/ n Največji slovenski dnevnik v Združenih državah * VeUa za vse leto - • • $6 00 leta ..... $3 00 lew York celo leto - $7.00 inozemstvo celo leto $7.00 NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki IThe largest Slovenian Daily p the United.States. j lasood every day except Sandys E and legal Holidays, b 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Blatter. September 21. 1903, at the Post Office at New York. N. Y.f under Act of Congress of March 3 1879 TELEFON: CORTLANDT NO. 281. — ŠTEV. 291. NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 12, 1925. — SOBOTA, 12. DECEMBRA 1925. VOLUME XXXHL — LETNIK XXX1 POLITIČNI POLOŽAJ V EVROPI Francoski kabinet je imel v 96 urah že svoj tretji sestanek. — Izvedenci poslanske zbornice ne soglašajo glede prcgrama finančnega ministra. — Komunistični poslanec je napadel Združene države. Poroča Wilbur Forrest. IZ ŠPORTNEGA SVETA PARIZ, Francija, 1 I. decembra. — Tretji sestanek kabineta Brianda v teku šest in devetdesetih ur je kazal včeraj resnost političnega položaja, ki se je razvil iz načrta Loucheurja, da se poveča obdačenje naroda tekom 1926 za osem tisoč milijonov frankov. Kampanja proti finančnemu ministru je zavzela definitivno obliko in vsled tega je položaj nekako sličen onemu, v katerem se je nahajalo ministrstvo Painleveja oktobra meseca, ko ni hotel takratni finančni minister Caillaux odstopiti. Louis Loucheur je sklenil boriti se s svojimi nasprotniki in vsled tega je vlada Brianda v velikih zadregah, z zmanjšanim upanjem na uspeh v poslanski zbornici za Louchuerjev program finančne rekonstrukcije. Finančna komisija poslanske zbornice je razmišljala danes o fiskalnih odredbah ter živahno aplavdirala izvajanjem poslanca Marcela Cachei-na, komunističnega voditelja. V petnajst minut trajajočem govoru je izjavil, da se poteza Amerika za svetovno razorozenje, da pa je to le hinavščinja, ker so znašali izdatki Amerike tekom poslovnega leta sedemnajst tisoč milijonov frankov . To je vaše ameriško razoroževanje, je vzkliknil Cachein. -— Francija se bo razorožila* a Amerika more dati prvi vzgled razoroženja. Cachein se pritožuje, da bo spravile amer. tir-jatve v Evropi slednjo v stanje bankerota ter vprašuje, če se hoče Franci^ ipo istem vzorcu kot Nem- j,, ,j.v j,0 lenm posrečjin j/ona. Čija, Poljska, Italija j Belgija, povreči istemu «"iti tezko.V med socijalisti in nem lobstvu. RIM, Italija, I I. decembra. — Ko je bila v po- ropublika R svojimi uradlliki slanski zbornici završena debata glede delavske predloge, je rekel ministrski predsednik Musso- Finančna politika v Jugoslaviji. Sam jugoslovanski finančni minister je priznal, da so davčna bremena dosti prevelika. Imovinski davek z vsemi dokladami bo odpravljen. r - * 1& .vS m&:wem$mmž numm a Klika nam predstavlja IiarnMi R« d Gnmjro-a. lii je takoreko«" preko noči postal najslavnejši ameriški foot hali jpralee. Pred kratkim .sklenil z neko ki neniatojrrafsko družbo pogodbo za :500.G00 dolarjev. Xa levi je njeirov manager. Kabinetni načrti Brat policijskega Pavla Hindenburga komisarja aretiran. Predsednik von Hinden- Brat newyorskega poli-burg bo razmišljal c na- ; cijskega komisarja je črtih glede sestave nem- bil aretiran na farmi, škega kabineta. — Od- kjer se je pripetil umor. ločna zahteva socijali- pred izvršen jem dejanja se je vršilo baje mo-i čno popivanje. stov. 15ERLIX. Nemčija. 11. dee. — Vse ravljeue stopiti v pogajanja za stverjenje kabine,t a. brez ozira :in to. kdo bo imenovan na mesto ministrskega predsednika ali kanee-larja. Splošno se domneva, da bo novi kaneclar : OORX1XG. X. V.. 11. dee. — i Okrajni državni pravdnik. Guy . ?ilef'lieiiev. skuša zbrati sedaj ves dokazilni materija!, tako v Con-i neetieutu ko^ v tej državi, da spravi v sojjiasje umor Timothy j She;j ./. Campbfdla. 1'mor je bil ]/.-i vršen v sredo zvečer nli v četrtek Tr T .zjutraj na farmi, ki je last new. Ilans von Luther. „ ,- -- , , | vor>:kegn policijskega komisarja Knrighta. ;ko ljudsko Stranko. I ^lieliae! Enrisriit. brat komisar Socijalisti zahtevajo, da brani |a- 1,1 ,ar<>tira!1 t,>r ^žen v >- čo v Bath, ne da bi se dvignilo , vred. slednjo pred vsakim poslan-1 proti nj<>mu kako ol>toZ- •soni. da se nanovo uveljavi mo-i1,0 ' VK,i,.ini pravdnik bo odloČil i. . i . ^ i . ji , i 'narhijo in da se odobri washing- iv ^tfcem, 713 J se d vi true pro- lmi, da je treba smatrati to predlogo kot vojno od- tons^ dofrmor k5 (lolo5a ^^ redbo. jrn nezaposlenih v smislu socijali — Po mojem mnenju, — jc izjavil Musso'ini, — se nahaja italijanski narod neprestano v vojnem NESREČA V ROVU V ALABAMI Encinsestdeset premogarjev je umrlo vsled eksplozije plina v Alabama rovu. — Petnajst jih je ušlo poškodbam in pet jih je bilo resno obžganih pri eksploziji v Cahaba poljih v bližini Birmingham. v k;atkem, če naj se dvigne njemu obdolžbo. Michael Kn-vight. ki je star štiri iu šestdeset stičnih principijev. da ostanejo!v °moči državnega depart-' iii. i ii'i j v« menta. da izključi iz dežele take dna borba ter se bo nadaljevala z vedno narascu- ■. , , . . . 4. .. | osebe kot .ie bil grof Karolvi m joco ostrino. Mi smo na to mednarodno bojišče njegova žena. i precej pozno dospeli in baš vsledtega ne smemo! Druga predloga se tiče prizna-j pravdnik Cheney je na- tratiti evoiih mori "ja sovjetske Rusnje in tretja pn- miflli mogoče tratltl svojin moči. (vrnitve med vojno zaplenjenega proti Mihaelu Enriglit ob- - Narodom ne preostaja drugega kot živeti all } premoženja Remcev, v znesku tri-'10^'1 timora 1>0 prvem r«-0 milijonov dinarjev. Zvišanje se predlaga, ker so se povečali krediti za ministrstva agrarne reforme, prometa in vojne, kakor tudi za pokojnine in invalidske podpore. Nato je finančni minister utemeljeval potrebo povečanja dohodkov, ki pa jih bo treba poiskati drugje ne v davkih. ker je davčna obremenitev prebivalstva že itak znatna, plasti je naglašal. da so davki v Vojvodini zelo veliki in je objavil zato odpravo imovinskega davka i vsemi dokladami. T«'i -določba s« bo nanašala tudi na Hrvatsko Slavonijo in Slovenijo. Nadalje se *ho odpustilo 1*2 od^t.. ki bi se naj izterjali za zaostale davke preteklih let. Ubožnim državljanom so bo dovolilo,, da plačajo zaostale davke v obrokih. Nato je minister razpravljal cenah kmetijskih proizvodov. Nazadovanje teli cen je pripisovati zvišani svetovni produkciji. Na svetovnem tro z likvidacijo preprečil del škode, ki bi nastala s konkurzom. Za svo-sn to 13 milijonov dinarjev prejme država dve" hiši v Zagreb, ki se cenita nsi 12 milijonom* dinarjev. Glede valutne politike je izjavil, tla se izvaja sporazumno z Narodno banko. Ministrov namen je. nadaljevati sedanjo politiko, tla se doseže stabilizacija dinarja in pre preči hitro skakanje ali padanje naše valute. Nadalje sm je ha vil finančni minister z odkupom sladkorju* tovarne na Čukarici. Nje-trov tozadevni predlog je vlada -prejela, četudi stoji finančni minister načelno na stališču, da ta tovarna državi ni potrebna in da bi državi ne bilo treba spuščati taka podjetja, ker je pokazala izkušnja, da je država slab trgovec in slab industrijalec. V tem primeru pa ni bilo nobene druge rešitve, ki je v ostalem samo začasna. Glede na določbe finančnega zakona o upokojencih je finančni minister ugotovil, da znašajo iz dat ki zanje v letu 1925—26 dvakrat več kakor leta 1924. ker s«o bile draginjske doklade povišane. BIRMINGHAM, Ala.. II. decembra. — Eno in šestdeset premogarjev je včeraj izgubilo svoje življenje, ko se je završila eksplozija plina v napravah Overton Mine št. 2, Alabama Fuel and Iron Company v Cahaba poljih, južno od Birmingham. Nepojasnena plinska eksplozija danes zjutraj ;e zajela može v rovu, kojega glavni hodnik je dva tisoč čevljev pod površino. Skoro vsi so bi i črnci. Eksplozija se je završila malo potem, ko je pričela ob osmih zjutraj delati dnevna posadka. Soglasno s superintendentom rova je šlo 1 08 mož na delo. Ob času nesreče je delalo sedem in dvajset mož onstran obsega eksplozije. Od eno in osemdesetih jih je prišlo ob času ekspolzije ven petnajst nepoškodovanih, pet pa jih je bilo opaljenih. Preostali pa so ali mrtvi v improvizirani morc:i kopalnice ali pa še leže v nižjih hodnikih rova. Največ življenj je bilo izgubljenih v sedmem nadstropju. Reševalci, ki so vrnili na površino, številni med njimi izčrpani in brez sape, izjavi i da nimajo nikakega upanja, da bi bil še kdo živ v rovu. Willford Powell in Charles Eldith, člana enega reševalnih oddelkov, sta se vrnila na površino včeraj zvečer. Izjavila sta, da je napravila eksplozija velikansko zmedo v notranjosti rova in da je bilo njih napredovanje zelo počasno vsled strupenih plinov. — Videla sva može, nekatere naslonjeno na zid, druge p a ležeče vznak, — je rekel Powell. Uradniki niso mogli na noben način pojasniti eksplozije. Pravijo, da je bil rov sicer znan kot plinast, da pa so inštalirali vse mogoče varnostne odredbe. Cene živil so poskočile. Komunistična zarota na Finskem. "WASHINGTON. D. C.. 11. d. e. Podrobne cene živil v mesecu, ka se je končal dne l."