ZSV£.i.fc tNUiS:
Leto XXVIII. Številka 36
Kranj, torek, 13. V. 1975 Cena: 1 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
Potem, ko je govoril o naših sedanjih nalogah, je rekel:
»Danes odkrivamo tu, na Trgu revolucije v Ljubljani spomenik revoluciji. Slovenci s tem izpolnjujemo svoj dolg generacijam, ki so revolucijo pripravljale in jo pripeljale do zmage, oddolžujemo se vsemu naprednemu v naši zgodovini, njenim najslavnejšim tradicijam, ki jih je v svojem revolucionarnem žaru socialistična revolucija spojila in pretalila v novo neizbrisno zgodovinsko dejanje. S tem izpolnjujemo svoj dolg do žrtev, ki so padle v tem boju, do vseh, katerih življenje, in trpljenje je vtkano v zmago revolucije in njene sadove ... Spomenik revolucije v Ljubljani naj bo tudi nova in trajna priča zgodovinskega dejstva, kako propadajo nosilci imperijev in protiljudskega nasilja, zmaguje pa to, kar je neuničljivo — delovno ljudstvo, njegov boj, njegovo delo in ustvarjanje.«
Ko je pozval k odkritju spomenika, so se oglasile fanfare z uvodnimi zvoki slovenske himne Naprej, zastava slave. Dekleta in fantje so pred spomenik ponesli zastave in ko so jih dvigovali, so z ljubljanskega gradu zagrmele topovske salve.
Po krajšem kulturnem programu je potem iz tisočih grl zadonela Internacionala in tako sklenila osrednji del slovesnosti ob 30-letnici osvoboditve v Ljubljani.
A. Zalar Slike: F. Perdan
Nadaljevanje na 2. strani
Radosten in slovesen majski dan
Ljubljana — mesto heroj je bila gostiteljica tisočev iz vse Slovenije, ki so
odkrili spomenik revolucije
takšni, kakor je »v zrasla iz muke trpljenja in suženjstva neštetih milijonov«, kakor je
Spornemu nasi domovini napovedal Cankar pred 7
Naročnik
III. SEJEM OPREME IN SREDSTEV CIVILNE ZAŠČITE V KRANJU OD 26. DO 32. "AJA
osrednja SLOVENSKA SVEČANOST V LJUBLJANI - Edvard Kardelj, najvišji slovenski predstavniki, gostje iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin, Slovenci in predstavniki prijateljih mest iz zamejstva so se udeležili osrednje slovenske proslave ob 30-Jetnici osvoboditve v soboto dopoldne v Ljubljani — Foto: F. Perdan
stanovitelji; obč. konference SZDL in TnAce' Kranj, Radovljica, Škofja Loka Ur*H \ ~~ Izd«ja CP Glas Kranj. Glavni amk Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar

^Us ILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Počutje je tako radostno, prešerno, slovesno, da je beseda premalo, da bi lahko vse to tzpričala. Nihče, ki jo je imel možnost spremljati prek televizorja, ni želel zamuditi veličastne parade v Beogradu, številni so že v petek prišli v Ljubljano, da si ogledajo fPortne prireditve, da v mestu heroju pozdravijo mlade tekmovalce in se udeležijo odkritja spomenika narodnemu heroju Francu Rozmanu-Stane-Tisoči kresov so zagoreli Po okoliških hribih in po vsej Sloveniji in napovedovali še ePši in slovesnejši dan.
Jeseniški železar je pozdra-v" Belokranjca, Prekmurec Prijazno po trepljal po rami Koprčana. Že zgodaj zjutraj, tisoči in tisoči so prihajali. I Zastave, transparenti, sloves-I uniforme, prapori, lesketajoča se odličja so dopolnjevali krasili praznično podobo Ljubljane. Množice od vsepovsod so se že v zgodnjih dopoldanskih urah valile na kraj slovesnosti, na Trg revolucije, ki leži le nekaj korakov stran od Kongresnega trga, kjer so Pred 30 leti besede z balkona Univerze radostno govorile o Premaganih okovih, premaganem trpljenju - o zmagi in svobodi.
