r	.. ■ • - ' v: ;- - ■	:			iitf ■ -		.v
							•M

' Vvj slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. ?baja vsak dan izvzemsi nedelj in praznikov.


flLEFOH PISARNE: 1279 EEOTO&.
List Slovenskih delavcev v c
I^Ured u Sscend-Class Matter, September, 21, 1903, »t tke Post Office at New York, N
The first Slovenic Daily In
the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays.
k.ct of Congres of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 P.EOTOB
NO. 154.
ŠTEV. 154.
NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 1, 1908. —, SREDA,
NA, 1908.
VOLUME XVI. — LETNIK XVL
VABILO NA NAROOBO.
Prvo polletje je minolo in s tem je tndi mnogim gg. naročnikom "Glas Naroda" potekla naročnina.
"Glas Naroda" je JEDINI in največji slovenski dnevnik, čegar naloga je baviti se z resnimi dnevnimi vprašanji, se boriti za napredek in zboljšanje stann slovenskega delavca v Ameriki, doprinašati vsakdanje novice od to- in onstran oceana, kakor tudi obilo druseja čtiva v pcduk in razvedrilo cen j. rojakom.
Dasiravnc vladajo že nekoliko mesecev 2eio slabi časi, posebno za delavca, vendar se je v minolem polletja pomnožilo število naročnikov za okoli 500 tako, da imamo danos čez
00 naročnikov, v sled česar se sme rfpristransko trditi, da je "Glas ifaroda" napram času, razmeram ve-dno na pravem stališču.
"Glas Naroda" izbaja v tem letu vsaki mesec po enkrat na 8 straneh in je pričakovati, aa se bode še povečal. kar se pa zamere storiti le tedaj, ako nam dosedanji cenj. naročniki ostanejo zvesti. ::arcčnino redno dopes'!', jo, i ?krbe pridobiti nam še novih naročnikov.
Vabimo to raj vse cenj. naročnike, kterir je naročnina potekla s prvim poli r. j eni ali ra še prej, naj isto čim prej ponove in tako omogočijo redno dostavljanje lista. Kdor vsled denarnih zadreg ne more naročnino pravočasno ponoviti, naj nas o tem vsaj obvesti, da nam no bode treba pošiljati ponovno opomine ali pa celo list ustaviti.
V zadnem Času nam je poita iz raznih kraje", vrnila liste od mnogih naročnikov, — kterim pa naročnina še ni potekla —s pripomb«, da so se presolili neznano kam Vse te naročnike prosimo, naj nam naznanijo PREJŠ-70 in SEDANJE bivališče da jim zamoremo list zopet redno pošiljati.
Nadalje prosimo gg. naročnike, naj nam pri spremembi naslova vedno poleg NOVEGA tudi STARI naslov naznanijo, ker tako prihranijo uprav-ništvu mnogo nepotrebnega dela, a naslov se jim pa zamore takoj pre-narediti in list brez zamude redno dostavljati.
Upravništvo "Glas Naroda."
Iz delavskih krogov. Pričetek z delom.
CHICAGO. MILWAUKEE & ST. PAUL ŽELEZNICA JE NAJE-ZOPET 400 DELAVCEV.
Obnovitev plačilne lestvice med Sharon Hoop Co. in njenimi delavci.
PRAZNOVANJE 35.000 GARJEV.
PREMO
Proti
Velike angležke vaje.
NA SEVERNEM MORJU V NEPO-SREDNEJ BLIŽINI NEMČIJE SE JE ZBRALO 310 ANGL. VOJNIH LADIJ.
Največje mornarične vaje, kar jih je bilo dosedaj na svetu.
NEMČIJA POPARJENA. -o——
London, 1. julija. Včeraj se je v neposrednej bližini Nemčije, oziroma na Severnem morju, pričelo zbirati velikansko angležko vojno brodovje,
Dubuque In.. 1. julija. Medtem ko se je te dni naznanilo, da bode Illinois Centra"! železnica najela 8000 delavcev. ki bodo dobili delo v raznih delavnicah imenovane železnice, je sedaj tudi Chicago, Milwaukee & St. Paul železnica najela 400 delavce." za svoje delavnice.
Sharon, Pa., 1. julija. Plačilna lestvica. k t era je veljala dosedaj za p«»-I->o med Sharon Hoop Co. i:i njeni .i delavci jo sedaj potekla. Nek-ri uradniki zatrjujejo, da se pogodba ve<v- ne obnovi, dočim trdijo zopet drugi, da se bode tudi v nadalje de-pod starimi pogoji. Do štrajka e bode prišli), kajti delavci imenova-dnt/.be so zadovoljni s starimi pogoji.
Mahonev City. Pa.. 1. julija. Pre-• -ovo rove od Philadelphia & Rea-: L- roal & Iron Co.. kakor tudi one d T.«.■ 11 i -_r 11 Valley Coal Co.. včeraj /.ve er zaprli. Rovi. v kterih dela naj-n :nj 35.000 premogarjev ostanejo do (5. t. m. zaprti.
Chicago. 111.. 30. junija. Nakladalci tovorov in kit i ki vseh železnic, ki vozijo v Cliicagt). so včeraj zvečer zborovali in pri tem jednoglasno sklenili. da bodo zahtevali od raznih transportnih dru .b. da sklenejo z njimi zj it- dni pogi dbo. Ako družbe v to ne hudo privolile, prično vsi s štrajkom.
A' »lučaju, da pride do štrajka. bode 14.000 delavcev praznovalo. Štraj-kali bodo nakladale! v vseh zapadnih mestih.
Chicago, 111., 30. junija. Jutrajšnji dan so krstili veliki podjetniki z lenim imenom 'Re-Employment Day', kajti kakor oni zatrjujejo, bode z ju-trajsnjim dnem pričelo na tisoče delavcev. ki so sedaj brez zaslužka, zopet z uelom. Vsi veliki tovarnarji so namreč svojeeasno sklenili, da se bodo ravnali po vzgledu stlouiških tovarišev, in da bodo s silo zopet oživili zginolo prosperiteto. Tako je sklenila sedaj Illinois Central železnica, da bode z jutrajšnjim dnevom najela 5500 delavcev, kieri vsi dobe v njenih delavnicah v državi Illinois delo. Tudi v raznih tovarnah, kjer se vliva jeklo se prične z delom, zlasti pa v South Chicagu, kjer so tovarne od Illinois Steel Co. Ta družba bode vsaki teden povečala število svojih delavcev, dokler ..e postane toliko, ka-
Revolucija v Metliki. Resen položaj.
V	VSEH KRAJIH MEHIKE SE JE PRIČELO REVOLUCIJONAR-
NO GIBANJE.
V	nekterih krajih vladino vojaštvo ne
more mnogo opraviti proti u s t a š e m.
NAŠA VLADA.
Washington, 30. junija. Vsled pri prošnje državnega oddelka je voj.u tajnik T a it poslal v minolej noči potrebna navodila brigadnemu generalu Albert L. Meyerju ki je vojaški poveljnik v Texasu. Glasom doposlanih mu navodil bode poslal na vse važne točke ob mehikanskej meji vojaštvo, ktero ima nalogo preprečiti, da bi mcdiikanski vojaki ali pa ustaši ne prihajali pri svojih operacijah na ozemlje Zjedinjenih držav. Vse na-daljne korake zamore imenovani general ukreniti tako, kakor smatra umestnim.
Mexico Ciudad. IMexico. 30. junija. Oiio o čemur so spočetka vladini ča-- .j tisi in tudi vlada sama smatrali za boje z navadnimi banditi, se je počasi spremenilo v revoito in potem v pravo revolucijo. Pobijaj v severnih
Mi
po-taja Jan
za dne-
kor je bilo prod priČetkom krize. * » *
V newyorškem uradu poljedelskega oddelka naše vlade, je naznanil včeraj pomožni komisar, da se povpraševanje po dobrih poljedelskih delavcih vedno bolj množi. Dasiravno se
oziroma vse angležke vojne ladije, bode mnogo mest izpolnilo z brezpo-ktere se mude v bližini Anglije, oziroma v severnej Evropi. Anglija bo zbrala 310 vojnih ladij, na kterih \e 68.000 častnikov in mornarjev. V.:-hovno poveljstvo nad brodevjem je prevzel admiral Lord Charles Beres-ford. Vse to možtvo je v aktivnej službi angležke vojne mornarice.
Toliko vojnih ladij1 se dosedaj Š3 nikdar ni zbralo na jednem mestu, in kakor se poroča iz Berolina, je pri tamošnjej vladi opaziti veliko vznemirjenje, ker je splošno znano, da bo velikanske vaje v prve j vrsti naperjene proti Nemčiji, oziroma vaje pomenjajo demonstracijo proti Nemčiji. Tukajšnje časopisje sicer trdi, da sedanje vaje niso smatrati kot demonstracijo proti vsiljivi Nemčiji, vendar pa marljivo primerjajo nemških 62 vojnih ladij z 310 vojnimi ladijami, ktere so se sedaj zbrale kraj NemJije in ki so last angležke vojne mornarice.
-o-
Mlad morilec.
\ Casoti, Minn., ao zapirli lOletne-k ga dečka Roberta Jardine, ki je ob-dolžen, da je svojega tovariSa Bus-sell St. Johna iz zasede za vratno i ustrelil.
solnimi obrtnimi delavci, bode kljub temu še vedno ostalo mnogo, oziroma na tisoče prostorov za delavce, ki hočejo delati pri naših farmer jih. Delavci, ki govore angleški jezik, dobe na farmah po $18 do $20 na mesec, dočim dobe ^nozemei le po $15 do $18 mesečne plače in vse kar potrebujejo. Lani se ^ b času žetve plačevalo farmerskim delavcem do $25 na mesec. Državni poljedelski oddelek oskrbuje posredovanje za delo na farmah brezplačna.
Cena vožnja.
Dne 8. julija odplnje parnik Laura od Austro-Americana proge is New Torka v Trst ter stane do Trsta
$28.00
ln do Ljubljane
j $28.60.
Vožnji listki so dobiti pri: PRANK SAKSER OO., 109 Greenwich St., New York.
6104 St. Glair Avenue,
< iczeiau
vom bolj nevaren in resen. Včeraj so se nemiri in boji v Torreonu ij Ja-ralu ponovili in vojaštvo, ktero je poslala vlada na lice mesta, ni za moglo proti revolucijonarjcm ničesar opraviti. Sedaj je vlada poslala nadaljue čete v Torreon. Juarezu in Chihuahui je položaj nespremenjen in vojaštvo mora noč in dan čuvati vsa javna poslopja. Iver je položaj p..stal tako nevaren, je dobil mehikanski poslanik za Zj°dinjene drŽave, seilor Creel, ki se sedaj mudi na počitnicah v svojem mestu ■ d svo^e vlade naročilo, da se nemudoma vrne v Washington, kajti njegova prisotnost se zamore vsaki rabiti v YTashingtonu. V ostalem je i... mehikanska vlada prepričana, da s. je pričela agitacija za sedanjo revolucijo na mehikanskem ozemlju, ločim žive organizatorji revolucije v Zj--dinjenih državah. Creel je dobil t..raj naročilo, naj pri washingtoaskej vladi izposluje, da se ti organizatorji Izroče mehikanskej vladi. Nadalje bode naprosil washingtonsko vlado tudi, naj v slučaju, da pridejo kaki meinkanski revolucijonarji v roke < blastim Zjedinjenih držav, slednje izroči mehikanskim oblastim, ali naj jih pa obtoži radi kršitve neutralnos-ti. V Las Vacas, kjer se je ustaja naj-preje pričela, je zopet vlada gospodar položaju. Revolucijonarji so se umaknili v gorovje in sedaj čuva vojaštvo mesto. Vojaštvo je dobilo nalog, naj sledi ustašem v gorovje in naj jim bode vodno za petami, dokler jih. ako bode mogoče, ne vjame. Oblasti izjav-Jjaj0) da hode kazen onih ustašev. kteri jirn pridejo v roke, uprav grobna, di se tako one, kteri se nameravajo revolucionarjem pridružiti, prestraši. V to svrho je sedaj vlada poslala velike oddelke konjiče v gorovje, toda dosedaj vojaki še niso vjeli niti jednega ustaša. Mehikanska vlada še vedno trdi, da so sedanje nemire pričeli navadni roparji z namenom, da bi plenili po bankah in prodajal-nicch. Vsled tega bode vlada proti njim v slučaju, da jih vjame, ravnala, tako, kakor z roparji, ker nikakor ne-če pripoznati, da ima opraviti z revolucijo.
Washington, 30. junija. Tukajšnja vlada skrbno opazuje dogodke ob na-šej južnej meji in upa, da ne bode prišlo do n odnarodnega prepira z Mehiko, kajti odredila je vse, kar je potrebno, da se ne bode kršila neutral no3t. O tem je naša vlada že obvestila rcehikansko vlado.
Čemu se poslanik Creel tako hitro vrne v Washington, se uradoma sicer ne naznanja, vendar si je pa to lahko do miši j ag^rtfei *je namreč za-jedno t^-goliijger države Chihuahua, kjeW^t^tajar feredno -hitro rax-širja. Pred fpair mte^ci je -dobil od mehikanske vlade dopust, da je za-mogel potovati domov in od tedaj naprej je opravljal mehikanske posla-niške posle v tVashingtonu sefior Godoy. V kolikor se je zamoglo dosedaj dognati, so mehikanski revolucijonarji r Zjedinjenih državah poslovali na ta način, da so tiskali faeopi-
Opomin.
