č C.
•irvo • ."hnon8i Knaflieva ulica 5. — Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. inseratni oddelek Ljubljana Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492. Poaružmca Maribor: AJeKsandrova cesta št 13. — reiefoD St 2455. Pouružmca Celje: Kocenova ulica
St- 2. — Telefon št. 190. rtacuni pri poŠt. ček. zavodih: Ljub-liana št. 11.«4 2 Praga čislo 78.180, Wlen S1 10.*» 241
Ljubljana, petek 28. oktobra 1932
Cena * niti
Naročnina tiu^a ujmv^I.^ ^UJ ____
za inozemstvo Din 40__,
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uiica 5. TeJefon št. 3122. 3123. 3124, 3125 in 3126. Maribor, AeUsandrova cesta 13. Telefon ŠL 2440 (ponoči 2582). Celje. Kocenova ul. s Tel 190.
Rokopisi se ne vraCajo. — Oglasi tarlfu
Francoski generalni štab
Herriotov razorožitveni našrt polaga glavno važnost na varnost m šele v drugi vrsti na razorožitev
pojasnila o svoji zunanji politiki, je predsednik vlade Herriot izjavil, da vlada v
tem trenutku iz nacionalnih interesov ne more načeti dolgo v nega vprašanja, pač pa je popolnoma pripravljena informirati zbornico od jutri popoldne dalje o razorožitve-nem vprašanju. Jutri popoldne bo namreč vrhovni odbor za nacionalno obrambo zavzel svoje stališče glede na novi francoski razorožitveni načrt. Herriot je še izrazil željo, naj bi zbornica pospešila debato da mu ne bo treba prositi Ženeve za odlog.
Interpelantj in sploh vsa zbornica so sprejeli Herriotove besede z odobravanjem na znanje.
Hoover grozi
Washington, 28. oktobra, č. Na mornariški dan je imel Hoover govor, v katerem je med drugim dejal:
Če se izjalovijo nade v razorožitev, bo ameriško brodovje zgrajeno v okviru londonskega pakta. Vlada se je trudila in se bo še trudila, da se svet dejansko razoroži. Ce na Ameriki to ne bo uspelo, potem se ne bo strašila nobenih stroškov, da zavaruje svojo mednarodno trgovino.
London, 27. oktobra AA V vladnih krogih .je napravila Hoovrova istfava, da bodo Zedimjiene države dogradile vso svojo to-nažo, dovoljeno po pogodbah, če razorožitvena pogajanja ne bodo uspela si.lno globok vtis. Take izjave ni mlhče pričakoval v trenutku, ko se mudi v Londonu Norman Daviš Zato smatrajo uradni krogi, da je bila Hoovrova izjava obrnjena bolj proti Tokiu in da ni bila namenjena vx>ndonu. Po dniigi strano pa so iz Japonske prispele brzojavke, da Japonska ni mogla sprejeti Hoovrovih razorožitvenih predlogov.
Norman Davls bo Lmel pred svojim od-jiodom iz Londona še en sestanek z Macdonaldom Zanimivo je ,da vlada še ni objavila nobenega komunikeja o dosedanjih pogajanjih med Anglijo in Ameriko o pomorskem vprašanju ilm o splošni razorožitvi.
Davisova pogajanja
London. 27. oktobra, č. Ameriški delega na razorožitveni konferenci. Norman Daviš. bo za enkrat še ostal v Londonu ter nadaljeval pogajanja z Macdonaldom in Si monom. V načrtu ima tudi sestanek z japonskim poslanikom Macudairo. Razgovori se nanašajo na pomorsko razorožitveno vprašanje. Nove angleške uradne akcije glede nemških razorožitvenih zahtev pred nemškimi volitvami ni pričakovati. Tudi misel o konferenci zastopnikov štirih velesil se je znova umaknila v ozadje. Političui krogi pa izražajo domnevo, da se bo fran-
Pariz. 27. oktobra, d. Počasi se dviga za-stor nad skrivnostjo novega francoskega razorožitvenega in varnostnega načrta. Kakor vsi dosedanji francoski razorožitveni načrti, poiaga tudi novi načrt večjo važnost na varnost kakor na razorožitev. Po formi se Herriotov načrt naslanja na znani Hoov-rov razorožitveni predlog, v bistvu pa se od njega zelo razlikuje.
Hoovrov predlog ima za osnovo Kelloggov pakt. ki izobčuje napadalno vojno; zato zahteva Hoover, da je treba bojne sile držav počasi dovesti na nivo. ki bi odgovarjal le njihovim obrambnim evrham. Število vojaštva v stalnih armadah naj bi se takoj znižalo za tretjino- Za merilo naj bi služilo stanje v Nemčiji, ki ima 100.000 mož za 05 milijonov prebivalstva. Američani so izdelali sličen predlog že za časa mirovne konference v Parizu, pri čemer so tudi že določili število vojaštva, ki bi ga smela imeti vsaka država. Vendar o tem na mirovni konferenci niso resno razpravljali.
Tudi Herriotu lebdi pred očmi sličen načrt. Njegova miroliubno^t ie znana v Franciji in v mednarodnih krogih, ravno tako ttirH njegovo resno stremljenje, da bi razorožitvena konferenca rodila kar največ pozitivnih uspehov, šel je zato s svojim raz-orožitvenim predlogom tako daleč, da je naletel na odločen in upravičen odpor odgovornih voditeljev francoske obrambne sile. predvsem generalnega štaba. Bilo je treba večdnevnih in napornih pogajanj, da je bilo doseženo soglasje. Poodrobnosti o tem še vedno niso znane. Pokazalo pa se je, da ie do nasprotij prišlo v prvi vrsti zaradi tega. ker je Herriot izdelal svoj načrt, ne da bi se bil poprej posvetoval z vojaškimi strokovnjaki. Postopal je prenagljeno največ zaradi pritiska javnega mnenia doma. v Angliji in drugih zapadnih državah, k|er so povsod neprestano zahtevali, naj Francija čim prej oride na dan z napovedanim novim načrtom in fako spravi razorožitveno konferenco z mrtve toeke Ker predsedstvo konference sklicano za 3 november in bi na svetovno javnost ponovna od<t0rii-tev vplivala nad vse mučno, je Herriot tudi tako forsiral sporazum z generalnim šta-bo m..da so se pogajanja vršila celo nonoči. K lub temu pa še ni gotovo, ali bo francoski predlog ze do 3. novembra izdelan v -lefmdivni obliki in v vseh podrobnostih.
Ministrski svet odobril načrt
Pariz, 27. oktobra, č. Na včeraišnjj seji ministrskega sveta, ki je trajala skoraj pet ur, je bil definitivno sprejet francoski kon-struktvini načrt o postopni
BOLGARSKA PRED DIKTATURO ?
V Bolgariji se pripravljajo dalekoseine in usodne izpremembe -Vojaški krogi napovedujejo v zvezi z makedonstvujuščimi proglasitev diktature - Vedno večji vpliv italijanskega fašizma
razorožitvi
trancoske vojne sile. Seje so se udeležili ,coski mini9trski predsednik Herriot pričet tr,:,,;.-*-: __	I kom meseca novembra v Ženevi sestal z
tudi ministri za vojsko, mornarico, letalstvo in kolonije. Obrisi francoskega načrta postajajo vedno bolj jasni. V načrtu sta dve možnosti. V minimalnem primeru se bo iz vedi! a razorožitev, če ne bo mogoče računati z zadostnimi jamstvi za varnost: za maksimalni primer, po katerem naj bi se znižal vojaški službeni rok na 9 mesecev, povečale rezerve in organizirala mihca. pa se računa s primernimi jamstvi, v obeh primerih je določeno, do ostane obrambna služba na meji nedotaknjena. Francija bo zahtevala kot varnostno jamstvo za maksimalni primer od Anglije in Amerike, da je v materialnem in moralnem pogledu ne bosta pustili izolirane. Glede Hoovrovega razorožitvenega načrta bo Francija zavzela stališče, da ga je treba sprejeti v skladu z evropskimi razmerami v primeru, če bodo tudi Zedinjene države dale jamstvo za nadaljnji status quo v Evropi.
Bazorožitvena razprava v zbornici
Pariz 27. oktobra, AA. Ker so nekateri interpelanti zahtevali, da vlada takoj poda
nemškim zunanjim ministrom Neurathom in se z njim neuradno pogajal o razorožitve-nem problemu. Angleška vlada bo vsekakor skušala preprečiti definitivni umik JNemciie z razorožitvene konference. Macdonaid bo prihodnji teden odpotoval v Ženevo.
Rim. 27. oktobra, č. »Giornale d' Italia« noroca. da se bo Norman Daviš sestal z Oranduem ter naglasa, da se v tem vidi odločna akciia italijanske diplomacije, da bi razorožitvena konferenca čim bolie uspela.	'
Anglija nima nobenih obveznosti
London, 27. oktobra. AA. Zunanji minister sir John Simon je v spodnji zbornici na vprašanje, ali locarnske pogodbe vežejo angleško vlado za primer kršitve poljske ,n češkoslovaške meje s strani tretjega napadalca to zanikal
Na vprašanje ali smatra vlada na podlagi locarnske pogodbe, da odloča o vprašanji podpore za primer napada svet Društva narodov, je Simon odgovoril, da svet Društva narodov takih sklepov ne more sto, !n da ne bi mogli biti za An'»Rjo obvezni razen, če bi jih odobrili angleški zastopniki v njem.
Sofija, 27. oktobra M. Politične prilike v Bolgariji se v zvezi z vedno večjo gospodaz-sko krizo razvijajo v prav-cu, ki da slutiti, da more priti v Bolgariji v najkrajšem času do dalekosež-nih in važnih izprememb. Na eni stra ni se je pokazala vlada docela nezmožno, da uveljavi avtoriteto oblasti in zakona, zlasti napram makedonstvujuščim, kojih vpliv presega vse meje zasebne organizacije in gre že tako daleč, da so se celo v tisku zapadnih držav pojavili resni pomisleki o tem, kdo je prav za prav gospodar na Bolgarskem; na drugi strani pa je nesamostojnost bolgarske zunanje politike vedno bolj očitna in spravlja vlado v čim dalje bolj nemogoč položaj. To se je znova pokazalo zlasti na zasedanju balkanske konference, kjer se je bolgarska delegacija proti očitnim interesom Bolgarske in proti razpoloženju bolgarskega naroda izjavila proti balkanskemu paktu. Vse to silno komplicira tudi notranjepolitični položaj. Zahteva po temeljiti preori-en taci ji celokupne bolgarske politike in notranjega režima se vedno glasneje pojavlja na vseh straneh. Vprašanje amnestije zemljoradniških emigrantov, ki je postalo v zadnjem času, zlasti po kongresu zemijoradniške stranke, znova nad vse aktualno, je položaj vlade še bolj otežkočilo. Vedno bolj se vidi, da se pojavljata vsem javnem življenju dve stru.ji, prav za prav dva tabora: eni so za temeljito spremembo sedanjega političnega kurza v duhu demokracije in tesnejšega sodelovanja z vsemi sosednimi, predvsem balkanskimi državami — in v tem taboru je večina bolgarskega naroda; v drugem taboru pa se zbirajo oni, ki simnatizirajo s pokretom makedonstvujuščih in stremeč no neke vrste fašizmu propagirajo uvedbo diktature. Zelo značilen je v iem pogledu dogodek, ki se je odigral na kongresu bolgarskih rezervnih oficirjev, ki se je vršil te dni v Čustendilu.
Na kongresu rezervnih oficirjev je imel vojni minister general Kisov bojevit govor, v katerem je med drugim našlo«! na vse bolgarske politične stranke poziv, da naj omogočijo uvedbo nad-strankarskega režima močne roke, ki bi čvrsto zastopal politiko nacionalizma. Politični krogi vidijo v tem prikrito napoved diktature in je zato čisto naravno, da je postal notranje politični razvoj sedaj predmet živahnih razprav in komentarjev. Še bolj mučen vtis pa je napravila v političnih krogih izjava, ki jo je v zvezi z govorom generala Risova podal novinarjem o položaju dobro informirani bivši član vlade, ki je rekel med drugim:
»Politični položaj v Bolgariji je z vsakim dnem bolj zamotan. Govori, ki jih je bilo slišati na kongresu rezervnih oficirjev, a posebno govor vojnega ministra generala Kisova, pomenijo alarm za izvedbo smelih in drznih reform s ciljem, da pride na krmilo docela nov režim. Tudi moje mnenje je: »Ce sedanja vlada v teku enega meseca ne bo znala ali hotela uvesti odločne in premočrte politike ter izvesti notranje reforme, na katere čaka ves narod že leta in leta, če ne bo znala uveljaviti zakonov za vse in vsakogar, potem se bomo znašli v politični situaciji, ki bo neizbežno končala s proglasitvijo diktature.«
Splošno znano je dejstvo, da imajo makedonstvujušči največjo zaslombo v vojski in da so kljub vsem oficielnim demantijem gospodarji tudi v vseh državnih uradih. Zaradi tega pripisujejo izjavam vojnega ministra Kisova, ki je znan kot vnet pristaš Vanče Mihajlova, še tem večji pomen. V političnih krogih opozarjajo v zvezi s tem na nedavna tajna potovanja, ki so se jih poleg predstavnikov VMRO udeležili tudi zastop-
lja odločilna akcija, ki naj v bližnji bodočnosti uvede v Bolgariji režim, ki bo odgovarjal intencijam makedonstvujuščih.
Zdi se, da položaj v Bolgariji dozoreva ter da bo v kratkem prišlo do dogodkov, ki bodo končnoveljavno pokazali, kdo je prav za prav gospodar na Bolgarskem.
Sestanek Sobranja
Sofija 27. oktobra AA. Predsednik bolgarske vlade Mušanov je bil v dveurni avdijenci pri kralju Borisu. Po avdijenci je odgovarjali novinarjem na razna vprašanja. Na vprašanje, kad pravi; k zahtevi kongresa rezervnih oficirjev v CustendMu o sestavi nove močne vlade, je Mušanov odvrnil: Sedaj je stvar vlade, da p-dkaže, kako bo nadaljevala svoje delo. V Sobranju bo predložni a razne zakonske načrte, ki na<j zadoste najnujnejšim potrebam.
Jutri se sestane k jesenskemu zasedanju. Zasedanje bo otvori 1 kralj Boris s prestopnim govorom, v katerem bo navedel kakih 14 najvažnejših zakonskih načrtov.
Umor v sofijski jctnišnlsj
Sofija 27. oktobra AA. Davi je bil v centralnem zafporu izvršen nov umor. Kot žrtev umora je padel protogerovec Bozil ča-nev, ki je b.M v zaporih od 13. julija, ker je tedaj pred poslopjem vojnega ministrstva ubil pomotoma profesorja ikn slikarja Ivana Hristova, ker ga je zamenjal z narodnim poslancem Mrnevim. Danes bi moral čanev pniti pred sodišče. Davi ob 8. , je bal odveden iz svoje celice. Na hodniku v bližini odvetniških sob pa ga je nenadoma ustrelil z revolverjem kaznjenec Ko. sta Zlatanov. Bozil čanev je bil takoj mrtev. Kosta Zlatanov je brez odpora izročil orožje in se pustil odpeljati v celico. Preiskovalnemu sodniku je morilec izjavil da je Izvršil svoje dejanje po nalogu VMRO, ker je hotel kaznovati čaneva za njegovo dejanje. Na vprašanje, odkod ima revolver, je odgovoril, da so mu o priliki raz-
.,.	.. ,	.	. . - prave sporočili, da se revolver nahaja na
niki vojaških krogov in odposlanci ila- stranišču, kjer ga jo tudi našel. Preiskav
lijanskih fašistov. Že takrat se je z gotove strani namigavalo, da se priprav-
se bo nadaljevala in bo skušala predvsem ugotoviti, odkod je Zlatanov prejel revolver.
Rešitev češkoslovaške vladne krize odgodena
zaradi odpora socialnih demokratov proti znižanju uradniških plač
Praga, 27. oktobra, g. Pogajanja designi-ranega ministrskega predsednika Ma!ype-tra so se danes nadaljevala ves dan. Programu nove vlade so ugovarjali samto socialni demokrati. Socialni demokrati so kot svojo posebno zadevo smatrali ureditev podpor brezposelnim, ki bodo v prihodnjem proračunu določene na 500 milijonov kron, ki se pa bodo najbrže zvišale, ter progresivno znižamje plač državnih uradnikov in nameščencev v državnih obratih, razen v spodmiih kategorijah. Pogajamja s socialnimi demokrati so zastala, zaradi česar je Malypeter izjavil, da bo prenehal s svojimi prizadevanji, ako do 18. ne bo dobil pristanka vseh strank k predlaganemu programu. Socialni demokrati, ki jim je
bila v splošnem obljubljena izpolnitev njihovih zahtev glede na znižanje uradniških plač, pa se niso mogli odločiti, da bi sprejeli za znižanje plač državnih uradnikov predlagano progresivnost ter so zahtevali glede na jutrišnji državni praznik, naj se pogajanja odgode do sobote.
Praga, 27. okt. h. Zvečer so še zborovali delegati agrarne stranke, kii so glede na stališče socialnih demokratov zahtevali, nad Malypeter odloži svojo misijo in naj se vodstvo pogajanj za določitev vladnega delovnega programa prepusti socialnim de-mokra/tom, ki pa nočejo sprejeti te naloge, zaradi česar se položaj vedno bolj nagiba k možnosti uradniške vlade. V tem primeru bi prevzel vodstvo vlade dr. černy Iz Brna.
Hmdenburg še vedno za rapena
Braun za lojalno sodelovanje med prusko in državno vlado - Hugenberg proti mednarodnemu kapitalu
27. oktobra A A TzSp.i i<» liMflni	r,____ .
Berlm, 27. oktobra AA. Izšel je uradni -Komunike, kj pravi, da ima predsednik republike popolno zaupanje v Papena. Komunike odgovarja s tem mnogim listom, ki so trdil:, da je Fape.nov položaj zaradi razsodbe vrhovnega sodišča v Leipzigu omajan. T; glasovi so našli precejšen odmev tudj v pobt.čnih krogih, zaradi česar se je Hmdenburgu zdelo potrebno, da jih uradno demantira.
Predsednik pruske vlade Braun je novinarjem izjavil da daje razsodba držav nega sodišča v zadevi pruskega komisari-jata prav državni In pruski vladi Zato bo v velikem interesu države, da se razsbdba spoštuje m izvede Nadaljnje razmerje med državno in prusko vlado je treba urediti lojalno «n v spravljivem duhu Po razsodb; pripadajo suverene pravice stari pruski vladi in je zato treba sedanje težkoče od S"trani-t' z dobro voljo na obeh straneh
Jutri zjutraj se sestane državna vlada na sejo. da prouči položaj, ki je nastal v prusoji po razsodb; državnega sodišča Na seji bodo tudj razpravljali o stališču glede na izjavo Brauna o lojalnem sodelovanju med prusko in državno vlado.
Berlin. 27 oktobra AA Predsednik nemške nacijonalne stranke Hugenberg je govoril na volilnem shodu v Kasslu. Kakor
znano, j« Hugenberg tudi predsednik upravnih svetov več industrijskih, finančnih m trgovskih podjetij. Množica se je shoda udeležila kljub dežju in tako je lahko cula, da se je Hugenberg proglasil za sovražnika kapitala. Prj tem pa je Hugenberg potegnil črto med »nacionalnim« kapitalom, ki ga je treba braniti, in med »internacionalnim« kapitalom, ki jn tako rekoč vzrok vseh neprilJik in težav, ki tla-či.jo Nemčijo in nemški proletarijat Razen tega je Hugenberg tudii razlagal, da bi morala Nemčija, če se hoče ^znebiti brezposelnosti, podvzeitii pobudo za ureditev mednarodnih dolgov, posebno tistih dolgov, ki po juliju 1. 1931 ovirajo nemško go spodarsko življenje.
Erfurt, 27 oktobra AA. Tu se je vršil volilni shod narodnih socialistov. Nekj govornik je strašno napadel Papena in njegovo vlado zaradi česar je policija odredila, da se mora dvorana izprazniti. Pri tem je prišlo do spopadov. Zborovalci so metali na stražnike steklenice in stole, zaradi česar so se morali braniti z orožjom
Hamburg, 27. oktobra AA. V delavskem predelu je prišlo do pretepov med narod-n.imfl socialist; in komunisti Komunisti so pobili okna na mnogih hitlerjevskih stanovanjih in odnesli nacionalistične zastave.
Vloga Španije v mednarodni politiki
Dr. Beneš o važnosti sodelovanja Španije na razorožitveni konferenci in pomenu nienega zastopstva v Društvu
narodov
Skrčenje delovnega časa
Madrid, 27. oktobra. AA. Upravni svet mednarodnega urada za delo je končal razpravo o znižanju delovnega časa v industriji. Angleški predlog o odložitvi tega vprašanja je bil odklonjen s 14 glasovi proti 7 Nato je svet s 16 glasovi proti 6 glasovom sklenil postaviti vprašanje o znižanju delovnega časa na dnevni red posebne mednarodne k on fcrenče za delo. ki bo 1. 1933. V manjšini so ostali le zastopniki Anglije in nekateri člani delodajakke dele^acijc Sivet je zatem sklenil sklicati pri.prrvljalno konferenco na dan 10. januarja 1933 v Ženevi.
Madrid, 2S. oktobra, d. Madridski list »El Sol« ie objavil razgovor svojega pariškega poročevalca s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem, ki je izjavil med drugim:
Od pocetka uvedibe republikanskega režima je razvilo špansko zastopstvo v Društvu narodov živahno delavnost. Imel sem mnogoštevilne razgovore s španskim zunanjim ministrom Zuleito, v katerih sva proučevala evropska vprašanja in moram priznati .da sva bila vedno enakega mne-niia o ukrepih, ki jih je bilo treba podvzeti. Tudi s španskim poslanikom v Parizu Madariago, ki prav tako zastopa Španijo v Društvu narodov, sem vedino i zborno sodeloval.
Na vprašanje o vlogi Španije v mednarodni politiki ie izjavil dr. Beneš:
Španija ima v Društvu narodov zelo aktivno in koristno vlogo. Španija ve. po čem stremi in kaj hoče. Šparska volja za mir v smislu mednamdme solidarnosti nikakor ne ovira točnega pojmovanja mednarodni stvarnosti. Podlaga špan«l'e politike sta pacifizem in realizem. Na razorožitveni konferenci se sedaj razpravlja o važnih živlieriiiskifi zadevah vseh držav in od nietrTi sklepov bo odvisno, ali bo napočila doba zaupani'a aH obupania. Šnanria more tamikai izvrševati merodaien vtVHv. ker ni bila udeležena v svetovni vojni i.n
ker zavzema v Ženevi povsem lojalno stališče desinteresiranosti, končno pa tudi zaradi svoje narodne preporoditve. Zato razpolaga Španija tudj z veliko moralno avtoriteto. Kljub vsem zaprekam mora priti v Ženevi do splošnega sporazuma. V nobenih okoliščinah ne sme priti do oboroževanja, ker bi to pomenilo začetek nove katastrofe. Doba zvez in ravnotežja .ie minula, razvijati se moramo v smislu pravne organizacije sveta.
Dvom v svetovno gospodarsko konferenco
Ismdon. 27. oktobra. AA. Kakor poroča »Ne\vs Cbi-onicl°«. vidijo v Nevvorku v ostavki \Valterja Lavtona slabo znamenje za svetovno gospodarsko konferenco. Nekateri gospodarstveniki celo napovedujejo v zvezi s to ostavko polom gospodarske konference v Londonu. Na VVallstreetu imajo vtis. da svetovna gospodarska konferenca ne bo prinesla zboljšanja položaja, ker se tako britanska politika kakor tudi Hoover orientirata preveč po nacionalni gospodarski politiki
Buenos Aires. 27. okt. A A. Kmetijski minister je predlagal Kanadi. Avstraliji. Ze-dinjenim državam in Argentini, nai bi na svetovni gospodarski konferenci skupno preštudirala možnost zmanjšanja žitnih posevkov za najmanj dve leti.
Dunajska univerza zopet zaprta
Dunaj, 28. okt. d. Včeraj je pono-vno prišlo v vseučiiliški avli, kakor tudi v fiziološkem ter anatomskem institutu do hudih spopadov med narodnimi socialisti in njihovimi političnimi nasprotniki, v katerih je bilo ranjenih 18 visokošolcev. Zaradi izgredov je rektorat zapri univerzo za nedoločen čas. Včerajšnji izgredi na univerzi so bili tudi povod diplomatski intervenciji. Ameriški poslanik se je namreč pritožil pri zveznem kancelarju, ker so bili pri izgredih ranjeni tudi štirje dijaki, ameriški državljani. Rektor univerze je v posebnem razglasu objavil, da bo zastopniku inozemske države, katere pripadniki so postali žrtve izgredov, osebno izrazil svoje obžalovanje v imenu univerze.
Vseučiliški rektor prof. AdOer je res danes pri ameriškem poslan ku obžaloval, ker so bili pri nemirih na univerzi ranjeni ameriški državljani. Ameriški poslanik ie sprejel obžalovanje na znanje in je zadržal rektorja pol ure v prijateljskem razgovoru.
n
Izgredi brezposelni' v Londonu
London. 27. okt. g. Pri današnjih demonstracijah brezposelnih v Hvdenarku. ki se jih je udeležilo približno -W000 ljudi, je prišlo do krvave bitke med demonstranti in policijo. Po dosedanjih uradnih ugotovitvah je bilo približno 50 oseb. med niimi tudi mno?n žensk in policistov deloma lahko. deloma hudo ranjenih. Več ranjencev so morali prepeljati v bolnico Izgred* so se pričeli, ko so komunistični udeleženci v okolici Hvdeparka pričeli ustavljati avtomobile ter napadati potnike Takoj nato je več tisoč demonstrantov naoadlo trgovine z živili v sosednih ulicah. Razbili so šipe na izložbenih oknih ter so kradli razstavljena živila. Intervenirala je policija, nakar je prišlo do silnih spopadov.
Nova francoska križarka
Pariz, 27. oktobra AA. Minister vojne mornarice Leygues je jx>dpisal odlok o gradnji nove križarke »Dunkerque«. Parlament je že odobril gradnjo in tudi kredite.
Smisel našega osvobojenja
Češkoslovaški narod praznuje danes svoj največ* praznik, obletnico svoje na.rodtne svobode in državne samostojnosti. Tako tesno sta po usodi navezani druga na dni ko Češkoslovaška n Jugoslavija in tako blizu so naše duše in naša srca. da je 28. oktober ze samo zaradi tega prazničen m pomemben tudi za nas. Toda danastvs dan nam ie še več, saj je P^zuik tudi rm-ši lastni zgodovini. Ceskaslovask, praznik osvobojenja in osamasv^Jitve ie za nas ob enem obletnica najusodnejšega preloma v slovenski zgodovi-
"^RaT^okovi habsburške državnosti ki so oklepali naš narod cela sto: Sa so v teh dneh pred štinna|tim, leti skoraj neslišno padli mi tla 1 ako ,xipada od živega bitja, kar se je v njem preživelo; odpada, ker sledi naravni mirnosti. Moeofen vihar narodnega navdušenja je takrat Peresa,! naše duše in v solzah starih nto preizkušeni narodnih borcev k so do živeli veliki zgodovinski trenutek, se fe najsvetejše odražal prvivziiodna-šesa svobodnega sonca. Ue pogleda nw ta elan z zgodovinske Pe^pekMe "e upravičeno vprašujemo: Ah te b.lo
v	naši preteklosti, kolikor je zajezena in anana. še kaj enako velikega n mogočnejšega? S tega vidika^^ smemo biti srečni in ponosm da 'e ^no nasa generacija doživela da*
Osvobojen je je ogromna, neumna Ravnica, ki povišuje svoje obrest v izmerim s tem. kolikor sami s svojim delom pomnožujemo ta kapital. Masa rvk je dejal, da ne
s-vo. da smo svobodni; po^.^V: kako gospodarimo s to svobodo, ka znamo narediti tz nje, ko-Uo truda u __ kar ni majhne vaaiosti - Unbezni
vi	stavimo 7.a nieno izgraditev. Prioceni e v a n?u našega os v ob ^
ne smemo pozabiti nsiholosko Domem brega deistva. da os v oboi en ie Sloven
^vinskih Primerih. Zato pn .nas to j prvi generaciji!, ki se živi pod v^om n okol eni a iz starega sveta«, m
nevarnost, da začne kdo POQ-.
2«L ^ fF^tSTJUS
Vo70>: Y rpb štnr na istih letin nsaiei.
po avi W S v tem h-u nočemo ^	^ to. da ^ pri nas /-al
i —radneno in neres-
lo-čno s'ede5'in zedniemem. z J™ Hm"?'. «orav
fr,	kaž'-. da ie bno tr^ J"
ff 5e treba cWa ^ notranjo graditev na-šega osvobojena.