> novembra. LONDON. Anglija, 10. d<<-. _ Iz Flelsingforša poročajo, da ji poskočile, soglasno s poročilom de- prišla tamošnja policija na si- i lav.skega departmenta. za dva do j obširni boljševiški zaroti. V z:iro-petih odstotkov, in sicer v petin- to je baje zapletenih tudi v« * ;:?i_ dvajsetih m«'sti. Najvišje poviša- skih častnikov, nje cen je bilo opaziti v Butte in Lotuisvillc. ||jer je znašalo povr-šanje cen živil do štirih odstotkov, dočiin je znašalo v drugih krajih nekoliko manj. Povišanje, katero j,, bilo opaziti v letu. ki se je končalo .lne 15. novembra, je znašalo v pet in dvajsetih me-tih od osem do štirinajstih odstotkov. Položaj v Siriji. Vabilo bo jutri izročeno ameriškemu poslaniku v Bernu, ki ga bo sporočil v Washington. Na konferenco bosta povabljeni tudi Rusija in Nemčija; Besedilo vabila, s katerim bo povabljena Rusija, se bo razlikovalo od ostalih. liElRl'T. Sirija. 10. d......n-bra. Proti-kri-tijanski fanatiki so opu-stošili vr<" vasi v bližini H"in>a ter odvedli več sto vaščanov > seboj. V splošnem je položaj v Siriji neizpremenjen. Petnajst let ječe zastran veleizdaje. BERLIN. Nemčija. 11. dee. — Walter Pullerjalin. bivši uradnik kemične tovarne v "Whittenau, je bil spoznan v Lipskem krivim veleizdaje. Sodišče ga je obsodilo na 15 let jeee. Baje so mu dokazali, da je prodajal razne skrivnosti tujezem-skim vladam. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Dane« so naie cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $18.80 2000 Din. — $37.40 5000 Din. — $93 00 Pri nikirilih. ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 center za poštnino in drage stroške. Bazpofiilja na zadnje pošte in izplačajo "Poštni čekovni urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE 200 lir .......... $ 9.20 500 lir..........$22.00 300 lir .......... $13.50 1000 lir..........$43X)0 Pri aar»čillh. ki znašajo Manj kot 2M lir. računamo po 19 centov za poštnine in drage strelke. BazpošOja na zadnje pošto in izplačuje Ljubljanska kreditna bankw ▼ Trstu. Za pošiljatre. ki presegajo PETTISOČ DENARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Uram nedaj ni stalna, menja se večkrat ln nepričakovano; is tega razloga nam ni msgočs podati natančne eene vnaprej; računamo po ceni tistega An. ko nam pride psslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Denar nam Je poslati nsjksljs pe Domestic Postal Mooej Order aH pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 83 Cortlandt Street Hew York, H. 7, • AK. LABODA, .12 DKČ.. laaj. GLAS NARODA (BIfOVENB DAILY) Ommšd mmd PmbKtksd by MbOYMNlC PUBLISHING COMFANX (A Corporation) frank Bakro, prooidont Look Bcnedik, tromomrer prilika za izkorišcevanje inozem cev. Omenil je tudi, da se on pro tovi odtiskanju prstov. I 1m* of baunaaa d the corporation and addiMM of abov« officer* F3 Cortiandt Borough of Manhattan, Now York City, N. Y. "GLAS NARODA "Voic* of iko People" DRŽAVNO PRENOČIŠČE V ZAGREBU. »j uih brezdušnih elementov. Dokler bivajo v prenočišču, sloje izseljenci pod pažnjo državnih izse-ljcniškili organov. ki so dolžni j dajat i jim v vseh izseljen tski h I—mod Every Day Except Sundays and Holiday». i * solo lota voljo liti ea Ameriko ■n Kanado — — —______ $6.00 F . pol lota______$3.00 h četrt lota_______$UfO Za Now York oa oolo loto _ $7.00 Za pol leta---„-----— $3*0 Za miotenutva oa oolo lota_ $7jOO Za pol leta_______$3*0 Subscription Yearly $6.00. Izseljeuiški Komisarijat v Zagrebu javlja, da ureduje uprava državnega prenočišča za izseljenec iu 'povračevalce in izseljeni-ški nadzornik v Zagrebu od 1. novembra v Mihanovicevi ulici St. ■ vprašanjih brezplačna navodil« t. nasproti glavnemu kolodvoru, in informacije; večini izseljeni-Ximeii državnega pretiočišča je.1 škim skupinam bodo tudi referen-da daje izseljencem, ki se bodisi ti IzicljeiiLskesra Komisa-rijata rla-vr.-u-ajo. ali pa odhajajo v preko-jja'.i predavanja o razmerah v tfe morske dežele nje < 5 do 8 varuje izkoriščanja od -Strani rae- iaterega so se odločili Advertisement on Agreement. "OUu Naroda" uhaja vsaki dan ievtemii nedelj tu | opisi brca podpira hi osebnosti se ne priobčujej-%. Denar naj » 1'acoToli poftiljatj po Money Order. Pri spremembi kraja naroSni-I rr, prosimo, da sa nam tudi prejfage bivališče narnaoi. da hitreje . najdemo naslovnika. 3 L A 8 A A B O D A", 82 Cortiandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortiandt 2S76. OBSODBA DR. HAUCKA Poročauo je bilo o arhivskih tatvinah učenjaka dr. ilaucka. 571etne«ra moža. ki izhaja iz ene najuglednejših družin v Koeluu. Hauekov oče je bil sodni svetnik. V krogih učenjakov in znanstvenikov je bil dr. Hauek zelo čislana oseba. Užival je sloves izborne-ga zgodovinarja. Kot tak je imel e. ceneno prenoč.eva-' želah. v katere se selijo, naglasa- neomejen dostop do zasebnih in dinarjev) in da jih'j.ei pri tem važnost koraka, na državnih arhivov v Nemčiji in v PRISELJENIŠKA IN NATURA LIZACIJSKA VPRAŠANJA. inozemskih deželah. Ponovno so mu bide poverjene misije zaupnega značaja. Pred približno dvajsetimi leti Tolikor Secretary nt' Labor. -T. strani neodgovornih agentov anar P* j** začel učenjak krasti avto--r. Davis, kolikor načelnik pri se- hi/ma. komunizma in sličneea*!. grame, pisma in slične dokunum-ljcniškega in naturalizaeij-jkega Tajnik dela je omenil, da ima-|tc il1 to zapeljalo v tatvine, odsega v poslanski zbornici. Združenih državah nn-d 100 ! 'obravnavi, ki se je vršila te LLOYD GEORGE KOT DOBROTNIK Veliki demagog Lloyd ticorge, o katerem se je domnevalo, da je bila njegova zadnja politična ura. \e odločno brani proti temu. da bi se ga pokopalo pri živem telesu. Vslcd tega je ie našel popolnoma novo 44isfcue"\ .s j>omoejo katerega potegniti iz močvirja svojo stranko, potem ko je zagazila vanj. Vnaprej je bilo umevno, da bo ta prebrisani politik skrajno nastopil. A' zadnjem času je naslovil ua glavni organ svoje stranke. •'Manchester Guardian'" pnziv iui stranko, naj pride zopet skupaj na temelju programa, katerega je sestavil on sjim. Lloyd George. List je pisal: — Nikdar nočemo računati s leni. da bi si pridobili upliv in besi-do v notranji politiki Anglije, raaven če bi ->e posrečilo združiti raizeepljene prapore liberalne stranke na temelju novega programa, ki more iziti izključno le i/, možganov vojnega ministrskega predsednika. To svarilo k liberalni enotnosti je našlo odmeva. Lloyd George je predloižl konferenci "zveze liberalnih organizacij" program, 'katerega jc slednja, po številnih nagovorih požrla in sicer soglasno. Kaj vse pa se zahteva v 11-ni programu.' Nič več in nič manj kot podružabljenje zemljiške po«-es.ti v Angliji. To je. seveda za li-. beralno stranko, ki se je borila dosedaj um rajno proti vsakemu vmešavanju v gospodarsko življenje, precej rečeno. Pri tem pa je treba takoj pripomniti, da ni kdo ne vrjame. da -matra Lloyd George ali kateri njegovih pristašev zalitexo za rono. Seveda ne mislijo liberalci na resnično nacijonalizirauje zemljišč. Raditega govore tudi o počasnem nacijonalizrranju zemljišč. Šele če bi se zemljišča stavilo na prodaj, če bi se ne izplačalo še nadalje obdelovati farm. naj jih prevzame držaja. Tako "nacijonali-ziranje" bi ne bilo dovršeno niti v petdesetih letih. Z. «*uo besedo rečeno, — cela stvar je več ali manj humbug. To pa ne pride nikakor vpoštev. Glavna stvar je. da se stavi ena kapitalistična stranka princi pijefaio na stališče podružabljenja najbolj važnih produkcijskih sredstev. To stori le raditega. da vjame na svoj lim volilce. kajti liberalna stranka ve presneto do'oro, da bi poginila sama od sebe, če bi ne nastopila z parolo nacijonaliiacijc, ki je brez dvoma skrajno priljubljena pri delavskih masah naroda. To je ena stran medalje. Druga pa je še bolj razveseljiva. Sedaj bo tudi angleška delavska stranka, ki m- je leta in leta izogibala temu vprašanju, prisiljena lotiti -e podružabljenja premogovnikov in železnic in — če bo pravit'na. — mora tudi obnoviti svoj stari program politične akcije tega vprašanja. Prisiljena bo. ne le posnemati Lloyd George-a, temveč celo prekositi tega kapitalističnega priganjača. Bodrilec, priganjae angleške delavske stranke ni \Med tega morda Ramsay MaoDonald. — t« m več Lloyd George. N jegov povsem demagoški trik je potisnil naprej angleško delavsko strauko. Angleška delavska s t ranka je bila od nekdaj gnila iu pra^ua. Manjkalo ji je idej in v« dno je omahovala med na prednja?