Rojake po Zjedinjenih državah kteri dobivajo razna pisma, bodisi z knjige, kakor Kolomanov žegen, a beraška pisma itd., prosimo, da nai dopošljejo pismo z zalepko vred, ali koverto originalno. S tem nam bodo pripomogli, da neke newyorske lopove, kteri nečejo pošteno delati in kruh služiti, pošljemo tja, kamor spadajo — to je v prisilno delavnico. Jeden teh lopovov je delal pred časom v našem upravništvu, a je pri delu spal, ukral naslove in jih prodaja sedaj raznim sleparjem ter še sam rabi. Rojaki, izročite nam par tacih pisem in uverjeni smo, da nekaj časa ne bodete naalegovani.
Uredništvo "Glasa Naroda".
se v revolucijonarnem smislu in da so nakupovali tudi orožje in streljiva v manjših količinah, kar »o kasneje pošiljali skrivaj onstran reke Rio Grande del Norte. Mehikanski urad liiki. kterih naloga je čuvati mejo. trdijo, Ja se je to zgodilo le v malih količinah. Mehikanska vlada trdi, da se je zarota proti njej pričela že •ire 1 letom dni v Misrouriju" in da s. ;e kasneje nadaljevala v Arizoni.
Galveston, Texas, 30. junija. .Semkaj se brzojavlja. da je prišlo met mehikanskimi revo!ueijon-nrji in vojaki do krvavega boja, v fcterem je na obeh straneh padlo mož. Vojaštvo je dobilo povelje, naj revolucijonarje
ikeira,
no pošilja v ječo in naj vsa oride vmak- m v roke. jed na mestu ust rele. Samn vndjc hi radi žive vjeli.
o-:avno ustašev
-o-
Moderni piratja.
Ukradli laiijs,
NA JEZERU SO ROPARJI UKRADLI LADIJO Z VSEM NAKRCANIM BLAGOM.
Roparje so zasledovali in jih po daljšem zasledovanju vjeli.
NA MICEIGANSKEM JEZERU.
Milwaukee, Wis., 30. junija. Ob obrežju inače mirnega Michiganske-_a jezera se je nedavno pripetila pravi' pustolovska dogodba z vsem potrebnim razburjenjem. Ta dogodek se je sedaj zaključil in nas spominja na dobre stare čase, ko so imeli morski roparji še zlato dobo. Vladini carinski pamik Tuscarora je včeraj dospel v tukajšnjo luko, kajti dokončal je vspešno daljši lov na ladijo jezerskih roparjev. Imenovani parnik je namreč lovil Grate Sea.-ey, kteri je v luki mesta Grand Haven, Mich., ukradel in odvedel na odprto jezero jadranko Nellie Johnson, ki je bila nakrcana z stavbenim lesom in ki je last MeCormika iz Chicaga, 111. Imenovani lastnik jadranke in njegova drugova so skušali les prodati, ker se jim pa to ni posrečilo, so jadrali dalje proti Frankfortu, Mich.
Seavey je preje služil na jadranki Nellie Johson. Njegova tovariša, ktere je najel za piratsko vožnjo sta bila William Loquist, ki je bil že v Chicagu radi ponarejanja denarja zaprt in neki Hugh Calton. Ko je kapitan carinskega parnika zvedel o piratih, je takoj obvestil vse rešilne postaje ob obrežju Michiganskega jezera in jih je naprosil, naj mu takoj sporoče, kakor hitro ugledajo pirate. Carinski parnik je obiskal vse polno luk, ne da bi našel ukradeno ladijo Xellie Johnson, toda končno je zvedel, da je ladija usidrana v luki mesta Frankfort, in da namerava v kratkem odpluti preko jezera. Po noči je bila ladija mirna, toda zjutraj so na njej razpeli jadra in skušali pluti preko jezera. Parnik je begune kma-lo došel in jih pozval, naj se udajo. Ko tega niso hoteli storiti, je poslal na ladijo čoln v kterem so bili oboroženi carinski stražniki, ki so sreč-
nn mnSli na 1.J1.'. TT_ 3• • ■
adodarna duma.
TVENA DUMA JE DOVOLILA PRORAČUN V ZNESKU $300.000.000.
Od te svote odpade samo na stalno vojsko $16.000.000
USTRELJEN JETNIK -o
Petrograd. 1. julija. Gcsudarstvena duma je včeraj potrdila predlog oziroma proračun vojnega ministerstva in je dovolila $40.000.000 za nabavo raznih potrebščin za stalno vojsko. Vsa ta svota se porabi skoraj izključno za vojaške potrebščine transbaj-kalskih vojaških posadk, za gradnjo novih trdnjav v Vladivostoku in za prenovitev in gradnjo novih vojašnic na Skrajnem Iztoku.
Duma je nadalje potrdila načrt vojnega ministerstva, kteri določa, da se v letu 1905) za vojaštvo izda nadalj-nih $100.000.000, ktera svota naj se porabi za iste namene in tudi za gradnjo A murske železnice. Tako velikanske priprave v neposrednej bližini Japonske, so dokaj značilne. Vsega skupaj je duma dosedaj dovolila nekaj nad $300.000.000 za vojne pripra-- e na Daljnem Iztoku.
Pri vče ajšnjej seji je duma ponovno izrazila svoje nezadovoljstvo napram velikim knezom, ki služijo v, carske j vojski. Grof Vladimir Bobrin-skij. ki je predsednik dovolitvenega odseka, je izjavil, da je resna dolžnost dume, da zahteva od viade, da naznani carju največje napake v vojski, ktere se pojavljajo v prevelikej avtoriteti velikih knezov. Vojni minister je na to odgovoril, da namerava enr v kratkem uvesti reforme v vojsko.
Kijev, 1. julija. Vojak, ki je bil včeraj na straži v tukajšnjih zaporih za politične zločince, je ustrelil neko mlado jetnieo imenom Ščerstnova. Vojak jo je namreč zalotil pri tem. kako je z drugimi jetniki signalizova-la s pomočjo malega ogledala. Deklica je bila na mestu mrtva.
Iz Avstro-Ogrske. Morilec Potockega.
Razne novosti
iz inozemstva,
V LVOVU, GALICIJA, JE BIL NOVI MAROKANSKI SULTAN
MORILEC NAMESTNIKA POTOCKEGA OBSO-' JEN V SMRT.
Sičinskij je pripoznal, da je samo on
t
odgovoren za umor. VOJAŠKO VARSTVO.
ZAHTEVA OD MESTA TANGIER $100,000 VREDNO DARILO.
Inozemcem v Perziji ne preti nikaka nevarnost; izjava angleške vlade.
RAZNOTEROSTI
PRSTI NA PRODAJ.
Na stotine ljudi hoče predati svoje prste po $300 komad.
Pittsburg. Pa., 30. junija. Nedavno je v tukajšnjem mestu nekemu Josipu Balaucu odtrgalo vseh 5 prstov na jednej roki. Ker pa hoče na vsak način imeti zopet roko z vsemi prsti, je objavil v Časopisju, da plača za vsak odstopljeni mu prst $300. Vsled tega se je javilo na stotine ljudi, ki bi radi prodali svoje prste, samo da izpolnijo roko premožnega Balauca. Nekdo mu je pisal, da zamore denar bolj rabiti nego svoje prste, ker itak nima dela, da bi si z njimi služil kruh. Nekdo drugi mu je ponudil kar celo roko za skrajno nizko ceno aH na "bargain", toda pred vsem je zahteval predujma v znesku $25.
Medtem se je pa Balaučeva roka v tolike popravila, da je sklenil, da bode v nadalje živel brez tujih prstov in tako so oni, kteri so mu ponujali prste, za jedno skušnjo bogatejši.
Lvov, avstr. Poljska, 1. julija. V tukajšnjem mestu se je ravnokar zaključil? obravnava proti maloruske-mn dijaku SiČinskemu, ki je umoril gališkega namestnika grofa Potockega. Umor je izvršil dne 12. aprila, ko je namestnik sprejel deputacijo dijakov. Morilec je bil obsojen v smrt. Med Malorusih je v dnevih, ko se je vršila obravnava, vladala velikanska razburjenost in oblasti so bile skoraj prepričane, da bode prišlo do nemirov, radi česar so se na vse eventualuosti pripravile. V vseh vojašnicah je bilo vojaštvo pripravljeno. tako, da bi zamoglo takoj pričeli z znanim avstrijskim "posredovanjem". Vojaštvo je tudi stražilo vse ulice, ki vodijo do sodišča, kajti tukaj se je nabrala nepregledna množica. med ktero je bilo le težavno vzdrževati mir in red.
Sičinskij se je takoj pripoznal krivim in je izjavil povsem mirno, da je umor skrbno pripravil in vse dobro premislil, tako, da je tudi vedel, kake bodo posledice njegovega čina. Načrt je izdelal sam in radi tega ga je tudi =am izvedel. O tem nista vedela niti njegov brat. niti njegova mati, ktera oba sta bila po umoru, kakor znano, tudi v preiskovalnem zaporu.
PRAZNOVANJE 4. JULIJA.
Obsežne priprave chicaške policije.
Chicago, 111., 30. junija. Tukajšnja policija je s pomočjo ognjegas-nega oddelka odredila obsežne predpriprave, da po možnosti prepreči vsakoletne katastrofe, ki se ponavljajo vsako leto na dan proglašenja ameriške neodvisnosti: 4. julija. Prepovedano je streljanje s topovi, puškami in samokresi v stranskih lili call in dvoriščih, kjer se ne sme raz streljevati tudi takozvanih "firecrackers". Samo na praznih zidi-ščih, na javnih ulicah in v parkih je dovoljeno mladini streljati in tako izraziti svoje navdušenje. Po ulicah je letos tudi prepovedano napravljati velike ognje. Razven tega se v bližini dveh blokov bolnišnic in javnih dobrodelnih zavodov ne sme streljati, ker se s tem jemlje bolnikom mir. Kako bode chicaška mladina zadovoljna s to policijsko odredbo, je še vprašanje.
no prišli na ladijo. Vodjo pirator ao zvezali in ga prekrcali na parnik, in-kar so ga dovedli t Milwaukee, kamor je tndi ukradena ladija dospela. Ako bodo vjetega roparja sodili po obstoječih zakonih, ga zamore jo obsoditi v smrt, toda proti njemu se brezdvomno ne bode tako strogo postopalo, ker je dobo morskih jev Se itak minola.

Denarje v staro domovino
pošiljamo:
z* 10.25.......... Z0 kron
za 20.40 ............ 100 kron
za 40.80 ............ 200 kron
za 102.00 ............ 600 kron
za 203.90 ............ 1003 kron
za 101 * .00 ............ 5000 kroo
Poštariaa je vStefca pri teb vsotah. Doma se nakazane vsote opohmna izplačajo bres vinarja edbitka.
Naše denarne pošiljat izplačaj« e. kr, poštni hranilni urad v 11. de IS. dneh.
Denasje nam poslati je najprffiB-neje do $25.09 t gotovini v pripore-{enem ali registriranem "•As po Domestic PMtil r«* aH na Www Tort Hank Draft F11HX sam^i Ofe,' 1M Ovowvkk St., Kew AM St Glair A**, *
Tangier, Maroko, 1. julija. V tu-kajšnjej glavnej mošeji so včeraj či-tali pismo, ktero jo priposlal sulian Mulaj Hafid. Slednji se v pismu zahvaljuje ljudstvu, ker je njemu bolj„ naklonjeno, nego njegovemu bratu sultanu Mulaj Abd ul Azisu, kteri se je po Ilafidovem zatrdilu prodal kristjanom. Novi sultan zahteva s svojim pismom od prebivalstva tukajšnjega mesta tudi. da iu podari $100.000.
F»s. Mar--ko, 1. julija. Vodja '-te KI Kvar od sultana Abd ul Azisa, Abd ul Malek, je bil te dni v je t po pristaših novega sultana Mulaj lia-fida, ker ni hotel prestopiti k novemu sultanu. Jetnika so nepopisno mučili. Obesili so ga namreč za noge in potem do nezaver*i pretepli.
Lond«m, ]. julija. Angležka vlada je odklonila prošnjo perzijske vlade, ki je želela, da se jej izroče oni Perzije!. kteri so povodom zadnjih nemirov pribežali v angležko poslaništvo. Istodobno je angležka vlada tudi protestirala, ker je perzijska vlada poslala v "neposredno bližino angležkega poslaništva v Teheranu vojaštvo. Sedaj je ministerstvo ino-stranih del izjavilo, da bede pribe-žale Perzijce le tedaj izpustilo iz poslaništva, ko bode perzijska vlada jamčila, da se jim ne bode nič zalega zgodilo. V Perziji so še vedno nemiri na dnevnem redu.
Rešt, Perzija, 30. junija. Med perzijskimi kozaki in revolucijonarji je prišlo včeraj tukaj do bojev, ker so vojaki dobili nalog, da zapro nek političen klub. Na obeh straneh je bilo več osob ranjenih.
V perzijsko luko Enzeli ob Kaspi-škem jezeru je dospela ruska križar-ka Kiasnovodsk.
