PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina piacana v gotovini Abb postale 1 gruppo Cena 35 lir Leto XVII. - St. 159 (4933) ___________________________TRST, četrtek 6. julija 1961 Krtisky poročal v parlamentu o sestanka t Ziiriclm Krvav pokol francoske vojske nad Alžirci Dunajsmatra za zaključeno med včerajšnjimi protesti proti razdelitvi fazo dvostranskih pogajanj Uradno so sporočili, da je bilo ubitih 80 demonstrantov, ranjenih pa 266, računa pa se, da je bilo ubitih nad sto ljudi - Popolna splošna stavka in mogočne demonstracije po vsej Alžiriji ob vzklikanju osvobodilni fronti in plapolanju alžirskih zastav - Protest skupine alžirskih poslancev - Obnovitev pogajanj 16. t. m. ? ALŽIR, 5. — Alžirsko prebivalstvo je šlo danes ponovno na ulice, da odločno protestira proti de Gaullo-vim načrtom za razdelitev Alžirije ter da izpriča svojo [privrženost narodnoosvobodilni fronti in vladi Ferhata Abasa. Alžir in vsa druga večja središča so bila paralizirana zaradi splošne protestne stavke. Povsod je prebivalstvo demonstriralo po ulicah ob vzklikih osvobo-idilni fronti in Ferhatp, Abasu. Nad glavami tisočev in [tisočev demonstrantov pa so vihrale zastave osvobodilne fronte. Tudi to pot je francoska (Okupacijska vojska nastopila proti demonstrantom z vso surovostjo in nanje (streljala. Padlo je veliko [število demonstrantov in (mnogo jih je bilo ranjenih. Ni mogoče vedeti, koliko je bilo mrtvih in ranjenih, ker francoske oblasti dajejo glede tega netočne po-datke. Okoli 19. ure so javili, da je do tedaj bilo u-bitih 80 demonstrantov, 266 pa ranienih. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da znaša število mrtvih med današnjimi dogodki verjetno nad sto. f Ravnatelj urada za informacije Coup De Freiac je dal »naslednje izjave glede današ-(n.jih izgub med Alžirci: Od SO mrtvih in 266 ranjenih: «uporniki.: 14 mrtvih in 25 ranjenih ali ujetih. Žrtve »teroristov* 15 mrtvih in 33 ranjenih. Demonstranti: 51 mrt-vh in 208 ranjenih, j Francozi uporabljajo izraz • uporniki, za oborožene in uniformirane Alžirce, »teroristi« pa za pripadnike alžirske vojske v civilu. ki izvršujejo atentate. | Coup de Frejac je rekel, da je bila splošna stavka v £6 okrajih od skupnih 75, na katere je upravno razdeljena Alžirija. Samo v desetih okrajih ni bilo ne stavk ne incidentov. promet nekaj vojaških kamionov. Francoske oblasti so že sinoči mobilizirale uradnike in nameščence na železnicah, v bolnišnicah, na prefekturi in drugod. Prav tako so močno občutili stavko v pristanišču. Najbolj popolna pa je bila stavka med trgovci. V Alžiru je zasedlo številne strateške položaje nad 28.000 vojakov. V zaporu Barberousse v arabskem delu mesta so ob osmih zjutraj zaprti francoski ul-trasi dvignili francosko zastavo in vzklikali »francoski Alžiriji«. Zaprti Alžirci pa so odgovorili z vzkliki »Živela o-svobodilna fronta«. Pred zapori se je naglo zbrala velika množica Alžircev. Na kraj so takoj poslali močne oddelke orožnikov in vojske. Mrtvi med demonstranti so bili tudi v Costantini, kjer so se demonstranti večkrat spopadli s pripadniki policije in vojske. V tem kraju je demonstriralo več tisoč Alžircev. Tudi tu je vojska nanje streljala. Glavni incidenti so bili pred sedežem lista «La Depeche«. Množica je nenehno vzklikala svobodni Alžiriji in Ferhatu Abasu. Nocoj so prišle iz Costanti-ne v. Alžir vesti, da je okoli 18. ure prišlo do novih spopadov med demonstranti in francosko vojsko. Demonstranti so bili oboroženi z ročnimi bombami, vojska pa je nanje streljala in ubila dvaj- Današnji dan je bil najbolj demonstrantov, mnogo pa kivav v zadnjih sedmih letih. Najbolj krvavi spopadi so bili danes popoldne v krajih Kcsiiglione, kjer so vojaki in pciicaji ubili osem oseb, rani-Ji pa 61; zatem v Guyo’tvillu, la kilometrov od Alžira. Tu so orožniki ubili osem oseb, tnnogo pa jih ranili. V kraju Fuka blizu Alžira je bilo u-b:.tih sedem demonstrantov, štirinajst pa ranjenih. V Be-rerdi so bili ubiti trije de-mcr.stranti, sedem pa ranjenih >: O navodilih, ki jih je francoska vojska dobila glede na-Slcpa proti demonstrantom, piičajo naslednje sinočnje be-, Sode ravnatelja informacijskega urada generalne delegacije De Frejaca: »Ce bo jutri fvečer dva tisoč mrtvih v Al-i firiji, bodo pogajanja propad-i la za vedno«. . | Francoske oblasti so odredi-, le izredne varnostne ukrepe, kakršnih do sedaj še ni bilo. Prvikrat se je tudi zgodilo, je alžirska vlada uradno pozvala alžirsko prebivalstvo, Daj demonstrira proti načrtom t;’ razdelitev. Današnji dan Sovpada z obletnico prvega francoskega izkrcanja v Alžiriji 5. julija 1830. Ob tej obletnici je alžirska vlada po-tvala na solidarnost tudi ostale arabske in prijateljske na-Code. i Politični opazovalci ugotavljajo, da je vse to dokaz poli rijčne gotovosti, ki jo ima »'žirska vlada in ki sedaj nadzoruje vsa vojaška poveljstva v Alžiriji ter ima popoln ” Cpliv nad alžirskim prebival-_ Itvom, ki skoraj stoodstotno rj l>cdpira osvobodilno borbo. :e Podpredsednik alžirske Vlaji 8e Krim Belkasem je včeraj D_ Cdpotoval iz Tunisa v Libijo „ h ZAR na posvetovanja. Pied odhodom je izjavil: • Kar se .tiče pogajanj, smo vedno pripravljeni obnoviti |ih vsak trenutek. Želimo, Saj bi se to zgodilo čimprej. » toda izjave francoskih voditeljev in grožnja, da se bo od » Alžirije odcepil njen južni del in da se bo razdelil sever, ill c'so realistične in tudi ne moje re^° olajšati povratka miru ; c Alžiriji. Neumorno bomo ’ ' ponavljali, da smo naklonjeni “ ftšitvi s pogajanji, toda za a" (hpeh mora ta rešitev teme-je ijiti na nedotakljivem načelu O- iPoštovanja ozemeljske enotno Costi Alžirije, t.j. od Sredo-[j. temlja do Hoggara ,jj Splošna protestna stavka, k' jo je proglasila narodno* , osvobodilna fronta, je bila že l' zgodnjih jutranjih urah v a' vseh večjih središčih popolna O. razen tam, kjer imajo večino ti, Francozi, ki jih je vojska za-O. Kitila. V Alžiru je francoska 10 fojska začela nasilno odpirati 10 r/.ovine domačinov. V zgodbo jutranjih urah je bilo v Slavnem vse mirno. Pozneje ’ pa so se začeli domačini zbi-Je tati v večjih skupinah. Okoli ll. ure je bila v Alžiru prva j6 demonstracija večjega števila fomačinov, ki so nosili žaltave osvobodilne fronte in kU pdrlikali Ferhatu Abasu. Ta-^ f°j je nanje navalila policija. . F zahodnem delu Alžira so { Jile nove demonstracije po-Poldne, kjer so vojaki in po-»D Lcaji na demonstrante stre-lll, Ijali. Padle so prve žrtve, ra- , Y Alžiru so še posebno oblo- iVtili stavko v prevozništvu, le. rer 'roojo domači nameščenci ' ječino. Vojska je spravila v jih ranila. V kraju Miliana, na sredi poti med Alžirom in Orleans- lilo ni je do prvih incidentov pnšlo ob 8. uri zjutraj., Tu je francoska vojska ubila štiri demonstrante, mnogo pa jih ranila. Življenje je zgubil tudi en pripadnik policije. V Telergmi na področju Co-stantine se je nad dva tisoč ............... M.......Ilillllllliiiiliiililiiiiiiiniunii......■minili imuni milimi,,,, demonstrantov spopadlo z varnostnimi silami. Ubita sta bila dva demonstranta, pet pa ranjenih. Veliko število demonstrantov se je spopadlo z varnostnimi silami v kraju Castiglio-ne blizu Blide zahodno od Alžira. Ubitih je bilo 8 demonstrantov, 61 pa ranjenih. V Berardi so francoski vojaki streljali na veliko množico demonstrantov • ter tri od njih ubili, ranili pa jih sedem. Be-rard je majhen kraj ob morju, 60 kilometrov zahodno od Alžira. Do hudih spopadov je prišlo nekaj pred 13. uro v obalnem kraju Fuka, 30 kilometrov zahodno od Alžira. Tu so vojaki navalili na demonstrante z avtomobili, nad krajem pa so letela vojaška letala. Vojska je ubila 7 demonstrantov, 14 pa ranila. Demonstracije so bile tudi v GuJ-otvillu, deset kilometrov zahodno od Alžira, kjer je bilo ubitih 8 demonstrantov. Tudi v Oranu je bila stavka popolna, razen v upravnih uradih, kjer so bili uradniki mobilizirani. Vojska je zasedla vse glavne strateške položaje. Središče mesta so obdali z bodečo žico. V Setifu, kjer je prebivalstvo v glavnem muslimansko, je bila stavka popolna. 2e zjutraj so bile prve demonstracije. Tudi v Boni je bila stavka stoodstotna. V Philip-pevillu je bila stavka popolna v muslimanskih delih mesta, delna pa med muslimani v. francoskih delih mesta. V Sidi Bel Abbes je bila stavka popolna na privatnem sek-forju, na javnem pa delna. V Blidi je bila stavka popolna. Vse muslimanske trgovine so bile zaprte in mesto je bilo kakor puščava. Po ulicah so krožile le močno oborožene vojaške patrulje. Okoli 13. ure je generalna delegacija v Alžiriji objavila uradno ^ poročilo, s katerim je skušala zmanjšati obseg stavke in demonstracij alžirskega prebivalstva.'"*'* Francoske vojaške oblasti so danes potrdile, da so pripadniki alžirske vojske napadli v ponedeljek iz zasede francosko patruljo v bližini Taou rirta na področju Bouigie. Padlo je deset francoskih vo- iiiiiiiniiiiii, IZJAVA ALŽIRSKE VLADE TUNIS, 5. — Alžirska vlada je objavila nocoj izjavo, kateri ugotavlja, da so bile na »narodni dan proti razdelitvi. v Alžiriji velike pa-triotične manifestacije, in dodaja, da se je alžirsko ljudstvo povsod odzvalo pozivu alžirske vlade in je povsod manifestiralo svojo voljo, boriti se za nedeljivost alžirskega ozemlja, za neodvisnost ter za celovitost alžirskega o-zemlja, vključno Sahare. Še enkrat je alžirsko ljudstvo izreklo zaupanje v narodnoosvobodilno vojsko in v alžirsko vlado. Izjava dodaja, da dobivajo manifestacije od 5. julija zgodovinski pomen, in pripominja, da sta francoska vojska in policija reagirali po svoji navadi s streljanjem na množico. Predsednik alžirske vlade Ferhat Abas, ki je na obisku alžirskim ljudstvom, izjavil, da Alžirija ne bo nikoli popustila, če se ji tre prizna popolna neodvisnost in ozemeljska celovitost. Ferhat Abas je odločno obsodil francosko politiko razdeljevanja Alžirije in je dodal: »Alžirija, kakršno vidi de Gaulle, je neke vrste sir«. V zvezi z današnjimi manifestacijami v Alžiriji je Ferhat Abas izjavil, da žrtve v Alžiriji niso padle zaman. Poudaril je, da surova sila ne bo mogla nikoli uničiti duhovnih sil, in je zaključil: »Ce bo kolonializem uporabil stranske poti in spletke, se bo znašel pred enotnim ljudstvom, ki se bori za svojo neodvisnost. Pripravljeni smo sodelovati na podlagi enakopravnosti z vsemi državami, posebno pa s Francijo«. Govoril je tudi maroški kralj Hasan II., ki je pouda- jakov, deset pa jih je bilo ranjenih. Skupina pripadnikov alžirske vojske je danes izvršila vojaško akcijo v kraju Gi-gielli ob severni obali departmaja Costantina. Skupina je napadla francoski vojaški postojanki. Padlo je trinajst francoskih vojakov, petdeset pa jih je bilo ranjenih. V pariških zaporih so zaprti Alžirci iz solidarnosti z alžirskim prebivalstvom organiziran danes gladovno stavko. Francoski minister za informacije Terrenoire je danes opozoril tisk, naj ne uporablja izraza ((razdelitev« kar se tiče Alžirije. Trdil je, da tega izraza ni nikoli uporabil noben uradni predstavnik vlade in da je tudi de Gaulle govoril o «pregrupaciji», do katere naj bi prišlo v primeru, da pogajanja ne bodo uspela. Minister je dodal: »Lahko domnevamo, da se bodo pogajanja obnovila. Formula o pre-grupaciji je bila vedno prikazana kot skrajno sredstvo, in beseda razdelitev ni bila nikoli izgovorjena.» Politični opazovalci v Parizu menijo, da je imela ta izjava ministra Terrenoira dvojni namen: odvzeti smisel današnjim demonstracijam v Alžiriji in olajšati obnovitev pogajanj. Kar se tiče obnovitve pogajanj, prevladuje mnenje, da se bodo začela v roku dveh tednov ( v gradu Lugrin blizu Eviana.' Francoski delegati so baje predlagali, naj bi se pogajanja začela 10. juliia, Alžirci pa predlagajo 16. ali 17. julij. Dvanajst alžirskih poslancev Avstrijska vlada predlaga mednarodno komisijo za rešitev spora o Južni Tirolski - Senat odobril proračun za vojsko ■ Pooblastilo Corallovi vladi za začasno poslovanje - Jutri seja vlade je danes zapustilo dvorano narodne skupščine med finančno debato. Eden od teh je izjavil, da gre za protest, ker skupščina ni razpravljala o današnjem položaju v Alžiriji, in za dokaz solidarnosti s tistimi, ki nasprotujejo razdelitvi Alžirije. Poslanci so poslali brzojavko de Gaullu in Debreju ter drugim osebnostim, s katero protestirajo zaradi surovega nastopa proii mirnim demonstrantom. V francoskem senatu pa se je nocoj začela debata o izjavi, ki jo je Debre podal 28. junija v zvezi z Alžirijo. Številni senatorji so kritizirali Debreja. Socialist Defferre je protestiral proti načrtom za razdelitev Alžirije in je zahteval izpustitev Ben Bele poudarjajoč, da bi fo olajšalo pogajanja z Alžirci. iiiiiimiiitiiiimiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiimiiiiiiii Čestitke CK KPI ob 20-letnici vstaje narodov Jugoslavije BEOGRAD, 5. — Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije je dobil od CK Komunistične partije Italije naslednjo brzojavko: »Ob dvajseti obletnici vstaje nabodov Jugoslavije pod vodstvom vaše partije proti nacizmu in fašizmu za svobodo in neodvisnost narodov vam italijanski komunisti pošiljamo bratske pozdrave in čestitke«. llllllllllllllll|||||||||||||||||||||i|||||||||||||||||||HII|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||IIIIIIIIIIIIIIIIII|l|llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll1lll|l|llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Vlada ZAR protestira proti operacijam