* vorn ter koiwervatizmom. Vsled tega je bila tudi njena politika švigašvaga-sta. Nekaj Časa je koketirala z radikalci. a se strašno napihnila in prevzela, ko se je polastila vajeti vlade. Nazadnjaški politiki >o jo v tem verno in dosledno podpirali. Delavskim ministrom, ki -o bili pieje navadni delavci, čeprav j»oli-tično dobro izšolani, so se laskali na vse .mogoče prertege in delavci ko< taki. — vsaj njih zastopniki. so sedli na liuianiee, katere se jim je nastavilo. Zuuanj b!e k lire z ozadja, jih je premotil. Angleško delavstvo ni imelo ničesar od delavske vlade. Bila je jMjpolen fiasko. Zakaj, to ni nikomur znano. Mogoče \sled neizurjenosti in nepopolnosti voditeljev!, mogoče pa le raditega. ker so preveč omahovali med tem in onim družabnim prepričanjem. Hoteli so stvori ti izključno le dobro, a niso dosegli ničesar in sedaj jim mora kapitalistična stranka kazati pot. po kateri naj krenejo. VI bert Johnson, kakor tudi A. V. in 200 tisoč inozemcev. ki so spo- i dni proti njem« v Berlinu, je iz- lfusband. prejšnji generalni pri- -obni za deportaeijo. in da tekom .i1'še kot gimnazijec pre- -eljenlški komisar in -edanji dru- treh let 77.917 pomorščakov je de- j setU>l cele n°ri na pokopališčih, jri pomožni tajnik dela. so «e v /ertiralo iz svojnli ladij, jih ni o.i-1 kjer jc čistil ko>ti in zbiral loba- no lavnih govorih dotaknili raz- iz Združenih državah. j katere je potem proučeval. iJh vprašanj, tičočih se prišel je- druge strani on ceni. da je v ' Vauj sTarInskih ^redmetov ~a vanja in naturalizacije, ki nteg- y u-^uh državah čez mil jon ino- i l>»vlaceval z neodoljivo silo. — nejo priti na dnovni red kongre- z,me,v. Ui so piW v Združene lvJ,M* -,e lo mo*eL sl <•» t(.L-f»»n r^l-Ar.Po-:i va >•■]-ID I■ i ' 7,.' j • t kako list:aio. Tekom štiriletnega "•«1 iCKOin icjvocega za>e p*ez pr^'ilpisane.ira pre-gle- 1 i , - .. .1 delovanja v muzeju Ilohenzollern- (da x .tram pris«'ljemskih oblasti) Kaj pravi Secretary of Labor? Testament, ki ima nad tisoč strani. Oporoka, ki vsebuje eelih 16G pisanih strani, je vsekakor nekaj nenavadnega, kar se ne vidi vsak dan. Tako oporoko je ostavila. kakor čitamo v angleških listih, neka gospa Cook, vdova bogatega londonskega tvorničarja sukna, ki je pred kratkim umrla in zapustila lepo premoženje poldrugega milijona funtov Sterlingov. Ko je notar odprl poroko, se je skoraj prestrašil; pred njim so ležali štirje vezani zvezki, od katerih sta imela dva po 702, dva pa po 406 starani. Nekaj teh strani je bi-i, nepopisani Vdova je '.i- ir.l- ••■ ~r. natančno popisala sleliorni komad svoje zapuščine in za najmanjšo malenkost je navedla Celo zgodbo njenega izvora. S pisanjem oporoke je začela že pred sedmimi leti: večino je spisala lastnoročni, le konec je dikitrata svojemu tajniku. S tem testamentom je častitljiva dama postavila nov rekord, katerega se najbrž ni niti ni zavedala. Predzadnji rekord j«} imel vojvoda Devonshirski s 197 stranmi, zadnjega pa lord Burton s 500 stranmi, Delovni tajnik Davis in načelnik priselenitafcega in naturalizs-eijskega odseka poslanike zboru!-L*e Mr. Johiwon sta koiwrn novembra govorila pred trgovsko zbornico v Brooklvnu in razpravljala zblasti o registraciji inozemcev, ki jo Mr. Davis rajši imenu-' n,-s in niso torej bili zakonito pripu-ščeni. ■»<> pa prišli, predno se je začelo omejevati priseljevanje na kvoto, in so med tem pokazali, da •o uvaževHiija vredni prebivalci. Tem ljudem treba nuditi priliko, da napravijo svoje bivanje zakonitim. Ako ti ljudje hočejo b«ra- cev v Berlinu manj kot lizir-ati svoje bivanje, nimajo d;i-druge poti nego da odpotu-' J jejo iz Združenih držav in no priseljeniško vizo. Dostikrat, pa bi bilo treba ča- je vpisovanje inozemcev (enrollment of aliens). Kakor Mr. Davis trdi. pričakovalo bi se od v-akega odraslega inozemca v Združenih državah, da s* prijavi : ^ati let;i in leta. da bi dotičnik P-''i javni oblasti določeni v to j rrey-krbel tako vizo v inozemstvu vrho. in s«- sam vpiše fenrolO, &,Xe odgovarja pa najbolišim '.!ite-tem. da poda svoje ime. «taro>t. ,T,0m vlade, da se to od njih za-'»odaništvo, bivališče. |X>klie ln;hteva "Jaz predlagam, da. ako druge slične informacije, kakor' „e za časa registracij« isajde. da tudi kdaj in kod je prišel v Zdr. * t^Ui inozemei -o zaželjivi prehi-države. Vsako leto potem dokler j valči. delovni tajnik bodi upravi-ostane inozemee. bi moral ponov-! ]egal' /irati njihov prejšnji no prijaviti -e in pri tem podati j vstop in dovoliti njim. da ostane-take ractne informacije, ki bi ozna-; j0 v Združenih državah kot zako- i je prrkisTil me spisov. Iz neobjavljenega dnevnika cesarja Friderika je iztrgal cele strani, iz dunajskega dvornega i-n državnega arhiva ]>a je izmaknil ."»:]7 kosov Da bo i» tatvinah popolnoma ua jasnem, je dalo >odišče učenjaka zdravniško preiskati: psihiatri se izjavili, da je mož duševno zdrav in v polni meri odgovoren za svo-ija »leja.nja. Xa ]>odlagi te sodbe, j je bil dr. Hauek obsojen na po!-' drugo leto ječe. Hanckov poma •^ač. krojač Hochenlocher pa j* bil oproščen. DVOJNA VREDNOST STENSKEGA KOLEDARJA Nesmrtni pesnik Florae je zapt-■ a 1 pred dva tisoč leti: 'Ti-ti je i. upravičeni do na-(dosegel vse. ki sejo znal po^kižiti "ile. kaj je on med tem storil, da t ,,]*/, JM-ebiva i se sodni klerki. poštarji in šolske oblasti imenovale za registra rje. "Ob prijavi bi vsak inozemee moral plačat i malo pristojbino, nakar bi on dobil registracijski listek (prepis istega bi ostal pri naliuralizaeijskem nvadui in bi se mu svetovalo, kam naj se obrne, da se uri. kar je potrebno. Vlada ne bi direktno upravljala nameravanih tečajev, marveč bi le o-dobila delovanje novih raznih agencij, ki se sedaj bavijo z ain^ nkaiiizacijskim delom li Registracijsko spričevalo, po-kazujoče. da je dotičnik prebival v tej deželi predpisano dobo petih let. bi moralo služiti kot zadostno dokazilo o tem bivanju, tako da bi postalo nepotrebno privesti priče, ki poznavajo prosilca, za v^o petletno dobo. Izkušnja je dokazala. da mnogo inozemcev ni v stanu dobiti primernih prič. in to radi Tazlogov. ki drugače niso škodljivci njim in interesom vlade". Mr. Davis je poudarjal, da on priporočuje tako registracijo inozemcev kot sredstvo, ki naj služi njim v pomoč, in jih privede v do-tiko z ameriškimi šolami in .vzgojnimi prilikami, nadalje pa zato, ker je on prepričan, da je registracija potrebna, da se prepreči vtihotapljanje inozemcev v dežele. da se najdejo oin inozmeei. ki so si zagotovili bivališče v Zdrn-ženih državah potom nezakonitega vstopa in da se odstranjujejo oni, ki bi drugače poskušali priti sem na nezakonit način. Nadalje je on prepričan, da je registracija ♦potrebna kot «red«tvo, ki "naj pomanjaoje učinke propagande s ralnih sodiščih, kar <-e tiče rese- j koledar za leto 1926 je izboren do-vanja naturalizaeijskih prošen j, i kaz te resnice. ( V pogledate lepo "Tz teara in drugih razlogov V*e bi odločilo p"oti inozemeu. on .leto 102G. je tudi koristen. L.iit- .»«•'• I" ■["'■ «1 """j." ' 1 ■ •« .