Velika ploščad novega Trga revolucije postaja vedno "tanjša. Skupščina, trgovska niša, Ljubljanska banka, Is-I *ra - arhitektonske podobe I a®našnjega časa prijazno pozdravljajo prišleke. Pod slo-I vensko lipo pa kot simboličen I *P?min st°ii spomenik in I r s*' da ga vsi ti mladi, sta-I ril' delavci, vojaki, šolarji, I j elegati, kmetovalci in vsa I imena, ki jih poznamo, odkri-
I n	minut pred 11. uro do-
I Poldne, pridejo gostje: Člani I Predsedstva SR Slovenije, čla-I ^1 sveta federacije, člani sveta I v k*!-	delegacije vseh re-
I st *n P0kra.nn in iz zamej-I Va, predstavniki slovenske-I of Političnega, družbenega, I " .ntoupravnega, kulturnega I Zlvljenja Slovenije. I telo ob telesu, morje ljudi I , nemi, ko polkovnik Turk rez-I zaukaže pozdrav. Nad pro-I d Fan° Ploščadjo vzvalovi I žl na himna. Potem zdru-I J??e godbe z Bilečanko spom-I ,1JO na hude čase. Podobno
I tu! Pred 30 leti na ta dan se
■ "i tokrat oglasi partizanska I zd em He*' brigade. Po po-I n uaVnt!m nagovoru predsed-I lil! !nestne konference SZDL 1 so jana Jožeta Smoleta je I pogovoril predsednik pred-I i^ostva Slovenije Sergej I „ raigher. Imel je slavnostni I Sovor.
I naGHOVOr» je ° Pomenu zmage I let* fašizmom pred tridesetimi 1 VeP ° zmagi kot sklepu naše I ne Lastne narodnoosvobodil-I )0rbe, nato pa o silovitem I Vi-V°j,u Slovenije v Jugosla-I n/!' G°voril je tudi o seda-I o j mednarodnem položaju, |ins'°venski manjšini v Italiji
nn .Vstriji in ° našem zavze-* nJu za njihove pravice.
Ljubljana - mesto heroj je v soboto prijazno sprejela več desettisoč glavo	4an
Mi m IbM % m
PlSflOi: '1 - - Cfe- # ^
špeceriaa
Jesenice
Kranj
Včeraj popoldne se je pri komiteju občinske konference zveze komunistov najprej sestal odbor za proslavo 50-letniee Komunista in razpravljal o akcijskem programu proslavljanja 50-letnice partijskega tiska v občini. — Na popoldanski aazširjeni seji sekretariata aktiva komunistov športnih delavcev pa so obravnavali naloge aktiva pri uresničevanju stališč izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS o aktualnih idejnopolitični" vprašanjih na področju telesne kulture.
— Jutri popoldne ob 13. uri se bo na prvi seji sestal koordinacijski odbor za prehod na celodnevno šolo. razpravljal bo o programu prehoda na celodnevno osnovno šolo v občini in o predlogu razvojnega načrta celodnevn osnovne šole v Predosljah. — Hkrati pa se bo sestal tudi izvršni odbor občinske konference socialistične zveze in obravnaval priprave na ustanovno sej občinske kofnerence socialistične zveze.	A. Z.