britanske vojske v Perzijskem zalivu Te operacije ogrožajo neodvisnost Iraka in Kuvaita - V OZN je ZAR zahtevala predvsem umik britanskih čet in zatem sprejem Kuvaita v OZN, ker se je Irak obvezal, da ne bo nastopil s silo KAIRO, 5. — Kairski radio je oddajal nocoj naslednje uradno sporočilo: «Vlada ZAR ima za svojo dolžnost, dvigniti svoj glas proti vojaškim operacijam, ki so jih v velikem obsegu začele britanske sile v Perzijskem zalivu m v Kuvaitu, izkoriščajoč nenadno krizo. Vlada ZAR, sodeč po načinu izvajanja teh operacij, meni, da je Velika Britanija — čeprav ni vnaprej pripravila svoje intervencije — vsaj čakala na prvi znak krize za intervencijo. Vlada ZAR meni, da pošiljanje britanskih čet in ojačeni v Kuvait ogroža iraško liudstvo in vse arabske države. Razen tega meni, da ni več vzroka za take vojaške koncentracije, potem ko je iraška vlada menjala svoje finančni minister Kuvaita, ki to izročil kralju Saudu pismo kuvaitskega šejka. Medtem pa prihajajo v Kuvait nove angleške vojaške enote. Računa; da je sedaj tam okoli 10.000 angleških vojakov. Na Malti je predstavnik britanske mornarice izjavil, da so sedaj na poti v Kuvait trije britanski rušilci skupno z letalonosilko »Centaur«. Poveljnik bntan- v Maroku, je v Casablanci na | ril, da Maroko nudi brez o-velikem zborovanju, ki so ga mejitev svojo gostoljubnost organizirali iz solidarnosti z I vsem Alžircem. stališče in izjavila v Zdru- j skih _ čet v^ Kuvaitu general Ženih narodih, da se obve- " ” ’ zuje, da ne bo podpirala s silo svojih zahtev nad Ku-vaitom. Koncentracija britanskih čet se ne more tolmačiti drugače nego kot demonstracija sile in kot poizkus pritiska. Vlada ZAR meni, da nadaljnje pošiljanje vojaških oja-čenj v Kuvait ogroža neodvisnost te dežele in svobodo njenega ljudstva. Zaradi tega je delegacija ZAR v Združenih narodih dobila naslednja navodila: v prvi vrsti bo zahtevala takojšnji umik britanskih čet iz Kuvaita. Zatem bo zahtevala, naj "se glasovanje o zahtevi za sprejem Kuvaita v OZN podredi poprejšnjemu popolnemu umiku britanskih 'sil iz Kuvaita, s čemer bo ponovno poudarjena njegova neodvisnost«. Iz Bejruta javljajo, da je kralj Saud poslal genera'u Kasemu pismo, s katerim mu predlaga skupen sestanek na meji, da bi razpravljala o iraških zahtevah nad Kuvaitom. Glavni tajnik Arabske lige Kasuna je zaključil svoje razgovore v Kuvaitu in je odpotoval z letalom v Saudovo Arabijo, kjer se bo sestal s kraljem Saudom. Spremlja ga iitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimmiiimiiiimmiiiiii,!,,,!!,, Pripravljanje odgovora o Berlinu WASHINGTON, 5. — predsednik Kennedy in državni tajnik Dean Rusk sta se danes posvetovala petintrideset minut v Beli hiši. Zvedelo se je, da sta govorila o Nemčiji in Berlinu in o ameriškem odgovoru na spomenico Hru-ščeva glede Berlina. Iz Pariza javljajo, da je svet NATO odobril danes odgovor bonnske vlade na nedavno sovjetsko spomenico o nemškem vprašanju in o Berlinu. Mac Millan pa je v spodnji zbornici izjavil, da britanska vlada ne namerava dopuščati takega razvoja, ki bi spremenil Vzhodno Nemčijo v nevtralno državo «podobno Avstriji)). Dodal je, da bi tak predlog pomenil podaljšati za vedno razdelitev Nemčije. Velika Britanija pa se drži načrta iz leta 1959 za združitev Nemčije. Kanadski ministrski predsednik Diefenbaker je včeraj izjavil, da bi morale štiri velesile povabiti k pogajanjem o Berlinu tudi Kanado in druge države NATO. Dodal je, da bi morali iskati novo podlago za sporazum. Predsednik vzhodnonemškega državnega sveta Ulbricht ho podal jutri v parlamentu izjavo o mirovni pogodbi z Nemčijo. Izjavo bodo oddajali po radiu. Nove zahteve v ZDA za obnovitev jedrskih eksplozij Senator Humphrey zahteva celo, naj bi ameriški program eksplozij izvajali pod nadzorstvom OZN WiABHINGTON, 5. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je sklical danes sejo odbora, ki ima nalogo proučevati vprašanja jedrske e-nergije in razorožitve. Voditelj demokratske skupine v senatu Humphrey pa je predlagal, naj bi ZDA obnovile jedrske poizkuse «v miroljubne namene«. In ti poizkusi naj bi bili nič manj kakor pod nadzorstvom Združenih narodov. Dodal je, da so poizkusi »potrebni za razvoj in spopolnitev učinkovitega sistema ugotavljanja in nadzorstva za jedrske eksplozije«. Senator je izjavil, da ne mi. sli predlagati obnovitve poizkusov z jedrskim orožjem v vojaške namene. Rekel je, da bi morale ZDA dati pobudo za resolucijo oa prihodnjem zasedanju skupščine OZN za uvedbo nadzorstvenega sistema Združenih narodov v zvezi z ameriškim programom o poizkusih. Trdi! je da ne bo mogoča učinkovita pogodba o preki- nitvi jedrskih poizkusov, dokler ne bodo izdelali učinkovitih metod za ugotavljanje podzemeljskih jedrskih eksplozij. «To pa je mogoče samo na podlagi programa, ki bi vključeval jedrske poizkuse.« Na koncu je senator izjavil, da so ženevska pogajanja zašla v slepo ulico in da bi morali zadevo prenesti pred Združene narode. SZ - Vietnam MOSKVA, 5. — Tass javlja, da so ob končanem obisku se-vemovietnamskega ministrskega predsednika v Moskvi objavili skupni sporočilo, ki poudarja. da se Severni Vietnam strinj- s sovjetskim stališčem. kar se tiče mirovne pogodbe z Nemčijo. Poročilo poudarja da so razgovori med Hruščevom in Fam Van Don-gnm no»-azali »popolno enakost pogleoov« med SZ in Severnim Vietnamom. Danes je Fam Van Dong prišel v Prago. Derek Horsford je na tiskovni konferenci izjavil, da z vojaškega vidika »n im« ele-ir.mtov. ki bi lahko kazali, da iraška vojska ne. bo napadla«. Dodal je, da mu je znano, da se na drugi strani meje nadaljuje zbiranje čet. Izjavil je dalje, da bodo britanske čete začele postavljati čez dva ali tri dni minska pcl.ia. Guverner protektorata Ba-hrein je izjavil, da je po njegovem mnenju kriza v Kuvaitu sedaj premagana in da bodo angleške čete ostale tam samo do tedaj, »dokler ne bo grcžnja izginila«. Angleški obrambni minister je izjavil, da bo razmeščanje britanskih čet v Kuvaitu zaključeno jutri. Iranski zunanji minister je zanikal trditve, da je bil Iran zaprošen, naj bi posredoval med Irakom in Kuvaitom. Dodal pa je, da je Iran na za hlevo neke države posredoval pri bagdadski vladi, da bi se preprečilo poslabšanje odnosov med Irakom in Kuvaitom V britanski spodnji zbornici je pomočnik zunanjega mi r.istra Heath izjavil, da ni prišlo do nobenega takega dogodka, »ki bi lahko zapršil bojazen glede nevarnosti za neodvisnost Kuvaita«. Dodal je. da se angleški vojaški u-krepi v Kuvaitu nadaljujejo na podlagi načrtov. Predstavnik opozicije Hea-ley je sicer izjavil, da vlada »ni mogla ravnati drugače«, vendar pa je kritiziral veliki obseg vojaških ukrepov. Dodal je, da pomenijo ti ukrepi med drugim tudi veliko breme za angleški vojaški sistem in za angleške finance. Predlagal je kakršno koli obliko navzočnosti OZN v Kuvaitu. Heath je odgovoril, da Anglija ne bo uporabila »več vojaških sil, kakor je potrebno«, in je dodal, da Mac Millan ni izključil možnosti akcije OZN. Nocoj je Mac Millan sprejel šejka iz protektorata El Katr, s katerim sta govorila o položaju v Perzijskem zalivu. V New Yorku se je danes nadaljevala razprava v Varnostnem svetu, kjer sta bili vloženi dve pritožbi. Prvo jč vložil Kuvait proti Iraku, drugo pa Irak proti navzočnosti britanskih čet v Kuvaitu. Delegata Kuvaita in Iraka sta navzoča na rozpravi brez pravice glasovanja. Pred začetkom seje sla iraški in sovjetski delegat protestirala proti navzočnosti ku-vaitskega delegata. Sovjetski delegat Zorin je izjavil, da Kuvait ne more izražati stališče suverene države, ker je sedaj zaseden po britanskih četah. Pri glasovanju pa so bili ugovori Iraka in SZ za vrnjeni. Prvi govornik, iraški delegat Pačači je ponovil iraške zahteve nad Kuvaitom in je izjavil, da njegova vlada ni imela nikoli namena podkrepiti te zahteve s silo. Dodal je, da je Irak dal vsestranska zagotovila glede svojih miroljubnih namenov. Izjavil je dalje, da je Velika Britanija umetno ustvarila «zatrjevano iraško grožnjo«, da opraviči zasedbo Kuvaita, ki je bila v načrtu mnogo pred iraškimi izjavami. Obtožil je londonsko vlado, da hoče »demonstracijo sile« v Perzijskem zalivu, da tam utrdi svoje interese in spodkoplje enotnost arabskega sveta. Poudaril je, da ima Varnostni svet dolžnost poskrbeti za takojšnji umik britanskih čet, in da Irak ni osamljen v svojem stališču do krize, ki jo je povzročila Velika Britanija. Predstavnik Kuvaita je izjavil, da je Kuvait zahteval britansko pomoč zaradi iraških groženj, da bo zasedel Kuvait. Dodal je, da želi Kuvait živeti v miru z vsemi svojimi sosedi, zlasti pa z Irakom. Ameriški delegat se je izrekel za sprejem Kuvaita v OZN in je izrekel upanje, da Irak ne bo uporabil sile proti Kuvaitu ter da ne bo pretil. Odobril pa je intervencijo Velike Britanije in Saudove A-rabije. Zadnji govornik je bil predstavnik ZAR, ki je zahteval umik britanskih čet iz Kuvaita. Podprl je neodvisnost Kuvaita na podlagi samoodločbe in je sprejel na znanje večkratne izjave Iraka o miroljubnih namenih bagdadske vlade. Dodal je, da navzočnost britanskih čet lahko samo poveča napetost in ne more rešiti vprašanja, ki ga morajo rešiti arabske države same v okviru Arabske lige. Prihodnja seja bo jutri zvečer. Agencija dodaja, da so se sinoči sestali v Bizerti krajevni voditelji narodnih organizacij in krajevni koordinacijski odbor stranke Neode-stur in so sprejeli nekatere ukrepe. Se posebej so sklenili ustanoviti odbore za pomoč, oskrbovalne odbore in odbore za novačenje prostovoljcev. Lumumbov rokopis o Kongu (Od našega dopisnika) RIM, 5. — Vsebina avstrijskega odgovora na italijanske predloge sicer še ni znana, vendar se je izvedelo, da je avstrijska vlada te predloge zavrnila in smatra za zaključeno fazo neposrednih dvostranskih pogajanj za rešitev južnotirolskega vprašanja. Glede 2. točke jesolucije generalne skupščine ZN od preteklega 31. oktobra, ki zadeva uporabo drugih miroljubnih sredstev za rešitev spora, se v dokumentu avstrijske vlade ponavlja predlog, ki ga je Kreisky postavil že na sestanku v Zuerichu, namreč imenovanje mednarodne preiskovalne komisije. V poročilu o razgovorih med italijansko in avstrijsko delegacijo v Ziirichu, ki ga je Kreisky imel danes v avstrijski poslanski zbornici, je potrdil, da je avstrijska vlada predlagala italijanski vladi l-menovanje mednarodne preiskovalne komisije in izjavil, da je avstrijska vlada pripravljena sprejeti zaključke te komisije. Znano je, da italijanska vlada ne pristaja na mednarodno komisijo in predlaga mednarodno razsodišče v Haagu. V diskusiji na poročilo Kreiskega je bivši državni podtajnik za zunanje zadeve Gschnitzer izrazil prepričanje, da bodo dosegli rešitev tega vprašanja, če bodo »nadaljevali dosledno po dosedanji poti«, hkrati pa je opozoril na potrebo, da se »prav sedaj« ohrani mirna kri in razsodnost: «Svoj čas smo dosegli mirovno pogodbo, ker nismo postali šibki alj strahopetni, in ker smo bili združeni; isto bomo dosegli tudi v primeru Južne Tirolske«. Desničarski poslanec Mahnert pa je dejal, da ne bo več moč «zadušiti krika po samoodločbi, če bo Italija še nadalje vztrajala pri svojem odklonilnem stališču«; v primeru, da bi tudi poslanska zbornica odobrila novi zakon o državljanstvu, pa je predlagal proučitev možnosti, da se Južnim Tirolcem prizna avstrijsko državljanstvo; ob zaključku pa je še pozval »avstrijski nafod, naj iz trpljenja Južnih Tirolcev napravi svetovno vprašanje«. Socialistični poslanec Winter je polemiziral z italijanskim tiskom, ki govori o »pangermanstvu in hujskanju« in dejal, da Avstrija zasleduje lastne koristi, ko brani južnotirolsko prebivalstvo; kot zagovorniki tega pre- Tunizija zahteva »mik francoske vojske iz Bizerte BRUSELJ, 5- — Neki belgijski založnik je sklenil objavr ti rokopis, ki mu ga je januarja 1957 poslal Patrice Lu- . _ _ __ mumba. Naslov dela, katere-1 bivalstva nraoramo zahtevati ga objava je bila večkrat od-1 uveljavljenje pariškega spora-iožena, je: «Ali je Kongo, zuma. O tem. ali ukrepi itali- zemlja prihodnosti, ogrožen?«. | janske vlade pomenijo uve- ■iiillllllliiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiimiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliillmliiilMiiilimiilimiiiiiiiniiiimiimiiilii Velik odmev Titovega govora Svetovno časopisje poudarja zlasti potrebo učinkovite akcije izvenblokovskih držav za ohranitev miru na svetu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5. — Včerajšnja proslava 20. obletnice ljudske vstaje narodov Jugoslavije v Titovem Užicu in Titov govor sta imela velik odmev v svetovnem tisku. Poleg obširnih reportaž o proslavi so tiskovne agencije, radijske postaje in ugledni listi dali poseben poudarek govoru maršala Tita, zlasti pa zunanjepolotične-mu delu govora, v katerem je Tito opozoril na nevarnost o-boroževanja Zahodne Nemčije za svetovni mir, na škodljivost sovražne gonje vzhodnoevropskih držav proti Jugoslaviji, na važnost likvidacije kolonializma in na potrebo učinkovite akcije iz-t venblokovskih držav za reši-TUNIS, 5. — Po današnji se-, tev perečih mednarodnih ji tunizijske vlade, ki ji je predsedoval Burgiba, so objavili sporočilo, ki pravi, da so govorili o »vprašanju evakuacije francoskih čet s tistih delov tunizijskega ozemlja, ki se še odtegujejo narodni suverenosti, bodisi na severu kakor na jugu«. Izjava dodaja, da je Burgiba poudaril, da je vprašanje evakuacije bilo vedno v o-spredju, toda zdi se, da Francija, zlasti z nedavnim načrtom za razširitev oporišča v Bizerti, ne gre v smeri nagle rešitve tega vprašanja. Izjava pravi dalje: «V trenutku, ko so se pogajanja bližala rešitvi, kar se tiče nekaterih francosko - tunizijskih spornih vprašanj, lahko tako stanje samo povzroči med ljudstvom in v vladi dvome o dejanskih namenih francoske vlade glede rešitve vprašanja popolne evakuacije narodnega ozemlja« ((Tunizijska vlada, zaključuje izjava, meni, da navzočnost tujih čet na delu njenega (> zemlja nasprotuje njeni volji in pomeni atentat na narodno suverenost. Tunizijska vlada je predočila francoski vladi to zadevo, zato da se najde nagla rešitev, ki naj spoštuje tunizijsko suverenost in naj zagotovi sodelovanje med tunizijskim ip francoskim ljudstvom »' Tunizijska agencija »TAP« javlja, da so včeraj ponoči skupine prostovoljcev začele kopati jarke okoli francoskega letalskega oporišča v Bizerti in na strateških položajih okoii oporišča. vprašanj in ohranitev miru na svetu. Posebej poudarek proslavi v Užicu in Titovemu govoru so dali italijanski listi «l’Uni-ta«, »Messaggero«, »Paese«, »Popolo«, »Avanti!