80 let
NOB  SLOVE
O    F
 1941 osvobod
194
5 itve
GLASILO ZZB ZA
VREDNOTE NOB SLOVENIJE
februar 2025 B E S E D A Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
KOLUMNA GEOPEDIJA RAZSTAVA UVODNIK
Vsak dan je 8. marec
litika velesil in njihovih globalnih 
korporacij. Neusmiljeno vsrkava in 
preoblikuje strankarsko politiko po 
svojih potrebah, napredovala pa je 
Jože Poglajen Partizanski spomeniki Feldspital in kapela do točke, ko ji je precej vseeno, ali to 
njeno politiko zvesto izvajajo osebe 
Pismo s politično Štajerski bermudski Javorca v hlačah ali v krilih in rdečih salo-
povratnico trikotniki narjih. To ne pomeni, da je močno 
slovenskega Krasa povečan delež žensk v parlamen-
STRAN 5 STRAN 7 STRAN 13 Sonja Lokar,  tih in vladah ostal čisto brez učin-
sociologinja in političarka ka ali da ženske nismo spremenile 
DOGODKI 80. obletnica zločina marsičesa v politiki, vendar tistega 
bistvenega doslej še nismo zmogle 
V nepredvidljivem svetu smo se spremeniti: da boj za dobiček vse 
Spomin na frankolovske žrtve znašli. Vsa težko priborjena pravila manjšega števila milijarderjev ne bi 
miroljubnega vedenja držav članic veljal več kakor zadovoljevanje naj-
OZN v mednarodni politiki po drugi nujnejših življenjskih potreb velike 
svetovni vojni so padla. večine ljudi.
Imperialistične vojne se začenja- Tu je temeljni vzrok za vzpon 
jo s potiskanjem žensk v kuhinjo, k radikalne desnice po Evropi. Do-
rojevanju vojakov in v pokorščino volj je, da samo pogledamo našo 
možu, avtoritarnemu voditelju in najbližjo soseščino: Meloni v Italiji, 
največkrat tudi kleru. Putin, Orban, Kickl v Avstriji, Orban na Mažar-
Trump so trije obrazi prenovljenega skem, Plenković na Hrvaškem. V 
kapitalističnega patriarhata. tem trenutku je 92 držav vpletenih v 
Brez AFŽ ženske ne bi imele 
lastne besede v narodnoosvobodil-
nem boju, in ker so bili časi hudi, je Dvanajsta ura bije, 
bila ta beseda dobrodošla in bila je skrajni čas je za 
slišana. Vse, kar smo dosegle v so- preseganje vsiljenih 
cializmu, izvira iz te skupne izkušnje 
svobodoljubnih žensk v AFŽ. delitev, za odpor 
Ženske socialistične Jugoslavije proti revščini, novi 
je drago stalo, da ob prvih večstran- oboroževalni tekmi, 
karskih volitvah v novonastalih dr- militarizaciji, mačizmu 
žavah nismo imele močnih neod-
visnih krovnih ženskih organizacij. in vojni. 
Slavnostna govornica v Grabnu na Stranicah je bila predsednica države Nataša Pirc Musar. Foto: Daniel Novakovič/STA Novo mirovno žensko gibanje, ki 
Predsednica Republike Slovenije ljena nedolžna življenja položila janstva, človečnosti in ozemeljske 
Nataša Pirc Musar se je v Grab- venec, v govoru pa je poudarila celovitosti še vedno umirajo šte- Ženske socialistične vojaške konflikte zunaj svojih meja, 
mrtvih v vojnih konfliktih je v zad-
nu na Stranicah pri Frankolovem predvsem sporočilo, da se iz zgo- vilne nedolžne žrtve. Mednaro- Jugoslavije je drago njem letu meritev (do aprila 2024) 
22. februarja udeležila žalne slo- dovine nismo dovolj naučili: »Zelo dna skupnost pa vse bolj postaja stalo, da ob prvih je bilo 162.000, večina jih je umr-
vesnosti v spomin na frankolo- me žalosti, da v trenutkih, kot je nemočna opazovalka držav, ki na-
vske žrtve ob 80. obletnici zločina današnji, ko stojimo ob grobovih mesto moči argumenta uporablja- večstrankarskih volitvah la v vojni v Ukrajini in na Bližnjem 
in konca druge svetovne vojne. žrtev zločina, ljudje še vedno ne jo argument moči.«   v novonastalih državah vzhodu; med mrtvimi prevladujejo 
ženske, otroci in starejši. Gospodar-
Predsednica je v spomin na izgub- živijo v miru. Ob teptanju dosto- NADALJEVANJE NA STRANI 2 nismo imele močnih ski učinek vojnega nasilja je dosegel 
neodvisnih krovnih 13 odstotkov svetovnega BDP, drža-
ženskih organizacij. ve članice EU se vse bolj uklanjajo 
AKTUALNO Fašizem Trumpovim zahtevam po večanju 
vložkov v oboroževanje. To nam 
pove vse. 
Kdo bi moral Italijane spomniti smo ga zgradile tik pred izbruhom Dvanajsta ura bije, skrajni čas je 
balkanskih vojn v devetdesetih letih, za preseganje vsiljenih delitev, za 
ni moglo preprečiti vojn in odtlej se odpor proti revščini, novi oborože-
na njihove zločine nad Slovenci? v glavnem in ne vedno uspešno bo- valni tekmi, militarizaciji, mačizmu 
rimo, da bi ohranile že doseženo. in vojni. Nujno potrebujemo novo 
Šele četrta svetovna konferenca slovensko, evropsko in globalno mi-
S fašizmom so se italijanski priti- politiki vedo, kdo je osvobodil Trst spremenil ogretega ozračja na dan OZN o ženskah v Pekingu leta 1995 rovno gibanje, sprožiti pa ga mora-
ski na pravice Slovencev močno nemškega jarma, ko Italijani nava- spomina, se je potrudila neznana je prvič izrecno spregovorila o na- mo ženske, preden bo prepozno: 
povečali, začeli pa so se že veliko jajo žrtve »jugoslovanskega komu- skrajna skupina, ki sebe podpisuje silju nad ženskami doma in v obo- prevzeti pobudo in skupaj z moškimi 
prej. Fojbe, izraz, ki ga poznamo nizma« v fojbah, nikoli ne navede- kot 161, kar naj bi pomenilo kratico roženih spopadih in dosegla, da je doseči, da se takoj ustavijo vse voj-
po zaslugi italijanskega spomina jo zaporedja dogodkov, ki so sledili AFA, gre menda za skrajno proti- posilstvo v povezavi z genocidom ne, da se začne popuščanje napeto-
na konec druge svetovne vojne na italijanski zasedbi slovenskega in fašistično levico. Ob vhodu na Ba- postalo zločin proti človeštvu. Še sti med globalnimi silami, da se do-
Primorskem in v Furlaniji. Za nas hrvaškega ozemlja po koncu prve zovski šoht so zapisali gesli »Trst mnogo dlje je trajalo, da je med- govori nov svetovni red, v katerem 
Slovence je to ponižujoč spomin, svetovne vojne leta 1918 in po pre- je naš« in »Smrt fašizmu, svobodo narodna velika politika doumela, lahko vsi narodi živijo kot suvereni, 
saj ob vseh tisočih žrtev pri osvo- jetju »nagrade«, ki jo je Kraljevina narodom«, kar kaže, da mazači ne da so ženske lahko odločilne pri ob spoštovanju nedeljivih človeko-
bajanju Primorske in Julijske kra- Italija dobila z Rapalsko pogodbo znajo slovenskega jezika. Kakor preprečevanju vojn, prenehanju vih pravic in z združenimi močmi 
jine Italijani štejejo za žrtve samo leta1920. Nagrada je bila nekaj sto koli, predsednica vlade Giorgia Me- vojn in v procesih graditve miru po premagujejo ekološki zlom, rastočo 
neznano število Italijanov, veči- tisoč Slovencev in Hrvatov skupaj loni, meni, da tako dejanje ne sme končanih vojnah. Toda mednaro- revščino večine in rastočo samovo-
noma civilistov, ki so jih ali naj bi z njihovim ozemljem –. srednjeve- ostati nekaznovano. Odlično izho- dna pomoč ženskim prizadevanjem ljo podivjanega zasebnega kapitala. 
jih pobila jugoslovanska vojska ali ška metoda (tudi srednjeveško so dišče za zasenčenje dogodka dveh za mir in spravo, enakost in demo- Nauki iz naše lastne zgodovine, 
slovenski partizani. Ni znano nji- vazalom podarjali ljudi in zemljo, mest, Nove Gorice in Gorice, kar kracijo je še vedno bolj na papirju narodnoosvobodilnega boja, AFŽ, 
hovo število, prav tako ne, koliko kjer so bivali). vsekakor ne prispeva k dialogu med kakor v dejanskosti. osamosvajanja, nenehnega, žilave-
od njih je bilo sodelavcev fašistov Da dogodek v Gorici in Novi Go- narodoma, ki si želita lepše priho- Resolucija VS OZN 1325 iz leta ga upora demokratičnih žensk in 
in nemških sil. Ob fojbah prezira- rici (evropska prestolnica kulture, dnosti – z razčiščeno preteklostjo. 2000 in globalna Agenda ženske, moških v Sloveniji proti vsaki avtok-
jo na tisoče padlih osvoboditeljev EPK) ne bi obrnil strani zgodovi- mir in varnost so imenitni, dobro raciji – vse to so bakle, ki nam lahko 
Trsta, neznano število žrtev nem- ne in postavil novih temeljev itali- Marijan Križman,  napisani dokumenti, toda sodobna svetijo pri hoji v trdi temi. 
ških okupacijskih enot. Slovenski jansko-slovenskih odnosov ali vsaj predsednik ZZB NOB Slovenije strankarska politika je postala po- Vsak dan je 8. marec! 
ZZB  
9 772463 821805
NIJE
2 februar 2025
NADALJEVANJE S STRANI 1 DOGODKI Sporna vsebina razstave DOGODKI MORS
Spomin na frankolovske žrtve Pismo predsednici  Pogodba o 
Evropskega parlamenta sofinanciranju    
Osem poslancev Evropskega parla- vega dostojanstva, medsebojno 
menta iz Slovenije in Hrvaške (Ma- razumevanje in sprava. Opozorili 
tjaž Nemec, Marjan Šarec, Vladimir so tudi, da razstava po njihovih 
Prebilič, Irena Joveva, Marko Veš- informacijah vključuje zemljevi-
ligaj, Gordan Bosanac, Biljana Bor- de, »ki bi lahko nakazovali na oze-
zan, Romana Jerković in Tonino Pi- meljske zahteve proti današnjima 
cula) so 31. januarja na predsedni- Sloveniji in Hrvaški«. Odprtja raz-
co Evropskega parlamenta Roberto stave pa sta se udeležila evrop-
Metsolo in kvestorja Evropskega ska poslanca iz Slovenije Branko 
Polaganje venca k spomeniku parlamenta Kosmo Zlatowskega Grims in Milan Zver (oba EPP/
Sto nedolžnih življenj je ugasnilo so si naši rojaki želeli in za kar so si naslovili odprto pismo zaradi raz- SDS). Slednji je imel ob odprtju Na Ministrstvu za obrambo so 24. 
za ceno enega, in to takrat, ko so prizadevali v svojih okoljih. stave o fojbah, katere organizator tudi nagovor. februarja minister za obrambo mag. 
se že kazali obeti konca grozot in Svoboda, mir, spoštovanje člo- je italijanski poslanec Stefano Ce- Italijanski predsednik Sergio Ma- Borut Sajovic in predstavniki nevla-
vnovičnega začetka težko pričako- vekovih pravic in svoboščin mo- vedagna (ECR). Razstavo so odprli ttarella je ob dnevu spomina na dnih organizacij, ki delujejo na po-
vane svobode. Njihova srca so se rajo ostati naše temeljne vrednote. 10. februarja v Evropskem parla- fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, dročju vojnih veteranov, slovesno 
ustavila, ko so več kot tisoč kilome- Preprosto nimamo druge izbire, mentu v Strasbourgu, ob robu fe- Reke in Dalmacije na slovesnosti v podpisali pogodbe o sofinanciranju 
trov stran potekali pogovori o kon- če želimo živeti v mirnem in ure- bruarskega plenarnega zasedanja. Rimu obsodil nasilje nad Italijani in dejavnosti nevladnih organizacij v 
cu trpljenja in vojne ter o povojni jenem svetu. Žrtve preteklih vojn Samo dan po odprtju je bila raz- ob tem poudaril tudi pomen pomi- javnem interesu na področju vojnih 
ureditvi sveta. so omogočile, da lahko živimo v stava o fojbah s svojo sporno vsebi- ritve in sprave. Pravosodni minister veteranov za leto 2025. Pogodbo je 
»V posebno čast mi je, da lahko lastni državi, v mirnem sobivanju s no deležna ogorčenja ne samo med Carlo Nordio pa je v Bazovici poleg v imenu ZZB NOB Slovenije pod-
z vami delim svoje misli in občute- svojimi sosedi prek državne meje, poslanci Evropskega parlamenta, obsodb totalitarizmov spregovoril pisal predsednik Marijan Križman.
nja ob 80. obletnici enega najhujših v regiji in širše. Slovenci smo se po- temveč tudi med strokovno javno- tudi o povezanosti s Slovenci.
nacističnih zločinov na slovenskih vezali vedno, ko je bilo to ključno stjo. Gre za neresničen in skrajno Naj spomnimo, da so nedavno S. B.
tleh. S frankolovskim zločinom so za naš obstoj. Znati moramo sode- škodljiv prikaz polpretekle zgodo- neznanci oskrunili območje spomi-
okupatorji grobo poteptali člove- lovati, odpuščati, živeti v sožitju ter vine Slovenije, Italije in Hrvaške v na v Bazovici, kjer so ob vhodu vanj 
kovo dostojanstvo ter grozovito poskrbeti, da se vojno gorje na na- času, ko so bile generacije rodov napisali »Trst je naš« in »Smrt fašiz-
posegli v življenje stotih družin in ših tleh nikoli več ne ponovi. Ver- po vsej Evropi deležne neizmerne mu svoboda narodom«. Incident je 
v prihodnji razvoj slovenskega na- jamem, da nam bo uspelo, ker nas bolečine, predvsem zaradi fašistič- obsodilo več italijanskih politikov, 
roda. Z izgubo stotih življenj so bili povezuje skupno prizadevanje – to nega režima. pa tudi stranka slovenske manjšine 
družinam in narodu odvzeti tudi je želja za boljšo prihodnost naših Po njihovem mnenju namreč ni v Italiji Slovenska skupnost (SSk) in 
njihovi upi, hrepenenja, sposobnos- otrok.« v skladu s temeljnimi vrednotami Društvo TIGR Primorske.
ti, pričakovanja, hotenja – vse, kar UPRS EU, kot so spoštovanje človeko- S. B.
DOGODKI Strasbourg
Razstava po italijanskem okusu
V Italiji je 10. februar, ko je Italija so italijanske oblasti ravnale na Pri- je bilo Jugoslaviji priključeno na vanski rešitvi naklonjeni Italijani so med partizani spreminjalo v držav-
leta 1947 podpisala mirovno po- morskem, kjer so od aprila 1941 do osnovi mirovne pogodbe iz leta razširitev jugoslovanskega vojaškega no nasilje.« (vir:https://www.gov.
godbo z zavezniškimi in pridruženi- septembra 1943 ubile več kot 800 1947 in Spomenice o soglasju nadzora z že osvobojenih partizan- si/assets/drzave/italija/Porocilo-
mi silami, od leta 2004 uzakonjen ljudi. Po kapitulaciji Italije in nem- (Londonskega memoranduma) iz skih območij nad celotno Julijsko kra- -SI-ITA-zgodovinsko-kulturne-ko-
kot dan spomina na žrtve fojb in ški okupaciji pa so obenem dobro leta 1954, ne pa zaradi nasilne in jino navdušeno pozdravili. Slovenci misije.pdf  )
eksodusa ter na druga kompleksna sodelovali tudi slovenski, hrvaški in torej nelegalne jugoslovanske pris- so doživeli dvojno osvoboditev: izpod Na panoju z naslovom Vloga 
dogajanja ob njeni vzhodni meji. italijanski partizani ter drugi proti- vojitve, kot je bila to Mussolinijeva nemške okupacije in izpod italijanske Tita in jugoslovanskega komu-
A fojbe so se dogajale septembra fašisti in med drugim skupaj umirali priključitev Ljubljanske pokrajine države. Hkrati pa so Italiji naklonje- nizma poudarjajo, da je za to, da 
1943 in maja 1945, eksodus Italija- v tržaški Rižarni. Toda o vsem tem maja 1941. ni prebivalci Julijske krajine doživljali bi anektiral Julijsko krajino, Istro 
nov iz Jugoslaviji priključenih oze- dogajanju na razstavi ne izvemo ni- Na panoju z naslovom Prispe- jugoslovansko zasedbo kot najtemač- in Dalmacijo, Titov režim izvajal 
melj pa je bil proces, ki je potekal česar, na tem ozemlju Slovenci in vek italijanskega odporništva v nejši trenutek v svoji zgodovini, tudi etnično čiščenje Italijanov, del 
več kot desetletje. Je pa 10. februar Hrvati ne obstajajo, samo bežno Julijski krajini poudarjajo, da so zato, ker jo je na Tržaškem, Goriškem tega pa so bile fojbe in deporta-
1947 dan, ko je Italija izgubila ve- kot neki Slovani. Prav tako ne naj- italijanski komunistični partizani in Koprskem spremljal val nasilja, ki cije. Če pustimo ob strani neve-
lik del ozemlja, ki ga je dobila kot demo besed fašizem, italijanski pogosto sodelovali z agresorji. Ni se je izražal v aretacijah več tisočev, po dnost piscev, da je bila Istra del 
plačilo za udeležbo v veliki vojni okupator ali pa nemški okupator. jasno, s katerimi – Nemci, Jugoslo- večini Italijanov, a tudi Slovencev, ki Julijske krajine in da je Italija z 
1914–1918. Pogodba je bila zadnje Prav je, da se spominjamo par- vani? so nasprotovali jugoslovanskemu ko- Rapalsko pogodbo leta 1920 od 
dejanje Italije kot fašistične države tizanskega nasilja septembra 1943 Na panoju z naslovom Oku- munističnemu političnemu načrtu del Dalmacije dobila samo mesto Za-
in agresorke v drugi svetovni vojni, in nasilja jugoslovanskih oblasti od pacija Trsta 1945 je navedeno, aretiranih je bil v presledkih izpuščen; dar, tako italijanski kot slovenski 
predstavniki katere so zagrešili šte- maja 1945 naprej, ubitih v fojbah in da so jugoslovanske enote 1. maja v stotinah naglo izvršenih obsodb žrtve in hrvaški zgodovinarji poudarja-
vilne vojne zločine ne samo v Jugo- umrlih v jugoslovanskih ujetniških 1945 vstopile v Trst in razglasi- so bile večinoma vržene v kraška bre- mo, da ni šlo za etnično čiščenje 
slaviji, ampak tudi na drugih okupi- taboriščih in zaporih, vseh, ki so za- le priključitev mesta Jugoslaviji. zna, imenovane fojbe; ter v deportaci- in da je dogajanje bilo veliko bolj 
ranih ozemljih, njihovi povzročitelji pustili svoje domove. A je pri tem Trditev o priključitvi ne drži. Ju- ji velikega števila vojakov in civilistov, kompleksno, kot je razvidno tudi 
pa niso bili nikoli kaznovani. treba to dogajanje prikazati v vsej goslovanske enote so takrat osvo- ki so deloma shirali ali bili ubiti med iz poročila zgodovinske komisije. 
Italijanski zakon št. 92/2004 to- njegovi kompleksnosti in obenem z bodile velik del Trsta, od koder se deportacijo, po zaporih in po tabori- Poleg tega je iz zbranih podat-
rej uzakonja tudi spomin na dru- verodostojnimi podatki, ki temelji- je umaknil nemški okupator, ki pa ščih za vojne ujetnike v raznih krajih kov o pogrešanih (ubitih v fojbah, 
go kompleksno dogajanje ob njeni jo na obsežnih raziskavah zgodovi- na tej razstavi, kot sem že omeni- Jugoslavije (med njimi je treba omeniti umrlih v zaporih, taboriščih…) 
vzhodni meji. Gre namreč za razna- narjev. la, ne obstaja. Naslednji dan so v Borovnico). razvidno, da niso bili samo Italija-
rodovanje slovenske (kar četrtina Tako na panoju z naslovom Trst prišle anglo-ameriške enote. Te dogodke je sprožilo ozračje ni, da med njimi ni otrok in je zelo 
slovenskega naroda je po Rapalski Pokol v fojbah: komunistični Prišlo je do dvojne zasedbe mesta, obračunavanja s fašističnim nasi- malo žensk. 
pogodbi živela v Italiji) in tudi hr- zločin nad Italijani lahko med so pa jugoslovanske oblasti izvajale ljem, a kot kaže, so večinoma iz- In za konec o tezi, kako je bilo 
vaške manjšine, ki sta bili vse od drugim preberemo, da je to bilo zasedbeno oblast do sklenitve be- hajali iz predhodnega načrta, v to dogajanje dolga leta zamolča-
italijanske zasedbe novembra 1918 eno od najbolj dramatičnih doga- ograjskega sporazuma z Anglo-A- katerega se je stekalo več silnic: no zaradi dolgotrajnega pogajanja 
izpostavljeni raznarodovanju, ki je, janj ne le v italijanski, ampak tudi meričani 9. junija 1945 oziroma 12. prizadevanje za odstranitev oseb o usodi Trsta in okolice ter moč-
potem ko so fašisti novembra 1922 v evropski zgodovini, in da je od junija, ko so se umaknile iz cone A in struktur, ki so bile tako ali dru- ne italijanske komunistične partije. 
prevzeli oblast, postopoma pre- septembra 1943 končalo v fojbah Julijske krajine in tudi iz Trsta. gače (tudi ne glede na osebno od- Naj spomnim, da je bila v Italiji vsa 
raslo v kulturni genocid. Vrh pa je 10.000 Italijanov, 300.000 pa jih Na panoju z naslovom Pokoli govornost) povezane s fašizmom, ta leta na oblasti Krščanska demo-
nasilje doseglo z napadom na Ju- je, ko so jugoslovanski komunisti leta 1945 med drugim piše, da je z nacistično nadoblastjo, s kola- kracija, KPI pa vse od leta 1947 
goslavijo aprila 1941 in italijansko osvojili to ozemlje, moralo zapu- šlo za nerazsodno nasilje nad ita- boracijo ter z italijansko državo in ne. Verjetno je molk v Italiji, ne pa 
okupacijo delov njenega ozemlja, stiti svoje domove. Številke glede lijanskimi prebivalci. Tisoči so bili prizadevanje za predhodno čistko tudi v obmejnih krajih, kjer je bilo 
nasiljem in zločini okupatorjev. umrlih v fojbah so močno pretira- aretirani, vrženi v fojbe, deportira- dejanskih, potencialnih ali pa samo to dogajanje v javnem mnenju ves 
Tako so italijanski okupatorji ne, mnogi v Italiji vanje štejejo tudi ni. Šlo naj bi za načrtno nasilje, ki domnevnih nasprotnikov komu- čas prisotno, pripisati neformalne-
samo v slovenski Ljubljanski pok- padle italijanske vojake in druge. ni prizaneslo nikomur, tudi italijan- nističnega režima in priključitve mu dogovoru o medsebojnem mol-
rajini od aprila 1941 do septembra Ezuli (bolj verjetno je njihovo števi- skim partizanom ne. Julijske krajine k novi Jugoslaviji. ku, na eni strani o fojbah, na drugi 
1943 ubili več kot 4000 ljudi, več ti- lo med dvesto in dvesto petdeset ti- Naj tu navedemo oceno tega do- Začetni sunek je sprožilo revoluci- o nekaznovanju italijanskih vojnih 
soč je bilo izgnanih v koncentracij- soč, tudi med njimi je nekaj Sloven- gajanja v poročilu slovensko-itali- onarno gibanje, ki se je spreminja- zločincev.
ska taborišča, največ na Rab, pož- cev in Hrvatov) pa so odšli (mnogi janske zgodovinske komisije iz leta lo v politično vladavino in je naboj 
gane so bile številne vasi. Podobno so bili v to prisiljeni) z ozemlja, ki 2000: »Večina Slovencev in jugoslo- narodne in ideološke nestrpnosti Nevenka Troha
februar 2025 3
DOGODKI Gimnazija Kranj
In memoriam, slovenske žrtve holokavsta
Predsednik vlade Robert Golob se po delovnih, prevzgojnih, koncen- Aljoša Brlogar. Pojasnil je, da sta 
je na Gimnaziji Kranj 22. januarja tracijskih taboriščih po vsej Evropi zgodbi Žmavca in Gune povezani 
udeležil slovesnosti ob 80. obletni- je eno najtemnejših poglavij zgodo- tudi s samo kranjsko gimnazijo. V 
ci osvoboditve Auschwitza z nas- vine. In čeprav od osvoboditve ta- njeni stavbi, kjer je deloval center 
lovom »In memoriam, slovenske borišč mineva 80 let, nam pogledi za sprejem izgnanih in izseljenih, 
žrtve holokavsta«. Na prireditvi je teh deklic in dečkov še danes se- sta namreč prenočila septembra 
bil tudi slavnostni govornik. Poleg gajo v srce in nam trkajo na vest. 1945, ko se je zadnja skupina ukra-
premierja je zbrane nagovoril tudi Predvsem pa se zrcalijo v pogledih denih otrok vračala domov.
prof. dr. Peter Vodopivec, izredni ranjenih, ukradenih in razseljenih Janez Žmavc in Vladimir Guna 
član SAZU in član Skupnosti inter- otrok v Ukrajini, Gazi in na drugih sta pripovedovala o svojih spomi-
nirancev Dachau. vojnih žariščih po vsem svetu. Ne- nih na tisto obdobje, ko so okupa-
Premier se je v nagovoru najprej nehno moramo imeti v mislih dve torji otroke v Celju avgusta 1942 
zahvalil vsem, ki ohranjajo spomin besedi – nikoli več! nasilno odvzeli staršem in jih odpe-
na grozote. »V življenju in na svetu »Tudi danes ne dela za mir in ne ljali v Nemčijo, kjer so jih v otroških 
ni hujšega kot to, da so otroci loče- dela za prihodnost tisti, ki razpihu- taboriščih in zavodih hoteli prev-
ni od svojih staršev. Trpljenje otrok je sovraštvo. Ki nas prepričuje, da zgojiti in ponemčiti. Starše so od-
peljali v Auschwitz in marsikateri 
od njih ni preživel vojne, preživela 
pa je velika večina ukradenih otrok. 