Akt osvobojenja je bil samo nujen člen v verigi nadaljnjih zgodovinskih dejanj. Za časa balkanske vojne in še prej je bila vsaka misel na osvobojen je Slovencev nujno združena z jugoslo-vensktm političnim nazorom; samo tako se je izpreminjalo iz utopili e v politično realnost. Zato ie bilo slovensko osvobojenje, enako kot hrvaško in srbsko, po svojem bistvu in smislu veliko sproščenje in uresničevanje jugoslo-venstva. To je njihov visoki smisel. Danes se trdsno zavedamo, da naše osvobojenje ni naloženo samo na nevarnih, eksponiranih tleh slovenske zemlje, marveč je prešlo v zavest vsega naroda od Triglava do Kajmakča-lana; postalo je temelj jugoslovenske državne id-eje in se je s to državo popolnoma uresničilo. Naše osvobojenje je čvrsto združeno z enotno jugoslovensko narodno zavestjo, s skupnimi interesi na vseh mednarodno-ooMčmh frontah, ki nam jih zopet vsiiSjuje obnovljeni imperializem; veže ga sila krvna in duhovne sorodnosti, ki je jač-ia od vseh umetnih, razumsko hladnih zanika vanj in neodgovornih špekulacij.
Kaj bi bil danes akt osvobojenja brez tega širokega moralnega in fizičnega jamstva? Bil bi to. kar naša meja v prvih tednih po prevratu: odprta vsem nevarnostim, nezaceljiva rana. točka najmanjšega odoora za vsak turi imperializem. Igračka vsakega pohlepa močnejših.
S perspektive našega prevrata do današnjega položaja ni daleč in bistremu pogledu ki se ne mara ooajati z iluzijami, se vidijo stvari dovolj jasne. Vihar narodnega navdušenja ob prevratu se ie zaustavil ob realnih nalogah. Te realne naloge so neprestano nred nami; osvobojenje se nam kaže na vsakem koraku kot odgovorna dolžnost. ne kot mamljivo čuvstvo. S 'rdno vero in zauoaroiem lahko trdimo, da se ves narod zaveda svojih dolžnosti do svobode m da v?lic vsem težkočam. ki «o morda neizbežne, ni bi kpn:ial našega osvoboienia še n:.kda.r tako visok kakor le danes Hvala za to gre tud drznem ee^om ki se vedmn p-lasn^ip slišijo z Pma Berlina in Biirf;nw>Š*r in ki vidnelše od vseh rodotoubTrh do-zivnv nremaeuieio nesnoravnmV^a ki bi še b:la med n^amemim! našega naroda, ter obKkuHo tudi nn zunai tako enoto. kakor s? no prdomu strankarska d^macn-o^ie obUkuie na znntrai. počasi kp.rak za korakom, a ;n nezVrnlVvo.
Češkoslovaški narod bo danes obnavljal	Trv^stob«4	svobodni domovini Ko mu v dnbu nošiVam^ svoie čestitke ;n naib^Hše želie. rrr;s>-mo pri tem tudi na svo;o las+no. z metrov o tako fewo Tv>v«7rmo svob^o Pjtno nb rar^i knV,nr doslei bn*nn Č> hoslovak? in hicrn,<s1rvv«n' tudi v brvjo?" z v«eirp' (fotSovnVrn ln S?-l?>rrr; V?rr»vaW in ntripvJ^li \ro1r «V0'O
in nb enem našo skuono svobodo.
Najnovejše izdajstvo Paveličeve družbe
Dr. Pavelič je »odstopilcc fašistom vso Dalmacijo, če ga
bodo se nadaiie podpirali
Beograd. 27. cfctobra, M. Ce še nobena izdajalska in zločinska akcija velczdainiške družbe Ante Paveliča ni odprla oči Hrvatom. je to <t. Pavelič gotova dosegel s svojim raj novejšim činom, ki postavlja v senco vsa njegova dosedanja dejanja Ta »vodja Hrvatov«, ki pravi, da se bori za »osvobojenje« Hrvatske, ve za ceno svoje osebue udobnost5 dobesedno prodal fašistom Dalmacijo ki ie vsem Hrvatom sveta G. Pavelič je bil gotovo mnenja da bo njegov nainovejši »osvoboieva'ni« čin ostal tajen. Ni pač računal s tem. da je tudi ie* 'š;čtom od časa do časa potrebno, da ee pred svojo javnostjo pobabajo in tako so storili to tudi s to najnovejšo efijaltsko akcijo g. Paveliča
PoročaLi smo že. da se je Pavelič s svojo družbo, ki pod krinko političnih beguncev živi v inozemstvu na račun onih naših prijateljev, ki j-im je vsakdo dobrodošel, kdor jim hoče pomagati v borbi proti Jugoslaviji, nedavno nastani! v Zadru. od koder je izvršil več akcij, da bi pred fašisti upravičil prejemanie ogromnih vsot, ki so jih žrtvovali zanj. Javna tajnost je. da je til vee čas v najtesnejših zvezah s fašističnimi voditelji in za njegovo osebno varstvo mu je bilo pridel jenih celo več de-t.fctivov italijanske državne polici ie. Vedelo se je da s« v Zadru pripravlja nekaj posebnega, toda splošno se ie mislilo d« pripravljajo zopet nove atentate in napade. Pred' dvema dnevoma pa je Pavelič poslal svoje pomot*v1te pod vodstvom^ Gustava Perčeca na Reko in od tam v Tret. sam pa je v spremstvu fašističnih voditeljev tz Zadra in tain živečih dalmatinskih Italijanov odootovai v Rim
Čim je Pavelič odšel, »o se začeli zadrska fašisti in da'ir>atinsfci rredentisti javno hva« liti. di je Pavelič prodal DalmacHo Itait-jano'n.
Po vefdnevnih pogajanjih v predsedni-stvu fašistične stranke v Zadru je bila uaroref med dr. Paveličem in fašisti sklenjena formalna pogodba, v kateri Ante Pavelič kot »predstavnik hrvatskega naroda« svečano izjavlja in se obvezuje, da »odstopi Dalmaciio in v&e dalmatinske otoke Italiji«. Fašisti pa se s svoje strani obvezujejo, da bodo dali »predstavniku hrvatskega naroda« in sploh »hrvatskim emigrantom vso materialno in moralno pod do ro vse dotlej, dokler ne osvobode Hrvatske«.
Seda i je Pavelič s fašističnim spremstvom odpotoval v Rim. da predloži to pogodbo v odobritev merodatnim fnšis^im krogom V Rimu ie določen sestanek s šefom kabineta zunanjega ministra Alojzijem
Pimpeom bivšim italijanskim poslanikom v Ankari in Tirani, ki je znan kot tvorec famoznega tiranskega pakta. V fašističnih krogih ne dvomijo, d« bo Pimpeo. ki je desna roka MussoUnija. v Zadru sklenjeno pogodbo odobril, in to tem prej ker v stvari ni nič novega Pavelič m njegova družba so ž« dosedaj uživali »vso materialno in moralno podporo« in torej faš' stični režim s tem ne prevzame nobenih novih bremen: nasprotno pa bo imel v rokah dobrodošlo agitflciisko sredstvo, s ks-term bo mogel v bodoče brez »zgodovinskih « argumentov dokazovati »pravico Italije do Dalmacije«
Konec vojne Boliviie s Paragvaiem
La Poz. 27 okt AA Sef nemškega generalnega štaba Ku-ndt je odpotoval v Chaco. da bo vodil vojaške operacije proti Paragvaju. Bolivijska vlada je izdelala obramb-n: program za uporabo vseh sredstev, s katerimi razpolaga država.
Asuncion, V okt. AA. Vojno ministrstvo razglaša, da so paragvajske čete zavzele utrdbo Alihnat a Lejerino.
Washingt(m. 27 okt. AA. Bolivijska vlada je pristala na predlog nevtralcev. da ukine sovražnosti v Chacu. dokler se ne doseže končna ureditev spora s Paragvajem « arbitražo Ker je Paragvaj že prej sporočil, da je prioravljen ukiniti sovražnosti, upa-j jo, da bodo sedaj boji zares nonehali Urad • no poročajo iz Asimciona. da so Parngvaj-ci imeli od začetka vojne r Bolivijo okoli 250 mrtvih in 1000 ranjenih. Izgube bolivij-skih čet cenijo mnogo vise.
Ttalijanske podmornice za Argentino
Taranto, 27. oktobra AA. V tukajšnji ladjedelnici 90 včeraj izročili argentinski posadki novo zgrajeno podmornico »Santa Fe«. Angentinska vlada je naročila v tej ladjedelnici tri podmornice.
Sprejem na češkoslovaškem poslaništvu
: Beograd, 27. oktobra p. Povodom jutriS-I njega fteffltosiovaSkega državnega praznika je češkoslovaški poslanik Flieder priredil pr poldne s svojo soprogo sprejem za Slane češkoslovaške kolonije in prijatelje češkoslovaškega naroda ki so 9e odavall povabilu v zelo obilnem Številu.
Seja banovinskega odbora
JRKD
Predsedstvo banovmske organizacije JRKD sklicuje II. redno sejo banovinskega
odbora JRKD v soboto 5. novembra ob K. uri v Mariboru v prostorih Narodnega doma, H. nadstropje.
Dnevni red:
1.	Otvoritev in odobritev zapisnika I. redne seje Banovinskega odbora z dne 19. iuni;a L L v Celju.
2.	Določitev šestih zastopnikom bano-vlnsk© organizacije v glavni odbor stranke (čl. 32. t. 1. statuta).
3.	Poročilo banovinskega tajnika dr. M. Zajca.
4.	Poročila ministrov dr. A. Kramejja. Ivana Puclja in Ivana Mohoriča.
5.	Debata o vseli poročilih in razgovor o morebitnih predlogih za kongres stranke (čl. 32. statuta).
6.	Slučajnosti.
Vsa ostafa napodila dobe člani banovinskega odbora pismeno.
Banovinsko tajništvo JRKD.
________________ _____ _________
Japonska išče zaveznikov
i	London. 25 oktobra.
V Pekingu so se sešli ra ni japonski maonati z "nekaterimi vplivnimi kitajskimi generali in z ministri nove mandzurske države Poročilo o tei skrivnostni konte, renči ie sprožilo govorico o možnosti obnove kitajskega cesarstva pod sedanjim mandžurskim vladarjem Puiijem. Že dalj časa napovedujejo mandžursl<i dvorni krogi in kitajski roja listi v čangčunu vzpostavitev ccsarskega prestola na Kitajskem. Izvedlo bi nai «e to na ta način, da bi se vojaški voditelji severnih kitajskih provinc priključili mandžurski državi pri tem pa zadržali svojo avtonomijo Po njihovih računih. ki so j-im seveda kumuvali Japo.ici, bi se s priključitvijo severnih provinc ki niso nikdar simpatizrrale z Nankingcm, ^v nekaj letih oblast novega monarha razširila po vsei dolini Jangcekjanga.
Čeprav je težko soditi o resnosti te akci je in o pomenu sedanjih razgovorov v Pekingu se vendar čedalje boli »«*že da s« položaj na dal jn jem v/hodu bliža osno-mun spremembam Svoičas grozeča nevarnost rusko-japonske vojne je očividno odstranjena. ker ima Rusija naivecji .nteres. ca se za enkrat izogne takim eksperimentom, in ker bi tudi Japonska v oboroženem sporu s sovjetsko Unijo ničesar ne pridobila. Ktrub temu ie svet presenetilo da se je Moskva tako hitro pomirila z novim po!o= j zajem na Vzhodu in da je celo napovedala svoje priznanje novo nastale japonske vazalne države Mandžukuo Toda sovjetske koncesije gredo še naorej. Napovedujejo se pogajanja o nenapadalni pogodbi med Rusijo in Japonsko, o petrolejskem in n-bilovnem sporazumu, o rusko-mandzursKi obmejni pogodbi, o dobavi japonskih strojev za izvedbo bol iševiškega petletnega načrta da celo o odkupu vzhodno-kitajsKe
železnice po Japoncih.	.
Ko so se pokazaM prvi zsia.kl o z^bnžan.u med Ruslio in Japon&ko, »e je pojavno mn-Uje. da si M swjetska vlada v taiko politiko lz taktičnih razlogov, da bi na ta način pritisnila na Ameriko, kjer se vplivna politiki zadnje čase zavzemajo aa re-viz»,jo ameriškega s-taMšča do Rusilije. Zdaj pa kaže da gre približevanje Rusije in Japonske preko tesra okvirja. Karahan najbolj prebrisani poznavalec Dafcjnega Vzhoda, »e polje v teh dneh v Tokio, v Moskvo pa je na potu Japonski zastopnik pri Društvu narodov Dobil je od japonske vla«ie natVj-go. prepričati sovjete, da ne vsebuje tajna pogodba med Japonsko in Mandžurijo nii-kak h nevarnih določb proti Sovgetski. Rusiji iin pridobiti si v Kro ml ju zaveznalke za lx»rbo p rotil Lyttonovem poročilu.
Izrven dvoma je. da se Japonska danes trudi' z vsemf silami, kako bi si sedaj, ko se bliža izredno zasedanje Društva narodov pridobila večjo svobodo kreta.nla ra si olašala svoj izredno težavni mednarodni položaj V to svrho b1 bila pripravljena tn. li ma.rs. kaj popustiti Zato je z gotovostjo pričakovati pogodbo o nenapadanju na Daljnem Vzhodu, čtprav za enkrat se ni mogoče presoditi izgledov za nakup vzhodno kitajske žele/.nice po Japoncih in priključitev severnih kitajskih pokrajin mandžurski vazalni državi, stvari, katerih pomena in končnih posledic danes ne moremo še niti približno oceniti.
Sklicanje seje senata
Beograd, 28. oktobra p. Predsednistvo senata je danes sklicalo sejo senata za ponedeljek 31 oktobra ob 9. dopoldne. Na dnevnem redu je otvoritev zasedanja s či-tanjem kraljevega ukaza, nato pa izvcli-tev'stalnih odborov in določitev dnevnega reda prihodnje seje.
Narodna proslava v Splitu
Beograd, 28 oktobra p. Z odlokom ministrstva za promet se dovoljuje popust 75 odstotkov za vožnjo pc železnici poset-nikom proslave 50-letnice, ko je prešla splitska občina v narodne roke ter obenem 70-letnice Čitalnice v Splitu. Potniki se morejo te olajšave poslužiti od 7. do 14. no. vembra na podlagi legitimacije in potrdila, da so res prisostvovali proslavi, ki se bo vršila 9. novembra v Splitu. Proslave se bodo udeležili tudi delegati beograjske in zagrebške ljubljanske in sarajevske obči-ne kator tudi zast< pstva vseh občin na področju bivše Dalmacije.
Poziv
Beograd. 28. oktobra p. Pisarna upravnega oddelka notranjega ministrstva po-živa Štefana Adolfa, rojenega v Grrici in pristolnega v Ljubljano ki je brez dovoljenja naših oblasti vstopil v državno službo avstrijske republike kot višji revizor južsne železnice, naj v smislu člena 32. zakona o državljanstvu zapusti avstrijsko državno službo, da ne bi izgubil našega državljanstva.
Samomor Slovenke v Zagrebu
Zagreb. 28 oktobra n. V bližini Save so našli ljudje žensko tr rbico, o kateri so do-gnsli, da je last natakarice Kristine 2et-kove, doma nekje blizu Postojne. V torbici so našli pismo samomorilke na svojega brata Karla in v katerem mu sporoča da si bo končala življenje. Policija je od Karla 2etka izvedela da le bila njegova sestra že dalle časa bresn seina in da le bržkone sahM- ie?« skočPa v Ravo. Nje nega trupla doslej še niso našli.
Gospodarske skrb! bogate Švice
Kriza pritiska z vso silo tudi na države, ki so bile med vojno nevtralne hi so se takrat obogatile — Usodne posledice previsoke cenitve nepremičnin — Silna zadolžitev kmečke zemlje
Curih, v oktobru.
Dobrih trinajst let je tega, kar je končala svetovna vojna, pa danes še v vsej strahoti čutimo in nosimo posledice te grozne zablode človeškega rodu. Nesrečnih posledic ne čutijo samo države, ki so bile neposredno udeležene na groznem klanju. Nesreča je v gostih tudi pri nevtralnih državah, ki so med vojno in nekaj časa po vojni imele najlepšo konjunkturo. Danes tudi te države in njihovo prebivalstvo tepejo gospodarske skrbi, zmeda duhov, negotovost. skrb za premoženje. Stari red je razrahljan, zaupanje omajano, veselje do dela izginja, malikuje se udobnemu življenju brez napora. Kriza duše je nevarnejša od gmotne krize. Govorimo o tem, ker ljudje pod okriljem svojega domačega zvonika ali v mejah svoje domovine, vidijo samo najbližje in svoje razmere presojajo črno in neugodno, dočim si predstavljajo tujino na zapadu radi kot obljubljeno deželo. Ali pri tem pozabljajo, da je v deželah takozvane dragocene valute dovolj skrbi, ker je življenje brezprimerno dražje in konsument vsako opravljeno delo plačuje mnogo višje. Tudi tam so skrbi za ohranitev premoženja in za obdržanje pridobljenih vrednosti. Tudi v Švici, ki je bila med vojno in dokaj časa po vojni zaželjeni paradiž, je danes skrb za ohranitev premoženja in navadno težja, kakor si mislimo. Do spoštovanja prihaja stara modrost, da je težje ohraniti kakor pridobiti.
Med vojno in po vojni se je nabralo v Švici res obilno kapitala, ki je v primeri s prejšr jimi časi ostal ogromno velik, dasi so prišle velike izgube pri denarjih, ki so bili izposojeni premožnim sosedom pred in med vojno ob času, ko je začelo propadanje nemške, avstrijske, francoske, italijanske valute. V milijarde so šle izgube tiste čase. Ali kar je ostalo, je bilo vendar še ogromno. Sredi denarne obilnosti je začela skrb, kako ohraniti zbrano premoženje, pa so ljudje v tej skrbi hoteli vsaj del svoje imovine za vsako ceno spraviti v nepremičnine. Ob velikem iskanju teh dobrin so šle cene navzgor in je v tistih časih prišlo do velikanske preoeenitve vrednosti nepremičnin. Izgubljena je bila prava mera in pozabljeno, da je težko trajno očuvati domišljeno vrednost, ako ni ustreznega donosa. Posledica teh previsoko nagnanih cen je bila tudi ta, da so bili na zemljišča zaupani vse previsoki krediti na podlagi ocen ob času ponorele konjunkture za nepremičnine. Tudi investicije so bile napravljene v upanju, da ostane pri pretirano visoki oceni vrednosti nepremičnin.
Podoben pojav srečamo tudi v hišnih špekulacijah. V skrbi za ohranitev premoženja, v špekulaciji na visoko donosnost novih stavb ob času pomanjkanja stanovanj, ob dolgoletnih davčnih olajšavah za nove zgradbe, se je tu in tam vse prehitro gradilo, zlasti velja to za udobna stanovanja ob času ugodnega gospodarskega položaja. Ko pride potem preobrat, se naenkrat pokaže, da so bili računi krivi, pa da vloženega denarja ni mogoče obrestovati in odplačevati. Kdor je v takib časih delal s svojim, se še nekako pobere. Kdor pa je delal samo z zaupanim denarjem, je v nevarnosti, da ga njegovi preoptimistični računi pokopljejo. Na svetu se zopet in
zopet kaže, da je samo srednja pot prava in da samo delo in vačuoet in gospodarska preudarnost vodijo do trajnih uspeho v. Te
resnice morajo priti do veljave tudi v državnem gospodarstvu in v gospodarstvu vseh javnih uprav. Preko svojih sredstev se ne kaže širiti in 'epšati. pa je treba z zaupanim denarjem prav posebne previdnosti.
Vprašanje dolgov, tako javnih kakor privatnih, in zlasti zadolženost hišne posesti in zemljišč postaja tudi za Švico inte-resanten in ob enem težaven problem. Zadolženost hišne posesti je danes še nekaka v ozadju, postati pa mora aktualnejša, čim se začne pojavljati posledica neugodne gospodarske konjunkture tudi pri plačevanju hišne najemščine. Zaenkrat je v ospredju vprašanje dolgov na zemljišča. V tem pogledu je treba pri statistikah sicer velike previdnosti, ker številke se dado zlahka prestavljati, ali nekako podlago številke vendar dado, če jih vzamemo s primerno previdnostjo in s potrebnimi popravki.
Kakšne so v tem. pogledu razmere v Švici, ki je tolikim zadnja misel, kadar sa-njaio o sreči in blagostanju? Ni dolgo tega, kar je bilo objavljeno poročilo o zemljiških dolgovih v Švici, številka je ogromna, ker dolgovi znašajo preko štiri milijarde švicarskih frankov. Pri tem ni pozabiti, da je razmeroma majhna država to, jako brdovita z mnogimi jezeri ln vodami. Preračunano na en hektar zemlje znašajo dolgovi 4.089 švicarskih frankov. To bi v ju-goslovenskem denarju zneslo na hekt?r 40 do 50.000 Din. In sedaj pomislite, koliko je n. pr. v Jugoslaviji vreden en hektar najboljše zemlje. Do vsega tega je prišlo vsled velikanskih precenitev vrednosti. Stresljaji bi morali že priti, da ni z zakonitimi merami umetno držana donosnost zemljiške posesti.
Ni treba biti posebno črnih misli in tudi na' posebne darovitosti, da človek začne prihajati pri takih številkah do vprašanja, koliko tega zaupanega denarja je šlo pri teh poslih v izgubo. Pri vsem tem je dobro, da take korekture zgrešenih računov prihajajo počasi. Breme se lažje nosi, ce se nosi složno. Sešteti pa vse dolgove m nato predlagati, da se kratkomalo brišejo v ccloti ali po polovici, je nora misel, ki i>i mogla uresničena povzročiti strašen gospodarski potres ob času, ko je vse gospodarstvo zidano na zaupanje, na vero m kredit. Resni ljudie kakor so Švicarji seveda ne računajo na take rnazaške operacije. Za take posle je treba že drugih priprav in razumnejših in spretnejših operaterjev.
Ni dolgo, kar sem bil v domovini m sem videl, kako neprimerno ceneje živite kakor pri nas v industrijalnih državah na zapadu kjer so kraji, v katerih je vsak peli človek brez dela in zaslužka. Za Švico bi vam hotel še povedati, kako je z dolgovi pri železnicah, železnice Švica potrebuje, dasi so silno drage. Tudi jih more plačevati. dokler je promet živahen. Daies pa so v največjih skrbeh njihovi finančniki, ker dolgovi znašajo tri milijarde m 18 milijonov švicarskih frankov, tako da pride na en kilometer proge preko dvesto milijonov švicarskih frankov obremenitve. Tujski promet in domači promet je pa silno opešal.	F p___
čudavitostf Ohridskega Jezera
Muzej živih fosilij. - Jezero
Beograd. 27 oktobra Kakor smo že poročali, so se na medna rodnem hidrobiološkem kongresu, ki se je vršil letos konec septembra v Amsterdamu, učenjaki zel"1 zanimali za Ohridsko ie-■zero in se bo prihodnji hidrobiološki kongres vršil najbrže v Jugoslaviji. Beograjskemu univerzitetnemu profesorju dr. Sin is i Sfartkoviču je bilo ponudeno tudi podpredsedniško mesto kongresa. Profesor dr Stankova č ie sedaj na beograjskem ljudskem vseučilišču predaval o Ohridskem jezeru, katerega je označil za »muzej živih fosilu«.
Kakor je izvajal predavatelj, je Ohridsko jezero med najstarejšimi jezen v bv-ropi in morda tudi na vsej zemlji. Ze znani naš učeniak Jovan Cvijič je ugotovil da je kotlina Ohridskega iezera nastala zdavnaj pred ledeno dobo, v tercijarni dobi. Seveda pa jc bila slika tedanjega jezera cisto drugačna kot pa jc danes. Najbrž je tam, kjer se razprostira dnnes jezero, tekla reka. Velik del sedanje Albanije pa te bil tedaj pod morjem in je celo morski preliv.
-.deč rz Jadranskega v Sredozemsko morje. vodil nekod t^d.
sladkovodno živalstvo na Balkanskem oolotoku je bilo tedaj seveda tudi cisto drugačno, kot je pa dandanes in tosiLni ostanki tedanieg? živalstva se danes prav pogostoma nahajajo v raznih naših krajin. V Ohridskem iezeru na so raziskavanja - - In jih let razkrila veUko število živih bitij, ki kažejo neverjetno podobnost s to -_:—:	\z tercijarne dobe. V Ohnd-
je nastalo pred ledeno dobo
skem jezeru žive n. pr. polži, ki so neposredno sorodni z že zdavnaj izumrlimi vr; itami. Črvi, kakor se dobivajo tu. jih m nikjer na svetu. Celo slavnoznana ohridska postrv ie čisto posebna vrsta, ki ni ni-\akor v zvezi s postrvi jo v drugih evropskih vodah. Ves živalski svet Ohridskega jezera je popolnoma zase svet, ki kaže zna-k starega drugod že zdavnaj izumrlega sveta in "se sme tako zares imenovati svet živih fosilij. Ohridsko jezero pa muzej, v katerem se hranijo.
Seveda tu nastaja vprašanje, kako so _se mo<i!e v Ohridskem jezeru ohraniti te živalske vrste iz tercijarne dobe. Predavatelj je odgovoril na to vprašanje z razlago, da je Ohridsko jezero pač popolnoma ločeno od vsega drugega vodovja m je gotovo ostalo neispremenjeno od tistega časa. ko ; nastalo, pa vse do dandanes. Jezero o> da v.jo od vseh strani visoke gore. ki so V'i > brez dvoma neprehodna ovira živalstvu novejših dob, ki je uničilo drugod starejše vrste, ni pa moglo dospeti tudi do Ohridskega jezera.
Za znanost je ohridski »muzej živih to-silij« gotovo zelo dragocen, ker se more po živalstvu, ki danes živi v Ohridskem jezeru, sklepati, kakšno je bilo ziva.stvo v Evropi pred nasipom ledene dobe. ko sc je današnje živalstvo pojavilo večinoma šel- po ledeni dobi in je torej veliko mlajše od ohridskega. Ohridsko jezero je tako treba prištevati k največjim znamenitostim R\ -ope.
Samomor aH nesreča?
Zrtreb, 28. okt. n. Dane« je v Zagrebu zbudila veliko senzacijo vest o poskusenem samomoru bivšega ravnatelja m lastnika nekda-nie banke za trgovino, obrt in tndu •itrijo. Leona Kronfelda in njegove soprr ge. ki stanuje na Jelačičcvem 'r?u Niuin-služabniki so iu hoteli davi ob 10. zbuditi pa so ju našli nezavestna v postelu Kron felda in njegovo ženo so takoi odpeljal' v bolnišnico, kjer se pa doslej še nista zavedla. Novica se je z veliko naglico razširila po mestu in kmalu se je na Jelaciče-vem trgu pred njunim stanovanjem zbrala množica ljudstva. Kronfeld je bil znana osebnost in je včasih igral vidno vlogo v mestu Po nekaterih govoricah sta si bankir in njegova žena hotela vzeti življenje zaradi slabih finančnih razmer docim trdi jo drutf. da se ie bržkone z«odi1a nesreča Pravijo, da sta zakonca vsak večeT lemala narkotična sredstva ker brez niih nista mogla zasipati in da sta bržkone snoči zavzv 'a preveliko Voličmo uspavila.
Nova nolHteka orerf«tr»ništva
Beograd. 28 oktobra p. Z od'okom no 'railega ministrstva sta ufltanovHent nred *»OlniStV> fn«»rp nM"^" v Rpnln ;n Qo-
k* bosta pričeli poslovati 15. novembra.
Upokojitev
Beograd, 28. cktobra p. Z odlokom ministrstva za promet je upokojen Fran C:-chovski. potniški in prtljažni blagajnik S. položajne skupine pri železniški direkciji v Ljubljani, in sicer s tretjim periodičnim noviškom ter s pravico do pokojnine, ki mu ^le po zakonu Upoknena sta tudi oficial Fran Petek in prometnik Rudolf Petrič.	_
Hmo!i*ki tre
Žatoc. 11. oktobra h. Cene hmelin 6(50 do 10?0 Kč. Hmeljarji postavljajo zelo visoke zahleve.
M


r*
Zijrrebška vremenska napoved za danes-Oblačno, nrehodno deževno - Sitnarija vreraiinieea dne: Po prehodu sekundarnega anticiklona ob iužnem robu velike baro-metrske depresiie ie na«lo nastopil visok oritisk in z niim v zvezi za n^kaj ur lepo vreme, r.item t>a «p ie takoj zopet no ia vil a nova depresiia ki ie prodrla na kontinent t Oceana Oblačnost ie ponovno narasla. Tadransk' minimum ie oslabel buria na i* orenehala
Dnnaiska vremenska napored fca petek:
Va/Tjp por^membe vremena, temperatura malo spremenjena Hoover crosi
„ „. , Poštarski dom v Ljubljani
I red sestimi leti so si	*
poštarji ustanovili zadrugo, ki si je že po dve letih kupila 800 m2 veliko parcelo nasproti Sv. Krištofa na oglu Dunajske in Smoletove ulice. Potem pa je začeia agil na zadruga zbi ruti kapital, priredila je tombolo, dobila je nekaj podpor, in tako se bo na omenjeni parceli spomladi začel po projektu inž. arh. Hermana Hu-sa graditi lep dom naših poštarjev. To bo lepo tri,nadstropno poslopje, ki bo imelo zadaj tudi veliko dvorano z odrom in galerijo za zborovanja iin druge prireditve. V pritličju bodo nameščeni poslovni lokali, v 1. nadstropju in če bo treba tudi v delu 2. nadstropja pa bo najboljše opremljen kom v i,k t. v katerega se bo sprejelo ie v začetku 25' sinov uslužbencev z dežele. V ostalih prostorih 2. in v 3. nadstropju pa bodo poleg prostorov za or-
f^zrii°raciboUina?^Hfr	u*lužbencev modemu urejena stanovanja. Vsi stro-
je že ta velika vsoh 1 T Jfpega doma so proračunani na dva milijona dinarjev in je ta velika vsota najboljši dokaz odličneg vodstva zadruge in zgledne solidarnosti vseh poštnih uslužbencev.