«, »Corrie-re del la Sera«, «Quotidiano* in agencija »ANSA«. Govor jugoslovanskega predsednika je poleg v francoskem časopisju naletel na velik odmev tudi v avstrijskem časopisju. Neodvisni «Die Presse« posebno poudarja Titovo oceno današnjega mednarodnega položaja in ugotavlja, da sta po besedah jugoslovanskega predsednika oborožitev Zahodne Nemčije in poskus oviranja likvidacije kolonializma glavni nevarnosti za svetovni mir. Posebna poročila iz govora predsednika Tita so objavili londonski »Times«, zahodno-nt mški listi »Die Welt«, • Rundschau«, »Frankfurter Ailgemeine Zeitung«, mona-kevski «Sueddeutsche Zeitung«, grški listi »Vima«, «A-k) opolis«, »Elefteria«, »Katr-merini«, pariški »Monde« in indijska časopisa »Times of India« in »Indian Express«. Predsednik republiKe maršal Tito se je vrnil danes po enodnevnem Počitku na Zia-tiboru skup u. s soprogo, -od-predsednikom itankovič ip in z ostalimi člani svojega spremstva v Beog-ad. V Beogradu so ustanovili odbor za proslavo stote obletnice rojstva velikega indijskega pisatelja Rabmdranatha Tagoreja. Za predsednika odbora je bil izvoljen akade- _____________ _ ___ j mik in predsednik Zveze knji- | la v naslednjih dneh, ževnikov Jugoslavije Miroslav Krleža. V odboru so podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakovič, tajnik za prosveto in kulturo Krsto Crvenkovski in številni ugledni književniki, med katerimi je tudi Matej Bor, slikarji, kiparji, glasbeniki, univerzitetni profesorji in politični delavci. V okviru proslave bo novembra v Beogradu svečana akademija in razstava reprodukcij Tagorejevih del. Razen tega bo založba »Nolit« izdala knjigo esejev, Zveza književnikov pa življenjepis indijskega pisatelja. B. B. za izvenblokovsko konferenco KAIRO, 5. — Odbor veleposlanikov in diplomatskih zastopnikov 21 držav udele- ženk pripravljalne konference voditeljev izvenblokovsK.in držav je končal proučevanje vprašanja, katerim novim državam naj se pošlje vabilo za udeležbo na beograjski konferenci. Sklep odbora bo sporočen Jugoslaviji, ki organizira konferenco in ki bo določenim državam poslala vabila za udeležbo. Nameščenci Bai-TV odložili stavko RIM, 5. — Stavkovno gibanje nameščencev italijansse radiotelevizije se sicer nadaljuje, vendar pa so preklicali stavko, ki bi se morala vršiti jutri, pojutrišnjem in v nedeljo 9. t. m., ker je minister za telekomunikacije Spallino poklical njihove sindikalne predstavnike na razgovor o spornih vprašanjih in jih naprosil, naj že napovedano stavko odlože, ker ima najboljši namen doseči poravnavo spora. Na sestanku, ki je trajal do 23. ure, so z ministrom proučili sporne točke, nadaljnja diskusija o tem pa se bo vrši- ljavljenje pariškega sporazuma, morajo razsoditi predvsem zainteresiranci, namreč Južni Tirolci«. Winter je še dodal,’ da avstrijska vlada in ljudstvo odklanjata nasilje, ker «smo prepričani, da bombe niso argument«. Ob koncu je poudaril potrebo po ((brezpogojni disciplini in potrpljenju, če nočemo, da bi bila dolgotrajna borba zaman«. Na današnjem zasedanju sicilske skupščine so deželni poslanci soglasno odobrili zahtevo deželne vlade po proučitvi začasnega poslovanja z nuj-nostnim postopkom in ustnim poročilom; prav tako so soglasno odobrili nujnostni postopek tudi za proučitev zakonskega osnutka o finansiranju zadrug nameščencev deželne uprave za gradnjo stanovanjskih hiš, in zakonskega osnutka o vzpostavitvi perifernih uradov deželne finančne uprave. O nezaupnici KD bo skupščina razpravljala prihodnji torek. Predsednik dežele Corallo (PSI) je ponovno poudaril, da je deželna vlada, ki ji predseduje, prevzela tri glavne obveze: doseči potrebna ustavna jamstva za prime« predčasnega razpusta skupščine; normalizirati upravno življenje dežele, in podati ostavko, čim bo izpolnila te naloge, vsekakor pa ne po 31. juliju. Glede prve točke so že dosegli popoln sporazum z voditelji vseh parlamentarnih skupin; glede druge točke je Corallo opozoril na paralizo upravnega življenja in dejal, da mora skupščina odobriti začasno poslovanje, ali pa bo ta paraliza postala popolna; zagotovil je, da glasovanju o začasnem poslovanju ne bodo pripisali političnega BOmena in da ga zato ne bodo smatrali za zaupnico ali nezaupnico deželni vladi. Kar zadeva demokristjansko resolucijo o nezaupnici, je Corallo sicer podčrtal njeno politično upravičenost, vendar je dodal, da bi glasovanje o tem moglo povzročiti takojšnjo ostavko vlade, še preden bi rešili vprašanje začasnega poslovanja, ki je bistvenega pomena za deželno upravo. Zaprosil je predsednika skupščine, naj skliče predstavnike parlamentarnih skupin, da bi se izjasnili o tem in skušali vskladiti politične in upravne zahteve. Voditelji parlamentarnih skupin so soglašali s predsednikom dežele, in tako je skupščina dala dežeini vladi pooblastilo o začasnem poslovanju. Pred glasovanjem o tem pooblastilu je voditelj demokristjanske skupine poslanec Di Napoli izjavil, da se bodo poslanci Kd vzdržali, da bi tako sodelovali pri odobritvi tega «nujnega in bL stvenega dokumenta za življenje dežele«. Tudi predstavnik desničarske skupine je izjavil, da se bodo njeni poslanci vzdržali. Od 89 prisotnih poslancev se jih je vzdržalo 46 (31 demokristjanov, 14 desničarjev in republikanec Spano), 41 jih je glasovalo za pooblastilo, dva pa sta glasovala proti. V poslanski zbornici so nadaljevali in zaključili disau-sijo o posebnem zakonu za Neapelj. Jutri bo govoril zakladni minister Taviani, nakar bodo proučili posamezne člene zakona in številne popravke. Socialistični poslanci bodo jutri predložili resolucijo o nezaupnic, vladi, o kateri bo zbornica razpravljala prihodnji ponedeljek 10. t.m. Po govoru obrambnega ministra Andreottija je senat o-dobril proračun tega ministrstva. V svojem govoru je minister zatrjeval, da ni moč skrčiti izdatkov za vojsko, hkrati pa je navedel nekatere primere, iz katerih je razvidno, da se v Italiji izda za vojsko povprečno manj kot v drugih deželah. Italija; 13.484 lir (na vsakega državljana); Albanija: 17.-lo6; Romunija: 20.000; Češkoslovaška 28.000; SZ: 70.839. Tudi nevtralnost ne bi pomenila prihranka; Andreotti je v ta namen navedel primer Finske, Švice in Švedske, kjer so se, v primeri z Italijo (70 odst.), izdatki za vojsko povečali v teh poslednjih desetih letih za 167, 150 oziroma 191 odst. Po odobritvi proračuna obrambnega ministrstva je senat odobril tudi zakonski osnutek o povečanju števila sodnikov. O-snutek bodo vrnili poslanski zbornici, da ga ponovno odobri, ker je senat dodal nekatere spremembe. Seja vlade bo prihodnji petek 7. t.m. A. P. TAšiSKV^’ 5j ~ Agencija 1ASS javlja, da je imel ki-tajski zunanji minister Cen Ji danes razgovor s sovjet-skim zunanjim ministrom A, Uromikom. Odnosi med levičarskimi strankami v Franciji Enakopravno sodelovanje pogoj /a združitev levičarskih sil Ko so aprila 1960 osnovali Združ&no socialistično stranko Francije, je bil njen odnos do komunistov bolj konstruktiven kot odnos katerekoli druge levičarske sile v državi. Cepi av je v to mlado stranko vstopilo določeno število desidentov Komunistične partije Francije kot tudi iz Socialistične stranke, ki jo že od nekdaj o-značuje izraziti protikomunizem, je Združena socialistična stranka vendar izpovedala stališče, da so komunisti takšna sila francoske levice, brez katere ta ni zmožna voditi kake bolj učinkovite politike. Ravno tako je bilo mnenje, da je prav povezavanje s K PF tisto, kar lahko vpliva tudi na notranji razvoj lete v smeri hitrejše destali-nizacije. Kar zadela odnose KPF z novo socialistično stranico, ne bi mogli reči, da je še en novi partner na levici razveselil vodstvo Komunistične partije Francije- Vrhovi KPF so zelo pogosto kritizirali Združeno socialistično stranko, poskušali so vplivati nanjo, da bi zbirala okrog sebe srednje sile, ne pa delavski razred, tu pa tam pa so jo celo obtoževali protikomunizma. Toda ob nekaterih važnih dogodkih francoskega političnega življenja sta obe stranki vsem nesoglasjem navkljub imeli enaka stališča. Na primer januarja 1960, ko so se u-prli ultrasi v Alžiru, dalje ob alžirskem referendumu januarja letos, pa tudi ob aprilski vojaški zaroti. Ker pa je medtem akutna kriza minila in prinesla francoskemu delavskemu gibanju nove izkušnje, je med njima spet prišlo do kritike. Kajti obe levičarski stranki sta govorili o lastni vlogi v teh dneh in se trudili dati sebi izjemen pomen. Tako so organi Združene socialistične stranke v polemičnih člankin razlagali politiko KPF, in sicer ne samo njeno neposredno politiko v aprilskih dneh, temveč tudi nekatere njene osnovne politične zamisli. Jasno je, da so prišla v ospredje vsa tista vprašanja, pri katerih se razhajajo tudi načelna stališča obeh strank, kar ima seveda tudi svoje praktične posledice. Predvsem gre za vprašanje enotnosti v francoskem delavskem gibanju. Združena socialistična stranka je govorila o razvoju medsebojnih stikov na levici v najodločilnejšili trenutkih aprilske krize. Pri tem se je sama skušala prikazati kot most med različnimi levičarskimi silami in je očitala KPF nekoliko slabosti v njeni politiki enotnosti : «če hočemo zares krepko poprijeti za ‘enotno akcijo, ne smemo hkrati misliti na svoje posebne akcije ne glede na to, da te pravice ne more nihče o-porekati nobeni samostojni organizaciji. Ce resnično želimo enotnost, moramo biti pripravljeni na kompromise, še posebno, če le-ti niso načelnega, pač pa prej tehničnega značaja in če pomagajo u-spehu gibanja. Najvažnejše pa je, da ne moremo v isti sapi poudariti, da stranka ne želi monopola napredne sile niti ne hegemonističnega položaja med levičarskimi silami, hkrati pa zagovarjati tezo o «vodilni vlogi delavskega razreda in njene partije*. Vse to je izpričevalo stališče KPF v aprilskih dneh, čeprav je to — po oceni Združene social, stranke — izraz njene osnovne zamisli enotnosti, ki jo je pokazala že tudi prej. Po 1 Združene socialistične stranke je KPF preobložena s skrbjo za svoj prestiž, odklanja pa pobude drugih z razlago, da ne more pristati na to, da bi bila preprosta opora in prevodnik nekakšne tretje politike. Problem pa ni njeno podrejanje kakršnikoli drugi levičarski organizaciji, pač pa njeno lastno prizadevanje, po «vodilni vlogi*. Položaj levičarskih sil v Franciji je danes takšen, poudarja Združena socialistična stranka, da bi jih bilo lahko združiti v skupni akciji le na osnovi enakopravnega sodelovanja brez kakršnekoli «vodilne vloge* Drugo vprašanje je stališče do degaullizma in režima, ki naj bi sledil prvemu. Znano je, da je ravno to vprašanje v začetku leta povzročilo notranje pretrese v KPF, o tem priča dogodek v zvezi z znanima voditeljema Marcelom Cer-vainom in Loranom Casanovo, ki s-1 nista strinjala z vodstvom v oceni degaullizma. To, kar še posebno kritizirajo v Združeni socialistični stranki in kar zadeva koncepcije komunističnega vodstva, je perspektiva «obn avl jene demokracije*, za katero se ti potegujejo. Združena socialistična stranka pa je medtem mnenja, da v Franciji ne morejo več obnoviti buržoazne dermkracije, ker je francoski kapitalizem v svojem razvoju izčrpal svoje »demokratične možnosti* Ce bodo zamenjali de-gauUizem, ki je tudi posebna stopnja kapitalističnega razvoja držav, ga bodo zamenjali samo s še bolj desničarskim, še manj demokratičnim režimom. Ravno zato meni Združena socialistična stranka, da je demokratična perspektiva Francije neločljivo povezana z njeno socialistično perspektivo. To pa pomeni, da bi zamenjava degaullizma s pomočjo sociali-stičnni sil pomenila tudi takojšnji socializem v Franciji. Na vsak način pa bi pomenila začetek »prehodnega obdobja*, ki bi privedel v socializem, seveda če bi se še naprej nemoteno razvijal. Končno je z vprašanjem ocenjevanja režima in današnje Francije sploh zvezano tudi vprašanje taktike strank. Združena socialistična stranka še posebej ugovarja misli KPF o medsebojnem naspiotju monopolističnih in nemonopoli-stičnih sil v francoskem kapitalizmu, ki da ustvarja tudi iz »določenih buržoaznih frakcij* potencialne zaveznike KPF v njenem boju proti monopolu. Na enak način obravnavajo tudi «srednje sloje*, ka- |H IIIIIIIIIIIMMII Milil Milili Milili lllll MII IIIIIIIIII Hilli Mili IIMIIIII lili IIIIIHIIIMIIII lllll