Kot je pojasnil Žmavc, jih je od oko-
Osrednja gosta prireditve, ki je bila posvečena tudi mednarodnemu dnevu spomina na li 650 umrlo pet.
holokavst, sta bila ukradena otroka Janez Žmavc (desno) in Vladimir Guna (levo). Pred slovesnostjo so v Gimnaziji 
Kranj odprli reportažno razstavo o 
se moramo ljudi samo zato, ker so Želim vam poguma, da bi tako pri- Auschwitzu – pisma, ki so nastala 
drugačni od nas, bati. Ki si nabira hodnost zase pomagali graditi. Naši pod peresi dijakov kranjske gimna-
moč tako, da zmerja, ponižuje in iz- današnji častni gostje naj bodo vam zije, ki že 14 let obiskujejo Auschwi-
ključuje druge,« je povedal premier. in vsem nam navdih.« tz, celjski Muzej novejše zgodovine 
Dijakinjam in dijakom je zaže- Dijakinje in dijaki so se na prire- pa je z razstavo o ukradenih otrocih 
lel, da bi odraščali v družbi, kjer bi ditvi pogovarjali z ukradenima ot- osvetlil to temno plat zgodovine. 
lahko sprejemali. »Najprej sebe – v rokoma Janezom Žmavcem in Prireditev so organizirali dijaki Gi-
vsej svoji polnosti in edinstvenosti. Vladimirjem Guno. Da so zgod- mnazije Kranj in Društvo taborišč-
Da bi lahko razvili in živeli svojo be preživelih, ki so jim prisluhnili na nikov – ukradenih otrok. Srečanja 
identiteto svobodno. Se oblačili, kot prireditvi, opomnik za sedanjost in se je udeležila tudi delegacija ZZB 
si želite, poslušali glasbo, ki vam je prihodnost, v kateri sovražnost ne NOB Slovenije, ki jo je vodil pred-
všeč. Da bi lahko varno potovali po sme imeti svojega mesta, je prepri- sednik Marijan Križman. 
Predsednik Golob si je ogledal tudi razstavo o ukradenih otrocih. digitalnih svetovih in po planetu. čan tudi ravnatelj Gimnazije Kranj S. B., foto: Janez Alič
SPOROČILA Inštitut za novejšo zgodovino DOGODKI Protestni shod
Smrtne žrtve med prebivalstvom Gorica evropska  
na območju Slovenije prestolnica hinavščine
Ob 80. obletnici konca druge sve- območju današnje Republike Slo- Seznam žrtev druge svetovne 
tovne vojne je Inštitut za novej- venije. Baza vsebuje 25 kategorij vojne in povojnega nasilja ima po-
šo zgodovino na spletnem portalu podatkov o vsaki žrtvi, vključno z membno znanstveno in moralno-e-
Zgodovina Slovenije – SIstory ob- osebnimi podatki in podatki o da- tično vrednost. Po eni strani omo-
javil celotno zbirko raziskovalnih tumu in okoliščinah smrti. Informa- goča natančnejšo oceno števila voj-
podatkov Smrtne žrtve med prebi- cije so bile preverjene v različnih nih in povojnih izgub v Sloveniji, kar 
valstvom na območju Republike Slo- arhivskih in dokumentarnih virih. prispeva k razumevanju zgodovine. 
venije med drugo svetovno vojno in Podatki so razdeljeni tudi glede na Po drugi strani pa je cilj raziskoval-
neposredno po njej. To je sistemati- okupacijske pokrajine in status po- cev, da vsaki žrtvi »vrnejo« ime in 
čen popis več kot 100.000 oseb, ki sameznika med vojno. Tako baza jo iztrgajo iz anonimnosti zgodovi-
so med majem 1940 in januarjem vsebuje informacije o civilistih, ne. Objava zbirke v digitalni obliki 
1946 izgubile življenje zaradi vojne- med njimi so tudi sodelavci osvo- je pomemben korak k objektivnemu 
ga in povojnega nasilja ali posledic bodilnega gibanja, partizanih, va- in nepristranskemu raziskovanju 
vojne. S tem je raziskovalni projekt, ških stražah, domobrancih, pripa- druge svetovne vojne na Sloven-
ki se je začel leta 1997, dosegel po- dnikih nemških, italijanskih in dru- skem. To je prvi sistematični popis 
memben mejnik. gih okupacijskih enot ter o žrtvah, žrtev, ki temelji na zgodovinopisni 
Problematika smrtnih žrtev dru- ki so umrle po vojni zaradi revolu- in viktimološki metodi ter zajema Neformalno ustanovljeni odbor ita- upi, ki so bili zaživeli s Schengenom 
ge svetovne vojne je bila v sloven- cionarnega nasilja, delovanja ile- vse ne glede na pripadnost posame- lijanskih in slovenskih državljanov, leta 2004. Leto 2025 je leto, ki bi 
ski družbi prisotna že od konca galnih protijugoslovanskih enot in zni vojni strani. Z nadgradnjo zbir- večinoma sestavljen iz kulturnih de- nam lahko pustilo dediščino novih 
vojne. Povojne oblasti so zaradi posledic vojne. ke na portalu SIstory je slovenska lavcev in umetnikov, je 1. februarja in okrepljenih vezi. Je pa tudi leto, 
političnih ciljev objavljale močno V letu 2025 je zbirka doživela po- javnost dobila pomembno orodje pripravil protestni shod na Mestnem ko so žarometi in povečevalno stek-
napihnjene ocene števila žrtev, de- membno nadgradnjo, saj je zdaj v za poglobljeno raziskovanje vojne trgu v Gorici z naslovom: »Mussolini lo uperjeni v naše ozemlje: to je to-
janski seznam pa dolgo ni obstajal. celoti objavljena na spletnem por- zgodovine in njenih posledic. Hkra- ni moj someščan! – Gorica: evrop- rej največja priložnost, da povemo o 
Resne zgodovinske raziskave so talu SIstory (www.sistory.si), kjer ti pa ta projekt ponuja možnost, da ska prestolnica hinavščine«. hinavskem položaju in paradoksu, ki 
se začele v osemdesetih letih 20. je dostopna tako strokovni kot tudi tudi prihodnje generacije nadaljuje- Občina Gorica je konec leta 2024 je nastal. Nekateri goriški opozicijski 
stoletja, ko so demografske študije laični javnosti. Uporabniki lahko jo delo in prispevajo k ohranjanju spet imela priložnost, da ime Benita svetniki so na to stanje že opozorili. 
pokazale, da je bilo vojnih žrtev v podatke ne le pregledujejo, temveč zgodovinskega spomina. Mussolinija črta s seznama častnih Združenja so se odločno odzvala na 
Jugoslaviji znatno manj od prvot- jih tudi dopolnjujejo z lastnimi pre- Bralce vabimo k aktivnemu sode- občanov mesta. Vendar se je odlo- demonstracijah, ki jih je 18. januarja 
no navajanih 1.700.000. V Sloveniji verjenimi informacijami. Ključna lovanju pri dopolnjevanju baze in čila, da ga obdrži na tem seznamu, lani organiziral ANPI. Zdaj poskuša-
se je projekt sistematičnega popisa novost nadgradnje je koncept ob- tako s preverjenimi informacijami čeprav na našem ozemlju pred- jo še meščani, ki jih ni sram poveda-
žrtev začel leta 1997 v okviru In- čanske znanosti, ki omogoča sode- o posameznikih, ki jih baza zaje- stavlja simbol nasilnega zatiranja ti, da »Mussolini ni moj someščan«! 
štituta za novejšo zgodovino. Prva lovanje širše javnosti pri izboljšanju ma, ali podatki o žrtvah, ki še niso slovanskih kultur. Zdi se nam sra- Sprožili so tudi zbiranje podpisov, 
faza raziskave je vključevala pre- natančnosti in dopolnjenosti baze vključene, prispevate k natančnej- motno in skrajno hinavsko vztrajati s katerimi so lahko meščani Gorice 
gled literature, časopisov, arhivskih podatkov. Z vzpostavljanjem vzpo- ši in popolnejši sliki zgodovine. pri obrambi imena Mussolini tudi izjavili, da se želijo, čeprav simbo-
virov in dokumentarnega gradiva. redne lastne zbirke podatkov lahko Svoje prispevke lahko vnesete na v letu, ko je Nova Gorica evropska lično, odpovedati goriškemu »drža-
V naslednjih letih so raziskoval- raziskovalci, ljubiteljski zgodovinar- spletnem portalu SIstory. Lahko pa prestolnica kulture in je Gorico po- vljanstvu« saj ne želijo imeti ničesar 
ci zbrali in preverili podatke tudi ji in svojci žrtev soustvarjajo osnov- svoje podatke sporočite tajništvu vabila k uspešni skupni kandidaturi. skupnega z Mussolinijem. Podpiso-
v medvojnih in povojnih matičnih no raziskovalno zbirko in pomagajo Zveze združenj borcev za vrednote Poleg tega je občina Gorica na čelu vanje je bilo odprto tudi za državlja-
knjigah na upravnih enotah po vsej k popolnejšemu popisu vseh žrtev. NOB (tel. 01 434 44 19, 01 434 44 z županom Žiberno tudi letos spre- ne Evropske skupnosti, ki so se stri-
Sloveniji. Po letih intenzivnega dela Pri tem je pomembno tudi upošte- 20, info@zzb-nob.si). jela predstavnike Decima Mas, pri njali s to pobudo in jo želeli podpre-
je bil oblikovan prvi celovit seznam vanje preverljivih virov in standar- Povezava do zbirke: https://www. čemer se ni zmenila za nasprotova- ti, zbrane podpise pa so 8. februarja 
žrtev, ki zajema vse, ki so imeli v dov identifikacije, kot so uradni do- sistory.si/ww2 nja z različnih strani.  Leto 2025 je predali predsedniku Mattarelli.
času vojne rezidenčno pravico na kumenti in arhivski podatki. Tamara Logar leto, v katerem se lahko uresničijo S. B.
4 februar 2025
DOGODKI Prva ženska konferenca DOGODKI Senovo
Spomin na leto 1944 Prihod legendarne 
XIV. divizije
Podružnica Društva Dobrnič s Štja-
ka je v sodelovanju s sežansko ob-
čino in krajevno skupnostjo Štjak Letos mineva 80 let od prihoda le- in Boštjan Golob, predsednik Kra-
priredila tradicionalno proslavo v gendarne XIV. divizije, ki ga krajani jevnega odbora Združenja borcev 
obnavljajoči se stari šoli v Štjaku. in krajanke KS Senovo zaznamujejo za vrednote NOB Senovo.
Na njej so številni domačini, čla- s pohodom in drugimi prireditva- Skoraj 40 pohodnikov in poho-
ni veteranskih organizacij od blizu mi. Na Sedlarjevem je XIV. divizija dnic se je najprej zapeljalo do spo-
in daleč, predvsem pa ženske in v noči s 6. na 7. februar vstopila na menika na Sedlarjevem, nato še do 
dekleta počastili 81. obletnico 1. Štajersko, v noči z 9. na 10. februar izhodiščne točke v Lesičnem. Okoli 
pokrajinske konference Slovenske leta 1944 pa je napadla nemško po- 15 kilometrov so prehodili v dob-
protifašistične ženske zveze (SŽZ), stojanko na Senovem. rih petih urah, pot XlV. divizije jih 
ki j bila 2. in 3. februarja 1944. Zjutraj so se pohodniki zbrali pri je vodila čez Bohor do Senovega. 
Na prireditvi, ki jo je tudi le- spominskem obeležju XIV. divizije To je bil že šesti pohod po tej poti, 
tos povezovala Julija Južnič, sta na Senovem, kjer so jih pozdravili prvega so izvedli predstavniki po-
številne zbrane najprej pozdravila organizatorji pohoda, predsednik sebnih enot Teritorialne obrambe 
predsednica štjaške krajevne skup- krajevne skupnosti Senovo David Senovo leta 1983.
nosti Jana Drožina in sežanski žu- Vižintin, predsednik Turističnega 
pan Andrej Sila, ki je poudaril, da društva Senovo Anton Petrovič Boštjan Colarič 
se bomo prav letos spominjali 80. 
obletnice konca druge svetovne nosti za prihodnost svojega naroda rodna pomoč ženskim prizadeva-
vojne. Povedal je, da so lani končali in sebe samih. Prevzele so zaledje in njem za mir in spravo je še vedno 
obnovo strehe na stari osnovni šoli celotno oskrbo partizanske vojske in bolj na papirju kot v dejanskosti. 
v Štjaku, letos pa naj bi poskrbeli še civilnega prebivalstva, za konferenco Žensko gibanje, ki se ne ukvarja z 
za ureditev zgornjega nadstropja, so izvolile svoje predstavnice, nanjo vsemi bistvenimi izzivi vsakdanje-
da bi lahko taka proslava potekala pa jih je v nemogočih razmerah na- ga življenja žensk (izobraževanje, 
v večjem prostoru. Prireditve se je cistične okupacije prišlo dvakrat to- plačano in neplačano delo, preka-
tudi letos udeležila delegatka ta- liko (več kot 200). To so bile ženske, riat, ekološki zlom, participativ-
kratne konference Lidija Hrib in s za katere je od vekomaj veljalo, da na demokracija, socialne pravice, 
šopkom rož jo je razveselila pred- v javnosti nimajo kaj iskati, izreka- zdravje, vojna in mir, manipulacija 
sednica štjaške podružnice društva le so se o najbolj perečih političnih zasebnih socialnih mrež, umetna 
Dobrnič Neva Filipčič. vprašanjih tistega časa in si postavile inteligenca idr.), ne more prema-
Slavnostna govornica, predsedni- vizijo svobodnega in enakopravnega gati prenovljenega kapitalističnega 
ca Ženskega lobija Slovenije Sonja življena po vojni. Brez AFŽ ženske patriarhata,« je še poudarila Lokar-
Lokar, je začela z mislijo, da so vse ne bi imele lastne besede v narodno- jeva in opozorila na vzpon radikal-
osvobodilne vojne v moderni zgodo- osvobodilnem boju,« je poudarila ne desnice po Evropi.
vini zmagovale zaradi spoznanja, da Lokarjeva. S pesmijo in recitacijami so se 
je treba narediti konec diskriminaciji Toda v miru so se stvari začele v kulturnem programu predstavili: 
in nasilju nad ženskami. »Imperiali- spreminjati. Lokarjeva je obrazlo- pevci Katica Del Bon, Irena Colja 
stične vojne se začenjajo s potiska- žila, zakaj je ZKJ leta 1954 ukinil in Dušan Sanabor, recitatorji Matic 
njem žensk v kuhinjo, k rojevanju vo- AFŽ in kako različna sta položaj in Lozej, Maja Lipanje, Julija Južnič, AKTUALNO Fašistični pozdrav sredi Rima
jakov in v pokorščino možu, avtori- vloga žensk v vojnah, omenila je 4. Igor Rojc in podpredsednica ZZB 
tarnemu voditelju in največkrat tudi svetovno konferenco OZN o žen- Slovenije dr. Ljubica Jelušič ter 
kleru. Pokrajinska konferenca AFŽ skah v Pekingu, zakaj je težko pre- harmonikar Vinko Mahnič. Po pri- Posmeh trpljenju 
na Štjaku je pričala, kako so naše iti od velikih besed k dejanjem, kot reditvi s številnimi praporščaki in 
babice in mame izstopile iz predvoj- jih določa Resolucija Varnostnega pesmijo Vstajenje Primorske se je generacij
nega patriarhata Italije in prve Jugo- sveta OZN 1325 – globalna agenda nadaljevalo druženje udeležencev.
slavije ter prevzele svoj del odgovor- za ženske, mir in varnost. »Medna- Olga Knez
V Rimu so 7. januarja pripravili ne- neofašističnega gibanja Movimento 
ofašistični shod, na katerem je po Sociale Italiano (MSI), iz katerega 
podatkih policije 1300 ljudi dvignilo je izšla tudi zdaj vladajoča stranka 
DOGODKI Komen - Dovce desnico v fašistični pozdrav. Policija Bratje Italije premierke Giorgie Me-
je sporočila, da bo posnetke upora- loni, ob obletnici vsako leto poteka 
Obletnica napada na fašistično kolono bila za prepoznavo udeležencev sho- spominska slovesnost.
da. Neofašistično zborovanje v Rimu Videoposnetki shoda so se hitro 
je najostreje obsodil tudi slovenski razširili po družbenih omrežjih. Na 
Prav na 81. obletnico napada Juž- evropski poslanec Matjaž Nemec in njih je bilo videti ljudi, večinoma 
noprimorskega odreda na fašistič- vprašal se je, kako je mogoče, da se oblečene v črno, ki se na poziv: »Za 
no kolono v Dovcah je 2. februar- v glavnem mestu ene od ustanovnih vse padle tovariše!« odzivajo z vzkli-
ja potekala tradicionalna proslava članic EU brez posledic zbere takšna kom: »Prisotni,« ob tem pa dvignejo 
pred spomenikom, ki sta ga leta množica podpornikov neofašistične desnico v fašistični pozdrav. Gesto, 
1955 postavili borčevski organiza- ideologije. Matjaž Nemec je menil, v Italiji znano tudi kot saluto roma-
ciji iz Komna in Branika. Pred spo- da ne gre zgolj za odklon od vsega, no (rimski pozdrav), so trikrat pono-
menikom, ki je bil leta 2010 obnov- zaradi česar je Evropska unija nasta- vili. Na shodu so tudi omenili imena 
ljen, je pozdravne besede številnim la, ampak za manifestacijo moči, po- vseh treh žrtev pokola.
udeležencem, članom veteranskih smeh trpljenju generacij Evropejk in Fašistični pozdrav je v Italiji pre-
domoljubnih organizacij in prapor- Evropejcev. povedan, a se pogosto pojavi na ne-
ščakom, ki jih je vodil veteran vojne Množica se je v središču Rima ofašističnih zborovanjih. Italijansko 
za Slovenijo Milivoj Štrekelj, izrekel zbrala ob obletnici napada, ki se vrhovno sodišče je sicer lani razso-
novogoriški župan Samo Turel. ga je prijelo ime pokol Acca La- dilo, da je fašistični pozdrav kaznivo 
Številni zbrani so se poklonili renzia. Levičarski teroristi so 7. ja- dejanje samo, če ogroža javni red in 
spominu na leto 1944, ko so bor- nuarja 1978 v istoimenski ulici v če pomeni poskus obujanja prepo-
ci 3. bataljona JPO izpeljali šolsko Rimu ustrelili tri mlade neofašiste. vedane fašistične stranke.
postavljeno vojaško zasedbo in uni- svobodilnega boja, ki so bile vzmet tamkajšnji župan pa se vsako Od takrat pred nekdanjim sedežem S. B.
čili okupatorjevo motorizirano eno- upora proti okupatorju pred več kot leto klanja fašistom X MAS. Naš 
to. To je bila velika vojaška zmaga 80 leti in brez katerih naše civilizaci- spomin je šolska ura tega, česar 
nad okupatorjem z dokaj majhnim je ne bi bilo. »Danes v imenu čezmej- človek ne bi smel nikoli pono-
številom padlih (7), medtem ko je nega prijateljstva skušajo nekateri viti. Kdor ne pogleda nazaj, ne 
sovražnik utrpel 85 mrtvih, enajst le-te pozabiti. Brez teh vrednot ne bi more naprej.«
ujetih in obkoljenih, eden pa je po- bilo današnje samostojne Slovenije Borčevske delegacije so k spo-
begnil. Napad je vodil domačin in in Evrope. Vrednote in izročilo NOB meniku položile cvetje. V kul-
namestnik komandanta Anton Ši- so brezčasni in zelo preprosti:  upre- turnem programu so sodelovali: 
belja - Stjenka iz Tomačevice, ki je ti se zatiranju in smrti, kajti mora biti gledališki igralec in povezovalec 
bil po vojni razglašen za narodnega zelo jasno povedano – italijanski fa- prireditve Andrej Zalesjak, Moški 
heroja in se po njem imenuje tudi šizem je slovenski narod obsodil na pevski zbor Skala Gabrje - Savod-
Osnovna šola v Komnu. smrt,« je poudaril Čuk in se dotak- je pod taktirko Aljoše Saksida, vo-
Spomina na padle borce in vse tis- nil zdajšnjega dogajanja: »Izražati kalni duet Katica Del Bon in Irena 
te, ki so žrtvovali svoje življenje, je spoštovanje Hitlerju ali Musso- Colja ter učenci komenske osnovne 
obudil tudi osrednji govornik, pesnik liniju, češ da je to zgodovina, je šole z mentorico Špelo Grmek. Po 
in pisatelj ter predsednik Društva grozljiva perverznost. Živimo v slovesnosti je v lovski koči Grižnik 
slovenskih pisateljev Marij Čuk. norem času, ko je v Gorici Mu- sledilo prijetno druženje.
Opozoril je na vrednote narodnoo- ssolini še vedno častni občan, Olga Knez Fašistčni pozdrav sredi Rima leta 2025
februar 2025 5
DOGODKI Domžale KOLUMNA
Spominska plošča trem gasilcem
Septembra lani so s postavitvijo 
spominske plošče počastili tri štu-
dljanske gasilce, ki so leta 1944 
padli in umrli v drugi svetovni voj- Jože Poglajen
ni. Zapisani so na plošči, ki je bila 
prej na starem gasilskem domu v 
Študi (Domžale). Andreja Pogačnik Pismo s politično povratnico
Jarc, ki je pri ZB Domžale skrbnica 
fonda spomenikov, je poskrbela, da 
je Zavod za varstvo kulturne dediš- dnevih, ko je sloven- Janković je sicer poskušal poja-
čine Kranj zagotovil, da so ploščo 
obnovili. Plošča je dobila mesto na 
novem Domu krajanov – gasilskem 
domu Študa. 