Duhovniška pravda s konjiškim sreskisn
Pri zanimivi kazenski razpravi v sredo je bil sreski načelnik dr. Suhač oproščen. - Tošiteljj so obsojeni na pravdne stroške
_ .	Konjice, 27. oktobra,
i n Tukajšnjem sodišču se je vršila pred sodnikom g. Petričem v sredo 26. L m. za-nim va kazenska razprava. 15 duhovnikov konjiške dekanije brez župnika g. Medveda iz Stranic je vložilo proti tukajšnjemu sre-srcemu načelniku g. dr. Mateju Suhaču kazensko ovadbo zaradi prestopka proti časti, češ, da se je g. sreski načelnik izrazil Jul,ja letos v razgovoru na sreskem na-.. eelstvu napram upokojenemu župniku <»o-spodu Karlu Ku,mra, da so duhovniki vse-g a s reza protidr'avni.
Razprave se je od 15 tožitelijev udeležilo S. \ se je zastopal g. dr. Macarol Franjo g. sreskega načelnika pa ie branil o. dr Mejak Frvi.n. advokat v Konjicah. Ta je v zagovoru zanikal točnost ovadbe in opisal dogodek 6. julija letos, ko je prišel župnik g. kamer Karel na sresiko načelstvo po informacijo, kier se nahaja arhidijakon "o-spod Tovornik, ki jc 3. julija zapustil Konjice in so se širile o njegovem odhodu no srezu najrazličnejše vesti. Pri tej priliki je prišlo do razgovora o žalostnih dogod-k;h na Brinjevi gori 29. junija letos, katero zadevo nreiskujc državno sodišče v Beogradu. Takrat je župnik g. Knmer izrazil mnenje, da so teh dogodkov krivi komunisti. na kar je g. sreski načelnik odvrnil da komunistov v srezu sploh ni in da ima on ■[■tisk, da se ie cerkvena slovnost na Brinjevi pori hotela zlorabiti v protidržavno in antuhnastično propagando. Pogovor se je vršil med uradnimi urami v uradni sobi .£. sreskega načelnika, v katero nima nihče v>t<j>a brez prejšnje prijave pri uradnici v prrdsobi. \ es pogovor se je vršil v prija-te.rkem tonu in je Kumer Karel pri poslavljam u še povabil « sreskega načei-nika na obisk v svojo vilo.
Pri razora vi zaslišana priča žuranik g. Kumer Karel je pod prisego izjavil, da'se je g. sreski n^čehrk med pogovorom o dogodkih na Brinievi gori izrazil, da je duhovščina konjiške dekanije protidržavn.3.
Kumri je tudi izpovedal, da «a je ta izjava silno zabolela, in je priznal, da je ob slovesu povabil g. sreskega načelnika na on'sik v svojo vilo.
(r. sreski načelnik je po svojem zastopni-z,a primer, da bi sodišče smatralo po pnu g. Kumru Karlu za dokazano, da se je bil on izrazil v smi^b dok
materiala, da se je oni pogovor vršil med u ranimi urami v uradni sobi sreskega načelstva v prijaznem medsebojnem pogovoru s pričo g. Kumrom Karlom.
Sodišče je po tri i,n pol urinem razpravljanju razglasilo oprostilno sodbo in obsodilo tožitelje na pravdne stroške. Toži-telji so proti tej sodbi prijavili po svojem zastopniku priziv, tako da bo imelo še okrožno sodišče v Celju priliko razpravljati o tej zadevi.
Iftidje
se je na odlok tukajšnjega sodišča izvršila na premmilem obdukcija, ki so jo opravili zdravnika dr. Bratamič in dr. Ogorevc ter sodnik Ustar Franjo s protokolištom Josipom Gregoričem. Raztelesenje je ugotovilo, da je smrt povzročil električni tok.
Nesrečni mladenič je postal žrtev lahkomiselnega ravnanja z električnim tokom. Neki mladeniči so namreč ponoči hodili pod okna služkinj gostilničarja Sporna, pa je Spornovemu oskrbniku šinilo v glavo, da je brez vednosti svojega gospodarja a pomočjo nekega elektrotehničnega vajenca napeljal električni tok preko gnojišča v dolžini kakih 16 korakov do hodnika dvorišča. Kar je povzročilo smrt mesarskemu pomočniku Černoši, bi doletelo tudi kakega drugega, ki bi prišel v dotiko teh žic. Uvedeno je kazensko postopanje, ki bo nedvomno ugotovilo odgovornost za smrt tako tragično preminilega Černoše, ki je bil priden in pošten mladenič.
0 rajnkem starem zdravniku in njegovih pseh
»Zdravniške izkuVije pri zastrupljen ju z gobami«-, ki nam jih je razložil dr. K. v »Jutru« 27. t. m., so za veščaka naravnost gorostafne. Ako bi ne ljubil svojega naroda in svoje domovine, bi predložil spis Nemški družbi za goboznanstvo. v kateri so zibrane prve kapacitete medicinske in prirod os lovne vede. Ti resni znanstveniki se ne bi krohotali, temveč zastrmeli bi in nkali naše kraje nekaj kilometrov za republiko Liberijo. Tisti »rajnki stari zdravnik«, ki je šele pred leti trdil, da je vsaka goba strupena ali pa nobena, se je vsekakor rodil že v začetku minilega stoletja ali pa je Kil v prvi vrsti lovec, ki je govoril v lovski latinščini, ko je pripovedoval, da mu je poginil pes zaradi tega, ker je požrl vodo, v kateri so se kuhali jurčki.
Gosp. dr. K. se najbrž ne zaveda, kakšne zmešnjave bi mogle prinesti njegove trditve, da so nekatero leto gobe bolj strupene, nekatero leto pa morda" sploh ne. Kdo bi se pri takšni zmedi sploh še upal jesti gobe! Zopet drugi bi pobral in pojedel vsako gobo v dobri nadi, da smo morda le v tistem srečnem letu, ko sploh nobena goba ni strupena.
Rad bi videl
starosti in pri vsakem načinu prireditve, strupene ostanejo sveže in posušene. Pri sušenju sicer izgube nekaj strupa, tudi pri kuhanju preide nekaj strupa v vodo, toda nevarne življenju pa še vedno ostanejo. Le ■manj nevarne strupene gobe izgube s sušenjem in kuhanjem — seveda, ako vodo nato odlijemo — opasnost. Da lahko tudi prav dobre gobe postanejo nevarne, ako nabrane predolgo leže na kupu. na to smo že opetovano opozarjali. Vsaka goba se mora porabiti najpozneje 30 ur potem, ko je bila utrgana.	\ g
Nočni požar v blejskem kotu
Bled. 27. oktobra.
\ noči na sredo okrog pol 21. je zažare-lo nebo nad Rihnem. V zvoniku župne cerkve je začelo biti plat zvona in takoj nato se je oglasil tudi gasilski rog. Ljudje so vstajali iz postelj in hiteli na cesto, kjer so kmalu doznali. da je gorela stanovanjska hiša Alojzija Muleja v Ribnem.
Ogenj, ki ga je prva zapazila gospodinja, je nastal v podstrešju, kjer je bilo polno sena in druge krme. Še preden so prihiteli ljudje in ribenski gasilci z motor-ko. je objel plamen že vse podstrešje. Gasilci so preprečili, da ogenj iz podstrešja ni prodrl stropa, kar bi povzročilo še večjo škodo. Zgorel je tudi del drvarnice. Hišno opravo in drugo so po večini rešili. Skoda ni krita z zavarovalnino. Požar ie zanetila najbrže zlobna roka.
,Impregno' ščetke
so najbolj priporočljive in jih priporoča ministr. nar. zdravja, 9krat odlikovane.
Pri nagnenju k maščobi, protinu. slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno posoeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o presnavljanju zatrjujejo, da so dosegli s »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
na zicni oviri
Rogatec, 27. oktobra. Na tukajšnjem pokopališču so pokopali te dni 241etnega mladeniča Vinka Černošo, mesarskega pomočnika pri mesarju Rudolfu ^u mer ju v Rogatcu. Nesrečnik je p.,»s tal žrtev električnega toka. O tragični nesreči srno zvedeli naslednje podrobnosti:
Posestnik in gostilničar Josiip Sporn v Rogatcu je opazil pri eni svinji, ki se je nahajala na gnojišču in je bila zamotana v neke žice, znake bolezni. Poklical je mesarja, da bi svinjo zaklal. Prišel je mesarski pomočnik Vinko Černoša. Ko je ta stopil k svinji, jo je hotel najprej oprostiti žice, tedaj pa je nenadno padel na tla in ni kazal nobenega znaka življenja več. Josip Sporn, ki je bil navzočen. je takoj poklical zdravnika dr. Bratamiča, a ta ni mogel. ko je prispel, več pomagati, ker je bil pomočnik že mrtev.
Ker ni bilo doma mesarja Žumerja in ne njegove žene, je odredil trški župan Ivan
Geiser, da se tragično preminili mladenič 5 več hudo strupene ostanejo "nevarnTv vš7 prenese v trsko mrtvašnico. Pred pogrebom < ki legi kraja, v vsakem vremenu v viaki
tisti nemški medicinski znanstveni list, ki je priobčil kurioznost, da se je leta 1916. neka družina več dni hranila s strupenim kukmakom, a ni nobeden obolel; drugo leto jim je postalo samo neugodno, tretje leto pa so vsi pomrli. Strupeni kukmak (nemški: Knollen-blatterpilz) ostane smrtno nevaren, pa naj rase kadarkoli in kjerkoli. Samo eden ek.semplar lahko usmrti 3 do 5 oseb. Ona družina je pač jedla vsako leto drugačne, morda tej strupenjači nekoliko podobne gobe, a zadnje leto je naletela na pravi strupeni kukmak. Vedeti je treba, da se je v Nemčiji goboznanstvo šele po vojni razvilo na današnji višek in so se šele po vojni ustanovili vsi tozadevni raziskovalni in statistični zavodi z Družbo za »obo-znanstvo na čelu.
Smrtno zastrupijenje s karžlji (blagva, knez. žerdana. latinski: amanita caesarea. nemški: Kaiserling; po nemški besedi je nastala pokvarjenka karželj) je povsem nemogoče. posebno ne, ako so pastirčki užili pečene. Niti pečene mušraice ne bi mogle povzročiti smrti, temveč le obolenje. Edina možnost je, da so s karžlji nabrali tudi katero vrsto strupenega kukrnaka (amanita phalloides, mappa. citrina, buibosa), ker te strupenjače večkrat rasejo skupno s'karžlji in so mlade mogli otroci zamenjati, ker oboje so v prvi mladosti zavite v belo kožnato lupino, podobno jajcu. Strupenost gob ni nekaj relativnega, tem-
, .;!.'••• '• .,,.. .- - .'j ■ • v<. a . V:-.' ' •. i .
ku
lu ovadbe, ponudil
je branilec izvajal, da ščiti g. sreske«a načelnika določilo § 306. k. z., po katerem je bi g. sresik načelnik kot predstavnik vlade v .srezu, ki mora paziti na vse pojave, nanašajoče se na obstoječi družabni in pravni red. preiskovati njih vzroke in odvračati z vsemi sredstvi vse, kar bi motilo ta red. upravičen kritizirati ali kot uradnik .oddati mnenje o omenjenih dogodkih. >;cer pa ni imel g. sreski načelnik razžalil nih namer, ko vendar izhaja iz dokaznega
Danes premiera Senomenalnega velefilma
Velesen-zacija!!!!
Najslavnejši svetovni pevec Poljak
MAGDA SCHNEIDER FRITZ SCHULZ OTTO VVALLBURG
Vsled ogromnega zanimanja za ta fenomenalni film priporočamo vstopnice nabaviti v predpro-_ daji!
Elitni kino Matica
KIEPURA
bo pel v tem filmu poleg nekaterih pesmi in šlagerjev arije iz sledečih opernih del
>RIGOLETTO,« »TRAVIATA« in »BOHEME«
Telefon 2124,
Uspela sherlokholmesijada
P . ,.	Ptuj, 27. oktobra,
r orocah simo že o nenavadni tatvini električnega motorja z brizgalno napravo, kije bila te dni ukradena z vrta ptujskega vrtnarja g. Vincekoviča Franca. G. Vince-kovic je šel takoj, ko je odkril tatvino, k ptujskim orožnikom, jih naprosil za takojšnje zasledovanje tatu ter je v to svrho najel osebni avto. še istega dne, to je 25. t m., sta šla orož-niški narednik g. Furlan m orožniški kaplar g. Zadnik v spremstvu g. \ lncekoviča na zasledovanje. Sled je vodila v Ljutomer, od tam pa v Gornjo Kadgono. Orožniki so pa tudi obvestili mariborsko policijo o tatvini ter jo prosili za pomoč.
Med tem je bila objavljena vest v časnikih, kjer jo je čital tudi mariborski trgovec s starim železom g. Sluga, ki se je '"takoj prijavil policiji ter izpovedal, da mu je izročil neki mladenič v shrambo neki motor sumljivega izvora. Policija je na podlagi te prijave postala pozorna in je zaslutila, da se mora nahajati tat v Mariboru Med tem časom pa so že prispeli ptujski orožnik v spremstvu g. Vincekoviča v Maribor, ki so nato skupno s policijo zasledovali tatu ter ga naposled izsle-dili v osebi 271etnega brezposelnega šoferja Martina Senčarja iz Podvincev pri Ptuju.
benčar je prvotno tatvino tajil, naposled jo je Ie priznal. Orožniki so ga aretirali ter privedli v Ptuj. kjer se vršijo še nadaljnje poizvedibe. V zadevo mora biti namreč zapletena še neka oseba, ker je bil motor odioelj^n na vozu v Maribor. G. Vinceko-vic je z uspehom zelo zadovoljen kljub temu, da je imel velike izdatke, ker je rešil motor z napravo v vrednosti 16.000 Din.
Kako je bil izvršen rop na posestnico Kresetovo v Hruševcu
Novo mesto. 27 oktobra.
Pred tednom dni je bil kakor znano izvršen pri posestnici Mariji Kresetovi v vasi Hruševcu, občina Prečna, med 22. in 23. uro dr-'en rop, kj ^e je zločincu dobro odnesel. Posestnica prebiva v samotni hišici, xi je precej oddaljena od drugih hiš. Ropar. ki je bil /elo previden, je prišel k hiši od zapadne strani, odkoder je zlezel v hišo skozi razbito okno. Najprej se je po-mudil v zadnji sobi, skozi katero se je vtihotapil v drugo sobo, kjer je ležnla Kre-setova. Lopov se je starki približal z največjo tišino, tako da ga ie ona. ki v tistem času še n.i spala, zagledala šele tedaj, ko je stal tik njene postelje. Stari ženici, ki je od strahu vsa odrevenela. je neprijetni nočni gost, takoj posvetil v lice z električno svetilko ter z izpremenjeinim glasom za-vipil: »Dajte brž denar!«
Posestnica, ki je med tem vstala in sedla na posteljo, je vzela takoj z male mizice pri postelji 50 Din in jih izročila razbojniku z besedami: »To je vse, kar imam.« , Lopov, ki je moral posestničine razmere c bro poznati, pa se s tem denarjem
»IMPREGNO« tovarna higijenskih ščetk ZAGREB, Langov trg 4.
HOTEL MILINOV
Zagreb
NA JELACIČEVEM TRGU
Tekoča topla m niadna voda v vseh sobah. Telefon v sobah in ves ostali komfort. — ZMERNE CENE.	219
HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ,
ZAGREB. GAJEVA ULICA ST. 31. TELEFON 73-3S.
mteDo d^K, ,„1*. po 2b-35 Dia. n-ro™«.. a«, ma«* Ktihiuja Izbrana oanvo, v,m V°lik io uiaa.-n »n. Pn tavanju pr-ko »4 ur 15 % popu*t». _ Pri poro«* » !s.,t.nik DJURO PAJIC.	?ftUm
Vsaka modra in fina dama
uporablja pri vsakodnevnem intimnem čiščenju v solini kopališča Ischl pridobljeno blagodišečo sol Isla za izpiranje, ki se'dobi v vseh lekarnah, drogerijah in parfu-menjah. Za Jugoslavijo: Paracelsus k d Zagreb 3.
HOTEL „ASTORIA"
Najmodernejši hotel Zagreba. Eno minuto od glavnega kolodvora. Najmodemeje z vsem komfortom opremljene sobe. Najcenejše in najizbornejše bivanje v Zagrebu. 315
Zahtevajte samo
Pechovo Antracen črnilo,
ki je izvrstne ' valitete.	317
zadovoljil. Naperil je proti ženi samokres, k' ga je držal z eno roko. z druao pa je ženi neprestano svetil v obraz in nenrene-homa zahteval, naj mu izroči še ostali d;-nar. Ker je Kresetova vztrajala pri prvotni izjavi, je razbojnik zgrabil na postelji pod-zglavnik. pod katerim je imela žena klju-ce._ in ga vrgel na tla. S ključi, katere je brz pobral, je šel odpirat skrinjo pri postelji. Ko jo je odprl, je pričel iz nje je-r-ati obleko in perilo ter kos za kosom posebej- preiskal Nazadnje pa je le naše! kar je iskal. Med ostalo drobnarijo je naletel na dnu skrinje na neko knjigo, v kateri je imela Kresetova 25(X) Din gotovine, 'n to v raznih bankovcih
Ves ta čas. je starka preplašeno gledala razbojnikovo početje. Ko pa se je razbojnik začel bati. da bi ga starka nri tem ne spoznala, ji je vrgel preko glave neko s raj co in ji še zagrozil, da ga ne sme <*!e-dati. Po tem dejanju je odšel mirno izkope in odprl s ključem vrata, skozi katera je izginil v temno noč. Pri odhodu ie vzel še lonec masti in okrog 50 jajc, tako da trpi starka okrog 2750 Din škode. Orožn:-ki. ki zločinca neprestano zasledujejo, ga do danes še niso mogli zaslediti.
Požar
v vinicariji
Ptuj. 27. oktohra.
V nedeljo okoli 1*. je nastal ogenj v Desterniku v viničariji. lasti posestnika in župana Čeha Jožefa iz Ločiča pri Sv. Urbanu. Viničarija. ki je obstajala iz stanovanjske hiše in gospo (Irskega poslonja. je zgorela do tal. Upepeljeni so živinski hlev, listnjak s svinjskimi hlevi in stanovanjski del. Na podstrešju so zgoreli tudi 200 snopov šknopov za kritje streh, dve skrinji z moko in nekaj kuhinjske posode, škoda je krita z zavarovalnino. Usodnega dne se je selil v viničarijo novi viničar Črnko Franc. Sodijo, da je pri selitvi kdo vrgel cigaretni ogorek na nepravo mesto in da je zaradi tega nastal požar. Orožniki vršijo stroge poizvedbe.
EGLE
Vsak naročnik ,Jutra" ie zavarovan za 18 808 Din!
poročanja o glasbenih prireditvah
Anton Lajovic:
o stilni kritiki in vrednostni kritiki
Začetkom tega meseca se je vršil v Filharmoniji dobrodelni koncert, na katerem sta pela sospa Zlata Gjunsrjenac - Gavello-ya in gosp. Betetto. Program njunih pesmi ie kazal isto linijo: pela sta vsak nekaj Pav cičevih, Škerjančevih in mojih pesmi Oni ki je izb-al tak program, je ostal nepoznan in ni znano, ali je to oboie pevcev sklenilo v skupnem dogovoru ali pa je neki tretji določil tak program in dosegel da
je pri
strahirati — vse one posebnosti posameznih mojstrov, ki bi motile zgodovinarjev subjektivni pogled na skupne lastnosti.
Pot do pojma stila je torej abstraktna. Je cisto razumska.
Čim skušam stilsko določiti neke mojstre, Je naravno, da pustim popolnoma ob strani njihovo notranjo vrednost, njihovo
KM iloln Volt..J: ____? 1 .	. '
sta pa pevca sprejela.
Glede tega programa je »Slovencev« kon-V. U. (kmar) napisal
poročevalec
certni to-le:
»Spored za nas ni več dosti zanimiv. Obstojal ie iz skladb postromantike in impre-sijonizma. če človek zopet in zopet sliši taiste stvari, mu zlasti v današnjem času radi njihove neaktualnosti kaj rade postanejo dolgočasne.«
Dasi se zdi. da je zame nerodno spregovoriti o stvari, v kateri bi bil navidezno prizadet, se mi zdi vendar potrebno načeti vprašanje, ki je oddaljeno od vsega ošabnega. torej tudi od mojega interesa.
»Slovenčevr poročevalec govori o skladbah postromantike in impresijonizma. S tem vpelje v trlasbeno poročilo termine, ki se nanašajo na takozvani »tik. Tak način
nas uvedel rajnki Stanko Vurnik. Mnogim,	' kvaliteto- Zakaj tudi manj dobre stvari m
zlasti v glasbi neoodučenim, se je zdelo, da	}ll<l1 slabe stvari nosijo lahko izrazite zna-
so se s tem odkrili glasbenemu življenju	,ke »stila«. V vsakem stilu boste torej lah-
cudezni vidiki, ki naenkrat od<rrin;aio trd-	kcl na§l1 umetniške tvorbe najvišje vredno-
' stlj P°]e2 "jih pa srednjo robo in celo tudi ničvredne reči.
no objektivno resnico in tako vse vrednotene glasbenega življenja postavljajo na trdna, solidna tla.
Nastane pa vprašanje, je li stvar res takšna in kakšnega pomena naj je tako zvano stilsko gledanje na našo muzikalno produkcijo?
Kako ie prišel rajnki Vurnik do takega gledanja?
, Edino študij zgodovine umetnosti _ in
Vurnik je bil umetnostni zgodovinar po svojem študiju — privede zgodovinarja umetnosti do nujnosti, da si ustvari pojem stila. Da 6e mu ogromna množina umetnin rojenih v preteklosti v raznih dobah, ne zmede v popoln kaos in da mu zopet zgodovina ne postane samo biografično prikazovanje raznih mojstrov in njihovih del, je za zgodovinarja neizogibno, da v raznih do-Dab najde neke skupne lastnosti sodobnih tvorcev ,n njihovih del, katerih skupne last-
Inl JL-f' HnCno v sku^ni l^iem dolo-cenega ebla, docim mora pri tem nujno puščati 00 strani m zanemariti — torej aJ>
S tem torej, da kaki umetniški tvorbi določim »stil«, nisem po nujnosti stvari še ničesar rekel in tudi ne mogel reči o notra
delaCeni' ° vrednosti in kval'teti dotičnega
Naše javno mnenje in tudi naši kritiki dostikrat na^ibljejo k temu, da vidijo v do-ontvi »stila« obenem tudi izrek o kvali-teti, kar ie stvarno gotovo pogrešno. Zakaj vsi stih, v katerih se je duhovno življenje kakega naroda kdaj izživljalo, so enako vazm za življenje naroda, ker so se bili pojavih in uveljavili z zakonito nujnostjo v narodovem življenju. A seveda niso med seboj enako važne in vplivne posamezne umetnine, ki so jih kake dobe rodile One se po notranji energiji in vitaliteti nujno ločno skladno s tvorno dinamiko njihovega tvorca.
Naj torej podčrtam, da je stilno gledanje na umetnost izrazito razumsko in hladno analitično in zato more publiki posredovati ie razumske pojme in hladna spoznanja
Toda ah je interes publike, ki se zanima za glasbeno, odnosno umetnostno življenje res zgolj v tem, da mu razložiš neke razumske kategorije? Mislim, da je stvar nasprotna, namreč, da mi vsi pri vsakem novem pojavu hočemo prav za prav vedeti, ne to, v kako miselno kategorijo ga bomo uvrstili, _ samo na to stran nagnjenih ljudi ie strahovito malo — marveč, ali je stvar ki se nam prednaša. kaj vredna ali ne? Je Ii taka, da jo smem uvrstiti k drugim vred-notain. katerih cena je do^nana in nesporna/ Kakor hitro pa pridem do pojma vrednote, sem ze ven iz kraljestva stila. Izstopil sem iz območja razuma in stopil v hram cuvstev.
Zakaj vsako vrednotenje je po svoji glavni vsebini odvisno samo od čuvstev. Ali me kaka umetnina gane, pretrese ali naravnost celo porazi po svoji notranji moči. za vse to imam ene in samo merilo, svoje čuv-stvo.
Čuvstvo je edino, ki določa večjo ali manjšo kvaliteto umetnine in vsa globo-kost umetnine je izmerljiva le s to čudovito sposobnostjo duše.
Če je temu tako in če torej stilna določitev kaj nudi le razumu, dočiin se ocenitev kvalitete obrača do čuvstva. je e tem obenem že razvidno, kakšnega in kolikšnega pomena ie za duhovno življenje stilna kritika ali kvalitetna kiritika. Po važnosti sta si v istem razmerju kot sta si razum in čuv-svo v Človekovem življenju. Čuvstvo, ki vrednoti človeške dobrine, jc vir vsega človeškega dejanja in nehanja, docim čiati, coii razum igra neznatna ukx>n na«i*Ur.>wn-
ga regulatorja, ulogo. ki io racionalnistične dobe rade silno precenjujejo.
Vsakemu tvornemu stremljenju umetnika je kot odločuioč faktor priključeno stremljenje po visoki kvaliteti tvorbe. Onega, ki bi mu forma tvorbe bila """v?jša od notranje cene, mislim, da l. Mialokdo mogel imenovati umetniško stremečega.
Toda. ali ni tudi legitimna zahteva, da naj zlasti mladi umetnik ustvarja sodobno? In ni li v tej vsekakor legitimni zahtevi dan velik poudarek baš formi tvornosti in deloma tudi samemu materijalu umetnika-oblikovalca? Ni li baš s tako perspektivo sodobna tvorba postavljena v neko prepon-deranco nasproti preteklosti? Ni li s tem aktualnosti. na katero se sklicuje gospod V.U., dan poseben akcent?
Vsa ta vprašanja, iičoča se odnosa sodobnosti nasproti preteklosti v duhovnem življenju. so gotovo prevažna. ne samo za kritika. marveč nič manj tudi za onega, ki ima
Zlasti v težkih časih se prav vidi, kako važna je kava Ha g za srce in živce.


+ Afriški doživljaji, v nedeljo bomo v ,Jutru« začel-.: objavljati na■ ; vse zanimive beležke kapetana Gattija o njegovih odkritjih in doživljajih v notranji Afrki, kamor še danes komaj vsakih par let zaide civiliziran' človek P!««»c ie po nalogu in na stroške raznih ameriških znanstvenih zavodov vedi ««••' m ekspeuir' v neznano Afriko in jv prebil tam deset let. Njegove beležke se č.-utjo zanimivo m napeto; _ živahne so in plastične kakor najboljši film. Zato bodo brez dvoma vzbudile veliko zanimanje naših bralcev, posebno še, ker so opremljene z originalnimi foto©raiC5jami. »Afriški doživljaji« bodo izhajali vsako nedeljo do srede decembra.
♦ Prvj jugoslovenski zvočni igralr.j fUm delo Celjana. Iz Celja eaio pišejo: V torek 25. t. m. so v Zagrebu »rad povabljenimi gost: predvajali prvj slovenski zvočni igralni film „ Melodijo tisočerih otokov«. Film je v vsakem oz,,rni uspel. Idejo ter manuskript je dal	režiser g. Maks
Osvatič iz Celja, ki j fiira tudii zrežiral iin igral glavno vlogo. Aparate je dal zagrebški »Svetloton« pod vodstvom g. Kie-nienta. Film so snemal; v letošnjem poletju v Dalmaciji in ga nato izdelali pri dunajskem j.Selenofonu r. Snemal je znani operater g. Be-no Rauch. Glasbo za fll.lm je napisal zagrebški skladatelj s-. Deči, instru-mentiral pa zagrebški kapelnik g. Bradač. Film je povsem svojevrstno delo, ker ni ni M običajni zabaval film. niti to, kar smo sicer vajeni gledati pod imenom »Kulturni film«. Prvi navadno ne karakterizira pokrajine in okolja, v katerem se dogaja. »Melodija tisočerih otokov« pa hoče biti predvsem film o Dalmaciji, o našem Jadranu. Kulturni filma je navadno zgolj reportaža. »Melodija tisočerih otokov« je posrečena zveza med obema tipoma. Dejanje kaže dunajskega slikarja, ki potuje po Dalmaciji in slina. Pa stopi v njegovo življenje ženska. Njej sledi na. svoji nadaljnji poti, dokler ne spozna, da je ta dežela bajno lepa, a njene ženske trpke kakor njeno vino in da je to drugi svet, kil zanj ni ust varjen. Godba je zelo učinkovita, zlasti tam. kjer spremlja dtivne pokrajinske slike'. Tehnično ;e film zeio uspel. Filra bodo v Kratkem načeli predvajati v Jugoslaviji!, istočasno pa tudi v češkoslovaški, Nernči-V izi Avstriji, kii so si film že nabavile. Celjanu Osvat.iču čestitamo k lepemu uspe-au!