IHIIIIIIMIIH Spet huda nesreča na železniškem prelazu Motorni vlak treščil v tovorni avtomobil Strojevodja je bil na mestu mrtev - Mali in sin izgubila življenje v prometni nesreči PISA, 5. — Nezavarovan železniški prelaz je bil ponovno vzrok hude prometne nesreče, pri kateri je bil en človek mrtev, 11 oseb je bilo ranjenih in med njimi je ena, ki je bori s smrtjo. Na železniškem prelazu na progi med Saline di Volterra - Collesalvetti - Pisa je prišlo do trčenja med motornim vlakom, s katerim so je vozilo okoli 100 delavcev, in tovornim avtomobilom, ki je prevažal kamenje. Ko se je strojevodja Camboggi davi ob 6.07 z brzino 110 km na uro približal nezavarovanemu železniškemu prelazu pri kilometru 323+028, je pred seboj opazil tovorni avtomobil. Tedaj že ni bilo več časa niti za zaviranje in motorni vlak je z vso silo treščil v tovorni avtomobil, ter ga vlekel po progi polnih 300 metrov. Sunek je bil tako močan, da se je prvi del motornega vlaka popolnoma sesul. Strojevodja je bil na mestu mrtev, njegov pomočnik pa le laže ranjen. Ob nesreči je med potniki nastala velika panika. Vsega je bilo 11 potnikov ranjenih, od katerih so jih pet terih ustroj v KPF pomanjkljivo proučujejo, kajti za tem izrazom je precej različnih sil. Kot poudarjajo v Združeni socialistični stranki, je ravno tisti del drobne in srednje buržoa-zije, s katerim računa K PF kot z mogočim zaveznikom v svojem protimo-nopolističnem boju zelo ne-prikladen za zaveznika neke socialistične stranke, ker je v bistvu nazadnjaški. Ce že ni degauilističen, mislijo v Združeni socialistični stranki, potem je pristaš Pineauja odnosno Pou-jarla, kar nikakor ne koristi boju za demokracijo. Koi je videti, razločki med stališči Združene socialistične stranke in KPF niso tako majhni. Ostra kritika, s katero obdelujejo voditelji Združene socialistične stranke prakso in teorijo KPF, bo gotovo izzvala nove odgovore in pro-tikritiko vodstva KPF. Angleški padalci v Kuvaitu so vzbudili zanimanje beduinov, ki angleško orožje še zlasti zanima Sporočilo izraelskega obrambnega ministrstva Izrael izstrelil večstopenjsko raketo ki je dosegla višino 80 kilometrov Predsednik vlade Ben Curion je izjavilda bodo temu poskusu sledili še drugi poskusi z večjimi raketami TEL AV1V, 5. — Predstavnik izraelskega obrambnega ministrstva je sporočil, da so v Izraelu z uspehom izstrelili prvo večstopenjsko vesoljsko raketo. Predstavnik je do. dal, da je naloga rakete proučevati višje plasti atmosfere. Raketa je dosegla višino 80 kilometrov. Načrt za raketo so izdelali izraelski znanstveniki, ki so tudi nadzorovali njeno zgraditev in njeno izstrelitev. Raketa nosi ime «Shavit 21» (meteor). Tehtala je približno 250 kilogramov. Predsednik vlade Ben G.urion je izjavil, da bodo današnjemu poizkusu sledili še drugi poizkusi z večjimi raketami. LONDON, 5*. — Briianski Rdeči križ je sinoči sporočil, IMillllllMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIItlllllltltlllllllllllfllllllllllllHMIIIIIIIIIIIIItlllllllllltllllllHtlllllllllillllllllllltlHIIIIIIIIIIIIIMIItllillllllltllllllillMIlllllllHlllllllllltllMIMIIllllllllinMIIIIIIIIIIIIIMHIIIIIIItllinillllllllllllllMMIIllllinillllllllll Nadaljevanje razprave proti nacističnemu krvoloku Zamenjava tovornih avtomobilov za Jude v središču zanimanja včerajšnje razprave Eichmann se skuša prikazati kot dobrotnik in ne kot likvidator Judov na Madžarskem - «Pohod smrti» je bil seveda «izvršen na ukaz» zadržali v bolnišnici, ostale pa so le obvezali in poslali v domačo oskrbo. Kot smo že rekli, je šofer tovornega avtomobila hudo ranjen in zdravniki so si zanj pridržali prognozo. VERONA, 5. — Na državni cesti Verona—Bologna se je zgodila danes huda prometna nesreča. Potnika v Fiatu 500 — 34 let stari Enrico Ruggeri in njegova 54 let stara mati Francesca, oba iz Palerma, sta z avtom treščila v nasproti vozeči tovornjak. Udarec je bil tako hud, da sta bila oba na mestu mrtva. Podobna nesreča se je zgodila tudi na cesti Brescia — Verona, kjer se je zaradi trčenja s kamionom ubil 22 let stari Alberto Laurenzi iz Mp lana, medtem ko je njegov sopotnik, 24-letni Carmelo Pe-raino, dobil hude telesne poškodbe, tako da se bo moral zdraviti tri mesece. «»----- MILAN, 5. — Založnik Al-do Garzanti, predsednik založniškega podjetja »Garzan-ti», je prejšnjo noč po daljši bolezni preminil v Terme S. Pellegrino. Dosegel je visoko i starost 76 let. JERUZALEM, 5. — Pri nadaljevanju zagovora je Eich-mann danes izjavil, da je dal sam zamisel za načrt zamenjave «tovornih avtomobilov za Jude«, in sicer z -namenom, da bi se uveljavil. Kot je znano, je načrt obstajal v tem, da bi za en milijon o-svobojenih Judov zahodni zavezniki dali 10.000 tovornih avtomobilov. Načrt se ni u-resničil zaradi nasprotovanja zaveznikov. Ko mu je dr. Servatius postavil nekaj vprašanj, je Eichmann odgovoril, da je spomladi leta 1944 bil poslan v Budimpešto, ne da bi imel tu kaj početi. Zelo ga je jezilo — pravi — ko je bil primoran ukvarjati se z »umazanim delom« deportacij, vtem ko so esesovci in protivohunska služba bili vsi pri delu glede izselje vaiVjlT Jitdiv. Eichmann je dobesedno rekel: «Jaz, ki sem se s..ozi leta ukvarjal z izseljevanjem, sem se moral sedaj zadovoljiti z deportacijami, vtem ko so se drugi ukvarjali z delom, ki je bilo moje.« To je baje Eichmanna Je bolj podžgalo, da bi uresničil načrt izselitve. Eichmann je nato v svpjom zagovoru govoril o svojih stikih s predstavnikom izraelske skupnosti v Budimpešti Brandtom, ki so ga poslali na Bližnji vzhod, da bi tu z zavezniki razpravljal o ((zamenjavi* Eichmann pravi, da ne ve, kdo je k njemu poslal Brandta, da se ne spominja, če je število 100.000 povečal na en milijon, da bi psihološko vplival na svoje predstojnike, spominja pa se. da bi ne bil mogel svetovati števila 100.000 Muellerju, ker bi ga ta sicer ne poslušal, številka en milijon pa da je bila dovolj velika, da bi vzbudila zanimanje Muellerja. Obtoženec je nadaljeval: »Zaradi tega sem izbral «10 odstotkov«, da bi s tem podkrepil mnenje, da bi Brandt prav gotovo naletel na težave, če bi v zvezi s predlogom ne imel določenega jamstva.« »Deset odstotkov« je bil Eichmannov predlog, ki da je hotel pokazati »dobro voljo« pri zaveznikih za izpustitev kot jamstvo sto tisoč Judov, katerim bi sledilo še ostalih 900.000. Nato je Eichmann govoril, kako je zaradi tega šel v Berlin k Muellerju, ki pa ni mogel sam odločati in je predlog «dal naprej«. Vrnil se je v Berlin še tri ali štirikrat in predlog je bil na njegovo presenečenje sprejet. Eichmann je nadalje povedal, da je bil Himmler sklenil, da bo 10.000 tovornih avtomobilov, ki bi jih dobil od zaveznikov za milijon Judov, uporabil za motorizacijo konjeniške divizije tšS. »Moj predlog o zamenjavi Judov za tovorne avtomobile je bil v Berlinu končno sprejet« — pravi Eichmann. »Toda kljub temu so se deportacije Judov nadaljevale in madžarska žandarmerija je sledila urnikom, ki jih je predpisal Berlin. Meni ni bilo dano ,da bi te Konvoje ustavil in zato se mi je mudilo, da bi Brandt v svojem poslanstvu čimprej uspel.« Taxo pravi Eichmann, obtožnica pa govori povsem drugače. Iz včerajšnjega zasliševanja, ali točneje zagovora zvemo da je bil edini pogoj za zamenjavo meu Judi in tovornimi avtomobili ta, da bi tovornih avtomobilov Ne ici ne uporabili na zahodni fronti. Eichmann kot vidimo, ni več i likvidator judovskega vpraša- nja na Madžarskem, pač pa bi se hotel izdajati sedaj kot dobrotnik m to vprav v vzdušju medsebojnih naspro-tov anj med Budimpešto in Nemci v letu 1944, ko je Nemcem že zelo trda predla. Eichmann gre v svoji drznosti že tako daleč, da se u-pa trditi tole: »V vsem času, ko je bil Brandt na Srednjem vzhodu, sem stalno mislil na načrtovanje prevoza prvih 100.000 Judov, ki bodo iz-puščeni... Zelo sem trpel, ko sem videl, da so v inozemstvu te načrte ovirali. Sem eden redkih, ki lahko razumejo obup in jezo Joela Brandta, ko je videl, da je najin načrt' propadel.« troti juniju 1944 se je tuji pritisk pri madžarskih oblasteh povečal. Predvsem se je povečal pritisk Švedske in ZDA. Dokumenti, ki jih je predložil dr. Servatius dokazujejo, da je nacistično zunanje ministrstvo najprej svetovalo Budimpešti, naj se ne ozira na te tuje intervencije; 8. julija 1944 pa je Hitler pristal na nekatere zahteve madžarske vlade, toda edino v toliko, da Judje, ki bi bili izseljeni iz Madžarske, ne bi smeli na noben način biti pre. seljeni v Palestino. Eichmann je glede tega bil tako zaskrbljen, da je od Weesenmayer-ja zahteval, naj po Himmler-ju izposluje nove Hitlerjeve instrukcije. Ob tej priložnosti dr. Servatius navaja Weesenmaycr-jevo izjavo, po kateri naj bi bil Eichmann njemu svetoval, nai pospeši deportacije v Aushcwitz, tako da bi vsako izseljevanje proti Palestini bilo dokončno onemogočeno. Eichmann to zanika in pravi: #Weesenmayer ni dal točnega poročila o moji izjavi. On je bil tisti, ki je meni dajal ukaze.« Obrambni odvetnik dr. Sei-vatius nato z dokumenti prikaže Weesenmayerjevo začudenje, ko mu je načelnik varnostne policije sporočil Him-mlerjev ukaz, naj preneha z vsakim deportiranjem Judov v rajh. Z druge strani pa se je Becher sam pogajal na svoj račun in na račun Himmler-ja v zvezi z izselitvijo Judov. Glede tega Eicnmann pravi: kZaceli so trgovati in to kljuo temu, da sem jaz hotel takoj izposlovati izselitev sto tisoč Judov... Res je, da sem v oktobru 1944 začel pogajanja z novo madžarsko vlado, da bi od nje izposloval odpošiljanje kakih 50.000 Judov v Avstrijo, da bi tu gradili Jugovzhodni zid. Toda v tem primeru sem izvajal le ukaz. Nisem bil jaz pobudnik pohoda iz Budimpešte proti Du naju.« Gre za strahoten »pohod smrti#, ki se ga je udeležilo 50.000 Judov, ki pa so v pretežni večini pomrli že med potjo zaradi pomanjkanja mraza in izčrpanosti. Nekateri novi obrambni dokumenti bi naj dokazovali, da je bil Hitler tisti, ki je sklenil «očistiti« Budimpešto vseh Judov. Dr. Servatius bo jutri dopoldne zaključil »madžarsko poglavje«, ki je eno najhujših, kar jih Eichman-nu očitajo. «»------- bodo javnosti prikazali ob koncu julija. Toda tudi največja tajnost, posebno pri modi, ni tolikšna, da bi se o njej kaj zvedelo in po teh in-diskrecijah se je zvedelo vsaj za nekatere osnovne črte zimske mode 1961-62. Predvsem, kot smo že rekli, gre »stil 1925» iz rabe. Pas pri oblekah se vrača na svoje mesto, prsa bodo dobila večjo veljavo in le malo se bo videlo kolen. Res je sicer, da niso vsi krojači navdušeni nad podaljšanjem oblek, zato so našli srednjo pot, in sicer da bodo obleke še vedno «kratke», toda s težnjo, «da se podaljšajo«. Prevladujoča barva prihodnje modne sezone bo rjava v vseh najrazličnejših odtenkih. Sicer pa bodo v modi močne barve, začenši z rumeno barvo pa preko cele vrste rdečih barv, med katerimi bo tudi nova rdeča barva. Novosti v kolekcijah pari- ških modnih hiš so tudi širo-1 v nekaj letih odkar obstaja, ka ramena, veliki ali bolje | zelo obnesla v turistični se-globlji dekolteji ter velika u- poraba žameta. Modna hiša Desses predlaga sive nogavice, Nina Ricci pa bo prišla na dan s krznenimi plašči v zelo živih barvah. Med temi bo tudi krzno, ki bo prebarvano z živo rdečo barvo. Zaradi Poadižja turistična proga VERONA, 5. — Prihodnjo soboto bo ukinjena turistična avtobusna zveza Sirmione-Ri-va-Innsbruck, ki so jo vzdrževala prevozniška podjetja iz Verone in Brescie na eni ter avstrijska poštna uprava na drugi strani. Proga je bila dnevna (razen ob nedeljah) in se je imunimi iiiiiii iHiiiiiiiHimiiiuiiMiiiiHHiimiiiiiiiiiHiili Mini iimiiiii n m min m m m um nun Hladna vojna» med stražniki in policisti Namesto da bi plačal globo je stražnika aretiral! Proti brigadirju leteče policije so uvedli preiskavo, še prej pa je moral plačati globo RIM, 5. — Podčastnik leteče policije brigadir Collucci se je z motornim kolesom, ki je last notranjega ministrstva, vozil po Lungotevere, ki je enosmerna ulica, in nenadoma se je spomnil, da ni na pravi poti. Enostavno je obrnil motorno vozilo in vozil v obratno smer. To je opazil mestni stražnik Giacomo Lollobrigida in brigadirja, ki je bil v ci-vilu, ustavil zaradi prometnega prekrška, saj smo že rekli, da je ulica enosmerna. Toda policijski podčastnik je bil zaradi tega užaljen in prepir med njim in prometnim stražnikom je trajal na ulici polnih 15 minut. Namesto da bi podčastnik plačal globo, je kot višji policijski funkcionarček (višji namreč od stražnika!) vestnega Gia-coma Lollobrigido odpeljal na leteči oddelek, kjer pa so ob navzočnosti dr. Uga Macere in nekega drugega častnika mestnih straž vso zadevo »razčistili«. To se je zgodilo včeraj — četrtega julija. Danes se je zvedelo, da je rimska kvestura uvedla disciplinsko preiskavo proti brigadirju Collucciju, ki da je vtem že plačal globo. Bolnik se jc vrnil kot novi ravnatelj Pariz že pripravlja zimske modne novosti PARIZ, 5. - »Stil 1925» je spet iz mode. To je najnovejša novost pariške mode za zimo 1961-62. V vsej tajnosti pripravljajo veliki pariški krojači svoje novosti, ki jih RIO DE JANEIRO, 5. Jose Jorge Fernandes je bil zaprt v norišnici že dolgo časa, toda včeraj mu je uspelo zbežati. Le nekaj ur pozneje pa se je vrnil, stopil v ravnateljstvo iste umobolnice in se tu predstavil kot novi direktor. Mož je bil zelo elegantno oblečen, hkrati pa je umobolnica prav čakala na I novega direktorja. Tako nesrečnemu Joseju ni bilo težko zasesti ravnateljskega položaja. Toda brž ko je sedel za direktorsko mizo, je začel dajati ukaze na desno in levo in marsikatera kritika je padla na račun osebja in tudi na račun zdravnikov. Ker pa so bili nekateri ukazi, ki jih je novi »direktor« dal, dokaj čudni, so se zdravniki zamislili in končno sklenili moža pripreti. Nato so ugotovili, da gre za njihovega bolnika in so ga spravili spet v njegovo sobo, iz katere je bil zjutraj zbežal. zoni. Sedaj pa jo bodo ukinili, ker se je turistični promet med Avstrijo in Italijo tako zmanjšal, da se njeno vzdrževanje ne splača. «#-------- Pomota v poročilih moskovskega radia da je okoli 103 tisoč afriških beguncev iz Angole pribežalo v bližnji Kongo. Poročilo dodaja, da je število ranjenih zelo majhno, in da upajo, da se bo del beguncev vrnil v Angolo. 