La Gr?nja, Španska, 30. junija. Včeraj so krstili sina španske kraljeve dvojice, kteremu so dali ime Jaime. Slavnost je bila velikanska, kakor so vse španske sla vnosni. Kraljev prvi sin je tej slavnosti prisostvoval v naročju svoje dojilje in je ves čas jokal, dočim je bil njegov mlajši brat zelo miren.
Trideset dečkov ušlo.
Baltimore, Ml., 30. junija. Trideset dečkov, ki so bili zaprti v zavoda za poboljševanje dečkov države Maryland, je včeraj srečno ušlo in sicer po vspešnem boju z čuvaji. Vse je prišlo nepričakovano in sicer nele za paznike, temveč tudi za dečke. Včeraj zjutraj, ko bi se morali dečki igrati, so jim to prepovedali, ker se dan preje nisc ravnali po predpisih. Vsled tega s se dečki posvetovali,
nakar je odsrd starejši deček na dvo-	- _______________
rišČe, od kjer je prinesel močan lesen j žbe. Parnik je ostavil New York 2. droji, z kterim so vrata odprli. Paz- j maJa ^ Je odpeljal za $200,000 bla^
HONDURAS POŠLJE NEWYOR-ŠKE DEFRAVDANTE NAZAJ.
Odredba predsednika Davilla.
Puerto Cor tez, Honduras, 30. jun. Predsednik republike Honduras, sefior Davilla, je odredil, da se znane newyorške begune, Francis B. Bai-leya, njegovega brata Charles Bai-leya, kapitana Albert Oxleyja in ne\vyorškega policijskega poročnika Peter \V. Berryja, izroči Zjedinjenim državam. Oba prvoimenovana sta bila predsednik, oziroma tajnik ban-kerotne Export Shipping Co., ki je bila inkorporirana v državi New Jersey. Oxley je bil kapitan parnika Goldsboro, s kterim so imenovani ušli in odpeljali seboj blago, ki je bilo last imenovane bankerotne dru-
nikc so dečki obdelovali z kolmi, ktere rabijo za žogo in polej tega so metali na nje tudi opeko in na ta naču< i-ecao prišli na prosto, kjer so se na vse strani razdelili. Sedaj jih zasleduje policija, to Z- do danes Še ni ni-jednega vjela.
*m^ ■ — - ■	-ii-i-i-n-ii-innnn n n.nivm.
POZOR!
V * zalogi "Glas Naroda" je izšla podnSna knjižica, ki obsega 54 strani j, z naslovom; Kako se postane amsriški državljan? Ker je knjižica jako potrebna in koristna, naj jo takoj naroči vsak rojak. Stane samo 5 centov, ktere poOjite v poftnik znamkah« •
10® OresBwieh St., New York, K. T. državam.
■r-jfM.:
. Jt! -

ga, ktero je dobil Bailey na goljufiv način.
Blago so izkrcali v Puerto Cortes, Honduras, kamor je parnik zajedno z beguni bežal in potem so tudi ime. parnika spremenili in ga vknjižiK kot hondursko ladijo. NewyorSke oblasti so o tem obvestile washing-H tonsko vlado, ktera je od vlade republike Honduras zahtevala, da tje-kaj došle begune prime in jih polije nazaj. Jetniki so sedaj zaprti v konzulatu Zjedinjenih držav v Puerto/ Cortez, *od kjer jih poSljejo v Ne^ York, kakor hitro odpluje tjekaj p^vi parnik. Predsednik republike duras je nadalje odredil, da se/ njeni parnik Goldsboro izroči /V no s vsem ukradenim blagem
7
\ MMM
"GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.)
Owned snd pnbliahed by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.) FRANK 8AK6ER, President. VICTOR VALJ A V EC, Set retary. LOUIB BENEDIK, Treasurer Flace of Basinet® c»: the corporations ad addressee of above officers: 109 Greenwich Ihiit, Borough of Manhattan, New York Olty, N- Y.
je že krepl;ot zdravo dihanj« in je poklicala:
4 * Nace! Nace, ali spiš T"
leto velja list za Ameriko in
Canado .......
pol leta.......
Teto sa mesto New York . pol leta za mssto New York Evropo za vse leto . . . „ pol leta
$3.00 1.50 4.00 2. (KI 4.50 2.50 1.75
f„ ,, eetjt leta .... 1.75 Evropo pošiljamo skupno tri številke.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vaemai nedelj in praznikov.
«GLAS NARODA"
("Voice of the People") Lseoed every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
^Advertisement onfagreement.
šlo prav gotovo tako daleč, da bodo nasi milijonarji zahtevali, da skrbi naša vlada za to, da se Mehiko priklopi našim državam "v varstvo kapitala iz Zjed. držav".
Liberalno gibanje v Mehiki v resnici nima večjega sovražnika, kakor so baš Zjedinjene države, ktcnh koristi so v neposrednej zvezi z onimi naših kapitalistov, ki poslujejo v Mehiki Ako postane sedanje revolnci-jonarno gibanje pri naših južnih sosedih v resnici resno, potem smo lahko uverjeni, da bode tudi naša vlada tam kmalo pokazala svoj ^liv. Storilo se bode namreč vse, samo da se iHHuaga Uiazu vzdržati se na knnilu.
Tempereačno gibanje.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi k rnja naročnikov prosimo, da se nam tudi pr*sjAr»Je bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite naslov. "GLAS NAKODA"
108 Greenwich Strett, New York Citv. Telefon: 1279 Rector.
Revolucija v Mehiki.
Nemiri v sosednej republiki Mehiki. o ktenh se je zadnje dni poročalo, so izdatno resnejši, nego je bilo domnevati po prvih tozadevnih poročilih.
Že iz dejstva, da so se nemiri pričeli istočasno na raznih po več sto milj jede" od druzega kraja oddaljenih prostorih, nam dokazuje, da tu nekdo skrbi za red; še bolj pa kot to nam dokazuje strah vlade in vseli mehikanskih oblasti, da se je tamkaj v resnici pričela prava revolucija, ktera tudi kapitaliste v Zje-dinjenih državah dokaj vznemirja.
Za sedaj je naravno še nemogoče dognati, pomenjajo-li sedanji nemiri prvi poskus liberalne Ltranke pregnati vlado sedanjega predsednika Porfirio l >iaza, ktera je docela v slu-. &bi kapitalistov iz Zjedinjenih držav. Morda je tudi namen sedanje revolucije poboljšati splošne socijalne in politične razmere, kajti nezadovoljnost med prebivalstvom postaja vedno večja in to velja tudi o sovraštvu Mehikancev napram vsemu, kar je tujega.
To sovraštvo do tujcev je nastalo iz socijalnih razlogov. Kapital iz Zjedinjenih držav je našel v Mehiki najboljša tla in zajedno z vlado našega kapitalizma je prišla v Mehiko tudi on.* brutalnost, ki je pri nas na dnevnem redu pri vseh velikih podjetjih. Z isto brutalnostjo, kakor se postopa pri nas proti delavcem, se je pri nas pričelo postopati tudi proti mehikanskim delavcem. Kako ravnajo naši lastniki rovov in rudnikov 8 svojimi delavci, je vsakemu slovenskemu Američanu dovolj no znano, kedor je čital svoječasna poročila iz Colorada in Idaho. Tako postopanje s delavci se je pričelo sedaj tudi v Mehiki, ktera dežela je svetovno-znana radi svojih mnogoštevilnih rudnikov. Brutalno postopanje z delavci je pa tudi v Mehiki vzbudilo delavsko zavest in sovraštvo do vsega, kar prihaja iz Zjed. držav.
Predsednik mehikanske republike, Porfirio Diaz, je pa direktno in in-direktno plačani agent naših kapitalistov in liberalno gibanje, ktero je naperjeno proti korupciji imenovanega Diaza, je naravno to dejstvo pričelo rabiti kot svoje najboljše agi-tacijsko sredstvo. Posledica tega je bila, da je ljudska masa pričela v Diazu poznr.ti zagovornika inozem-cev, kteri so največji nasprotniki Mehikancev. Ker je liberalna stranka zahtevala v svojih listih gotove socijalne reforme, je sedaj večina mehikanskega ljudstva prepričana, da ao pristaši liberalne stranke njihovi pravi zastopniki.
Diaz je liberalno gibanje z vsemi mogočimi sredstvi preganjal in zatiral in se pri tem ni oziral,ako so bili njegovi nasprotn'ki na najbrutalnej-ši način umorjeni, ali pa ako so morali za dolgo časa deželo ostaviti. Pri tem mu je naša vlada, kot zastopnica v Mehiki naloženega našega ■ kapitala, vedno pomagala. V Los Angeles, Cal., so trije zastopniki liberalnega gibanja v Mehiki že tri leta zaprti kot politični zločinci. Me-hikanska vlada zahteva, da se jej vsi trije izroče in je vložila proti njim vsakovrstne fingirane obtožbe. Vse tri bi naša vlada mehikanskej že davno izročila, ako bi naše delavstvo v Califomiji ne najelo najboljše odvetnike za obrambo nesrečnih žrtev io Diaza. 4 Jfl	l
Z vsakim dolarjem kapitala iz Zje-držav in z vsako koncesijo, podeli Diaz kot izdajalec svoje dežele kapitalistom iz Zjedi-f!r£av, narašča vpliv naš« re-Mehiki, in končno bo pri-
V kratkem času so naši temperenč-niki dočakali kar dvakrat občutne poraze, tako v Tennessee in preje v Georgiji. V Tennessee so volili tamošnji državljani zvezinega senatorja in njihovo geslo je bilo: uvesti po vsej državi probicijo, dočim so imeli dosedaj le takozvani Local Option v posameznih countyjili. Pri volitvah je zmagala slednjeiraenova-na stranka z veliko večino, dc.siravno so se tenipercnčniki borili \\ vsemi sredstvi, ktera so se preje vedno dobro obnesla. Pri tem so nastopile naravno ženske kot najboljše agita-toriee, ktere so zopet stale na voliščih in prepevale pobožne pesmi. Sedaj niso imele te pesmi nikakega uspeha.
To znamenje je z veseljem pozdraviti. Dva taka poraza tekom meseca dni nam dokazujeta, da se je pri-relo prebivalstvo zavedati in da se naveličalo svetohlinstva in skrivnih lopovščin. Uspeha v Georgiji in Tennessee bodeta na pristaše državljanske svobode ravno tako vplivala, kakor na prestrašene temperenčn ike, kteri so bili po dolgej vrsti z; nag sedaj končno poraženi, kar so že davno zaslužili.
Znano je, da imajo pri nas ženske na vsakem polju največji vpliv in tako je pomoč ženskih agitatorjev tem-perenčnej stvari najbolj pomagala in, >d teli agitatorjev je imelo tempe-reneno gibanje največje koristi in uspehe. Skoraj bi lahko trdili, da bi iz temperenčnega gibanja ne bilo ničesar, ako bi se za to stvar ne zavzele ženske. In vsled tega se je v gotovih krogih pričelo delovati na to, da bi se sedaj pričelo tudi protitem-perenčno gibanje na ta način, da bi pri tem imele ženske glavno besedo.
Samo možki ne morejo pričeti z uspešnim bojem proti fana.tičnim tem-perenčnikom, ki se skrivajo v ženska krila in radi tega si je treba tudi na nasprotne j strani omisliti pomoč žensk. Radi tega se sedaj že povsodi po deželi organi:tujejo proti-temperenčne lige, kterih člani so naravno večinoma ženske.
Na Stoklasevini je tisti večer že vse spalo, kakor je po navadi hodila vsa družina zgodaj k počitku in je prav tako zgodaj vstajala. Na domu je gospodaril Nace s svojo staro materjo, gluho in od starosti otročjo žensko. Mogoče je bilo zato v njem toliko samovolje in mogočnosti, da se ni mogel ponižat: pred nikomer, prositi nikogar, in da ni imel dekleta. ker se mu je zdelo prenizko, da bi jih prosil ljubezni.
Ali Nace je bil zaljubljen r lepo Lenko, čeprav si tega ni hottl priznati.
V nedeljo jo s stolom napade. Me-lajneževcga Martina samo zavoljo njenje. ker se je vsedel oni na njeno st ran in jo objel okoli pasa. Dobil je zato nož v roko. Zato ga je bilo sram in silno ga je jezilo, da ga je videla Lenka slabega in ponižanega, da mu je ovila roko in ga peljala iz oštarije, ker je bil sam ves omamljen od bolečin.
Ves teden je ni hotel videti, in ko je šel nocoj spat, ga je vlekla silna želja k Lenki, da gre in jo poišče ter se ji razodene. Rekel bi ji, da brez nje mu ni življenja in veselja, prav kakor je bilo zapisano na tistem odpustku, ki ga je kupil na Planici za njo, a ki ga ji ni hotel dati:
Lenka.
(Konec.) IL
Lenka je bila dekle, da malo takih. Pet jih je bilo na domu, vse mlade in močne, zato je oče, stari Lorin, hotel, da se pomože. Vse bi bil rad dal od hiše, samo Lenke ne. Hodila je z njim orat in kosi.t, hodila je z njim na semenj po konje in bila je v vsem fant.