Te dogodke podrobno opisuje V ski zet Trump Evro- sniti, da je šlo za njegovo zasebno 
pi (in drugim po pismo dolgoletnemu prijatelju iz 
svetu) nabijal carine Srbije, vendar to ni zaustavilo pla-
na jeklo in aluminij zu obsojanj. Finale se je tako zgo-
ter od Ukrajine zah- dil pred srbskim veleposlaništvom, 
predsednica KO ZB za vrednote teval, da v obliki redkih kovin in mi- kjer se je zbralo kakšnih tisoč »sa-
NOV Simona Jenka Domžale Ma- neralov vrne 500 milijard vojaške moorganiziranih protestnikov, štu-
nica Perdan Ocepek. V bližini pomoči, si je Evropski parlament dentov in prebivalcev mesta Lju-
Štude je bil 11. aprila 1941 porušen vzel čas za razpravljanje o stanju v bljane ter podpornikov iz Srbije, za 
glavni radijski oddajnik Radia Lju- Ob spominski plošči v Domu krajanov – gasilskem domu Študa: prva z leve Manica Srbiji. V dokaj kratki razpravi je bilo katerimi ne stoji nobena politična 
bljana. Domžale so najprej zasedli Perdan Ocepek slišati predvsem kritike na račun stranka, organizacija, institucija, 
Italijani, ki so se od rapalske meje sedanje srbske oblasti, izraze pod- medijska hiša, denarni sklad ali do-
pri Logatcu do sem le »sprehodili«. te zasluge je posmrtno prejel spo- kih gozdov leta 1946 prenesli in po- pore študentskim demonstracijam nator«, kot so v posebni izjavi za-
Kmalu so jih zamenjali nemški vo- menico Zveze borce in Republike kopali na domžalskem pokopališču ter pozive, naj srbski predsednik pisali po ljubljanskih ulicah mirno 
jaki, gestapovci in nacisti. V Dom- Slovenije. Rojen je bil leta 1904, po na aleji partizanskih grobov. Aleksander Vučić sprejme in ures- korakajoči protestniki. Protestni 
žalah je živelo precej Tirolcev in za poklicu je bil mizar. Imel je družino, Najmlajši padli gasilec, zapisan niči njihove zahteve. Med razpra- pohodniki so – tudi s transparen-
dobrodošlico so jim z oken izobesili ženo Marijo in štiri leta staro hčer- na plošči, je Franc Banko, ki še ni vljavci so bili tudi štirje poslanci iz ti, napisanimi v cirilici, kar je vsaj 
do tal segajoče zastave s kljukasti- ko Marijo. Ob začetku vojne je bil dopolnil 18 let. Mlade fante so oku- Slovenije – opazno pa so manjkali od daleč spominjalo na srbske mi-
mi križi. Žal ni ostalo zgolj pri tem. star dobrih šestintrideset let, bil je patorji hoteli prevzgojiti. Tako je bil poslanci SDS – toda glavna zvezda tinge resnice pred desetletji, le da 
Okupatorjem so izročili spiske ro- torej zrel človek in je vedel, zakaj Franc s še nekaterimi drugimi fanti v tej enourni razpravi je bila naša z drugim predznakom – med dru-
doljubov in izseljevanje se je kma- se je pridružil odporu v Domžalah iz Domžal poslan v Nemčijo. Voja- evropska komisarka Marta Kos, ki gim zahtevali, naj se Janković Lju-
lu začelo. Gestapovci so že junija in bil potem izgnan na prisilno delo. ška tortura, dril in veliko domotožje pa je ostala na precej zadržani in bljančanom javno opraviči, podpre 
1941 aretirali tudi domžalskega žu- Drugi zapisani na plošči je Jože so Franca napeljali k odločitvi, da posplošeni ravni. Med drugim je študente v Beogradu in ne poziva k 
pnika, gospoda Franca Bernika, ki Peterka, po domače Svetlinov. Bil iz tabora pobegne. Po dolgotrajni povedala, da je volitvam v Srbiji! 
je pred vojno za ljudi deloval soci- je najmlajši sin v družini Peterka, v kalvariji na poti, med drugimi tego- pravica do javne- Za povrh so zag-
alno, kulturno in podporno. Zaradi kateri je bilo pet fantov in tri dekle- bami je preplaval tudi Dravo, se je ga zbiranja evrop- Drugače od rozili, da bodo v 
dobrih odnosov z nemško manjšino ta. Kar trije fantje so bili člani Gasil- vrnil domov. Doma pa je za Franca ska vrednota, in 
v Domžalah mu je uspelo si izpo- skega društva Študa, poleg Jožeta postajalo čedalje bolj »vroče«, zato dodala, da je tre- teh bruseljskih primeru, če jih 
Janković ne bo 
slovati dovoljenje, da je lahko odšel še Tone in Janez, ki je bil celo usta- se je odločil za odhod v partizane. ba preiskati inci- monologov so ubogal, proteste 
v Ljubljano, kjer je kot begunec pre- novni član. Jože je bil dejaven mlad Kot partizan je deloval v glavnem dente zoper de-
bival ves čas okupacije. V Domžale fant, poleg gasilstva se je ukvarjal na Dolenjskem. V začetku leta 1944 monstrante. Sicer protestna zborovanja zaostrili. 
In pri tem je 
se je vrnil avgusta 1945. tudi z glasbo. Igral je violino, delal se je bolan vrnil domov na okre- pa Unija spremlja 
Franca Grčarja je smrt doletela pa je v avtomehanični delavnici v vanje. K partizanom se je vrnil v srbskih študentov – vsaj za zdaj 
stanje in ostaja za- – tudi ostalo. 
v taborišču v Bottropu v Nemčiji, Šiški v Ljubljani. Tudi on je bil leta Kamniško-zasavski odred in padel vezana evropski pri nas v Sloveniji Protesti zoper 
ko so mesto bombardirali zavezni- 1941 ob okupaciji star že dvajset na Oklem, kjer so ga domači zaradi poti Srbije, vendar 
ki. V tem kraju je bilo delovno tabo- let, zato je dobro vedel, v kaj se po- mučenja komaj prepoznali. sprožila bolj buren Jankovićevo pi-
so za to potrebne sanje so se sti-
rišče ujetnikov različnih narodnosti. daja, ko se je pridružil partizanom. Na slovesnosti ob odkritju spo- reforme in spošto- odziv. šali, toda po tem 
Po pripovedovanju svojcev in dru- Domači so domnevali, da je padel minske plošče v Študi so bili na vanje evropskih političnem lin-
gih se je Grčar hitro vključil v raz- na Oklu, vendar so pozneje izve- ogled slike in dokumenti, ki jih je o vrednot, je bilo še ču Jankovića je 
lične oblike upora: z zbiranjem in deli, da se je to zgodilo v Dobovcu Francu Grčarju pripravil njegov tast slišati. vendarle ostalo 
pošiljanjem pomembnih informacij (Šmartno pri Litiji). Od tam so ga Ivan Železnik. Drugače od teh vsaj dvoje zo-
pa tudi blaga, seveda v ilegali. Za skupaj z drugimi padlimi iz okoliš- Jože Skok, foto: Ivan Železnik bruseljskih mo- prnih vprašanj, 
nologov so protestna zborovanja ki zadevata samo bistvo demokra-
srbskih študentov pri nas v Slove- cije. Zoper Jankovića namreč niso 
DOGODKI Civilno-vojaško sodelovanje niji sprožila bolj buren odziv. Prav- protestirali in pisali peticij neuki in 
zaprav ga niso sprožile omenjene na komando iz štaba SDS navezani 
demonstracije – te trajajo že nekaj janševiki, kot se je to dogajalo na 
Podpis letnih načrtov tednov – ampak pismo. Pismo lju- nedavnih mitingih pred celjskim so-
bljanskega župana Jankovića pred- diščem, kjer so sodili Janši, ali pa 
sedniku Vučiću, v katerem mu iz- na ljubljanskem zborovanju Rupar-
V Vojašnici Ivana Cankarja na raža podporo in mu priporoča, na jevih upokojencev. V veliki večini 
Vrhniki je 9. decembra poveljnik nadaljuje svojo pot ter se ne uklo- so bili to vsaj po nazivih ugledni in 
sil Slovenske vojske brigadir Bo- ni pritiskom, ki bi lahko zamajali izobraženi ljudje. Zato toliko bolj 
štjan Močnik podpisal 22 načrtov usmeritev k močni, razviti in neod- vzbuja čudenje, da so ljubljanski 
civilno-vojaškega sodelovanja za visni Srbiji. Morda to Jankovićevo protestniki Jankoviću v navdušenju 
leto 2025 z zvezami, organizacija- pisanje ne bi imelo nobenega od- nad beograjskimi študenti pravza-
mi in društvi, ki delujejo v javnem meva v javnosti, če ga Vučić ne bi prav odrekli pravico do »svobode 
interesu. Z njimi Slovenska vojska objavil na spletu, s čimer je zoper izražanja (drugačnega) mnenja«, ki 
krepi svojo prepoznavnost, ugled Jankovića sprožil plaz zgražanj in mu jo zagotavlja naša ustava (39. 
in zaupanje civilne družbe. Hkra- obsodb. Čeprav je to pismo zaseb- člen), enako kot njim taista ustava 
ti podpisnikom daje podporo pri no – resda napisano na papirju z (42. člen) zagotavlja pravico »do 
njihovem delovanju na različnih oznakami župana mesta Ljublja- mirnega zbiranja in javnih zboro-
področjih, ki pomenijo tudi javni na – in nikjer ne omenja Ljubljan- vanj«. Ali pa, kaj si misliti o tem, 
interes, upravičenci pa vzajemno čanov, je stotnija ljubljanskih inte- da omenjeni protestniki zavračajo 
podpirajo delovanje Slovenske lektualcev pohitela s peticijo »Ne pozive k predčasnim volitvam v Sr-
vojske. v našem imenu«, nekdanji predse- biji, češ da zdaj ni čas zanje, ker bi 
Gre za pomembno sodelovanje dnik države Kučan pa je pismo oce- na njih znova zmagal Vučić? Morda 
Gardne enote Slovenske vojske, nil kot županovo politično napako. je od tod tudi ocena stalnega po-
Orkestra Slovenske vojske in dru- Drugi so se čudili, kako to, da je ročevalca Evropskega parlamenta 
gih enot Slovenske vojske na prire- Janković že dvajset let ljubljanski za Srbijo Tonina Picule, izrečena 
ditvah naše organizacije, ki so bile Listino je v imenu predsednika ZZB NOB Slovenije podpisala generalna sekretarka ZZB župan, tretji so menili, da je sra- v omenjeni bruseljski razpravi, da 
predhodno usklajene s Slovensko Manja Konkolič. mota za Slovenijo, in ga pošiljali v pri teh protestih še ni mogoče oce-
vojsko. Brigadir Močnik je dejal, rodno Srbijo. Pismo je tako posta- niti vrednostnega profila ljudi, ki 
da bodo prihodnja leta za Sloven- lo glavna novica v vseh slovenskih protestirajo, niti ti ne povedo, kaj 
sko vojsko v znamenju velikih spre- Vzajemno sodelovanje Zveze s nosti, ki podpirajo razvoj dobrih osrednjih medijih, pospremljena (in kako) bi naredili drugače, da bi 
memb. V času intenzivne moderni- Slovensko vojsko je pri izpolnje- odnosov med poveljniki, lokalno z v glavnem odklonilnimi komen- se v državi spremenilo kaj na bo-
zacije bo težišče na gradnji zmoglji- vanju našega poslanstva in nalog skupnostjo in civilnim prebival- tarji. Odgovorni urednik enega od lje. Toda demokratična pot do teh 
vosti. Sodelovanje z organizacijami ter pomoč pri promociji vojaškega stvom na območju, na katerem de- dnevnikov je Jankovićevo pismo sprememb vodi le prek volitev. Ra-
se bo prilagodilo in spremenilo, no- poklica in izpolnjevanju poslanstva lujejo enote Slovenske vojske. celo primerjal z znamenitim Jan- zen če imajo protestniki v mislih 
silke sodelovanja bodo postale eno- in nalog Slovenske vojske. Civilno- ševim tvitom o dveh novinarskih neko drugo pot do zamenjave ob-
te rezervne sestave. -vojaško sodelovanje so tudi dejav- M. K. prostitutkah na RTV … lasti v Srbiji … 
6 februar 2025
DOGODKI Šola demokracije
Tam, kjer se je smrt utrudila do smrti
V ponedeljek, 27. januarja, sta V posledice grozodejstev nacistične- strahom, prepovedjo stikov in po-
počastitev svetovnega dneva spo- ga uničevanja vseh »podljudi« od- vezovanja s sojetniki/cami. Napis 
mina na holokavst sta Katedra za krivali do konca vojne tudi pri osvo- nad vhodom (»Arbeit macht frei«) 
obramboslovje Fakultete za druž- bajanju drugih koncentracijskih ta- je pomenil predvsem popolno, ne-
bene vede Univerze v Ljubljani in borišč, ki so bila razsejana po vsem omejeno svobodo poveljujočega in 
Zveza združenj borcev za vredno- ozemlju tretjega nemškega rajha upravnega osebja v ravnanju s ta-
te NOB 27. januarja pod naslovom (bilo jih je več kot 1000). Taborišče boriščniki in taboriščnicami.
Tam, kjer se je smrt utrudila do Auschwitz-Birkenau je bilo najpo- V drugem delu predavanja je M. 
smrti, pripravili predavanje zaslu- membnejše in največje, zato oznaka Jogan predstavila nekaj drobcev 
žne profesorice dr. Mace Jogan. tega kraja nastopa kot sopomenka spominskih zapisov slovenskih ta-
Predavanje je v okviru Šole demo- za nemška uničevalna taborišča na- boriščnic po zborniku Auschwitz-
kracije vodila prof. dr. Ljubica sploh. 27. januar je zato upravičeno -Birkenau (1982), v katerem je ena-
Jelušič, v razpravi po njem pa so posvečen spominu na vse žrtve v inpetdeset prispevkov o strahotah 
sodelovali vodstveni sodelavci ZZB nacistični množični industriji smrti. lagerja smrti, med njimi tudi pripo-
NOB in študenti. Dr. Maca Jogan je prvi del preda- ved Štefke Štibler, prve Slovenke v 
Voditeljica je v uvodu spregovo- vanja namenila kulturi spominjanja Ljubica Jelušič (levo) in Maca Jogan (desno) tem taborišču in preživele na »ve-
rila o smiselnosti tega spominske- kot viru za oblikovanje moralnega likem maršu« po »cesti smrti« (63 
Čvrsto podporo kulturi spomi- Protisemitizem in protikomunizem km). Vpogled v grozljivost »normal-
njanja je dal OZN, ki je 1. novem- sta bila orodji za obrambo intere- nega« delovanja koncentracijskih 
bra 2005 27. januar razglasil za sov vladajočega razreda, kajti cilj taborišč je še poglobila predstavi-
svetovni dan spomina na žrtve ho- A. Hitlerja je bil ustvariti »nemški tev razčlovečenja deklet in žensk z 
lokavsta, takratni generalni sekretar imperij, podoben britanskemu, ki medicinskimi poskusi (sterilizaci-
Kofi Anan pa je leta 2006 na zase- bi temeljil predvsem na zasužnjenju ja), kot jih opisuje koroška Sloven-
danju Generalne skupščine OZN Rusije« (kot je zapisal Jan Maka- ka Ana Jug Olip (2011: Utihnile so 
zelo jasno upravičil to zgodovinsko rovič (2017: Zgodbe Svetega pisma: ptice, utihnila je vas). V globine oče-
dejanje: »Nedopustno je sprevrača- zgodovina dveh nenavadnih narodov). tovske bolečine je navzoče povedla 
nje tragedije holokavsta, ki je brez Obsežno rusko območje za Uralom pesem poljskega Juda, 24-letnega 
primere. Moramo se ga s sramom je bilo predvideno tudi za slovensko urarja Arona Liebeskinda, ki je v 
in studom tako dolgo spominjati, suženjsko silo, kolikor bi je še ostalo. Treblinki (1942) po umoru žene in 
kolikor bo obstajal človeški spomin. Prvi del predavanja je M. Jogan triletnega sinka pestoval otroško 
Samo s pomnjenjem bomo izkazali sklenila s predstavitvijo racional- trupelce pred oddajo v krematorij 
primerno spoštovanje vsem žrtvam. ne organizacije industrije smrti (iz dela Aleksandra Kulisiewicza Or-
Milijon nedolžnih Judov in drugih (ob podpori znanosti), po kateri je fej iz pekla, 2023, s spremno besedo 
manjšin je bilo umorjenih nepred- množično pobijanje s streljanjem Janija Kovačiča).
stavljivo barbarsko. Nikoli ne sme- (v Babjem Jaru 29. in 30. 9. 1941) Kratek tretji del predavanja je za-
Uničevalno taborišče Auschwitz – Birkenau mo pozabiti teh mož, žena in otrok zaradi premajhne učinkovitosti in polnila pripoved M. Jogan o oseb-
ter njihove agonije.« obremenjenosti morilskih »akcij- nih spominih na otroštvo v izgnan-
ga dne in pojasnila, da je naslov čuta povojnih generacij in skrbnice V nadaljevanju je M. Jogan ob skih skupin« nadomestila plinska stvu in posledicah njenih obiskov 
predavanja vzet iz naslova knjige sporočila »Nikoli več!«, ki ga rote- predstavitvi številčnih podatkov o metoda, preizkušena v Auschwit- dveh koncentracijskih taborišč 
Pesmi od tam, kjer se je smrt utrudila če ponavljajo še redki preživeli, in z različnih žrtvah holokavsta (Judov, zu in zatem splošno uporabljana v (Buchenwalda 1974 in KT Dachau 
do smrti: slovenske zaporniške in tabo- njimi vsi, ki zavračajo neprekinjeno Romov, komunistov) poudarila, vseh uničevalnih taboriščih. V ta- 1982), ko je svoj gnev izrazila v pe-
riščne pesmi iz vojnih let, 1941–1945 ustvarjanje novih grozodejstev po da se pri razumevanju holokavst boriščih je bila hierarhična organi- smi Reichovski oglas in Dachauska 
(1995, uredil Boris Paternu). V tej svetu. Prav izgubljanje spomina na ne moremo omejiti le na to, da je zacija v delitvi nadzora nad »živim številka. »Ob spoznavanju novih in 
knjigi je tudi pesem Lojzeta Kra- pretekle strahotne oblike razčlove- šlo za »končno rešitev judovskega materialom« z esesovskimi častniki novih strahot si odpor do grozo-
karja Auschwitz, ki se začenja: »Tu čenja vedno znova oživlja vpraša- vprašanja«, čeprav je bila absolutna na vrhu, ki jim je bila podrejena ta- dejstev 'plemenitih' varuhov izbra-
se je smrt utrudila do smrti …«. Že nje, zakaj ne smemo pozabiti holo- večina žrtev Judov; v to nacistično boriščna uprava, ta pa je za izvaja- ne rase in nacije poišče pot v pe-
prva kitica te pesmi jedrnato izraža kavsta. Odgovor na to vprašanje in iztrebljenje je bil namreč sistematič- nje neposredne oblasti nad jetniki smi«, je ob koncu povedala M. Jo-
vse strahote, ki so se dogajale v tem svarilo, ki je v letu 2025 še bolj po- no vključen slovanski svet in v tem izbirala jetnike, »nemške kriminalce gan in prebrala pesem Sveta noč, ki 
koncentracijskem taborišču, zato jo membno kakor v osemdesetih letih okviru posebej slovenska narodna najslabše vrste«, kot ugotavlja nem- je posvečena otroškim žrtvam holo-
je predavateljica kot uvod v svoje 20. stoletja, je med drugim zapisal skupnost. Ob strategiji za »končno ški zgodovinar Wolfgang Benz (v kavsta. Med razpravo, ki jo je vodila 
predavanje prebrala do konca, po- italijanski partizan in Jud (kemik) rešitev judovskega vprašanja«, ki delu Holokavst, v slovenščini 2000); L. Jelušič, začel pa predsednik ZZB 
tem pa z besedami enega od voja- Primo Levi (1986: Potopljeni in re- je bila potrjena sredi morilskega njihova dolžnost je, da z »neljudmi« za vrednote NOB, je poslušalstvo 
kov Rdeče armade približala srhljive šeni), ki je preživel Auschwitz: »Ni množičnega delovanja 20. januarja ravnajo čimbolj nečloveško, zverin- v viharno sedanjost umeščal napis 
prizore, ki so jim 27. januarja 1945 lahko niti prijetno raziskovati tega 1942 na konferenci ključnih obla- sko. Medtem ko je bil »neuporaben na predstavitvenem zaslonu: »Niko-
bili priča osvoboditelji: »Vsepovsod brezna zlobe, vendar mislim, da je stnikov v državnem aparatu v kraju človeški material« takoj določen za li več«   ̶globoko zakopana prisega 
so bili okostnjaki. Prihajali so iz ba- to treba storiti, kajti tisto, kar je bilo Wannsee blizu Berlina, je bilo treba zaplinjevanje, je za preostali »člo- pod dehumanizacijo in ruševinami 
rak, sedeli ali ležali vsem nam pred mogoče zagrešiti včeraj, bo lahko ukrepati tudi za iztrebljenje komu- veški material« veljal brutalen la- 20. in 21. stoletja.
očmi. Bilo je grozno.« Sovjetski in kdo spet poskusil jutri in bo morda nizma/boljševizma in širiti nemški gerski red s suženjskim delom, lako-
anglo-ameriški vojaki so podobne zadevalo nas ali naše otroke.« »Lebensraum« na slovanski vzhod. to, kaznimi za najmanjši prekršek, M. J., foto: Manja Konkolič
DOGODKI 80. obletnica smrti
Narodni heroj Martin Kotar - Pilat
V spomin na 80. obletnico smrti - Pilat, rojen v Velikem Banu. V 21. kulturne sekcije društva z doma-
našega med vojno padlega roja- letu je padel kot komandant 1. ba- čim pevskim zborom ob spremlja-
ka, narodnega heroja Martina Ko- taljona Tomšičeve brigade. V letu vi harmonike Slavka Franka s par-
tarja - Pilata, in v poklon spominu 1953 je bil razglašen za narodnega tizanskimi pesmimi udarno sklenili 
na Rudolfa Maistra Vojanova, či- heroja. Odlikoval se je v mnogih prireditev. Slavnostni govornik na 
gar leto 2024 je Vlada RS razgla- bojih in bil večkrat ranjen. Padel je prireditvi je bil dr. Martin Premk, 
sila v njegov spomin, smo se člani v boju z nemško enoto Wehrma- poslanec v državnem zboru. Slove-
Društva Gorjanska četa in Združe- chta v soteski Tesnice Vrhpolje pri snosti se vsako leto udeleži dele-
nja borcev za vrednote NOB Šen- Kamniku 21. aprila 1944. Delegaci- gacija ameriškega veleposlaništva 
tjernej odločili za obisk Tuhinjske ja Društva Gorjanska četa, Združe- v Sloveniji z obrambnim atašejem, 
doline in Kamnika v zadnjih dneh nja borcev za vrednote NOB Šen- da se prav tako pokloni spominu na 
preteklega leta. tjernej, sorodnikov in rojakov se svoje rojake, ki so med drugo sve-
Strokovna ekskurzija je bila na- je njegovemu spominu poklonila s tovno vojno v boju proti fašizmu in 
menjena udeležbi na spominski slo- položitvijo venca k spomeniku. nacizmu padli v Tuhinjski dolini.
vesnosti v organizaciji Združenja Na spominski slovesnosti smo v V Kamniku smo si ogledali roj-
borcev za vrednote NOB Kamnik in kulturnem programu sodelovali s stno hišo generala Rudolfa Maistra 
Tuhinj v spomin na 192 padlih bor- predstavitvijo soneta, posvečene- in prisluhnili izčrpni predstavitvi 
cev NOB 1941–1945 na območju ga našemu rojaku, ki ga je ob izgubi njegove bogate dediščine. Iz nje 
Menine planine in Tuhinjske do- svojega soborca in ljubljenega fanta se še vedno lahko učimo in črpa-
line, v kraju, kjer jim je postavljen napisala partizanka Božidara Betri- mo upanje za sodelovanje v prid 
spomenik NOB Prevoje pri Zgor- ani - Dara, recitacijami Ljubezen v skupnosti, sožitje in mir tudi v pri-
njem Tuhinju. Med padlimi borci je viharju in s predstavitvijo Gorjan- hodnosti. 
bil tudi Šentjernejčan Martin Kotar ske himne. Ob koncu pa so člani Terezija Potočar Korošec
februar 2025 7
GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (37) KOMENTAR
Štajerski bermudski trikotniki
V novembrski številki Svobodne končni cilj – pokončanje nacifa-
besede je bil objavljen prispevek o šizma – so jasni, zato preseneča 
odnosu Slovenske vojske do parti- lahkotno poigravanje Slovenske 
zanskih spomenikov. Ob podatkih, vojske s scenarijem proslave, sim- Dr. France Križanič
koliko obeležij na območju voja- boli in ne nazadnje z vlogo Sloven-
šnic je izginilo, sem bil neprijetno ske vojske v Republiki Sloveniji. 
presenečen, obenem pa se je potr- Prav je zapisal moj sodelavec: »Na O subvencijah gospodarstvu
dila slutnja, da naša vojska ne stoji živce jim gre partizanstvo v celoti,« 
več tako odločno na okopih, ki sta zato taka neustavljiva gorečnost ržava ima v sodobni perspektiva od leta 2007 do 2013) 
jih med drugo svetovno vojno bra- nekaterih vojaških poveljnikov. Jaz Ddružbi pomembno je delež vlaganj v raziskave in razvoj 
nili zavezniška in naša partizanska pa dodajam: nič čudnega, saj je del vlogo. Skrbi za v slovenskem BDP dosegel 2,6 od-
vojska. vodstva Slovenske vojske po razmi- makroekonomsko stotka (Ivana in Jiri Kraft; Martina 
Povod za tale prispevek je le- šljanju na las podoben ljubljenemu ravnotežje, pravič- in Renata Halaskova).
tošnja proslava Vranov let, ki so jo vodji J. J., ki naravnost sovraži par- Odstranjeni spomenik pri Senegaškem nost v razdelitvi, za Med letoma 1996 in 2023 se je 
izvedle podravske organizacije ZB tizanstvo in njegov boj za obstanek mlinu. Foto: Zdovc socialno šibke, za gospodarski in slovenski BDP povečal približno za 
za vrednote NOB, naslednice pro- slovenstva. družbeni razvoj (poleg gospodar- še enkrat (Statistični urad Republike 
tihitlerjevske koalicije. Partizansko Roko na srce, pogosto smo bor- letu dni poizvedovanj smo spet na ske rasti vključuje tudi spremembe Slovenije). Pomeni, da je v povpre-
rešitev zavezniških vojakov iz nem- ci za vrednote NOB sami krivi, da začetku. Izginilo je ducat spomeni- gospodarske strukture, institucij in čju naraščal po 2,6 odstotka letno. 
kov: Borisu Kraigherju, Slavi Klavo- tehnologij) ter za organizacijo kvar- V tej rasti so bili trije zastoji: upad 
ra, padlim dijakom pravne fakulte- tarnega sektorja (kultura, šolstvo, med svetovno finančno krizo leta 
te, padlim delavcem MTT, stavki znanost, zdravstvo, varnost), ki ta 2009 za 7,5 odstotka, upad med re-
tekstilnih delavcev, okrožni partij- razvoj omogoča. Z njim nastajajo cesijo, ki jo je izzvala slovenska eko-
ski tehniki, Titovi zaporski celici, novi proizvodi oziroma storitve in nomska politika (sprejem Zakona o 
padlim šoferjem, doprsni kip Josi- nove tehnologije. Država mora za uravnoteženju javnih financ), v letih 
pa Broza - Tita, spominska plošča razvoj zagotoviti ustrezno instituci- 2012 in 2013 za 4 odstotke ter upad 
Anici in Štefanu Bukšku, padlim de- onalno okolje, zlasti varstvo intelek- med pandemijo leta 2020 tudi za 4 
lavcem Metalne in padlim s Tezna. tualne lastnine, regulacijo menjave, odstotke. 