73 žrtev plazov NEW DELHI, 5. — Zaradi močnega deževja je prišlo v dolini Attapadi — država Ke-rala — do večjih premikanj zemeljskih plasti. Plazovi so hudo prizadeli dve vasi, tako da je bilo prj tem 73 smrtnih žrtev. Ameriška ladja na atomski pogon WASHINGTON, 5. — Clan komisije za atomsko energijo je včeraj izjavil v Washingto-nu, da bi lahko prva trgovska ladja na atomski pogon opravila poskusno vožnjo že v avgustu. Program poskusnih voženj, ki ga mora odobriti omenjena komisija, predvideva, da bo ladja «Savannah», ki je sedaj v ladjedelnici Camden, opremljena z atomskim nabojem v bližnji prihodnosti. ——«»----- Ilija Ehrenburg o Ernestu Hemingwayu je milijon hote) ukrasti neki mladenki. Poskus tatvine se je izvršil blizu poštnega urada Barzoll, k+mor je bila namenjena let stara Luigina Dagnino. V torbici je imela 1,060.000 lir. ki bi jih morala nakazati po pošti nekemu podjetju. Nedaleč od poštnega poslopja pa se je ob pločniku, po katerem je hodila Dagninova, ustavil avto fiat 1100 in eden od dveh moških, ki sta bila v njem, je stegnil roko po torbici. Toda mladenka je torbico umaknila, pri tem pa se je raztrgala in bankavci so začeli frčati po zraku. Motoriziran tat je izstopi) iz avta in začel pobirati bankovce, toda akutno kričanje Dagninove ga je prestrašilo, tako da jo je brž ucvrl naprej. Policija, ki je prišla na mesto, je seveda takoj uvedla preiskavo, ki pa ni dala zaželenega rezultata. Našli so samo avto, ki je bil seveda ukraden, o tatovih ca niti sledu. Poznanjski velesejem M-.Oi.vVA, 0. — V današnjih juuaaj.n poročilih raaia mo-s,-va so ouuajaii vesti, ki so bile «iare at 'et mesecev. »Ni-Kita muscev,« je dejal napo-veuovaiec, «je prispel v heh sinKi, giavno mesto Finske, ob bo-letmci rojstva finskega predseamaa repuoi.ke...« b o-ročilo je buo v angleš-em jeziku in napovedovalec je potem še povedal, da je sovjetsko moštvu na olinipiadi v Rimu dobilo največ zlatih medalj itd. Očitno je šlo za pomoto, namieč - smislu, da so tehniki moskovskega rau.a pomotoma dali na magnetofon irak s posnetkom poročila, ki je bilo objavljeno v lanskem septembru. Kljub temu pa je finska tiskovna agencija objavila demanti, češ »da Nikita Hruščev ni obiskal Helsinki, ker je imel finski predsednik republike 60. rojstni dan v lanskem septembru«. «»-------- PARMA, 5. — V Parmi je najbolj bogata družina Bani* la. iz objavljenih davčnih se znamov je namreč razvidno, da ima Virginia Fontana vd. Barilla 510.105.000 lir obdavčljivega dohodka, na katerega mora plačati nad 73 milijonov lir družinskega davka. Njen sin Giovanni je bolj ((reven«: zasluži »samo« 281 milijonov lir letno in zato plača #le» 40,5 milijona lir družinskega davka. MOSKVA, 5. — Agencija Tass sporoča, da je Ilija Ehrenburg med sinočnjo televizijsko oddajo počastil spomin pokojnega ameriškega pisatelja Ernesta Hemingwaya, s katerim se je spoznal pred tridesetimi leti in je bil njegov najbolj priljubljen pisatelj. Sovjetski pisatelj je v oddaji deial: »Izgubil sem prijatelja in mi vsi smo izgubili pravega pisatelja.« * * * KETCHUM, 5. — Jutri ob 18.30 (po italijanskem času) bo pogreb umrlega ameriškega pisatelja Ernesta Hemingwaya. Tako je sporočila družina pokojnika po vrnitvi sina Patricka iz Afrike. I Iz morja izvlečeno letalo MESSINA, 5. — Po treh dneh napornega dela je osebju vojne mornarice uspelo izvleči iz morskih globin letalo »Falco F. 8 L«, ki je strmoglavilo v morje med letalskim tekmovanjem »Oblet Sicilije«. V kabini letala je bilo nedotaknjeno truplo pilota, 44 let starega Tullia Covreja, ki je bil še z jermeni privezan nn pilotski sedež. Letalo, ki mu manjka kos krila, so danes odpeljali v vojaški arzenal v Messino, kjer ga bodo pregledali tehniki, di ugotovijo vzroke nesreče. Truplo pokojnega pilota pa so odpeljali v Inštitut za sodno medicino mesinske univerze. V poljskem mestu Poznanju se je zaključil pred dnevi tradicionalni velesejem, na katerem so razstavljali svoj* blago proizvajalci iz 58 držav. Na r.ovo so se letos udeležile tega sejma nekatere pred nedavnim osamosvojene države Afrike, nadalje še !r* sk-i in Malajska federacija-Od vzhodnih držav so bile najmočneje zastopane Sovjetska zveza, Češkoslovaška i" Vzhodna Nemčija. Konkretno se je Poznanjske-ga velesejma udeležilo 19 velikih sovjetskih zunanjetrgovinskih podjetij, ki so razstavila približno 600 blagovni!1 skupin. Sovjetska zveza je na razstavnem prostoru 3680 m'l prikazala predvsem proizvote svoje strojne industrije, ene" gelike, industrije preciznih 3' paratov in priprav, razna vozila in zlasti tudi izdelke kemične industrij.e Med zahodnoevropskimi rza-stavljalci so bile tudi leto* najbolj zastopane zahodno-nemške firme, ki so po obsegu in vrstah eksponatov da; leč prednjačile pred drugim1 zahodnimi državami,' saj ** zavzele kar 10.500 m2 razstavne površine. Zvezna repub11" ka Nemčija ie razstavila pretežno izdelke precizne mehanike, zatem pa tudi izdelke kemične, optične in elektrotehnične industrije. Tudi Ze-d njene države Amerike sa bile na letošnjem PozranJ-skem velesejmu močno zasto- pane. Razkazovale so zlas*1 varnostne naprave za tovarne in druge predmete higiensko tehnične zaščite pri delUl pri čemer je treba omeni** predvsem vzorno industrijsko pralnico za čiščenje delovnil1 oblek, nadalje nezgorljiv* obleke, sodobno tovarnišk3 ambulanto za prvo pomoč o*1 nesrečah in podobno. Milijon lir na tleh GENOVA, 5. — En milijon lir v bankovcih po. 10.000 lir se je raztreslo po cestnem tlaku, in to pred očmi tata, ki Podrobni podatki o posameznih večjih sejemskih z*' ki;učkih sicer še niso znan*' vendar pa cenijo, da je bil n* tfm velesejmu v celoti dos*" žt-n izredno dober promet, *’ je tudi to pot opravičil sl3' ves, ki ga uživa ta velik* mednarodna prireditev. —a- tf Predsednik alžirske vlade Ferhat Abas je obiskal Maroko. Na letališču v Rabatu je alžirskega predsednika pozdravi* maroški kralj Hasan, potem pa sta oba državnika imela več razgovorov, ki so se nanašali na francoski načrt o razdelitvi Alžirije. Včeraj sta predsednik Ferhat Abas in kralj Hasan prisostvovala zborovanju blizu Casablance, ki Je bil« organizirano v znak protesta proti omenjememu načrtu Alojz Ravbar ČETRTKOVA ČRTICA RABIITAR.il Mi nismo rekli: «Gremo rabutat«, ampak čisto odkrito: «Gremo krast sadje«. Izrazov rabutati in rabutanje pri nas ne poznajo. Rabutanje seveda ni dopustno, toda vse poučne besede staršev in učiteljev do danes niso mogle odpraviti te otroške navade. Kadar pridno rdeti prve češnje, se v vaških paglavcih porodi vroča želja po njih in hkrati misel, kako bi prišli do njih. Ce rastejo na domačem vrtu, si jih domači sinko lahko privošči, ne da bi se mu bilo treba koga bati, če pa rastejo na sosedovem vrtu, je to povsem nekaj drugega. In mi, ki nismo imeli ne lastnih vrtov ne lastnih češenj, smo si včasih potešili skomine po češnjah tako, da smo se prikradli na ta ali oni vrt, v večjem ali manjšem strahu narabutali večjo ali manjšo količino tega sočnega sadeža, nato pa se prav tako neopazno odtihotapili na varno. Ce pa je med rabutanjem prišel nepovabljeni in nezaželeni gospodar, smo poskakali z drevja m se razkropili kakor gruča urabceti, če vržeš kamen mednje. Ce je bil gospodar še mlad, se je pognal za nami, da bi ujel vsaj enega, ki naj bi plačal račun tudi za ostale rabutarje; če pa je bil star, mu ni preostalo drugega, ko da je vpil za nami. Nekega dne smo se spet zbrali — bilo nas je pet —-in tuhtali, kam bi šli rabutat. Ker smo najraje bodili rabutat na njive, vrtove in v vinograde tistih kmetov, ki so bili najbolj škrti, je nazadnje rekel Cempinov Milče: sKlapa, pojdimo na Japovo njivo v Cerovec. Tam so takole debele fige.« Ce bi bile res tako debele kot je pokazal, bi morala vsaka tehtati najmanj pol kile. No, ne glede na to smo )o mahnili tja. Gulinot) Japa je slovel kot največji vaški odljudnež, posebnež in skopuh. Skop je bil tako, da bi lahko bil vsakemu Škotu za zgled, kako Je treba skopariti. Ljudomrzna pa je bil tudi tak, da bi mu bilo težko najti par. Nekoč je imel na vrtu ve-•bo hruško. Nanjo sta se v mesecu dni obesila dva obupanca: neki berač in neki pijanec. Beraču se je ob prvertf poizkusu pretrgala vrv tn je še žio cepnil s hruške. Tedaj je Japa, ki je skozi okno ravnodušno opazoval beračevo početje, opsoval vse vrvarje tega sveta, češ da se človek niti obesiti ne more na njihove ničvredne «štrike». Ko pa so sneli s hruške drugega obešenca, je obesil nanjo tale napi s: «Ce se še kateri zlodej namerava obesiti na tejle moji hruški, naj se obesi najkasneje do prihodnjega petka, ker v soboto jo bom posekal.« Ko smo torej zdaj šli nad njegove fige, smo hoteli mimogrede pogledati, če je še kaj breskev na njegovem vrtu. Komaj je M Uče pomolil nos čez visok zid, ki je obdajal vrt, že se je spustil na cesto, sunil iz sebe: *Japa!« in jo odkuril za prvi ovinek. Mi pa za njim, »Toliko da me ni opazil,« Je rekel Milče, stepaje si Prah s hlač. »Morda te pa je, kaj veš,« šem pripomnil jaz. #On se naredi, da te ne vidi, pa te dobro nidi.» »Me ni videl ne!« je zatrjeval Milče. Nato je pristavil: »No, zdaj lahko brez tkrbi gremo v Cerovec.« In res smo jo še bolj korajžno rezali tja. Sicer se Jape nismo kdo ve kako bali, ker je bil že prileten in prepočasen za naše lahke pete, vendar povsem varni pred njim nismo bili, kadar smo rabutali na njegovem. Medtem ko smo brezskrbno obirali fige, je nekdo zgroženo zatulil: eJapa!« Nes,- kakih dvajset korakov na desni smo zagledali Ja-P°> ki se nam je bližal ne-slišno kakor vrag v copu-tak. Na mah smo se razpršili na vse vetrove. Japa se je nekaj časa poganjal za nami, ko pa mu je pošla sapa, je obstal ob neki groblji in začel lučati za nami kamenje ter nam groziti s lem in onim, če mu pridemo v pest. Nekje smo se zbrali in u-gibali, kaj bi zdaj. Bi šli domov? Kje pat Sladke fige 1o bile preveč mikapne, da nas ne bi privabile nazaj. Vrnili smo se torej v prepričanju, da je Japa že odšel. Iz previdnosti smo si ogledali obližje in, ker o Japi ni bilo peč ne duha ne sluha, smo se spet lotili fig. Naenkrat, ko da bi pal izpod neba, se je pojaoil pred nami — Japa! Preden smo se utegnili razbežati, je že stal med nami ter nas začel loviti. Pri tem je za las manjkalo, da ni začopatil Milčeta, ki je sicer najurneje strigel s kračami. Namesto njega pa Je zgrabil za lase mene ta-da mu nisem mogel uiti. Tedaj mi je postalo jasno, da bom zdaj jaz tisti grešni kozel, ki bo plačal tudi za tiste, ki so odnesli svoj kožuh na varno. Japa mi ne bo prizanesel, tudi zato ne, ker me je ondan ujel na svoji jablani. Tokrat bi me gotovo nabil, da bi bilo joj, da mu nisem ušel. Zdaj pa ni prav nič kazalo, da bi se mu lahko izvil iz pesti. «Ha, ha, te imam, kaj?« se je zmagoslavno zarežal. «Ooo, vedel sem, da mi kmalu prideš spet v mlin! Tako, tako. No, zdaj pa najprej povej, kdo so bili oni tvoji prijateljčki.« Pri teh besedah je spustil z eno roko mojo grivo in me popadel za uhelj. To pa tako krepko, da sem od bolečine raztegnil spodnjo ustnico navzven in zatisnil levo oko, z desnim pa sem debelo gledal v možaka. Ker nisem zinil ne bele ne črne, me je spet spodbudno potresel za uhelj in zagrmel: «No, povej, kdo so tisti, ki so bili s tabo! A?« Toda nisem povedal za nikogar, Molčal pa nisem zato, ker bi morda iz lastnega nagiba ne hotel povedati, temveč zato, ker so iznad bližnjih zidov molele pesti, ki mi niso obetale 'nič dobrega, če izdam njihove lastnike. Ko je uvidel, da ne bo izvlekel iz mene imen sokrivcev, je nazadnje dejal: sNo, ker si mi prišel v pest prej kakor sem mislil, ti dam na izbiro dvoje: ali hočeš, da te pošteno našeškam, ali da te nič manj pošteno zlasam in zuhljam?« Ta milost je bila presenetljivo podobna milosti tistega poglavarja ljudožercev, ki je milostno vprašal ujetega misijonarja: «Nu. gospod, kaj želiš, da naredimo iz tebe: golaž ali polpete?« »Slišiš, kaj bi raje?« je po premolku nestrpno vprašal Japa, ki so ga očitno že hudo srbele dlani. eNajraje bi, da bi mi dali eno... eno... eno cebado,« sem izjecljal po preudarku. ePrav, naj bo!« je velikodušno privolil Japa. «Za to pot dobiš pošten uritnik, če te pa še kdaj ujamem na mojem, ti zdrobim rebra tako, da ti jih noben dohtar ne spravi več skup. Si me razumel?« Ko sem prepričljivo pokimal, me je izpustil. Naslednji hip je-•krepko brcnil, toda — p prazno. Jaz sem namreč medtem — frk! — odskočil in se zapodil v dir, da se je kar kadilo za mano. «0 ti sakramenski bubec ti!« se je drl Japa. «Le čakaj, falot, ti že pokažem hudiča, ko te dobim v roke!