Radovljica
Tržič
Na zadnji seji komiteja občinske konference ZKS Tržič so sklenili predla* gati prvemu zasedanju konference razrešitev oziroma izvolitev dveh člano komiteja. Kadrovska komisija oziroma komite predlagata razrešitev Saviča in Petra Zupana, na njuni mesti pa sta predlagana Branko Rožič- član občinske konference ZKS, in Marjan Markič, član občinske konference in se*. kretar sveta komunistov v Peku. Komite je na zadnji seji tudi predlaga Ferdinanda Kramarja za člana izvršnega odbora občinske konference SZL'^ in skleni^ da bo naslednja seja komiteja okrog 20. maja. Na njej bo govora 0 odnosu družbenopolitičnih organizacij do Delavske univerze Tržič, ki deluje1' okviru Zavoda za izobraževanje in kulturo, in oceni gospodarskega položaja v občini po zaključnih računih za lansko leto in o letošnjem prvem tromesečju-
Danes bo na komiteju občinske konference ZKS v Tržiču seja komisije za ekonomska vprašanja in ekonomske odnose. Člani komisije bodo razpravljal1 o oceni uresničevanja stabilizacijskih programov v tržiških organizacija*1 združenega dela.	-jk
Nova peč za ravno steklo
Na dan zmage, točno dve leti po začetku gradnje nove peči v pančevski Industriji stekla, so v tej tovarni pridobili prve metre ravnega stekla iz novega obrata. S to veliko delovno zmago so podvojene proizvodne zmogljivosti našega največjega proizvajalca ravnega stekla, ki bo odslej letno poslal na trg 20 milijonov kvadratnih metrov ravnega stekla.
Nova peč, četrta v Pančevu, bo do konca leta proizvedla 4 milijone kvadratnih metrov ravnega stekla za gradbeništvo, avtomobilsko in drugo industrijo. Do sedaj smo letno uvozili 3,5 milijona kvadratnih metrov ravnega stekla, nova peč pa bo omogočila celox izvoz.
i 4T* 1 J% - ILU IL# jH*
Torek - 13. maja 1975
V petek zvečer so v Ljubljani odkrili tudi spomenik narodnemu heroju Fra ncu Rozin anu-Sta ne tu
Osrednje proslave v Ljubljani se je udeležilo okrog ni/i ljudi Gorenjske. Iz Kranja so krenile v soboto dincev in mladink, ki bodo letos sodelovale na mlat Brigada Kokrškega odreda bo od 9. do 2.9. junija na da -Jeseniško bohinjskega odreda od 29. junija do brigada Jožeta Gregorčiča od 7. do 22. julija v l)ra četa Prešerna od 10. do 31. avgusta na Kozjanskem.
15.000 občanov in d^L zjutraj štiri brigade "'^ dinskih delovnih akcij1 akci/i v Halozah, hM' 20. avgusta na l{l/i'!'ttV Žgošah in brigada
Spomenik — muzej
Tridesetletnico osvoboditve in zmage nad fašizmom bodo v Kragujevcu proslavili z odkritjem muzeja-spomenika žrtvam v Šumaricah. Gradbena dela na tej veličastni stavbi, katere 33 neenakih vertikal simbolizira sedem tisoč ustreljenih Kragujevčanov, so končana. Zdaj urejajo notranjost muzeja, ki ga je projektiral Ivan Antič. Tako po muzejski kot arhitektonski plati bo to edinstven spomenik v Jugoslaviji. Poleg avtentičnih zgodovinskih dokumentov bo muzejska zbirka obsegala tudi slikarska in kiparska dela na temo iz NOB. Namesto klasičnega bo obiskovalce vodil po' muzeju elektronski vodič.	.
Štafeta v BiH
Štafeta mladosti je v soboto prispela v Novi Travnik v Bosni in Hercegovini. Mesto je nastalo po vojni in se zato upravičeno imenuje mesto mladosti. Na svoji poti je obiskala tudi Mrkonjič Grad, kjer je bilo prvo zasedanje ZAVNOH BiH. V Banjaluki jo je pozdravilo več kot 30.000 prebivalcev. Na mestnem stadionu pa so ji pripravili prisrčen sprejem z nastopom tabornikov, članov telesno vzgojnih organizacij, učencev, dijakov in druge mladine.