Glede na trditev, da je večina teh subvencije in davčne olajšave. Na Subvencije slovenske države za-
obeležij evidentirana in dokumenti- področjih, kjer zasebni sektor ne sebnim podjetjem in zasebnikom 
rana, še enkrat prosim mariborske more učinkovito delovati, mora (v nadaljevanju: subvencije) so leta 
kolege za pomoč, manjka namreč javni sektor sam neposredno in- 1996 obsegale 0,8 odstotka, leta 
podatek, kje so, da končam njihov vestirati v razvoj novih tehnologij 2023 pa 1,3 odstotka našega BDP 
vpis v zbirko na zemljevidu. (Robert Evenson in Larry Westphal; (ministrstvo za finance). Med leto-
Mariana Mazzucato). Te ugotovitve ma 1996 in 2008 so bile na ravni 
Kozjaški trikotnik veljajo tudi za Slovenijo, ki je v po- okoli enega odstotka BDP in so se 
Na odseku poti XIV. divizije od gra- stindustrijski fazi gospodarskega nato med krizo povzpele na 1,4 od-
Mariborska partizanska obeležja na Geopediji. Rdeče zvezdice označujejo obstoječa, du Lindek do Jurka je od postavitve razvoja, ima majhno odprto gospo- stotka. Leta 2009 so se realno pove-
zelene pa premaknjena oziroma odstranjena obeležja. do danes izginilo šest obeležij, sed- darstvo, je članica EU in skupine čale za 28 odstotkov. Njihov delež 
memu, Tomšičevi brigadi na gra- držav z evrom. v javnofinančnih 
du Lindek, pa grozi, da bo skupaj V teh razmerah Subvencije slovenske izdatkih se je po-
z razvalinami gradu zgrmelo v do- je gospodarski večal z 2,3 od-
lino. Pred dvema letoma smo imeli razvoj v veliki države zasebnim stotka na 2,9 od-
v Celju sestanek na to temo, vendar meri odvisen od 
ustrezne politike podjetjem in stotka. Ta delež 
se zadeva ni premaknila niti za ped. se je sicer začel 
Izginila so naslednja obeležja: javnofinančnih zasebnikom so leta dvigati po slo-
preboju divizije pri Senegaškem izdatkov. venskem vstopu 
mlinu, trem padlim borcem Tom- V Sloveniji je 1996 obsegale 0,8 v EU, torej leta 
šičeve brigade na Basališču, bit- rast industrijske 
produkcije po- odstotka, leta 2023 pa 2005. V obdob-
kam XIV. divizije za posest Paškega ju krize 2009 do 
Kozjaka pri Svetem Joštu, padlima dobno kakor v 1,3 odstotka našega 2013 je realna 
borcema XIV. divizije ob cesti proti drugih državah v 
postindustrijski BDP (ministrstvo za raven subvencij 
Strgarju, padlima partizanoma XIV. nihala in zače-
divizije ob planinskem domu, pad- fazi gospodarske finance). la hitro upadati 
lemu borcu XIV. divizije pri kmetiji razvitosti veza- leta 2014. Od 
Jurk. na na izvozno leta 2017 spet 
Z zelenimi zvezdicami so označeni odstranjeni spomeniki na območju Paškega Kozjaka. povpraševanje, ob tem pa je zna- narašča. Začetek te rasti je verjetno 
Geopedija Zaplaninski trikotnik čilno povečevanje deleža storitev v povezan s kadrovskimi menjavami 
Na 248. strani knjige Ivana Vidali- BDP – bruto domačem produktu, ki na finančnem ministrstvu ob koncu 
ja Kamniško-zasavski odred je zapis predstavlja vrednost novo ustvarje- obdobja delovanja Cerarjeve vlade. 
o razbitju 1. bataljona na Zaplanini nih dobrin (Simon Kuznets; Moshe Subvencije so najvišjo raven do-
in tragičnem padcu enaintridesetih Syrquin). Dolgoročni temelj gospo- segle med krizo, povezano z epide-
borcev skupaj s poveljnikom Fran- darske rasti že od dolžniške krize v mijo covida 19, ko so obsegale 5,6 
cem Bratunom - Jelenom. Podoben osemdesetih letih prejšnjega stole- odstotka skupnih javnofinančnih 
zapis o tej tragediji je tudi v delu tja je povečevanje izvoza (Nicholas izdatkov in 2,9 odstotka slovenske-
Rada Zakonjška - Cankarja Velika Kaldor). Pred vstopom v evrsko ob- ga BDP. Leta 2023 so znašale 852 
preizkušnja (491). Nepojmljivo je, da močje je Slovenija zagotavljala kon- milijonov evrov, kar je obsegalo 2,9 
tem junakom na kraju tragedije ni kurenčnost in stabilno rast izvoza s odstotka slovenskih javnofinančnih 
bilo postavljeno vsaj drobno obe- plavajočim deviznim tečajem. Kot izdatkov ter 1,3 odstotka našega 
ležje. Beli se zavzemajo za vsakega gospodarsko relativno (glede na tr- BDP, približno enako kot med krizo 
domobranca, mi pa pozabimo kar govinske partnerje) manj razvita dr- leta 2009.
na ves bataljon partizanskih bor- žava je v svoji menjavi s tujino spe- Kakšen je medsebojni vpliv sub-
cev! cializirala delovno intenzivno proi- vencij in BDP, ali torej subvencije 
S spomeničarjem Tonetom Grži- zvodnjo. Pri tem so na konkurenč- vplivajo na BDP ali pa so odvisne 
no sva iskala kraj njihovega poko- nost najbolj vplivale plače, vlaganja od BDP in gre zgolj za obliko rente, 
pa. Pokazal nama ga je domačin. v raziskave in razvoj pa so dosegala kaže ocena Grangerjeve povezave 
Kraj pokopa 1. bataljona KZO. Foto: Stane Gradišnik Padli borci so bili verjetno prekopa- med 1,2 odstotka in 1,5 odstotka (Clive Granger) med subvencijami 
ni na drugo lokacijo (morda v grob- bruto domačega proizvoda (Euros- in BDP. Po rezultatih takšne analize 
nico na Gorici nad Vranskim), ven- tat). Po eni strani ta vlaganja niso je med letoma 1996 in 2023 rast ali 
škega zapora v Mariboru spoštuje- prihajajo v naše vrste tudi ljudje, ki dar je čudno, da tam na spomeniku veliko pripomogla h konkurenčnosti upadanje subvencij prehitevalo rast 
jo vse države, ki so se borile proti slabo opravljajo delo, ki smo jim ga niso omenjeni niti z besedo. na svetovnem trgu, po drugi strani ali upadanje slovenskega BDP (obo-
nacifašizmu, zato so se 80. oble- zaupali. Nekaterim je Zveza bor- Čas neusmiljeno drobi v prah pa so predstavljala minimalno kri- je merjeno v realnih vrednostih, in-
tnice pohoda udeležili tudi njihovi cev deveta briga, na položajih so spomine na leta, ko je slovensko tično maso, ki je po vstopu Sloveni- flacija je izločena), kar nakazuje ver-
predstavniki. pa zato, ker nekdo mora opravljati ljudstvo položilo prve temeljne je v EU in evrsko območje omogo- jetnost vpliva subvencij na naš BDP. 
Zapletlo se je pri protokolu, ki to »nevšečno delo« in so se oni pač kamne slovenske države. Ti kamni čila intenzivnejšo razvojno politiko. Nasprotno pa spreminjanje BDP ni 
določa zastave zavezniških sil in je »žrtvovali« zanj. so tudi pomniki partizanskega boja, Z njo se je Slovenija v obdobju od vplivalo na dinamiko subvencij. Po-
sestavni del vsake proslave. Viso- ki vse prepogosto izginjajo v »črnih 2010 dalje po tipologiji Evropske vezanost med subvencijami in BDP 
ki predstavnik Slovenske vojske je Mariborski trikotnik luknjah«, ki jih pridno širijo zaniko- komisije uvrstila med močne inova- je bila od leta 2009 (torej od finanč-
namreč provokativno vprašal vod- Pri popisovanju obeležij NOB smo valci vrednot narodnoosvobodilne- torje (Viktor Prokop in Jan Stejskal). ne krize) dalje večja kot pred tem. 
jo proslave: »Ali imate soglasje za v središču Maribora naleteli na kup ga boja in znanilci zloveščega no- V času najbolj intenzivnega vodenja Lahko torej sklepamo, da je bila slo-
nošenje zastave z rdečo zvezdo?« obeležij, za katera ne vemo, kje so vega reda. razvojne politike po standardih EU venska razvojna politika s subvenci-
Simboli zaveznic, krvni davek in oziroma kako so končala. Po skoraj Stane Gradišnik in večinoma s sredstvi EU (finančna jami gospodarstvu učinkovita.
8 februar 2025
V SPOMIN Katja Rupena
Boj za enakopravnost žensk
Na rojstni dan Katje Rupene (22. nastopala je s kitaro, pela je v pev- nom je bila slavnostna govornica na 
januar) je Krajevna organizacija skem zboru in igrala v dramski sku- prireditvi Marjeta Kocjan, pred-
Združenja borcev za vrednote na- pini. Z okupacijo se je aprila 1941 stavnica projekta Pozabljena polo-
rodnoosvobodilnega boja Mestne umaknila v domačo Mirno Peč, kjer vica Novega mesta. V svojem go-
njive - Ločna - Mačkovec v sodelo- se je vključila v narodnoosvobodil- voru je predstavila projekt in med 
vanju z ZB za vrednote NOB Novo no gibanje, in ker je bila zelo dejav- drugim opozorila na pomembne 
mesto in Osnovno šolo Center že na, pogumna in pri svojem delu tudi Novomeščanke, ki so pustile ne-
tretje leto zapored pripravila slove- prodorna, je njeno področje dela izbrisen pečat v zgodovini našega 
snost v počastitev spomina nanjo. postajalo vse širše in odgovornej- mesta, a so neupravičeno spregle-
Spominska slovesnost je potekala še. Postala je članica Komunistič- dane in pozabljene. Naštela je 13 
na kraju, kjer stoji doprsni kip Katje ne partije Slovenije in rajonskega izjemnih posameznic novomeške 
Rupene, pred Osnovno šolo Center, odbora Osvobodilne fronte. Junija preteklosti, pionirk na svojih pod-
ki je mnogo desetletij nosila njeno 1942 se je izognila aretaciji in odšla ročjih, ki so živele in delovale na 
ime. Osnovni šoli še danes številne v partizane, delo je nadaljevala na koncu 19. in v začetku 20. stoletja 
generacije njenih učencev prepros- območju Trebelnega, poleti 1943 ter bile zaradi zgodovinskih okoli-
to pravijo Katja. pa je kot sekretarka Slovenske pro- ščin spregledane in pozabljene. 
Katja Rupena je bila dolenjska ro- tifašistične ženske zveze in članica Cvetje k doprsnemu kipu Katje 
jakinja, pedagoška delavka, borka pokrajinskega odbora Osvobodilne Rupene sta položili Marjeta Kocjan 
za napredek žena in vzgojo mladi- fronte odšla na Primorsko, kjer je antifašistične mladine Jugoslavije v 27. februarja 1945 jo je v Sv. An- in ravnateljica Osnovne šole Cen-
ne, svobodo in socialno pravičnost. usmerjala delovanje deklet in žena Drvarju. Tam je prvič srečala tova- tonu, današnji Mali vasi, ki je bila ter Marta Pavlin. V kulturnem 
Rodila se je leta 1920 v Mirni Peči. ter urejala glasilo primorskih žena riša Tita in bila izvoljena v Central- takrat že osvobojeno ozemlje, v ne- programu so sodelovali pevski zbor 
Po meščanski šoli v bližnjem No- Slovenka. Medtem je bila zaradi ni odbor ter je doživela znameniti sreči ustrelil ruski vojak. učiteljic Osnovne šole Center Ko-
vem mestu je šolanje nadaljevala uspešnega in požrtvovalnega dela nemški desant. Katji so take pre- Na letošnji prireditvi je organiza- kabura, ki ga vodi učiteljica Vanja 
na Državnem gospodinjskem učite- na zboru odposlancev slovenske- izkušnje dajale še večji pogum in tor želel poudariti Katjin prispevek Švajger, učenec sedmega razreda 
ljišču, vselej odlična je prejela tudi ga naroda v Kočevju izvoljena za polet. Jeseni 1944 jo je slovensko k emancipaciji in uveljavitvi deklet, Osnovne šole Center Nejc Koligar 
nagrado za učni uspeh. Po maturi članico našega prvega slovenskega vodstvo poslalo na Štajersko kot žena in mater, hkrati pa opozori- in Peter Moravec s harmoniko. Slo-
je 1940 v Mali Nedelji dobila prvo parlamenta SNOS, Slovenskega na- sekretarko Oblastnega komiteja ti, da narodnoosvobodilni boj ni vesnosti so se udeležili tudi pripa-
zaposlitev kot vodja potujočega rodnoosvobodilnega sveta. Postala SKOJ in članico komiteja Komuni- bil samo boj za osvoboditev izpod dniki 1. spominskega dolenjskega 
gospodinjskega tečaja. Vseskozi je je članica vodstva slovenske mla- stične partije Slovenije za Štajersko. jarma okupatorjev, temveč je med partizanskega bataljona in prapor-
delovala na kulturnem področju, v dinske organizacije in kot vzorna Decembra istega leta je prišla v se- drugim izvajal socialno revolucijo, ščaki. ZB za vrednote NOB Novo 
Društvu kmečkih fantov in deklet, aktivistka SKOJ je s slovensko de- verovzhodno Slovenijo, v kraje, ki torej boj za pravičnejšo družbo in mesto Galerija. 
pri Sokolu, v kulturnem društvu, legacijo odšla na II. kongres Zveze jih je spoznala kot mlada učiteljica. enakopravnost žensk. S tem name- S. B.
DOGODKI Sedlarjevo, Gračnica V METEŽU ZGODOVINE Sajevče
Prihod XIV. divizije Spomin na borce  
na Štajersko Sočanovega bataljona
Ob 81. obletnici prihoda XIV. divizi- Konec januarja je v organizaciji 
je na Štajersko je bila 7. februarja v KO ZB za vrednote NOB Hrušev-
Sedlarjevem spominska slovesnost. je pri spomeniku v Sajevčah pote-
Ogromno množico obiskovalcev iz kala krajša spominska slovesnost v 
vse Slovenije sta med drugimi nago- počastitev padlih borcev Sočano-
vorila župan občine Podčetrtek Pe- vega bataljona. Ob prisotnosti taj-
ter Misja in slavnostna govornica, nice ZB za vrednote NOB Postoj-
ministrica za pravosodje Andreja na Katje Vuge je zbrane pozdravil 
Katič, ki je od našega predsednika podpredsednik KO ZB za vrednote 
Tadeja Škofa prejela pesniško zbir- NOB Hruševje Zoran Trošt. Pouda-
ko Franca Živiča Skozi točo krogel ril je pomen narodnoosvobodilne-
k svobodi. Po končanem programu ga boja, ki je temeljil na pogumu, 
se je 50 pohodnikov napotilo na tovarištvu in neomajnem domolju-
tridnevni pohod čez Bohor vse do bju, za sedanje in prihodnje rodo-
Gračnice. ve. Predstavniki KO ZB za vrednote 
Pohodniki so 9. februarja dopol- NOB Hruševje so položili cvetje k 
dne prispeli v Gračnico, kjer je pote- spomeniku, v kulturnem programu 
kala slovesna sklepna prireditev tra- Ministrica Katič s praporščaki v Sedlarjevem pa je Branka Černigoj med drugim 
dicionalnega pohoda v spomin na poudarila, da mir, svoboda in člo-
legendarni pohod XIV. divizije. Ta (13-letni Ivan Lapornik), štirje so bili vekove pravice niso samoumevni, 
nas je spomnila na pogum in vztraj- ranjeni (Peter Deželak, Ivan Hliš, temveč se je treba zanje vedno bo-
nost borcev ter pomen vrednot, kot Ivan Požin in Anton Belej), drugi so riti. Vsi navzoči so se nato udeležili 
so svoboda, solidarnost in domolju- bili nepoškodovani. V živem zidu so tradicionalnega druženja na Dolen-
bje. Takšni dogodki nas opominjajo bili še: Cvetko Tišlar, Anton Belej, čevi kmetiji, kjer so postregli doma-
na zgodovinske preizkušnje in po- Silvo Kajtna, Alojz Biderman, Alojz če dobrote. hiš (kolikor jih je bilo tedaj v vasi) in lahko skrili, za težje so obljubili po-
men povezovanja v prizadevanju za Zamuda, Marica Klenovšek, Ana Borci Sočanovega bataljona so se greli, sušili premočeno obleko in moč v Komandi mesta, ki je bila na 
boljši jutri. Stariha, Janez Kolar, Jože Lončar … bili na poti na Dolenjsko, da bi okre- čevlje, kjer je bilo mogoče: v kuhi- Ubeljskem. Žal so jih Nemci nas-
V živem zidu je bilo udeleženih od (podatki niso popolni). pili I. brigado Narodnoosvobodilne njah, hlevih ali na skednjih. Nihče lednji dan, 31. januarja, prehite-
20 do 25 otrok, ki so jih nemški oku- Vodja praporščakov Željko Sreč- vojske. Pot je bila izjemno naporna, ni slutil, da se približujejo Nemci. li. V dopoldanskih urah so v belih 
patorji 12. februarja 1944 uporabili ković je tudi predsednici državnega saj so v glavnem pešačili ponoči, ko Ti so zajeli borca na straži pri Bo- kombinezonih prišli v Sajevče. Ra-
za svoj ščit pred partizani. Bil je zad- zbora Urški Klakočar Zupančič, so se iz Trnovskega gozda preko Vi- šnarjevi hiši in obkolili vas. Ko je njene borce so odpeljali v Postojno, 
nji dan prvega šolskega polletja, ot- ki je bila slavnostna govornica na pavske doline in Krasa prebijali proti dobra polovica borcev čakala v vrsti Korenikovo hišo pa so zažgali. Dva 
roci so se vračali s filmske predsta- prireditvi, podaril knjigo Franca Ži- Postojni. Bila je zima, mraz, oblože- na kosilo pri Lenasovih, se je nena- ranjenca sta umrla, druge so v po-
ve, Nemci pa so se pomikali po do- viča. S tem želimo predstavljati na- ni so bili s težkim tovorom (tiskar- doma začelo streljanje, ki ni trajalo stojnski bolnišnici stražili Nemci. 
lini Gračnice, da bi presekali pot 14. pisano knjigo kot sestavni del pesni- ski stroj, akumulatorji, sol ...), ki so več kot od deset do petnajst minut. Vendar je aktivistkam uspelo pri-
diviziji. V napadu je bil ubit en otrok ških zbirk po Sloveniji. ga morali prenesti na cilj. Ko so se Borci so bili presenečeni in niso bili hajati do njih, da so jim pomagale. 
približevali Razdrtemu, so morali pripravljeni na napad, zato so bile Preživeli ranjenci so se s toplo hva-
gaziti po vse višjem snegu. V takšnih posledice hude: štirje mrtvi, trinajst ležnostjo spominjali dr. Franca Am-
razmerah so prehodili 120 kilome- hudo ranjenih, dva zajeta in več kot brožiča zaradi posebne skrbi zanje 
trov, zadnji del poti v neprekinje- deset pogrešanih. Skupaj je bil bata- in nege, saj so hude rane zahtevale 
nem 13-urnem maršu, ko so skrajno ljon ob tretjino moštva. Ob napadu dolgotrajno zdravljenje. Večina ra-
utrujeni, premočeni in premraženi je bil smrtno zadet tudi komandant njencev je od tega tragičnega dne 
30. januarja ob 7. uri zjutraj prispeli bataljona, ki je bos skočil iz hiše pri ostala invalidna. Nekaj jih je še v 
do Sajevč. Poveljnik bataljona Ivan Lenasovih. mavčnih povojih pričakalo svobo-
Klobučar - Sočan je postavil dve Ranjencem so takoj pomaga- do. Preostali borci so nadaljevali 
straži (eno pri Bošnarjevi požgani li domačini in aktivistke iz bližjih pot na Dolenjsko in v Črnomelj v 
domačiji, drugo v cerkvenem zvoni- vasi: Rakulika, Studenca in Hru- Beli krajini.
Spominska slovesnost v Gračnici ku), borci pa so se razporedili v 15 ševja. Nekaj lažjih ranjencev so Ana Horvat
februar 2025 9
V SLIKI IN BESEDI
Bohinj: nemške ofenzive proti partizanskim enotam na Gorenjskem, saj so se oku-
Po dveh letih smo se 31. januarja srečali člani upravnega in nadzornega patorji zavedali, da izgubljajo nadzor nad območjem. 
odbora skupaj s poverjeniki naše organizacije, ki opravljajo naloge po posa- V povojnem času sta se dva izmed preživelih kurirjev, Frenk Hrovat in Stan-
meznih vaseh na območju Bohinja. Njihovo delo je izjemno pomembno, saj ko Papler, vsako leto spomnila padlih prijateljev in se skupaj odpravila do 
so naši člani osebno obveščeni o dogodkih in zadevah, ki so pomembni za spomenika v Dragi, kjer so pokopani. Danes, 80 let pozneje, se še vedno 
vse. To pomeni, da poverjeniki obveščajo o proslavah, prireditvah in drugih spominjamo teh dogodkov. Pri spomeniku se vsako leto 27. januarja zvečer 
dogodkih, obiščejo člane v času, ko je treba pobrati članarino, prav tako pa zberejo sorodniki in prijatelji, da s krajšo spominsko slovesnostjo počastijo 
sodelujejo pri obiskih naših jubilantov v starosti 80, 85, 90 let in starejših. njihov pogum in žrtev. 