+ Pristojbine za zdravljenje v državnih in banovinskih bolnicah. 1. septembra letos je stopi,1 v veljavo nov pravilnik o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v državnih in banovinskih bolnicah in bolnič-nih ambulatoriglh. Ta pravilnik je vseboval celo vrsto novih določb, ki so normalne posle pri upravah bolnic silno kompli-eirale ter povzročale na drugi strani mnogo neprijetnosti in neprilik vsem, kj so iskal zdravniške pomoči v bolnicah. Med drugimi določili je bil tudi! predpis, da se mora vsak bolnik pred vstopom v bolnico pri upravi bolnice izkazati s potrdilom davčne uprave o višini predpisanega mu davka To potrdilo davčne uprave je bilo združeno z izdatkom za kolek v znesku 25 I>;n. Ban dravske banovine za področje dravske banovine do nadaljnjega preklical za banovinske bolnice določila novega pravilnika, zaradi česar stopa zopet v veljavo prejšnji način zaračunavanja botaičnih pristojbin v vseh banovinskih bolnicah v dravski banovini Po tem načinu znašajo •pristojbine za I. razred 130, za II. 100 in za III. razred 32.50 Din dnevno brez ozira na višino predpisanega davka. Plačila nezmožni morajo siej ko prej vlagati prošnje '/a znižanje odnosno celoten odpis bolnične pristojbine za III. razred. aZdevne prošnje rešire na podlagi priloženih uradnih listin o premoženjskem stanju prosilca zdravstven; oddelek kr. banske uprave v Ljubljani.
+ Diplomski zipit je napravila na ljubljanski univerzi kot prva iz letnika 1928 •KI. realne gimnazije v Ljubljani gospodična Vera Arnejčeva in sicer iz prirodo-•piisnilh ved.
♦	Promovira! je na beneški unilverzi 25. t., m. g. Franjo Kožuh iz Kranja za doktorja konzularnih ved čestitamo!
+ Ruski emigranti in Maksim Gorki. Ruska društva v Sarajevu so izključila svojega člama prof Vsevoloda Tumina, ker je v sarajevskem Jugoslovanskem listu*: pisal o 47 letnem aterarnem delovanju Maksi ma Gorlrega.
+ Vodstvo javne ženske bolnice v Novem mestu priredil dne 6. novembra ob 15. v dvorani vodstva prvj diskuzijski zdravniški sestanek. Vabijo se k udeležbi vsi zdravniki iz Dolenjske in Bele Krajine.
*	V pečaščenje spomina pokojne ge. Katarino ZemHičeve, matere dolgoletnega načelnika Pomočniškega zbora g. Jožka Zemljiča. je daroval Pomočniški zbor po-
NAGROBNE SVETILKE
JHLI.I KLEIN
LJUBLJANA, VVolfova ulica Štev. 4
možni akni ji mestnega magistrata 150 XJl.li namesto venca na krsto pokojnice
♦	Po ustavitvi obrata velike jeklarne v Zenici, ko je ostalo brez dela iin zaslužka okrog 780 delavcev, se je razširila vest, ■da bo večina teh delavcev dobila delo v tamošnjem rudniku, ki bo začel obratovati v večjem obsegu in bo takoj zaposlil zlasti one delavce, ki so vajen' rudniškega dela. Ta razveseljiva vest pa se je razblinila v nič, kajti rudarski sindikat v Zenici je sedaj demamtiral vesti o razširjenju svojega obrata. Od velike množine iz jeklarne odpuščenih delavcev je našlo delo v rudniku samo 80 mož in nii niti misliti na to, da bi se jih moglo v doslednem času še več zaposliti.
+ Tramvaj na dražbi. Okrožno sodišče v Dubrovniku je odredilo za 12. decembra javno dražbo veeh .premičnin in nepremičnin dubrovnnške električne železnice. Du-brovniaki tramvaj je že pred meseci ustavil svoj promet in se meščaini naidajo, da bo promet Po dražbi zopet uveden.
*	Hud« nevihta je po Hrvatskem Primorju rra^saijaia v torek. Bila je tako silna, da porobrod sUč\a« ni mogel pristati v Vrbnrlsku. Pano brod se je vrnil v Crik-venico ln .tain počakal na boljše vreme. Po ■nevihti je takoj nastopilo spet lepo vreme iin se v nekaterih letoviških kiraijih še vedno vidi kopalce v morju.
<■ sin avstrijskega generala zasačen pri tatvini. V Osijeku je bil a-rotiran mehanik Karol Haas. .rodom iz Linza, slin avstrijskega generala Haasa, ki je dobro znan iz svetovne vojne. Mladi Haas je skušal ukrasti avtomobil nekemu trgovcu, a so njegovo nakano preprečili v zadnjem hipu in ga zaprli. Generalov sin je bil v neki kadetnici in ko so ga iz nje izključili, je postal mehanik. Svojemu očetu v Linzu je ukradel avtomobil in se odpelo al ž njim v Jugoslavijo. Očrtov avtomobil je prodal v Mariboru, potem pa je prispel v Osijek, kjer se je sedaj znašel v zaporu.

KINO LJIJBL-IA NSKI DVOK
_Telefon 2730._
LYA MARA V krasnem filmu
V mesta
ljubezni in pesmi
Samo danes ob 4., pol 8. in 9. Najnižje cene: 4 in 6 Din

+ Premetenega sleparja so te dni aretirali v Zagrebu. To je 45 letni Veko s lav Retir.ha.drt, rodom iz Zagreba, ki je služil nekdaj pr.i nekem odvetniku za slugo, pozneje pa se je sam izdajal za odvetnika in si je za žrtve svojih goljufij izbiral zlasti male obrtnike. Obrtnikom, ki so hoteli razširiti svojo obrt, je za honorar od par tisoč dinarjev priskrbel obrtne liste, ki pa so bili vsi ponarejeni. Mnogi ogoljufani obrtniki- goljufije niso miti naznanili, ker se boje, da. bi izgubili veljavo tudi njihovi pravi obrtni dokumenti. Mestna občina bo morala zaradi tega izvesti revizijo ?seh obrtnic. Lažni odvetnik je dal tiskati v neki tiskarni tudi razna priporočila svoje odvetniške pisarne in so našli pri hišni preiskavi takih tiskovin za par velikih košar.
♦	Predrzen vlom. V noči na včeraj so vlomili neznani storilci v trafiko Marije A.nderiluhove v Šmarju pri Jelšah. Trafika se nahaja v paviljonu na prostem in dohod v njeno notranjost ni bil preteža k. Vlomilci so odnesli raznega tobaka in tobačnih izdelkov ter kolkov v vrednosti okrog 5000 Din. Za enkrat manjka za njimi vsaka sled.
+ Krvav zaključek trgatve. Pri nekem posestniku v Pesnici je bila predvčerajšnjim trgatev. Ko se je zvečer po uonča-ncm delu vračal posestnik s svojimi de-lavci proti domu, se je med potjo zaradi mezde spri s 24 letnim viničarjem Jernejem Kmetičem. V jezi je posestnik potegnili iz žepa nož in zabodel z njim Kmetiča v bok ter ga nevarno poškodoval. Kmetiča so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Njegovo stanje je resno.
♦	Kavarnar kot vodja razbojnikov. Pred sodiščem v Jagod in j se je vršila te dni zanimiva razprava zaradi razbojniškega napada, ki je bil letos sredi maja izvršen na. hišo bunarskega popa Radisava Miti č a. Ta napad je organiziral in vodil kavarnar Slavko Gavrilovič, ki si je pomočnike pridobil iz kolonije ciganov in ruskih beguncev blizu Jagodine. Kavarnar je bi.l prepričan, da ima pop Mitič doma precej denarja in dragocenosti. Za svoj načrt si je med revežj v koloniji Za mai denar pridobil precej zaveznikov in pomočnikov ter skoval z njimi napadalni načrt. Ves naklep pa je bil izdan in so orožniki na skrivaj zasedli in zastražili popovo hišo. Napadalci so se nič hudega sluteč približali hiši, eni so vdrli v njo, drugi pa so ostali zunaj. Eden od orožnikov, ki je stražil v veži, je pre-
B B W ». JI.
v
U
Belf zobje: Chlorodont
hitro zgrabil prvega razbojnika in ko se mu je ta iztrgal, je za njim tudi streljal, kar je večino napadalcev pognalo v beg. Vsi, ki so bilj zajeti, so bili obsojeni na večletno ječo. Med obsojenci je tudi kavarnar, k,i je priznal, da je zasnovaJ razbojniški napad, da bi so opomogel iz velikih denarnih zadreg.
Bas me ženske
tvoriti kot reproduktivni umetnik koncertne programe, ali ki ima sicer priliko in dolžnost vplivati na večio množino umetniških prireditev, kakor recimo, kak voditelj
it! ari rt! i S^a ff Ta vrirfl šn n ia on
»Narodnega gledališča«. Ta vprašanja so vredna posebnega razmotrivanja.
pa
„Opomin" molstra Jakopiča
Mojster Ribard Jakopič je s svojim »Opominom'. ki ?a je ondan prečital pred skupino novablj >n?ev. opozoril na bedo naših likovnih r.nie'n:kov. Da ie pri nas. kakor povsod ' nvod pomanjkanje precejšnje in <!a ?.'-i ' v *!in duševnih delavcev tarejo 7nf.no. da nas obupni glas, ki 'menu svoiih to-
t-i-n
:vi0!Kter v
Ki liti malo nresenetil. Sloven-h■ j vedno v težavnem guigI-*iida. če v tej splošni sti-
skrbi
<_;a jn '.'-v'! vnri-
ski ume':;;:. ; nem	1
ski vrv:-<« r- ;n or.
Moi='rov! Sosrdn. ki to barva odrostlfivi patos. to"*"'*'.*f;j :."ll-!:iden njegovi markant-ni vnvj. l,o nedvomno vzbudila še kai odmevov. NT-ri. ki ni=mo bili deležni milosti. da ' • kot »kulturni de'a vri? prisostvovali 1 i grui'-"- !"• ■!!?! ood goro »ob dva-naistl ur' nn^p umetnosti«, ie znnno samo to. It r so povedala časniška poročila. Če smo	prav razumeli, ie mojster Jako-
pič obtožil Slovence, da izdamo za alkohol pol milijarde dinarjev, naši umetniki pa nimajo n-.rK-t; eb.i'M*ega ?a golo življenj« i-n sU)'.'f>r,~' i filistri celo misliio, da nam umetnosti sploh ni treba G. Jakopič predlaga, ud ;-e ustanovi organizacija, ki bc pre-
šolski otroci
so najbolj izpostavljeni nalezljivim boleznim. Proti vhajanju klic skozi duplini ust grla vam bodo najbolj poma gale prilju'" Ijene
Dobivajo se v vseh lekarnah. — Cena malemu zavojčku Din 8, velikemu zavojčku Din 15.
*	Pobegel nevaren zločinec. Iz jetnišnice deželnega sodišča v Ljubljani je te dni pobegnil bivši mesarski pomočnik, 22 letni Oskar B.rau, pristojen v Trst. Brau je zagrešil pr} nas več zločinov. Imenovani je visoke, krepke postave, kostanjevih, kodrastih las. siivili oči in zdravih zob. Pod desnim očesom ima brazgotino. Govori slovo-nsko, nemško in italijansko. Brau se najbrže še sedaj potepa okrog po naših krajih.
» Boj podganam in mišim je napovedala beograjska občinska uprava. Ta boj, kil je zelo potreben, pa je naletel med prebivalstvom na precejšen odpor iz edinega razloga, ker so v načrtu predvidena bojna sredstva predraga. Po vseh ulicah nabiti lepa-kj odrejajo, da si morajo vsi hišni lastniki nabaviti strup za uničevanje podgan in miši za vsakih 100 kvadratnih metrov površine po 1 kg. poleg tega pa še po pol kilograma za vsako nadstropje. Beograjčani so ta.koj izračunali, da bi izdali za ta strup precej več, kakor pa izdajajo do slej za "premog. Ves strup bi namreč prišel n.a 7,240.000 Din, dočim se izda za premog na leto sam,0 4,750.000 Din.
<• Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
*	»Franz-Josefova« grenčica povzroči takojšnje izboljšanje slabe prebave.
Iz Ljubljane
u_ Velik shod najemnikov stanovanj,
lokalov, trgovinskih in poslovnih prostorov v Ljubljani. Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani sklicuje na poziv Zve ze vseh društev stanovanjskih najemnikov za Kraljevino Jugos'avloo veliko javno zborovanje stanovanjskih najemnikov me sta Ljubljane in okolice, ki bo v veliki dvorani hotela Uniona v nedeljo 30. t. m. ob 10. dopoldne. Društvo je o tem obvestilo vse strokovne organizacije in organizacije državnih in privatnih nameščencev ter jih pozvalo, da pozovejo svoje člane, naj se v lastnem interesu polnoštevilno udeleže zborovanja. Zborovanja, ki bodo istočasno po vseh mestih naše dTžave, kjer obstoja stanovanjsko vprašanje, imajo namen, opozoriti Narodno skupščino v začetku njenega zasedanja na neznosni položaj, v katerem se nahajajo stanovanjsKi najem-niki vseh slojev zaradi nenormalno visokih najemnin. Posebej pa se obrača Društvo stanovanjskih najemnikov na vsake ga posameznika, naj se gotovo udeleži zborovanja in s tem pokaže, da soglaša z delom društva. Na shodu bo poročal poleg naših govornikov tudi predsednik Društva stanara grada Zagreba, ki je obenem tajni« Zveze vseh najemniških društev kraljevine Jugoslavije. Pred shodom in po njem bo vpisovanje članov v Društvo stanovanjskih najemnikov za Ljubljano.
u_ Za slavnostni koncert, ki se bo drevi vršil v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika točno ob 20. v veliki unionski dvorani, je le še nekaj sedežev po 10 in 8 Din na razpolago. Predprodaja sedežev je danes ves dan v knjigarni Glasbene Matiiee na Kongresnem trgu in zvečer od pol 8. dalje v veži pred unionsko dvorano.
cenimo najvišje Ovomaltine za časa nosečnosti ali ko dojimo otroka. Uživajoče
Stojišča so že razdeljena. Opozarjamo, da je vstop v dvorano dovculjen le proti vstopnici. veljavni za ta večer Slavnostni govor bo imel posievodeči podpredsednik CJL dr. Egon Stare. Pod vodstvom ravnatelja Poliča izvaja pomnoženi operni orkester sve čano overturo »Libuša«, Dvofakov ples št. 7 iz II. serije in Smetanovo simfonično pesnitev »Vltavac. Koncetna pevka Jelena Holečkova iz Prage izvaja 6 samospevov iz bogate češke Literature čelist čenek Šedlbauer pa za: "a Foersterjevo Sonato v f-molu, Sukovo »Balado« in Hilmerovo jSerenad<v< Oba Glista spremlja g. Heri-bert Svetel. Opozarjamo, da se dobi v predprodaji kakor .-li zvečer pri blagajni in biljetorjih r bni spored s kratko razlago posameznih koncertnih točk. Opozarjamo, da bo začetek točen, zato prosimo, da zasede občinstvo par minut pred 20. svoja mesta v dvorani.
u_ O pomenu podnebja za spolni razvoj
bo letos prvo predavanje prirodoslovne sekcije Muzejskega društva Govoril bo g. dr. B. škerlj, ki se je vrnil po enoletnem studijskem potovanju po Nemčiji in Norveški. O tem pioblemu je g. škerlj predaval že lani v Berlinu pred tamošnjtlm antropološkim društvom. Svoja opazovanja je mogel medtem razširiti še z obilnim ma. tenijalom iz Norveške, o katerem to to pot' prvič javno poročal. Ob skioptičnih slikah bo predavatelj tolmaol.l svoje izsledke. Zaključki, ki slede iz poznavanja spolne dozoritve, niso le teoretičnega pomena, temveč tudi praktični, zlasti s stališča socialne in kazenske zakonodaje. Zaradi, pogreba g. prof. Hmterlechnerja se bo predavanje to pot vršilo v ponedeljek 31. t. m. ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Gostje in člani so enako dobrodošli. Vstop prost.
Pride grandiozno filmsko vele-delo vseh časov!
QUO VADIŠ ?
Filra po nesmrtnem romanu II. Sienkiewicza Nad 50.000 sodelujočih! Izdelano kot zvočni film! JUTRI PREMIERA!
Zvočffii kmo IDEAL
Kdor hoče imeti
za okrasitev grobov res lepe veliltocvetne
krizanteme
naj si jih pred nakupom ogleda v vrtnariji
IVANA BIZO VIČ AR J A
Ljubljana, Koiezijska ulica 16.
Na razpolago so tudi dekoracijska drevesa.
Izdelovalnica vencev in šopkov. Telefon 26—68.
Telefon 26—68
u_ Ogled puchensteinskih umetnin. Včeraj popoldne je vodil g. ravnatelj dr. Mal pod okriljem Umetniškega zgodovinskega društva ogled umetnin in umetno-obrtnih predmetov, ki jih je izdražil ljubljanski muzej na gradu Puchenstein na štajerskem. Predmeti so razstavljeni tesno v različnih dvoranah ljubljanskega muzeja. G. predavatelj je številnemu občinstvu orisal razvoj in pomen različnih razstavljenih predmetov ter pod^i tudi kratko zgodovino poslednjega potomca Ktmetrovega rodu, ki je svojo kompletno zbirko starinskega orožja testamentanoino zapustil ce lovskemu muzeju. Ker pa po zakonu m dovoljen izvoz kompletnih zbirk umetnin, je celovški muzej z lepo gesto poklonil to zapuščino našemu muzeju. To pa se ne strinja z zakonom in je zadeva prišla pred sodišče, kar ni baš ugodno za naš muzej Poleg puchensteinske zbirke je g. predavatelj razkazal še predmete, izdražene na Strahlovem in Scaparyjevem gradu. Ob 5. je bil ogled končan.
u_ Sestanek likovnih umetnikov. Že na dveh sestankih so prerešetavali nekateri ljubljanski likovni umetniki sedanji obupni položaj slovenskih poklicnih sliKarjev, kipaTjev in grafikov Bili so si ediini v prepričanju. da je samopomoč v obli. k i stanovske odnosno strokovne organizacije, ki bi stala 'zven vsake struje, najuspešnejše sredstvo za borbo proti raznim težavam, Iti pritiskajo kaKor mora prav vsakega izmed njih. V ta namen se se.stanejo l,kov-ni umetniki v soboto 29 t. m. ob 20. v re stavraoiji * Zvezdi«. Posebnega vabila ne prejme nihče, a vsakdo je naprošen. naj ooozori svoje tovariše na ta važni sestanek k' bo končno sklepal o tem, al. m v kakšni'meri naj se ustanovi taica organizacija.
u— Danes pr-miera velikega filma polj-<ke"a tenorista Jana Kiepure »resem no-či«. Ponovno opozarjamo ljubitelje lepega petja na krasno filmsko delo, v katerem uoje najslavnejši svetovni tenorist - i o-iiak Jan Kiepura poleg pesmi in šlagerja 5e klavne ariie iz treh znanih oper »Iravi-ata« »Riaoletto« in s-Bobeme«. Film »Pe-eem nočk zasluži vso pozornost občinstva. Povsod je bil po več mesecev na sporedu. V Ljubljani bo nekaj dni, ker ga mora Elitni kino Matica poslati v druga mesta, kjer ga že komaj pričakujejo. Za današnjo premiero priporočamo nabavo vstopnic že v predprodaji. ker je tudi pri nas zanimanje za ta izredni film ogromno.
Ovomaltine zagotovimo detetu njegovo najboljšo hrano, materino mleko.
u— Ciklus zvočnih tednikov. Da jst.ro-že splošni želji, je sklonila ZKD zbrati več priljubljenih zvočnih tednikov v eno predstavo. Poleg zvočnih tednikov bo na STKaredu še Foxov zvočni kulturni film »Demanti v naravi«. Film kaže velika le žišča dragocenih kamnov v Južni Afriii, pridobivanje in čiščenje demantov ter njih brušenje in izdelovanje nakitov. Predstave tega zanimivega, iz lepih drobcev sestavljenega filma, bo danes m ;utri ob 14.30, v nedeljo pa ob 11. uri.
u_ »Quo vadiš?« kot zvečni film.
Zvočni kino Ideal bo predvajal od jutri znani film »Quo vadiš?« v zvočni Izdaji. Film »Quo vadiš« je eno največjih filmskih del vseh časov, saj sodelujo v njem 50.000 ljudi Film, ki je izdelan po slavnem H. Sienkievviczevem istoimenskem romanu, bo gotovo vzbudil tudi v Ljub ljanj zasluženo zanimanje.
u_ Udruženje gledaliških igralcev, krajevni odbor Ljubljana, je Imel v nedeljo 14. rednj občni zbor. Po izčrpnih poročilih predsednika g. Drenovca, tajnika g. Jermana, blagajnika g. Mencina in revizorjev gg. prof. šesta in Erklavca je prejel s'ari odbor z odobravanjem absolutorij. Pri slučajnostih je bila debata zelo živahna. Udeležili so se je gg. dr. švara, Marčee, Krof*, ■^evar, Plut, Šimončič in drugi. Po vsestranski stvarni obdelavi predloženega materiala je bil z vzklikom izvoljen ves stari odbor s predsednikom g. Drenovcem.
u— Krajevni odbor F.dečega križa v Ljubljani je prejel ogromno število prošenj za zimska oblačila. Razdelilo se je že mnogo oblačil, toda še vedno prihajajo nove prošnje. Siromaki prosijo posebn.> zimske odeje, ker nimajo s čim pokriti svojih otrok. Obračamo se do premožnejših slojev ljubljanskega prebivalstva z z vljudno prošnjo, da podarijo za reveže zimske odeje in rjuhe. Lepo prosimo, da blagovolite to blago dostaviti pisarni Rdečega križa, Wolfava ulica 12, na. dvo-rišeu. Vsak dar bo hvaležno sprejet.
u__Oddaja lokalov v carinarnici. V stanovanjski koloniji novih carinarničnih poslopij je oddati 4 lokale v izmeri a ca !> kvadratnih metrov. En lokal je namenjen za trafiko in prodajo monopolnih tiskovin.. ostali trije lokali pa za delikatesno trgovino ter za mlekarno in prodajalnico kruha. Ponudbe je vlagati pri mestnem gospodarskem uradu z navedbo najemnine do 31. t. m. opoldne.
u_ Brezobziren lovec. Prejeli smo: Da
se naužijeva svežega zraka im se radujeva jesenske narave, sva se odpravila z ženo na sprehod iz Rožne doiine po Večni poti. Ko sva tako korakala po gozdni poti. sva začula cd nedaleč neke glasove, takoj nato pa iz bližine strei iz puške, šibre so udarjale v listje dreves in grmovja tik -na u in se imava samo srečnemu naključju zahvs-lilti, da nisva odnesla nobene poškodbe. To je pač primer skrajne orezobzinnoati.
u— Nevaren nedostatek. Včeraj smo poročali o tragični nesreči IS letne služkinje V'de Glavače ve. ki je utonila pri pranju penila v Malem grabnu. Kakor doina-vamo, je dotično mesto premalo zavarovano in ne nudi pericam zadostne'.;-'-oporišča. Slednjič je na tistem mestu voda tudi zelo globoka in si ženska, nevešč?, plavanja, nikakor ne more pomagati. K r zadnja nesreča na dotičnem mestu n; prva, bi vsekakor kazalo, da se uredi na imenovanem kraju boljj varno in zavarovano pe-rišče.
u_ Protituberkulozni ligi v Ljubljani so
darovali namesto venca na grob g. Rada Jegliča njjegovi stanovski tovariši iz računskega oddelka poštnega ravnateljstva znesek 300 Din. Liga se za dar naj lep Te zahvaljuje in želi, da bi plemeniti darovalci našli čim več posnemovalcev.
u— Razne tatvine. Iz podstrešja hiše št. 41. na Celovški cesti je bilo ukradeno poklu Ambrožiču za okrog 2007 Din različne obleke. V Vedmatski ulici je nekdo odnesel Antoniji Elsnerjevi za. okrog 100 » Din moškega perila. Na Vodnikovem trgu je izmaknil nekdo Josipini Kranjčevi denarnico z vsebino 320 Din, v Puharjevi ulici je nekdo ukradel z nekega avtomobila medeninast kip, vreden 300 Din. Oškodovan je hotelir Konstantin Potočnik. Pred par dnevi ponoči je bilo vlomljeno v barako na oglu Vošnjakove in Dunajske ceste, last Marije Brankovičeve ter ukradeno za okrog 100 Din raznih jestvin. Pred par dnevi je bilo vlomljeno v vilo dr. Pojeta nod Rožnikom, od koder je nekdo odnese,! na škodo slikarskega mojstra Ernest a Remizgarja za okrog 200 Din raznega orodja.	____
Ustrežljiv ssa fsostni dara Slantičev fe pestoran, ker nam m«d! vsak hip krožnik sapisejših ri^.
skrbljala umetnike, razširjala zanimanje za umetnost in 6e borila zoper vse, kar umetnosti nasprotu ie ali jo onečašča.
Al rightl Zares. Slovenci poženemo po grlu še več kot za pol milijarde na leto, in ne samo umetniki, tudi marsikaj drugega bi bilo imelo velike koristi, če bi se ta ogromna dajatev demonu alkoholu^ lahko vsaj delno prenesla v proračun naših kulturnih in človekoljubnih potreb. Dvomimo samo, da bo z ugotovitvijo tega našega naglavnega greha pomagano umetnosti Saj več, kakor je pomagano g- Janezu Kalan** in njegovim. Vprašanje naše likovne umetnosti se nam vidi — konkretno gledano — vprašanje našega kulturnega trga in le-ta zavisi v nemali meri od potreb, ki jih imamo. od povpraševanja, od materialnih oko-j liščin in naposleti od kar je s tem v zvezi: i od propagande marsičesa drugega.
Že zdavnaj je želja vseh, ki čislajo slovensko likovno umetnost, da bi se ustanovila organizacija, kakor jo predlaga g. Jakopič; ne, da bi taka organizacija deloval-''. Ne mislimo pa, da naj bi bila njena poglap vitna naloga preskrba umetnikov. Umetnici niso potepuški otroci ali nadležni starci, la bi potrebovali iavnega zavetišča: ne vefi, kaj sami poreko k temu, toda slutim, da bi se večina zahvalila za javno preskrbo. D$j-mo umetnikom možnost udejstvovanja *ia domačih tleh. povzdignimo konzum nj'|io-vih umetnin, razširimo in poglobimo vzgojo za umetnost in umetnostni okus, pa bo beda olajšana in umetniku ne bo treba beračiti za delo in celo prositi osebnih podpor. (Ni li že v načelu malce zoprna taka
zavisnost od podpore društva, ki bi prevzelo preskrbo umetnikov?)
Torej predvsem: vzgoja za umetnost, vzbujanje potrebe po umetnosti, organizacija konzuma. večje, organizirano uveljavljanje umetnikov v narodovem življenju.
Ali nima del naših umetnikov, med njimi tudi g- Jakopič, nekoliko, postavimo, romantično pobarvanih pojmov o današnjem svetu? Nemara je danes prav tako napačno precenjevati umetnika in pomen umetnosti, kakor je napačno filietrsko omalovaževanje. Umetnost ne zavzema več een-
1 tralnega mesta v narodovem življenju in zaman bi bilo obiokavati za jeruzalemskim j zidom pretekle čase in njihovega duha. G. Jakopič toži, da je vedno manj umetnikov jsvobodnih«. Ne vem, ali je umetnostno stvarjanje res tako tesno spojeno s tem, da je umetnik »svoboden«, t. i- da nima drugega poklica? Tudi književnik se mora. zlasti še pri malih narodih, izčrpavati v poklicih. celo v takih, ki niso niti malo sorodni z njegovim nravim metierjem. Umetnik je danes normalen človek, kakor so tudi profesorji docela izgubili čudaško navlako, ki je v romantični in oostromantični dob' vzbujala toliko anekdoL Umetnik ima izjemen talent za ustvarjanje kulturi koristnih vrednot, nima pa zaradi tega v očeh današnjega sveta izjemnih pravic. Nekdo je omenil idejo obnovitve nekdanjih cehov: zdi se. da se družbeni razvoj bliža časom, ko bo taka uredba zopet potrebna, čeprav v modificirani obliki Individualnost, ki brez nje ni in ne bo mogoče umetnostno ustvarjanje, potrebuje ie danes nekako mimikri-
jo. Naša doba izenačuje življenjske pogoje in standardizira družabne tipe. Pretiran individualizem v presojanju umetnosti in umetnikovega položaja v narodu začenja postajati škodljiv sami umetnosti.