Spomenik Leninu
Čla'n sveta federacije narodni heroj Karlo Mrazović je na Leninovem trgu v Sisku odkril spomenik voditelju oktobrske revolucije Vladimiru Iljiču Leninu. Slovesnosti se je udeležilo približno 10.000 ljudi, med njimi sovjetski veleposlanik v Jugoslaviji Vladimir Stepakov in člani konzularnega zbora socialističnih držav, ki so akreditirani v Zagrebu.
Pobudo za postavitev spomenika so ob 105-letnici Leninovega rojstva dali , delovni ljudje železarne v Sisku.
Kmetijski sejem
Podpredsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolić je v soboto odprl v Novem sadu mednarodni kmetijski sejem, na katerem razstavlja več kot tisoč domačih in petsto tujih razstavljalcev iz 42 držav Evrope, Azije, Afrike in Amerike. Svoje kmetijske pridelke in opremo razstavlja tudi 20 držav v razvoju.
Oživljeno frontno gledališče
Šentjakobsko gledališče je za 30. obletnico osvoboditve pripravilo posebno predstavo Partizansko frontno gledališče. Uprizorili so jo na praznik zmage. To je bila montaža skečev ih pesmi partizanskih avtorjev. Sodelovala je velika večina igralske družine tega ljubljanskega gledališča in dijaki poljanske gimnazije. Janez Drozg, ki je izbral skeče in jih zrežiral, je dobro zadel tipičnost »partizanskega igranja.« Zaigrali so Zupanove Tri zaostale ure, Borov skeč Hitler in Mussolini, Košakovega Birokrata, Gustlovega Gospoda Lisjaka in Marinčevo smešnico Kdo trka.
Številni zastavonoše (tudi z Gorenjske) so obkrožili nastopajoče na priredit ve ne m prostoru	\
V	petek, 9. maja, je bila na Jesenicah seja izvršnega odbora občinske konference SZDL Jesenice, na kateri so govorili o evidentiranju možnih kandidatov za odgovorne funkcije v novi občinski konferenci SZDL, sprejeli proračun dohodkov in izdatkov za leto 1975, se pogovorili o udeležbi Jeseničanov na zborovanju 10. maja v Ljubljani in razpravljali o nekaterih drugih vprašanjih. Na seji so se dogovorili o sestavi in številu delegatov za občinsko konferenco, o številu članov izvršnega odbora in o predsednikih posameznih svetov in koordinacijskih odborov. Sklenili so, da bi se morali med družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi skupnostmi bolj dogovarjati in usklajevati programe posameznih skupnih akcij.	D. S.
V	petek, 9. maja, je bila na Jesenicah seja izvršnega sveta skupščine občine, na kateri so člani sveta razpravljali o analizi gibanja gospodarstva za leto 1974 v občini Jesenice, o elaboratu podjetja za razvoj turizma, o ugotovitvah in stališčih ob programih izgradnje cestnega omrežja.v okviru Gorenjske in o osnutku nekaterih odlokov.	D. S.
Ob 30-letnici osvoboditve, 25-letnici samoupravljanja in tednu Iskre Je Iskrina tovarna mehanizmov Lipnica pripravila v soboto, 10. maja, v kinodvorani v Kropi svečano akademijo. Nastopila sta mešani komorni zboi Svoboda Podnart pod vodstvom Matevža Fabijana in moški komorni zbor Svoboda Podnart. pod vodstvom Marjana Eržena. V programu so se sodelovali recitatorji iz Krope, dramska skupina Iskra Lipnica in dramska skupina Svoboda Podnart. Nazadnje so zavrteli še film To je Iskra.
Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica je v četrtek, o. maja, razpravljalo o predlogih za podelitev priznanj samoupravljalcev m ° predlogih za podelitev letošnjih občinskih priznanj.