Obiščemo jih osebno skupaj z vodstvom KO in jih tudi obdarimo ter se z Kraji, kot je Draga, nas opominjajo na vrednote odpora in narodne zavesti, 
njimi pogovorimo o njihovem življenju, težavah, potrebah za njegovo iz- ki so omogočile osvoboditev Slovenije. Ob tej obletnici je pomembno, da se 
boljšanje, obenem pa jih obveščamo o delovanju organizacije. spomnimo zgodovine in ohranjamo resnico o boju proti okupatorju. 
  Pomemben člen organizacije so praporščaki, ki se udeležujejo proslav in V večni spomin padlim partizanom!
prireditev, žal pa tudi pogrebov naših članov. So vestni in odgovorni, saj Urša Hrovat
svoje delo opravljajo v vsakem času in vreme zanje ni ovira. Svoje delo je skozi okno skočila v globok sneg in se potem ranjena zatekla v Vulbnikov 
opravljajo v ličnih uniformah z društvenim praporom. bunker, kjer je bila ponovno izdana. Še preden so jo ubili gestapovci, si je Sežana:
 sama vzela življenje. Gestapovci so imeli namen požgati domačijo, vendar V čitalniških prostorih sežanske Kosovelove knjižnici so 10. februarja odprli 
se to ni zgodilo. zanimivo in nadvse poučno razstavo Dan prej – med vojno in mirom, ki jo 
  Pozdravni nagovor na spominski slovesnosti je imel župan občine Dravog- je pripravilo Policijsko veteransko društvo Sever za Primorsko in Notranj-
rad Anton Preksavec. Slavnostni govornik na prireditvi pa je bil dr. Aleksan- sko. Avtor razstave je predsednik društva Fabio Steffe, ki je zbral največ 
der Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj, ki je poudaril pomen dokumentov in fotografij, nekaj slikovnega materiala je dodal Ivan Simčič 
partizanskega boja ter ohranjanja spomina na borce in prenašanja tradicije iz Pokrajinskega muzeja Koper, zemljevide je prispeval major Drago Božac, 
narodnoosvobodilnega boja na mlajše rodove. Padlim borcem v spomin je ki je napisal knjigo Ponosni nase – razvoj TO in njen prispevek pri osamo-
delegacija položila venec k spomeniku. svojitvi Slovenije na Krasu in v Brkinih.
  Kulturni program so oblikovali učenci Osnovne šole Šentjanž pri Dra-
vogradu, MPZ Goršek Štefan Čaki, pihalni orkester Šentjanž in praporščaki 
vseh veteranskih združenj, planincev in gornikov. To je bil že deveti spomin-
ski pohod k Medvedu, ki se ga je udeležilo več kot 80 pohodnikov.
  Prireditev je bila tudi priložnost za medgeneracijsko druženje in obujanje 
spominov na kruto preteklost z željo, da se nikoli in nikdar ne ponovi. To sta 
Srečanja se je udeležilo 24 povabljenih. Na kratko smo prisotnim predsta- naša odgovornost in zaveza vsem, ki so se borili za našo svobodo.
vili dosedanje delo in delo v prihodnosti, predvsem kar se tiče njihovega Vinko Krajnc
področja dela. Želimo predvsem izboljšati delovanje organizacije, obvešča-
nje naših članov in sproti odpravljati morebitne težave. Po uradnem delu Nemci:
je sledilo druženje s pogostitvijo, ki jo je pripravilo osebje gostišča Rožič. Na dan samostojnosti in enotnosti je Združenje borcev za vrednote NOB 
  Pred srečanjem se je na svoji 7. redni seji sestal uredniški odbor za zbornik Idrija - Cerkno s predsednikom KO ZB Cerkno Jožetom Jeramom pripravilo 
ZB KO Bohinj. Urednik Boris Malej je predstavil dosedanje delo pri zbiranju pohod iz vasi Reka čez Rodne na Nemce, kjer je bila spominska slovesnost 
podatkov ter še zadnja opravila pred izdajo zbornika. Predstavljena sta bila ob obletnici bitke na Rodnah. V tej bitki so padli prvi štirje partizani na   Steffe je na uradnem odprtju poudaril pomen in cilje nastanka in prika-
tudi finančni načrt za izdajo zbornika in pregled vsebin posameznih pogla- Cerkljanskem.  zovanja konkretnih dejanj varnostnih sil v osamosvojitvenih dogodkih leta 
vij. Na sestanku sta bili prisotni tudi Katarina Košnik, višja svetovalka za 1991 na našem območju s poudarkom na dnevu prej (26. junija 1991), saj 
družbene dejavnosti in odnose z javnostmi občine Bohinj, in Anja Poštrak, je bila Primorska okupirana že dan pred osrednjo državno proslavo prazno-
višja kustosinja in vodja muzejev v Bohinju, ki sta vsaka s svojega področja vanja samostojne države. Razstava je nastala ob 30-letnici samostojnosti 
predstavili lastno delo pri izdaji zbornika. Republike Slovenije in od takrat potuje po osnovnih in srednjih šolah ter 
Martin Gorišek policijskih postajah primorskih občin. Podkrepljena je s predavanji Fabia 
Steffeta, ki je bil leta 1991 inšpektor za mejne zadeve in tujce pri Upravi 
Poljčane: za notranje zadeve Koper in je bil eden izmed ključnih oseb na tem delu 
Za svobodo so bile potrebne žrtve, a cena svobode je vselej visoka, previ- Primorske v osamosvojitveni vojni.
soka ... Slovenci bi morali bolj ceniti zgodovinske vrednote, partizanski boj,   Razstava je razdeljena v štiri sklope in obsega 16 panojev od začetka 
brez katerega zagotovo ne bi imeli svoje domovine in svojega jezika. Žal pa agresije s prihodom motoriziranih vojnih oklepnih vozil JA iz Notranjske 
gre trpljenje prehitro v pozabo, še posebej pri tistih, ki niso bili neposredno na območje Brkinov in Krasa do Obale. Začenja se z originalno slovensko 
vpeti v narodnoosvobodilni boj. Novejše generacije političnih strank se tru- zastavo, poudarja številne bojne dejavnosti vse do odhoda zadnjega vojaka 
iz Slovenije preko koprskega pristanišča. Steffe je med drugim dejal, da o 
  V neenakem boju s fašisti so v decembru 1942 izgubili življenje partizani osamosvojitvenih dogodkih dneva prej pripravljajo obsežno knjigo.
Bogdan Jeram, Peter Čelik, Valentin Eržen in Gabrijel Pajntar. Zavednim pri-   Čeprav je minilo 34 let od odločnosti, enotnosti in poguma Primorcev v 
morskim partizanom se je na državni praznik 26. decembra poklonilo lepo osamosvojitveni vojni 91, jim pretežen del prebivalstva osrednje Slovenije 
število pohodnikov in obiskovalcev slovesnosti, vključno s 1. spominskim teh konkretnih dejanj ne priznava. 
dolenjskim bataljonom in Revirsko spominsko četo, MPZ Justin Kogoj, učen- Olga Knez
ci Osnovne šole Cerkno in drugimi sodelujočimi, ki so s prijetnim kulturnim 
programom popestrili lep sončen dan. Hkrati pa je neutrudni organizator Dovje, Mojstrana:
Jože Jeram prejel zlato plaketo ZZB NOB Slovenije. Ob 16. decembru, dnevu krajevne skupnosti Dovje - Mojstrana, smo se člani 
  Predvsem pa so se nas vseh dotaknile tople besede slavnostnega govor- ZB za vrednote NOB Dovje - Mojstrana spomnili na dogodke pred 83 leti: 
nika, patra Bogdana Knavsa, ki je pravi ljudski primorski Čedermac. Žrtvam, na obletnico upora dovške vstaje, smrti prvoborca Alojza Rabiča, izseljeva-
partizanskim junakom, je izrazil besede zahvale in jih kot mučenike vpisal v nja naših krajanov v tuje kraje in taborišča po vsej Evropi. Po tem pomemb-
spomin ne le navzočih, temveč tudi v generacije za nami. S človeško toplino nem zgodovinskem datumu so krajani leta 1964 poimenovali tudi domačo 
dijo to obdobje celo zanikati ali ga omalovaževati. je opozoril na tovarištvo in sobivanje. osnovno šolo. Imenuje se Osnovna šola 16. decembra Mojstrana in lani je 
  Vse preveč pa je družin, ki kljub več kot 80 letom od takrat še vedno ču-   Sicer pa lahko le rečem, da je v vsakodnevnem življenju odnos do prete- praznovala 60-letnico. Ulica, kjer je pod streli okupatorja padel domačin 
tijo posledice druge svetovne vojne in povojnih grozot, ki so se zgodile. klosti in vrednot tisti katalizator, ki ljudi združuje ali pa ločuje. Mnogi tega Alojz Rabič, star šele 25 let, se imenuje Ulica Alojza Rabiča.
Želimo si, da bi se te zgodovinske rane nekega dne zacelile, kar pa glede še niso dojeli in videti je, da nekateri tudi ne bodo. Vendar bi že bil čas, da 
na svetovno politično dogajanje ne bo nikoli mogoče, čeprav je partizanski je naziv državnega praznika dejansko vsebinski in tudi da oblastniki odgo-
boj pokazal, da je mir edina vrednota, ki zagotavlja, da lahko ljudje polno varjajo ljudem. 
živimo, se razvijamo in ustvarjamo. Miloš Šonc
  Čas, v katerem živimo, pa straši, da smo spet na robu svetovne vojne – 
tretje svetovne vojne. Na preveč koncih sveta so vojna žarišča, dogajajo Ljubljana:
se genocid, iztrebljanje ljudstev in zavzemanje tujih ozemelj. Zakaj? Ker Krajevna organizacije ZB Vič - Rožnik je imela 18. decembra lani redno 
svetovne velesile ne delujejo v dobro miru in sožitja. skupščino vseh članov. Pod točko razno smo izvedli zelo zanimivo  polurno 
  Delegacija OOZB za vrednote NOB Poljčane je z županjo dr. Petro Vrhovnik predstavitev s projekcijo na platnu, ki jo je pripravil član naše KO Igor Mra-
k spomeniku položila cvetje. Z minuto molka so počastili spomin na padle. vlja. Njen delovni naslov je bil »Leto 1941 – kako se je porajalo slovensko 
V nadaljevanju so nastopili učenci 4. a razreda Osnovne šole Kajetana Ko- kvizlinštvo«.
viča Poljčane pod mentorstvom Suzane Vošinek: Tobias Regvart s pesmijo Muharem Husić              
Boč in Lana Regvart s pesmijo Samota. Pesmi so bile iz pesniške zbirke 
Poljčančanke Vesne Težak. Na klarinet je zaigral Urban Grm. Z recitacijama Draga pri Begunjah:   V KS Dovje - Mojstrana se je vstaja začela nekaj mesecev po napadu sov-
sta nastopili še članici OOZB za vrednote NOB, Štefka Obrovnik in Joži- Mineva 80 let od tragičnega dogod- ražnih sil na naše ozemlje. Zajela je vasi Dovje, Mojstrano, Belco, Radovno 
ca Rožencvet. Vse zbrane je ob koncu nagovoril tudi predsednik OO ZB za ka v dolini Draga pri Begunjah, ko so in kraje v občini Kranjska Gora. Sodelovalo je 119 vaščanov. Zaradi sode-
vrednote NOB Karel Mali. nemške okupacijske sile v noči z 27. lovanja v vstaji so Nemci aretirali 82 upornikov in jih odpeljali v Begunje, 
Zdenka Detiček Opič, foto: Jelka Kropec na 28. januarja 1945 izvedle zasedo nato pa v razna taborišča po vsej Evropi. Kar 26 domačinov se ni nikoli več 
in ubile 13 kurirjev, obveščevalcev in vrnilo k toplemu domačemu ognjišču.
Otiški vrh: borcev Kokrškega odreda.   V Dragi pri Begunjah so Nemci 12. februarja 1942 na strelišču pobili devet 
1. februarja sta KO ZB za vrednote NOB Šentjanž in OO ZB za vrednote NOB Konec januarja 1945 so kurirske domačinov. To so bili mladi fantje, ki so se borili za svobodo, mir, za naše 
Dravograd skupaj z drugimi veteranskimi združenji v občini, Planinskim enote na tem območju delovale v meje, ki nas bi združevale in ne ločevale. Preživeli zaporniki so pripovedo-
društvom Dravograd in lokalno skupnostjo priredila spominsko slovesnost težkih zimskih razmerah. V dolini vali grozljive pripovedi, saj so jih pobesneli gestapovci pretepali, mučili in 
ob 80. obletnici poboja partizanov pri Medvedu v Otiškem Vrhu. V noči s 1. Draga pri gradu Kamnu so jim oku- bičali. Privezali so jih z vrvjo okoli rok h kolom, na betonskih tleh so klečali 
na 2. februar 1945 je 30 gestapovcev ob pomoči domačega izdajalca na- patorji pripravili zasedo. V neena- in od bolečin umirali. V letih od 1941 do 1945 je še 37 borcev darovalo 
padlo osem partizanov, ki so se takrat zadrževali na domačiji. Namenjeni so kem boju je padlo 13 kurirjev, dru- svoje življenje na oltarju domovine. Obeležja in spomeniki nas opozarjajo 
bili na Pohorje. Za kratek čas so se ustavili pri Medvedu, zavedni partizanski gim pa je s težavo uspelo po ledeno na 72 zgodb in te pripovedujejo, kako velik je bil krvni davek v naši krajevni 
družini, da se malo spočijejo. Ob napadu je bilo šest partizanov ubitih, eden mrzli Begunjščici pobegniti nazaj skupnosti Dovje - Mojstrana.  Zaradi vseh teh dogodkov KS Dovje - Mojstra-
pa ranjen. Rešila se je le mladinska aktivistka SKOJ Stanka Orožim - Janja, ki proti Dragi. Napad je bil del večje na praznuje svoj krajevni praznik. Zavedati se moramo, da so naši krajani 
10 februar 2025
V SLIKI IN BESEDI
dali svoje življenje za slovenski narod, da bi obstal na svoji zemlji, ohranil bogastvo prenaša v različne motive in tehnike slikanja. Za priložnostno 
slovensko besedo in kulturo. In končno smo prišli do težko priborjene dr- razstavo na našem zboru je izbral motive Dolenjske, Bele krajine, Novega 
žave Slovenije. Ohranimo jo, kot so jo imeli v spominu naši predniki. Nam mesta in Črnomlja.
živim naj bo v opomin, da tisti, ki so umrli, niso umrli zaman.   Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je 1. februarja 
Sonja Mirtič 1945 8. februar razglasilo za praznik v spomin Franceta Prešerna. Prva 
proslava je bila v Črnomlju. Nova slovenska država je po osamosvojitvi pra-
Kamnik, Dražgoše: znik ohranila ter ga leta 1991 razglasila za dela prost dan.
12. januarja se nas je 55 članov ZB NOB Kamnik odpravilo na spominsko   Eva Podboj nam je recitirala Zdravljico, ki je bila prvič objavljena 26. aprila 
slovesnost v Dražgoše. Z nami sta bila tudi naš vitalni stoletnik Franc Pri- 1848 v Kmetijskih in rokodelskih novicah. Prvi poskus objave leta 1846 je 
možič in eden najstarejših članov, 91-letni Cene Griljc. Pet udeležencev, naš Prešernu preprečila cenzura. Prisotni so si z zanimanjem ogledali faksimile 
podmladek, se je do kraja prireditve podalo peš iz Bistrice pri Tržiču, drugi Prešernove Zdravljice, ki jo je v decembru 1944 izdal pokrajinski odbor 
pa smo se peljali z avtobusom. Osvobodilne fronte za Gorenjsko, vodil ga je Bogdan Osolnik. V času naci-
 stične okupacije je slovenski partizanski tisk z gorenjskih gora poslal med 
in je vožnja v obe smeri nemogoča. Zelenice so uničene zaradi parkiranih ljudi svoj najlepši natis, še danes čudenja vredno Prešernovo Zdravljico v 
avtomobilov, pločnikov pešci ne morejo uporabljati, saj jih zasedajo jekleni 1500 oštevilčenih izvodih.
konjički. Soseska s šolo je v zadnjih letih izgubila pošto, banko in nekatere 
trgovine. Zdaj jim hočejo vzeti še kiosk, ki je desetletja daleč naokoli znan 
po svojih specialitetah. Govor je o gradnji krožišča in preseku naselja, ki je 
polno otrok in starejših občanov, po Ulici Luize Pesjakove. Mestnih redarjev 
v Savskem naselju ni. Dirkači pa po Topniški in Savski cesti še posebej ob 
večerih dodobra preizkušajo hitrost svojih avtomobilov, tako da poleti ni 
mogoče spati ob odprtih oknih.
J. A.
 
Igman, Zagorje ob Savi:
Skupaj z udeleženci iz vse Slovenije smo prisluhnili nagovoru predsednika Zelo dejavna Pohodna skupina Karel Destovnik - Kajuh, ki deluje v okviru 
ZZB NOB Slovenije Marijanu Križmanu in slavnostnemu govoru predsedni- Združenja za ohranitev vrednot NOB Zagorje ob Savi, ima veliko dejavnosti 
ce državnega zbora Urške Klakočar Zupančič ter uživali v bogatem kultur- skozi vse leto. Po skupnem končanju preteklega leta in veselem druženju 
nem programu. ob spremljavi harmonike v začetku meseca v Gostilni dobrih okusov pri Čop   Tin Lah, učenec petega razreda Osnovne šole Grm, je prisrčno recitiral 
  Po končani prireditvi smo se odpravili proti domu s postankom v Križu smo se 24. januarja podali na pot do Sarajeva. Naš glavni cilj pa je bil pohod pesem Toneta Pavčka, medtem ko je Urban Košir prireditev obogatil z igra-
pri Komendi, kjer smo imeli prijetno skupno kosilo. Med obedom smo si ob 83. obletnici legendarnega pohoda na Igman v izredno težkih zimskih njem na električno klaviaturo. Povezal je partizanske in narodne pesmi, 
izmenjali vtise in se ob prijateljskem druženju dogovorili, da se v Dražgoše razmerah, ki so se ga udeležili tudi borci iz Slovenije. klasično glasbo ter priljubljeno narodno-zabavno pesem Lojzeta Slaka 
v prihodnje z veseljem vrnemo. Prireditev nas je vse opomnila na pomen  »Čebelar«.
spomina na dogodke med drugo svetovno vojno in pomen bivanja v sožitju Marija Rus
in miru.
Igor Kanižar, foto: Alenka Jevšnik Pišece:
V Pišecah je pri spomeniku padlim v narodnoosvobodilnem boju 13. fe-
Cerovec: bruarja potekala spominska komemoracija ob 80. obletnici smrti Janka 
V čast si štejemo in ponosni smo, da smo z odkritjem nove spominske ploš- Padežnika. Spominske prireditve so se udeležili predstavniki Osnovne 
če 1. februarja v Cerovcu simbolično dali priznanje žrtvam vojne, izdaje in šole Janka Padežnika iz Maribora, učenci Osnovne šole Maksa Pleteršnika 
nacizma ter ju počastili. Pišece, predstavniki lokalne skupnosti ter članice in člani Združenja bor-
cev za vrednote NOB. V kratki komemoraciji pri spomeniku, na katerem je 
KDOR MIMO GREŠ zapisano tudi Jankovo ime, je predsednik brežiške borčevske organizacije 
NE TOŽI, NISEM MRTEV Tadej Škof najprej vse lepo pozdravil in predstavil pomen prireditve, nato 
V VSEM, KAR ŽIVIŠ, sta Kajuhovi recitaciji prebrali Alina Ogorevc in Ina Bizjan, učenki Osnovne 
KAR PROST ZDAJ SMEŠ, Spoštovanje do vrednot narodnoosvobodilnega boja je izkazalo več kot 50 šole Maksa Pleteršnika Pišece ter učenec mariborske šole Brin.
ZAROD GRADIŠ ... združenj NOB. Po slavnostni prireditvi je bil čas za druženje s tovariši, s 
SEM JAZ, JE MOJA ŽRTEV. katerimi prijateljujemo in se srečujemo ob več podobnih prireditvah in na-
vezujemo nove stike. Za prijetno druženje je letos poskrbela tudi narava, 
S temi verzi, zapisanimi na številnih spomenikih po Sloveniji, nas padli, po- ki nam je poleg zaplat snega namenila lep sončen dan, a iz zapisov nam 
biti, ustreljeni kot talci tolažijo, da niso mrtvi, da živijo v nas, ko smemo je znano, da je bila temperatura ob pohodu na Igman za več kot 40 stopinj 
živeti svobodno, in da njihova žrtev ni bila zaman. nižja. Ogledali smo si muzej »Tunel spasa« o predoru, ki je reševal življenja 
  Tako bi lahko zapisali tudi mi tukaj v Cerovcu, v bližini kraja, kjer sta bila v vojni pred samo 30 leti v podzemnem prehodu z območja obkoljenega 
mlada partizana ubita pred natanko 80 leti, Alojz Trebovc in Stanko Golo- Sarajeva do vzletne ploščadi letališča. 
granc na njegov 25. rojstni dan.   Pred odhodom domov je bil čas za sprehod ob izviru reke Bosne. Ko smo 
 na poti, želimo obiskati in spoznati čim več znamenitosti, zato je bila na-
slednja postaja Visoko, da so se nekateri podali v predor, ki ga še vedno 
čistijo pod piramido Sonca. 
  Naslednja pot nas bo v maju vodila po vseh nekdanjih glavnih mestih 
nekdanjih republik, kjer bomo proslavili 80 let osvoboditve in kapitulacije   Kako veliko in pomembno ime je Janko Padežnik, pa je razkrila ravnatelji-
okupatorja v času druge svetovne vojne. ca mag. Sonja Filipič, ki je povedala nekaj zanimivosti o dečku Janku, ki je 
Jani Flis bil kot učenec zelo umetniško nadarjen, domoljuben in zaveden Slovenec. 
Veliko zanimivih, predvsem pa poučnih informacij o vojni in življenju danes 
Novo mesto: pa smo slišali iz ust slavnostnega govornika, tovariša Staneta Preskarja, ki 
Združenje borcev za vrednote NOB Novo mesto, Krajevna organizacija Kan- je raziskal in opisal Jankovo pot vse od Maribora do Pišec, kjer je ta tudi 
dija Grm in Majde Šilc z 79 člani, je 7. februarja izvedla zbor članov s kultur- končal svojo kratko življenjsko pot. Predsednik brežiške organizacije še do-
nim programom. Zbor članov je vodilo delovno predsedstvo s predsednico dal, da je zelo vesel in ponosen, da so s skupnimi močmi uspeli predstaviti 
Dragico Ferbežar. Poročevalci po posameznih točkah so s kratkimi pojasnili in izpeljati spominsko prireditev, ki je bila izvedena prvič. Velika zahvala 
Poleg zvezde, znamenja partizanov, upornikov proti nacizmu, je na plošči dopolnili pisno gradivo. Predsednica nadzornega odbora je povedala, da gre tudi ravnateljici Osnovne šole Maksa Pleteršnika Pišece Nuški Ogorevc, 
tudi križ, kot znamenje verujočih, kristjanov. Tako je na tem mestu jasno so člani pregledali vsebinsko in denarno poslovanje KO v letu 2024, in jih ki je za vse obiskovalce priskrbela topel napitek in slasten prigrizek. 
sporočilo, ki si v sebi ne nasprotuje. Nesporno dejstvo je, da so se partizani obvestila, da je bil program dela v tem letu v večini uresničen. Tadej Škof
borili za svobodo pod zvezdo, in nesporno je, da je velika večina med njimi   Pri programu dela za letos je bil poudarek na prireditvah ob 80. obletnici 
bila verna, tako kot tudi Trebovc in Gologranc. osvoboditve in enodnevnem izletu, ki bi ga namenili spominu na narodne- Ribnica:
   Zavedamo se, da je bilo v vsej zgodovini pod temi znamenji storjenega ga heroja Milana Majcna in obisku spomenikov ob nemško-italijanski oku- V Združenju borcev za vrednote NOB Ribnica tudi lansko jesen nismo poči-
tudi veliko hudega, krivičnega, vendar se ne strinjamo s tako ali drugače pacijski meji 1941–1945 od Murnc do Hinjc na območju Šentjanža. Pro- vali, saj smo izpeljali več spominskih prireditev. Večja je bila prireditev ob 
spodbujenimi enostranskimi posploševanji, ki nam jih nekateri vsiljujejo in gram in povabilo članom, da se v letu 2025 udeležimo čim več spominskih 81. obletnici tridnevnih bojev Šercerjeve brigade s plavo gardo ali sloven-
nas silijo v delitve, ki škodijo Slovencem, delitve, ki škodijo Sloveniji. Vse, dogodkov, sta bila soglasno podprta. V KO imamo osem članov, ki imajo skimi četniki, ki so v začetku septembra 1943 prišli v Grčarice. Tam jih je ob-
kar želimo tudi s tem spomenikom, je, da žrtve za svobodo ne potonejo v status vojnega veterana NOB. kolila 14. divizija oziroma Šercerjeva brigada, pomagali sta ji še Tomšičeva 
pozabo. Vedno znova se jih spominjamo tudi ob državnem prazniku, dnevu  in Gradnikova brigada. V senci teh bojev pa je potekala še bitka z Italijani 
upora proti okupatorju, in ob tem ne pozabimo posebej omeniti našega na dolenjevaškem polju. Italijani so se umikali iz Kočevja, saj je Italija 8. 
