspehom ter jim ZELI SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955 delovni kolektiv Industrije gradbenega materiala Radeče - Zidani most Ob dobri kapljici in veselih zvokih bomo šli v NOVO LETOI Vsem našim gostom želita SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1955 Kolektiv tn uprava Gostinstva - Radeče >00000000000000000< >oooooooooooooooooo<) Kolektiv Klavnice Radeče l 0 | 1 t o A >000000000000000000000000000000000>0000000000-0 >000000000000000000000000000000000 želi vsem svojim odjemalcem VESELO IN SREČNO NOVO LETO 1955! V naših mesnicah dobite vedno sveže meso in razne mesne izdelke po najnižjih dnevnih cenah. igosreceuiuspena nnonem le N55 želi vsem zadružnikom ŠMARTINSKA CESTA ŠTEV. 21 TELEFON 30-140 mnogo uspehov v novem letu OBENEM SE ZAHVALJUJE ZA DOSEDANJO NAKLONJENOST IN SE ŠE NADALJE PRIPOROČA. POSLUŽUJTE SE NAŠIH USLUG. UGODNIH CEN IN SOLIDNE POSTREŽBE! ZELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, DOBAVITELJEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM z vsemi kmetijskimi zadrugami KZ TRBOVLJE, KZ DOBOVEC, KZ DOL PRI HRASTNIKU, KZ LOKA, KZ RADEČE, KZ DOLE PRI LITIJI, KZ PODKUM, KZ POLŠNIK, KZ ZAGORJE, KZ SENOŽETI, KZ MLINŠE, KZ TROJANE, KZ CEMŠENIK IN KZ IZLAKE. Tudi v prihodnjem letu bo naša skrb, da se borimo za čimvečji razcvet in razvoj zadružne misli. Obrtna nabavno-prodajna zadruga Trbovlje želi vsem svojim zadružnikom-odjemalcem SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955 ! J^datazstao Trbovlje želi vsem svojim odjemalcem usptAu polno Novo le+o /955/ Izdelujemo vsa v zlatarstvo spadajoča dela ter se priporočamo odjemalcem. Okralna obrtna zbornica v Trbovljah želi vsem svojim članom in delovnim obrtnim kolektivom USPEHOV POLNO IN SREČNO NOVO LETO 1955 ! CEMENT-OPEKI TRGOVSKO PODJETJE Z GRADBENIM MATERIALOM NA DEBELO IN DROBNO LJUBLJANA Srečno m uspehov polno NOVO LETO 1955 želita vsemu svojemu članstvu OKRAJNI SINDIKALNI SVET IN IZVRŠNI ODBOR LJUDSKE PROSVETE V TRBOVLJAH ŠTUINJJKA K-JtZMICA V CLLJU