Mladi vaščani so letali za njo, ali bali so se je, ker so vedeli, da Lenka neče z njimi, in zdelo se jim je, da ima že izbranega, da Trna že Stokla-sovega Načeta.
Sijala je luna na vs<j in vse je bilo tiho. Vasovalcev ni bilo, samo Lenka je ostala na tratil pred hišo in čakala.
Čakala je, ako bi morda prišel vsejedno k njej Stoklasov, ki so ga v nedeljo oklali zavoljo nje, in ki ga je spremila domov. A vedela je, kako ponosen in samsvoj je Nace. Nikdar je še ni sam ogovoril, in še v nedeljo, ko je raztrgala svojo svileno ruto in mu obvezala rano na laketu, jo je gledal jezno in kljubovalno ter ni vso pot spregovoril besede.
Sedela je na travi in srdito trgala predpasnik, ali bilo je že popolnoči, in sedaj je vedela, da Stoklasovega ne bo od nikoder. Vstala je in se za-mislila.
Kaj naj storit Ali ga naj gre klicat? Šla je na vas in se ustavila pod lipo, v globoki senci, ter se ozrla proti Stoklasovi hiši. Bila je temna in tiha. Lenka je zavriskala in se nato potuhnila k zemlji. Od nikoder ni bilo odgovora in od jeze se je ugriznila v ustnice.
Potihoma in polagoma je vstala ter odšla od lipe proti StoHasovim. Sla je okoli hiše in se.nstavila pod skednjem, kjer je vedela, da leži Nace. Stopila je na lestvico in tiho kolikor mogoče začela stopati navzgor in se
Ni brez tvojega mi srčka
nič veselja za-me — in brez tvojih rdečih ličec žalost me objame.
Ali vse to je bilo skrito v njem, in ko je legel, so mu bile vse misli pri Lenki, in mislil je, kako so se ji tresle vroče in mehke roke, ko mu je zavezovala rano na levici, kako mu je dobro in sladko dela njena bližina, in kako so ji drhtela in valovala nedri-ja pod srajco, ter je bila ruta še vsa gorka in dišeča, ko jo je vzela izza vrata.
Ležal je in svojih misli ni mogel odtrgati od nje; bilo je gotovo v njegovem srcu, da jo poišče in jo vzame.
Zaspal je že, a jezik mu je v sanjah izgovarjal njeno ime, zakaj zopet sc mu je zazdelo, da mu Lenka odvezuje rano, in neizrekljivo prijetno in ugodno mu je pri srcu. Tudi rana ga ne boli, ampak občutek je gorele in mehek, kakor bi ga kdo božal. In zato spregovori: "Lenka! Lenka!" A zdaj se mu zazdi, da ga dekle kliče:
"Nace! Ali spiš?"
Zato odpre oči in vnovič zakliče:
"Lenka!"
Zasliši, da se je nekdo zasmejal na lestvi, in Nace se popolnoma zbudi in skoči pokonci.
"Lenka, ali si res tit" Skoči k odprtini, in pod njim se zasmeje in zakliče vesel dekliški glas:
"Pojdi za menoj! Ne upam k tebi!"
Fant skoči po lestvi navzdol in bela krila trepetajo pred njim, Lenka se mu umika in teče čez vrt, in Nace gre za njo. Nenadoma planeta drug drugemu v naročje in se obja-meta.
"Lenka, ali si res moja t" Ali zdaj se je v dekletu vzbudila kljubovalnost, udari ga po licih in zmaje z glavo: "Nisem, ne!"
Prime ga z obema rokama za lice in kliče:
"Nisem, ne! Nisem, ne!" A ne utegne govoriti, zakaj njene ustne so žejne, in vsa se vsesa z njimi v njegove. Fant jo drži objeto in stiska na-se, vzdigne jo in bodi z njo po vrtu.
"Ti punca ti, ali res misliš, da te maram V."
Objema jo in se ves trese sreče in veselja.
"Ti punca ti!"
A vsenaokoli je noč, tiha noč, žive duše ni, le dva mlada zaljubljenca hodita po vrtu in grulita in se ljubita kot dva goloba. Na nebn sije ščip, in med drevjem se ozira skrivaj nanja.
"Ti punca ti! Ali 6i res moja t" "Nisem, ne!"
In Lenka objema fanta in ga poljublja in sama ne ve, kaj govori. * • •
Babi Repica in Repčnica sta si bili ravno v laseh. Dodobra sta se premikastili in nakričali, ko zasli-šita znova vpitje na vasi. Za roko se primeta in stečeta po griču na-vzdoL
"Ali boš ostala zadaj t" kriči Repica. "Ali si apaš na vas, vsa strgana, saj še pri maši nisi bila!"
"Ti ostani, ti!" npije Repčnica. "Ti, ki si včeraj pri Stoklasovib ukradla povesmo prediva in dve klobasi!"
In babi tečeta in se držita
roke.
Po vasi pa hodi pet ali sedem o-trok in vpijejo: '' Lovrinovo Lenko Sferno, ki ee je
oblastno rdeči, debeli bučman.
Kdor izmed mladih vaščanov to sliši, se nasmeje in dobro se mu zdi.
"Prav mu je! Da bi je le nikoli ne dobil!" pravi Melajncžev Martin in misli s tem Stoklasovega Načeta.
"Ov, ov, ov", se čudi Repčnica, ušla je!"
Tako počasi govori in se zadira, kot bi jedla kislo repo.
Repica pa teče po vasi in upije: "Jej, jej, jej! Zakaj pa ne! Naj ga vzame, oj, koliko imajo klobas na Stoklasevini! Same klobase bo lahko jedla, pa prešičeva rebrica. Oj, jej, jej!"
Pri Lovrinu pa se danes hudo kregajo. Hiša je glasna in vse buči v njej kakor v uljnjaku.
Vse hčere so nad očetom in silijo vanj, da bi ga kmalo opikale.
"Zakaj ste pa takšni! Pustite jo, naj se omoži! Saj se bomo tudi me!"
In potem pride še Stoklasov Nace
v hišo.
"Stoklasov je tukaj!" zavrešče in gledajo mladega fanta. Sram ga je, in ves je rdeč in skoro se trese.
"Oče Lovrin", pravi, "zakaj pa ste hudi na Lenko T Kar zlepa mi jo dajte, če ne, uideva v Ameriko. Oba."
Stari Lovrin odpre usta, da se mu vidi edini rjav zob, in kar boji se mladega Stoklasa, ki stoji tako močan in in odločen sredi hiše.
"Kar dajte mi jo! Saj nič nečem, samo njo! Pri nas je in se joka. jaz pa tega ne bom poslušal."
"Ej, Nace, saj nisem hudo mi-
. i
ko sva se spoznala in si poslala prijatelja. Sešla sva se prvič pri nekem mojem sorodniku. Ta je imel prav lepo hčer, ktera je naredila globok vtis na Inzarova. Povedal sem mu, kaj sem opazil. "Motite se", mi je odgovoril; "moje srce ne Čuti nič do tega dekleta. Takoj bi odšel, če bi bilo tako. Nisem namreč mož" — tako je rekel sam — "kteri bi svojo dolžnost daroval svojim čuvstvjc&ri Bolgar sem", je še pristavil, "in ruska ljubezen bi me vkovala v okove."
"In torej?" zamrmra Helena in odmakne glavo, kakor tisti, ki se boji, da bi dobil udarec, a roke vendar ne izmakne Brzenjevu. "In vi mislite --"
"Mislim, da je zdaj moje takratno mnenje na svojem mestu."
"To se pravi — vi me umorite, Ker me pustite toliko čakati."
"Hočem reči, da čuti Inzarov v sebi tako nagnenje in je odločen — bežati."
Helena povesi glavo, kakor bi hotela skriti rudečico, ktera se ji je razlila po obrazu.
"Andrej Petrovič", reče Brzenjevu in mu hudo stiska roko, "dobri ste kakor angelj! Pa povejte mi: ali od nas ne bode vzel slovo?"
"O, mislim že. Nemogoče je, da bi odšel brez njega."
"Recite mu, naj pride", vzklikne Helena. "Le recite mu!"
Ubogo dekle ne more več zadržati solz in naglo pobegne v svojo sobo.
"Kako ga ljubi!" misii si Brze-n je v in odide počasi domov. "Je-li res mogoče? In tako strasno — tega bi ne bil verjel." Lahna ljubo-
zaZJedlnjcne države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa.
Snkorporlranodneai. Januarja IOOJ v državi P»nnaylvanlR1
» ■ o-o ■ ■ ■ .
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, P*. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kan«. L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ANTON OŠTlR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHlČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, l^w KAROL ZALAR, L nadzornik, p. o. Box 547, Forest City, Pa. i FRAN KNAFELJC, n. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Bral. dock, Pa.	.g
FRAN ŠUNK, ITI. nadzornik, 50 \tm St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVJTI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kans. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 6*2, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. 0. Box Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
1
slil", se smeje starec. "Saj nisem sumnost se mu prikrade v srce.
hudo mislil. Osemsto bo imela, pa tako balo kot še nobena v vasi. Zalo, ker je Lenka, in ker imam oba rad."
Prihodnjega dne pride Inzarov k go spe j Sta kov na poslednji obisk, ! , Bila je ravno neka gospa iz soseske ' pri nji. To je bilo v začetku za He-;
f
ee in še vedno stiska pest. Misli, da j mora biti še vedno jezen, pa se sme-ie nehote.
"Jaz tudi tako mislim", pravi Na-jleuo srečno naključje; vsa kri ji je
silila k srcu. ko je slišala zvati ime mladega Bolgarja. Do zdaj jo je bila mučila misel, da bi znal od nje brez
"Oča Lovrin, če prav nič ne daste, , zadnje besede, punco imam pa tako rad, da sam ne j Tudi Inzarov je bil razburjen. Izvem, kako. Še vas imam rad, ampak ( ogibal se je Heleninemu pogledu. Lenka bo pa moja, če ne, pa greva v Ameriko."
"Kam bosta hodila!" zakriči oča Lovrin. "Tukaj bosta živela in zemljo obdelavala in otroke redila. Pojdi domov po Lenko! Se enkrat jo moram natepsti, potem naj pa bo v božjem imenu tvoja."
In fant gre po Lenko in ji pove. Vrneta se pred starega in ta tepe svojo hčer z desnico, boža jo pa z levico, in solze mu tečejo po obrazu.
"Lenka, Lenka, torej od mene stran hočeš!"
Dekle se pa že oklepa Stoklasa gorečega in šepetajočega:
"Lenka, Lenka, zdaj si pa le moja punca..."
* * *
Poteklo je nekaj let potem, in na Stoklasevini je vse živo. Toliko je že drobiža, da jih ne moreš prešteti. Stari Lovrin pa ziblje enega v zibelki, drugega na kolenih, tretji pa mu sedi na hrbta.
"E, vsejedno nisem prav naredil", pravi starec. "Kam pa bomo s to drobnadjof "
ustavila v temni odprtimi. Zaslišala J zgubila. Nikjer je nL
tf
Pred nevihto.
Novela.
Ruski spisal Ivan Turgenjev.
Nekega jutra stopi Inzarov v Brze-njevovo sobo in mu naznani, da se hoče vrniti nazaj v Moskvo.
"Ali je mogoče! V najlepšem letnem času se vrniti v mesto T Kaj hočete tam T Nepričakovani odlok — vendar niste dobili slaba poročila T" "Ne, nikakor ne, toda ne smem več ostati tukaj!" "Čemu nef"
"Ne silite v me, prijatelj. Težko mi je, da vas moram zapustiti; toda moram.''
Brzenjev ga pazno ogleduje. "Vem, da vas ne morem prepro-siti; torej je za vas reč gotova t" "Nepreklicno!" pritrdi Inzarov. Kakor hitro je Inzarov zapustil sobo, vzel je Brzenjev klobuk in je hitel k Stakovim.
"Imate mi zopet kaj novega povedati?" vpraša ga Helena. "Da; kako ste uganili!" "Vsejedno kako; le govorite. Kaj mi imate povedati t"
Brzenjev mu pove, čemu se je odločil Inzarov. Helena obledi. "Kakšen pomen ima ta naglica t" vpraša naposled.
Kakor veste, nima Inzarov navade zagovarjati se o svojem dejanju. Vendar mislim — vsedite se, gospodična; videti je, da vam postaja slabo. — Uverjen sem, da vem sa vzrok tega naglega odpotovanja.
"Povejte mi, kaj jet" vpraia Helena živahno in — še sama ne opazi — prime Brzenjevovo roko.
"Kako vam naj raztobnaKmt Sfo-iajte, kaj ee mi je preteklo pomlad prigodilo s Insarorom, v onem Seen,
"Bi-li bilo mogoče, da bi kar tako odšel?" vprašalo se je dekle v mislih.
Res je vstal in se hotel posloviti; brž se mu približa Helena in ga pelje k oknu. Gospa Stakova in njena prijateljica ste bili v jako živahnem pogovoru o nekem novem kroju.
"Poslušajte me", začne Helena naglo. "Vem, čemu odpotujete; gospod Brzenjev mi je izdal vzrok. Prosim vas, rotim vas, gospod Inzarov, ne zapustite nas danes. Pridite jutri zopet, nekoliko prej, proti jed-najsti uri — moram govoriti z vami!"
Inzarov se prikloni molče.