•■.ko posebno -oli-ktla Trinerjev Šten-ki K< bi imol pravico do priziva* na pristojno federalno sodišče" Tajnik Davis obžaluje, da na-»ši zakon i nalagajo deportaeijo inczemcev. ki so radi kake nenavadne nesreče postali javno breme. Om«ni.l je. da bi bilo morda d je dandanašnji večkrat zanemarjajo zdravje. Če potrebujejo pomoči. jih steu-ki koledar prijazno opominja, da je Trinerjevo Grenko Vino zanesljivo zdravilo v slučajih slabega teka. zaprtja in podobnih želodčnih neredov, da Tri- niogoee ustvariti z registracijskih nerjev Liniment prežene revni a-' j . nri-t:oib!n neki -klad. ki bi se ra- lične in nevral«ične bolečLn»- m « bil za od pomoč v slučajih, ki >n da Trinerjev Mirilec Kašl.j«i nima vredni jiosMbnega pomilovanja. | vrstnika v slučajih prehlada. Vaš Polaga na srce. da obnašanje Ame lekarnar ali prodajalce zdravil rikaneev napram inozenieem hod' vam bo dal krasen Trinerjev Sten prijazno, irenerozno in resnično ski Koledar, ali pa pošiljiie 10 amerikan'-'ko. V svojem govoru je centov za pokritje pošiljahlih t udi poudaril, da zapisniki o re- stroškov na naslov: Joseph Triner iristraciji l»i morali ostati stroeo Company. S. Ashland Ave., zaupni, tako da ne bi hing-ton.vko vl^do. Večina francoskih }»o>laucev mu je navdušeno ploskala. To je povsem uincvnoj (ire namreč za par tisoč milijonov dolarjev. katere mora Francija vrniti Združenim državan* Francoska vlada preganja komuniste in jim je sila sovražna. Takoj pa obrne plašč proii vetru, ko začno komunisti goniti kako tvar. ki je v prilog Franciji. Toda vse obotavljanje ne bo nič pomagalo. Francija bo morala plačati. Francozi so visoko kulturen, ei-viliziran in demokratičen narod. Njihova civilizacija. njihova kultura i-n njihova demokracija, vse to j«* bilo v veliki uavarno^ii lekler -h; ni Amerika \"mcšala v vojno. Amerika je Francozom v*e to •.•pšila. Potemtakem ni po^'bno kulturno in gcntleman^ko. če človek (»zi-roma narod noče poravnati r"-"kov. ki >o mu rešili kulturo m gcntlemanstvo. x V Ameriki je p.»t «!•» -lave -nv.-hovito kratka. Tako je naprimer preko noč! nro«davil inlad študent ne sicer - svojimi študijami, pač pa 7 igranjem footballa. Na nkrar je p;t tudi postala rlavna -f»ba št v. 42-"» v Sereno !id-triu. \ s;. Petersburg. Klorida. Zakaj ta sloves.' V »obi št v. 42-*» v Screim hotelu v St. Petersburg. Florida. ->o ?akni'i prohibicijski uradniki rtn kvartov najfinejšega žganja ter! tri galone najfinejšega ruma. Samoposebi pa to ni nikaka pretresljiva ilovica. Prohibicijski airadniki v>ak dar. iztikajo za žganjem in ponavadi vsak dan iztaknejo. Pomisliti je pa treba, da je Se. reno hotel v St. Petersburg. Florida. glavni stan. kamor prihaja :o člani Hankers A-sociati^ui oT America. Hankirji so v Ameriki najvplivnejši ljudje. Ljudje, ki poznajo postave, in ki postave spoštujejo. Ljudje, ki bi za nobeno ceno na sve.tu ne kršili prohibicijske postave. Za "--t ran tega je t ml i najdba v sobi št. 42o ]wecej iuT-ercsamna. * V nekem oglasu čitam. da -o n;;-prodaj ženski kožuhi živordeče barve. Kakorhitro bom videl sesalca, ki ima koža živordeče barve, bom začel piti edinole vodo. * Ameriški nradni izvedenci iznašli aparat, s katerim je mojr«-je preračunati. koliko gorkote prihaja z Marsa na zemljo. Ta iznajdba ni posebno velikega pomena. Po mnenju vladnih j/ vedencev ]>a vseeno u«'kaj pomaga v tem splošnem pomanjkanju premoga iu gorkote. * Ampak nekaj je trel>a pojasniti; Amerika je br gata zemlja, polna naravnih bogastev. V Ameriki se vse prideluje, vse se izkopava, toda kljub teimi nima Amerika posebne izbire. Vzemimo trdi premog. Dandanašnji je v Ameriki ^mo dvoje vrst trdega premoga. -Javnost si pa niti tega niti onega ne more nabavrti. To pa zategadelj ne. ker se en del trdega premoga nahaja globoko pod zemljo, d migi del pa v skladiščih premogovnih baronov in je tako drag. da ga povprečni človek ne more kupiti. * Belgijski kraljevski par je praznoval srebrno poroeči-rji pa pride gotovo. Kar t\t « a {»očakaj, aieer ti bo njegovu > *fTra Mina zamerila, saj kar men-* a same radovednosti, da bi te iz-prasevala. Le tu ostani. dečko noj. in klobuk obesi tjakaj, saj mu ie krajce premenea«. če ga J oš še kaj časa tako obračal med prsli. Le ostani, ti pravim, fi nn mi poje« zalogaj večerje, da nam napraviš veselje vsem skupaj. — mati ima kuro v loneu. . . I hudf-r-.t. *inko moj, tu ostaneš, pa je! Saj menda nočeš, da se zameriš? Ali pa morda nisi naš domač? Tako prisrčno vabljen mora j Ludvik ostati. Posetnikov v hišo v Strojarski iili«-i baš ni prihajalo preveč. — Da .-i sta sedaj bogata, pametna Malo in Peri na vendar nista rac« vjala načina »vojega življenja Obema >e je zdelo, da sta že prestara, da bi >e udajala kakršnikoli novi modi. pa če je ta novo-'arija na videz še tako lepa ali dobra. Ali jki, če le tako izgleda. Tomaž naj dela pozneje, kakor hoče. in naj bo po mili volji bodici meščan ali plemič. Njegov oče :n njegova mati pa sta rojena ribič in nbičevka. in tako hočeta liuli uinreli. Kljub temu se pa seveda okoristita s svojim poznim "••opast vom. v kolikor gre za bist-vwio korist. Privoščita si sedaj pav več miru in več udobnosti. koj izpočetka. ko so dospeli v domačo -Dobro luko, izprevidel, liko velikih težav n asp i"0 tuje predrznemu podjetju Tomaževemu, ki si je domislil, da privede v staro* lavno in "krepostno strogo me-bto Sain Malo dekle, najdeno bog-ve kje, morda čarovnico, vsekakor ajdovko. k>i je morda vrhu vsega tega še vlačuga. Vsa zadeva je mnogo več ko nemogoča. Niti razmišljali se ne da o nji! Toda Tomaž ni takrat vprašal nikogar za svet, in tudi pozneje ni potreboval nikakršnega svedoika. Prav sain je d H al na svojo pest in na skrivaj, celo pred Ludvikom samim, ko je spravil .Tuano v čolnu na kopno in jo spremil skozi Ve-1 lika vrata. %Medteni pa nadaljuje Mina svoje govorjenje: — Poprej nekoč 'bi mi ne bil Tomaž prikrival najmanjše stva-rice, sedaj pa! Toda to še ni najhujše! Naj vam sam pove. ali i-ma vzroka dvomiti nad menoj in ali sem mu kedaj dala priliko, da se ljuti nad menoj zaradi besedi. ki bi jih bila jaz napravila s kakršnimkoli čenčanjem. Vi sami veste vse to od njega samega in mi morete svedočrti. Ali je kdo kaj slišal o slučaju Anemarije, dasiravno se je Tomaž toliko brigal za ta slučaj. o usodi za Tomaževega brata, koraj ?v po krvi, kakor je po dn-Imi v resnici bil. njegov prihod je edno izzval veliko in iskreno ra-lo^t v hiši. Sama. ali skoraj toliko kakor ama. — faajti stari Malo je po večerji vedno nekoliko zadremal v svojem naslanjaču in tako pn-akoval. da se prikaže kokoš v k.ledi. — kramljata Mina in Ludvik. — No. — vpraša Mina, ko je dolgo brodila okrog glavnega vprašanja kakor mačka okrog vrele kaše. — no. kam pa hodi >»ra v za prav Tomaž in kje preživlja toliko ur. ko ga ni pri nas doma ? — Ne vem tega. — odjrovon Ludv?k in je nekako lesen. V resnici je le domneval. Toda najstrožja resnicoljubnost ga ni »»•igla siliti, da pove nekaj. Česa-š<* sam ne ve prav dobro. Vrinite-ga «pa um ni bilo ljubo, da bi*iz-dajal tajnosti drngih. čeftudi v uajiboljšem namenu. Nezaupna pa vstraja Mina pri svojem izpraševanjn. — Kaj, tudi vam. svojemu po ročniku in iKmiorskerpu bratu, n-pove Tomaž ničesar? — Ničesar! — pravi Ludvik. To pot pa je odgovoril nekako grenko, in tenkosliSna Mina je takoj zapaizila ta ton. Zato je tudi takoj razumela, da govori Lud vik istino. Ona nama je dobro ra ztimela. da se drugi žaloste in jeze nad taksnim obnašanjem Tomaževim. in da. kakor ona. trpe da jim krati deležništvo svojih tajnosti. — Če je tako. — zopet pravi — pa govorite ž njim in ga dobro izprašajte ter poskusite, da kaj izveste. Prisegam vam namreč da sem zelo v skrbeh in da stavim glavo, če ni tukaj kakšna čarov nija. . .v On sam[ Ludvik Guenole, je sicer mnogo jasneje gledal ko nje gov brat Tomaž, to pa brez svoje zaMuge. kajti mali bog ljubezni Kt*>ido dobro strelja in oefepf vsako aro jo -žrtev. Ludvik je torej Tidcl maofo jameje In je ta trohine resnice, ni niti pomislil na to. da bi mogel Tomaž biti manj vesto« v tej >*tvari in da mu ni povedal vsega. Mina ga gleda z odprtimi ustni j : — Kako? — vpraša in je nekoliko nezaupljiva, tako čudna se ji zdi vsa s-tvar. — Kaj me tu vpra-šujete in kaj se delate nevednega ? Kaj mislite, da jaz ne vem za vso stvar in da je nisem vedela že davno pred vami? Ludvik pa je še bolj zaouden ko ona. Zmedeno odgovori: — Ne veni. kaj mislite. Ona potegne z dlanjo po čelu: Ni mogoče. . . Kaj zares, vi da ne veste . . . — Česa ne vem ? — vpraša. — Pa kaj tu govorite? — Pojdite, pojdite'. Ta mati in njeno dete. . . Tak ne norčujte -se z mena j! Saj vas je Tomaž iz same pre. vidnosti poslal naprej v oglede! — Da. poslal me je. — izjavi sedaj Guenole. — da poigledam, če se je že polegla maščevalnost Ker-doiunift'ovih ali ne. kar tse tiče dvoboja Tomaževega z Vineen tom. ki je v tem dvoboju padel, pred šestimi leti. To vendar nima nikakršnega po.