Mojster Jakopič se razburja zastran fili-strov, ki ne kažejo zanimanja za umetnost, odnosno jo celo zametujejo. Taki ljudje imajo lahko v vsakem narodu večino, in njih število, odnosno vpliv se zmanjšuje v progresivnem odnosu z razvojem narodove kulture in z ustalitvijo nekih, umetnosti prijaznih tradicij, s kakršnimi je danes prežet n. pr. holandski narod. V vsakem narodu obstoji njegovi kulturni stopnji ustrezajoči odftotek zavestnih kulturnih konzu-mentov in v satelitski razdalji ž njimi množica snobov, mecenov in tako zvanih »kulturnih športnikov^. Morda določa ta odstotek neka zakonitost; vsekakor je pri velikem kulturnem narodu krog širši nego prt majhnem, toda relativen številčni odnos med tisočem Slovencev in tisočem, n. pr. Francozov ne bi kazal kdo ve kako očitnih razlik. Filistrov ni mogoče pridobiti za umetnost; čemu iih torej snubiti, četudi s pretečim preroškim patowm ob namišljeni »dvanajsti« uri?! Umetnika so vsekdar razumevali samo tam. kjer obstoji neka naravna dovzetnost za umetnostne stvaritve. ,
Ce si zdai ogledamo trg v naši slovenski kulturi, smo morda lahko — horribile dic-tu! — celo optimisti. Naš povprečni kulturni konsument sorazmerno veliko izdaja za kulture >. Evo vam primera: Založniki so reorganizirali knjižni trg, upeljali prodajo knjig v abonementu in z obročnim plačeva-
njem in bi uspeli prav lepo. če ne bi njihovo prizadevanje trčilo z gospodarsko kri/ >. Ali so likovni umetniki z g- Jakopičem na č< -lu sploh kaj storili, da bi stopili konsunmen-tu naproti in mu olajšali konzum v panogi likovne umetnosti? Verjemite mi. da sloj sredi med premožnimi in reveži plačuje vi-sok kulturni davek in pošteno poravnavi račune za svojo željo po znanju, za svojo kulturno zavest ali — v najslabšem pr Imeni — za svoj kulturni snobizem. Lahko bi bil za vzgled premožnim. Toda večni apelj na te premožne postajajo že priskutni. Xi preveč koristno, prepričevati nekoga, da mora imeti kulturne potrebe, če jih nima. Govore o kulturnih dolžnostih, vendar dopustite: to ie nekoliko prefina abstrakcija; današnji ljudje prenašajo le majhno dozo moralnih naukov, toliko, kolikor je treba zaradi lepšega.
Vsekakor pa bi lahko tudi g. Jakopič potrdil, da se je položaj od Groharjevega časa do danes v marsičem izboljšal- Drznem se vzeti v zaščito našega povprečnega človeka pred gromovito moistrovo obtožbo: Ob popolni desorganizaciji likovne umetnosti na.našem kulturnem trgu. ob pretiranem individualizmu naših umetnikov in- njih nesposobnosti za organizirano akcijo, potem pa v tej gospodarski stiski, ki mori baš po>-vprečnega izobraženca, ima slovenski kulturni konsument tudi pred tribunalom likovne umetnosti čisto vest! _ Pa še to: Danes imamo Narodno galerijo, za propagando umetnosti skrbi Umetniška Matici (ali ne bi tu mareikak umetnik izmolil svoj conliteor: Koliko umetnikov se aktivno
U— Vlom v trgovino. V trgovino Jakoba Brišknja za Bežigradom je vlom M včeraj ponoči neznan svedrovec. V notranjost je pni,šel s ker j okno, v katerem je pozneje utrl Sipo. V trgov in,i je naprava!, očivldrno stikajoč za flenarjtii, velik nered. Ker pa d en ar'a m, našel, se je tait slednjič odloč.l za. blago in odnesel največ ra-nih tobačnih izdelkov. Pokradol je blaga v vrednosti nekaj nad 1000 Din. Za vHoaiiicem manjka še vsaka sled.
u_ Izgnana iz Ljubljane. Za dobo treh let sta izgnana iz ljubljanskega policijskega okoliša 27 letni ključavničir Friderik K.irbiš, doma iz Cerkovcev v mariborskem srezu. im cclavec Josip Ornec, star 23 let pristojen v Medvode. Oba imenovana sita za.grošila v Ljubljani več prestopkov in se klatila po mestu d->Lgo časa brez vsakega •zapeslenja.
u_ Seja odbora za presojo prošenj za cdpis davčnih zaostankov se bo vršila 3. novembra cb 10. dopoldne pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5-II, soba 8. V smislu člena 8. določb glede odpisa davčnih zaostankov lahko pro-.-iloi za odpis davčnih zaostankov priso-stvufjejo »eji osebno ay pa preko pooblaščenega zastopnika.
u— še jih imamo — »ubogih Lazarjev«, siromašnih vajencev — iin če ni v Ljubljani bogatinov, bj se pa morda le našlo še kaj usmiljenih družin, ki bi bile voljne dajati tem revčkom brezplačno kosilo aH večerjo. Usmiljena srca, prosimo, javite se nam: — Dobrodelno društvo »Varstvo« Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) cesta 17.
u— Sadni sejem v Ljubljani, paviljon --Tr na velesejmu, se prične v soboto 5. novembra zvečer Vse trii dni se bo sadje prodajalo od 8. do 17. ure nepretrgano. K4or so hoče založiti z dobrim, zdravim sa I; nn, naj pride na sadrai sejem.
u_ Francoski institut opozarja, da bo
današnje predavanje g, L£ona Reya v dru-en'h prostorih v Narodnem domu. Predaval bo o francoskem značaju. Začetek k*-t, običajno.
u— Ljubljanskim moškim zborom! V 90-b'-ro zjutraj ob 7V« zapojemo nekaj znanih n a grobnic na koru cerkve sv. Jakoba pri zadušnici junakom kumanovske bitke. Vsi :iV^-no vabljeni. _ Hubadova župa.
Sokolska župa Ljubljana. Poznamo
č nstvo ljubljanskih in okoliških društev, •:a se v č'm večjem Števila udeleži slav-• '-a koncerta v jUnionu«, katerega ■pri: ■!j drevi o-b 20. Jugoslovensko-češka : ta v proslavo češkoslovaškega narodnega pravnika.
u— Preporodovci! Jutri ob pol 5. popol-
d- se bo vršilo predavanje dr. Z a,lok ar ja - tui: -Iz zgocloviLne drijaškega življenja. ■ hI.;- rui -.•«?, za člane udeležba obvezna. 33 'lite točni!
;i_ Delsvskj oder »Svobode« uprizori v n !e!;o 30. t. m. ob pol 9. zvečer v dvora1!' Delavske zbornice drugo re.prizo ve-se' v gre Dobri vojak švejk poseže v svetovno vojno:;. Eo zopet v nedeljo smeha poln večer zato ne zamudite vzeti vstopnic že sedaj. Dobe se v Delavski zbornici za 10, 8, 6 in 4 Din.
u— Sočani! lugoslovensko-češkos^vaška l"ga v Ljubljani priredi drevi ob 20. slavnostni koncert, ki se bo vršil v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika v 'inionski dvorami. Vabimo vas, da se po m .-.jiosrti udeležite v čim večjem številu t«.' proslave. — Odbor.
u— Udruženje vojnih invalidov krajevni odbor v Ljubljani opozarja svoje č-Lan-vo, da je prisped premog. Član, k; ga želi' kupit«, naij se javi s člansko knjižico v društveni pisarn« od 9. do 14. v Sv. Petra vojašnici, soba št. 3. Vreče je treba prinest ; seboj.
■j— »Tabor« pevski zbor. Drevi točno ob
20. skupna vaja ženskega in moškega zboru. Ys Urez Izjemo k vaji!
u_ Tečajj za reklamo. Po dolgem času
j. r.j;i!ii;ana dobla novo ustanovo in sicer t ■•-■ ■l' za moderno reklamo in oglaševanje, coriraaje izložb in tečaje za pouk o vtrani postrežbi in prodaji v trgovini V- k tečaj traja tri mesece in je razmero-Ji a za 100% cenejši od takih tečajev v inozemstvu Tečaje vodj strokovnjak na t. m polju trgovske vede. Prijave intere-s ntov sprejema Trgovski učni zavod, Pražakova 8-1.
u— Podpornemu društvu za nlehonemo mladino je darovalo učiteljstvo gluhonem-■nice 150 Dm kot počastitev spomina bla-= spokojne ge. Maksimilijane šegove, matere V vsega za rodnega kateheta.
u_ V počastitev spomina Frana Milčinskega je daroval podpredsdmik senata - dr. Fran Novak 150 Din dijaški kuhinji * Domovin') c
u_ V mestni klavnici ljubljanski se bo v sobo>to 29. t. m. prodajalo sterilizirano s injsko meso ob 15.
u_ Izprememba telefonske številke. Te-
1" onsko številko 32-09, ki jo je imel svoje-č sno v svcoem stanovanju načelnik gradbenega oddelka ravnateljstva državnih že-Itznic v Ljubljani, ima sedaj v svojem sta-r o vanju načelnik p.roin et no- k omcrc i j-ailn e-g.i oddelka istega ravnateljstva.

Iz Celja
e_ Odpovedan koncert. Za 7. novembra napovedani koncert ljubljanske umetniške trotjiioe Rupel-Rus-dr. švara je zaradi tehničnih ovir preložen na poznejši čas.
e_ Učiteljski pevski zbor iz Ljubljane bo koncertaral v nedeljo 6. novembra ob pol 17 v dvorani Ljudske Posojilnice v Celju. Na sporedu so jugosLovenske umetne in narodne pesnui za mešani in ženski zbor.
e— Avtobusni promet na pokopališča.
Na dan Vseh svetnikov bo vozil mestni avtobus na pokopališče približno vsake če tr.t UTe, v ponedeljek 31. t. m. tn sredo 2. novembra pa bo na celjskem kolodvoru na razpolago divoje avtobusov, ki bosta vozila samo po potrebi na mestno in okoliško pokopališče.
e— V celjski bolnicj je umrla včeraj 37 letna prevžiltka.rica Terezija Merčunova iz Braslovč.
e— Mestno parno in kadno Kopališče v
Ipavčevi ulici bo v ponedeljek 31. t. m. zaradi praznika Vseh svetnikov ves dan odprto.
e— Mestni kino. Dreivi ob 20.30 izvrstna StoLtzova zvočna opereta t Pese m, poljub, dekle..z Marto Eggertliovo ln Gustavom Frohlichom. Foxov zvočni žumal.
a— Izročitev odlikovanja. Včeraj dopoldne je izročil mariborski mestni župan dr. Lipold v knjižnični dvorani tukajšnje javne bolnice prirnariju internega oddelka, docentu g. dr. Ivanu Matku za njegove velike zasluge na polju narodnega zd>ravja red J ti go slo venske krone IV. stopnje. Ob pol 18. pa ie bila v mestni posvetovalnici svečana seja mestnega ubožnega sveta, na kateri je župan dr. Lipold s primernim nagovorom izročil red Sv. Save V. stopnje okrajnemu predstojnika! g. Pelikanu.
a— Ljudska univerza. Drevi ob 20.15 bo na tukajšnji Ljudsk iiuni verzi spominska proslava 20-Ietoice biDke pri Kmnanovem. To veleponiembnto epoho naše zgodovine bo očrta] ka.pe-tan g. Jernej Pavlic. — Francosko predavanje arheologa g. Leona Reya iz Pariza se je moralo preložiti z nedelie na jutri. Predaval bo o slavni me-niški republiki na gori Aitos v Grčiji. Predavanje bodo pojasnjevale mnoge skioip-tične slike. Pričetek pred a v ama bo ob 20.15.
a— Proračun mariborske mestne občine za leto 1933. In sicer proračuni o izdatkih in dohodkih mestnega zaklada, regulacijskega sklada, zakflada meščanske imovine, zaklada ustanov in zakilada mariborskih mestnih podjetij, so že sestavljeni in so
t lek-žum dela v teh. za popularizacijo umetnosti pomembnih institucijah?). Ljub-11; n>ka mestna občina (g. Jakopič bi to po-tr . l) in posebej Se država izdajata za slovenske umetnike več nego kdaj poprej. Ne bi bilo prav. če bi kdo iskal tudi tu proti-umetnostnega samovlad ja filistrov. Toda v rela ciji s potrebami in zlasti še z željami i< vse to malo. zelo malo: radi verjamemo-Vendar — vprašajte. kako so dotirane dru-£re. v golem živlieniskem boju. kakor označb ie današnje življenje, še pomembnejše potrebe. Razvoj zanimanja za umetnost je ver-ji l::o tudi pri nas na najboljši poti. UmlJi-v . pn je. da množica drobnih interesentov z' ■ ■ f-1 i ob očitni desorganizaciji v vrstah na-š h iikovnih umetnikov ne more nnolomesti-ti nekdaiiiih fevdalnih mecenov. Morda je aristokratski družabni red bil res povolj-neiši /a umetnost neno je današnja demokratična družba s narvenijsko plutokraeijo. Toda umetniki morajo umeti še neko druso umetnost: kako naj si zacotove v realnem družabnem stanju svojemu poslanstvu pri-r:rrpii roložai?
Umetniki se morajo organizirati, kakor p ■ danes vse organizira: morejo se kot li-.idie — ne kot stvarjalci — einljivo ooslo-vti od dosedanjega bujnesa^. romantično mehkužnega individualizma, četudi bo ob s'ovesu kanila kakšna solza v moško brado. Umetnikov ne bo nobena družba redila, tako. kakor da bi bili kakšni eksotični ptiči, od vsake družbe na bodo smeli zahtevati priznanje svojega dela. Sodoben umetnik se mora spustiti za sfero nižje, na črna tla realnih življenjskih odnosov in socialne borbe. Če si g. Jakopič obeta od zbora vseh slovenskih županov kaj prida za našo umet-
nost, se moti. Ostavimo častitljive župane pri njihovih skrbeh za občinska pota in se zadovoljimo s počasno, a smotrno in učinkovito kulturno akcijo med ljudstvom. Ak-ciio, ki bo tudi likovnim umetnikom ustvarila njih publiko.	—o.

ljubljanska drama.
Začetek ob 20 Petek. 28.: Zaprto. Robota. 20.: Roksi. D.
Nedelja. 30.: Celjski grofje. Izven. Znižane cene.
ljubljanska opera
Začetek ob 20. Petek, 28.: Zaprto.
Sobota. 29.: Ma'a Floram7e- B.
★
Iz gledališča. y soboto uprizori drama izvrstno veseloigro >Roksi« z go. šaričevo v naslovni ulogi in v režiji prof. Šesta. — Za prvo polovico novembra pripravlja drama dve noviteti Zuekma5*erjevo izvrstno veseloigro -»Veseli vinograde in flolievo izvirno mladinsko igro »Srce igračk«, ki bo zaradi izredno prisrčne vseb;ne brez dvoma ugaiala mladini in odraslim. Obe deli pripravlja prof Šest- — V operi se bo »Mala Floramye« z g Dubajičem kot gostom ponovila v soboto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČ*
Zafotek ob 20
Petek, 28.: Zanrto.
Sobota. 29.: Trije vaški svetniki. Znižane cene.
so nad pol stoletja po vsem svetu mane kot neškodljivo in učinkovito sredstvo
proii odebelenju.
Delujejo brez bolečin in so lahko zaužifne. Dobivajo se v vseh lekarnah.
Odobrtno po Min. s. p. in n. t. S. II. 623 od 9<T. IH. 1<»32.
u_ Oseba, na videz znana, katera je v sredo popoldne na pokopališču pri \Sv. Križu našla na klopioi usnjeno temnorjavo torbico, se opozarja, da isto z vsebino odda proti nagradi tekom 3 dni na policijo ali pa upravj »Jrtra«; v nasprotnem primeru se bo zadeva smatrala za tatvino.
u__ 3. plesna vaja akademskega društva Triglav« bo v ponedelje-K ob pol 9. zvečer v Trgovskem domu.
u_ Očala, z zlatom obrobljena so bila najdena in se dobe v Kapiteljski ulici 7, podstrešje
razgrnjeni na javen vpogled od danes do vštetega 11. novembra med uradnimi urami v mesonem knjigovodstvu. Event. pripombe k proračunu ie sporočiti v omenjenem roku mestnemu nače-lstvu pismeno in se bodo potem predložile v pretres mestnemu občinskemu svetu.
Iz Konjic
nj— Proslavo zmage srbske vojske pri Kumanovem je Sokol v Konjicah imel preteklo soboto v dvorani Narodnega doma. Društveni prosvetar br. Ne.mec je v lepem govoru očrtal ta pomembni dogodek. Pri proslavi je sodeloval društven*! tambuTaškj zbor.
nj_ Sestanek sokolskih starešin in društvenih prosvetarjev dravinjskega sokolskega okrožja bo prihodnjo nedelo 30. t. m. ob pol 9 v Narodnem domu v Ko njicah. Dnevni red: poročila edilnic, debata o poročilih, razgovor o prosvetnem delu v zimski dobi, razgovor o prireditvah v okrožju in slučajnosti.
Iz Trbovelj
t— Most čez Savo. Zadeva mostu čez Savo, ki je svoj čas povzročila toliko ne volje, je sedaj rešena. Za ugodno rešitev se jc zavzela tudi krajevna organizacija JRKD v Trbovljah. Most bosta prevzeli občini Trbovlje in Sv. Jurij pod Kumom. K skup-uim stroškom za popravila bo prispevala trboveljska občina 50 odstotkov. Most bo upravljala svetojurska občina in bo lahko pobirala tudi mostnino- ako si bo izposlo-vala zadevno dovoljenje, vendar pa bodo v tem primeru oproščeni mostnine delavci, železničarji in šolski otroci, ki 6tanujejo onkraj Save.
t— Vprašanje obratovodje pri TPD. Iz Trbovelj je premeščen v Hrastnik obrato-vodja TPD inž. Sohneider po rodu Nemec. Govori se. da pride na njegovo mesto kot obratovodja zopet Nemec. Ali so v Tr-
bovljah rezervirana vodilna mesta samo za Nemce? Ali nimamo zadosti domačih m-ženjerjev, starejših in sposobnejših, ki bi lahko zasedli taka mesta? Jugoslovenska javnost zahteva- da pridejo tudi na vodilna mesta pri TPD domače moči.
t— Otvoritev nižjega samaritanskega tečaja. V ponedeljek 31. t. m. zvečer ob 18. bo prvo predavanje v nižjem samaritan-skem tečaju ne deški šoli na Vodah. Pre daval bo g. dr. Baumgarten. Do *edaj se je vpisalo 48 tečajnikov. Vpisovanje novih tečajnikov bo še v ponedeljek ob otvoritvenem predavanju.
Poslano
Pred nekaj tedni je prineslo »Jutro« poslovilne besede, naslovljene na mojo malenkost, ko sera opustil obrat kolodvorske restavracije na Zidanem mostu, med katerimi so mi pripisane razne zasluge, katerih sem v resnici mnogo manj »kriv«. V velikem delu po krivici so mi obešeni gost ilničarska pivovarna, Planinsko društvo, Sokol, Rdeči križ itd. Ce bi bili omenjeni najprej prvaki v inicijativi organizacije in delavnosti gg. inž. Uhlif. dr. Roš, načelnik Baša z Zidanega mosta. Premerstein iz Radeč, upravitelj Gostiša iz Loke itd., po tem bi se šele kvečjemu v svojstvu in vrsti podrejenega in skromnega redova mogla omenjati moja malenkost, a najbolje nič Ne maram pavovega perja! Odločno na tem mestu izjavljam to ne toliko na naslov slabo informiranega, kakor morda dobro mislečega pisca in tudi ne toliko v obrambo svetlih točk mojih starešin, imenovanih in neimenovanih — ker spričo dejstev in njih svojstev niso tega ne potrebni in ne željni — kolikor zato, da se izognem klevetam, podtikavanju in intrigam. Zaradi tega tudi zato pozno.
Zidani most, oktrobra 1932.
CIRIL MAJCEN.
(ioipodaritvo
Kliring z Italijo
Upravni odbor Narodne banke je imel v sredo sejo, na kateri sta viceguverner dr ( ingrija in ravnatelj g. Parivodič referira-Ui o podrobnostih klirinškega sporazuma z Italijo. Narodna banka je nato izdala naslednji komunike:
Dne 22. t. m. je bil v Rimu sklenjen in j:-">dp<isan sporazum o vzajemnem klirinškem blagovnem prometu med Jugoslavijo in Italijo, ki naj stopi v veljavo 1. novembra t. 1. z veljavnostjo za dva meseca. V tem sporazumu je določeno, da se od vplačil. položenih od strani italijanskih u\x>z-nikov jugoslovenskega blaga stavi 15 odst na prosto razpolaganje naši Narodni banki, ostalih 85 odst. pa se v kliringu porabi za poravnavo italijanskih terjatev.
Vrhu tega ie v sporazumu določeno, da se zneski italijanskih blagovnih terjatev, ki so bili položeni pri jugoslovenskih bankah pred uveljavi jen jem sporazuma, prenesejo na klirinški račun pri Narodni banki. Vsa plačila, ki izvirajo iz blagovnega prometa med Jugoslavijo in Italijo se morajo brezpogojno vršiti preko kliringa. Zato mora uvoznik pri rvozu blaga iz ene ali druge države predložiti overenje, da je odgovarjajoča vrednost uvoženega blaga vplačana v kliVing odnosno obvezo, da bo to vrednost v odrejenem roku vplačal in obenem izplačal. Končno je določeno, da se zneski jugoslovenskih in italijanskih terjatev, ki se glasijo na tuje valute, pretvorijo v italijanske lire po srednjem tečaju curiške borze na dan preračunanja.
Kakor je iz gornjega komunikeja razvidno, bo Italija plačala 15 odst. uvoza iz Jugoslavije v svobodnih lirah (v devizah) in bo torej očividno naš izvoznik s protivrednostjo teh 15 odst. lahko takoj razpolagal čim bo italijanski, uvoznik vplačal dolžno vsoto v lirah na klirinški račun pri Istitu-to Nazionale per Cambi con Estero odnosno čim bo Narodna banka obveščena o vplačilu. Ostalih 85 odst. pa bo naš izvoznik prejel iz klirinškega računa pri naši Narodni banki, in sicer kolikor bodo na tem računu na razpolago sredstva iz vplačil naših uvoznikov italijanskega blaga. Naša Narodna banka pa bo seveda ves znesek vplačil naših uvoznikov italijanskega blaga porabila za klirinški obračun odnosno za izplačilo terjatev n-?.ših izvoznikov. Vprašanje, ki trenutno najbolj zanima naše izvoznike je torej, kedaj bodo prišli naši izvozniki do ostalih 85 odst. terjatev. Pri presoji tega vprašanja moramo upoštevati naslednje:
Določba, da plača Italija 15 odst. obveznosti za uvoženo jugoslovensko blago v prostih lirah, 85 odst. pa se mora obračunati v kliringu, pomeni, da je klirinški promet urejen na bazi aktivne naše trgovinske bilance z Italijo, in sicer v razmerju 100:85 (100 Din vrednosti našega izvoza v Italijo proti 85 Din vrednosti našega uvoza iz Italije). Če bi se klirinški promet uveljavil samo za novo nastale medsebojne obveznosti, bi bilo na podlagi te relacije računati s skorajšnjim postankom neizravnanega klirinškega salda v našo korist v Italiji, kar bi povzročilo, da bi morali naši izvozniki sčasoma vedno dalj čakati, preden lahko razpolagajo z ostankom 85 odst. italijanskega vplačila; zakaj naša trgovinska bilanca z Italijo je v večji meri aktivna, kakor pa je vzeto za podlago v klirinški pogodbi. Leta 1931. je znašalo razmerje med našim izvozom v Italijo in uvozom iz Italije kakor 100 : 41, letos v prvem polletju pa kakor 160 : 46. (Pri tam seveda ni vposte-vana razlika v plačilnih rokih za medsebojne blagovne obveznosti, ki v začetku klirinškega prometa lahko razmerje obojestranskih vplačil precej spremeni.)
Kakor pa smo že pred dnevi omenili in kakor to sedaj potrjuje tudi komunike, se v klirinški promet vnesejo dinarska dobro imetja italijanskih izvoznikov pri naših bankah. Ta dinarska dobroimetja so baje prav znatna in bodo v celoti prenesena na zbiralni račun pri naši Narodni banki, tako da bo imela naša Narodna banka takoj v početku funkcijoniranja kliringa na razpolago znatnejša sredstva na klirinškem ra-č inu. iz katerih bo v prvi dobi lahko takoj izplačala našim izvoznikom v Italijo protivrednost omenjenih 85 odst. vplačil italijanskih uvoznikov Razmeroma nizek odstotek italijanskih plačil v pro*?Hb lirah ima očividno namen, da se iz večje aktivnosti naše trgovinske bilance z Italiio poplačajo naše starejše obveznosti, ki jih predstavljajo dinarska dobroimetja Italija nov pri naših bankah.
V prvem polletju t I. je bila naša trgo-
vinska bilanca z Italijo aktivna mesečno za 26 in pol milijona Din. Po odbitku 15 odst. našega izvoza, ki nam jih pogodba priznava kot aktivnost našega prometa z Italijo, bi znašal mesečni neizravnan saldo okrog 19 milijonov. Vsakih 19 milijonov dobroimetja italijanskih trgovcev pri naših bankah, ki se prenesejo v kliring, pa pomeni, on mesec rednega in hitrega funkcijoniranja kliringa za na,še izvoznike. Dinarska dobroimetja Italijanov pa so seveda znatno večja, kakor 19 milijonov Din. zato menda ni računati, da bi v teku dveh mesecev, kolikor zaenkrat traja veljavnost sporazuma, nastopile zakasnitve pri izplačevanju terjatev našim izvoznikom.
Komunike vsebuje končno tudi podatke glede obračunskega tečaja. Vse obveznosti se bodo preračunale v lire, in sicer po srednjem tečaju curiške borze. To je gotovo razumet: tako, da se bo obračunski tečaj izračunal na podlagi srednje notacije deviz Beograd in Mi lan o na curiški borzi.
Naš izvoz
Glavne podatke o našem izvozu v prvih 9 mesecih t. 1. smo že včeraj objavili. Iz teh podatfcov je razvidno, da smo letos v prvih 3 četrtletjih izvozili 1,640.400 ton (nasproti 2.543.200 tonem v istem razdobju preteklega leta) Vrednost tega izvoza je znašala letos 2033.6 milijona Din, lani v istem razdobju pa 3682.2 milijona Din. Po količini znaša zmanjšanje našega izvoza 35-5 odst-, po vrednosti pa zaradi nižjih ten 44.8 odst.
Poljski pridelki.
Izvoz pšenice, kn je bil druga leta v jesenskih mesecih izredno velik, je letos minimalen. Pšenice smo v 3. četrtletju izvozili komaj 1416 vagonov za 191 milijona dinarjev, dočim je anaša! izvoz pšenice lami v istem četrtletju 18.099 vagonov m 321 milijonov Din. Tudi izvoz koruze je bil v 3. četrtletju zelo slab in je znašal komaj 6S vagonov za 0.66 milijona Din nasproti 1755 vagonom za 20 milijonov Din lani. Samo pri pšenici in koruzi znaša v 3. četrtletju primanjkljaj pri izvozu v primeri z lanskim 3. četrtletjem 320 milijonov Din. Navzlic temu skoro popolnemu zastoju izvoza pšenice in koruze pa je bila skupna vrednost izvoza v avgustu, zlasti pa v septembru še razmeroma zadovoljiva.
V septembru smo pričeli izvažati tudi že fižol, ki smo ga izvozili 391 vagonov za 5.2 milijona Din. Izvoz svežega sadja, ki je v prvem polletju znašal kemaj 140 vagonov (3.5 milijona Din), se je v 3. letošnjem četrtletju dvignil na 3891 vagonov v vredno« sti 53.9 milijona Din. Nasproti 3. četrtletju lanskega leta se je letos izvoz sadja po količini povečal za preko 100 vagonov, vrednost pa je bila seveda manjša za 25.5 milijonov Din. Razmeroma ugoden razvoj izvoza svežega sadja je posledica okolno-sti. da je finančni minister dovolil izvoz sadja za vezane dinarje. Samo v septembru smo izvozili sadja 2847 vagonov za 41 milijonov Din. Izvoz vina je letos hudo nazadoval, ker je bila ukinjena izvozna premija. V 3. četrtletju smo izvozili vsega 59 vagonov vina za 1 milrijon Din nasproti 265 vagonom za 8 milijonov Din v Iauskem 3. četrtletju. Ugodno se letos razvija izvoz zdravilnih zelišč. Teh smo v prvih letošnjih 3 četrtletjih izvozili 160 vagonov (lani v istem razdobju 139 vagonov) v vrednosti 7.7 mildj. Din (lani 7 4). Izvoz hmelja se je začel šele v septembru in smo v tem mesecu izvozila 58 vagonov za 2.1 milijona dinarjev.
Važno postavko v našem letošnjem izvozu tvori tobak. V septembru smo izvozili /opet 69 vagonov tobaka v vrednosti 27.8 milijona Din, tako da je dosegel izvoz tobaka od začetka letošnjega leta 433 vago« nov za lepo vsoto 186 milijonov Din (lani v vsem letu le 294 vagonov za 124 milijonov Din). Izvoz konoplje je bil letos nekoliko slabši in je znašal 501 vagon za 26.1 milijona Din (lani v istem razdobju 537 v igonov za 47.9 nrlijona Din).