« Dober teden za tistim me je ujel v svojem vinogradu. Tedaj mi jih je naložil kot še nihče prej. Reber mi sicer ni zdelal tako, kot mi je bil obljubil, prerahljal pa mi jih je tako, da osem dni nisem mogel ležati ne na desnem ne na levem boku. Ker ima vsaka medalja svojo sončno in senčno plat, ju je seveda imela tudi ta. Poslej — verjemite ali pa ne — nisem nikoli več hodil rabutat. — Kej rečeš, Jakec, ke se zdej demokristjani nekej intereširajo de be u jeseni prešteli kolk o je tle Slo-vencou? — Sm slišou,' ja. Pravejo, de be mogli naredet tudi zatu, de be se lahko nardilo vse tisto, ke prave londonski memorandum, ke tam je rečeno, de kamer je vsaj petin-dvajsti odstu Slovencou, de more bet vse u dveh jezikeh. Jen zatu je treba narprej znat, ki je teh petindvajsti odstu jen taku je treba Slovence narprej preštet. — Ce reč, de vre zdej znajo, de je u Mi-ramari petindvajsti pr stu Nemcou, ke delajo tam tiste jegre od Maksimiljana tudi po nemško. — Znaš, tisto je pej druga reč, tisto je zastran turizma jen zatu se ne gleda, kolko pr stu jeh je. Tisto od pr stu vela samo za Slovence. — Bejži, bejži, Jakec, kej verješ te čakale! Kej se delajo naumni jen taku forte natančni, de je treba narprej Slovence pre- Jen pole, če vse tu ne be neč pomagalo, jemajo pej za i rešervo še tu,, de be taka dvojezičnost bla lahko ur-žeh za kašen konfužjon od mišinou jen taku, zastran ljubga mera be se spet ne nardilo neč. Bejži, bejži, vse to so samo truki. Jest ne verjem prou neč. — Sej jemaš nekej prou. Jen jest mi-slem, de be radi šteli,, zatu ke računajo, de be tako štetje prkazalo forte malo Slovencou. Sej znaš de so pod Austrijo ka-munski impjegati zatajili celeh dvajsti tau-žent Slovencou. Jen tu je blo pod Austrijo, ke je, koker pravejo uani. forte prote-žirala Slovence jen preganjala Taljane. Se lahko misleš, kaku be blo zdej! — Ma jest be rad znou tudi koga be se štelo za Slovenca. Al be se štelo za Slovenca al za Taljana tistga, ke- je rojen, po-staumo reč, u Velikem doli jen je pole pršu u Trst jen je dan otroke u taljansko šulo? Jen kam be šteli tistga, ke je hodu štet, zatu ke uani be forte radi nardili vse magari samo u slovensko šulo jen zdej pej koker ke prave londonski memorandum, neče neč slišat? Cern reč: kej ne j si vsak Kej je treba kej štet za znat de so Slovenci u Nabrežini jen po vseh vaseh? Ce be prou teli, be lahko že velala dvojezičnost po vseh tiste h komuneh, ke jemajo sam zvoli kašnem-i narodi prpada? — Ma tude če se sam zvoli kašnemi narodi prpada, kej misleš de u Trsti res vsak "ia, kašnemi narodi prpada, tudi če reče slovenske žepane! Tle ni prou neč za šte- jasno, de je taku jen taku? Kej ni u Trsti dirat jen nanka za preštevat. Jen če se de- na taužente jen taužente tašnih, ke so ma- la jo naumne, de ne znajo kolko je Slo■ gari njeh starši Slovenci jen tudi sami zna- vencou je tu samo hinavščina. Sej znamo, jo dobro slovensko, kadar grejo čez blok; de jemajo prpraulenih še ne znam kolko ma u Trsti ne spregovorijo ane slovenske šle uš, de ne bojo nardili neč. Ana je, de ti- besede nanka če jeh plačaš? Jen se držijo sto od petindvajsti pr stu vela za volilne proč od Slovencou ma sovražejo tudi Ta- okraje jen pravejo de volilnih okrajeu pej ljane jen zmiri kej šimfajo čez čife jen ni. Jen če ni okrajeu pej ni kam dent ti- pravejo: mi nismo ne tu ne uno, ke mi ste dvojezičnosti. Pole jemajo prprauleno smo trještini, orkotron! škužo, de memorandum še ni ratificiran. — Viva la e po bon! Elegantna oblačila z enostavni- mikrojizavsepri-3fg nOVtttUVV ložnosti - Kakšna------*•------------------ naj bo kopalna obleka in kakšni čevlji Šolska vrata so se zapr-la — otroci in starši so si oddahnili. Kam sedaj na počitnice? To je skrb, ki jo po svoje sedaj rešujejo skoraj vsi, ki si želijo v tem času nabrati novih moči, da bodo zmogli napore, ki jih čakajo po zaključenih počitnicah. Vprašanje primerne garderobe je seveda v tem primeru zelo važno. Prav nič se ne strinjamo s tistimi, ki mislijo, da morajo na počitnice s polnimi kovčki oblek, ki jih potem niti ne morejo nositi. Počitnice so počitnice in to velja tudi za garderobo, ki mora biti lepa, elegantna, a predvsem zelo praktična. Na srečo so tudi modni eksperti tega mnenja in tako ■ prinašajo številne modne revije razna praktična oblačila, ki imajo enostaven kroj, pa so kljub temu zelo elegantna ter služijo za vse priložnosti. V takšni garderobi ne sme manjkati obleka, ki nam služi za na plažo in ki so jo modni eksperti tako izpopolnili. da je primerna za sončenje, za sprehod in še za večerne priložnosti. Navadno je takšna obleka iz vzorča- iiliiliiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniuiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHMiKiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiKiiMiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuii Ogromen skok od siromaštva do bogastva Vsak državljan malega Kuvaita «gospodar» poldruge milijarde Zgodba o sanjah angleškega kapetana se je uresničila ■ Nekaj primerjalnih števiik - Nove šole in bolnišnice, toda tudi mnogo preveč razmetavanja Pomladi 1937. leta je Ahmed el Jabir razočarano motril skozi okno na Perzijski zaliv. Skupina domačih težakov in ameriških ter britanskih tehnikov in inženirjev se je zaman trudila, da bi iz puščavskega peska iztisnila le kapljico nafte. Vrtina, ki je segla že 2300 metrov globoko, še ni zavrtala v podzemeljsko jezero «črnega zlata«. Ahmed el Jabir je poklical ljudi k sebi, domačine poslal na njih domove, tuj- cem izplačal dogovorjeno vsoto in jih odslovil. Majhna deželica s približno 20.000 kv. km površine in 200.000 prebivalci je bila, torej, obsojena živeti od skromnega ribištva, iskanja bisernih školjk . in gradnje majčkenih ribiških čolnov za domačo in tujo rabo. Ker puščava več ni dala, je bila perspektiva kaj žalostna. Bilo je to 1937. leta. Prišla je vojna, je tudi minila in z njo je prišlo do velikih sprememb. Iskanje nafte se je obnovilo. Pravzaprav se | spravila na <■ ................................................. lali .: \a Im. s&m Moderna čistilnica nafte v Ahmadiju v Kuvaitu Četrtek, O. juliju 1901 Radio Trst A 7.; Koledar; 11.30; Glasbeni utrinki; 11.45: Vrtiljak, pisani odtnevi naših dni; 12.30: Za Vreme na ital. morjih; 16.: vsakogar nekaj; 13.30: Z glas- Program za najmlajše; 17.20: benih festivalov; 17.20; Pesem Koncert Vivaldijeve «Cetre»; 13.; Po dnevnih vesteh poro- be o mestih in deželah; 14,: čilo o kol. dirki po Franciji; Vedri napevi; 14.30; Priredit- 13.30: Prevedene pesmi; 15.15: ve dneva; 14.35: Naši poslu- Z glasbo na počitnicah; 15.55: 17.40: Zanimivosti od vsepovsod; 18.: Literarna oddaja; 18.30: Beethovnove sonate; 19.: in ples; 18.: Orožen: «Franco-9ka tujska legija«; 18.15: U-metnost, književnost in prireditve; 18.30: Haendel: Dva Kmetijska oddaja; 19.30; Film- koncerta groS9a v F-duru; 19.: ske novosti; 20.: Slavni tangi in valčki; 21.; Mozartov »Don Juan«. Sege in običaji tujih narodov; 19.30: Stare melodije v sodobni izvedbi; 20.: Šport; 20.30: Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije; v odmoru, približno ob 21.15: II. program Imate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018 Specializiram tehniki tvrdke «Radio TREVISAN» Vam zagotovit ijo ta-koišujo intervencijo 9.: Jutranje vesti; 10.: New Vesel: York - Rim - Nevv York; U.; Glasba za vas, ki delate; 14.: prireditve v svetu; 15.15: Or- Književnost; 22.15: A. »Zgodovinska razstava Risorgi-menta na torinski Italia 61»; 22.30; Južno-ameriški ritmi. Trst 12.25: Tretja stran; 14.20: Kot juke box; 15.; Skladbe julijskih In furlanskih skladateljev; 15.15: Odiprta knjiga. Koper 6 15: Jutranja glasba; 7.; Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.: Glasba po željah; 12.40: Mala turistična beležnica; 13.40; VVinferhaiter s svojim orkestrom; 14.: Glasba kultura; 18.30: Zaelmovi mapo željah- 14.30- Melodije za drigac SAMO DANES IN JUTRI * -K * .jc Iz obzorja: jf "K Velikani filmskega platna * -K + ■K ri -k -k * FRITZA LANGA -k * Igrajo: * EDAVARD G. ROBINSON, -k JOAN BENNETT, f DAN DURVEA -k -‘k*****'-*** ***** Valute dolar švicarski frank funt šterling francoski frank ma rka šiling dinar marengo zlato Trst 619 60 143.73 1729,— 126.25 155.92 23 85 —.73 4700 — 704 — ; Ženska portreta I | TRŽAŠKA KNJIGARNA 1'fMt-III. jtv. 1'riuičliikH 2(1 Telefon «1-7»» NOVO: Sergej Vilfan: Pravna zgodovina Slovencev L 2.875.— Joseph Kessel: Lev L 1.650.— Danes v FENICE Eli OB 148. KM PET VELIKIH NAGRAD na filmskem festivalu v Pulju Za najboljši film Za najboljšo režijo Za najboljšo vsebino Za najboljšo žensko vloge Za najboljšo moško vlogo Režija NIKOLA TANHOFER Igrajo: MIA OREMOVIC »BORIS BlIZANCIC MIKA NIKOLIČ « ANTUN VRDOLJAK 6. julija 1961 Razstava del na nižji industrijski šoli v Rojanu -:r- Razstavljeni predmeti delajo čast učencem in njihovim vzgojiteljem Krasna ročna dela in kuhinjske specialitete deklet Dečki pa se postavljajo zlasti z izdelki iz jekla Zelo je zanimiva razstava, ki jo ob vsakoletnem zaključ-kupouka prireja državna nižja industrijska šola v Rojanu, saj na tej razstavi tako fantje kot dekleta prikazujejo nekatere dovršene izdelke, ki delajo čast učencem in vzgojiteljem tega zavoda. V šestih učilnicah so prikazana dela Vseh treh letnikov in skoro povsod je razvidno veliko za- nimanje, živo iskanje novosti, naravnost pravljična natančnost in vestnost. Dekleta so napolnila štiri učilnice: v treh prikazujejo ročna dela, v eni pa izdelke kuharske umetnosti. Tako vidimo v prvi dvorani vrsto namiznih prtov s prtički narejenimi v rdeči, oranžni, plavi in beli barvi. Poleg tega so razstavljene še zavese, lepo Dekleta se lahko postavljajo s čudovito lepo izdelanimi prtiči, rutami, krilci — vse v lepiti vzorcih Prijetno iznenadijo zelo lepi in precizni izdelki iz jekla * Tudi sleklo in porcelan so deklice lepo okrasile z živimi in originalnimi vzorci Pantje so v mizarski delavnici izdelali vrsto omar, polic in obešalnikov run c na predvaja danes 6. t. m. z začetkom ob 1*. in 20.30 uri na> prostem liim: RAZKROPLJENO (Gll sbandatl) Igrajo: LUCIA BOSE’, SEAN PIERRE MOCKAJ in ISA MIRANDA okrašene bluzice, oprema za novorojenčka. Napotimo se v sosednji razred, kjer je vrsta na videz podobnih izdelkov, ki pa se vendarle bistveno razlikujejo. Vsako dekle je spletlo lično jopico, samo naredilo iz plastične mase ogrlico in jo nato pobarvalo v pisanih barvah, mizica je okrašena s prelepimi prti v narodnih vzorcih in končno tu je še z guble-nom okrašena ročna torbica. Dejali smo že, da so vsi ti izdelki popolnoma različni, saj se nikjer ne srečujemo z enakimi vzorci, istimi barvami ali oblikami. Na sredini dvorane pa so prti, ki so okrašeni s čisto drugačno tehniko. Na te tkanine so neposredni narisali najrazličnejše vzorce in nato tkanino zlikali, pri čemer se je barva posebne vrste vpila za vedno v blago. Vzorci so tu zelo živahni in nekako bolj sproščeni: Debela muca jezno gleda na vrsto mišk, ki veselo plešejo okoli nje. Omembe vredne so tudi risbe, ki vise po stenah in razstavi bistveno prispevajo. Vsak vzorec, s katerim je okrašeno krilo, prt ali ruta je treba najprej točno narisati na papir. Tu tudi nastajajo novi, zanimivi vzorci. Ljubezniva profesorica nam je povedala: Od doma sem prinesla star likalnik na oglje, še iz avstrijskih časov, neka učenka nekoliko novejši likalnik in končno povsem modernega i-mamo že tako v šoli. Pa smo se lotile risanja: najprej v pravilnem sorazmerju in v pravilni perspektivi. Nato pa je bila prosta naloga: izdelati te likalnike v smešni obliki. Rezultat je zelo zanimiv: namesto ročaja starinskega likalnika možicelj, drugi likalnik pa je dobil za ročaj kačo. Tako so nastali novi vzorci, zanimivi in veseli, ki so se nato preselili na tkanine. Podobno se je zgodilo starinskemu mlinčku za kavo in drugim predmetom. Zelo zanimivi so tudi izdelki iz keramike in stekla, ki so jih dekleta prav tako zelo lepo okrasila. Končno predstavlja veliko privlačnost in skušnjavo za vse obiskovalce učilnica, polna slaščic, likerjev, vkuhanega sadja, tort, dobrih ježkov in podobnega. Za vse te dobrote pa lahko seveda pohvalimo samo zunanji estetski iz-gled, ker se pokušati ne more. Fantje pa razstavljajo v dveh dvoranah. Najbolj zanimiva je dvorana z izdelki iz jekla. Tu vidimo vrsto o-rodij, ki so ga potrpežljivo izpilili, nato pa že zahtevnejše izdelke, kotnike, šestila in podobno. Vsi izdelki so izredno precizno narejeni in je vidna skrb za točnost in vestnost, ki je pri vseh mehaničnih poklicih tako potrebna. Tudi tukaj vise po stenah risbe. Vendar so bistveno drugačne, kot pri dekletih. Fantje se ukvarjajo s strojnim risanjem, na zapletene načine predstavljajo dele raznih strojev. Kadar pa jim pohiti fantazija se usmerijo proti motorju znamke Ansaldo, ali pa z veliko potrpežljivostjo in velikansko količino natančno- or iško - beneški dnevnik Obmejni promet na Goriškem Huda ura na Goriškem V mesecu juniju je prešlo mejo strela je povzročila i r . , Jft. .. . .. .. v Gradiški l,5mili|ona lir šhode v obeh smereh preko 108 tisoč ljudi V Beneški Sloveniji so zabeležili 10.184 prehodov sti z ravnilom in šestilom . roki izrišejo dve fregati in bojno ladjo. Še lesne izdelke je treba o-meniti, kjer so si učenci naredili omare, police za knjige, veliko mizo za igranje ping-ponga, vrsto obešalnikov in podobno. Tudi tu je vloženo mnogo truda, vendar pa ostajajo po našem mnenju ti izdelki preveč v uhojenih tirnicah in nismo opazili iskanja novosti, ki je nedvomno ena izmed glavnih odlik te