-la z nobeno materjo ali detetom. — No saj, — krikne Mina razburjeno, — saj je vendar bil ta dvoboj zato, ker ga je hotel Vincent zaradi svoje sestre Anemarije, ki je bila takrat ... ki se je taikrat čutila mater, . . Ludvik presenečen odstopi za korak ali dva. — Mater? . . . vpraša Ludvik. 4- Mater? Pa s Tomažem 1 — I seveda! — odvrne Mina. — 8 kom drugim neki? Celo minuto nato molčita. Mina pa želi še nekaj pojasnil. . — Da. — pravi, — kako je že bilo' Zadeva z Anomarijo, ki so fo njeni starši zavrgli, ker. . . saj vam je to vendar znano! — Gotovo. — pravi Ludvik. — Nisem pa vedel, da je to dete Tomaževo. — O seveda. —pravi Mina. če vam tega Tomaž ni povedal potem niste mogli izvedeti od ni kogar drugega, »tajnost smo predobro "čuv&H. Vi at£ prri, s kste- — Tako je torej, — pravi Ludvik Guenole s svojim najbolj res tiim glasom, —'to dekle je šest let. celih dolgih šest let pretrpelo vse to. In kljub temu ni izdalo svoje tajnosti in ti je vzgojila sinčka. Ali je res. kar govorim? — Res. — prizna Tomaž in gle da v tla. . — Misliš li. — nadaljuje' Guenole, — da je mnogo žensk, ki bi mogle storiti kaj sličnega? In ne misliš tudi. da je katerakoli druga uaša meščanka tako vredua kakor Anamarija. da bi stopila s teboj pred oltar v našo stolnico, da po staue tam ob zvonenju zvonov in slavnostno mašo zakonita sopro ga Tomaža Trnbleta, plemeniti-ga gospoda Jagnjeta ? — Tudi to je res. — prizna To-ntaž brez oklevanja. Če je vse to tako, zakaj ne storiš, kar je edino na mestu, in zakaj se ž njo ne oženiš? — Ker je ne ljubim. — odgovo n Tomaž. Dvignil je glavo in sedaj pogleda Ludvika, ki je ves prescnc Čen. Zato utihne in zamišljeno gleda predse, ker le iztežka razu me, kar je Tomaž povedal. Saj ni navaden dečko ta nas Ludvik Guenole. Njegovi starši so pošteni in dokaj premožni. Nje gov oče je bil kovač v Kotlarski ulici in je imet vedno dovolj de la ; tudi se dobro razume na fina kotlarska dela. Dečko je od mla dih nog gledal očetovo delo in stal pri nakovalu, za katerega se je mnogo bolj zanimal, ko za svo je frnikole. frače in žoge. Ko je pozneje dosegel petnajsto ali šest najsto leto in ko so dekleta že po stajala pozorna na njegov sta* na njegovo i>elo lice in vranje lase, se fant sploh ni brigal za razne galantne pozornosti. Zelo pu-božen in ves v strahu pred peklom in neomajno verujoč v hudiča, je bil prepričan, da more nedolžno dekle prinesrti na svet mnogo več pohujšanja, ko dvajset najhujših. peklenskih duhov. Zato se je mladenič skrbno varoval vseh dekliških skušnjav. Ko se je Toma« siukal okoli deklet, se je Ludvik potepafl največ ^koli obale in okrog ladij, ves čas, kar mu g& je ostalo od maš. molitev in pokor. Tako sta se tudi vkrcala na ladjo — v letu Gospodovem 1672 in tako sta -se tudi izkrcala, v letu Gospodovem 1678. Ludvik je bil torej še vedno oni Petercek. kakor nekoč, in pravzaprav sploh ni vedel, kaj pomeni beseda ljubezen. Ko je vprašal sedaj Tomaža, za-Traj se ne oženi z An omari jo, in ko mu je Tomaž odgovoril, da je ne ljitibi. je Ludvik utihnil, kajti odgovor mu je bil ravno tako nerazumljiv, kakor če .bi mu Tomaž ne dgovoril v francoščini, ampak na primer po kitajsko. . Kljub temu pa Ludvik pa-avi: — Saj je vendar na svetu toliko raznih tfrvari, ki jih imaš. četudi jih ne jlubiš! To torej ne pomeni ničesar. Če si poštenjak, je tvoja dolžnost, da v zamen to dekle za ženo! — Je že mogoče. — odgovori zopet Tomaž. — toda če je ne ljubim, kaj morem jaz za to? Tržaško pismo. že, da Italijani delajo po gotovem sistemu, ki jim ga narekuje njihov eilj : slovanski ž i vel j je treba najprej gospodarsko uničiti. ostalo že pojde samo po sebi. S težkim sreeni moramo ugotovi- vstrajati v strašni borbi za svoj obstanek. Sedem let pod Italijo, od teh 3 leta pod fašizmom, ki ima ves državni aparat v svojih rokah, od ministrskega predsednika do občinskega komisarja in njegovega oprode, občinskega taj-nikn ! Nikake duševne, hrane, nika kega razvedrila: celo dostop k nedolžni zabavi, ki jo daje navadna ljudska veselica, ti je zabranjena! Športna društva se razpušeajo (slučaj v Dobravljali)! Edino cerkev daje nesrečnemu ljudstvu tolažbe in novih sil. da ga ne po-rtejo skrbi za golo življenje. Na eni strani strašen političen pritisk. na drugi skub za prehrano družine, v kolikor je šh ostala na domači zemlji; kajti deželi grozi beda in lakota. In v tem razme rah je zavel — nepričakovano škili krr. (priznajmo to odkrito!) — nov. svež veter od vzhoda : visoka žična meja in tudi ne fašistovska cenzura ga nista mogla ustaviti. Ali je mislil tržaški k vest or, ko je pustil, da so "neodgovorni" elementi (fašistovski tisk jih imenuje navadno "neznance") pet minut daleč od kvesture nad pol ure ča.sa razbijali pohištvo in stroje ''Edinosti", da se bo vse končalo s kako nedolžno demonstracijo ljubljanske "Orjune" ? A kvestor se je zmotil in oditi je moral. Trst ima sedaj novega padu, da bo kmalu, pa kmalu nr. isti stopnji kakor zadnji Kala-brtz; tedaj bo cilj italijanske fi-naučne politike dosežen, asimilacija bi gotova. Slovani bodo hodili brusit nože in škarje v Jugoslavijo in postali bodo tudi dobri italijanski državljani kakor Rezi-jar.i Cenili bi torej odpisovali dav-k<\ i:i jih slovenski kmet tako redno plačuje, da se sami finančni uradniki temu čudijo? Vse prošnje za odpis zaostalih davkov so bHe zaman: vlada je le milostno, iila. da smejo kipe t.je pjačati davke (tudi zaostale avstrijske menda!), v obrokih. Koliko bor-Iv jt bilo treba, da je italijanska vla.la dovolila izmenjavo avstri;r ki so jih imele naše za- ueiuarjiijo tetr dai¥»stajajo na tak način površne iti nezanimive. Drugače je pri grdih. Te -zapostavljajo že kot otroke. Nihče mnogo ne briga zanje, nihče jim ne daje besedice priznanja, navezane so popolnoma same na sebe in zato se navadijp tudi zgodaj na razmišljanje. Grda ženska kiualu spozna, da mora posebno priza naglico proti gospodarskemu pro- devati. ako hoče doseči vpoštevanje. Doeiin se lahko lepa ženskn oblači brez izbire. k<-r ji vm* enako dobro pristoja. mora grda polagati veliko skrb na izbiro oblek. Ona mora sebe in svojo okolico proučevati. svoj učinek nadzorovati ter se vedno iznova prilagojevat > onemu, kar ji prUtpja. Tako pride taka ženska tuili v drugih pogledih počasi do tistega, kar jo napravija zanimivo. Taku svojo zunanjost kakor svoje notranje življenje mora irr-da ženska mnogo bolj <_r<>.ii'i. k;i-k«>r lepotiea. tirda ženska, neraz-vajena od svoj«' okolice, je od svoje zgodnje mladosti navezana na Jo. «la «e peča /. resnejšimi stvarmi. Ona razvija svoje skrite sposobnosti, bogati svoj«* znanje in si širi svoje obzorje. Vse to pripomore k njeni zanimivosti. Zato pa mora grda ženska, seveda samo kultivirana. trajnejše uein- Proti bolečinam v hrbtu, straneh, kolkih in v prsih, na otekline "n 'rrče rabite Severa1 Hišni liniment zz. mazanje zur.aj k: hitro preiers'e revmatične in nevraigične boleč.ne- Cena 20 ;n 60 ccntcv. Zahtevajte najprej pri iek^rju. WO ' w. f.;. s ev e ra. ^ o. CEDAR RAF>I.D£,; IOW^ . r- diMgr naložene v Jugoslaviji! Posredovati je morala Jugoslavija sama. lu pri vsem tem se je ^ | kovat i na moškega kakor najlepša lepotica, kajti oko otopi z n lepoto prav tako kakor grdo0 centov. Krog Božiča dobi vsak naročnik krasen stenski Koledar brezplačno. Uredništvo Glas Narode.. j vedno Rim ni nikakor hotel razumeti. ------ ROJAKI. NAROOAJTK SE NA • G L A S N A R 01) A N A\r I-" ("'': ST.OWA'SKT DNEVNIK V r/nT?x:^F.vin DRŽAVAH v kako težak položaj je prišlo go- j spodarstvo na.