"Pričakovala vas bodem", pristavi gospodična.
"Mi daste svojo besedo t"
Inzarov se zopet prikloni, a molči. V istem trenotku hoče gospa vedeti, kakšno mnenje o novem kroju ima hčerka. Helena mora k mizi. Bolgar pa zapusti ves zmeden salon, ali pravzaprav od tihotapi se in ne pozdravi nikogar.
Vseslovanski kongres.
"Češkoslovanski kor. urad" javlja, da bodo tudi Poljaki sodelovali na vseslovanskem kongresu. Ruski general Volodimirov je bil teh dni v Varšavi in Krakovu in je nagovoril poljske politike na ta korak.
Najmlajši španski rekrnt.
je princ Asturski in prestolonaslednik španski, enoletni sin kralja Alfonza. Nedavno, ob obletnici svojega rojstva, je dobil rekrutsko uniformo in vpisan je v knjigo rekru-tov kraljevskega polka. To je bil za dvor prazničen dan. Najprej so v spremstvu dvora in vojaških dostojanstvenikov nesli malega princa v cerkev, da je bil v uniformi pri maši. Po maši je bil slovesno proglašen rekrutom.
Vse parobrodne družbe so znižale cene za prekmorsko vožnjo.
Kdor rojakov želi potovati v staro domovino, naj se v tej zadevi obrne na
H RAIN K SAKSER CO.
109 Greenwich Street,	NEW YORK^CITY-
6104 St. Clair Ave., N. E.,	CLEVELAND, O.
G. J. Z., Ely, Minn. Vašega dopisa ne moremo priobčiti, ker je malovažen in skoro brez vsebine. Pišete samo znane stvari, ki so bile že »tokrat premlatene. Pa drugič kaj boljšega. Pozdravljeni!
G. J. M., Pueblo, Colo. Enakih stvari ne priobčujemo. Če imate z ljudmi kaj poravnati, naredite skri-vej; če boste razglašali in trobili v svet, boste vedno "ta kratkega'* potegnili. Sicer pa brez zamere!
DOLENJSKI CVICEK — RIKT. —
Veselo naznanilo prijateljem pristne dolenjske kapljic.. Tvr^ka C. Butcher, 56 Warren 8t., New York, je importirala
--rdeče dolenjsko in
belo vipavsko vino — — in je prodaja na drobno in debelo po e~li Ameriki v posodah in steklenicah.
Toč-a , •-strežba	Zmerne nrcie
G. F. V., So. Lorain, 0. No, da se Cviček je s TrSke gore nad Kifflcem. le kaj hudega ni pripetilo in da so
LISTNICA UREDNIŠTVA.
G. Josip Zavrl, Forest City, Pa. K vojakom se sprejemajo mladeniči od 18. do 35. leta. Kdor se oglasi za vojaško službo v Zjed. državah, mora znati vsaj toliko angleščine, da razume povelja pri vežbanjih. Brez znanja angleščine Vas ne morejo sprejeti. Ni Vam pa treba biti ameriški državljan. Kakox hitro pa prisežete na zvezino zastavo, ste državljan ameriške icpublike. Ameriški vojak je vse kaj druzega kot avstrijski; z njim se postopa kot s prostim človekom, ne pa kot z osobo, ki ni druzega kot orodje takozvanih evropskih " častnikov ". Če ste izvedli vse gori navedene pogoje, se lahko oglasite pri naborni komisiji. Ne vrjamemo, da bi bila naborna komisija v Forest City, pač pa je gotovo v Carbondale ali pa Scranton, Pa., kjer lahko zveste za vse podrobnosti. Oglasite se pri United States Recruiting Station.
G. J. K, Pueblo, Colo. Prejeli smo že dopis iste vsebine, torej Va-Sega ne moremo priobčiti. Pošljite kaj ob drogi priliki. Zdravil
harmonike še cele, pa je dobro. Pomoti se lahko; menda, da radi onega dopisa niste prizadeti. S pozdravom 1
Mrs. M. H., Cumberland, Wyo. Zal, ni za list. Pustite pijance, naj ležijo v onih prostorih, kakor ste omenili. Zdravi!
G. J. J., Niagara, Wis. No lepa bi bila, če bi še norosti iz Kranjskega priobčevali. V Ameriki imamo enakega dovolj. Sicer itak veste, da se med poštenimi ljudmi kaj takega ne pripeti. Zdravi!
G. F. M., Moon Run, Pa. Enak dopis, kterega priobčimo jutri, nam je poslal že drug rojak. Hvala!
G. M. Š., Irish Riple, Pa. Z omenjeno zadevo ini nimamo ničesar opraviti. Obrnite se na imenovanega društvenega tajnika še enkrat in zahtevajte svoje, če ste upravičeni. Če Vam društveni tajnik ne odgovori, obrnite se na predsednika jedno-tinega porotnega odbora, ki je v listu "Glas Naroda" priobčen.
G. J. R., Ramey, Pa. Vaš dopis nam je skoro nerazumljiv. Če hočete omenjenega uzmoviča dobiti v pest, dajte oglas v list in morebiti se kdo oglasi, ki ve, kje sedaj stanuje.
POZDRAV.
Ker pri odhodu v staro domovino nisva se mogla osobno posloviti od znancev in prijateljev, pozdravljava vse Slovence in Slovenke po širni Ameriki; objednem pa tudi vsem priporočava g. J. Kompareta v So. Chicago, 111., ker pri njem bo vsak dobro postrežen. Vsem skupaj kli-čeva: Na svidenje 1
New York, 30. rožnika, 1908.
Fran in Alojzija Pajer.
m« I^M ■ rmrmi-
Naročila sprejema; PRANK PODGORŠEK, 217 East 22nd St., New York, N. Y-
KAJENAKILO IN PMPOROČILO.
Sojskom v BveleUm, Mina., t» ofcoliffj naznanjamo, da je is tamofejl okraf maš ssstepaik
ME. OSO. KOTZK, 7. O. B«C 641,
Mm J« s nami t svtsi, ca vse® i plo prlfoiroi—in.
Framk Sftkanr 0#.
1 »r (
NAZNANILO.
Slovensko katoliško podporno društvo SV. JOŽEFA št. 12 J. S. K. J. za Pittsburg, Allegheny, Pa., in okolico ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
Društvenikom se naznanja, da. bi ee istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležili, naj svojo mesečino na nekterega is-med izvršujoči uradnikov pod spodsj navedenim DAslovom dopošiljajo.
Pri redni drustve<ni seji dne 8. dec. 1907 izvoljeni so bili sledeči uradniki za /eto 1908:
Predsednik Fran Kresse, 5106 Natrona Alley, Pittsburg.
podpredsednik Ivan Borštnar, 68 Spring Garden Ave., Allegheny.
L tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny,
"TI. tajnik Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny.
Blagajnik Ivan Arh, 79 High 9L, Allegheny.
Delegat Ferdinand Volk, 122 42nd 3t, Pittsburg.
Odbor:
Ignac Derganc, 58 Troy Hill Road, Allegheny.
Anton Lok ar, 28 Troy Hill Road, Allegheny.
Fran Hrovat, 5103 Butler Street, Pittsburg.
Jakob Lanrič, 5106 Natrona Alley, Pittsburg.
Ivan KašČek, 2 Wster Alley, Allegheny.
Ivan Mastnak, 49 Perry St., Aleg-heny.
NAZNANILO Df FUPOBOČILO. Rojakom Slovencem ▼ Olaridga, Fa, naznanjamo, da je sa tamoftajf okrs* asi zastopnik
Mr. JOHH BAT1UH, P. O. Box 487, Olarid«* Pa., tar pt »Jakom toyia
Jugoslovanska
Katol. Jednota.
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
o-o-- ■
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, I1L Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu Evropi.)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. 0. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI: predsednik nadzornega odbora.
P. O. Box 57, Brad-
IVAN GERM, 'ioek. Pa.
ALOJZIJ VIRANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globs Street, South Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, ni. nadzornik, P. O. Box 641, Eveletb, Minn.
POROTNI ODBOR.
MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Jalumet, Mich.
IVAN KERŽIŠNIK, n. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, DX porotnik, 719 High St., \V. Hoboken, N. J.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Joliet, 111.	1	. ^
Krajevna družtva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe ndov "n drage listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
D name p..šiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOl ŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljat .e tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj ?e pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR 115 7th St., Cab*met, Micb. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko ^ je z južnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo 15 Slovencev in 10 Hrvatov.
O morilcu dekena Erjavca. K poročilu o aretaciji morilca vipavskega dekana nam je pripomniti, da ga ni zaslišal policijski uradnik Titz, mar-ver policijski koncipist dr. Ternovec Temu je morilec priznal, da se piše Pangerc, da je oženjen, oče dveh otrok, ločen od svoje žene, po poklicu ključavničar in sedaj brezposeln Sprva je trdovratno tajil vsako krivdo, ko mu pa je dr. Trnovec odločno zabrusil v obraz: "Vi ste dekana zabodli s škarjami!" se je Pangerc jel tresti in je polagoma vse priznal. Pri zaslišanju v ponedeljek ponoči in včeraj dopoldne je izpovedal, da je bil do 20. septembra 1. 1. v službi pri drž. železnici kot provizoričen sprevodnik. Od tega časa je bil brez službe. Njegova žena živi z dvema otrokoma v vasi Slin na Krasu. Pretekli petek js odšel iz Trsta v svoj rodni kraj Vipavo. V nedeljo dopoldne se je napotit v Župnišče in prišel k dekanu, ne da bi ga bil kdo opazil. Dekana je prosil za podporo, a je ni dobil. To ga je tako razburilo, da je zgrabil velike
'edica tcira so bili neprestani domači
1 repiri. Nekega dne se je povrnil silno pijan domov. Ž na ga je oštela, on pa jo je za to pretepel do dobra. Nato je pobral ves denar in kar je bilo kaj vrednega zaklenil ženo v sobo ter odšel, ne da bi se vrnil. Ženo je rešila šele policija iz neprostovoljnega zapora. Ta dogodek je dal povod za ločitev zakona. Njegova žena živi sedaj v svoji domači vasi Slin, kakor smo že gori omenili. Morilec ima eno sestro 'u tri brate.
Umrla je v Ljubljani po dolgem trpljenju Pavla Briifach, hči pis. ofi-cijala.
Umrla je v Mengšu v starosti 68 let Terezija Prelovšek, mati mestnega inženerja M. Prelovška.
Požar v Rudniku. Matiju Mostar, posestniku v Rudiku št. 22, je dne 15. junija ob eni uri popoldne pogorela šupa, vezan kozole s podom, veliko drva, butar, nastile in orodja itd. Škoda se ceni na 2000 K. Ljudje, ki so hitro na pomoč prihiteli, so rešili, da ni pogorela Lisa s stalo in sosedov pod, stala in hiša. Prišli so tudi iz Ljubljane ognjegasci na pomoč. Vsim bodi lepa hvala! Kdo je ogenj povzročil se ne ve. Gospodar je zavarovan baje le za 600 K.
PRIMORSKE NOVICE.
Poneveril je v Trstu sodni pisar.
je je zopet postalo bolj strupeno, ka kor je bilo.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Iz Maribora pišejo: O binkoStih se j je ustrelil na potu Celovec-Solnograd rcalčni profesor v Mariboru Eber-hard Fugger iz S dnegrada, ker mu je prišla jx) dolgem, dolgem času pravica za pete. Ta nemški odgojitelj mla-deži je počenjal skozi šest let svinjarije z nedoletnimi dijaki, ki so se morali vdajati njegovi nenaravni pohot-nosti, če *e mu niso hoteli zameriti. Vabil jih je v kemični laboratorij ali pa na svoje stanovanje, kjer jih je imel do enajste ure ponoči. Koliko žrtev v dolgih šestih letih?!!!
Povozil je brzovlak v Št. Ilju 8-letnega sinčka viničarja Menharta. Fant je tekel čez progo ravno pred brzovlakom. Deček je bil na mestu mrtev.
HRVATSKE NOVICE.
Wekerle vendar konferira z hrvaš-ko-srbsko koalicijo. Zagreb, 15. junija. Dasi se je svoječasno skoraj uradno razglašalo, da se ministrski predsednik dr. Wekerle ne misli pogajati z Medakovičem in tovariši, je vendar sedaj konferiral dr. Wekerle nad celo uro s članoma hrvaško-srbske koalicije. s poslancema Supilom in dr. Ba-bič-Gjalskim. Dr. Wekerle je prosil oba poslanca, naj mu pojasnita politični položaj na HrvaŠkem, nakar mu je Supilo naštel podrobno vse nezakonitosti in afere sedanje hrvaške vlade. Oba poslanca sta tudi izjavila, da Hrvatje v tem konfliktu ne morejo odnehati. Dr. Wekerle je obžaloval. da se dosedaj še ni moglo doseči zbližanje med hrvaškim in ogrskim >tališeem glede službene pragmatike. Poslanca Supila je vprašal, zakaj ga tako hudo napada v svojem "Novem Listu", nakar mu je odgovoril Supilo, da je storil to zato, ker so časopisi razglasili, da je dr. Wekerle izjavil. da s takimi elementi kakor so Me-ilakuvič in tovariši, ne bo razpravljal. Dr. Wekerle je izjavil, da je bila to časniška pomota, ker on je le rekel. da se ne bo pogajal za banovim hrbtom.