šole. Rojanska razstava je pomembno doživetje za vse o-ne, ki so se kljub vročini potrudili in jo obiskovali. To je razstava resnega učnega zavoda, kjer se strokovno u-sposobljeno osebje z veliko vnemo trudi vzgojiti v novem rodu smisel za lepoto, za lepo ročno delo, etetski čut, natančnost, vestnost..., za kar mu moramo biti vsi hvaležni. «#-------- Ostudno dejanje dveh mladih nasilnežev V torek zvečer so v bolnišnici nudili prvo zdravniško pomoč 22-letni B.Z., ki je bila žrtev napada in posilstva dveh pobalinov. Okrog 18. ure v torek sta 17-letni Franco A. in 20-letni Giulio P. zagledala v Bar-kovljah omenjeno dekle in njeno 11-letno sestrično. Ponudila sta- jima sladoled, nato pa je Giulio povabil dekle na sprehod, medtem ko je njegov pajdaš ostal še nekaj časa s sestrično. Kmalu nato je za njima odšel tudi Franco in je deklica ostala sama. Ker ni bilo sestrične dolgo časa, je bilo dekletce zaskrbljeno in je opozorilo nekega agenta javne varnosti. Začela sta iskati dekle in rijena dva spremljevalca. Na nekem travniku je agent javne varnosti zagledal dekle in nasilneža. Pohitel je in zasačil Franca, Giulio pa je zbežal, a ne za dolgo, ker so ga včeraj našli in odpeljali na zasliševanje, medtem ko so Francu začeli izpraševati vest že predvčerajšnjim. «»-------- Na tračnicah je motorist zgubil oblast nad vozilom Včeraj popoldne se je 29-letna Teresa Sacco por. Mar-chesan iz Ul. sv. Marka 55 peljala z lambreto, ki jo je vozil njen mož. Ko je zavozil na železniške tračnice, je motorist zgubil nadzorstvo nad vozilom in žena se je pri padcu pobila po glavi in kolenu leve noge, zaradi česar se bo morala zdraviti dober teden. V mesecu juniju je maloobmejni in mednarodni promet na Goriškem področju znatno narase^ kar je v zvezi s poletno sezono, ko je turizem na višku; vendar pa je narasel tudi v primerjavi z lanskim junijem. V preteklem mesecu je prešlo mejo v obeh smereh na prehodu pri Rdeči hiši 10.606 oseb s potnimi listi, število prehodnikov s propustnicami pa je doseglo 97.798 ali skupaj 108.404 ljudi, ki so v juniju prekoračili mejo s Slovenijo na goriškem področju. Podrobno se je razvijal ta promet takole: S potnim listom je prešlo mejo pri Rdeči hiši 3838 italijanskih in 1764 tujih državljanov. V Italijo pa je prišlo 3185 italijanskih in 1819 tujih državljanov, med katerimi so na prvem mestu Jugoslovani. Pri maloobmejnem prometu pa je prešlo mejo z dvolastni-škimi dovoljenji 3447 italijanskih in 12.590 jugoslovanskih državljanov: z navadnimi propustnicami je odšlo na jugoslovansko stran 23.874 italijanskih državljanov, k nem pa je prišlo 55.216' jugoslovanskih državljanov. S posebnimi propustnicami je odšlo čez mejo 405 italijanskih in 82 jugoslovanskih državljanov, z izrednimi 29 italijanskih in 5 jugoslovanskih državljanov, s tranzitnimi pa 2150 Jugoslovanov. Kot vidimo prevladujejo tudi v preteklem mesecu pri prehodih ljudje z druge strani meje, saj je razmerje še več kot 1:2 v prid Jugoslovanom. Kar se ‘pa čedadskega okraja tiče, je dosegel obmejni premet v preteklem mesecu 10.184 prehodov; od tega je bilo 1785 italijanskih in 7301 jugoslovanskih državljanov. Največ prehodov so zabeležili na mednarodnem prehodu pri Stupici. Z dvolastniškim do- voljenjem pa je prešlo mejo na tem podrčoju 616 italijanskih in 482 jugoslovanskih dr žavljanov. Kot vidimo je razlika med enimi in drugimi državljani na tem področju še večja kot na Goriškem. «»------- Otroška paraliza na Goriškem Zboljšuje se zdravje obolelih otrok Zdravstveno stanje 4-letnega Daria Feresina iz Moše, poldrugo leto starega Ansilia Franceschija in 4-letnega Fran-cesca Russa. ki so jih sprejeli na infekcijski oddelek bolnišnice pri Rdeči hiši, se je včeraj nekoliko zboljšalo. Vsem trem so ugotovili lahke sprejeta v bolnišnico istočasno kot njen brat, ker -:o zdravniki domnevali, da je tudi ona obolela za paralizo, pa so včeraj poslali domov. S SPD na Lokve Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo 9. julija avtobusni družinski izlet na Lokve, ki je združen s proslavo 15. obletnice obnovitve društva. Zato bo poskrbljeno na Lokvah tudi za zabavni program. Odhod avtobusa iz Podgore ob 5.45 zjutraj in iz Gorice ob 6. uri izpred kavarne Bratuš. Vožnja za člane 300 in za nečlane 400 lir. Kosilo iz nahrbtnika. Ker je še nekaj pro- znake te nevarne bolezni. Pio. štorov na razpolago, pohitite Feresin iz Moše, ki je bila j z vpisom. V Sovodnjah je zažgala kopo sena Lucijana Marege Neurje, ki je prejšnjo noč ka Hmeljaka, je bilo kakšnih 10 stotov sena, ki je deloma zajelo tudi Goriško, seveda ni prizaneslo niti Sovodnjam in padlo je precej dežja, ki je kar dobro namočil žejno zemljo. Tako smo v tem oziru zopet dobri ?a kakšen teden Neurje pa je spremljalo tudi grmenje in treskanje. Ko je bilo najhujše že mimo, je strela udarila v večjo kopo sena Lucijana Marege ki jo je imel na vrtu nedaleč od hiše. Ognjeni zublji so za jeli vso kopo iz katere se je valil tudi gost dim, ki je svojim smradom zbudil domače. bilo je okrog treh zjutraj Gospodar je takoj opazil za kaj gre in brž poklical sosede, da bi mu pomagali gasit Scsedje so res priskočili na pomoč in z združenimi silami preprečili, da se ogenj ni razširil tudi na bližnje hiše in gospodarska poslopja. V kopi, ki je bila postav- ljena nedaleč od gostilne Mir- IlllllllttllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimmillllllllllllllllllirilllllllllllimillllllllllllltlimilimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllJIllllllim FIOT sodi, da so nameravani odpusti v Ronkah neupravičeni Notranja komisija Tržaške tekstilne tovarne v Ronkah je o namerah ravnateljstva obvestila prefekta in ostale predstavnike oblasti Izvršni odbor FIOT (Delavska zbornica) je proučil zahtevo vodstva tekstilne tovarne v Ronkah po odpustitvi delavcev in ugotovil, da je proizvodno stanje v italijanski tekstilni stroki izredno ugodno in da zlasti obrati To-gnielle delajo s polno paro. Naročil je toliko, da morajo opravljati celo nadure. Vodstvo FIOT je zato mnenja, da je obrazložitev odpustov s «pomanjkanjem naročil«, kakor jih skuša opravičiti Togniella, v sedanjem trenutku neupravičena, ker nobeno krajevno vodstvo podjetja ne more ukrepati na lastno pest, ampak je podrejeno proizvod- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii S seje pokrajinskega odbora Pokrajinska uprava bo nabavila razknževalni material proti muham Razdelili ga bodo med posamezne občine po določilih pokrajinskega zdravnika Pretekli torek popoldne je imel pokrajinski upravni odbor svojo redno tedensko sejo, ki jo je vodil dr. Polesi. Obravnavali so najprej argumente, ki so v zvezi s pravnim in ekonomskim položajem osebja in razpravljali o urno-bolnih ter nezakonskih otrocih. Odobrili so izreden prispevek pokrajinskemu protituber-kuloznemu konzorciju v Gorici v višini enega milijona lir. Oprostili so nadalje podjetje Tacchino pologa predpisane kavcije pri delih za ureditev ceste Fara-Gradiška. Za nakup telovadnih potrebščin za telovadnico liceja v Tržiču so odobrili 645 tisoč lir. Odobren je bil tudi strošek 370 tisoč lir za letno vzdrževanje poslopja tehnične srednje šole v Ul. Diaz. Poleg rednih vzdrževalnih del bodo ure-drli prostore dijaškega kluba, ki bo lahko deloval tudi med počitnicami. Odobrili so tudi končni obračun v znesku 3.643.850 lir, ki ga je predložilo podjetje Calcisonzo za dobavo materiala za bivše občinske ceste, ki so prišle pod pokrajinsko u-pravo. Dobavo pisarniških potrebščin za potrebe pokrajinske uprave pa so na podlagi posebnega natečaja poverili podjetju Giuseppe Toso iz Gradiške. Na predlog odbornika Marina je upravni odbor sklenil nabaviti določeno količino raz-kuževalnega materiala za borbo proti muham. Ves material bodo razdelili med posamezne občine na podlagi posebne odredbe pokrajinskega zdravnika. Pri tem bodo upoštevali predvsem tiste občine, ki so pokazale največjo aktivnost v borbi proti temu mrčesu. Na goriškem letališču šola za mlade letalce V nedeljo so otvorili na goriškem letališču ob Tržaški cesti prvo stalno letalsko središče, v katerem bodo vzgajali mlade letalce in letalke iz vse države. Pobudo za organizacijo tega središča je dalo ravna1 el jstvo civilnega letalstva. Slavnost se je vršila v obnovljenem podopiu na letališču in so ji prisostvovali visoki predstavniki civilnega in vojaškega letalstva, oblasti itd. Vsako leto bodo organizirali na letališču tri 8-dnevne tečaje, v katerih se bo mladina obeh spolov s teoretičnim in praktičnim poukom pripravljala na letanje. Letos bo na teh tečajih sodelovalo 450 mladincev. Prvi tečaj bo obiskovalo 120 oseb, od katerih jih bo 80 iz raznih krajev drža- ni disciplini glavnega ravnateljstva v Milanu, ki narekuje, kaj naj se proizvaja v skladu s potrebami prodajnega urada Togniellove skupine. FIOT se nadalje sprašuje, kako je mogoče, da se proda vse blago, ki ga izdelajo posamezni obrati skupine, samo blago, ki se izdela v Ronkah, pa se ne prodaja. Ker je takšna razlaga neprepričljiva, je FIOT zahtevala na podlagi medfederalnega sporazuma, naj zveza industrijcev v Gorici skliče predstavnike obeh strank, obenem pa si pridržuje pravico, da se bo uprla zahtevi vodstva Tržaške tekstilne tovarne po odpustih. S tem v zvezi smo izvedeli, da> je notranja komisija že zahtevala prefektovo posredovanje. S pismom pa je pozvala tudi župane v tržiškem okolišu, parlamentarce in stranke, naj nudijo svojo pomoč, da bi se ne uresničila zahteva delodajalca. po Uspela stavka kemičnih delavcev Včeraj popoldne se je celi Italiji zaključila dvodnevna stavka kemičnih delavcev. Do stavke je prišlo, ker delodajalci nočejo sprejeti zahteve delavcev, in sicer: 1. Zmanjšanje delovnega urnika; 2. klasifikacija uradnikov in delavcev; 3. povišanje plač; 4. periodični poviški, V Tržiču v tovarni SOLVAY je stavka popolnoma uspela. Stavkalo je skoraj 95 odst. delavcev. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so se uradniki prvič v večji meri udeležili sindikalne borbe, saj jih ni prišlo na delo več kot 75 odstotkov. V drugih manjših kemičnih obratih, kot pri •Gamma Ruberiol« in «Gas Compressi* je bila stavka 100-odstotna. Sindikalna organizacija CGIL je zelo zadovoljna zaradi teh rezultatov, posebno še, ker so tudi uradniki odločno stopili skupaj z delavci v sindikalno borbo. Žigosanje trgovskih obrtnic Na goriškem županstvu so ugotovili, da nekateri trgovci še niso predložili na občinskem protokolnem uradu svojih obrtnic za vsakoletno žigosanje. Prizadeti so vabljeni, naj to store čimprej. «»------- V modi so razprodaje V zadnjih letih so večje trgovine tudi v Gorici začele vedno pogosteje uvajati nekake razprodaje, s katerimi hočejo privabiti čimveč kupcev in prodajati svoje blago. Tako imamo razprodaje ob zaključku sezone za konfekcijo in drugo manufakturno blago, znižane cene ob Andrejevem sejmu itd. Nekatere trgovine imajo tak sistem kot stalno obliko prodaje svojega blaga, druge pa ga organizirajo le od časa do časa. Ta teden je na vrsti tudi trgovina s čevlji Kosič v Ra-štelu in prve dni njene »razprodaje« je bila pred trgovino celo vrsta ter je bilo med čakajočimi tudi precej Jugoslovanov. Vsak si želi kupiti poceni blago, če je pa res dobro, to je drugo vprašanje. Vsekakor pa si trgovci s takimi razprodajami znatno zmanjšajo zalogo starega blaga, ki je izven mode ali pa gre težko v promet, pa čeprav morajo pri tem popustiti na ceni. zgorelo, preostalo pa je tako pokvarjeno, da ni za nobeno rabo. Gospodar ni zavarovan proti takim nezgodam in bo moral trpeti škodo sam. Ob 5. uri je strela udarila tudi v senik kmetovalca Gio-vannija Marege iz kraja Sa-leti pri Gradiški. V hipu je nastal ogromen požar, ki ga domači niso mogli ukrotiti. Poklicali so goriške gasilce, ki so uspeli preprečiti nastajanje nadaljnje škode, pre vsem pa so obvarovali pred uničenjem bližnje zgradbe Požar je povzročil poldrugi milijon škode, ker je zgorelo 300 stotov sena, 75 stotov pšenice, ki so jo imeli pri prsvljeno, da bi jo odpeljali k mlatilnici, precej kmečkega orodja in 230 litrov vina, k je bilo v kleti. Gasilci so imeli ves dopoldan polne roke dela, da so pogasili vsa žarišča. V gasilski dom so se vrnili ob 12.30. Marega je zavarovan. Popoldanske počitnice trgovin Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča: Ker se je lanski poizkus dobro obnesel, so se tudi letos številne trgovine odločile za popoldansko zaporo svojih lokalov za določeno obdobje poletne sezone, to je v juliju in avgustu. E>o sedaj so svojo odločitev v tem smislu poslale naslednje jestvinske trgovine: Fausto Mungherli, Drevored XXIV. maja št, 16, ki bo imel zaprto popoldne od 5. do 25. julija in od 3. do 25. avgusta. Enrico Seculin iz Ul. Aquileia 6, zaprto od 5. do 26. julija in od 3. do 25. avgusta. Tomasi in Verbi, Ul. Garibaldi 20, zaprfo od 5. do 26. julija in od 3. do 25. avgusta. Ni-cold Ristis, Ul. Duca d’Aosta 76, zaprta od 5. do 26. julija in od 3. do 25. avgusta. Giuseppe Mašina, Ul. Duca d’Ao-sta 52, zaprto od 5. do 25. ju- lija in od 3. do 25. avgusta. Oreste Celso, Ul. Mameli 6, od 24. do 27. julija in od 7. do 18. avgusta. Diodata Mi-kluš iz Pevme št. 17, zaprto od 1. do 31. avgusta. Luigia Scarel, Ul. Boccaccio 7, zaprto od 1. do 31. avgusta. Bruno Bressan, Drevored Trieste 33, v Gradiški, od 10. julija do 15. avgusta. Trgovine ostanejo odprte tudi popoldne ob sobotah in dan pred praznikom. «»------- Opozorilo izletnikom v Ljubljano in na Bled Odbor prosvetnega društva ♦ Naš prapor» iz Pevme, ki organizira enednevni izlet z avtobusom v Ljubljano in na Pied, opozarja vse udeležence, da odhaja avtobus v nedeljo 9. t.m. z Oslavja ob 5. uri, iz Pevme ob 5.10 ter izpred kavarne Bratuš v Gorici ob 5.20. Izletniki bodo prispeli v Ljubljeno okrog 9. ure dopoldne ter se odpeljali naprej proti Bledu ob 10.15. Vsem udeležencem se priporoča, naj bodo točno ob določeni uri na zbirališču, da ne bo nepotrebnih zamud in čakanja. Sreča, da so bile jeklenke prazne Včeraj popoldne se je pri Tržiču, na cesti, ki gre proti Trstu, zgodila huda cestna nesreča. 