Izvoz živine
Pri ravozn živine opažamo nee.noten razvoj. »Izvoa svinj je bil doslej precej ugoden. V prvih 3 četrtletjih L 1. smo izvozili 194.000 svim<j to je le 5007 manj nego lani v istem razdobju Izkuipiček pa Je znaša' 185.6 miliioona Drn nasproti 206 milijonom v lanskem letu Zato pa je tem hujše nazadoval izvoz govede. Letos smo do konca semtembra '-zvozili komai 21.042 glav go veje živin", dočim je lani v isti dobi znašal izvoz 73.990 glav. Po količina je izvoz
govede padel pod eno tretjino, po vredno sti pa oelo na eno petino, zakaj lani smo AzkupiM v prvih 3 četrtletjih za izvoženo govedo še 172.9 milijona Din, letes pa le še 35.1 milijona. V tolažbo nam je pa dejstvo, da se je vsaj zadnje mesece ta izvoz zopet malce dvignil. V j<uliju smo namreč izvozili le 1495 glav, v avgustu 1914 glav. v septembru pa 3&67 glav. Tuda izvoz konj ki je letos sicer posebno padel, se je dvignili na 2024 nasproti 1814 v avgustu in 1333 v juliju. Od početka leta smo izvozili 13.857 konj za 18.2 milijona Dim (Ir.ni v isti dobi 22.049 konj za 44 milijonov;. Popustil je tudd izvoz drobnice od 342.000 na
183.000	glav odnosno od 51.9 na 13.8 milijona Din. Razmeroma ugodno se je razvijal letos izvoz perutnine, ki smo je izvozili do konca septembra 496 vagonov (lan'. 588) za 56.4 milid. Din (lani 81.3).
Izvoz svežega mesa se je letos vsaj po količini še precej ugodno razvijal. V prvih 3 četrtletji-;h smo izvozili 772 vagonov mesa (lani 887) v vrednosti To milij. Din (lami 117). Tem občutnejši pa je padec izvoza jajc, ki je letos znašal le 151.6 mili-, jona Din nasproti 369.8 milijona Din v istem razdobju lanskega leta, tako da znaša tu primanjikljao skoro 220 ffniliijonov Din. Po količini se je izvoz jajc zmanjšal od 2433 na 1418 vagonov.
Borze
27. oktobra.
Na ljubljanski borzi je danes deviza London ponovno popustila, vzporedno je popustil tudi Newyork, do>čini sta se devizi Berlin in Amsterdam okrepili.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala nespremenjeno za kašo po 175 in 1<6 in za december po 176 in 177. Promet je bil samo še v 7n/o Blairovem posojilu po 35.
Devi?«
Ljubljana. Amsterdam 2311.38 — 2322.74. Berlin 1362.08 - 1372.SS, Bruselj 79S.57 _ 802.51, Curih 1108.35 - 1113.S5, London 187.30 — 188.90. Newyork ček 5715.59 -5744.85, Pariz 225.74 _ 226.86. Praga
170.01	_ 170.87, Trst 293.35 _ 295.75. Zagreb. Amsterdam 2311.38 _ 2322-74.
Berlin 1302.0S — 1372.88, Bruselj 798.57 do 802.51, London 187.30 — 188.90, Milan 293.35 — 295.75, Ne\vyork kabel 5738-59 do 5766.85, Ne\vJ'ork ček 5716.59 — 5744.85. Pariz 225.75 — 226.S7, Praga 170.01-170-87.
Curih. Pariz 20.3675, London 16.96, Nev.-5'ork 515-30, Bruselj 72.05, Milan 26-52, Madrid 42.55, Amsterdam 208.55, Berlin 123.10. Stockholm 88-45, Oslo 86.50. Koben-havn 88.75, Sofija 3 74. Praga 15.34, Varšava 58, Bukarešta 3.06.
Efekti
Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 173 — 175, za december 176 _ 178. 7"/o investicijsko 50 bl„ 7"o Blair 33 — 35; bančne vrednote: Narodna banka 3700 — 4000, Priv. agrarna banka 220 bi.
Beograd. Vojna škoda 177. 174 zakli-, 6"V begluške 31.50, 31 zaklj., 7% investicijsko 49 bl„ 4Vo agrarne 20 — 21, 7°/o Drž. hipotekama banka 42 bi-. Narodna banka 39>V) zaklj., Priv. agrarna banka 220, 212.50 zaklj.
Blagovna tržišča
r i to.
+ Chicago, 27. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 45, za marc 50.625, za maj 51.75; koruza: za december 24.75. za marc 29.50, za maj 31-375; oves; za december 15.375, za marc 17.75.
+ Ljubljanska borza (27. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Zakliučkov ni bilo. Nudi se: pšenica (slov postaja, mlevska tarifa, plao-v 30 dneh): baška. 6 kg po 197.50 _ 200-baška. 77/78 kg po 200 _ 202.50: sremska', 79/80 po 205 - 210; ntoka (slov. postaja): baška >0« po 340 — 345. koruza (slov. postaja. mlevska tarifa): baška. umetno sušena po 122.50—122.50. za november po 125.50 do 125. za december po 125 — 127.
+ Novosadska blagovna borza (27. t. m ) Tendenca nespremenjena- Promet 31 vag. Pšenica: baška. okolica Novi Sad, Sombor, srednje baška. sremska, 76 kg 149 — 151; baška potiska. 76 kg 154 — 156; ladja Tisa. 76 kg 156 — 158; srednjebaška, 78 kg 150 do 152.50; gornjebanatska. 76 kg 146 do 118; južnobanatska. 766 kg 144 _ 146. Ove«: sremski. baški 98 — 102 Koruza. bJka. sremska. nova 60 — 62; za december jan. 63 — 65; za marc - maj 81 — 83: banatska. nova 58 — 60; sremska. umetno sušena, pariteta Šid 71 _ 73: pariteta Indjija 72 .lo 75; ladia 68 — 70; banatska, nova, sušena 68 — 70. Moka: baška in banatska »Ogc in >0gg< 250 _ 260 >2, 230 - 240-tU 210 - 220; »6* 165—175: >71 135—145; »8« 85 — 90. Otrobi: baški in sremski 66 - 68: banatski 64 — 66. Fižol: baški. beli 115 - 120
+ Buriimpeštantka tfrniinska broza (27. t. m-) Tendenca mirna, promet srednji. — Pšenica: za marc 13.64 — 13.66. za maj 1397 — 14; rž: za mar? 8.32 — 8.34: koruza: za maj 8.74 — 8.75. za julij 9.24—9.25-
Nova »Vzaiemna rcomočcc
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
Pristojna oblast je ustanovnemu načcl-stvu nove »Vzajemne pomoči«, registrova-ne pomožne blagajne v Ljubljani, odobrila pravila, ki predvidevajo strogo zavaroval-no-tehnično ureditev zavarovanj. Glavni namen ustanovnega načelstva je bil in je sanacija pridobljenih pravic članov »Vzajemne po/moč*«" reg. nom. blagajne v likvidaciji v Ljubljani. Borštnikov trg št. 3-1. Vendar pristojno ministrstvo ni moglo v tej zadevi izdati takoj odločbe, ker mora še poprej proučiti vso zadevo na podlagi aktov, ki so pri bansk? uoravi Dravske banovine v Ljubljani. Rešitev o prevzemu likvidacijske mase po novem zavodu si je pridržal minister trgovine in industrije in io bo izdal naknadno, čim bo proučil akt bivše »Vzajemne pomoči« v likvidaciji. Ustanovno načelstvo je napravilo že vse potrebne korake na odločujočih mescih, da se ta zadeva čim prej in čim povoljneje reši za bivše zavarovance »Vzajemne pomoči«- v likvidacij?.
Z izvajanjem zavarovanj se še ne more začeti, ker zavarovalno-tehnični račun'" še niso popolnoma gotovi Tudi ti računi bodo predloženi ministrstvu v odobritev, in sicer najkasneje v dveh mesecih, na kar se bo pričelo z izvajanjem zavarovanj po novem statutu.
Ustanovno načelstvo je razposlalo posebne tiskovine bivšim članom »Vzniemne pomoči« v likvidaciji dini. ki žele. da se jrm pridobljene pravice v okviru od ministrstva odobrena statuta sanirajo, naj blagovolijo tiskovine čitljivo izpolniti iin čimprej vposlati na naslov: Pripravljalni odbor nove -»Vzajemne nomoči« v Ljubljani, Mencingerjeva ul 4. Člani, ki tiskovin še niso prejeli in nameravajo nadaljevati zavarovanje po novem statutu, naj jih urgi-r.ijo na gorenja naslov. — Ustanovno načelstvo.
Pravkar izišla številka ilustrovane tedenske revije
»ŽIVLJENJE IN SVET"
vsebuje naslednje zanimivosti:
MEGLE V VSEMIRJU (s sliko) KONGRES MRTVECEV (s slikami) ANTON FUNTEK t FRAN MILCINSKI t OB VARDARJU V MAKEDONIJO
(Iv. Podržaj — s slikami) SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA PRI GLAVOREZIH »NA DAN VSEH SVETIH« (Joso
Bližan — slika) POVZROČITELJ MALARIJE (s sliko)
PLANINSKA KOČA (Schneider — slika)
MED 58n IN 72° SEVERNE ŠIRINE
(dr. Božo škerlj — s slikami) RIBE, KI ŽIVE V VROČI VODI BACILI — REŠITELJI ŽIVLJENJA KAJ SE DOGAJA, CE... (Prof. A. M. Low)
»ELEKTRIČNO SRCE« ALZACIJE (slika)
NAZADOVANJE SVETOVNEGA
LADJEDELSTVA ČLOVEK IN DOM (Pisalna miza — s sliko)
TRI MINUTE POTOVANJA (Mexi-
ko City — s sliko) ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO (Prva
mandžurska znamka — s sliko) K 175. OBLETNICI SMRTI ZNAMENITEGA FRANCOSKEGA FIZIKA (s sliko) ŠAH
KAKO JE Z GRIZENJEM NOHTOV LJUBLJENE ŽENSKE ELEKTRIČNI PERPETUUM MOBILE
SPOMINU NAŠIH MRTVIH (slika) HUMOR (Adamson)
»ŽIVLJENJE EN SVET« se naroča v Ljubljani, Rnafljeva ulica 5. — Posamezne
številke 2 Din po vseh trafikah
Herriot otvarja novo bolnico v Lensu
Japonska ie začela naseljevati Mandžurijo z vojaškimi kolonisti, ki jih vidimo na sliki pred odhodom iz Tokia v zadnji molitvi za srečno potovanje
S 8 bo srečala z zemljo
V prišakovanfu zvezdnih utrinkov kometa Temple
V nekoliko tednih bomo imeli priliko opazovati zanimiv nebesni pojav, ki se pa da v nasprotju z mrki, položajem premičnic cb določenem času in drugimi pojavi le težko v naprej določiti. Ni čuda, saj gre za nebesnega potepuha in vrhu tega še za zelo nezanesljivega, ramreč za komet Tem-ple, ki je znan tudi pod imenom komet 1366. I.
Če ni v računih, ki jih je napravil angleški astronom dr. Crommelin, nobene pomote, bo zašla zemlja v novembrskih tednih v posebno gosto jato zvezdnih utrinkov, ki bodo prekosili vsakoletno krasoto jate Leo-nidov. Ta obilni dež zvezdnih utrinkov pa ne bo nič drugega nego posledica srečanja z ostanki repatične glave. Ti utrinki izvirajo* namreč iz repatice Temple, ki se že dolgo časa drobi in se bo po vsej priliki polagoma tudi razkrojila. Seveda nam pa od tega srečarja, če pride sploh do njega, ne preti nobena nevarnost.
Komet Temple spada, kakor pravijo astronomi, med periodične komete, ki krožijo okoli sonca v določenih časovnih razdobjih. Njegova pot okoli sonca traja 33 let m vsakih 33 let se potemtakem pribli-
ža naši premičnici. Prvič so ga opazili že v predteleskopski dobi 1. 1366. in se je takrat pokazal v izredni mogočnosti in krasoti. Med ljudmi tedanjega časa je zbujal seveda samo strah.
Do leta 1866., ko ga je odkril Temple kot neizrazito, s prostim očesom celo nevidno maso, je kronika o njem molčala. Temple pa je takrat izračunal tudi njegovo pot in se je izkazalo, da mora biti identičen z nebesnim pojavom, ki je 1. 1833. v november-skih dneh povzročil impozantno deževanje meteorov na zemljo, že prej je astronom Schiaparelli, slavni odkritelj Martovih prekopov, dokazal, da izvira periodično deževanje meteorov iz razkrajajočih se komet-nih glav in tudi 1. 1866., ob pojavu Temp-love repatice, je prišlo do takšrega gostega padanja izpodnebnikov na zemljo. Nekaj podobnega so pričakovali v zvezi s to repatico za 1. 1899., a napovedani dogodek je popolnoma izostal. Izkazalo se je, da je bil Jupiter s svojo ogromno maso potegnil reoatico kakor njene drobce z običajne poti.'Letos, po 33 letih, so izgledi za ponovno srečanje z repatico baje ugodnejši. V nekoliko dneh se bo pokazalo, da-li se niso astronomi spet premotili.
Alkoholizem na nazadnje
Cesar ni dosegla Amerika s svojo pro-hibicijo, se polagoma pripravlja po vsej priliki neprisiljeno na Angleškem. Po neki statistiki je padlo število lokalov, ki jih ie bilo 1. 1895. še 103.341, leta 1931. na 77.335. Temu nasprotno je narastlo število klubov. L. 1905. jih je bilo 6589, 1. 1931. pa 13.947. Samo lansko leto je bilo prijavljenih 421 novih.
Posledice tega razvoja se kažejo v zmanjšanem številu alkoholnih ekscesov. Napram predlanskemu letu je število obsodb za de-likte iz tega razloga padlo za več nego 20 odstotkov. Predlanskim je bilo 53.000 obsodb, lani pa samo 42.300. še leta 1913. pa je bilo kazenskih primerov v zvezi z alkoholom 188.800.
Draginja v Rušili
United P reč« poroča iz Moskve, da so^se živi;eiijske ra mere v zadnjem času močno podražile. Nekateri nredmeti so poskočili v ceni do 2000 odstotkov. Kilogram mesa stili e sedaj 6 rubljev. medtem ko je še nejavno stal 2.19 rublja. Podražitev vseh živil priča tudi o tem. da se nahaja ruski denar v stanju inflacije.
v Zaratustrovem templju
V Teheranu je hi'a 9. okt. nrva poroka Evropke s pripadn kom Zaratustrove vere po staroperziiskem obredu. Neveste je bila Nemka. Edita Reupcke, žen!n pa Šah Beh-rrm Šah rok, tretji s:n zaklad nega ministra perzijskega parlamenta.
Poroka se je vršila z velikim sijajem, obreda se je udeležilo ogromno število privržencev Zaratustrove vere pod vodstvom ženi novega očeta, ki je poslanec in eden najuglednejših Zaratustrovih vernikov. Svatbene svečanosti so trajale 48 ur in k njim je prišlo n^d 80 predstavnikov naj-odličnejših družabnih plasti v Perziji.
Atentati z otrovnimi iglami
Exhange Telegraph poroča iz Kalkute, da so zadnje dni prepeljali v odri do t ne bolni* ce kakšnih 10 uradnic angleškega porakVi. ki so jih neznanci med potoma v urade vbodli s strupenimi iglami. Dekleta kažejo znake zastrupljenia. Ni dvoma, da izvirajo ti atentati na Angležinje od indskih fanatikov, ki so v zadnjem času začeli na ta način | demonstrirati proti angleški upravi dežele.
Pohod brezposelnih v London
Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah._
Mož, ki postane ženska
V	neki budimpešta.nskii bolnišnici bodo prihodnje dni skušali spremeniti 211etnega Andreja K. v žer^ko. Andrej K., ki je doslej hodil v moški obleki naokrog, je čuden stvor. Ima žensko gornje telo in mo« ško spodnje, spolno pa ne 6pada ne sem ne tra in se tudi ne čuti ne tega ne onega. V bo'»v;šnici so ga izprva sprejeli na otroški oddelek.
Po ponovnem rentgeniziranju niso zdravniki na noben način mogli do!očiti njegovega spola itn tudi ko so se odločili za trebušni rez. niso prišli do nobenega zaključka. Končno je med njimri prevladalo naziranie, da se K., ki se čuti zelo nesrečnega, ne da spremeniti v moškega, prej v žensko. To bi izvršili s pomočjo operacije Po sodbi zdravnikov se bo potem K srm od sebe razvil v žensko in je že določeno, da se mu ime spremeni v Etelko. Uspeha te operacije pričakujejo v znanstvenih krogih z veliko napetostjo.
Bolgarski Landru?
V	bližini Evksincgrada ob cesti, ki drži v Varno, so našli kopači pri nekem vodnjaku na kraju, kjer leži voda zelo plitvo, od apna razjedeno mrtvaško "lavo. Policiia ki je bila obveščena o najdbi, je posia'a v vodrrak detektive, ki so kmalu našli še dru2o lobanjo. Preiskava je ugotovila, da gre'za glave mladih deklet, ki so ležale v vodnrku Jest do osem mesecev. Najdba je vzibud.ila veliko senzacijo posebno zaradi tega ker so našli nekaj sto korakov od vodnjaka še več drugih mrtvaških glav. _ Ni dvoma, da tiči z.a najdbami zločin, in sicer r>o vsej verjetnosti zločin Landrujevega kova.
Iz Lancashira se je pred dnevi napotilo več tisoč brezposelnih v London, kjer hočejo prepričati o svoji bedi angleške parlamentarce. Naša slika prikazuje oddelek brez-v	poselnih med odmorom na poti
FrancosKi ministrski predsednik v razgovoru z bolnikom v novem bomišKem poslopju. V Lensu je zaposlenih tudi mnogo slovenskih rudarjev
Umor z bacili legarja
Zločin natakarja, bivšega medicinca
Ozračje dunajske družbe vznemirja zadnje dni nenavadna smrt 261etne mladenke Matilde Seidl. neveste ravnatelja neke male kavarne na Kartneličanskem trgu.
Seidlova. po poklicu prodajalka, je 2. oktobra nenadoma zbolela Dobila je viso-ko temperaturo, zaradi česar so jo odpeljali v bolnišnico. Tam so zdravniki ugotovili trebušni legar. Po daljšem trpljenju je mladenka 18. t. m. izdihnila. Takoj po smrti p« so sorodniiki pokoj niče podali na policijskem kem isaria tu ovadbo da je prodaunka postala žrtev zlonamernega zastrupljenja. Zločina je osumljen njen zaročenec, kavarniški ravnatelj in njegov natakar, bivši medici nec Rei<ss.
Oba obtoženca tajita strašno ob doto te v, vendar pa dajejo njune izjave pri doseda-
Preobraženi dežnik
Na razstavi najnovejših izumov v Londonu je razstavljen tudi dežnik nove konstrukcije s podaljškom na eni strani. Na levi vidimo damo pri odpiranju novovrstnega dežnika, na desni pa je dežnik razpet v celi velikosti. Enostranski pen daljšek ima namen boljše zaščititi levo ramo.
WiIkmsove priprave za L1934.
Na vožnje s podmornicami se bodo ljudje lažje navadi kakor na
vožnje po zraku
njih zaslišanjih povod za sum, da pri stvari nekaj ni v redu.
Pokojna Matilda Seidl je namreč bila za* nosila in njen zaročenec je prosil svoje ca natakarja, naj mu preskrbi kakšno sredstvo za odpravo plodu. Resiss, d-emoraliziran človek, je oblzubil storiti vse. kar bo v njegovi moči. Prinesel je zaročencu z^iželjena sredstva. To je bilo približno dva tedna pred obolenjem prodajalke.
Pri sprejemu v bolnišnico 2. L m. pa so zdravniki ugotovili, da vročina, ki jo je imela Seidlova. ne izvira od odprave telesnega plodu, marveč od trebušnega legarja. Na vprašanje kje .ie dobila to bolezen, je mladenka povedala, da jc jedla _s'aščice, katere sta ji ponudila njen zaročenec in njegov nataikar.
Slaščice so bile zastrupljene. Vsebovale so bacile legarja, katere je bil prinesel mla-denkinemu zaročencu Reiss v posebni fioli iz nekega medicinskega laboratorija. Domneva je tem verjetnejša, ker je zbolela ra legarju skoro istočasno tudi neka soseda Sendlove. kateri je slednja ponudila usodne slaščice.
Sum, da je zaročenec na ta načn usmrtil svojo nevesto pa opravičuje tud.i dejstvo, d« je prišlo med ravnateljem kavarne in Seidlovo v zadnjem času večkrat do ostrih, besed. Baje se je zaročenec neveste naveličal. Imel je razmerje z njo že pet let in se je tega popolnoma nasitil. Policija preiskuje zadevo dalje in ventili na posebno vlogo propalega medicinca, da je gostom v kavarni zapisoval recepte dvomljive vrednosti, ki so ljudem prinesli več škode nego koristi.
ANEKDOTA
Abbč princ Salm je bil zelo grd. Nekega dne, ko je šel skozi predsobo kralja Ludovika XV., je slišal neke dvorjane, ki so si šepetali: »Naš Ezop.« Princ se je ustavil in dejal mirno: »Gospodje, ta primera je zelo laskava. Ezop je bil namreč mož, ki je živalim podelil dar govora.«
Sir Hubert WiHdns je imel nedavno v Kansas Gity predavanje, v katerem je obrazložil načrt svoje druge odprave aa severni tečaj L 1934. Navzlic temu, da njegova zadnja ekspedicija ni konča'a z uspehom. ni izgubil upanja v svojo stvar in je trdno uverjen, da bo prihodnji rezultat njihovih naporov vse drugačnejši od dosedanjega truda.
Prihodnja Wilkinsova odprava bo vodila avstralskega raziskovalca k točki severnega Lednega morja, ki leži kakšnih 1300 km severno od Pointa Barrowa na Aljaski. Ta točka je zaradi ogromnih lednih mas oeoo« stopna drugim ladjam. Teoretično bi se dala m zidal ja med njo in najbližjo točko, kjer bi se lahko zasidrala ladja, napraviti z letalom, ki bi preletelo 800 km poti. Toda ta reč je zaradi nepripravnega terena izključena.
Zato se je Wilkins vnovič odločil za podmornico, ki pa bo čisto drugače zgrajena kakor ladja, ki jo je bil zadnjič kupil od ameriške mornarice za 1 dolar in jo potem m silo pre ustrojil v podmorsko vozilo. Zaradi zastarelosti se z lansko podmornico ni dalo napraviti nič. Podmornica, ki se bo gradila po natančnih načrtih raziskovalca, bo popolnoma drugačna kakor navadne podmornice ter se bo od njih razlikovala tudi na zunaj.
Neglede na znanstvene svrhe, katerim j lahko rabi podmornica, pa hoče \Vilkfis j dokazati še nekaj: to, da je vozilo te vrste tudi v mirni dobi praktično uporabljivo. Njegovi eksperimenti bodo pokazali, da je podmornica tip ladje, ki more tudi v mirnem času koristiti trgovini s tem, da vozi skozi zaledenele predele rek :n posreduje zveze tam. kjer odpove normalna plovba z ladjami Baje ima celo napravljen načrt, ki bo omogočil promet s smotreno zgrajenimi podmorn.icam; med Kanado in Anglijo pod ledom.
Podmornica za vožnjo na severni tečaj bo tako zgrajena, da bo v njej prostora za sedem mož in za živila, ki omogočajo leto dni prezimovanja v odljudnih deželah. Raziskovalec je prepričan. da bodo ljudje kmalu s popolnim zaupanjem zrli na t p podmornice za vožnje pod ledom in da se bodo nanje celo hitreje privadili kakor so se privadili voženj z letali po zraku.
Največja krušna peč v Evropi
V Turimu so te dni v navzočnosti italijanskega ministrskega predsednika otvorilj največjo krušno peč na evropski celini. Peč je last konsunvnega društva v Turinu ter laHko speče ▼ 8 urah 300 meterekih stotov kruh«.
Vsak dan ena
»Kaj, vrv bi radi? Tukaj je! Samo ne vem, kaj boste tam doli storili s njo!«
Iz življenja
Japonski kolonisti v Mandžuriji
Elektrarna ob vznožja Himalaje
Ob relci Ul na ozemlju mandijskega radie ob južnem vznožju himalajskega gorovja dovršujejo zdaj elektrarno, ki bo izrabljala ogromne vodne sile gorskega sistema Himalaje. Naprava bo dobavljala električno silo zlasti iz vodovij pogorja Devalegiri. ki ga oenijo na 2 in pol milijona konjskih sil. Gradnja elektrarne je zelo težavna, ker je treba premagati ogromne naravne ovire. Skozi neko goro so n. pr. morali izvrtati 5 kilometrov dolg predor. Pri teh doHh je so« delovalo 150 dnženjerjev in 300 delavcev.
V predelu, kjer se dovršuje elektrarna. sta najhujša sovražnika človeškega zdravja mraz in kamenje. »Proga smrti« je bila dolga samo 6 m. Da so jo obvadali p« so potrebovali tehnični vešča ki 4 mesece časa, ker jo je vedno znova zasipavalo in za trna-velo kamenje, ki se je vsipalo iz razpotklin krhkih sten. Težak je bil tudi transport strojev, ki so jih morali delavci prenašati na plečih, in to v predelih, kamor do t le i še ni stopila človeška noga. Stroški za elektrarno znašajo 4 in pol milijona funtov, ko bo naprava dograjena, m bo imela civilizacija od tega ogromne dobiičke.
It T
Vsem klubom in društvom včlanjenim v GZSP
Z ozirc m na predstoječo zimsko sezono
prosimo vse kiube in društva, da nam najkasneje do 15. novembra sporoče svoj zimski program za leto 1932—33. Opozarjamo že vnaprej, da se na prepozno dospele prijave ne bomo ozirali. Pri sestavljanju pr gramov naj vse edinice upoštevajo. da je klubski dan dne 8. jan. 1933, podsavezni dan 21. in 22. jan. 1933 in tekme z? državno prvenstvo 28. in 29. januarja 1933. Obenem se pozivajo vse edinice, naj poravnajo vse prispevke do 31. decembra 1932. Položnice smo priložili okrožnicam, katerih naj se blagajniki takoj po-služ:'o.
Redne seje cžje uprave se bodo vršile vsak mesec trikrat Podsavezni lokal je sedaj v stranski dvorani hotela Paar. Glede obvezneea zdravniškega pregleda smo Jali navodila v okrožnicah. Teoretični izpiti za sodnike v skokih se bodo vršili v novembru v Ljubljani, člani naj se pravočasno prijavijo, čas b mo še sporočili. Vsi rodrrki se opozarjajo, da preštudirajo pravilnike za smuko in slalom.
Vce edinice se ooozarjajo, da nam redno vsak mesec pošljejo poročila o sv jem delovanju k<=r od nas zahteva isto tudi .avez. Vsem društvom in klubom snoro-imo, da se vrši izredna glavna skimščina Saveza dne 27. novembra v beli dvorani "v te! a Union v Ljubliani z na Jedrni m dne- nim redom: poročilo predsednika, volitev uoravnesra odbora no novih pravilih, nadzornega odbora, predlo? upravnega odbora za spremembo pravilnika za zimsko-soortni znak. predlo? upravnega odboja za pravilnik zdravstvene in np.dzorne komisije. izpopolnitev verifikacijskega pravilnika.
Seia širše uprave GZSP bo 20. novembra ob 14. v lokalu pri Paaru. na kateri se bo razoravlia!o o nred^eih za ^a^o skupščino Saveza Po i*«avez bo priredil v novembru in decembru tro^e predavanj o tehniki in o razvoiu s^uča^stva. O vre. mensk; p-ročevaiski službi bomo poročali prihodnie dni. Tian^oSamo oa dane« vodstva Vbibov SK "Rr-ritctvo. Je-enice. S^^ TC-anistrp ^o^a PK Dovie-^oiat^nna. SK ■^ohini TPT> Sv. Janez SK Pepninie in SK Lf^ce da že ''a^e« določijo naiboli zane-s!,;ve '"'anc da bodo to za "as velevažno slp*V nrevreU in točno vodili.
K"oTi-'no ane'ira uprava p^dcaveza na vse e ': n-:m da prirer1'v> v svo^-Vi krof-h Vnko T>r:~ed:ipv katere čt^H r>r«v.-'+f>k nai žejo pod^aveznemu b^ciniku. — GZSP
S-iT/hono nV>i{ivP I MO
p. o. dn. ?£> oktobra 1932) Navzoči gg.: Stanke, rav. šetina, Novak, Zvpanc, Petrič. šetina R., Grošelj, Anko, Biumen.
V nedeljo 30. oktobra se določijo naslednje prvenstvene tekme:
Ljubljana igrišče SK Ilirije ob 13.30 NSK Sparta : SK Reka, ob 15.15 druga kvalifikacijska tekma TSK Slovan : SK Celjf. Službujoči odbornik g. Logar. Vsak k:~:b mora postaviti tri reditelje. Marib r Igrišče ISSK Maribora ob 15. SK železničar : ISSK Maribor. Dovoli se predtek-ma. Službujoči odbornik g. Kemeny. Do-r- : ne ob 10. druga kvalifikacijska tekma SK Ra.p d : čabevečki SK čakevac. Služ-ouioči o('bornik g. Fiseher. Trb vije igri-šie SK Amaterja ob 15.30 SK Dobrna : SK Amater. Dovoli se predtekma. Službujoči odbornik g Lunder. Hrastnik igrišče SK Hrastnika ob 15.30 SK Hrastnik : SK Trbovlje. Dovoli se predtekma. Službujoči r :!"•:> r.: '- g. Do'anc. Zag rje Igrišče SK Zagorja ob 15 30 SK Zagorje : SK Retje.
5e predtekma. Službujoči odbornik g. Lipovsek
O 'obrita se poskusni tekmi Gradjanske-mu SK čakovac, in sicer 30. oktobra s Pustskovečkim SK na igrišču čakoveč-ke^ra SK v Čakovcu in 6 novempra z RS K Svrbcdo. Varaždin v Varaždinu.