BALKANSKE NOVICE.
Z Balkana. Carigrad, 15. junija. Ruski listi zanikajo, da bi odposlali s Krete na Samos ruski vojaški oddelek. S Samosa so prepeljali v Carigrad dva ranjena častnika in 17 vojakov.
Carigrad, 15. junija. Bolgarski diplomatski zastopnik je opozoril Turčijo na napade srbskih čet na bolgarski vasi Gradec in Psača v palavskem okraju.
Carigrad, 15. junija. V Serresu se ustanovi ruski podkonzulat
Carigrad, 15. junija. Turčija pošlje pred Samos sa«no dve vojni ladji.
Carigrad. 15. junija. Turčije reval-ski sestanek ni vznemiril. Turki sodijo, da so se pečali v Revalu pred vsem s perzijskim vprašanjem.
Carigrad, 15. junija. Včeraj so se vršile na Samosu volitve za narodno skupščino.
Sofija, 14. junija. Neka srbska četa je napadla bolgarsko vas Majujčisto. Umorjen je bil neki mož. Ko so ga pokopali, so napadli Srbi pogrebni izprevod in umorili učitelja ter njegovo ženo, ranili pa nekega moža. Druga srbska četa je pa odvedla iz Sekircija pet bolgarskih veljakov.
RAZNOTERO STL
Glede na splošni šolski poduk je
sklenil posebni odbor ruske državne dume ta-Ie načela: Poduk v ljudskih <olah bode brezplačen. V ljudske šole se sprejmejo otroci vseh stanov, vero-izpovedanj in narodnosti (ljudska šola bode torej interkonfesionalna). Učni jezik bode ruščina, materinski jezik neruskih narodnosti bode samo učni predmet. Poleg temeljnega znanja bode ruska ljudska šola podajala tudi začetek sociologije, naravo-slovstva in zemljemerstva, ročna dela za dečke v delavnicah in za dekleta v gospodinjstvo.
Angleški publicist Scotus Viator na Moravskem. Te dni je znani prijatelj Slovakov, Anglež Scotus Viator, ki je v angleških listih opisal mažar-ske surovosti in izdal brošuro o političnem preganjanju na Ogrskem, prišel v Hodonin na Moravskem. da se 7. dr. Kolisekom pogovori o nekterih slovaških dogodkih, ki bode o njih pisal v novem velikem spisu o Slovakih. Ravno radi tega se je tudi pogovarjal z arhitektom Jurkovičem in potem se je odpeljal v Prago, odkoder se vrne v svojo domovino, da konča svoje delo.
Razmere na Ogrskem. Okrajni glavar trenčinskecra slovaškega okraja je poslal finančnemu ravnateljstvu v Trenčinu dopis, ki se v njem pritožuje na konsumna slovaška društva v t renčinskem okraju. V teh društvih se malo zapije, ljudstvo več čita in se pogovarja o svojih zadevah in zavoljo tega "služnv" zahteva, da naj finančno ravnateljstvo odvzame tem društvom koncesijo. V tem slučaju se najboljše vidi židovsko-mažarsko sovraštvo do Slovakov. Zavedno ljudstvo se odvrača od gostilnic in židovskih prodajalnic in mažarski "služ-nv" na vpitje Židov iznova sili zavedno ljudstvo v ruke Židov in v pogubo alkohola.
N<
liški
objf
ogn
ve
pa?
tel
ro<
pr
St
je
V
s'
3S. Slovaški ska-/ensky obzor" je aupnih" naredeb :a notranje zade-om, da naj dobro •asnikarje in vodi-"sako slovaško na-Požunski državni preganja urednika e izvedeti, kdo mu ministrske naredbe. a se je te dni vršila •eiskava.
škarje, ki so leža!c na jisalni mizi. ter ž njimi, izgubivši vsako zavest, j oficujal Julijan Negri večjo svoto de-naskoČil dekana. Nato si je prilastil narJa kil zato aretiran. Uvedla se na i. "zi ležeč denar 4 tolarje po 5 K j Je Proti njemu preiskava, ki bo pa se-iu 5 zavojev po 50 vinarjev. S tem 1 imela to posledico, da bo več plenom je ubežal. V Stanijelu si je višJib sodnikov upokojenih. Negri je kupil vozni listek in se je peljal z poreverjal denar že okoli pet let; po-
neverjena vsota znaša do 30.000 K.
vlal: — do Rocola. Tu je izstopil ia se po5 napotil v Trst. Tu je šel zvečer ta reševalno postajo, kjer si je dal ranjeno roko obvezati. Nato je poiskal svojeg" prijatelja Tcmisieha, kte-remu je vrnil džni 2 K 20 v. Kasneje je bil v raznih kavarnah in pivnicah v ulici Crosada in Belvedere, prenočil pa je pri svojem prijatelju. Ko so ga spoznali in aretirali, je bil na potu v ljudsko sprejetišče v ulici Gaspare Gozzi. Pangerc je videti je-tičen. Govori slovensko in nemško, italijanskega pa po svojem zatrdiiu
GLAS.
farmerjem naznanjala iz Gornje-Štajer-čino kos iz najboljŠe-razpošiljava po $1.80 ačilu ali pa proti po-kot 3 kose se ne po-aroči 5 kos, pošljeva rosto. Naročila naj se
x rank Korče,
6202 St. Clair Avenue, N. E.,
Cleveland, Ohio, ali pa A. Hoferle, 7403 Denison Avenue, S. W.,
Cleveland, Ohio. (10-6—10-7)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom in naročnikom r Braddocku, Pa., in okolici naznanjamo, da je za isti okraj naš zastopnik
J. A. GERM, P. O. Box 5, Braddock, Pa.;
ker je z nami v zvezi, ga vsem toplo priporočamo.
Frank Sakser Company.
E<e?artna ura za $3.75

Tatvina v župnišeu. Nedavno je tat
vlomil tudi v župnišeu Kazlje, deka-nije Tomai na Krasu. Iz župnišea so šli vsi v cerkev k službi ' ožji, med-tem je prišel tat, in vse odprl in pokradel, kar je dobil. Govori se tudi, da so v nedeljo med službo božjo dopoldansko tatovi kradli v Ajdovščini.
Svojemu bratu je pretil, da mu zažge hišo, 271etni Luka Kaltnekar	u
iz Podbrda. Sodnija mu je presodila | in v kratkem času ozdravim.
za to 2 meseca ječe.
Nezgoda pri skedenj skih
Poslusaj Slovenski Narod Kaj Profesor Dr. V. Sbordonc
od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE P0VI
v	.
Želim tukaj povedati tekoliko besed, katere so od največj važnosti za Slovence v Ameriki, kar se tiče vsakega posamezneg kateri je prišel v to deželo, da si z delom prihrani nekoliko den rja, kar se tiče tudi mene, ker se za to stvar bolj zanimam neg* za kaj druzega. Zatoraj si ne predstavljajte te besede mrtvi črkam, lahko veste to Vam govori profesor od
s UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE.
To kar on govori, stori z premislekom in je samo v korist vsem bolnim Slovencem kolikor jih je v Zjedinjenih državah, in to kar obeta tudi izpolni, zakar on garantira.	v
i 0 * T	1I Že dalj časa se opazuje, da je
OlOVenSKl iNafOCU potrebno, da se tukaj v Zjedinjenih državah ustanovi en zavod, kateri bode v resnici našim bolnim rojakom v pomoč, kateri so daleč v tej deželi v nesreči in. bolezni prepuščeni drugim tujim zdravnikim,kateri se za nas malo, brigajo in jim je vse jedno ako smo zdravi ali bolni, in kateri vse obetajo mnogo več, nego so sposobni storiti.
ZARADI TEGA SEM PRIŠEL SEM, DA POMAGAM ONIM, SLOVENCEM KATERI SO BOLNI.
Skozi moje dolgoletne izkušnje izdravil sem na tisoče in tisoče bolnikov, kar mnogi pravijo.
Vsaki zdravnik je izdravil nekoliko ljudi, ali jaz sem srečen kar moram reči. "Vsakega, katerega sem sprejel v zdravljenje, istega sem tudi popolnoma izdravil z mojimi zdravili, katera za vsakega bolnika posebno pripravim tako, da vsakega popolnoma
Predno kupite uro, nam poSljite svoj naslov in mi vam pošljemo uro in verižico,naposkušnjojče vam ugaja, plačajte C. O. D. $3.75 in ura je vaša, ki je sicer vredna $15; Dvojni hunting pokrov, graviran, (stem wind in stem set) navijak, ki navija uro in premika kazalec, z rubini v kolesju in natančnim časom; nadalje verižica za gospode ali dame. Z vsako uro pošljemo garancijo za 20 let. Pišite, če želite možko ali žensko verižico. Naslovite:
M. G. FARBER 218, 225 Dearborn St.. Chicago, III.
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom kteri potujejo čez Dnluth, Minn., pri poročamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon=a,
409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN., kteri ima svoj
SALOON
prav blizo Kolodvora. Vsak rojak j« pri njemu najbolje postrežem
Pošilja denarje v staro domovin« najceneje in najhitreje po naiem posredovanju; zastopa nas v vseh po-Blih. Torej pazite, da se ne vsedet« na lim laskavim besedam ni&vredne-žev, kterih ▼ Duluthu tndi ne manjka. Spoštovanjem
FRANK SAKSER 00.
Na koga se zanesti
v slučaju bolezni In komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurna nazaj zadobiti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil.
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mo. goče že zastonj troših denar pri drugih zdravnikih, naj se -obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznjj ostane tajno.
Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki.
Ozdravljen rane na licu od zobobola.
Cenjeni gospod doktor!
Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste
mi skazovali za č.isa moje bulezni.
Uverjer. iti preprič an sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sem bil skoro obupal.	l>a se čutim
zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po Širni Ameriki.
S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni.
Franc Steklassa
3141 St. Clair Ave. N. E.
Cleveland, O.
Frank Polh
310 Midlant Ave. Rockdalle, Ul
Vel-cenjem gospod doktor!
Vam naznanim, da sem prejel zdrai:!a in se Varn zahvaljujem, ker -Ik mi dobra poslali. Sedaj seno popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila oatala. zato se Vam iskreno zahvaljnjem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomagajo.
Vas še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj
Jakob Likar
Box West Newton, Pa

Na razpolago" imamo še mnogo takih pisem, katerih [pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti
Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino |knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-mu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajsk'.vjajte na sledeči naslov:
COLLINS N. Y.HEOTCAL INSTITUTE
140 WEST 34th STREET,	NEW YqRK, Y
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO^
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega brnela. Hadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev tn drugih.
pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Qeo. Travnikar-ju 6102 SL Clair Ave. N.tf. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
AVSTRO=AMERIKANSKA CRTA
(preje bratje Cosullch.)
-n/12 NajpripravnejSa in najcenejša parobrodna črta m Slovence in Hrvate. '
ne zna, dasi je njegov prijatelj To- j Dae fo ^ o^ToTelefo^lf^ masich izpovedal, da je vešč tudi zdravniško ^ ■ da se . italijanskega jezika. Pangrerc ima go- denjskih
tovo tehten vzrok, da taji znanje laškega jezika. Če je Panjrerc tudi morilec treh ti žarkih koeijažev, se dose-
plavžih v Trstu pripetilla nesreča. Debel komad železa je padel na noge nekega delavca, ki je za tem telebnii na tla ob obupnem in bolest-
daj še ni dalo dodati. Morilec je iz I nem vpitjn. & prw, zdravnitom ^
poštene rodb.ne Njegov oče e Seda.,; žiIne ^^ je ptiw „„
star 71 k t m živi ket UDokoien snr?- -i j • i ■ . - •
Slug. v Vipavi. Udele^H t je "j- t ^ i* ^ • ^^
, , ; Freiberger, ki je najaujneje obvezal
nesrečneža.
tj 1. 1859. in 1866. Kasneje je služil j orožništvu, dokler ni postal sodni sluga. Služboval je v celem 4i let. Viktor Panger je njegov sin iz prve-t-a zakona. * 14 leti ga je dal užiti kovaške obrti. Z 18 leti je Viktor žel prostovoljno k vojakom ter alriil tri leta pri 97. polku v Trstu. Po končali vojaSki fJužbi je ostal v Trstu, kj«r s« je tudi oženil. V tem zakonu je imel dva otroka. Mofr ee ni ljubilo W ltiti>	ra^e pa je popival. Poe-
Istemu je zlomljena leva golenica in stegnenica. Z' vozom zdravniške postaje so ga potem prenesli v bolnišnico. Ponesrečencu je ime Mihael Prekšavec, 361etni težak, stanujoč v ulici Ponziana št. 659.
Iredenta na delu. Iredenta je odposlala na avstrijsko Primorje vee agentov, ki propovedujejo, da se prične km ilu odločilen boj za gospodarstvo na Jadranskem morju in hujska-jo proti Avstriji Italijansko časopis-
* TAKO SLOVENSKI NAROD VEČ TI OBETA NEGO MORE, a kdor več obeta ta laže. J az sem tukaj, da pomagam Slovencem, ter sem popolnoma uverjen, da moj trud ne bode zastonj in se nadejam, da hodem v kratkem času svoja moč pokazal, da ozdravim v kratkem času več bolnikov, nego vsi drugi zdravniki, kateri se po časopisih samo hvalijo.