Jutri popoldne se bodo v Radovljici sestali vsi trije zbori občinske skupščine na skupni seji. Med drugim bodo obravnavali poročilo o gibanju gospodarstva v občini v minulem letu in sklepali o potrditvi zazidalnega načrta ža počitniške hišice na Goreljku na Pokljuki in zazidalnega načrta Vrbnje.
Predsednik občinske konference socialistične zveze Radovljica Franc Jere je za danes teden (20. maja) popoldne sklical ustanovno sejo občinske konference socialistične zveze. Na seji bodo razpravljali o delu in nadaljnj1 vlogi socialistične zveze, sprejeli pravila občinske konference socialistične zveze in sklep o sestavi in delegiranju delegatov ter članov predsedstva 1,1 izvolili organe konference.	A. Ž.
Sergej Kraigher: »Spomenik revolucije bomo varovali in bedeli nad njim«
Z Gorenjske v L jubljano na proslavo
^^u partizanske povorke iz Poljan borci z zastavo in na konju korakajo ■ Maja 1945 mimo do kraja porušene jeseniške železniške postaje.
Prvi dan osvobojenih Jesenic
»Nedelja je bila, 10. maja. Lep in Prevroč spomladanski dan, ko se je
Poemitala- slavnostna in radostna P vorka iz Poljan na Jesenice,« f^Povedujejo danes, po tridesetih 'e"h Zdravko Smolej, Milan Vovk in rugi, ki so bili tedaj v slavnostni
Povorki.
ie>>Prva zastava, prva naša zastava J visela na plavžu in umikajoči mci so nanjo streljali,« se sPominja Franc Pesjak.
Van lf,rnC1 S° Se umikali skozi kara* nn«f • predor> jeseniška železniška
cent je bila do kraJa Porušena. V «ntru Jesenic okoli železniške
nia K- S° bile zaradi bombardirani • . Porušene, na postajo so žal V - številni transporti. Kljub iostni podobi mesta pa je radost preplavljala ljudi, z oken so visele ustave, osvoboditelji so bili sprejeti rožami, glasnimi vzkliki.« vJ.V slavnostno povorko sem bil pljučen na Poljanah, kjer je naša
VoriT a godba več dni - pred po-na T}a. Jesenice vadila in pozneje Poti in na prihodu na Jesenice
zaigrala več partizanskih koračnic,« pripoveduje Zdravko Smolej.
Najprej so jih Jeseničani pričakali pri Hermanovem mostu, kjer je bil prvi sprejem, nato pa pred Titovim domom, kjer je spregovoril Aleš Jelene. Navdušenje je bilo na Jesenicah tedaj tolikšno, da so med povorko od veselja streljali v zrak, peli in vriskali.
»Železničarji na jeseniški postaji so se takoj znašli. Kaj hitro so imeli na svojih kapah pripete rdeče peterokrake zvezde, ki so jih izrezali iz blaga. In tudi sicer so brž zaprli izhod iz železniške postaje,« se spominja Franc Pesjak.
Še vedno so živi spomini na prvi dan svobode na Jesenicah, na 10. maj, ko so se dobro oboroženi in številni Nemci umikali partizanski vojski prek meje. Na tisti prvi dan, ko so slovesno vkorakali na porušene Jesenice, med vesele in radostne obraze prebivalcev, ki so z vzkliki »Živeli osvoboditelji« pričakali povorko iz partizanskih Poljan na Mežakli.	D. Sedej
V Tržiču teden Komunista med 16. in 22. junijem
, Na zadnji seji komiteja občinske Konference ZKS Tržič so razpravi j a-trv°v?r&anizaciji Tedna Komunista v ziski občini, v katerem bodo pro-Slavih 50. obletnico izhajanja glasila komunist. Sprva so načrtovali »eden v prvih dneh avgusta, ko slavi rziska občina občinski praznik, na jadnj, komitejevi seji pa so prazno-*nje pomaknili na dneve med 16. in rZ\ Jun,jem. Pripravljalni odbor je van' . Predl°S Programa prazno-sprejet JG bU Seji komiteJa
sth Pred junijem bodo slavno-, SeJ« osnovnih organizacij ZK, ki z , , l)odo izvoljeni poVerjeni-ti| >f l?a»,lo Komunist in drugo parkom .lteraturo, razen tega pa bodo in munisti. razpravljali o zgodovinski sedanji vlogi pisane partijske
besede. Učenci osnovnih šol se bodo pomembne obletnice spomnili s pisanjem nalog.