Na prošnjo SZNS v Ljubljani za polaganje sodniških izpitov' se določijo v nedelj- 30 oktobra na igrišču SK Ilirije tale moštva: b S 30 SK Svoboda II. : ŽSK Hermes II. in ob 10. SK Ilirija II. : SK Grafika II. — Tajnik II.
Službeno OZDS pri LNP. V Ljubljani na igrišču Ilirije ob 13 45 šnarta :Reka. prvenstvena, g Ramovš; ob 15 15 Slovan: Celje, kvalifikacijska, g. Pevalek; v Mariboru na igrišču Maribora ob 10. Rapid: čako ce, delegira OZDS pri JNS. rezerva g. Deržaj: ob 14.15 železničar:Maribor, delegira OZDS pri JNS rezerva g. Deržaj. v čakovcu SK Gradianski:Pustakovečki, f skusna, na igrišču ČSK, s di g. Oberlin-tner iz Kotoribe. katerega nai SK Gradian-ski direktno obvesti o uri pričetka tekme: v Trbovljah na igrišču Amaterja ob 15.30 Amater:Doberna, g. Mahkovec: v Hrastniku na igrišču Hrastnika ob 15.30 Hrast-n'V::Tibovlie, g. Vidic: v Zagoriu na igri-šr-u Zagorja ob 15 30 Zagorje :Retje, gosp. Zuoan
Službeno iz Sekcije ZNS Teoretični izpiti za podsavezni nogometne sodnike se vršijo v Liub^ani v damski sobi kavarne Emona v sobeto 29. t. m ob 19. za te-le
kandidate: GottwakI Rihard, Smogavec Stanko inž. Skok Stanko, prof. Stražar Kmrad, Muller Franc, Martelanc Miro, Jančigaj Mirko; ob 20. Mandič Slavko, Hobacher Valter, Jenko Jože, Galič Alojz, Kušar Janez; cb 21.: Mrdjen Viljem, Puše-njak Vladimir, Groznik Ludvik, Kosirnik Mirko, Pfunder Viljem. Praktični izpiti se vršijo za vse zgoraj navedene kandidate v nedeljo 30 t. m. ob 9. uri dopoldne na igrišču Tiirije. — Tainik.
Službene objave LHP. (Seja u. o. dne 26. oktobra.) Naknadno se vzame na znanje prijava Atene za prv. tekmo Atena : Ilirija. Za začasne člane ee sprejeme jo SK Ptuj, Ptuj, SK Bratstvo, Jesenice in SK Korotan, Kranj. Ker je SK Bratstvo zadostilo vsem predpisom JHS za sprejem novih članov, se predloži savezu z*a sprejem v redno članstvo JHS. Ostala dva kluba morata odigrati predpisane poskusne tekme. SK Ko-rotanu se določi prva poskusna tekma v nedeljo 30. t. m. proti SK Iliriji (sodnik g. Bal tesar). Ker je TKD Atena nastopila v vseh pokaViih tekmah z neverificLrano igral; ko Šmuc Nano. se anulirajo verifikacije vseh njenih tekem in ee te tekme ponov-no verificirajo z rezultatom 0:6 za nasprotni klub. V poštev pridejo te-lc tekme: Atena : Ilirija, 12. junija, Atena : Borec, 3. julija. Atena : Bratstvo. 10. julija, Atena : Tržič, 17. julija, Atena : Ili rija, 11. avgusta. Tabela pokalnega turnirja ee spremeni zaradi te= ga in se glasi sedaj: 1. Ilirija. 2. Borec, 3. Bratstvo. 4. Svoboda- 5. Atena in 6. Tržič. Zaradi nastopa Atene z neverifiotrano igralko na 5 javnih tekmah in zaradi odigran ja javne tekme z nesaveznim klubom S. O. Borec na Jesenicah brez dovoljenja podsaveza se kaznuje Atena po paragrafu 47 kaz. prav. v zvezi s paragrafom 1 obč. prav. JHS z enomesečno zabrano igre. Klubi, člani podsaveza se orozarjajo. da do 26, novembra ne smejo igrati s TKD Atcno. Eventuelnc prvenstvene tekme, katere bi morala Atena odigrati v tem času se verificirajo z rezultatom 6:0 za njene nasprotnike.
Celjski nfgomet v nedeljo. Na športnem igrišču pri »Skalni kleti« se bo pričela v nedeljo 30. t. m. ob pol 11. dop ldne drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK Atletik in SK Jugoslavija, ob 15. pa med SK Laškim in SK Šoštanjem, če
bi bilo igrišče pri >Skalni kleti« morda
zaradi deževja nerabno, se bosta vršili tekmi na igrišču SK Olimpa v Sp. Hudinji.
Gradnja smučarske skakalnice pri Celju. Smučarski klub Celje gradi po zgledu drugih zimskosportnih središč nad vito go*p. Petrička v Lirah pri Celju veliko in moderne smučarko skakalnico, ki bo omogočala skc&e do višine 50 metrov. Pri delu je stalno zaposlenih osem delavcev. Poleg velike skakalnice bodo zgradili tudi roamišo, na kateri se bodo smučarji začetniki vadili v skakanju. Smuška skakalnica- ki bo otvor« jena v začetku februarja s tekmo domačih in inozemskih smučarjev, bo gotovo vel ka pridobitev za Celje kot zimskosportmo središče in bo gotovo mnogo pripomogla k razvoju smuškega športa v Celju in okolici.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes ob 1S_30 sestanek rezerve in juniorskega I. moštva v garderobi na igrišču; točno in vsi! Jutri od 15.30 dalje trening I. moštva ob vsakem vremenu. V nedeljo 30. t. m. igra B-moštvo na Jesenicah zbirališče ob 11.45 pred gorenjskim kolodvorom, juniorji II pa ob 10. dopoldne na Rakovniku z juniorji Korotana. Obe moštvi naj prevzameta opremo že v soboto, ker bo v nedeljo garderoba zaprta.
SK Ilirija, ^ežkoatletska sekcija za ro-koborbo ima drevi ob 19.30 zelo važen sestanek, zaradi dogovorjenega nastopa. Priti morajo: Stare, Tičar, Hinčik, Nace, Kneschaurek, Vodopija, Presetnik, Kuna_ ver, šolinc, Romanjuk, Vrečko, Abulnar, šmitek, Lode, Kušar, K;kalj, Ažman, Zad-nikar F., Petrovčič, Hugo, Matičič, Ovin I. in n., Ullsperger, Tomšič, Skrl, Kolar, Balentin, Novak, Smolinsky in vsi dosedaj prijavljeni atleti, za katere se bo pričel poseben trening Vsi drugi, ki se nameravajo prijaviti, naj se zglase na velesejmu
v	paviljonu vsak ponedeljek ,sredo in petek od 18.30 dalje pri g. Neredu.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Dre<
vi	od 16. naprej strogo obvezen trening za vse nogometaše. V nedeljo igra staro moštvo proti mlademu. Postava bo objavljena.
ŽSK Herme«. (Prireditveni odbor). Danes ob 20. kratka nujna seja odbora za proslavo otvoritve dirkališča. Na isto se vabijo gg. Lukežič, Maver, Hvala, Kosirnik, Pavlič, Krivic, Dolinar, Kos, Sterle, Erlih, Lozar Bari in gdč. Otrinova. Načelnik kolesarske sekcije naj prinese s seboj tehnične poročilo prireditve otvoritve dirkališča, g. Erlih pa obračun predproda-je vstopnic.
M življenja na deželi
Iz Novega mesta
n— Velika župna gasilska vaja v Šmihelu.
V nedeljo popoldne ee je vršila v Smihelu velika župna gasilska vaja pri kateri je sodelovalo pet gasilskih društev, in sicer novomeško, šm:he'skO' katnenško, prečansko in 6topiško. V akcitfo je bilo postavljenih pet brizgala, tri motorne in dve ročini. Po dobro sestavljenem načrtu, ki ga je izdelal agi'ni poveljnik novomeškega gasilnega uruštva g. Franc Reitz, je vaja v kateri je nastopilo 152 mož pod skupnim vodstvom /»Tienjsnega gospoda. uspela prav lepo. Vsafc posameznte je bil 'na svojem mestu. Vaja je poka:a!a. da so vrli gasilci kos svo« ji hudi in požrtvovalni nalogi. Po končani vaji, kateri je prisostvovalo poleg celotnega župnega odbora na stotine ljudi, je imel na gasilce lep nagovor župni načelnik g. Karel Jevšeek, ki je gasilce vzpodbujal k intenzivnejšemu delu,
2z Hrastnika
h— Redukcije rudarjev so tudi pri nas napovedane na isti način, kakor so se že izvršile v Zagorju. Iz »gospodarskih razlo« gov« bodo namreč reducirani starejši rudarji. očetje in redniki številnih družin, ocš, da so podjetju potrebni mlajši delavci, ki bodo nastanjeni v samskem domu kakor v kaki vojašnici in .ee bo tako prihranilo pri stanovanjih. Odpuščeni bodo starejši rudarji-ikopači sprejeti pa bodo samci-vo-/ači, ki iiipajo man;šo mezdo in se za nje tudi ne plačuje tolikih prispevkov v bolniško blagajno in pokojninski fond. Odpuščeni starejši rudarji bodo tudi v Hrastniku ostali brez vsake oskrbe, kajti podjetje jih ^natra za prestare, za manj zmožne- ne glede na to. da morajo biti za upokojitev po pravilih Bratovske skladnice 3tari najmanj 65 let in dela nezmožni najmanj za &6 odst.
h— Sokolsko društvo proslavi spomin na kumanovsko bitko drevi ob pol S. v Sokolskem domu.
h— Kino Narodni dom bo predvajal ju«
tri in v nedeljo film »Dve ljubezni«.
3z Slovenjgradca
eg— Kronika nesreč. Frančiški Ram?"tco-vi, 39-letni dninarici, je vrgel 19-letni Ivan Ramšak kamen v čelo in jo hudo ranil. — Gogelnik Drago, šolski upravitelj iz Brez-nega, se je z motorjem peljal v Dravograd in zaradi megle zavozil na kup kamenja. Pri padcu si je zlomil rebro. — Filit Janko, 24 'etni posestnikov sin s Tolstega vrha in 29-lctn.i mlinar ČresDik Luka sta se spopadla ter drug drugega z nožema hudo ranila. — Gorup Franc, delavec iz Hudega pota se je vračal v pozni noči domov. Zaradi . teme se je spodtaknil in tako nesrečno pa-
Potrta neizmerne žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem,
da mi je moj iskreno ljubljeni soprog, gospod
dol na sekiro, ki	jo je držal v roki. da si je roko popolnoma presekal. — Zor man Josip, knjigovodja	pri gozdni upravi v Gušta-nju. je na potu	v pisarno pade! tako ne» srečno, da si je zlomil levo nogo. — V9i ponesrečenci se	zdravijo v tukajšnji bolnici
Iz	Laškega
1— 20-letnico kumanovSke zmage je tudi Laštko lepo proslavilo. Vse mesto je bilo v zastavah, a na Orožmovem trgu se je vrš'l maniifestacijifci shod, na katerem je g. Ma-jer podal historijat osvobodilnih bojev. Shoda so se udeležila vsa laška društva, številno občinstvo in šolska mladina.
1— Pobalinstvo. Sluga tukajšnjega hotelirja g. Henkeja je imel na kegljišču shranjeno kolo, ki mu ga je nekdo Umakni! ter vrgel na železniški tir. Proti Rimskim toplicam vozeči nočni vlak je kolo zgrabil, ga vlekel kakih 350 metrov po tiru in ga naposled pred železniškim mostom zdro* bil. Orožnfcii so storilca izsledili.
Iz Ptuja
j— Da vi ca. ki se je pojavila v ptujskem okraju, je zahtevala mlado žrtev, 4 letno posestniško hčerko Struclovo Angelo od Sv. Vida pri Ptuju, ki je umrla v ptujski
bolnici.
j— V zapor ni hotel. Orožniki v Zavrču so dobili nalog, da privedejo v ptujske zapore de! avca Franca MeSka z Gorenjskega vrha. ki mora odsedeti 14 dni zapora. Ko sta prišla orožnika k Mešku in ga pozvala, da bi jima sledil, je izjavil, da ne pojde nikamor. Na ponoven poziv orožnikov je Meško zgrabil velik kuhinjski nož in začei z njim okoli sebe mahati, obenem pa je znklical orožnikom, naj se odstranita iz sobe. ker jih sicer pobije. Ker ni preostajalo drugo, sta morala orožnika naperiti nanj bajoneta. Možak se je nato vdal. Ko pa sta ga hotela ukleniti, je vzel v naročje svojo S letno hoenkico, češ, zdaj mi orožniki ničesar ne morejo Sele po velikem naporu so ga orožniki naposled uklenili ter odvedli v zapore. Mož se bo moral zdaj še zagovarjati zaradi nevarne erožnje urao-Dim osebam.
DOLENJSKE TOPLICE. Tudi
mi smo
proslavili 20-letnico bitke pri Kumanovem. Sokol je povabil na sodelovanje vsa tukajšnja društva in javne korporacij«. V soboto zvečer je bila v Toplicah slavnostna razsvetljava, pevski zbor pa je na Kopališkem trgu zapel več pesmi. V nedeljo po jutranji maši se je vršilo na trgu javno predavanje o pomenu Kumanovega za Jugoslo* vene. Predaval je šolski upravitelj in starosta Sokola br. Gregorc. — Preteklo ne-
Pomoč
v vseh zadevah nudi >Jutrov« mali oglasnik.
MALOTA
višfi častnik v pokoju ln akad. slikar
v Gradcu v sanatoriju Križnih sester nenadoma preminul.
Truplo se pripelje v Felden ob Vrbskem jezeru, kjer se bo vršil pogreb iz hiše žalosti vile »Malota« v nedeljo ob 3. popoldne na tamkajšnje pokopališče.
Maša zadušnica se bo brala dne 15. novembra v frančiškanski cerkvi ob 9. dop.
Ljubljana, dne 27. oktobra 1932.	12688
Medvik Malota - šare, žalujoča soproga
ki krepi io zdrav)
ŽELODEC
edini proizvajalec
'-OVRO SEBENIK Ljubljana VEL
■mmmšmmm
delio je povuLrfl župan g. Pečjak občinske odbornike iz Toplic k seji v zadevi vodovoda. Kljub vsem prošnjam in pritožbam poprava vodovoda še ni prišla z mrtve točke. Zdaj je župan doznal, da je bil že za leto 1931 določen znesek 45.000 Din ba-novinske podpore za popravo topliškega vodovoda in da ta podpora še ni bila nakazana, niti ni bila občina o njej obveščena. Zato je obČiPski odbor sklenil, da poseti g. bana deputacija, ki ga naprosi, da se določeni znesek občini nakaže. V prvi vrsti bi bilo potrebno napraviti v Podturnu, odkoder je i.apeljan topliški vodovod, nov jez. ki bi moral biti precej niže od sedanjega Ker so v Podturnu na mestu sedanjega jeza kraška tla, uhaja voda vod jčzom. ki je jez ne more zajeti in tako ostanejo Toplice brez vode, kar se zlasti dogaja ob času glavne sezone. Nujno je, da pregleda teren strokovnjak. Izvir v Podturnu je dovolj močan, ne le da bi oskrboval z vodo Toplice, temveč bi bilo možno v Potjturnu napraviti elektrarno za vso občino. Poleg novega jeza pa bo nujno treba položiti tudi nekaj novih cevi in po Toplicah postaviti nove pipe. ker so sedanje že skoro povsem nerabne. S tem bi prenehalo vse zabavljanje na vodovod in vodovodno doklado, ki jo morajo Topličani plačevati za vodo, ki je nimajo.
POLJČANE. Prva slana jc zalotila naš kraj pretekli torek. Lani smo imeli v tem času na Boču že prvi sneg — Pred dnevi se pri nas ustanovil športni klub »Boč« (SKB). Za predsednika eo člani izbrali Alfreda Generja, v ostalem odboru pa eo: Pristonik, Lušan, Žitnik, Franc Geuer in drugi. Igrišče jc začasno na Brajlihovem travniku za BreJnico. V nedeljo je bila nekaka oficijelna otvoritev z nogometno tekmo* na kateri so se spopadli naši z Pra-gerčani. Zmagal je SKB s 13 : '3. V pred-tekmi je zmagala tudi rezerva z 1 : 0. — Umrla sta te dr,i 60 letni Boštjanov Valand in 78 letna Sajkova Liza, oba e Stanovskega pri Poijčanah. Blag jima spomin!
Vič. Krajevna organizacija JRKD na Viču sklicuje za sobeto 29. t. m. ob 20. v dvorano Sokolskega doma na Glincah informativni sestanek svojih članov in somišljenikov. Na sestanku bodo poročali gg. narodni poslanci in funkcionarji bane vinske organizacije o važnih vprašanjih kakor o razdolžitvi kmetov, o ureditvi obrestne mere, o novem občinskem zakonu in o reformi samouprav. Na sestanku bo poročal tudi domači poslanec g. K o m a n in je zato dolžnost vseh članov ln somišljenikov, da se v čim večjem številu udeležijo sestanka, kjer bodo lahko povedali svoje želje ln prošnje g. narodnemu poslancu. Kakor je Vič 8. novembra lanskega leta pokazal, da stoji trdno ln zvesto v Jugoslovenskem taboru, tako mora tudi v soboto pokazati, da ta ideja živi še naprej in da makdušnežev ni v viški občini. Torej vsi Vičani v soboto na sestanek v Sokolski dom!
Radio
Izvleček iz programov
Petek, 28 oktobra,
LJUBLJANA 11.05: Šolska ura: Učimo se varčevati (L. Zupane). — 12.15: Plošče.
—	12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. _ 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Primorski kras. — 19: Francoščina. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Proslava obletnice češkega osvobojenja (prenoe iz Uniona). — 22.15: Čas, poročila.
Sobota, 29. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, — 17: Salonski kvintet. — 18: Gimnastične vaje. — 18.30: Angleščina. — 19.30: Planine in planinci. — 20: Plošče. — 20.30: Moški zbor glasbenega društva »Sloga«. — 21.15: Ci-traški trio krožka »Vesne«. — 21.45: Slovenska glasba (salonski kvintet). — 22.30: Čas, poročila.
BEGRAD 12.05: Radio - orkester. — 17: Lahka godba. — 20: Prenos iz Zagreba. — Godba za ples. - ZAGREB 12.30: Plošča.
—	17: Lahka godba. — 20: Prenos opere iz gledališča. — PRAGA 19-20: Godba na pihala, — 20.20: \Valtnerjev večer. — 21.20: Orkester. — 22.20: Mešan program. — BRNO 19.20: Program kakor v Pragi. --VARŠAVA 20: Orkestralen in pevski kno-cert- — 22.05: Chopinove klavirske skladbe. — Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert orkestra. — 15.15: Sonata za rog in klavir. — 16.45: Komorna glasba za mandoline. — 17.55: Lahka godba. — 19.35; Barska muzika. _ 20.15: Zgodba o zlatu.
—	22.30: Orkester. _ BERLIN 20: Simfoničen koncert. — 21.15: Zabaven program-
—	Plesna glasba. — KONIGSBERG 20.05: Mešan program- — Plesna glasba. — MOHL-ACKER 20: Bruchov »Frithjpf«, za moški zbor soliste in orkester. — 20.50: Zabaven večer. — 22.45: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17: Ciganska godba. — 19.45: Straussov večer. — Lahka glasba. — RIM 17.30: Plesna glasba- — 20.45: Operni večer.
Oskrbovane planinske koče
Ljubljana. 27. oktobra.
SPD sporoča, da so odprte in oskrbovane sledeče planinske koče in domovi:
V	Triglavskem pogorju. Erjavčeva koča na Vršiču je odprta ob sobotah in nedeljah, dnevom pred praznikom in na praznik do vštevši 1. novembra t 1. Kdor želi kočo posetiti med tednom naj se zglasi pri g. Julki Pečarjevi v Kranjski gori.
Za Aljažev dom v Vratih velja isto kot za Erjavčevo kočo. Med tednom je turistom na razpolago stara Aljaževa koča, ki je stalno otvorjena toda neoskrbovana.
Triglavski dom na Kredarici je zaprt. Za poset se je oglasiti pri oskrbniku g. Francu Šestu v Srednji vasi v Bohinju.
Koča pri Triglavskih jezerih bo odprta od 29. oktobra do 2. novembra t. I 'c-. e.-oskrt>ovana, to pa samo v slučaju lepega vremena.
Malnarjeva koča pod Črno prstjo je odprta in oskrbovana do 1. novembra t. 1. Orožnova koča pod Črno prstjo je odprta in oskrbovana le ob sobotah in nedeljah, n? dan pred praznikom in na nraznik, to samo v slučaju lepega Vremena. Kdor bi se ''.otel sicer ooslužiti koče, naj se zglasi pri oskrbnici g. Ivanki Smukavčevi v Bohinjski Bistrici št. 15.
Staničeva koča, Aleksandrov dom m Vodnikova koča so zaprte.
V	Karavankah. Za Kadilnikovo kočo in Spodnjo kočo na Golici, velja isto kot za Erjavčevo kočo. Radi poseta med tednom se je zglasiti pri oskrbnici g. C. Deroič, Sv. Križ-Planina nad Jesenicami.
V	Kamniških planinah. Dom v Kamniški Bistrici, dom na Krvavcu in koča na Velika Planini so vse leto oskrbovani.
Cojzova koča na Kokršikem sedlu m Kamniška koča na Kamniškem sedlu sta za-p-" Kdor jih želi posetiti naj se zglasi pri oskrbniku doma v Kamniški Bistrici.
Češka in Krekova koča sta zaprti.
Vse leto sta odprta in oskrbovana hotela Zlatoro-g in Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. — Ostale koče so oskrbovane le za silo.
Podružnica SPD v Celju sporoča, da so odprte sledeče koče: Piskernikova in Tiller-jeva koča v Logarski dolini, Mozirska koča na Mozirski planini in Celjska koča v Celjskem pogorju. — Kocbekov dom na Koro-šici in Frischaufov dom na Okrešlju sta zaprta.
Podružnica SPD v R;vJo\'ljici sporoča, da je Vilfanova koča na Begunjščici odprta in oskrbovana le ob nedeljah dokler bo lepo vreme.
Podružnica SPD v Kranju naznanja, da je Valvazorjeva koča stalno odprta in oskrbovana. Glede ključev za Prešernovo kočo se je oglasiti pri oskrbnici Valvazor-jeve koče.
Mežiška podružnica SPD ssporoča, da je Uletova koča na Peci oskrbovana ob sobotah in nedeljah do 1. decembra t. 1„ če bodo dospele prijave. — Čim bodo snežne razmere na Peci za smučanje ugodne, bo koča stalno oskrbovana celo zimo. V koči je nameščenih za zimske posetnike 44 postelj ▼ kurjenih sobah.
Podružnica SPD v Škof ji Loki naznanja, da je koča na Ljubniku odprta in oskrbovana vse leto. Pot je dobro markirana tako, da je dostop mogoč od vseh strani. Tura je zlasti priporočljiva v jesenskih dneh zaradi izredno lepega razgleda.
Upravni odbor SPD na Boču sporoča, da bo restavracija na Boču tudi letošnjo zimo odprta in oskrbovana.
Podružnica SPD v Bohinju sporoča, da je koča pod Bogatinom zaprta. Kdor jo želi posetiti naj se zglasi pri g. Hodniku, gostilničarju v Bohinju.
Podružnica SPD v Trbovljah javlja, da je dom na Mrzlici odprt in oskrbovan vse leto.
Podružnica SPD v Črnomlju naznanja, da je Planinski dom na Mirni gori vedno odprt in oskrbovan.
Podružnica SPD v Tržiču naznanja, da je planinski dom na Kofcah stalno odprt in oskrbovan. Dostop je od vseh strani prav lahko mogoč. Tura na Kofce je posebno ▼ jesenskem času silno hvaležna.
Smučarska koča na Zelenici je prav tako stalno oskrbovana. Zavetišče pri Sv. Ani pa bo odprto v najkrajšem času. Okrepčevalnica na Ljubelu je zaprta, ker je turi-stovski promet radi pozne jeseni prenehal.
Pozor, gostilničarji, restavraterji!
Bermet vino črnino Iz Fruške gore nudi B. Marlnkov, Sremski Karlovci, Fruška gora, v sodih od 50 litrov naprej. To najboljše zdravilno vino je edinstveno na svetu. Odlikovano s prvimi nagradami. Brez Bermet vina Vaša gostilna ne bo napredovala. — Zahtevajte ponudbe od B. Marinkova, Sremski Karlovci, Fruška gora.	302
Občima Ljubljana Mestna [*.«grebm »v«>d
1UDOLF KRAŠOVEC naznanja v svojem in v imenu ostalega sorodstva žalostno vest, da je njegova srčno ljubljena žena, gospa
Ana Krašovec
roj« Furlan
v sredo, dne 26. t. m. po kratki bolezni, boguvdano preminila.
Truplo blagopokojnice smo prepeljali iz Leonišča v četrtek 27. t m. v št Vid pri Stični, kjer se bo vršil pogreb v soboto, dne 29. oktobra ob 10. uri dopoldne na farno pokopališče.
St. Vid prt Stični, dne 27. oktobra 1932.
12681
IVUcbel Zevaco:
180
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
sne pameti ste, gospod.« je rekel z ledenim glasom.
»poeti
»A
bolje je pozno kakor nikoli.«
Neuvy je položil roko na ročnik svojega meča. Plemiči, ki so spremljali Epernona, so zahrumeli. Množica je spet zagnala svoje tuljenje. Strelci so se pripravljali za naskok, ne glede na Jehanovo grožnjo, ki J3 še vedno vihtil svojega velikana, obupno vreščečega na pomoč. Še trenutek, pa bi se bili vsi — plemiči, vojaki in vsa množica — vrgli na drzno dvojico.
»Da se mi nihče ne gane!« je kriknil Bearnec z zapovediročim glasom.
To je zadoščalo. Vsi so mahoma otrpnili na svojih mestih.
Na Pardaillanovo lice se je vrnil prejšnji pikri nasmeh.
Jehan, videč, da so bili strelci spet daleč od njega, je rahlo postavil velikana na tla in mu velel s čudovito mirnim, le za spoznanj? posmehljivim glasom:
»Pojdi, mali, m ne približaj se mi več. Saj vidiš, da ni zdravo.«
»Mali« si tega ni dal dvakrat reči. Odkuril jo je, kar so mu dale noge. ln toli smešno prestrašen je bil videti na svojem begu. da se je kralj nehote namuznil. Obenem se je pa ozrl na Jehana, ki je bil spet v kameniti negibnosti prekrižal roke, in z občudovanjem pomislil:
»Vraga, kake pesti!«
A dogodek jc bil tak, da ga je bilo treba takoj pojasniti. Veliki
profos je moral pri tej priči povedati, naj kaj je opiral svojo strašno
obtožbo.
Henrik je gospodovalno mahnil z roko. Vsi so odstopili, ne iz-vzemši vojvod Liancourtskega in Bellegardskega. Pred kraljem so ostali samo Pardaillan, Jehan Hrabri in Neuvy. Henrik je krenU proti kočiji in ga z migom roke povabil k sebi.
»Gospod«, mu je rekel z zlovoljnnn obrazom, »mi trije smo vsi vedeli, da bi bil skoraj postal žrtev zločinskega naklepa. A zato še ni bilo treba obesiti resnice na veliki zvon, kakor ste vi borili. Tem manj, ker je kralj razločno pokazal svojo voljo s tem, da je poudaril besedo: nezgoda.«
Z grozeče hladnim glasom je dodal:
»Vraga in še kaj, gospod, priznati je treba, da ste za velikega
profosa kaj malo oprezni in prevejani.«
»Sire,« je zajecljal Neuvy, »gorečnost me je zapeljala.« »Eh. gospod, gorečnost na nepravem mestu je enako vehk greh
kakor zanikarnost. Zapomnite si to!«
Poparjeni Neuvy se je v znak pokorščine nizko priklonil. A po sovražnem pogledu, s katerim ga je ošinil, je Jehan Hrabri uganil, da ie bil dobil v nlem neutolažljivega sovražnika.
Henrik, dasi nekoliko pomirjen, je nadaljeval z glasom, v katerem ie še zamolklo odmeval srd:
»Hoteli ste prijeti tega mladega človeka. Kaj mu očitate? Govorite brez ovinkov.«	.
Henrik ie nehote nastopal tako, da je bil videti naklonjen Jehanu. Vsaj Neuv.vju se je tako zdelo. Kot dober dvorjan bi se bil pri vsaki drugi priliki izvil s kakim praznim pojasnilom.
A vse to se ie vršilo vpričo Jehana. ki ga je imel v najboljši veri za nevarnega rokovnjača. Ponižanje, ki ga je bilo doletelo, se mu je zdelo neznosno. Hotel se je znesti, maščevati se za vsako ceno.
Zato se ie vzravnal m s trdim glasom in iskrečhni se očmi odvrni :
»Obtožujem ga poizkuSenega kraljemorstva in razzaijenja veličanstva! Obtožujem ga, da je hudobno stregel kralju po življenju s tem, da je z nekakšnim strupom napojil oves, ki je bil namenjen
njegovim konjem!«
»Lažeš!« je z grmečim glasom vzknknil Jehan Hrabri.