Franja Malgaja in tudi ne žrtev vojne za Slovenijo 1991. Vse to nam je tudi septembra kapitulirala. Prav topovi, zajeti umikajočemu sovražniku, so šer-
v opomin in spodbudo, da si prizadevamo za mir, solidarnost, za vrednote cerjevcem prinesli zmago v Grčaricah. 
narodnoosvobodilnega boja.   Slavnostni govornik na prireditvi je bil dr. Tomo Čas, predsednik Veteran-
Ivan Dvoršek skega policijskega združenja Sever. V svojem govoru je poudaril pomen 
partizanskega delovanja na našem ozemlju, pomen bitk, kot je bila ta v 
Ljubljana: Grčaricah. Potegnil je vzporednice z osamosvojitveno vojno leta 1991 ter 
Ljubljanska občinska služba za lokalno samoupravo je 5. februarja zaprla tudi odnos današnje politike do vseh veteranov zadnje vojne.
dostop do prvega nadstropja Doma skupnosti Savsko naselje, kjer imata   Pozdravni nagovor je imel predsednik PGD Grčarice Dejan Žagar. V kultur-
prostore krajevna borčevska organizacija in Knjižnica partizanske in bor- nem programu so nastopili osnovnošolki Reza Rus in Agnes Krkovič, naše 
čevske literature. Kot je povedal Janez Stariha, predsednik borčevske or- nepogrešljive recitatorke Jelka Domevšček, Jana Šega in Majda Rački, par-
ganizacije in eden izmed ustanoviteljev Civilne iniciative Savsko naselje, tizanske pesmi so zadonele iz grl Moškega pevskega zbora Radomlje, ki 
že najmanj sedem let prosijo in pozivajo k obnovi zunanjih stopnic, ki so Za spremljevalni program našega zbora članov pa so poskrbeli: nas spremlja že vrsto let. Na koncu se je vsem zahvalil predsednik ZB NOB 
zaradi slabega vzdrževanja tako razpadle, da so morali zapreti dostop. V   93-letni tovariš Slavko Grahek, ki je v preteklem letu prišel v DSO Novo Ribnica Daniel Divjak. 12. oktobra smo obudili spomin na strmoglavljenje 
kratkem naj bi obnova stopnic le stekla. Dom je bil zgrajen leta 1961, zad- mesto in se je takoj povezal z našo KO ZB. Slavko deluje na več področ- helikopterja JLA na Rezinskem vrhu nad Rakitnico, kjer je življenje izgubil 
njih 40 let pa nekdaj cvetoča soseska nazaduje. Številne ulice so preozke jih, med drugim že od svojega 70. leta amatersko riše. To svoje notranje generalpodpolkovnik Radislav Klanjšček, komandant Gradnikove brigade. Z 
februar 2025 11
V SLIKI IN BESEDI ODLIKOVANJA Brdo pri Kranju
njim v helikopterju sta bila še polkovnik Ivan Rom in pilot kapetan Goran spomenika.   Vendar je zob časa zelo poškodoval spomenik, zato smo se 
Pekić, ki sta prav tako umrla. Ob 40. obletnici smo se jim poklonili s kratkim odločili za celovito obnovo. Kamnosek Bogo Oražem iz Ribnice je občini in Dušan Stefančič prejel 
kulturnim programom in položitvijo venca. nam predložil popis stanja in del, ki jih je treba narediti. Spomenik je vpi-
 san v register vojnih grobišč Republike Slovenije in po določilih Zakona o 
vojnih grobiščih je za njihovo urejanje odgovorna lokalna skupnost. Tako se medaljo za zasluge
je lani izvedla celovita obnova. Marmorne stolpiče ovalnega srednjega dela 
so odstranili, tla so zabetonirali, da se stolpiči ne bodo pogrezali, jih očistili 
in obnovili črke. Tudi na pokončnem delu spomenika so očistili in obnovili Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je pred 
črke. Na osrednji ovalni del je bila položena nova plastična plošča, da ščiti dnevom samostojnosti in enotnosti na posebni slovesnosti 
napise in cvetni aranžma. Na ploščadi so odstranili dotrajane in poškodo- na Brdu pri Kranju podelila odlikovanja Republike Slovenije.
vane plošče in položili nove. Pridobili smo tudi nov cvetni aranžma, ki ga je Kot je v slavnostnem govoru poudarila predsednica, so 
izdelal Zdravko Tomazini iz Mahovnika pri Kočevju. prejemniki, vseh je bilo 18, prepoznali priložnosti tam, kjer 
Sredstva za obnovo smo skupaj z občino pridobili pri ministrstvu za obram- so drugi morda videli ovire. Gradili so mostove tam, kjer 
bo, upravi za vojaško dediščino, sredstva za nagrobni cvetni aranžma pa je so bile razpoke sprva videti nepremostljive. S svojo vztraj-
prispevala občina, za kar se ji zahvaljujemo. nostjo navdihujejo druge, da postanejo najboljša različica 
Pavlina Pihler, foto: Vinko Čampa sebe. Njihova dejanja občutno spreminjajo svet – na podro-
čju krepitve humanitarnosti, solidarnosti, prostovoljstva, 
Zadnjega oktobra in 1. novembra smo imeli tradicionalni spominski slove- pomoči sočloveku v stiski, krepitve vključujoče družbe, 
snosti ob dnevu spomina na mrtve v Grčaricah in gradu v Ribnici s kultur-
nim programom. Konec novembra smo se spomnili naše občanke, doktorice PREJELI SMO
Franje Bojc Bidovec, in se poklonili spominu na tragično smrt tigrovca in 
enega od organizatorjev upora v ribniški dolini, Antona Majnika. Zadnji spo- Neprimerna beseda voditelja Odmevov
min v letu 2024 pa je bil namenjen 80. obletnici strmoglavljenja ameriške-
ga letala pri Makošah, Dolenja vas. »Bil je 18. november 1944. Blizu Makoš 
je počilo, na nebu pa so se pojavile bele pike,« govorijo viri o dogodku, ki Spoštovani,
se je zgodil pred 80 leti. To je bilo strmoglavljenje ameriškega bombnika zmotil me je prispevek v večerni informativni oddaji Od-
B-24 Liberator, ki je bil sestavni del 763. eskadrilje 460. bombniške skupine mevi (10. februar) o italijanskem spominu žrtvam fojb in 
15. letalske armade ameriških letalskih sil. Letalo je bilo zadeto nekje nad eksodusa Italijanov iz Istre, z Reke in iz Dalmacije. Mojo 
Vidmom. Posadka se je skušala prebiti do osvobojenega ozemlja Bele kra- pozornost je pritegnil izraz »izgon«, ki ga je voditelj Igor 
jine. Ker je bilo letalo tako hudo poškodovano, so ga morali zapustiti prej Bergant že v uvodnikih, uvodu v oddajo in pozneje v sami 
in tako je strmoglavilo v bližini vasi Makoše. Vseh deset članov posadke je oddaji uporabil. 
pravočasno izskočilo, šest članov so nato ujeli domobranci, ki so jih predali Beseda izgon je vsekakor neprimerna, ker ga v resni-
Nemcem. Ti pa so jih odpeljali v nemška taborišča. Štiri pa so prestregli ci ni bilo. Besedo izgon uporablja le skrajna fašistična 
partizani minerskega bataljona XV. divizije. Partizani so nato ameriške le- desnica. Predsednik Italije Matarella je v svojem govo-
talce odpeljali na osvobojeno ozemlje, kjer so jih z letališča Krasinec (Otok) ru ni izrekel. Govori se o eksodusu oziroma o odhodu 
odpeljali v Bari. 
Irma Grbec Italijanov. Vzroki za odhod so sicer večplastni, so pa jasni 
in verodostojno podkrepljeni z zgodovinskimi dejstvi. Predsednica države je na slovesnosti na Brdu Dušanu Stefančiču izročila medaljo za 
Štore: Verjamem, da gospod Igor Bergant, ki je znan in cenjen zasluge. 
Legendarna 14. divizija je v izjemno tež- novinar, tega ni storil namenoma. Mislim pa, da ta spo- prizadevanja za mir, za naše zdravje, na področju krepitve 
kih zimskih razmerah del svoje dolge drsljaj ne sme iti neopaženo mimo in se moramo nanj prijateljstva in sodelovanja z drugimi narodi, razumevanja 
in mučeniške poti prehodila tudi skozi ustrezno odzvati. Izrečen je bil pred velikim avditorijem manjšinske tematike ter pri ohranjanju slovenske besede 
naše kraje. To je bilo ponoči na 14. fe- in ima zato določeno težo. Prav bi bilo, da bi na to ne- doma in po svetu.
bruar leta 1944. Od takrat pa do danes točnost opozorili pristojne na naši javni RTV in novinarja V svojem nagovoru je odlikovance pozvala, da postane-
mineva natanko enainosemdeset let, samega. jo tudi glasniki zaupanja in spoštovanja, poštenosti, med-
ko je divizija iz Kanjuc preko Svetine in Ne smemo pozabiti izjave italijanske premierke, zaprise- sebojne pomoči, pripadnosti in zmernosti – petih temeljnih 
Javornika prispela do Opoke vzhodno iz žene fašistke Meloni (10. februarja), ki se glasi: Italija ne vrednot Slovenije. Projekta, ki ne razdvaja, ampak povezu-
Štor. Prečkati je morala potok Voglajno, 
železniško progo in cesto. pozablja ... Jaz pa pravim, da tudi Slovenija ne pozablja. je, projekta, katerega častna pokroviteljica je tudi sama in ki 
  Za tako veliko vojaško enoto je bil to velik in zahteven zalogaj. Domačini Lepo vas pozdravljam. prihaja od ljudi za ljudi, da skupaj ustvarjamo okolje, kjer je 
S. B. (naslov hranimo v uredništvu) prijetno živeti in v katerem vsi napredujemo v dobrem.
so divizijo varno vodili do Dramelj. Minerska enota divizije je izvedla pogu- Za uspešno in dolgoletno delo ter za predajanje izkušenj, 
mno akcijo. Minirali so namreč železniško progo in zato se je pozneje iztiril izobraževanje, kulturno ustvarjanje ter vodenje dejavnosti 
nemški vlak. Tako so Nemcem povzročili precejšnjo škodo.
  Na tem delu poti ob železnici in cesti je borčevska organizacija iz Štor leta 
1971 postavila pomnik. Na njem sta prikazana pot, ki jo je divizija prehodi- DOGODKI Črni vrh
la, in datum prehoda, 14. februar 1944. Kar nekajkrat je bil pomnik že tudi 
temeljito obnovljen.
 Obudili spomin na heroja
V Črnem vrhu, kjer 
pri osnovni šoli sto-
ji doprsni kip naro-
dnega heroja Janka 
Premrla Vojka, so 
pripravili spominsko 
slovesnost ob nje-
govi 105. obletnici 
rojstva. Slavnostni 
govornik na slove-
snosti je bil bivši poslanec v državnem zboru Samo Bevk. 
V prvih letih se je takrat ob spomeniku še dalo pripraviti in izvesti kakšno Zbrane je pozdravila tudi ravnateljica šole Karmen Simo-
spominsko slovesnost, danes pa je to tako rekoč nemogoče ob prevelikem nič Mervic.
cestnem in železniškem prometu. Bevk je govoril o pogumu mladega fanta iz zavedne slo-
venske družine   in o njegovi vlogi pri organiziranju partizan- Dušan Stefančič s prijatelji in sodelavci
  Spominski kovanec, ki je bil narejen v čast pohoda 14. divizije na Štajer-
sko in ki je na fotografiji, mi je podaril upokojeni brigadir Slovenske vojske skega odpora na Idrijskem in Cerkljanskem. Kako nevaren 
Janez Švajncer. V Logatcu ima izjemno lep in bogat vojaški muzej. Teh ko- je bil 22 – letni komandant za fašistično Italijo pričata dej- pri ohranjanju spomina na žrtve in preživele ter dogajanje 
vancev je dal narediti samo deset. Ponosen sem, da sem tudi jaz postal stvi, da ga je že junija 1942 sodišče za zaščito države v Rimu v koncentracijskih taboriščih doma in v tujini je medaljo za 
lastnik kovanca. obsodilo na smrt, goriški perfekt pa razpisal zanj tiralico in zasluge prejel tudi Dušan Stefančič. Je eden preživelih slo-
Srečko Križanec visoko nagrado, je med drugim poudaril slavnostni govor- venskih taboriščnikov. Spomladi leta 1943 se je pridružil 
nik. Povedal je tudi, da je bil za narodnega heroja razglašen 
Sodražica: Osvobodilni fronti. Po aretaciji je od januarja 1944 do konca 
marca 1943, star komaj 23 let, ter da je bila 1. oktobra 1943 vojne maja 1945 kot mladoletnik preživel šest nemških kon-
Spomenik padlim borcem NOB na v Cerknem ustanovljena tudi brigada Janka Premrla Vojka centracijskih taborišč – Dachau, Markirch, Natzweiler, Ma-
pokopališču v Sodražici v obliki, v in na ta dan v Cerknem še vedno praznujejo svoj občinski uthausen, Gusen I in Gusen II, kjer je opravljal težka fizična 
kakršni je danes, je bil postavljen leta praznik. Po Vojku je bila nekdaj poimenovana tudi osnovna dela ter doživel številne grozote fašističnega in nacističnega 
1995 in je zamenjal skromen spome- šola v Črnem vrhu. nasilja. Po vojni je končal gimnazijo in študij prava. Bogata 
nik, postavljen leta 1947. Denar za po- Vedno znova se v desničarskih krogih pojavljajo polemi- in uspešna poklicna pot ga je vodila v Litostroj, Ljubljansko 
stavitev novega spomenika so zbirali ke, češ da je Vojka v Idrijski Beli zadela partizanska krogla. banko in v Indijo. Po upokojitvi je v Sloveniji in tujini pre-
člani Zveze borcev, Krajevne organi- Očividci in Vojkovi prijatelji so to teorijo že davno ovrgli in daval in pisal o taboriščni izkušnji ter naukih tega temnega 
zacije Sodražica, donirala pa so tudi večkrat potrdili, da ga je ubil italijanski vojak. zgodovinskega obdobja. Je dolgoletni vodja slovenskega ta-
podjetja s sedežem v Sodražici. Janko Premrl je bil rojen 29. februarja 1929 v Podnanosu, boriščnega odbora koncentracijskega taborišča Mauthausen, 
  V naslednjih letih smo izvajali po- umrl pa je 22. februarja 1943 zaradi strelne rane, ki jo je dobil nekdanji koordinator taboriščnih odborov oziroma predse-
pravila, zapolnili razpoke na ploščadi, teden dni prej v napadu njegove čete na italijansko oskrbo- dnik koordinacijskega odbora za žrtve vojnega nasilja pri 
obnavljali zbledele črke, dodali imena valno enoto v Idrijski Beli. Zadnjega pol leta pred smrtjo je Zvezi združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega 
ruskih vojakov, ki so padli pri osvo- Vojko s svojo Trnovsko četo preživel na Brinovem griču pri boja Slovenije. Poleg tega je nekdanji predsednik Mednaro-
bajanju Ribnice, zamenjali dotrajano Črnem vrhu. dnega komiteja koncentracijskega taborišča Mauthausen in 
plastično ploščo na ovalnem delu S. B. sedanji častni predsednik. 
12 februar 2025
JUBILEJ
100 let 90 let
Anice Žnidar Rudija Hotujca
Naša krajanka, tovarišica Anica Rudi Hotujec je 10. januarja pra-
Žnidar, je v krogu svojih najbližjih znoval 90. rojstni dan. Rodil se je 
praznovala stoto obletnico svojega na Bednju pri Adlešičih staršem 
rojstva. Rodila se je v Bršlinu, zna- šestih otrok v leseni hiški, kjer živi 
ni gostilni Pri Dreniku, tam ob cesti še danes. Ker je bilo doma premalo 
proti Straži in Mirni Peči. Gostilna kruha za lačna usta, se je Rudi izu-
je slovela daleč naokoli in je zato čil za mehanika. Po upokojitvi se je 
zahtevala mnogo pridnih rok. Ani- vrnil v domači kraj, kjer si je v roj-
ca je pomagala v strežbi in kuhinji, stni hiši ustvaril prijeten dom. Ta-
obiskovala različna usposabljanja koj se je vključil v družbeno življe-
in si pridobila bogate izkušnje, ki so nje kraja, predvsem v ZB za vred-
jih gostje gostilne cenili in nagradili 43 dni z novo oblastjo, ustanavljanje note NOB Črnomelj.
z večkratnim obiskom. Železničarske brigade v Kamencah, Rudi Hotujec ni samo član bor-
Obiskali smo jo člani KO zdru- napad partizanskih brigad na Novo čevske organizacije, je nekaj več, 
ženja borcev za vrednote NOB mesto. Osvobojena je bila njihova kar se je odražalo v delu v organih 
Mestne njive - Ločna - Mačkovec gostilna. To je bilo veselja! Svobo- Združenja borcev za vrednote NOB 
in poklepetali o njenem pestrem da, ja, čakali smo jo vsi! Pove, da Črnomelj in v krajevni organizaciji v 
življenju. Zanimive prigode zna praznuje tudi petdeset let zvestobe Adlešičih. Izhaja iz družine, ki je bila 
povedati iz časa vojne, našega na- naši organizaciji. Še vedno komaj podpornica narodnoosvobodilnega na spominskih slovesnostih v obči- luje s sorodnim združenjem na Hr-
rodnoosvobodilnega boja, obiskov čaka na Svobodno besedo in lokalni boja in njegovih vrednot. Več man- ni kot tudi po Sloveniji. Sodeloval vaškem, posebej pa KO ZB Adlešiči 
partizanov v gostilni in težav, ki so Naprej. Bere še vedno sama! datov je bil član izvršnega odbora je v oktetu Prelo, ki je s partizanski- z druženjem borcev NOB iz Karlov-
nastajale, ko so se partizani za enim Ob toplih in suhih dneh smo jo ZB Črnomelj, 25 let predsednik KO mi pesmimi navduševal na raznih ca, s katerim se vsakoletno srečujejo 
omizjem gledali s tistimi ob drugem še lani videvali z motiko v rokah pri ZB Adlešiči, kjer je bil nosilec veči- spominskih slovesnostih (obletnice na spominski slovesnosti v Adleši-
omizju, domobranci. V okolici so se obdelovanju vrta, grabljenju v sa- ne dejavnosti. Kot predstavnik ZB SNOS, dan upora, pri spomeniku čih, kjer je njihovo vodstvo delovalo 
zadrževali ostanki zloglasnega šta- dovnjaku ob hiši. Letos, pravi, tega je pri raznih prireditvah v krajevni Francu Rozmanu - Stanetu, XIV. di- med narodnoosvobodilnim bojem. 
jerskega bataljona domobrancev, ne bo več zmogla. Krajani pa kar ne skupnosti Adlešiči in drugih dru- vizija, Semič, Adlešiči, Stari trg itn.). Tudi v tem primeru je bil Rudi Hotu-
klavcev iz Šentjošta, ki so hoteli tja moremo verjeti, da ne bi bila tam štvih sodeloval kot organizator, go- Veliko skrbi je posvečal medčlo- jec organizator vseh dejavnosti.
proti Ljubljani pobegniti pred ljud- na vrtu in z nami kramljala o vseh vornik, pevec. veškim odnosom in skrbi za ostarele Rudi Hotujec je trden člen bor-
sko oblastjo. Malce višje od gostil- dogodkih v svetu in pri nas. Mnogi S svojim nesebičnim delom je in bolne z obiski ob življenjskih jubi- čevske organizacije. Kljub visokim 
ne je stala mitnica za pregledovanje znanci in prijatelji ji ob praznovanju povezoval članstvo ter ga spod- lejih, bolezni in tudi ob koncu leta. letom je še vedno dejaven in zelo 
oseb in blaga iz smeri Dolenjskih stotega rojstnega dne od srca čes- bujal k delu, medsebojni pomoči, Trudil se je za pridobivanje novih podpira organizacijo pri njenem 
Toplic, Žužemberka in Mirne Peči. titamo in ji želimo veliko srčnosti, ohranjanju spomina in uveljavlja- članov, zlasti med mlajšimi. Skrbel je poslanstvu. Za svoje požrtvoval-
Temu prehodu so se ljudje raje izo- moči, veselja v vsakem dnevu. nju vrednot narodnoosvobodilnega za ohranjanje spominskih obeležij na no in uspešno delo tudi v drugem 
gibali, ker so bili vedno prisotni tudi S pomladjo in soncem prihajajo boja. Tako je pozitivno vplival tudi območju KOZB Adlešiči. Vsa obe- družbenopolitičnem življenju je 
Nemci in Rupnikovi domobranci. radosti in še številni obiski k tebi, na druge prebivalce, nečlane, pred- ležja so predvsem po njegovi zaslu- prejel številna priznanja, tudi zlato 
Anica je povedala, da je bila jesen Anica. vsem je spodbujal članstvo na ob- gi primerno vzdrževana in so se po plaketo ZZB NOB Slovenije.