še.ga kmeta s pri ! ključitvijo k Italiji. Namah so bi-; le prerezane vse vezi z zaledjem.! izostal je odtok glavnega pridel-J ka naših krajev t. j. vina. naš kmet je prišel v državo, ki sama kvestor ja. o katerem piše "Pie- w vo kam bi 7 villora ,)a (Dalj* prihoknjii.) colo". da se je v Napolju specija-liziral za pobijanje mestnega zakotnega življenja. Potemtakem Slovenci lahko upamo, da bomo od sedaj dalje v miru. G. Ninčič. proti kateremu je demonstrirala dnirhal. ki je pet minut daleč od kvesture tekom pol ure pustošila prostore edinega slovanskega dnevnika v Itali-ii? M ar i proti opoziciji? Ali je kje na svetu vlada 40 milijonskega naroda, ki bi se bala opozicije zastopnikov narodne manjšine 600.000 ljudi? Napad je bil sicer izvršen proti dnevniku, ki je v resnici glasilo le gotove skupine tržaških viso-Iv.h gospodov; kljub temu pa je bil naperjen proti vsemu slovanskemu živi ju. ker je "Edinost*' pač edini slovanski dnevnik v Italiji in vidijo Italijani posebno v tisku zastopstvo vsega naroda. Poudarjati je še treba, da je postal incident vsled odmeva onstran meja silno mučen vsem Italijanom. jZ rimskim dogovorom vzajemnega prijateljstva in z net-tntnskimi konveneijami so si Italijanu zavarovali hrbet pred evropsko javnostjo, da so se potem lah ku z vso silo lotili raznarodovanja Slovanov. 7-idnji incident, pa je prav nazorno pokazal, kakih sredstev se poslužuje fašizem proti mirnemu slovanskemu ljudstvu; ta incident je opozoril ves svet na nečloveško delo. ki ga fašizem mirno nadaljuje med Slovani. O nspehu. zlasti o načinu raznarodovanja. ki se vrši po gotovem sistemu in natančno izdelanem načrtu. bi se dale napisati cele kolone. A zaenkrat si oglejmo, kje t«či največja nevarnost, da to nekulturno delo uspe. "Piccolo" je te dni zapisal, da je problem slo vanske narodne manjšine čisto gospodarskega značaja. Napisal jt to v enem izmed onih člankov katerih poveličuje '4 dobro hot no" delo Italije za blaginjo ubo gega Krasa. Sploh se "Piccolo" po napadu na "Edinost" trudi, da bi dokazal, "kako Italija s svoje strani izvr&uje nalogo moralne in gmot-'Lne podpore drugorodcev v smislu tradicij Človeške vljudnosti, medtem ko majhne skntprne zločincev vpijejo proti njej po raznih mestih v Jugoslaviji". Kako vse to lepo zveni, posebno v italijanščini! Kakšen uspeh pa ima to delo italijanske vlade in Italijanov sploh za moralno in materijalno p."»v z-1 i src našega naroda v Italiji? V kako žalostnem gospodar-sk!»?n položaju se nahaja ^sjovan- je bilo še vina tako malo! Ros«-: je luiičila skoro pol pridelka ta-^.o v Istri kakor na Vipavskem. Nekateri vinogradi so bili popolnoma uničeni. A davke bo treba kljub temu plačati in bobni že j pojejo. Vino se le poča>i proda-) a. Kmetje pijejo malo iz navade.i malo od žalosti; alkohol tudi pn-niaga vveliki meri italijanski vladi pri raznarodovanju. Radi vojne oslabelo ljudstvo še bolj pro-i pada. Na zapadneni Kra*u je pri- j čela razsajati še malarija. Naše hiše. s katerimi se "Piccolo" ta-j co baha, da jih je postavila zopet Italija, so res postale — pobeljeni grobovi. "Slovenec", i GRDE IN LEPE ŽENSKE Znano je. da lepota ni trajno mikavna. Cesto se čujc. da možje zanemarjajo svoje priznano lcpn žene in da se ukvarjajo s takšnimi. ki so |)o mnenju večine grde. Razlaga za to je po mnenju nekega dunajskega časopisa v dejstvu da lepota sama pomeni malo. ako ni združena s posebno mikavnostjo • Sicer pa je lepot« stvar okusa. Gre za io. kaj posameznik ali celota razumeta pod izrazom "lep". V tem pogledu so obstojala v vseh časih in pri vseli narodih različna naziranja. T)ane^ velja v splošnem. da je lepo to. kar ugaja. I gaj« kar je mikavno. Glavni pogoj ideala lepote je dandanes na vsak način, da mora mikavnost trajno učinkovati. Potrebno pa ni. da ta mikavnost obstoja vedno le v telesnih prednostih, temveč more obstojati v različnih drugih momentih; v obleki, frizuri. gibčnosti telesa, v glasu itd. To se pravi, ženska mora imeti akmivnosti, ki trajno učinkujejo, to je ouo stran privabljivosti, ki se ne da prav točno izraziti z besedami. In to posebno mikavnost in privabljivost najdemo mnogo češče pri grdih nego pri lepih ženskah. Kako pa pride do tega. da ima! grda ženska prednost pred lepo ?! Odgovor je lažje najti, ako pre-motrimo pote^k # razvoja lepih in grdih žensk. Človek je proizvod ovojih skušenj in svoje, okolice. Lepi ženski se že od prve mladosti neprestano zatrjuje, da je lepa. Njena lepota se priznava vedno in povsod. Navajena je. da brez vsakega^ruda učinkuje. Lahka zmaga povzroča pri f&kih ženskah da se v duševnem o»ru. odnosno JLDYKBXISB i» fffiAB NAlODA ski kmet v Italiji l Da, Vft ka- v svojem notranjem življenju za- VL0ŽNE KNJIŽICE so splošno vzpodbudna in za Božič in Novo Leto primerna darila Vašim otrokom. DENARNE VLOGE na "Special Interest Account" obrestujemo po 4% pričenši z vsakim prvim v mesecu. Vlogo lahko pričnete z zneskom od S5.— ZA VARNO NA LAG ANM K IN T< H N« > P( )STHEŽm > FRANK SAKSER STATE BANK S2 Cortlandt St., New York, N. Y. Popolnoma varno naložite denar v LJUBLJANSKO POSOJILNICO V Ljubljani, Mestni trg štev. 6, Jugoslavija Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje najbolje. AMERIKANCI l Nalagajte svoje prihranke v Ljubljansko posojilnico! Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1926. je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili. i Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. Cena mu je 50c. Kdor ga želi imejti naj posije znamke ali pa money order. C« GLAS NARODA 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"! ______ __ _____________ GOSPODAR PLAVŽEV. Francoski spisal Georges Ohnet. Za "Glas Naroda" priredil O. P. 3» (Nadaljevanje.) DRUGA KNJIGA. Enajsto poglavje. - ssfs GLAS NARODA, 12. DEC. Claire je ostala sama v veliki spalni sobi in njene oči so nemirni begale po prostoru, ki je bil opremljen /. mirno resnostjo. Svetilke" >o osvetlevale z medlo lučjo stare tapete, ki so pokrivale stene •*o«be. Čudovita skrinja iz renesančne dobe, z vloženim mraniorjein. je stala pred zelo lepo posteljo, koje zavese so bile napravljene iz pristnega genoveškega žameta. Kra>no ogledalo je odbijalo pojemajočo hič ognja, ki'je dogorcval v visokem kaminu iz peščene a. Nad kaminom je visela krasna slika iz španske šole. predstavljajoča pla-volaso infant in jo. ki vsesava duh rože. Claire, brezbrižna za svorjo okolico, se je vta.pljala v svoje misli. V mrzlični naglici je sklenila to zvezo, prevzeta izključno le od vie"« želje, da «*e očisti v očeh sveta ponižanja in žaljenja, katero ji prizadel vojvoda. ("»lede svojega položaja po poroki ^e je vedno uda jala iluzijam in sedaj je stala naenkrat pred brutalno resničnostjo. Misel na resničnost zakona ji j»- prišla ob pogledu na to solio, katero bo od sella j naprej delila s svojim možem, ki ji je bil v bistvu še vedno po-polen tujce. Njen deviški čut -.e je uprl pri tem razmisleku in prevzela jo je •j'o/.h pivd Filipom iu njo samo. X*ušla je. da je bilo z njene strani bedasto misliti na tako zvezo in da je on nevredno postopal, ko se je dal na razpolago za kaj takega. - * Obupne misli so pričele švigali po njenih možganih. Stopila jc k oknu. ga odprla in svežost noči ji je vrnila nekaj miru. Luna se je prikazala izza oblakov ter osvetljevala visoko drevje v parku in povsod krog nje sta vladala mir in tišina. Claire sa je vpraševala, ee bi ne bilo boljše /. vedno izginiti v tem eisteiu in globokem miru. me.sto boriti se proti podlim ositudnostim življenja. V nek«m trenutku je že mislila na to, da stopi navzdol k ribniku ter izročiti njemu življenje, kot je storila to bleda zaročenka Hamleta v neoinadežcvanem devištvu svoje edine ljubezni. Skrb glede mnenja .sveta, misel na to. kaj bodo ljudje govorili o tem. ki je že enkrat poprej tako žalostno uplivala na njene skle-1"'. P« j'» J'' zadržala pred, takim obupnhn dejanjem. Trpko se je nasmehnila ob mi>li. da bo mogla Athenais razširiti vest. da se je umorila i/ ljubezni do vojvode in občutila je velik odpor proti jk>-zorno>t, katero bi vzbudil v okolici ta romantični konce. Konečno pa tudi ni hotela globoko vžalostiti svojcev ter jim naprtiti strašnost takega poniževalnega samomora. Še en zadnji pogled je vrgla na mirno vodovje, zaprla okno ter se vrnila* k kaminu. t Dopolnjeno je bilo. to je dobro razumela, in nič več ni bila last sebe. Mora živeti naprej, zvezana z možem, ki lahko pride, oborožen s svojimi pravicami, v par trenutkih k njej ter reče: — Jaz hočem! — njej. ki je bila do danes vedno prosta, in ki je vedno našla p< koršeino. Občutila je obenem strah in srd iu njen ponos se je uprl proti temu vsiljenemu ji podjarmijenju. Sklenila je, xla se ne bo udala ter pričela razmišljati o sredstvih, kako dobiti od tega moža zopet prostost. , Pričela je razmišljati o neki vrsti zakonskih odnosajev. na