»Mladi mož,« je veličastno rekel Henrik, »vpričo kralja ne sme nihče govoriti, kdor nima dovoljenja.«
Jehan ie hotel nekaj odvrniti. Pardaillanov zgovorni pogled ;e dosegel, česar kraljevo povelje ni zmoglo, in mu zaprl usta. b^cci
pa Henrik takoj nadaljeval:	,
»Zato sem tu, da sodim vsakomur pravico, kakršna mu gre.«
Nato se ie obrnil k velikemu protosu in mirno pojasnil:
»Ta mladi človek je pravkar tvegal življenje, ko je neustrašno skočil pred moje splašene konje. S pomočjo tegale gospoda, viteza de Pardaillana, se mu je posrečilo, da jih je obrzdal, bamo njemu ln gospodu de Pardaillanu sem dolžnik, da sem še ziv. \ se to vam je bilo neznano, gospod veliki profos, drugače ne bi bili izreki ta*e obtožbe.«
Glas mu je postajal čedalje živahnejši;
»Neznano vam je tudi, da je v mani ko šestih tednih dvakrat malo manjkalo, da me niso umorili, in da me je rešila samo s<nta pomoč moža, ki ga obtožujete... Neznano vam je, kar on ti cm r o ve: da v mraku snuiejo mojo smrt in da se bo današnji .lakep kmalu ponovil, čeprav v drugačni obliki. Neznano vam je se marsikaj, kar bi moralo biti velikemu profosu znano! ln tako se res vprašujem, ali ne bi bilo bolje, da podelim vaše dostojanstvo temu mlademu človeku — zato, ker ve vse, česar vi ne veste, m aeia vse, kar bi bilo vaša dolžnost.«	_
Cen* malim oglasom
Zenitve in dopisovanja. vsaKo Oesetla Lhn L— ter enkratna pristojbina ia ii/ro rti t t* dajanje naslovu Din 5.—. Oglasi tr£ovskegb tn reklamnega enačaja vsak* beseda l.Hn /.—Po Din l.— ta besede ne izračunalo nadalje vsi oglasa <r> sp.niatc pod rubrike »Kam pa kanit. »Auto-motM ^Kapital« »V najem*. »Posest»I^nknlla, mSta novan tb odda« ».Sfro/j* »V red not eo. •Informacije«, »jŽivalim^ »Obrt<r ln o Lee <. ter p<x1 rubrikama •Trgovski potniki« in »7.aslu-rek«, če se t oglasom nudi zaslužek, oz:roma. če te išče potnika Kdor si pa pod tema rubrikama išče raslužka ali službe, plača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Dtn L— ta besedo. M taračuna enkratna pristojbina Dm 5.— ta iifro al) ta dajanje naslova. Vat ostali oglasi socialnega enačaja te računajo po 50 par ta vsako beteao Enkratna pristojbina ta htro ali za dajanje naslova pri oglasili, ki te taračuna jo po 50 par z a vsako
besedo, tnašs Din 3.—, NajmanfJi tnesek prt oglasih po 50 par ta besedo, fe Din 10.-^
irl oglasih po I Din ta besedo pa Din 15.—^ V ta pristojbine ta male oglase fe plačah prt predaji naročila, oziroma ftk vposlati e pt smo obenem t naročilom
K -1- *T išče otttST« potnika, plača ta v»ak® t>-> 50 (m' ; ta 'tajanje naslova »li /a šifro 3 Din — Kdor sprejem* potnike, pia-6a besedo po 1 Dtnj ia daanje na«!"« sli sa Šifro pa 5 Din. (&)
Agentie in sejmski prodajalci
dhebe visok zasiužek. Pot-fi-ikom ra 71.: h strok dober Tto~tra.nf.ki za-služi-k. Vprašanja na »Izvriz-Ijv"z«. Zagreb. Amruševa l'J II — poštamski prstana* br. i7S. Osebni pos-eti od Iti. do 17. ure vsak da«. 4iT>2--5
J Vsaka beseda 50 par; I f ta	aasiovs, ah [
I »a Sifr« r>« S Dia. fl) j
Brivskega
pomočnika
Brivski pomočnik
...vr>-;j.!. prvovrsten v p..-crrežit«'. jr< i.-i[ ii •>v in <inm. il.ib.-r oi:ii-t-r. dio-hi s-takio < u-žlio. Xasiov v oglasnem odd-effcu *Ju'i.ra«. 4J7i«-l
Ekspozitura
oaiguranja
za dravsko limiiif>>vlno> išče ^(^rMhoO^no. zmožno s-amn-š v •;'».> vi»Sčei organrlzacij« agenta, in eno pra-kvikan-n J|>. p"ci'Kialbe pfvd Šifro »Neodvfeiroertc na oglasni oddelek »Jutra«. 427:59-1
Ženski model
za slikanje ak"0'v. iščem. V.%>'r«v v oglasnem pil>1 < '.k. 11 -.ImU««. '	4i740-l
Do 200 Din
na d«.n zaslttžšte z laSfcoto — Pri-iln.o»t ima'm v.pePani zastopniki pri privatnikih. Pišite na og'asni oddelek >Jutra« pt'4 šifro ^Vendar enkrat«.	42745-1
rj
ao-i*w>fe T) r"-l (f'
r,ik">:	na Smar-
,ki ee.4ti -12. 4i714-l
Kuharica
samostojna. za	
j u,ho — Herrg	'haf tskochin
?.vf Za =.."/b.n	v pn.s red o-
r«'nici v Selen	burgovi ul.
It T'T. Brezi	i-selna de-
\!eta dobe pri	e.?;5če. Xa
- eča se >t »C	ospoftinjsika
iv-n: -."ni. a«.	4i713-l
Trg. pomočnika
l!\r
eira. z
..F1
'e-k-tr. pr-d-na.' se -o-.>kt:i.tt
m.> ta.-itsramje^o r Ljubljani. Xa-- ..v TT'>\"e Oglasna 0"i-:,i ek ».T:itrac.	42702-1
Oglasi trs. ziiaiaja po 1 Din b'-->*j|a; ia d» :ar>ie naslova a.'i ta Šifro ?! Din. — Opasti -'V';ilne'T3 - na 1*.a 'a t»a v^aka beseda 51 par; ta dajanje na.s'ov» alta Šifro pa 3 Din. '81
100 knjižnih nagrad
5:- že sii.-ai:. da ra:zpitu.je .: ;;ra va »Lrpa Vida« 100 brezplačniiib knjiišniih na-•rroii'i Xaroei.;p ui-st. da ne zamnulit. p V-'.k-c! Uprava Lepe Vide. Ljubljana Vil. Celcrška costa štev. 90/1.
427^1-S
Pult za trgovino
m<i!o rabljem, rz mecesmo-vega leta. 250 X 60 X 85 e-m. n;j"0^1.no proda Koče-var, Novi (Turjaški) trs
42751-6
j Vsaka beseda 50 par; f 5 ta daipnjo naslova a!' . j ta šifro pa 3 Din. (2) !
Plačilni natakar
e kavcijo, zmožeai 5 čve-tovinib j-eziiko-v in veeletni-nii spričevali želi menjati ?!užbo. Poiiudhe na podr. »Juitra« v ilaiibo.ru pod »Priljubljen«.	431C0-2
! V-«ika b«»e<la l Dinj t» dajanj« na.#!ov« ali | ta iifro pa 5 Din. (10)
Motorno kolo
b»'jže znaimike, dobro ohranjeno. rv»n 1 c;ms, kuipim proti ni.e.sečineraiu odipVači.lu. X> -v v og.aeiiem oid.'ielku »Jutra«.	42703-10
Avto
fkoraj no'V, petsedežna limuzina. naiprodaj. Naslov v oglasnem o4dclku Jutra 42550-10
Cilinder pokrov
za šeiStciliurdAnski Clvcmrn-'.e:. m.odel li92S kupim. Po-rrtidbe na oigiasni uildelek »Jatra« pt»d »AutiCib!!«..
42725-10
50.000 Din poFojila
ppoi.i šestkratni garanciji iščeim za dt bo fi mesecev. Ponudbe na oglasni od de-lek »Jutra« pod š.fro »Ga ran tii r :ui.o «. 42'i-O-1C
50.000 Din posojila
v gotovimi proti vknjižbi n« hiš«) v Ljubljani iščem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Hipoteka«
42627-1C
Vložno knjižico
Prve hrvatsko štedioniee aLi kakega drugega banč nesa zavoda kupim. Ponudbe na og'a?ni oddelek »Jiitra« pcwl »Do JO.iNVl«.
42570-16
Družabnika
z voeijim k-an>:'a'um. iš-čem
svrho razširjp mja dobro vpe.l xi.ne, stn-re šipec-t ri>ke trpi 1 v ime. Pi-m.-ne Toin-n-ille-na oglasni »idoleik Juitra Ih^-iI znav.k-o »Dru/a 'uk v -.
Prikrojevalca
za čevlje
k a vri je zmožnega, iščem za rak^;. — Pe-nu.dbe na nVi:. oddr-V-k »Jutra« pod značko »Res prvovrsten«.
42605-1
'Mizarski pomočnik
d-">ibro 'zurjen samec dohi s'užl>". Prednost i.ma va ro'e'n:b del in monta ?e Ponudbe na o^rla4. od di-'ek »Jutra« .pod zna-čko »Re< zmožen. 42568-1
Služkinjo
kš doib-r. pere in lika. po ovnoma t-iravo -pre;m-i-rn. pv>iplbe t na"aneno na v--i Ho 1<\sedan:'h služb T zahtevki na osrasn: odde lek »Jn-tra« pod »?pretna =,T1 wažna«	42510-1
USlaj^ trg. tna^aja 1 I>iD boseda; ta da janje naslova ali ca šifro 5 Din. — Oglasi »uc.talnega fnaAaia vsa ka bečieda 50 par? «a dajanj« (La^krva aii ra šifro 'pa 3 Din. (6)
Pletena garnitura
miza. kana>pe, 2 fotelja, novo. sa 8">0 Dan oapro-dai v sikladišč-ii Ramraiger 42712-6
Plinsko peč
fkaimin) i." Io. ugodno prodnim. Po:a.sn>i'a daje hiš-ny\a v Beeth.ovnovi ul. 6. priči i." ie.	42671-6
3 plinske peči
znamke »Prometheus«. d'0 biro ^hra-n:ene \a.koj usrod no prodam N^i^lov v ogl. -1.-1 dr'k n »Jutra«. £635-6
Ugiaa trg. ma6aja po 1 Din beseda; t® dajanj« nasitoma aii ta šifro 5 Dim. — Oglasi socialne^ ti!a^aja »sa ka beseda 50 par; u dajanj« da?.lova tii ia j šifro pa 8 Dio. (7)
Slamoreznico
ra-bljenio. v dobre,m stamjn kupim. Xasi'.ov pri podružnici »Juitra« v Celju.
48592-7
i V.saka t>e»e<la 1 Diin.
ta lajanj« naslova al! , ta Sifrr pa 5 Din. (16)
100.000 Din
kratkoročnega posojila iščem na prvomest.no v-kn.jii7.lio vile v Ljubljani Ponudbe na ne-a*, odd-ie-k »Jutra« pod šifro »Mari-ianc.	42919-16
Kasrrr Rsre Burroughs:
Tarzan, fera!| džungle
DRUGI
Jnnjem
. da ta Kt
n
| Dkm jf dajanj« ««<Un» aM j,
Mfr« pi I Dii (1»
(jostilno in trgovino
na deželi oddam v najem
s 1. ri.cveni brom, proti Di n 5000 kavcije. 1'isme.ne po-irudibe na naslov: Franc Dolničar, Ljubljana. Celovška c Li?ta 14. 42749-17
Vsaiia heserta 1 Din. >A dajanje naslova aH ta šifro pa 5 Di.n. (341
V ^a. k a he»«<la 1 Din; ca dajan}* naslov« aM sa fetra pa 6 Dm. (tf>)
Vilo
v LinM-ja.ni no Eriarvfevi cesti št. 12, eno nadstropno s 14 soba.mi centralno kur javo im pripadajočim 2000 m2 velikim vrtom takoj prodam. — lstotam prodam
nekaj stavb, oarcel
v izmeri po 840 m5, plač ljivo tudi s hrnmitnimi knji-■nmi! Ponudbe na o-pras. oddelek »Jutra« pod šifno J. T. 12«,	42413 :0
Posest vo prodam
Potreben kopita.! 60.CK10 Din. Xas'ov v oglasnem o-ddeliku »Jutra«. 425S5-2<i
Fige
v mestu po 5 Dim, 7.i»n«; mesta po Dim 3.50 kg nad« .Sej ver & Komu., Ljaiblja na, Gos-pos-vetska cesta 5.
4272<>-34
Gostilne, restavracije in gospodinje!
Krasne, sušene bosa.uske slive, h lastnega vrta po prav nizkih Cenah, tud' ma-ie količine d oba vi je D Sam.irdžič. Ljubljana Kra ija Potra trg štev. 8/1.
42012 34
Dijaške šobe
Stanovanie
sobe, kuhinje im priliklim oildam takoj. Ponudibe na oglas. oti«!elek »Jutra« pod zuačik« »Snažna stranka«.
4272B-21
Stanovanje v vili
blizm centra, ol »s to ječe iz 3 sob. kabineta, kuiiinje. kopalnice in prititlin. od da.m za lOOO Diin me^eino. Vselitev do 8. novembra. P0111ud.be na oglas, oddeiek »Jutra« pod značko »Lepe stanova njo«. _42734 ?!
Trisob. stanovanje
z v<em mo^iprniim komfor tom i.n pritiklinami, iw> im zračno, v novi h;ši sredi mesta oddam s 1. decembrom solidni stra-nki X«si«nv v oglasnem oddelku »Jutra«.	4Ž74.1--31
Stanovanja
Sobo v centru
s separatnim vbodom, od dam po smerni ceni. Na slo^ povt oglasni odde.ei »Jutra«.	42636 2»
Sostanovalca
sprejmeim evont. s hrano na Vodnikovi cesti št. 27 - Ljubljana VII. 42652 23
Glasbila
v sai a beseda SO par: n d«ianj« casla<ym aii za šifro 8 Din. (SS)
Vmka beseda I Din. sa dajanj*	tli
1» 4) tre p, 6 Dia (39)
Dijaka
s-preijmom po nizki ceni kot sostanoivaliea v zračno sobo na .Miklošičevi cesti št. 0/H, leve stopn j le e — desno.	42742-^'
Stanovanje
r
V«.fea bemda I Dta: m dajanj«
«a Ub« pa i Dn. (SI)
Gostilno
(Mam. Naisloiv v oddelku »Jutra«. 4:700-19
Dva loksla
zelo prime-na zc trgov, no aii pisarno v novi hi ši na vogala Resljeve ce ste in ?'omškove ulice tako' oddam. Poizve se isto tam.	42654 1P
Prostore
primerne za vi n.fVnč al; piisiarno. odidam v nipo-sredimi bl:->:mi kolodvora. Po.:ia.sini'la daje g. Pmitrieh. Koilcd^orska ulica 41.
427CC-I0
Stanovanje
5 sob (balkonska soba), s kotim.lnicrt) in pr-itiklinam.i. p' iipravno za ordinacije, v drugem nadslropjiu v centru m--sta oddaim v na.je.rn s 1. februarjem 1933. Xa-lov v oglasnem oddelku »Jutra«.	42551-31
Vmka
• OIm. m
Lep kratek klavir
ugodno prodam. Naslov ▼ o^la.srvem odd eilk u »Jutra« 42754 26
Dopisi
br7!!.!»», r<godma prilika, t trnoma ce:ia, Uporabno. Ugodna leg», Uradmik. Varorka gwp»i)anja. Varno Vestna učflteijica. Vinski potnik. Vitrajem, Vestem delavec, Vtstmost, Varno naložen k«pi<ai. Velik vrt .■»0.0(10 Din. Vepitje, Vest.r.a Vsaj 5000, Vila 191. V-i-'». Vrle, Veaiija. Zmerna cena, Za takoj. Zračno, Zve-č«r,	mlajša moč-
Zelo solidem. Zimska. Za november. Ta derember, Z navediho f«sve. aivlj^nje 500/0. 3510. 60.000 Din. 100.000, 1.120, «». 1«=8-44. 450.000, 100% dobiček 80.00 Dim, 53. 888, 366. 1899. 530. 15. okioiber, 3<*>
Živali
Vaaka . ■a da^aj* w% lUM t Um.
Stanovanje
sobe, k-uhimje im prit.ikli.ti išče v centra mesta »tran ka brea otrok. Ponudbe na oglasna oddel e>k Jatra pod šifro »Rede® plačnik« 43657 21/a
Sobo in kuhinjo
iščem v mestu. Ponudbe n3 og'iasmi oddelek Jutra pod 7.načko »Ln a o«eba«.
42744-21/a
Fnteligent "
48 let t-tar, zeii sposnaii inteligentno in sa-moetojno, ;!8—42 let staro vdovo ali gospodi fcno dobre duže. — Dopise n« ogiasirl oddelek »Jutra« pod šifro »Han«.
42733-24
Stanovanje
cmo- ali dTOS.o.bn.0, v sre dani mesta tečem za takoj aii pomneje. Oba ves dan odsotna. — Ponudbe pod šifro »Bre7. otrok« na ogl. oddeVk »Jutra«. 4i?756~-Hl/a
Čisto stanovanje
divo. ali trisobno išče z» takoj mirna tirič-lanska dnižin«. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Točen plačnik«.
12747-31/a
Sobe iiie
VmU beaeda M « m <tju j« »Mfen dl ■a *Ut* | Dm. (»*)
Vs-ika Oeseda 1 Di.n. ta dajanje naslova ali >.a šifro i« 5 Din. (331
Čebul
razpošilja najceneje šket. Stolimi-ptuj.	-tliOO-SS
Divji kostanj
kupi ekspirt.na tvrdika sip Kirbiš. Celje. 427.-
Jo-
Dvosob. stanovanie
oddami z novembrom ali di-cemiVirom. Xa>sIov ;>ove ■iglaisni oddelek »Jutra«.
42701-31
Stanovanje
sobe im kuhinje, v pod priitiič u takoj oddaim mirni stran.ki. — Vprašati v notarjevi ulici št. 40a/T.
4265S-21
Štirisob. stanovanje
v centru mesta takoi od dam ' Xas'oiv pove oglasni •Kldelek »Jutra«. 42590-21
Dvosob. stanovanie
leipo, fa.rketira.no, z elektriko. v d 1 uvodom, predsobo. kuhinjo in pritiklinami oddaim pod Roižnikom, Večna pot 9. 42721-21
Lepo stanovanje
sobo in kuhinje po zmerni ceni oddam v Stepamji vasi št. 112 — Kodel;m-o.
42752-21
Sobo
svetlo in suho. v bližini draimisk ega gledaiiišfa, aii na Mirju iščem s 1. nov. Ponudbo na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dri. uradinilkt.	42556-25/«
Sobo v centru
z za.jr-rkjum aii brez išče gospodična za čas od 3. novembra do 3. decembra. Poniudibe ra og'ni«. oddelek »Jutra« pod šifro »Primerna cena«.	427d0-23/a
Sobo odda
Vaaka bweda 60 par: aa dajanj« nuli 1» aH
*a tifr* | Dte. (2
Sostanovalko
sprejmem v zakurjeno sobo v centru mesta. Xaslov v ogl-asniim oddelku Juit-ra 42760-23
Separirano sobo
v bližini j>ešte takoij od d-am. Xasl»ov povo oglasni oddelek »Jut. a«. 4-2748-23
100.
Na dogovorjeno znamenje so možje planili iz zasede in zal uči ii svoja bojna kopja proti dvema slonoma, ki so u bili odbrali. Eden izmed njiju se je takoj zgrudil na tla. Drugi, ki je bil samo ranjen, je pa zatrobil od bolečine in se zapodil proti Buzulju, najbližjemu sovražniku. Tarzan je planil proti pobesnelemu slonu. Samo čudež je utegnil rešiti prijatelja.
Vence, šopke, krizanteme
dobite najcenejše in najlepše iz lastne vrtnarije v cvetličarni
orsi£a
Aleksandrova cesta, (palača Dunav) Miklošičeva cesta (poleg Uniona)
Kličite telefon 2489 ali 2341
Oglejte si lastno vrtnarijo na Vrtači 3
1266'
V oglasnem oddelku »Jutra«
Je dvigniU tledeča pisma;
Am-erikamec, Angleška kon-vorzaci.^a, Antutuiniu, Agi-l.en poottik, B. B., Brez posredovalca, Brezobrestno, Bloudiiiutka in br i.n etika. Čokolada, Center j80, Ctinter Črna, Čistoča, Cisto, Ced na »oba. Cista preteklost. Dobra metoda, Da-evai obračun, Dobra k-uliarica. Dobro »jtiuiraai, Dobra moč Deki«, Dober stroj, Dva cesarja, Dtaitiat, Dobička-Qoe.no, Dobra vagojite; j; ca. Do 40.000, Dobar okua Dobra shržba, Elegatitna soba. E/ksisteaca, Elektromotor, Flait, Ford, Frizerka. Gorenjska, Gimna zi-jski profesor, Gut, Gik, Gotovina 10.000. Goto\-ima Gotovi-tia taikoj, 6os[>odar, Goremjslko Itji Hreipene-nje 20C, HiSo. Hvaležna dolžini"'a, ImStrukcija, J-u-riet, Izvedbama, fovostiici ja, Jeam, Jee^n, Tivomrod na pri.l.?ka. Krojač - stroj, Kra.sna lega, Kavcija po ftriihna. Kovček, Kavv.ija, Kismnt, Klet, Komfort. Knjiga, Kuharica 200 Dim, Kom^nski, Lom-g^i-er, Lepo živi jem je. Lepa i«^ra. Lotpa boiiiočnc- st. Lokal. Lahko opravil«, Ljubljana Lepa soJ>a, Mirna in toč na stranka, Miren, Man dolima. Marljiva, Mlada laikomoa, Malo posestvo, MoJ a trgovina. M. B. 7. Marija. Mi.rem. Mirna stranka. Mili dom, Mlekar. ManVjniv. Mlajša., Navedba ceno, Xa trgu, Noravelle, Xova hiša, Nagrada. N_e daleč, od po^ta:e. Obrtn.i-ca. Obročno plači'«. Oskrba. Oddam tnidi vsako po-s-->bej. Osamljena 33. Organizator, Plačilo, Po.uk 32. Pouk, Pesa. Poštena, Per ko Marija, Premoženje, Po polinoma snažen. Po« t rež liiva, Prsiarelj, Poštem. Perje, Prašt(d!-'omi. Pri ljub ljem. Pl.sarne. Pridma. Prid na 97V>.. Po-sestvo. Plam.im-ka, Priima, Prvovrstni za-sd.irmiik za Zagreb. Pis<ir n :.šk a m«1, PriJožmost.. Po ceni. P.,t1»- ena. Rtfidi so-litive. R:i.bl'j eno dob.ro ohra-niono b^ig«, Ri-d.ka p™!' kn 4?. Stroga tai«nost. S kavcijo. Svivia, Svetei' lokal. So'idi"na moč. Samo Tto-ina 2SH. Rigueno. ?» m.o«toimo vo.lMu-o. Skupna »reča. Ramopromet, Sn li«Vva stm.n.ka. Stalno. f?o-lid.na piuižba. Solidifin. Sre-čom zakon 3»?. Strogo M
upro. Stgnr.u raslu-lek. Strogo so'Vl'n.0, Suho. Sredi m^ta Slttga. gtodi.!n5k 5*!iriel-aT>.ska. Šlager. ftoe cerija Špecerijska trgovina. ' S:via.niie. Točno plači-'io. Točna plačnic*. Ta ko=e.n;e p'ačilo. Trgovsko no-'bražen. Trgovska moč.
Top'a je^on. Ta.in<*t za
Vi rtičem«. TeHtmnVfl. Trgov akii pomvTČn1«!;. Taikoj" »lači'0. Takori. Trajna odi-"ost.. Traifil;«. Trafikant Tnjčt a.n«-k a di-ii^iima. To vrvmi a-vVi. T'.aimvaj. To? no p'ačam. Takoi. Točem. Takoj im re«no. Trgovska
Doberman
Ris-^okrvmo, lepo, »lad« psioo prodam. Naslov v ogiaanem oddelku »Jutra« -	43715-27
Informacije
V raka t>e«oda 1 Din; ia dajanj« naslova aH
ta iifro ra & Din. (»1)
Člane »Vzajemne pomoči«
ponosno opczatjamio, da se r.»jkaisn«\ie do kot;«' i oktobra zgiase pri »Solidar-nceti«, rc-g. p-»m«.žia bia-ga-jni v Ljut>ljam, Kolo dvorska ulica 8. v a vrbo nadai joftga UTJfO»i n j a pod izrednimi pogoji Za cr-ftmen odgovor zr.am ko aa 2 Dm. 4272T7-31
Draibe
V»aka 0f*ed» 1 Dui. aa dajanj« oaalova ali
ta Iifro pa 5 Di«. (32)
Sodna dražba
komploone opreme kamd-tt no tvornic« (stroji z« mlet je soli, sladkorja _ in di šav, za isdelovamje bon bimov) s« vnSi dn>e 5. no vembra t. 1. ob 13. uri na Rimski eesiBi št. f.'
10-32
V*ui DunU l Dui. i «a dajanj« mmoti ali ia tifro r» S Din. f29l
Pletilni stroj
St. a'36-40 rn 4/40-50 kupim Pli-trMu; e poreudbe s č«n«3 na naslov: Vidrih. Poijaaska 31. 1274G-29
Vsaka b«*e<ia 1 Din; ta dajanje naslera alf ta tifrs pa i Dvn. (37'
za pisarno, na prometni ulici mesta Ljubljane, IŠČEM, — Ponudbe pod navedbo cene na anon^no eks-pedicijo Hinko Sax. Maribor.
12664
Telefon 2059
PREMOG suha drva
POC.AČNIK
Bohoričeva alica <t. 6
Trboveljski
premog
■uiha drva. angleški koks
lobavlja na dorr-
Kurivo i z 0.2.
Dunajska c. Telef. 34—34 d
Plačilna natakarica bi PREVZELA
boljšo gostilno ali buSSet
na račun. — Cenjene ponudbe na MARTA ROMBO, Ljubljana, Cegnarjeva
ulica štev. 6.	12682
Dražba
Dno SI. oktobra t. T. ob 9. uri d-rupoldmo se vnši pri okraj. sodiSčo v Celju soba it. 4 dražba posestva vi. it. 54 k. o. Sv. Peter, obstoječega i* 'ope emo-nadftropne gos-poske hiše. rainih gospodarskih pošlo ;iij in tiovatne za izdelovanje olja z najmodernejšimi stroji. Vsa navedena poslopja stoje sredi va-«i Sv. Peter v Savinj. dolini tik ob drž. c«»ti Marabor Ljubljana, nedaleč od kolodvora. Taikoj ob hiši se nahaja 34 oralov prvo-vrtst.ne, aro-ndirane zemlje, velik in lepo urejeo vrt Z.I gočinrje ter dva velika sadovnjaka. Cernijlma vred-nost znaša Din 9;i2.999'40. na :-ma-nj->i pon-ud«i j« D^m 62 i.909'40, vadij pa Din 03.300.-.	42661-32;
IŠČEM dobro
pisarniško
mol
za ekspedicijo industrijskega podjetja na deželi. Biti mora zanesljiva, trezna oseba, zmožna samostojnega dopisovanja v slovenskem, hrvatskem in nemškem jeziku in po potrebi tudi za poset odjemalcev sposobna.
Ponudbe z navedbo sposobnosti in dosedanjega delovanja je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zanesljiv«.	12677
M
Ur%nari|a
,Pri belem medvedu"
se je preselila
v četrtek, dne 27. oktobra v
Ulico Pavla Radiča št. 6
(prej Duga ulica), ZAGREB
Velika izbira vseh vrst krznenih ogrinjal kakor tudi vsega ostalega krznenega blaga v prvovrstni izdelavi po najnovejši modi, zaradi preselitve po izredno nizkih cenah.	12659
Zahvala
Ob bridki izgubi naše nepozabne žene, hčerke, nečakinje, gospe
VANDE SEVER roj. MENCIN
katere telo se je zrušilo, da ji je duša zaživela nove boljše življenje, se iskreno zahvaljujemo gg. zdravnikom za njih trud v bolezni, It. ss. usmiljenkam za strežbo, gospodičnam uršulinskim učiteljiščnicam, ki so ji pele ob krsti, vsem, ki so jo spremljali na zadnji zemeljski poti in jo obsuli z rožami.
Največja hvala pa Vam, g. kanonik dr. Kimovec, ki ste v ponovnih obiskih, zlasti pa zadnjo uro, zasajali v Tvoje srce, predraga Vanda, vero, upanje in ljubezen božjo in zanetili hrepenenje po Jezusu, da so zadnji utripi Tvojega srca veljali samo Križanemu, katerega je Tvoja dreveneča roka vodila k mrzlim umirajočim ustnicam.
Maša zadušnica za pokoj njene duše bo 29. oktobra v uršulinski cerkvi ob 8.
Ljubljana, dne 27. oktobra 1932.	12687
SEVER — MENCIN — DOBERŠEK.
gllU It^lll jJllJMltlja..	'I-__---1---
-JUJfc Davom Havljen. Izdaja 2a fconzurcu >Jutra« kdoll Ribrnkai. Z* ^oOuo u^uo d. d. *ot usKaruarja Fram Jcrer**. Sa inaeraUil del je odgovor Aloj, Nova^ Val , Ljubljam