1943 polna dogodkov. Kapitulacija Jože Pečnik močju KO ZB Adlešiči za udeležbo potrebi obnavljala. Združenje sode- ZB za vrednote NOB Črnomelj
Italije, praznjenje vojaških skladišč, 
DOGODKI Prilesje nad Blagovico VABILO
Spominska plošča trem padlim borcem Arihova peč 
Slovenska športna zveza, Slovensko 
planinsko društvo Celovec in Slovensko 
Združenje borcev za vrednote NOB Na slovesnosti, ki jo je vodil prosvetno društvo »Rož« Šentjakob vabi-
Lukovica, občina Lukovica in Zdru- Franci Gerbec, je zbrane nagovo- jo ob 80-obletnici tragedije na 47. zimski 
ženje borcev za vrednote NOB rila mag. Olga Vrankar, županja pohod »ARIHOVA PEČ 2025« v spomin na 
Domžale so pripravili slovesnost občine Lukovica. Slavnostna go- padle borce pod Arihovo pečjo. Slovesnost 
ob odkritju spominske plošče trem vornica je bila dr. Alenka Kavčič bo 2. marca 2025 s pričetkom ob 9. uri. 
padlim borcem NOB, ki je bila 18. Pokorn, ki je povedala nekaj besed Štart pohoda bo pri Polancu na Čemernici 
januarja pri bunkerju nad Prilesjem o družinskem spominu na očeta (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu. Pohod 
nad Blagovico. Odkritja se je udele- Jožeta Kavčiča - Jernača, nato bo potekal od Polanca do partizanskega 
žilo lepo število sorodnikov in prija- pa je Janez Burkeljca z obiskoval- bun¬ker¬ja, nato do planinske koče SPD 
teljev padlih iz Škofje Loke, Domžal ci delil družinski spomin na gradnjo Celovec na Bleščeči (1.084 m) in nazaj 
in Lukovice. Jože Kavčič - Jernač bunkerja in pokop treh padlih bor- mimo Ressman¬nove lovske koče do 
je namreč bil iz Škofje Loke, prvo- cev, ki ga je njegov oče izvedel ta-
borec in član OK KPS Kamnik ter koj po uboju 15. januarja 1945. Na Po-lanca. Štartnina je 10 evrov za odrasle 
sekretar RK KPS Kamnik, domači slovesnosti je bilo 14 praporščakov in 5 evrov za otroke in mladince.
in sorodniki pa so že pred desetle- ZB za vrednote NOB iz Domžal, 
tji hodili prižigat sveče na kraj, kjer Lukovice, Dolskega, Škofje Loke Jesenica
so ga Nemci ustrelili. Anton Hau- ter iz drugih pokrajinskih združenj Združenje borcev za vrednote NOB Id-
ptman - Kranjc je bil iz Zaboršta, borcev. Sodelovala je tudi častna rija-Cerkno v sodelovanju s krajevnim 
sekretar OK KPS Domžale, Anton straža častnikov OZSČ Domžale. združenjem ZB Cerkno organizira spomins-
Bregar - Aleks pa iz Zajelš pri Dolu, V kulturnem programu so nastopi- Spominska plošča pobitim partizanom ko svečanost v počastitev 80. obletnice do-
bil pa je kurir. li recitator Slobodan Stevanović, godkov, ki so se odvili med zadnjo nemško 
MoPZ Janez Kersnik iz Lukovice in Križman je povedal nekaj besed o ofenzivo »Winterende« 24. in 25. marca 
Uroš Križman na harmoniki. Ude- postavitvi obeležja, o željah svojcev 1945 na Poreznu in vaseh pod njim. 
leženci so prejeli spominsko brošu- ubitih, da po 80 letih postavijo vsaj 
ro o smrti treh borcev NOB. spominsko ploščo za tri ubite parti- Spominska 
V uvodu je Slovensko himno za- zane. Stekla je akcija, začeli so sode- svečanost bo 
pel MoPZ Janko Kersnik iz Luko- lovati z drugimi združenji borcev, od potekala 23. 
vice, Franci Gerbec, županja mag. koder so bili doma ubiti. marca 2025 
Olga Vrankar ter predsednik ZB za »Vsaka smrt je dokončna in vsako ob 15. uri pri 
vrednote NOB Lukovica Marjan življenje je neponovljivo. Kdor živi v spomeniku 
Križman so odkrili ploščo, nato pa spominu drugih, ni mrtev, je samo od- v Jesenici. 
skupaj s sorodniki treh padlih polo- daljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo,« Slavnostni 
žili vence. Franci Gerbec je govoril je v uvodnem nagovoru povedala g o v o r n i k 
o pripravi in postavitvi spominske županja mag. Olga Vrankar. Pove- bo časnikar, 
plošče ter o gradivu, ki mu ga je us- dala je, da je mir vrednota, ki ni sa- pisatelj, kul-
pelo pridobiti od sorodnikov in prija- moumevna in za katero se moramo 
teljev ubitih. Tako je nastal zbornik vedno zavzemati. Postavitev spo- turni delavec in alpinist Dušan Jelinčič.
z opisi vseh treh ubitih z njihovim minske plošče je finančno podprla V spomin na dogodke bo 22. in 23. marca 
življenjepisom, obogaten s starimi občina Lukovica, ki želi pomagati v Organizaciji Planinskega društva Cerk-
fotografijami ubitih in njihovih svoj- ohranjati spomin na ta tragični do- no potekal tudi tradicionalni zimski po-
cev, ki so na pragu svobode izgubili godek pred 80 leti, kor so za mir in hod na Porezen. O poteku pohoda boste 
svoje najdražje.   Predsednik ZB za svobodo umrli trije partizani. obveščeni naknadno, saj je izvedba odvis-
Prireditev je bila dobro obiskana vrednote NOB Lukovica Marjan Miro Pivar / Domžalec.si na od vremenskih razmer. 
februar 2025 13
RAZSTAVA Kulturni dom Gorica
108 fotografij Borisa Pahorja
Predsednik Kulturnega doma Gori- nost izbire razstave No108 – Boris dorka lipicanca, Alenka Slavinec je 
ca Igor Komel je 6. februarja slo- Pahor by Alenka Slavinec za za- popotnico Borisa Pahorja na edin-
vesno odprl razstavo 108 fotografij četek utripa evropske prestolnice stven način, s fotografijo, sestavila 
Borisa Pahorja avtorice Alenke kulture 2025 v Gorici, saj gre za v izvirno, globoko, ganljivo in nav-
Slavinec, ki se je v okviru projekta eno največjih slovenskih osebnosti dihujočo pripoved. Poudarila je, da 
EPK 2025 – Varuhi miru na italijan- čezmejnega prostora, ki je ero po- jo je pri delu od samega začetka, od 
sko stran preselila iz Pomnika bra- vojnega dogajanja, povezanega s prvega srečanja ob njegovi stoletni-
niteljem slovenske zemlje na Cerju. spravo v Evropi, zaznamovala prav ci, ki sta mu sledili še dve, v okviru 
Potujoča razstava bo s Pahorjevo z umetnostjo pisane in govorjene katerih so nastale fotografije, vodila 
mirovniško poslanico od tam poto- besede. Spomnila se je izkušenj iz ljubezen. Čustvo, ki je Pahorju po-
vala naprej po Evropi ter se konec dolgoletnega sodelovanja s pisate- magalo preživeti v najtežjih in hkra-
leta vrnila v pomnik ob izidu knjige ljem in svetovljanom, ki je vse do ti živeti v najlepših trenutkih življe-
fotografij in njegovih najpomemb- zadnjega dne ohranil ostrino duha nja, kar je pogosto poudaril. Umrl 
nejših izrekov. in zdravo mero kritike nacional- je star 108 let in tudi zato razstava 
Slavnostna govornica, senatorka ne in evropske politike, na drugi ponuja natanko 108 s posebno teh-
dr. Tatjana Rojc, je v čustvenem strani pa iskrivost in nikoli izpeto niko obdelanih fotografij. 
nagovoru poudarila veliko sporočil- otroško radovednost ob odkrivanju »Ta večer lahko zato vsi razume-
mo in pozdravimo kot pomemben 
korak na področju dolgoročnega 
Predsednik Kulturnega doma v Gorici je odprl razstavo 108 fotografij Borisa Pahorja. čezmejnega povezovanja, kar je 
skrivnosti življenja. Mag. Ariana dolžnost, ki jo imamo skrbniki se- eden ključnih ciljev projekta EPK 
Durnik, direktorica Javnega za- danjosti, da na mlade, ki bodo prej 2025,« je nagovore končala gori-
voda Miren Kras, ki je nosilec pro- ali slej prevzeli skrb za prihodnost, ška prefektinja Ester Sedullo. Za 
jekta, je za uvod v nagovor izbrala na pravi način prenesemo skrb za čudovit glasbeni utrip je poskrbela 
Pahorjevo iztočnico iz Nekropo- negovanje spomina na preteklost, harfistka Anja Zavadlav. Velik obisk 
le: »Bomo Slovenci morali prej ali na vse zaslužne za svobodo in bla- in navdušenje gostov nad razstavo, 
slej dobiti sodobnega Collodija, ki ginjo, ki ju danes živimo in nista sa- med katerimi je bil tudi Pahorjev 
bo otrokom povedal zgodbo naše moumevni. Z željo, da s ponosom sin Adrijan, so odlična popotnica 
preteklosti? Vprašanje pa je, kdo prevzamejo tudi odgovornost za umetniškemu projektu, ki bo v letu 
si bo upal približati otroškemu srcu negovanje ene najpomembnejših, 2025 spodbujal dialog o kulturi in 
tako, da ga hudobija ne bo ranila, a hkrati nadvse krhkih vrednot so- miru v brezmejnem evropskem 
a da bo hkrati obvarovano pred dobne družbe – miru! prostoru.
skušnjavami prihodnosti?« Z njo je Fotografinja in vsestranska ume-
Razstava sodi v okvir prireditev EPK 2025. opozoril na moralno in domoljubno tnica, tudi mednarodna ambasa- S. B.
RAZSTAVA Feldspital 808 POGOVOR Kosovelova knjižnica
Javorca slovenskega Krasa Gostili so pisateljico 
V Mladinskem hotelu Pliskovica so Evelino Umek
številnim domačinom predstavili 
razstavo o vojaški poljski bolnišnici V sežanski Kosovelovi knjižnici so slovenske manjšine v zamejstvu. »V 
Feldspital 808 in znameniti kapeli. gostili pisateljico in prevajalko Eve- življenju sem srečevala ljudi, ki so 
Ta bolnišnica je delovala v Kosov- lino Umek, ki je lani kot 13. nagra- me spodbujali in mi dajali zagon za 
eljah v zaledju soške fronte kot ena jenka prejela prestižno literarno nadaljnje delo. Tako sem spoznala 
izmed več kot deset vojaških bolni- nagrado mira. To nagrado podelju- Alojza Rebulo, Borisa Pahorja, Jo-
šnic, ki so med prvo svetovno voj- je Ženski odbor Slovenskega centra sipa Tavčarja, ki so me povabili k 
no zdravstveno oskrbovale ranjene PEN in z njo opozarja na literarne sodelovanju pri revijah Sidro, Toko-
in bolne vojake. ustvarjalke in njihovo delovanje v vi, Jadro idr. Po diplomi sem nekaj 
Razstavo je pripravil direktor širše družbeno dobro. Z avtorico, časa delala na televiziji, pozneje kot 
Parka vojaške zgodovine Pivka ki je bila že lani gostja Kosovelove novinarka pri reviji Tovariš. Seveda 
mag. Janko Boštjančič, in že lani knjižnice ob predstavitvi njene zad- mi nagrada mira, imenuje se po 
so jo predstavili v Pivki, Kobaridu nje knjige P'nče, s katero je temati- odlični slovenski pisateljici Miri Mi-
in Sežani. Tokrat pa so jo za mesec zirala svojo osebno izkušnjo vojne, helič, ki je bila predsednica sloven-
dni postavili v prostore hostla v Pli- se je pogovarjala predsednica Po- skega PEN in ima svoj kip na vrtu 
skovici z namenom, da se domače dodbora Društva slovenskih pisa- Društva slovenskih pisateljev, ve-
prebivalstvo seznani z ohranjanjem teljev za Primorsko in zamejstvo, liko pomeni,« pravi Evelina Umek. 
kulturne dediščine in spominov mag. Darinka Kozinc. Napisala je več knjig za otroke in 
na prvo svetovno vojno v njihovih  Pisateljica, rojena leta 1939 v mladino, romane, prevajala, bila je 
krajih, ki je zaznamovala slovensko Trstu, od leta 2012 živi v Ljublja- urednica pri različnih revijah in za-
ozemlje zaznamovala tako s trplje- ni, že od svoje mladosti dejavno ložbah ter otroškega in mladinske-
njem vojakov in civilnega prebival- povezuje prostor slovenskega kul- ga programa Televizije Slovenija, 
stva kakor s trajnim vplivom na ra- turnega obrobja z osrednjesloven- kjer je soustvarjala Radovednega 
zvoj družb in narodov. skim, slovensko govoreči prostor z Tačka. Že 30 let je upokojena. Rada 
Občinstvo je ob odprtju razsta- italijanskim, s svojimi televizijskimi pride v sežansko knjižnico in se 
ve pozdravila sežanska podžupanja in literarnimi liki pa tudi generacije spominja kraških korenin svojega 
Vanja Jelen. Poudarila je, da želi tistih, ki verujejo in zaupajo v moč očeta Alojza Umeka, rojenega leta 
občina s projektom obnove kapele domišljije, svobode, kulture in med- 1908 v Lokvi, ki je umrl leta 1983 v 
na kraju njenega nastanka v Kosov- Avtor razstave Janko Boštjančič sebojnega spoštovanja. Bralci so Trstu. Obiskovalcem, ki so si lahko 
eljah postaviti trajen pomnik, za kar zgodovine Pivka maketo v merilu 1 fantje pod vodstvom Iga Rodoviča. izvedeli marsikatero zanimivost iz ogledali tudi razstavo Dan prej ob 
se že pripravlja občinski prostorski : 10 izdelal Franci Pogačar iz Lju- Pesmi iz njegove najnovejše pesni- njenega bogatega življenja in opu- osamosvojitveni vojni za Slovenijo 
načrt. Razlago, kako je sta nastali bljane, pri obdelavi kamna pa mu ške zbirke Ko burja prečesava sanje sa ter spoznali njeno delo, življenje 1991, je gostja prebrala tudi odlo-
razstava in maketa kapele ter kak- je pomagal kamnosek Jernej Bor- je prebirala Loredana Gec. Bogato in današnji ter pretekli čas v luči, ki mek iz svoje knjige.
šen pomen ima za ohranjanje spo- tolato iz Pliskovice. Danes so pred kulinarično doživetje z okusom po ga je sama doživljala kot pripadnica Olga Knez 
mina na del zgodovine Kraševcev, vasjo Kosovelje vidni le še ostanki kulturni dediščini so pripravili člani 
je podal avtor razstave Janko Bo- kapele, ki je bila leta 2009 razglaše- domačega Razvojnega društva Pli-
štjančič. Pobudnik raziskovanja ka- na za kulturni spomenik lokalnega ska, ki so obiskovalcem ponudili jed 
pele in poljske bolnišnice v Kosov- pomena. »Vsi si želimo, da bi ob- iz časov prve svetovne vojne. To je 
eljah je Dušan Luin, član Razvoj- novili vojaško kapelo v Kosoveljah, grenadirmarš, v katerem se testeni-
nega društva Pliska iz Pliskovice in ki naj bi imela enak pomen kakor ne in kuhan krompir lepo ujamejo 
prejemnik plakete Srečka Kosovela Javorca na Tolminskem, postala s čebulo, panceto in ocvirki. Seve-
– občinskega priznanja občine Se- naj bi Javorca za slovenski Kras,« je da brez ročno rezanega pršuta in 
žana za leto 2023. Na podlagi foto- povedal Boštjančič. kozarčka zdravilnega terana ni šlo. 
grafij, ki jih je sežanski zbiralec zgo- Za kulturni program večera, ki ga Razstava se bo iz Pliskovice selila 
dovinskih fotografij in razglednic je povezovala vodja Mladinskega še v Muzej krščanstva v Stično.
Marko Mohorčič odkril v Nem- hotela Pliskovica Laura Fornazarič, 
čiji, je po naročilu Parka vojaške so poskrbeli člani ansambla Naši Olga Knez
14 februar 2025
IMELI SMO LJUDI
Božo Kovač zadnje čase bolezen onemogočala lavcev, kolegov, prijateljev in znan- je še stala stara hiša in Janez me je 
aktivno sodelovanje. Prav zato sem cev poslovili od Zdravka Godnjav- Slavka Pirc
opozoril na stopnice, po katerih je 
ga obiskoval na njegovem domu, ca, rojenega 2. novembra 1952 v Grapenski Pavle tistega usodnega 
kjer sva razpravljala o veliko vpra- Novem mestu. Po osnovni šoli, ki jo jutra 15. junija 1944 stekel obvestit 
šanjih, aktualnih temah in izzivih za je obiskoval v Trebnjem, se je od- okrevališče v Peklu o bližajoči se 
predsedstvo Zveze. ločil postati miličnik, zato je odšel nevarnosti. 
Božo je bil dragocen tovariš, pri- na šolanje na pravkar ustanovljeno Avto sva pustila nad Rjavcem in 
jatelj in sodelavec. Bil je skromen Srednjo šolo za notranje zadeve v se še po stari poti, nove takrat še 
in premišljen, moder in odmerjenih Tacnu in postal je kadet prve gene- ni bilo, napotila proti Peklu. Koliko 
besed. Takega bomo ohranili v na- racije takratne »kadetnice«. Še kot zanimivih podrobnosti sem spo-
šem spominu. nepolnoleten mladenič je bil leta toma izvedel od Janeza in kakšen 
Marijan Križman 1970 kot miličnik razporejen na po-
Zapustil nas je naš sodelavec in to- občutek me je preveval, ko sva tja 
stajo milice na Vrhniki. Tišina, tišina, tišina …
variš Božo Kovač, dolgoletni novi- prišla! Nekaj podobnega, kot da je 
Njegova strokovnost in prizadev- (Samo veter v brezah mrmra.)
nar in urednik. Med letoma 1986 in ta kraj svet, sem občutil mnogo let 
nost, predvsem pa doslednost in Nikogar. –
1992, v času najglobljih družbenih Franc Toplak pozneje, ko me je Vlado Sedej pri-
priljubljenost med krajani so bile Le zvezde in mi
in političnih sprememb, je bil glav- peljal na kraj, kjer je stala Prva cen-
kmalu prepoznane in napredoval je in žalost okrog srca …
ni urednik Dela. Novinarsko pot je trala SPVB Pavla. Nazaj grede sva 
do vodje varnostnega okoliša. Do- (Ivan Minatti)
začel kot novinar pri Slovenskem se oglasila še pri Rjavcu, kjer me je 
kazane vodstvene sposobnosti in 
poročevalcu. Bil je med zadnjimi gospodar Izidor prav tako prijazno 
potrebe po takšnem kadru so ga, Februarja letos smo na zadnjo pot 
pričami nastanka novega časopisa seznanil s takratnim tragičnim do-
še preden je uspešno končal Višjo pospremili tovarišico Slavko Pirc iz 
Dela, ki je leta 1959 nastal z zdru- gajanjem. Za obisk Sedeja je tisti 
šolo za notranje zadeve v Ljubljani, Čučje Mlake, rojeno leta 1955. Za 
žitvijo Slovenskega poročevalca in dan zmanjkalo časa.
popeljale na dolžnost pomočnika njeno sodelovanje, poti in vezi se ji 
Ljudske pravice. Tako se je začelo naše prija-
komandirja in nekoliko pozneje do Občinska organizacija Zveze bor-
Rodil se je 22. oktobra 1935. Nje- teljstvo, v katero se je še isti dan 
komandirja postaje milice v Loga- cev za vrednot NOB Škocjan iskre-
govo otroštvo je zaznamovala voj- vključila tudi Janezova žena Jožica. 
tcu. no zahvaljuje.
na. Z mamo in sestro je bil izgnan v Koliko lepih trenutkov sta meni in 
10. februarja se je za vedno pos- Enoto je vodil v zgodovinskem Slava ji!
taborišče Weichs bei Dachau, kjer mami, ki se mi je ob kasnejših obi-
lovil Franc Toplak, član Združenje obdobju osamosvojitvenih proce-
je kljub težkim razmeram obiskoval skih Hladnikovih redno pridružila, 
borcev za vrednote NOB Ptuj in sov in vojni za Slovenijo '91. Živ- S. B.
osnovno šolo. Po vojni se je vrnil v pripravila Jožica in Janez! In vsakič 
Občinske organizacije Združenja ljenje in smrt sta bila zanj vselej 
domovino in se posvetil študiju ro- sva predvsem po Janezovi zaslu-
borcev za vrednote NOB Markovci. mejni izkušnji, po katerih si je obli-
manistike. Pri Slovenskem poroče- gi izvedela še kakšno podrobnost 
se je 26. januarja 1942. Zdru- B SLO
Rodil koval svoja življenjska merila. Bil je 
u je začel delati še kot študent. več o tistih burnih časih. Vmes je NO VE
valc ženju borcev Markovci je predse- udeleženec vojne za Slovenijo, ve- O  F
Med letoma 1961 in 1963 je bil do- Janez vsake toliko vpletel kakšno 
doval dobrih 20 let ter je sodeloval teran vojne za Slovenijo in organi-
pisnik Dela iz Beograda. Med leto- šaljivo domislico. Bil je neke vrste 
od ustanovitve ZB Markovci. Bil je zator manevrske strukture narodne 
ma 1973 in 1978 je bil glavni ure- »ambasador« ljudi in dogodkov tis-
tudi podpredsednik Območnega zaščite. Kmalu zatem se je vrnil na 
dnik Ljubljanskega Dnevnika, nato tih časov, sodeloval je v borčevski 19 5
ZB za vrednote NOB Ptuj. Vrhniko in policijsko postajo kot 41 194
pa direktor televizijskih programov KO, se redno udeleževal akcij v 
V Markovcih je v krajevni in po- komandir vodil vse do upokojitve 
na RTV Slovenija (1978–1982). Pot njenem okviru ter slovesnosti in 
zneje v občinski organizaciji ZB leta 1998. 
je nadaljeval kot direktor beograj- spominskih prireditev v zvezi z na-
skrbel za starejše člane – veterane Bil je dejaven član slovenske sek-
skega dnevnika Borba, od 1982 do rodnoosvobodilnim bojem. Za Mla-
in pridobivanje novih članov po cije mednarodnega združenja poli-
1992 pa je bil glavni urednik časo- karjevim Pavletom je opravljal tudi 
reorganizaciji ZZB. Pripravljal je cistov IPA, kluba upokojenih delav-
pisnega podjetja in hkrati dnevnika funkcijo praporščaka, dokler mu VAŠA SLED
proslave in srečanja borcev. cev MNZ Maksa Perca, Združenja 
Delo. V začetku 90. let je vodil no- je to zdravje dopuščalo. Priznanje, 
Na njegov predlog so skupaj s za vrednote NOB Vrhnika in zvest 
voustanovljeni časopis Republika, ki ga je od borčevske organizacije 
sovaščani Prvencev in občino Mar- član ribiški bratovščini. Hvala vam, rodovi, za smeh, za srečo,
ki je nastal v času osamosvojitve prejel za vse to, predvsem pa za 
kovci ob 30. obletnici osvoboditve Zdravko Godnjavec pa je bil vse 
in demokratizacije Slovenije. Božo ohranjanje in prenašanje vedenja o pa tudi za trpke, žalostne dni,
leta 1975 pred tamkajšnjim kultur- od leta 2005 tudi med najbolj pre-
je bil tudi predsednik društva novi- medvojnih dogodkih v Krnicah, si za veliko, do roba napolnjeno vrečo,
nim domom postavili spominsko danimi člani PVD Sever Ljubljana. 
narjev Slovenije v letih 1978–1980. je zato povsem zaslužil. Da pa nje-
obeležje. Posvečeno je štirim ku- v kateri ste nam hranili vse lepe stvari!
Ob reorganizaciji društva je leta 
Po upokojitvi je kot svetovalec so- govi spomini z njegovim odhodom 
rirjem, ki so padli 4. marca 1945.  
2007 prevzel vodenja odbora Vrh-
deloval z Uradom predsednika Re- ne bodo šli v pozabo, sta zaslužna 
Ves čas delovanja se je povezoval Stoletja smo se preko vas učili,
nika - Logatec, ki ga je več kot us-
publike Slovenije. Mlakarjev Danilo in že omenjeni 
z drugimi društvi v občini Markov- pešno in prizadevno vodil celih 16 kaj so ljubezen, mir, spoštovanje,
Božo Kovač je bil tudi politično Vlado. Kraji Idrijskega in Cerkljan-
ci in organizacijami ZB iz okoliških let; vse do leta 2023, ko se je bole-
dejaven. Med letoma 1968 in 1973 skega so mi dragi, a Krnice brez Ja- ob vaših izkušnjah smo marsikaj pridobili,
občin. zen že dodobra hudobno zajedla v nje!
je bil sekretar Republiškega komi- neza nikdar več ne bodo tisto, kar da smo vztrajali v boju za prizna
S svojim zgledom in predanostjo njegovo telo. 
teja Socialistične zveze delovnega so bile, saj je bil, kot rečeno, neke  
vrednotam narodnoosvobodilnega Ivan Cankar je nekoč zapisal: ambasador« teh krajev, ki je Že dolgo vas ni več med nami,
ljudstva. V letih 1986–1990 je bil vrste »
boja je zelo vplival na odnos kraja- »Človek se podpiše na vsako stvar, poštu- osamljen in pust bi bil ta svet,
delegat v zveznem zboru Skupšči- meni in vsem, ki cenimo in s
nov do tega zgodovinskega obdob- ki se je dotakne.« Zdravko, tudi ti si 
ne SFRJ, kjer je opravljal funkcijo jemo dogodke in ljudi iz tistih ča- če ne bi v dolgi sklenjeni verigi
ja in njegovih sadov. Po upokojitvi se s svojim delom podpisal skoraj 
predsednika odbora za notranjo sov, toliko dal. Odšel je, a ostaja z iskali in našli vašo sled!
se je še bolj posvečal delovanju or- na vsako stvar, ki si se je dotaknil. 
politiko ter bil član komisije za ju- nami.
ganizacije. Na slovesnosti ob dne- In vse, kar nosi tvoj podpis, bomo 
goslovanski program za Kosovo. V Slavko Suhadolc
vu spoštovanja vrednot NOB na Jože Sevljak
skrbno in spoštljivo hranili, branili 
Beogradu je bil v času, ko je bil v Ptujskem, 8. avgusta 2020, mu je in prenašali na zanamce.
Centralnem komiteju Zveze komu- predsednik ZZB za vrednote NOB Ivan Škulj
nistov Milan Kučan. Za svoje delo Slovenije Marijan Križman podelil 
je leta 2002 prejel srebrni častni zlato plaketo ZZB NOB Slovenije.  
znak svobode Republike Slovenije. S. B.