BOLEZNI pluča, ledice, jetra, maternica, nos, uši, želodec, očesna sušica, reumatizem, grlo, vrat, otekline, koža, kostobol,. nezmožen za spolno občevanje in
VSE TAJNE MOZKE IN ŽENSKE BOLEZNI ZDRAVIM HITRO Z NAJNOVEJŠIM NAČINOM.
Novi parnik nt dva vijaka "Martha Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO.
Cene voznih listkov iz NEW YQRKA za III. razred so de
V K spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav:
AlilOB, LiAUBA, MARTHA WASHINGTON, ! [ ARGENTINA.
Zatoraj se vsi bolniki obrnite na mene naj si bode za svčt ali
zdravljenje, pišite mi odkrito brez, da bi se sramovali, tako kakor	________
bi pisali svojemu bratu, Vaše pismo jaz lastnoročno preimem, ._______. . . .. , . ,
nahajajte se Vi kjerkoli si bodi, jaz Vam bodem odgovoril in Vam' ^g^j^^SmjSa^&S^41?
drulila fte Ara druga nova potniška
svetoval.
Vsa pisma pišite v Vašem maternem jeziku ter pošiljajte na Dr. V. SBORDONE-A
Universal Medical Institute
30 West 29th Street 11 Mew York City
Uradne ure od 10 do 12 dopoldne in od 3 do 6 popoldne, v torkih in sobotah od 10 do 12 dopoldne, ter odSdo5inod7 do 8 zvečer, v nedeljah od 10 do 1.
parnikftJ
■iS
TRSTA..............................................f2S^
LJUBLJANE........................................938.60
REKE..........................................
ZAGREBA..........................................929,20
KARLOVCA.....................................029.
II. RAZRED do TRSTA ali REKI...........................952£0 de
Parobrod "LAURA" odpluje dne 8. julija 1908. ~ Parobrod "ALICE" odplnj« dne 18. jnlija 1908. Parobrod "EUGENIA" odplnje dne 22. jnlija 1908.
Phdps Bros. & Co., Geo* Agents, 2 WasUngtoa street.

padisahovej senci,
: v'jfv®*' " " Hf "OH * *	1 B H *
-o-
S p: Mil Karo! May; za "Glas Naroda" priredil L. P.
-o-
DRUGA KJVJICIA.
Tn<ki l: ;«■<'<! v Ain Sifni, temveč- pri D že raj i prekoračijo skupijo dc.-peti v dolino mimo Am Sifni? Kakor se meni - .i s r! t r. kot »mo prej opazovali luči. Glej. luči so se zopet
roti levi!"
tt »i . p i a v -!ut;:. Takoj odpošljem proti mostu več straž!"
zvezde. Ali imaš moža, ki pozna
F>0 DIVJEM KURDISTAINU.
-o-
(Nadaljevanje.)
"Tukaj t" "Da."
Vtaknem tretjo vejico in Ali Bej opazuje nadalje.
"Zopet sem jo videl," reče.
"Kje?"
"Ne več na levi, temveč na desni."
"Dobro! Ravno to sem ti hotel pokazati. Vstani."
Navzoči so začudeni sledili mojemu početju. Tudi Ali Bej ni vedel, kaj nameravam.
"Zakaj si me poklical radi zvezd?" me vpraša.
"Ker niso zvezde."
"Kaj pa? Uic?"
"No, te bi bila samo er.a luč, bi bilo že čudno. Toda lučij je cela vrbt Ai
"In kaj oklepaš iz tega?"	>
"Zvez.ua ii»' n ore biti, ker stoji nižje kot je gora. In da je več lučij si opazil, ko um vtikal vejice v zemljo. Tam koraka mnogo ljudij z bak-Ijann aii lučmi, in semtertja s?e posveti odsev lueij ali bakelj."
Ali Bej se glasno začudi.
B "Iinaš prav, emir!"
"Kdo je neki?"
"Romarji ni.-o. ker oni prihajajo po drugem potu."
"Torej misli na Turke!"
"Gospod! Nemogoče!"
"Ne vem, ker mi je okolica neznana. Popiši jo nekoliko."
"Naravnos-t pred nan i pelje pot v Badri. in na levi pot v Ain Sifni. Razdeli - ro v tri dele: po,ki i p«> prvem delu, tedaj imaš luči na svoji levici proti vodi, ki prihaja od Sejk Adi."
"Ali -e more ob vodi jahati ?"
"Da."
"In na ta način dospeti v.Šejk Adi?"
"Da."
"Torej si naredil veliko, veliko napako."
"Kakšno?"
" !'«•-: a .! - ; n • i -:!; . • preti Badri in Kslani, toda na Ain Sifni si
pozabil."
"Tan. ne b die d- -pel sovražnik. Ljudje v Ain Sitni bi nam takoj naznanili."
"Toda reko, nakar dozdeva je t pomaknile
"Emi
"In jaz -i natančneje « gledam t<
B natanko okolico?"
"N Im-o i i bolj zi an dalir na okrog kot Selek."
" 1 '<1ht jezdec je; on me bo vodil!"
S . ■ ■ 11 jo ln-sodc -va uovoriia tiho, da naju nihče ni mogel slišati, najmanj -aluk en.ini. Kmalu naletimo na Seleka ; za jaha konja, vzame orožje iti se napnri z menoj. Tudi Ha Ufa vzamem s seboj. Nanj sem se lahko zane-,-1 !>".! k. t i a drugo. Dvajset minut pozneje, ko sem prvič zagledal zve/'|n, .t p. din.o ktmje proti Ain Saifni. Na prvem griču se ustavimo. Nekaj časa zretr. v tmino, in kmalu se zopet posveti.- Takoj opozorim Seleka.
" K:j r, io ni>o zvezde in tudi baklje ne, ker slednje bi razširjale večji sijaj. I.aterne so."
"Do njih moramo. Ali ti je znana okolica?"
"V« dil te bom; vsak kamen in grm mi je znan. Jahaj tik za menoj in dobro drži konja!"
Svoj«'ga konja obrne od vode, in kmalu drvimo v divjem trabu čez drn '>■■ >t! Pila ,!'• >;alia ježa. toda že čez četrt ure zapazimo luei. Ko čez kakih <ie>et nn iut do>penio do zadnjega griča, zagledamo dolg sp-evod pred eeboj. Ffa/l.>čevati pa nismo mogli, kdo so bile temne točke; zapazili smo le, da je sprevod naenkrat zginil in se ne več prikazal.
"Ali je tam zopet grič?"
"Ne. Ravnina je," odvrne Selek.
"Ali pa k^tlasta dolina, kjer luči zginjajo?"
"Ne." I g I |1 I	1| I S|
" Morebiti gozd---"
"Da, emir," povzame Selek besedo. "Tam, kjer so zginile, je neznaten oljkin gozdieek."
"Ah! Gakaj s konji tu na nas. Halef pa naj me spremlja."
"Gospod, vzemi še mene s seboj," prosi Selek.
"Ne, ker bi nas živali izdale."
"Pa jih privežemo za drevesa."
"Ne gre, ker je moj vrane- predrigoesn, da ga pustim brez varstva. Sicer tud. re veš, kako se mora priplaziti do sovražnika. Lahko te čujejo
ali celo vidijo."
^ "Emiv, v se mi je znano!"
^ "Tiho!" reče Halef. "Tudi jaz sem bil mnenja, da se lahko splazim v sredo med sovražnike in jim vzamem najboljšega konja; toda ko sem moral storiti vpričo efondija, sem se sramoval kot deček! Toda utolaži se, ker Alah ni hotel, da postaneš kuščar, ki se plazi po zemlji!"
Puške pu limo pri Seleku in s Ilalefom korakava naprej. Svetlo je bilo Se toliko, da som na petdeset korakov še spoznal človeka. Čez kakih deset minut zapazim pred seboj temno točko, ki se nam je vedno bolj bližala — oljkin gozdi" -k. Malo pred njim se ustavim in poslušam. Niti najmanjšega glasu ne čujem.
"Pojdi natanko za menoj, da bova oba v eni vrsti!" šepnem Halefu.
Na sebi sem imel sftmo telovnik in hlače temne barve, da sem se le težko razločeval od tal. Halef je imel obleko iste barve.
Brez sun.a se plaziva naprej. Tu začujem, da pokajo veje. Vleževa se na zemljo. Pokanje in lomljenje postaja glasneje. "Najbrž zbirajo veje, da zakurijo ogenj." "Dobro za nas. sidi," šepeta Halef. R
Kmalu dospeva do gozdnega roba. Začuje se hropenje konj in možke ^ve. Oba leživa za temnim grmom. Halefu pokažem drug grm in rečem:
se tu in čakaj." "GospoI, jaz te ne pustim, temveč grom s teboj!" "Izdal bi me. Neslišno se plaziti je veliko težavneje v gozdu kot na polju. S seboj s*»m te vzel le, da mi kriješ hrbet. Ostani na tem tuSi če slišiš strele. Če te pa pokličem, pridi takoj." "In če ne prideš in ne kličeš?"
"Torej se čez pol ure splazi naprej, da vidiš, kaj se mi je zgodilo." "Sidi, če te umorijo, pobijem vse do zadnjega."
še njegove slednje besede, nato pa zginil; še nisem dospel da-začujem močan, zapovedujoč glas: ateš — zakurite ogenj!"
je prihajal iz daljave kakih sto čevljev pred menoj. Torej se brez ' naprej. Tu začujem prasketanje ognja in svit lučij med dreve-je svit oviral moje nadalje o plazenje.
ateš čevrenside — položite kamenje okoli ognja!" zapove
povelje takoj spolne jo; ognjen sijaj zgine, in zopet lahko pla-Lezem od drevesa do drevesa in za vsakim čakam, da se pre-memnif° zapazili. K sreči nisem bil v ameriških pragozdih, in ^ ^ niti v giavo nj padlo, da jih more sploh kdo zašle-
sj, dokler ne pridem do drevesa z obilnimi komunami, ■kril- Prav v bližini stojita dva moža, in ko natančneje da sta dva tnrSka Častnika.
Z veliko previdnost j ji) se uredim v svojem skrivališču, da sem zamogel opazovati celo okolico. ;
Zunaj pred gozdom ; stoje — štirje kanoni. dva večja in dva manjša, in poleg opazim kakih dvajset mul, ktere so potrebovali najbrž za prevažanje topov. Za pogorski top se rabi navadno štiri «11 pet mul; ena nosi cev, druga lafeto in dve ali t p pa zaboje s smodnikom.
Topničarji so ležali na tleli prav udobno in klepetali med seboj. Oba častnika sta pa zaželela piti kavo in kaditi iz čibukov, raditega so zakurili ogenj, nad kterim je stnl majhen kotliček na dveh kamenih. Eden junakov je bil stotnik, drugi poročnik. Stotnik jo imel kaj čuden obraz; skoro bi ga smatral za dobrodušnega, debelega peka, ki hoče na ljubavnem odru igrati uiogo divjega Turka, za kar si sposodil za pol dolarja oblek." -i mešetarju. Poročnik mu je bi! skoro podoben. Izgledal je kot šestdese la starka, ki misli, da nore še vsi mladeniči za njo, ter gre v dekliškem krilu na sprehod, kjer se shajajo.
Marija Grill
Prodaja belo vino po......
,f črno vino po......
iDrožnik 4 galone za..........
Brinjevec 12 steklenic za......
ali 4 gal. (sodček) za.........
Za oblino naročilo se priporoča
Marija Grill,
S308 St. Clair Are., N. E.„	Cleveland, Ohio.
?»©*«»?----------------------
.70c. gallon
,50C. „
.....$11.00
.....812.00
.....$16.00
|| Telefon 246.	1
1 Frank Petkovšek I
I Z20 Market Street,	Waukegan, 111. i
3	priporoča rojakom svoj'	If
j ^ SALOON, i
M v k teren t vedno toči 8Veže pivo, dobra vina in whiskey, ter ?f ^ ima na razpolago fine smodke.	§|
SI	Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; ▼ H
zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.
a
v
(6
N

N
S. »<
v
H'
o
ar n rt 0»
I—-
3
n
! Zvišanje obrestne mere. !
Hranilne vloge sklepom leta 1907
3,165.025*00 kr n« Varnostni zakladi sklepom 1907. čez
114 tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron«
NAZNANILO.
Glavna posojilnica
registr. zadruga z neom. zavezo
v LJUBUJ A INI,	Kongresni trg št. 15.
obrestuje od 1. januarija 1908. hranilne vloge po
3 01 14 0
1	i	S
takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka rea- S nega davka, tako da dobi nložnik od 100 K. čistih K. 4 75. " tPo 4yA% naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po " % in za a leta preje neg o naložen po 4%. Kojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in varno naložiti naj ga pošlje v nažo posojilnico.
Pošiljatve za Zjed. države posreduje ' tvrdkb FR. HA KSER CO., 109 Greenwich St., New York.
Upravni svet.
! Zvišanje obrestne mere. I
Compapie Generale TiaosatiaDtip
(Francoska parobrodna družba.)
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro do-
'	movino.
i .