te inelju katerih bi imela oba zakonska, pravico prostovoljno razpolagati s svojimi življenji. Ni se hotela brijrati za to, če ji ohrani Filip zvestobo, če bo le ostal udan in spoštljiv. Smel bo delati, kar se mu poljubilo, a tudi on bo moral dati njej prostost. Gotovo ne bo težko izposlovati od gospdarja plavžev. katerega brez dvoma navdajajo častilakomne ideje, da je nekoliko popustljiv napram ženi. ki mu je prinesla v hišo tako lepo premoženje ter nvu dala na razpolago mogočni »upiv svoje družine. Ljubil jo je sicer, to je vedela, a z despotizmoni ženske, ki je vajeua vkloniti vse pod svojo voljo, je potisnila to neprijetno ji Iju-bezen na stran ter je sklenila odločno upreti se. ee bi Filip zahteval preveč. S svojo eneržijo in svojim ponosom se je čutila zmožno boriti ve za svojo voljo ter pripomoči slednji k zmagi. Niti za trenutek ni dvomila, da bo premagala v.sak. še tako resen odpor ter ni v svojem nespravljivem egoizmu niti enkrat pomislila na bolest, katero je morala s tem povzročiti možu. ki jo je oboževal. Ob šumu korakov v stranski sobi se je stresla iu kri ji je šinila v glavo. Ni mogla sedeti, vstala je in naslonjena na kamin, je Šepetala : — On je ! Ko -e je Filip poslovil od svojih soroduikov in prijateljev, ki >n -e drug za drugim odstranili, je ostal sain in *koro instinktivno >e je napotil v svoj kabinet. Soba. v kateri naj bi stanoval n svojo mlado ženo, je bila nekdanja spalnica starišev. Ves vzhičen je mi-lil na to. da ga pričakuje v neposredni bližini, ločena le oželjenje s«* ni oglasilo v njegovih prsih. Hi! je resen, zamišljen in globoko ginjen. V njegovi ljubezni do Olaire je bilo nekaj očetovske nežnosti kot jo je nekoč čutil glede svoje male. osirotele sestre iu smatral se je poklicanim, da zaceli slabotno, ranjeno srce uvoj« niladol ure po odhodu zadnjih gotftov samega sebe. Zasmejati se je moral in samemu sebi se je zdel nekoliko trapast. Hitro se je dvignil iz naslonjače ter pohitel v toaletno sotbo. Ko je zapazil v visokem ogledalu svojd visoko postavo še v poročni obleki. jc mislil, da bi bilo smešno predstaviti se mladi ženi v črnem fraku in z belo ovratnico. Hit ro se je vsled tega preoblekel v ternno-modro jutranjo obleko.Z močno utripajočim srcem, strašno razburjen je šel nato v sobo Claire, potrkal na "vrata, a ni dobil nobenega odgovora. Ker pa j« mislil, da je njegova navzočnost zadosti objavljena, je v»topil. Claire, še vedno v svoji poročni obleki, je stala naslonjena na •kamin, nema in resna. Ni se ozrla v Filipa, pač le sklonila glavo. Filip je stopil počasi naprej. $ — Ali mi dovolite ,da se vam približam? — je vprašal. Claire je napravila z roko kretnjo dovoljenja. Filip s* je poflttžil Wga dfcvtfjenjft.'del proti zo£i,vs* spustil sko- ta divji, preteči izraz, katerega je videl na njej v oni odločilni uri, ko je stala vojvodi nasproti. Vznemirilo ga je, da je našel Claire tako zamišljeno ter pripravljeno na boj. Konečno je hotel prodreti v to trdovratno zaprto srce, najti ključ k rešitvi uganke in prav kot je bil trenutek poprej razburjen, je postal sedaj hladen in miren. { Ta očivickia izprememba v čustvih Filipa je zelo vznemirila Claire. Razburjenega moža bi lahko premagala, a s tem. da je s svojim odurnim obnašanjem vzbudila v Filipu sum. mu je vrnila, obenem celo bistroumnost, da ugane in celo eneržajo, da se bori. — Prvikrat sva sama, — je pričel Filip s pritajenim glasom. — in neizmerno stvari imam na srcu, ki ti jih vam rad povedat Do danes si nisem upal govoriti . . . S\;oja eutva bi slabo izrazil . . . Skoro celo moje žvljenje je poteklo v naporih in delu . . . Vsled tega vas' moram prositi, da ste popustljiva . . . To, kar občutim, je dosti vredno, kot pa to. kar moreni povedati. Pogosto ste me videli, kako sem se vam približan, izgovoril par besed ter zopex umolknil. Bal sem se. da bom v vaših očeh ali preveč drzen ali pa preveč plah in ta strah me je ohromil. Nato sem se zadovoljil n tem, da vas poslušam in vaš glas je zvenel v mojih' ušesih sladko kot godba. Izgubljal sem se ob pogledu na, vas ter pozabil na vse, ce so .smele moje oči slediti vaši postavi, ko ste se izprehajala po terasa.. Tako ste globoko prodrla v moje srce, postala ste moja edina misel, moje upanje, moje življenje. Presodite potem mojo blaženst. ko vas vidim tukaj, meni tako blizu, popolnoma moja! Prijel je roko Claire ter jo strastno pritisnil na svoje vroče čelo. Mlada žena pa je hitro uimaknila svojo roko. — Za božjo voljo, gospod moj. — jc mrmrala vsa preplašena. Filip je hitro dvignil glavo, se prepresenečeno ozrl na Claire ter rekel: — Kaj pa je.' Ali naj sem tako nesrečen, da vam moje besede ne ugajajo? Stražnik v pognanstvu. (Dalje prihodnji*."* Georges Gaudy: Zlati prstan. Zdelo se ji je, da se je zbudila iz težkega sna. Odprla je oči. Bila jc noč. — Jean! — je zaklicala. Soprog ji ni odgovoril. Chitila je, da si je pri spanju zavila rjuho okoli glave in. ne da bi si mogla pojasniti, zakaj, ji je prišlo na misel, da je to mrtvaški prt. Razkrila je svoj obraz. Roka je iskala električni gumb. Prsti so ji drseli ob gladkem lesu, a ni ga mogla najti. Postala je nervozna. — Jean! — je ponovila. Cnden jek ji je odgovoril. Vsa se je stresla. Grobna vlažnos-t se je je lotevala. Dvignila se je, a čelo ji je nadelo ob trdo steno in za t^enotek se je onesvestila. — Kaj pa je? — je vzdihnila. — Jean, kje pa smo? Nemudoma se je spomnila svoje dolge bolezni. — Imam še mrzlico, — si je mislila mlada žena. —-Toda zakaj Jeana ni poleg mene! — Nekaj minut je ležala mimo. Stopnjema se je življenje spet vzbujalo v njej. V levi roki je kmalu čutila trd predmet. Ko je polagoma popolnoma prišla k sebi, se je spomnila, da je spala s sklenjenimi rokami. Otipala je predmet. Bil je majhen križ. Dvignila je roko. Nekaj ji je viselo okoli zapestja. — Rožni venec! — jc vzkliknila, — rožni venec. — jc ponovila vsa trda. — Jeaul — je zatulila. — na pomoč! Zobje so ji šklepetali, telo ji je drgetalo. Nesrečuiea se je onesvestila. . . . Bila jc nebeško lepa. svetlih las in bleda. . . . Ko je spet prišla k sebi, si je mislila t.— Kako sem slaba, strašna mora me tlači. Hotela se je dotakniti sA'ojega vročega čela. toda roka se je iz-nova dotaknila neizprosnega ]>o-kroAa. Postala je vsa trda iu začela se je tresti. Spoznala je grozno resnico: — V krsti sem. . . živa pokopana! . . ^L^J*^6 "SM® Ttiffl* iMfflj krizi skušala dvigniti Jh>- ti-de ofoa zn t..so.Tj^jjgeajnetalg. 1 kuM/RWtlMto■ frlMIrtifrf H> kolen. Pene so ji stopile na ustnice! Nato je začela s pestmi, obdelovati svojo ječo. Kri j«' teki« po njenem mesu. Začela je 1'rzati vroče kaplje, tu pa tam se ji j« izvil iz prsi obnpen krik. Ko se je dotaknila z roko r.ist. je začutila na svojem pr-tu dva pi^tana. Navadno je. imela samo enega Razumela je. Drugi je bil lijen zaročni prstan. Neki večer jc tako lepo pela, baš oni večer, ko ji je njen bodoči soprog podaril ta krasen zlati prstan. In smejo ji je moral obljubiti, da ji ga bo dal s seboj v grob kot večni znak ljubezni, če bi umrla pred njim Zapuščene se je polastil obup. Nato jo je obšla neka čudna slabost. Ni spala, pa tudi bedela ni. Enoličen in lah»-n šoni se je ponavljal nad njo. Voda je kapala kapljica za kapljico na rakev. -Dežuje! — jc dejala. Začela jt šteti kapljice. Ko je naštela do tisoč. je postala razdražena. — Blazna sem! — je vzdihnila. — zblaznela bom! — Stresla se je v nervoznem smehu, ly jc mrtvaško zadonel in jo silno preplašil. Naenkrat pa je začela mislit na mrtvece, ki jih je ljubila in ki so počivali okoli nje — do tedaj se jih še ni spomnila, in zdaj e je začudila — za hip jo jc tresla strašna groza, bila je kot okame nela, nato je pa začela ječati. Cez nekaj časa se je je polastila prijetna onesvest. Nova misel je vzklila v njeni glavi. Morda je pa le umrla? Saj vendar živih ni' pokopavajo. . . Morda je že poko-j>anj£ dolgu iftfc ali stoletja, in so njena groza samo vice, o katerih so govorili duhovniki! Tu se jc opomnila svojih tajnih grehov. Prikazali so se ji kot neusmiljeni krvniki. Ni več vedela, ali.igc živi ali je že mrtva. Toda vedno ji je prihajala misel, tla je ločena od sveta. To jo je na čuden način tolažilo, kajti pri objokovanju svojih grehov je občutila neizivč- v sol- &retan)e parniko* - Shipping New* K. d«ctmbri: Mauret&nla, Cherbourg. Cleveland, Him- 17. decembra: Mount Clay, Hamburg • 1». decembra: Andania, Hamburg- Pres. Roosevelt Bremen. 