20-letni Pirelli Vincen-zo iz Campoformida je vozil na svojem kamionu številne jeklenke metana, ki so bile na srečo prazne. Iz neznanih vzrokov je Pirelli na ravni cesti zgubil oblast nad vozilom, ki se je prevrnilo skupno s tovorom. Pri tem se je Pirelli precej ranil, dobil razne udarce po glavi, po telesu in po nogah, tako da bo moral ležati v tržiški bolnišnici več kot 20 dni. Vozilo je tudi zelo poškodovano. umni nuni n mi mm n.........mi...umi mm Umrl je najstarejši Pevmčan Zanimiva življenjska pot Nikolaja Dominika Dočakal je 92 let in dosegel visok položaj v sodni službi. Pogreb bo jutri popoldne v Pevmi iiiimi mini m hi m iiiiimnmiiiiimi mi iii iii Hlinim n iiiiii.iiiiiiiiiimiiiiMiiii mi iiiiimimiiiii Seja gradbene komisije v Sovodnjah V Rubijah gradijo kartonažno tovarno Mondadori se zanima za odkup zemljišča, kjer bi postavil svojo papirnico in videmske pokrajine. Na takšen način se bo po 16 letih od konca vojne pričelo obnavljati porušeno letališče, da se usposobi za vzgojo mladega rodu. Goriško letališče je kot nalašč prikladno za kaj takšnega, ker je že v preteklosti bilo izrednega pomena za razvoj letalstva: na njem je prvič vzletel Edvard Rusjan. Poziv sovodenjskega županstva Sovodenjsko županstvo obvešča vse starše otrok, ki nameravajo svoje otroke cepiti proti otroški paralizi, da ne bodo pošiljali na dom nikakih obvestil več. Pozivajo jih, naj V torek dopoldne je na pre pripeljejo svoje otroke cepit fekturi prisegel doberdobski ob četrtkih in ponedeljkih ob župan Andrej Jarc 110..30, ko bo ordiniral dr. Belli. V Sovodnjah se je sestala gradbena komisija, ki je odobrila gradnjo kartonažne tovarne pri Vipavi v Rubijah. Z deli so že začeli. Tovarna bo podobna tisti v Rupi in bo zaposlila le omejeno število delavcev. Vrhu tega so odobrili še tri načrte za popravilo hiš in za gradnjo nove stanovanj-ve, 40 pa iz tržaške",’goriške ske zgradbe v Sovodnjah, ki bo last - Igina Marege. Predstavniki večjih italijanskih podjetij že dalj časa hodijo v Sovodnje, da bi odkupili zemljišče za gradnjo nadaljnjih tovarn. Predvsem se za to zanima Mondadori, ki je lastnik založniške hiše. Njegov posrednik je bil že nekajkrat v Sovodnjah, vendar se niso mogli dogovoriti o ceni. Sodijo, da bi tudi Mondadori zgradil v tem kraju svojo papirnico. Hitrica ni nikoli dobra V rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ob 13.30 pripeljali v civilno bolnišnico v L1 Vittono Veneto delavca 37-letnega Angela Romanzin i iz Locnika, Ul. Mochetta 8. Romanzin se je po Majnici peljal s kolesom proti Gorici Ket se mu je precej mudilo, je sklenil pohiteti. Šiloma je pritisnil na gonilne. Pri tem pa je izgubil ravnotežje. Pri prdcu na asfalt si je prerezal čelo in se potolkel po rokah. Po prejeti zdravniški pomoči sc ga poslali domov. «»------- Otrok se je ponesrečil s kolesom Včeraj okrog 19. ure se je ponesrečil s kolesom 4-letni Valter Mramor iz Pontebe. Deček je bil na obisku pri starem očetu, ki stanuje v Gorici, Ul. Oberdan 13. Ko se je vozil s kolesom po ljudskem vrtu, je vtaknil levo nogo v kolo in si jo je verjetno zlomil. Z avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 15 dni. Vpisovanje otrok v srednjo šolo Opozarjamo starše o-trok, ki so dokončali peti razred osnovne šole, da se zaključi vpisovanje v slovensko nižjo srednjo šolo 25. Julija. Med našim narodom imamo mnogo primerov ljudi, ki so bili rojeni v preprosti kmečki hiši ter so se potem s svojo pridnostjo in sposobnostjo povzpeli visoko na družbeni lestvici. Med take ljudi spada nedvomno tudi r.aš rojak iz Pevme, 92-letni Nikolaj Dominiko, ki je umd včeraj okrog 13. ure v goriški bolnišnici. Pokojnik se je rodil v Pevmi leta 1869, gimnazijo je dokončal v Gorici, nato pa še pravne študije na Dunaju. Tako je stopil v sodno službo najprej v Gorici, nato v Sežani in v Dinjanu v Istri. Se zelo mladega so ga poklicali na Dunaj, kjer je postal tajnik v ministrstvu za pravosodje ter je dobro obvladal več evropskih jezikov. Kadar mu je delo dopuščalo, je rad potoval ter si pri tem bogatil svoje znanje. Pre-pctoval je mnogo evropskih držav, med njimi tudi Rusijo. Bil pa je tudi v Ameriki in Indiji. Med prvo svetovno vojno le postal vojaški sodnik in kot tak služboval za soško fronto. Vedno se je rad pohvalil, da takrat ni nikogar obsodil’ na smrt m v Ljubljani je reš gre baje predaleč. Vsakemu svojemu uglednejšemu gostu namreč poklanja po en Cadillac, ki mu jih v ZDA posebej izdelujejo. Njegov bratranec ima za vsak dan v tednu drug avtomobil, opremljen z barom in hladilnikom. Neki drug Sabahov sorodnik kadi cigarete, ki jih izključno zanj izdelujejo v Egiptu. In podobnih ekscentričnosti je na pretek. Bogastvo je tem ljudem stopilo v glavo in nekateri gospodarstveniki menijo, da se v Kuvaitu vrši tudi nepotrebno razmetavanje sredstev. Po mnenju teh gospodarstvenikov so zaloge nafte sicer o-gromne, niso pa večne. In kaj bo tedaj, ko bodo usahnile? Ogromna sredstva, ki jih danes daje nafta, bi po njihovem mnenju bilo treba investirati tudi v kako drugo pridobitno panogo, ki bo sedanjo konjunkturo zamenjala v trenutku, ko bo nafta odpovedala. Dober gospodar — pravijo — misli tudi na jutrišnji dan. Toda to je za te do včeraj tako siromašne, danes pa tako bogate ljudi preveč zahteven načrt. Posebno ker se ti isti krogi boje, da bi industrializacija znala u-stvariti delavski razred, ki bi jutri terjal od njih račun. O-gromno sredstev so sicer investirali v javna dela, toda s sredstvi, ki so bila na razpolago, bi se bilo dalo napraviti še več in sicer vprav v smislu industrijske priprave za jutrišnji dan. vma cesti m m To je počutje osamljenega popotnika, ki se je zatekel v varstvo cipres in obsedel na pokopališkem zidu. Ostal bi tam, sloneč na zarjavelih železnih vratcih Kakor del tihe, spokojne podobe. Tam bi lahko našel svoj mir, zatopljen v pokopališki molk, v razglabljanje cipres, v oddaljeni šum plivkajoče morske gladine... Tedaj je sapnilo od morja in temna telesa cipres so se zganila. Dostojanstveno so se zamajala, izražajoč svoj dvom nad takimi sklepi. Mlačni veter je godel z morskim šumom in sejal vse naokoli duh po razsušenem slanem mahu. Sladka otožnost je prešla, pregnal jo je privid na obzorju, kjer je iz morske gladine rasla v nebo groblja kamnitih skladov. Tja so jih nametavala stoletja in jih prevlekla z varovalno barvo pokrajine. A kaj bi ji varovalna barva na robu neba in zemlje! In tako se stara groblja obupno opri-jemlje kopnine. Sirotni domovi vise na ošabnem zvoniku in drug na drugem, v večnem strahu, da bi ta ali oni ne zdrknil v morje. Bržan je privzdignil prašne obrvi s klobukom vred. Iztegnil je roko proti Kopru. «Tako zive,» je rekel. «Da,» je rekel Janez. «V zidinah kakor kuščarji.* Toda zidina je bila ta čas vražje živa. Okoli mestnih vrat so mrgoleli ljudje; bilo jih je vse polno, ljudi in živali, kakor na pravem sejmišču. Prašni prostor pa je bil nastlan s slamo, z ostanki krme in žita in sadja in cvetja in živalskih odpadkov; vse to se je valjalo pod nogami. Po vsem tem se je pasel mrčes, zrak pa je dišal po cvrti ribi, po sejmu in veselici. Tu je bil torej prostor, kjer so se shajali kmetje in meščani. Izrazitosti stanu ni bilo opaziti na njih: kakor ta ni bil snop, oni ni bil otep, toda vsi skupaj so bili enako premeteni in vtem, ko je skušal dobiti prevejani kmet največ za najmanj, mu je zviti meščan ponujal najmanj za največ. O, bilo je glasno in živo! Vse polno glasov in vse polno barv po nadzidkih. Tam so prebirali butare cvetja in zelenja, členkaste roke so praznile vreče in pretresale košare. Po zapla- tah skope sence pa so počivale tovorne živali. Suha oslica z lazarskim hrbtiščem vohlja za odpadki; vanjo je uprl oči in ušesa privezan samec in rignil divje, kakor da je spravil glas iz bukovega gobca. Bil je napet in je brez srarhu meril svojo oslovstvo. Bržan je pretegoval mravljinčasto nogo. Privzdignil je ramo in si ogledal Palčičevo uro. prav prav, je rekel, zakaj bila sta mnogo prezgodna. Poleg tega se je čas na Palčičevi uri prav lepo ujemal z onim na dolgem zvoniku. Janez je skočil z voza. Zagozdil se je s Ciganom v vrvež in kmalu zatem je voziček izginil pod kamnitim obokom. 3. Sodna dvorana je izropana cerkvena ladja brez stranskih oltarjev. Namesto vonja po kadilu je v njej prisušen plehkoben zadah po ljudeh in njihovih slabostih. Odbija se od vsepovsod in z njim se odbija preteče tujstvo zapuščenih zidov in črnega lesa. V sivi enoličnosti ni svetlih lis pozlačenih okvirov, ne pestrosti umetnega cvetja in očrneli les je prepojen z mrko preteklostjo. Z eno samo mrko preteklostjo tarnanja in laži in nezdravih nagnjenj. Nikjer ni videti spodbudnega žarka veselosti, akoravno je zunaj živ dan, poln brezskrbnih vzklikov, zvrhan sinje luči. A kako naj bi človek razmišljal a tem! Do sem je čuti le pridušenost glasov in brezkrvna svetloba, zaprta v pravokotni sobani govori o tem, da so stene prepleskane s solzami. Sem naj bi torej prišla pravica s tisto ribiško tehtnico! Toda namesto te je vstopil dolg, suh babec v črnem ogrinjalu. Suval je z glavo naprej in molel pleča navpik, kakor da se je pravkar snel z obešalnika. Ljudem je zastala sapa, tako nenadoma se je znašel za staro pregrajo na odru. Poglej ga, krokarja, so pomislili, ko je plahutnil s črnim ogrinjalom in se spustil v ogradek. Sedaj, ko sta ga bila sam trup in glava, je bil še bolj podoben črnemu ptiču. Ali je sodnik? Kakšen sodnik! Kaj pa je potemtakem? Pisar. A, pisar. Ljudje, ki so komaj potegnili vratove v ovratnike, so jih znova napeli. Vsa čela so se namrščila in mnogo ust se je na pol odprlo, kakor da bi se moglo na tak način bolje razločiti obtoženca; orožnik ga je pravkar privedel v dvorano. Orožnik je bil zlikan in obglajen. Ploščica s cesarsko ujedo se mu je srebrno svetila na pasu, štroglji nasvedranih brčic so mu štrleli naravnost v oči. Tik pod odrom je mignil obtožencu, naj sede. Prav tam pod pisarjevo spodrsno skrinjo, na kateri je ta zlagal in prekladal svoje vsakdanje delovno orodje: sveženj papirja, register, pero, črnilnik. Obtoženec se je spustil na klop s previdnostjo človeka, ki seda na butaro robidovja. In ko se je orožnik razkoračil za njim, se je prihulil, napeto oprezujoč s preplašenimi očmi, kakor priprt lisjak, ki išče vrzel v pasti. Ali je bil to Jeroman? Kakopak, on! še vedno v tistem rjavem suknjiču iz domače preje Pravzaprav suknjič ni več rjav; preteklo je mnogo časa in vzdržno blago je začelo popuščati. Cu-njalo se je in nakosmatilo in se tako prilagodilo blatni sivini zidov koprske ječe. Iz preslegaste hlačnice je štrlelo desno koleno, belo kot kost. Sicer pa je bil on, Jeroman. Prav lepo obrit in počesan, samo kosti pod očmi so se mu še bolj razmaknile. Na njih obešena so se sušila mršava lica, pa tudi roke so se mu nekoliko zdaljšale; za celo ped so molela gola zapestja iz scefranih rokavov. Toda to je bilo od brezdelja. Pisar se je ozrl nanj čez ramo, zviška in neprizadeto, kakor pridigar na klečečega grešnika. Jeroman je sklonil glavo. Ugledal je golo koleno in ga skušal pokriti z mršavo roko. Toda nesrečna roka je drgetala. Izdajala je vso vznemirjenost, ki se ga je lotila spričo neznanih priprav. Postavili ga bodo tja, si je mislil, na oltar, in roka pravice bo padla po njem. Tako si je mislil, ker dotlej še ni ločil rablja od sodnika. Pojavil se je tožilec in se ustoličil na levi skrajnosti odra, prav nasproti pisarju. Takoj zatem so se odprla vrata v sredini in drug za drugim so prikapali sodniki, vsi resni, vsi v črnih opletih, kakor svečeniki pri črni maši. Podvihali so si črna ogrinjala ter posedli. Na ta način je bila končno zapolnjena praznina na vzvišenem prostoru, ki je skozi tisočletja krotil ljudi s tiho pretnjo vseh odtalnih odrov — od starosvetnih žrtvenikov do najsodobnejših oltarjev, žrtev resda niso več sežigali na njih, toda ohranili so se kot prispodoba sile in pričali o skopi iznajdljivosti vseh tistih, ki jim skromnost množice pomaga stopiti nanje. Jeroman je še vedno ugibal, kdo naj bi bil rabelj med mrkimi možmi. Ali sivec na sredi? Na starčevskem obrazu ni bilo nikake zlohotnosti; bil je spravljiv in očetovski in je širil tešeč mir okoli sebe. Naročaj sena pod nosom je skrival za svetlim razpelom na mizi. Ponujal ga je na ogled le od časa do časa, ko je nagnjen nad svečo na levi ali nad svečo na desni zrl po dvorani, da bi prisluhnil šepetu prised-nikov. Drugače se je razgledoval zvedavo in se skrivaj praskal pod brado. Prisednika pa sta ždela v brezdelju s sklenjenimi rokami kot povabljenca na pusti prireditvi. Ali kdo od teh, je razmišljal Jeroman. Toda pokazalo se je, da mr ta mah nihče noče nič slabega. Po imenu so ga povprašali in po starosti, samo po tem Nato so mu prečitali obtožnico. Ali je razumel? (Nadaljevanje sledi)