BRZOPARNIKI francoske dražbe, severonemskega Lloyda in Hamburg-ameriške proge,
kteri odplujejo iz New Yorka v Evropo kakor sledi:
V HAVRE
(francoska proga):
LA LORRAINE odpluje dne 2. julija ob 10. uri dopol.
LA TOURAINE odpluje dne 9. julija ob 10. uri dop.
• LA PROVENCE odpluje dne 23. julija ob 10. uri dop.
LA TOURAINE odpluje dne 30. julija ob 10. uri dop.
L A SAVO IE .odpluje dne 6. avg. ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje dne 20. avg. ob 10. uri dop.
LA TOURAINE odpluje dne 27. avg. ob 10. uri dop.
LA SAVOIE odpluje dne 3. sept. ob 10. uri <fop.
V BREMEN (severonemški Lloyd):
KRON PRI NZESSIN CECILIE odpluje v torek dne 7. julija.
KR0NPR1NZ WILTIELM odpluje v torek dne 14. julija.
KAISER WILHELM II. odpluje v torek dne 21. julija. KAISER WILHELAf DER GROSSE odpluje v torek dne 28. julija.
KRON PRI NZIvSSIN CECILIE odpluje v torek dne 4. avgusta.
KRONPRINZ TVILHELM odpluje v torek dne 11. avgusta.
KAISER WIT.HELM II. odpluje v torek flue IS. avgusta. KAISER WILIIELM DER C'.ROSSE odpluje v torek dne 25. avgusta. K R ON PR IN Z K S S IN CECILIE odpluje v torek dne 1. septembra.
V HAMBURG (hamburško-ameriška proga):
DEUTSCIILAND odpluje dne '27. avgusta ob 11. predp.
1 >EI"TSCHLAND odpluje dne 24. sept. ob 10. uri dop.
Za vsa pohližna ;ili natančna pojasnila ulede potovanja pisile pravočasno na:
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, kteri vam 'oi.de t<'<"n<> odgovoril in vas podučil o potovanju.
1IREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANA
Poštni pamiki so
'La Pro.ence" na dva viiaka... 'La Sjfvoie" „ „ 'La Lorraine" „ „ 'LaTouraine" , „
'La Eretagne".........
*La Gasgogne".........
.....14,200 ton, 30,000 konjskih moč
......12,000 „ 25,000 „
......12,000 „ 25,000 "	v
-------10,000 „ 12,(»00 J I
...... 8,000 „ 9,000 T.
8,000 „ 9,IKK)
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
ParMikl •dplijejo od sedaj naprej rodno ob četrtkih ob 10. or iopolndne iz pngtanišca št. 42 North Biver, ob Morton St., N. I
♦LA LORRAINE t. julija lf«.*LA SAVOIE »LA TOURAINE 9. julija l»08.La Bretagne La Bretagne	16. juL 1908.*LA LORRAINE
#LA PROVENCE 23. julija 1008.*LA TOURAINE 30. julija 1908.*LA SAVOIE
*LA TOURAINE
6. avg. 1908. 13. avg. 1908. 20. avg. 1908. 27. avg. »J08. 3. sept. 1908.
FOSEBXA FLOVTTBA.
Krasni novi parnik na dva vijaka "Chicago" odplove dne 20. ju-tija t. L opoludne iz piera it. 84 North River, blizo 44. «e«te. Parnik "Califomie" odpluje dne 27 junija 1908 ▼ Bordeaux. Parnik "Floride" odpluje dne 18. julija 1908 t Havre.
BAMO ZA POTNIKE DRUGEGA IN TRETJEGA RAZREDA i
E3

Cen^ drugega razreda do Havre: $66.00 in viUe.
Ffcrnfka a srezdo suntnOTut Imajo p* Irt v^akm. M« w, Kozmlnski, generalni agent ea zapad
71 Deaborn St., Chicago, t«

Dalje so .še krasni poštni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi:
V HAVRE
(francoska družba):
L A BRETAGNE odpluje dne 16. julija ol> 10. uri dop.
L A BRETAGNE odpluje ilne 13. avjr. ob 10. uri dop.
V BREMEN
(severonemški Lloyd): PRINZ FRIED RICH WILHELM odpluje v četrtek dne 25. junija.
LUETZOW odpluje v četrtek 9. julija.
PRINCESS ALICE odpluje v četrtek 10. julija.
BREMEN odpluje v četrtek 23. julija. PRINZ FRIEDRICH WILHELM odpluje v četrtek 30. julija.
BARBAR0SSA odpluje v četrtek 6. avgusta. FRIEDRICH DER GROSSE odpluje v četrtek dne 13. avgusta.
GROSSER KURFUERST odpluje v četrtek dne 20. avgusta.
BREMEN odpluje v četrtek 27. avgusta. PRINZ FRIEDRICH WILHELM odpluje v četrtek dne 3. septembra.
V HAMBURG
(hamburško-ameriška Črta):
AMERIKA odpluje dne 2. julija ob 11. uri dop.
PRETORIA odpluje dne 4. julija ob 9. uri dop.
MOLTKE odpluje dne 7. julija ob 11. uri dop.
BLUECHER odpluje dne 9. julija ob 1. uri pop.
GRAF WALDERSEE odpluje 11. julija ob 2. uri popoldan. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 16. julija ob 11. uri dop.
PRESIDENT LINCOLN odpluje dne 18. julija ob 10. uri dop.
PRESIDENT GRANT odpluje dne 25. julija ob 9. uri dop.
PENNSYLVANIA odpluje 1. avgusta ob 9. uri zjutraj.
AMERIKA odpluje 6. avgusta ob 11. uri dopol.
PATRICIA odpluje 8. avgusta ob 1. uri popoldan.
BLUECHBR odpluje 13. avgusta ob 11. uri dopoL
PRETORIA odplaje 15. avgusta ob 12. opoludae. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odplaje 90. avgusta ob 12. opoludne.
GRAF WALDERSEE odpluje 22. avgusta o'> 2. uri popol.
PRESIDENT LINCOLN odpluje 29. avgusta ob 11. uri dopol.
AMERIKA odpluje 3. septembra ob 11. uri dop.
PRESIDENT GRANT odpluje 5. septembra ob 12. opoludne.
V TRST (avstro-amerfSka, proga):
LAURA odpluje due 8. julija.
EUGENIA odpluje dne 11. julija.
ALICE odpluje dne .18. julija.
MARTHA WASHINGTON odpluje dne 5. avgusta.
ARGENTINA odpluje dne 12. avgusta,
V	ROTTERDAM (Holland-American Line):
NIEUW AMSTERDAM odpluje dne 8. julija ob 12. opoludne.
RYNDAM odpluje dne 15. julija ob 6. zjutraj.
NOORDAM odplnje dne 28. julija ob 9. zjutraj.
ROTTERDAM odpluje dne 11. avgus'a ob 9. zjutraj.
NIEUW AMSTERDAM odpluje dne 18. avgusta ob 9. zjutraj.
RYNDAM odpluje dne 25. avgusta ob 9. zjutraj.
POTSDAM odpluje 1. septembra ob 9. zjutraj.
NOORDAM
odpluje 8. septembra ob 9. zjutraj.
V	ANTWERPEN
(Red Star Line);
FINLAND odpluje dne 4. julija ob 11. uri dup.
VADERLAND odpluje dne 11. julija ob 11. uri dop.
Z E ELAN D odpluje dne 18. julija ob 11. uri dop.
GOTHLAND odpluje 25. julija ob 11. uri dopol.
KROONLAND
odpluje 1. avgusta ob 11. uri dopol.
VADE KLAN D odpluje 8. avsrusfa ob 11. uri dopol.
FINLAND odpluje 15. avizusia *>I> 11. uri dopol.
ZEE LAND odpluje 22. avgusta ob 11. uri dopol.
KROONLAND odpluje 29. avgusia ob 11. uri dopol.
VADERLAND odpluje 5. septembra ob 11. uri dop.
FINLAND "dpluje 12. septembra ob 11. uri dop.
V SOUTHAMPTON (American Line):
ST. PAUL dne 4. julija ob 10. uri dop. NEW YORK
dne 11. julija ob 10. uri dop.
ST. LOUIS dne 18. julija ob 10. uri dop
PHILADELPHIA 1. avgusta ob 10. uri dopol
ST. PAUL 8. avgusta ob 10. uri dopol.
NEW YORK 15. avgusta ob 10. uri dopol
ST. LOUIS 22. avgusta ob 10. uri dopol.
PHILADELPHIA 29. avgusta ob 10. uri dopol.
ST. PAUL 5. septembra ob 10. uri dop. NEW YORK
12. septembra ob 10. uri dop.
ST. LOUIS 19. septembra ob 10. uri dop.
in post^žen bode vsakdo vestno in hitro.
Vsakteri potnik naj si uredi tako^ da pride en dan pred odhodom par~ nika v New York.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje jra naš vslužbenee na po~ staji, dovede k nam v pisarno ter spremi na parnik brezplačno. Ako pa dospete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko i« postaje (Depot) telefonirate po Številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega vslužbenea po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zrnožui angležkega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York.
Tukaj živetim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo malerno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"na 7U9 liroa-l St., eder največjih hotelov v mestu.
Na Gepn imam vt^lno sveže pivo, najbolj' še vr.-te whiskey, kakor naravnega domi i napravljenega vina \n dolire *mo<Tke. ( Na razpolago imam Čez J.", urejenih Hob-za prenočitev. — Vzamem tudi rojake nt
stanovanje. — Rvropei&Va kuhiajal
Za obilen p.><et se pri^.ročam n lani
Božo C; j»ovičf Johnstovo, Pa.
,„ j L ^ __________ ■
a -m .-Am. a ..-t.. -f r. -
ZuttoniJ Zustonj! |
Nikjer v Ameriki ne morete dobiti ¥
tako dober in fini 4 IMPORTIRANI TOBAK ~ za cigarete in pipo kH cigare, A kakor pri nas. Pošljite nam na eni P'
4 dopis: ici % a§ naslov in dobite takoj k. t zastonj našega tobaka zn cigarete f
^ ali pipo za vzorec in tudi na5 cenik. % da se prepričate o finoti istega. Vsi ljudje morajo naš tobak poskusiti, ? da se prepričaj«., da je najboljši in £ najcenejši. Pišite takoj na:	.
j ADR1A TOBACCO CO. 1265-67 Broadway, Now York.
• ~ 'w- -'r »
odpluje odpluje odpluje odpluje odpluje odpluje odpluje odpluje odpluje odpluje odpluje
odpluje odpluje odpluje odpluje odpluje odpluje odpluje odpluje odpluje odpluje odplaje
Pozor Roiaki!
Novouuajdeno garantirano mazlic -< pleSaste in golobradce, od katerega » i. tfdnih lepi lasje, brki in brada popol--noma zrastejo, ccna $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vair, v 3 dneh popolnoma ozdravim za 7Gc., da it to resnica se jamči $	Pri na-
ročbi blagovolite denarie po Post Money Order pošiljati,
Jakob \\ ahčic,
P. O.	69
Cil.LiVl^l^ArsLi. OHIO,
Navodilo,
kako He doseže najvišja starosta Neobhodno potrebna knjiga, kdor želi Liti in ostati zdrav. Bpiaal dr, l Jurij Ki m on i č. V zalogi je samo 2C iztisov. Cena 40c.
Pilite in pošljite postne znamke
na
Frank Sakser Cor
j 109 Greenwich Street, NEW YORK.
V CHERBOURG (White Star Line):
TEUTONIC dne 8. julija ob 10. uri dopol.
ADRIATIC dne 15. julija ob 10. uri dop.
MAJESTIC dne 22. julija ob 10. uri dop.
OCEANIC 29. julija ob 10. uri dopol.
TEUTONIC 5. avgusta ob 10. uri dopol
ADRIATIC 12. avgusta ob 10. uri dop
MAJESTIC 19. avgusta ob 10. uri dop
OCEANIC 26. avgusta ob 10. uri dop.
TEUTONIC 2. septembra ob 10. uri dop
ADRIATIC 9. septembra ob 9. uri dop.
MAJESTIC 16. septembra ob 10. uri dop.
JOHN VENZUL, 1017 E. hind Street, M. E., Cleveland, Obl Izdelovalec kranjskih in nemSkih
HARM O N I K,
Delo napravim na zahtevanie aaročni-kov. Cene so primerno nizkf, a delo trpeino in dobro. Trivrstni od $22 do $45. PloSče sc iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi ploSče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tmrstnim je t d $■45 do £80.
NAZNAXILO.
KojaKom v Calametu, Mich., is okolici naznanjajo, da j« f, PAUi SHALTZ,
11 7tb Street, Calumet, Hick, pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" In ga toplo priporo-
itfcir^feri-^"--^1.....i j ■ ^ -"rži r fftiitiJtei' tfi " JLi
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni kakor ▼ glavnih pisarnah parobrodnib družb.
Ako kdo ieli pojasnila le o drugih, ne tukaj naznanjenih parnikih, naj se ■ saupanjem obrne pismenim potom na tnano slovensko tvrdko:
FRAKE SAKSER 00., 109 Greenwich St., Wew York,
Ako h«čeA dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Oeršiča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo* Tndi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, Sunke itd.
Govorim v vseh slovanskih &>
suho
en	A m	vV« ■«■
obilni obisk.
se 'ta
Km
yy^y m