Med 16. in 22. junijem bo večja prireditev v krajevni skupnosti Bistrica pri Tržiču, kjer bodo razpravljali o vlogi krajevne skupnosti v novem ustavnem sistemu. Tribune se bo najverjetneje udeležil tudi predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič. V* tem tednu bo ustanovljen tudi aktiv komunistov, poverjenikov za osrednje glasilo in partijsko literaturo. Poverjeniki bodo, kot smo že omenili, izbrani na svečanih sejah osnovnih organizacij. Sklepna tržiška prireditev Tedna Komunista bo predvidoma 20. junija, kjer bodo podeljene tudi zlate značke Zveze komunistov Jugoslavije.	-jk
Park talcev na Beli
dinarjev za ureditev Parka talcev rta koroški Beli - Skulptura akademskega slikarja Jaka Torkarja — Otvoritev ob dnevu borca
Pok o	časom so na nekdanjem
Jesen- \SČU na Kor()Ski Beli ' Pri ni?., 1 na pobudo krajevne orga-
Čeli ZZB N0V na Javorniku za-krajuUrejati Park talcev. Na tem |)rv-j' So namreč med vojno ustrelili P.et talcev in v spomin nanje K0r()vVJe'(> Prebivalci Javornika. in ske Bele krajevni praznik.
®nov ,eS ark talcev na Beli P° za"
1 Gregorja Velepeca in inž. p0(j(T'a ženice že kaže svojo prvo • ^red''' so -ga delavci jese-lUdi *a Kovinarja, zdaj pa so ga vido bojtikulturno zasadili. Pred-'ni! Ka bodo odprli ob letošnjem borca.
ajprej S() člani gradbenega
v razmišljali, da bi park gradili
^dn' etapa|1' nazadnje pa so rok
bi 1 skrajšali in se domenili, da
0svO| v jetošnjem letu, ob 30-letnici
Pris )()('itve, primeren in pomemben
Šip vv. k ureditvi samega kraja.
t(%ii 'na občine Jesenice je v le-
^itev 111 Proračunu namenila za ure-
tega Parka 100.000 dinarjev, razen
iesen^L •!> Prispeval tudi kolektiv
N-ai e železarne iz sklada skupne
jDt? 50.000 dinarjev. Predračun
n*«nr iadnj° Pflrka iz 'eta 1972 je
bre? <>(' znašal kar 568.000 dinarjev,
,uPoštevanja vrednosti skulp-
^naV; )() veljala nadaljnjih 200.000 'jev.
V parku bodo zasadili petnajst spominskih dreves, ki pa jih bodo občani Koroške Bele in Javornika lahko odkupili in z odkupom dreves, posajenih v parku,, med drugim dali svoj prispevek k izgradnji in tako pomagali gradbenemu odboru rešiti finančne težave. Občani Javornika in Bele so se pri začetku gradnje tudi sicer izkazali, saj so prispevali k izgradnji več prostovoljnih delovnih ur.
Park na Beli bo prihodnji izgradnji otroškega vrtca v neposredni bližini vsekakor lepo dopolnilo. Ob spodnjem delu parka, ki bo namenjen predvsem počitku, bodo poleg skulpture, ki bo simbolizirala borbo, vstajenje in zmago, oblikovno pa predstavlja pet človeških teles v gibanju in združitvi, postavili še kamenit obelisk z imeni pokopanih talcev in borcev. V sredini parka bodo postavili skupno ploščo za prižiganje sveč ob dnevu mrtvih. Ob spomeniku bodo restavrirali tudi kos starega pokopališkega zidu, ob katerem so talce na Beli ustrelili.