22. decembra: Rochambeau, Harra. 86. decembra: PariaT Havre; burg; 28. decembra: Majestic. Cherbourg. 29. decembra: Berlin, Cherbourg, Bremen. 31. decembra: Westphalia, Hamburg. 2. januarja: Olympic, Cherbourg. 6. januarja: De Grusse. Havre. 7. januarja: Albert liallin. Ilajnluirp. 9. januarja: Leviathan. Cherbourg; Berengaria, Cherbourg: I-a Savoie, Havre. 12. januarja: M nenehen. Cherbourg. Bremen. 14. januarja: Thuringia, Hamburg. 16. januarja: Paris. Havre; Majestic, Cticrboui g. 20. januarja: Pres. llard ng, Premen. 21. januarja: Deutschland, Hamburg. 23 januarja: Andania. Cherbourg. 27. januarja: Sufi'ren, Havre. 29. Januarja: Martha Washington, TrsL 30. Januarja: Aquitania, Cherbourg: France, Havre. KITITOMC VI« w CO. M«V VOBK Na sliki vidite osebnega stražnika zadnje ^ uske cesarice. Petij?-' dvajset let je bil v njeni službi.; ob prevratu je pa pobegnil I*! Rusije na Dansko. Sedaj je v! Koda n ju. in danska vlada mu i je dovolila nositi rusko imv' formo. Smrtna kosa. Te dni je preminul v Ljubljani v starosti f»3 let posestnik Anton Pogačnik. Pokojnik je bil iz n-gledne ljubljanske rodbine, prijazen in ustrežljiv človek. — Umrl je po daljšem boleha -liju v .starosti »iT let Anton Reis-ner, posestnik in zasebnik. CUNARD v $210 JUGOSLAVIJO (preko Cherbourga) Znižane cene v tretjem razredu za tja in nazaj. V LJUHLJASO in nazaj na BERENGARIJI ) AQUITANIJI ) MAURETANIJI $206 in davek 8 in pol dne do JjgoslaviJe. Oilplutja ob sobotah. Tukaj nastanjeni i»>tniki so prtpuwC-eni. ne da bi bili podvržt-ni kvoti. Vsi potniki tretjega ruzrt-da so v kabinah. N »-prekosi j vn <"isto«"a. Izborna hrana. Za podrobnosti Vprašajte lokal, agenta ali pa CUNARD ti Broadway LINE New York POZOR KO JAKI! Naš potovalni zastopnik Mr. JOHN Ž L* ST bo obiskal rojake — V Vevčah je umrl v starosti po nekaterih naselbinah v Penn- 84 let 1. Lulm. bivši t vorničarj svlvaniji. Kdor hoče obnoviti na stekla. : ročnino, lahko to pri njem stori! Z 7T I Uprava "Glas Naroda". Ce hočete natančno poznati ra2- -- mere v ameriški premogovni industriji, naročite Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1926. Stane petdeset centov. V njem je natančno popisan položaj premogovne industrije, o katerem se baš v sedanjem času toliko razpravlja v Ameriki. Slovenic Publishing Co., 82 Cortiandt St., New York. In vendar jo je obšla blazna'no milino. jZaspala je vsa misel: — Zaprli so me. toda t.r-|zali. kal a bom. klicala bom. rešijo me. Spomnila se je najrazličnejših mrtvaških povesti. Njen slučaj ni bil edini. Drujce pred njo so že mislile, da so izgubljene, brez npa na rešitev, a slučaj jih je rešil. V jrrozui tišini je slišala, kako ji kri bije po seneih. Kmalu je zaeula od daleč mrmranj e, ki jc prihajalo do nje skozi zemljo. Spoznala je glas zvonov. Pri tej umirajoči godbi je začela bridko plakati. Nato je pa zvonenje prenehalo. Udarjati je začela s pestjo po deskah. Klicala je. Besede so ji obtičale v grlu. V glavi se ji je začelo vrteti. Zatulila je v divjem obupu. Ta krik bi bil od groze nbU vsakogar, ki bi ga. bil slišal. Toda ni zdramil mrtvecev, ki so ležali okoli njeV v isti grobnici in se že dolga leta sušili v parcelnih vrstah. Zrna cena je umolknila. Nato je pa v Svež zrak ji je dirnil v obraz. Odprla je oči. Ali je sanjala ? — Tema jc izginila. Ni mogla določiti vrste luči. ki jc svetila. postava se je sklanjala nad njo. Govorila je gla-sno "besede, kaj, ni nikdar mogla povedati, ("irožen krik ji je odgovoril. IKiguila se je v svojem mrtvaškem prtu in videla člbveka. ki je bežal iz grobnice. V naglici jc izgubil blesteč dragulj, ki ga je pobrala: njen zlati prstan, katerega ji je "bil potegnil sj>rsta. Strašnega pokrova ni bito vec. Skozi zevajoč o odprtino je za pa* žila zvezde. Sključena je napravila dva koraka, potem se je zgrudila na kolena. Dužilo jo je. Svetilka, ki je stala na sosedni krsti, je kakor rdeče skrivnostno oko gledala ta čudni prizor. Iščem svoja dva brata JOŽETA in T1NETA SUSN1K; prvi je bil v Chicagi svoječasno. Kdor kaj ve, naj mi poroča. — Janez 'Sušnik, Sv. Petra cesta št. 52, Ljubljana, Jugoslavija (Jx 11.12) Preienite s PATN- EXPELLERJEM svoje bolečine. Trdno vribajte. da bo ta čudoviti hmment piodrl skoit luknjice ter do«pel do bolečega rr.ctta Pain-Expeller odpomore zbiranju rer povzroča pravilno kroženje krvi. 35 in 70 centov po lekarnah, tvorniško znamko Sidro. F. AD. FICHTER & CO. Beri v & South Sth Sta. Brooklyn. N. Y. Pazite na Po najnižji ceni A J BOLJŠE BLAGO iz n:«.šr» prutlxjalnc na debelo. I.nliko dobite celo pukunn in čisto nit-hko perje. Mi pr.-dajaino na debelo ter vedno »veže In čisto bla-ne pa preležano k« Atn.-riki ■ in Knnaili. Piftite po BREZl'I.Ar.NE uzor«.-e perjn in druKe podrobnosti. ALBERT STETZ. Dept. 3, 138 Passaic St.. Passaic, N. J. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA ! "GLAS NARODA", NAJVEČ- ! JI SLOVENSKI DNEVNIK V | ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Prav vsakdo— Kdor kaj ue«) kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuj«, kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da Imajo čudovit uapok — MALI OQUUU v MQ 1 a ■ * a c v d ft " Pozor rojaki! V salogi imamo SVETO PISMO (•tare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. x - Slovenic Publishing Company 82 Cortiandt Stmt N«w York, N. T. Vjhkjllljyjyjl^n- * " ' » f Vožnja tja in nazaj po znižanih cenah. Naši parnlki na tri vijake resolute, reliance albert ballin deutschland in znani enokabinski parnlki cleveland. westphalia mount clay, thuringia $198—1 Iz NEW YORKA do LJUBLJANE i" NAZAJ (Vojni davek posebej) TEl»EXSKA opi'LL'TJA Za povratna dovoljenja In jiu-g* li.formacije s=e obrnite na lokalm-ga agenta ail na United American Lines .jo ANTON KI ZELE. doma i/. Doljnih Zagari. občina Ploščo. kot ar Cabar. Ril jo v Lakos-land. S. C., od kjer so mi poročali. da jo bil ubit. On jo član društva št. 53. Kdor kaj ve t) njem. naj mi poroča, za kar bom hvaležen. Frank Malnar, (Tominc), 14515 Thames Ave., Cleveland, Ohio. (3x 11,12.14) Rad bi izvodel za svojega brata MIHEL DIM 10. doma iz Gabrijel blizu Mokronoga. Odšel jo iz Nemčijo v Cauado nekako prod IS. ali 20. leti in potem nisem več slišal o njem. Ako kdo ve za njega, prosim, naj mi sporoči. za kar bom jako hvaležen. Ako pa sam čita ta oprlas. naj se mi javi; imam mu več važnega sporočiti. — Anton Dimic, 417 Woodland Ave., Johnstown,"Pa. (2x 11.12) POZOR! Nas zastopnik Mr. Joseph Koren iz Milwaukee, "\Viss., bo 11. in 12. decembra obiskal naročnike v Sheboygan. Wis. Prosimo čitatelje Glas Naroda, da mu groilo na roko. Upravništvo "Glas Naroda". Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor J« namenjen potovati \ ■Url kraj, je potsebno, da J« mm_ tančno poučen o potnih llatlli, prt Uagl ln dragltt atrareh. Pojasnila, ki ram Jih aamoram dati valed nafie dolgoletne lxkuAnj* Vam bodo gotovo v korist; tudi prt poročamo vedno le prvovrstne par-nlka. ki Imajo kabine tudi v IU »aredn. Mva Maelnlika postava ki Je atoplla v veljavo a 1. julijem 1924, aamorejo tudi nedriavljan dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto ln ako polrebDo tudi aelj toaadevna dovoljenja ladaja geiv ralnl naaelnlftkl komisar v Waab Ington, D. C. ProSnjo aa tako do v olj en Je ae lahko napravi tudi New Torku pred od potovanjem, te. M polije prodleu »-Stari kraj gla •cm naaovejis odredbe. KAKO DOBITI SVOJCI JZ STAREGA KRAJA Kdor lell dobiti sorodnika al svojca la starega kraja, naj aa* prej pile aa pojasnila. Ia Jugoala vije bo prlpuKenlb v prihodnji! treh letih, od L Julija 1924 napi« vsako leto po 671 priseljence*. Amerlikl drtavljanl pa aamore} dobiti sem lene ln otroke do It. le U breg. da M biU iretl v kvota r rojene osebe ee tudi ne Btejeje kvoto. BtarlM ln otroci od 18. g> 21. Ista ameriških drlavljanov 9' Imajo prednost v kroti PUH t* m pojasnila. Prodajamo vosu« liste ia vsi pf» g«; tudi preko Trsta aamoreje Jugoslovani sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortiandt St., H«w York Pozor čitatelji. Opozorit« trgoroo te brtniko, pri katerili kup*-Joto ali naročat« ln rt« v ajik postrežbo sadoTolJal, da oglašujejo w lista "Glas naroda", 0 tam