To priznanje odraža njegov prispe- Janez Kenda 
vek k slovenskemu in družbenemu 
razvoju. Kar nekaj let je že od takrat, pole-
Njegova življenjska pot je bila Zdravko Godnjavec MOJ POKLON
tje se je že bližalo koncu, ko sem 
prežeta z izzivi, ki jih je sprejemal s se neko nedeljsko popoldne prvič 
pokončno držo. V študentskih letih odpravil v Idrijske Krnice, spod-
je bil tik pred odhodom na specia- Poklon vam,
bujen z opisom nasilja in zločinov 
lizacijo v Francijo aretiran in zaradi kdor koli ste bili, fantje mladi, fantje zali.
okupatorja in njihovih pomagačev, 
»sovražne propagande« obsojen na Saj imen vam na grob rani vklesati niso dali.
ki jih je v knjigi Satan, njegovo delo 
tri mesece zaporne kazni, s čimer Ne od kod ste ne čigavi, vsem bili ste prej kot znani,
in smrt predstavil dr. Tone Ferenc. 
je izgubil status študenta. A to ga Želel sem se seznaniti s kraji, kjer pa kljub temu skrivaj v noči brez imen ste pokopani.
ni zaustavilo. Študij je dokončal ob se tisto usodno poletje leta 1944 to A bila imena so očetov vaših, vsaj nekoč.
novinarskem delu in si utrdil pot dogodilo, in se pokloniti žrtvam. In bila zavest je braniti prag svoj dan in noč.
med najvplivnejša uredniška imena Ko sem se pred neko hišo usta- In bila je mati, shirana od bolečin,
slovenske medijske zgodovine. Med vsemi mejami, ki so postavlje- vil, da bi človeka, ki je stal pred njo, in bilo je upanje, da vrnil se bo sin.
Božo Kovač je prejel zlato plake- ne človeku tako v mladih letih kakor vprašal za pot proti Rjavcu in peklu, In bil je cilj začrtan in pogum je bil.
to ZZB NOB Slovenije za dolgole- tudi v visoki starosti, je smrt najbolj še nisem vedel, da se domačiji reče In bila je puška, zvesta ljuba, da ostal bo živ. 
tno aktivno sodelovanje z organi dokončna. Ob vesti o slovesu člo- »Pri Hladniku« in da je možaku ime 
Zveze in za prispevek pri utrjevanju In bila je domovina in svoboda zaželena
veka, ki nam je bil dolga leta blizu, Janez Kenda (1939–2025). V nekaj 
zgodovinske resnice, vrednot in do- se zdrznemo in v trenutku zavemo in mladost bila je rosna in volja z njo jeklena.
stavkih mu razložim, zakaj sem tja 
sežkov NOB slovenskega naroda. človeške krhkosti in minljivosti. Zato moj poklon gre k vam, 
namenjen, nakar mi pove, da tudi 
Kot član predsedstva je bil odgovo- Nemo in nemočno obstanemo ob nepozabnim borcem brez imena.
on že kar nekaj časa ni bil v Peklu 
ren za informativne in medijske za- tem žalostnem in bolečem dogod- in da me je tja pripravljen voditi. Si 
deve. Dva mandata je bil član pred- ku in komaj najdemo primerne be- lahko želiš kaj več kot biti voden in Maja Bezjak
sedstva (2007–2015) in član Ure- sede tolažbe za svojce umrlega. iz prve roke izvedeti o dogajanju, ki (Pesem je posvečena neznanim padlim 
dniškega odbora Svobodne besede. Mrzlega sobotnega popoldneva mu je bil Janez priča kot petleten borcem NOV, ki so pokopani v grobnici na 
Njegova prisotnost na naših ko- 18. januarja smo se na vrhniškem fantič? Temu se reče sreča! In sva Brezju nad Pijavo Gorico.)
legijih je bila neprecenljiva, a mu je pokopališču v krogu svojcev, sode- se odpravila mimo Grape – takrat 
ZZB
NIJE
februar 2025 15
NAGRADNA KRIŽANKA
Geslo križanke napišite na dopisnico in -
NASPROT- PREBIVA- SERIJA IZRAEL
jo pošljite na naslov ZZB NOB Slovenije, 
JE LEC PASTIR AMERIŠKIH SKI NEKDANJA
PEVEC GESLO NATAŠA GOVOREC VELIKA
Einspielerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana, DOLŽNIKA PRUSIJE OVNOV FILMOV O OFARIM RALIJAN IKAVŠČINE TOVORNA
s pripisom »nagradna križanka« ali BOKSARJU (IZ: IBA) JADRNICA
pošljite na elektronski naslov: svobodna.
KORIST-
beseda@zzb-nob.si NIK,
do 15. marca 2025. Trem izžrebanim RABNIK
reševalcem bomo podarili knjigo. UDELE-
ŽENKA
Izžrebani reševalci križanke iz 111. NOB OD
LETA 
številke časopisa Svobodna beseda 1941
STALNI ANTON
1. Jadran Lasnibat, PAPEŽEV RAMOVŠ
ODPOSLA- NEK. AVS.
Dom upokoj., Kosovelova 22, 6310 Izola NEC SMUČAR
(HANS)
2. Tita Vidmar, PISATELJ ORJAŠKA
Stržovo 84, 2392 Mežica SAMOKOV- ŠKOLJKA
LIJA NEKDANJI
3. Anton Simončič, CITROE-
GESLO
Brilejeva ulica 4, 1117 Ljubljana GESLO NOV AVTO
DRAGOTIN AVSTRIJ-
PREBI- ITALI- VAS V
JANSKI CERKLJAN MOŠKI
PEVSKI RIBJA KETTE SKA
Rešitve križanke:   VALCI SOPRA-
ŠMOHORJA POLICIST SKEM
HRIBOVJU GLAS KOŠČICA KATARINA NISTKA
SKIATLON, ARGUMENT, LOOS, KEA, IVANOVIĆ (LEONIE)
MARCO,  AR, OT, HVALE, ROSSELLINI, WAR, LENOB- NEKD.SL.
EMPEDOKLES, IDIOT, LEONID, OLT, TILDA, DOMOVINA MOŠKI KAREK NOST, ATLET
ŠKOTOV POTOMEC ČAPEK NEDELAV- (JANEZ)
NOST POD-
IDRC, ŽERAK, ZT, ST, VL, AKANI, ALBERT, OER, STREŠJE
ONAN, GILEAD, ZVODNIK, SL, RJAVA, NIŽAJ, 
OTREBKI, ČR, ICIKA, SUBSPECIES, KAČAK, GESLO RUDOLF KOKOŠJI MESTO V
TROFENIK GLAS ZAHODNI
TRIK, NAUK. ROMUNIJI
UPRAV-
Geslo: AUSCHWITZ – BIRKENAU PODOBA LJAVKA
MOŠKEGA ŽIČNICE
V MOLITVI POOBLA-
STILO
ŽUPAN VOLILNI
HRUP, POD MOŽ
NEMIR FRANCOZI
RAŽENJ, KMET V
GRIL ŠAHU
SLOVEN- KRAJ NA KARL
                           je glasilo ZZB za vrednote SKA OTOKU ALPIGER
NOB Slovenije za domoljubna, socialna, PEVKA UGLJANU RADIJSKI
gospodarska, politična, zgodovinska in (KRISTI- MLASKA- SPREJEM-
NA) NJE NIK
kulturna vprašanja doma PREBIV. KAMNI, KI JIH JE
in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu. ZNAČILNO ANAMA ZAOBLILA VODA
AZIJSKO TEVE MO- ENOTA ZA MASO,
Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije ŽITO DERATOR. TISOČINA
Zanj: Marijan Križman, predsednik BERNARDA KILOGRAMA
LESEN PLAČILO,
Uredniški odbor: dr. Ivan Svetlik  (predsednik), 
dr. Martin Premk, dr. Maca Jogan, Mitja Meršol, ČARLI DROG ZA PLAČA GRAŠČA- AMERIŠKO
NOVAK NA VOZ KOVO OTOČJE V
dr. Nevenka Troha, Črt Kanoni GLAVNI GOVEJI BIVALIŠČE ALEUTIH
Odgovorni urednik:  Janez Alič ŠTEVNIK SAMEC
telefon: 041 686 322 ZDRAVILI NAPRAVA
elektronski naslov: VRSTA ŠČE V ZA DOLO-
ŽITA ITALIJI ČANJE
svobodna.beseda@zzb-nob.si IZTOK RAZDALJ
Oblikovanje: Vid Brezočnik ABERŠEK LANTAN
Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja IME VEČ
VNETJE ŠPORTNIH
ŽIVCA DRUŠTEV
Naslov uredništva in naročnin: IN
ZZB za vrednote NOB Slovenija, KLUBOV
Einspielerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana NAŠA
telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17 PEVKA KARATE
romana.jemec@zzb-nob.si VRČKOV- KLUB TEMOTA
NIK
DOGODKI Partizanske smučine »Cerkno 45«
Hvala za pogum
V januarski številki Svobodne be- prepletu besede, glasbe in podob rili počastitev zgodovinske športne 
sede smo že poročali o prireditvi zaznamovali tudi učenci osnovne prireditve ob koncu druge svetovne 
ob 80. obletnici partizanske olim- šole. Sedmošolka Brina Čelik, os- vojne. Slovesno prireditev, ki je bila 
pijade v Cerknem, v srcu okupira- mošolec Urban Ladiha in deveto- vrhunec bogatega programa počas-
ne Evrope. Poleg smučarskega tek- šolka Eva Golja pod mentorstvom titve jubileja, je režirala in vodila 
movanja so v večnamenski dvorani učiteljice Mojce Lipužič Moravec in Tjaša Jurman.
Osnovne šole Cerkno 24. januarja ekipa ŠRTV pod mentorstvom Bra- Slovesnosti so se udeležili po-
pripravili tudi slavnostno akademi- neta Breliha ter z drugimi nastopa- membni predstavniki državnih 
jo, posvečeno Partizanskim smuči- jočimi – skupino Nikolovski in tova- ustanov, župani, predstavniki Slo-
nam – Cerkno 45. riši, Društvom godbenikov Cerkno venske vojske ter veteranskih in 
»Hvala za pogum« je bil naslov ter praporščaki veteranskih in do- domoljubnih organizacij. Med naj-
slovesne prireditve, ki so jo ob moljubnih organizacij – so soustva- pomembnejšimi gosti pa sta bila 
krajana Vinka Cankar in Jožef  
Bavcon, ki sta dogodke ob koncu 
vojne tudi doživela. Sodelujočim 
učencem sta pomagala pri pripravi 
posebnega videoprispevka, ki si ga 
je občinstvo lahko ogledalo v okvi-
ru prireditve. Z mladimi sta delila 
neprecenljive vtise ob doživljanju Priznanja v kategoriji borcev sta podeljevala predsednik ZZB NOB Slovenije Marijan 
takratnih dogodkov, da jih bodo ti Križman, ki je bil tudi slavnostni govornik ob odprtju  tekmovanja, in generalna 
lahko s hvaležnostjo in odgovor- sekretarka Manja Konkolič.
nostjo prenesli prihodnjim rodo-
vom. 1970 in mlajše je bila najboljša Urša to osvojil Marko Velikonja (Nova 
Tokrat objavljamo tudi rezultate Zajc (Žiri) pred Ano Kopač (Žiri) in Gorica) pred Simonom Lotričem 
smučarskega tekmovanja za kate- Beti Bratino (Ajdovščina). Pri čla- (Dražgoše) in Gorazdom Justinom 
gorijo bork in borcev. Pri članicah nih od 1931 do 1939 je bil najbolj- (Žiri). V kategoriji 1970 in mlajši pa 
je v kategoriji od 1946 do 1969 ši Rino Velikonja (Nova Gorica), v je zmagal Žan Uršič (Tolmin) pred 
zmagala Rajna Šiljak (Kamnik) pred kategoriji 1940 do 1949 je bil prvi Mihaelom Vrabcem Škofom in Ta-
Lili Justin (Žiri) in Nives Lunder Vladimir Faletič (Tolmin), v kate- dejem Škofom (oba Brežice). 
Gostje na slovesni akademiji v osnovni šoli (Gorenja vas - Poljane). V kategoriji goriji 1950 do 1969 je prvo mes- S. B., foto: Bojan Tavčar
16 februar 2025
DOGODKI 80. obletnica osvoboditve
Osrednja slovesnost bo v Tuzli 
Na povabilo SABNOR BiH sta se ne vojne pripravili v dneh do 9. ma v 21. stoletju, ki je bila sprejeta 
člana predsedstva ZZB NOB Slo- maja ali na ta dan. na lanskem sestanku v Jajcu ter jo 
venije Marjan Šiftar in Janez Marjan Šiftar je udeležence ob- je zdaj mogoče uporabljati in jav-
Alič 24. januarja udeležila sestanka vestil, da bo tradicionalna prire- no predstavljati v okviru delovanja 
predstavnikov borčevskih organi- ditev zaznamovanja konca druge borčevskih organizacij. Udeleženci 
zacij iz držav z območja nekdanje svetovne vojne na Poljani letos 17. sestanka so sprejeli tudi predlog 
skupne jugoslovanske države v Sa- maja. Vodstvo SABNOR BiH pa je Marjana Šiftarja, da v svojih oko-
rajevu in slovesnosti ob 83. obletni- povabil tudi na prireditve ob oble- ljih angažiramo in skušamo dodat-
ci legendarnega igmanskega marša tnici osvoboditve in v spomin na no spodbujati pristojne državne 
25. januarja na Velikem polju na bitke za osvoboditev v Ljubljano in organe za intenzivnejše delovanje 
Igmanu. na Vrhniko, kjer je leta 1945 krva- in sodelovanje pri uresničevanju 
Delovnega sestanka so se ude- vela tudi 29. hercegovska divizija. Meddržavnega sporazuma o ure-
ležili predstavniki SUBNOR Črne Predstavniki SABNOR iz Tuzle ditvi skupne spominske sobe v 
gore, SABA Hrvaške, ZZB NOB so zagotovili, da imajo vso potreb- Auschwitzu, ki je bil podpisan lani 
Slovenije, SUBNOR Srbije, SAB- no podporo in pomoč pri organi- v Parizu, in da bi na prihodnjem 
NOR BiH, SABNOR Sarajevo in Predstavnika ZZB NOB Slovenije na Igmanu zaciji slovesnosti tako v mestu, srečanju spregovorili o konkret-
SABNOR Tuzla, medtem ko pred- občini kot v kantonu. Pozdravne nih možnih oblikah sodelovanja 
stavnikov makedonske borčevske na Igmanu, sprejel župan Sara- je. Sklenjeno je bilo, da bo osre- nagovore naj bi imeli predsedniki in skupnih projektih za razpise EU. 
organizacije na srečanju v Saraje- jeva. Ljubljanska mestna organi- dnja skupna prireditev v Tuzli 10. vseh republiških borčevskih orga- Predstavnik slovenske borčevske 
vu tudi tokrat ni bilo. Pred delov- zacija Zveze borcev tokrat ni bila maja ob 12. uri. Predstavniki nizacij, na prireditvi pa naj bi preb- organizacije se je v Sarajevu srečal 
nim sestankom je delegacije bor- prisotna. borčevskih organizacij so tudi po- rali tudi skupno izjavo ob 80. oble- tudi s slovenskim veleposlanikom 
čevskih organizacij in borčevskih Glavna tema sestanka je bila vedali, da bodo v vseh nekdanjih tnici konca druge svetovne vojne. v BiH Damijanom Sedarjem. 
organizacij glavnih mest, ki so jih spominska slovesnost ob 80. republikah državne proslave ob Udeleženci skupnega sestanka so 
prav tako povabili na slovesnost obletnici osvoboditve Jugoslavi- 80. obletnici konca druge svetov- znova potrdili Platformo antifašiz- S. B.
DOGGODKI Vas Stanovišče
80 let od poboja enajstih domačinov 
Prebivalci slikovite vasi Stanovišče li 11 domačinov iz Stanovišč.  Prvič Primorsko so pod vasjo sprožili 
pod Stolom v Breginjskem kotu so je bila vas požgana v času Kobari- mino in njena eksplozija je poško-
prestali težke preizkušnje. Še po- ške republike, ko so Nemci zavzeli dovala vozilo. Nekaj vojakov je bilo 
sebno jih je zaznamovala druga Kobarid in so prodirajočo vojsko ranjenih, eden s činom majorja je 
svetovna vojna, ki je sledila dol- proti Breginju pod vasjo Stano- pozneje umrl v Starem selu. Nem-
goletnemu fašističnemu raznaro- višče napadle partizanske enote, ci so se v besu znesli nad nedolž-
dovanju in nasilju. Za seboj je pus- da bi jim preprečile pohod po cesti nim prebivalstvom. Prišli so v vas, 
tila požgana ognjišča, umorjene pod vasjo. Čeprav vaščani niso bili vsevprek streljali in vse hiše z živi-
nedolžne talce, družine brez mož, vpleteni v napad, so Nemci vas, no vred požgali do tal. Prebivalce 
očetov in sinov. Temu dogodku je ker je bila najbližje napadu nanje, so zgnali na ceso pod vasjo in jih 
bila posvečena spominska slove- v besu požgali. Ljudje so se zatekli postavili v vrsto. Esesovec je med 
snost 19. februarja, na dan, ko je k sorodnikom v bližnje vasi in po trepetajočimi vaščani naključno svobode, osemdeset dni pred kon- korčnimi kritinami, kamnitimi dvo-
bila vas drugič požgana in je bilo vrnitvi začeli obnovo, vendar je odbral enajst moških. V dveh pri- cem vojne, in je za vedno zaznamo- rišči. Življenje se je umaknilo nekaj 
ustreljenih enajst domačinov. Na bilo le malo hiš uporabnih. A živ- merih sta bila med nesrečniki po vala preživele svojce in vse vašča- sto metrov nižje, v novonastalo vas 
slovesnosti se je zbralo več kot ljenje se je kmalu začelo vračati v dva iz ene družine, oče in sin, naj- ne. Po osvoboditivi je nastopilo ob- montažnih hiš ob glavni cesti. Na 
sto ljudi.  Prisotni so bili  tudi 102 ustaljene tirnice. mlajši je bil star komaj petnajst let. dobje zavezniške vojaške uprave, ki dvakrat požgano vas in ustreljene 
leti stara partizanka Anica Hrast iz Komaj se je vasica izvila iz tra- Izbrane so Nemci v koloni gnali po je obnovila vas, in leto zatem so se domačine nas danes spominja obe-
Borjane, danes živeča v Postojni, gedije, je prišla nova, še hujša. Po cest v Borjano in tam so jih pri mo- ljudje vselili v nove domove. Vseh ležje v stari vasi ob koritu, ki je bilo 
župan Občine Kobarid Marko Ma- dobrih štirinajstih mesecih je vas stu ustrelili kot talce. Preostale va- hiš vključno z mlekarno je bilo dva- postavljeno aprila 2015. Pri mostu 
tajurc in predsednik Združenja bor- 19. februarja 1945 znova do tal ščane so nagnali v gorečo vas. Nas- inštirideset. In kot da to še ni bilo v Borjani, kjer so Nemci ustrelili 
cev za vrednote NOB  Bovec, Ko- pogorela. Tega dne se je vozilo z lednji dan so svojci odšli po svoje dovolj, je potres 6. maja 1976 do domačine iz vasi, pa nas na to spo-
barid, Tolmin Rok Uršič. Slavnostni nemškimi vojaki peljalo proti Ko- umrle in jih pokopali na pokopali- temeljev zamajal in uničil vasico, minja obeležje, na katerem so napi-
govornik Zdravko Likar pa je orisal baridu. Borci 1. čete 1. bataljona šču pri svetem križu v Sedlu.Ta ve- čudovite slovensko-beneške arhi- sna imena talcev.
dogodke izpred 80 let, ko so ustreli- Operativnega štaba za Zapadno lika tragedija se je zgodila na pragu tekture z značilnimi ganki, lindami, Vojko Hobič
V METEŽU ZGODOVINE  Roman Vidmar (2)
Življenjska pot hrastniškega zdravnika 
Z mamo sta obiskali tudi Edvarda na dosmrtni odvzem prostosti s Ko sem v Arhivu Republike Slo- Jožefi ter hčerama Ditki in Romani 
Kocbeka, ki je v dnevniku iz leta prisilnim delom, trajno izgubo vseh venije odpiral škatle z dokumenti ni bilo preprosto v tistem času žive-
1948 zapisal: »Okrog poldneva je državljanskih pravic in zaplembo o dr. Vidmarju, je bilo pred mano ti s pečatom, da je njen mož, njun 
prišla k meni žena zdravnika dr. premoženja. Slednjega mu niso celo njegovo življenje, napisano oče sovražnik države. Hčeri sta po-
Vidmarja iz Hrastnika, ki je na smrt mogli odvzeti, ker je že pred are- na 480 straneh. S tankimi bombaž- vedali, kako je bilo hudo za mamo 
obsojen. To je druga skupina da- tacijo vse prepisal na hčeri. Bil je nimi rokavicami na rokah sem se in za njiju. Kljub vsem gorju, ki ga 
chauskih obsojencev. Suha boleh- zaprt v Mariboru in Kočevju, kjer dotikal dokumentov, starih več kot je doživel dr. Vidmar in posledično 
na žena je pripeljala s seboj svojo je zdravil druge obsojence v tabori- 80 let, in jih bral. Dotaknil sem se njegova družina, o tem ni govoril in 
sedemnajstletno hčerko. Zgodilo se šču Ferdreng. Po dveh letih in pol je podpisa in imena človeka, ki je Ro- jih obremenjeval. Ostali so skupaj 
je manj, kakor sem pričakoval. Niti bil pomiloščen in odpuščen s pre- mana Vidmarja poslal v Dachau. in hčeri imata lep spomin nanj. Voj-
joka, niti histerije nista demonstri- stajanja kazni. Po prihodu na svo- Ta človek se je usodno podpisal za na je kruta stvar in končal bom s 
rali in to je delovalo name hujše, bodo so bili vsi politični obsojenci številne Slovence, ki se niso vrnili citatom angleškega politika Nevilla 
kakor da še ne verjameta v smrtno pod nadzorom oblasti. Določili so iz taborišča. Da se je ohranilo to- Chamberlaina: »V vojni ni zmago-
obsodbo ali kakor, da sta se že iz- jim tudi, kje bodo živeli in delali. Dr. liko dokumentov, je dobro, vendar valca, vsi izgubijo, pa naj se katera 
jokale. Žena je z naporom govorila, Vidmar se je moral z družino pre- ne povedo vsega, kar je obtoženi koli stran proglaša za zmagovalca.«
kar je najbrž že desetkrat poveda- seliti v Kočevje, nato v Vevče pri dr. Vidmar pretrpel po številnih 
la, v hčerki pa je deloval nežnejši, Hrastniški zdravnik Roman Vidmar Ljubljani in leta 1963 v Izolo, kjer krutih zasliševanjih najprej gesta- (Konec)
toda mnogo perspektivnejši meha- je delal v tovarniških ordinacijah. V povskih in nato udbovskih zasliše- (Vir: Banfi, Mihaela. 2016. Dachau-
nizem. Kadarkoli sem jo pogledal, smrt obsojenih mož, stiskam roke Izoli je zgradil hišo in pričakal upo- valcev. Ne povedo, koliko ponižanj ski procesi v Sloveniji in sodna re-
sem videl ubito bodočnost, prečrta- maršala, generalov in ministrov, v kojitev. Že v pokoju je konec 60. in in gorja je doživel. habilitacija obsojenih. Diplomsko 
no možnost, omejeno svobodo nje- sebi pa izgubljam svobodnega člo- v začetku 70. let dve leti spet delal Obstaja tudi suhoparen doku- delo. Maribor: Pravna fakulteta UM. 
nega človeka. Vse je bilo nerodno, veka, izgubljam polnega in angaži- kot zdravnik v Hrastniku. Leta 1971 ment o tem, da so družini Vidmar Str. 1.; 2 Vir: Kocbek, Edvard. 1995. 
moje poslušanje in moje govorje- ranega človeka.« so ga sodno rehabilitirali, leta 1975 ukinili pošiljanje njegove plače, ker Dnevnik 1948. Ljubljana: Cankarje-
nje. Kako je pošastno formalno vse, Po obsodbi na smrt in nato po je umrl in ni dočakal politične reha- je sovražni element države, zato se va založba. Str. 89.)
kar počenjam. Sprejemam žene na pritožbi je sodišče znižalo kazen bilitacije leta 1986. je morala družina znajti sama. Ženi Herman Donik