Park talcev na Koroški Beli bo torej za sam kraj izredna pridobitev, še posebno oh letošnjem letu, ko praznujemo 30. obletnico osvoboditve.	D. Sedej
Začetni koraki članov OO ZSMS
v V delovnem kolektivu Gorenjska oblačila Kranj — obrat Jesenice deluje ena najmaljših osnovnih organizacij ZSMS v jeseniški občini. Na ustanovnem sestanku; ki je bil konec letošnjega januarja, so se zbrani mladinci največ pogovarjali o tem, kako bodo delali v svoji.organizaciji oziroma na katera področja bodo usmerili dejavnost. Skupaj je v tem delovnem kolektivu zaposlenih okrog štirideset mladincev ali približno petdeset odstotkov vseh zaposlenih. Ob delu v. osnovni organizaciji imajo precej težav zaradi-dvo-izmenskega dela in tekoče proizvodnje.
Prve mesece delovanja se člani osnovne organizacije prizadevajo vzpostaviti čim tesnejše stike z matično mladinsko organizacijo v Kranju in občinsko konferenco mladih delavcev na Jesenicah. Od teh organov pričakujejo največ napotil za delo oziroma za organiziranje raznih akcij. V prihodnje se nameravajo člani osnovne organizaicje bolj aktivno vključiti v vsa samoupravna in družbena dogajanja v kolektivu, tukaj se bodo povezali predvsem s sindikalno organizacijo.	J. R.
Cenimo in neguj mo spomenike revolucije
Letos, ko praznujemo 30. obletnico zmage in zloma fašizma, je republiška konferenca mladine dala pobudo za akcijo Cenimo in varujmo spomenike revolucije. Vanjo naj bi se vključile osnovne organizacije ZSMS in občinske konference. K delu pa naj bi pritegnile tudi druge družbenopolitične organizacije.
Osnovne organizacije naj bi prevzele skrb za spomenike in spominska obeležja na svojem območju. Poskrbele bi za urejenost njihove okolice, za okrasitev spomenikov ob državnih praznikih, obletnicah bojev in drugih jubilejih. Ob takšnih priložnostih naj bi mladina skupaj s starejšimi tovariši pripravila tudi žalne svečanosti in druge prireditve z obujanjem spominov na leta revolucije in NOB. Tako bi se mladi seznanjali z, našo zgodovino in ohranjali tradicije narodnoosvobodilne borbe, -lb
Priznanja mentorjem in mladim družbenopolitičnim delavcem
Občinska konferenca ZSMS Jesenice bo tudi letos v okviru praznovanja meseca mladosti podelila pet priznanj mentorjem in pet priznanj mladim družbenopolitičnim delavcem. Mentorji bodo priznanja dobili za večletno uspešno mentorsko delo v osnovnih organizacijah ZSMS in krožkih, za negovanje in razvijanje revolucionarnih tradicij med mladino, za pomoč pri kulturnem in umetniškem snovanju itd. Mladi družbenopolitični delavci pa bodo dobili priznanja za uspešno delo na različnih področjih udejstvovanja v zvezi socialistične mladine in drugih družbenih organizacijah. Slavnostna podelitev priznanj bo na dan
mladosti, 25. maja, na Pristavi.
J. R.
Informator kluba jeseniških študentov
Pri klubu jeseniških študentov so zaradi boljšega obveščanja in informiranja svojih članov začeli izdajati glasilo z naslovom Informator K J S. Doslej je uredniški odbor pod vodstvom Srečka Rutarja pripravil že tri številke glasila, ki vsebujejo razna obvestila članom kluba, poročila o dejavnosti jeseniških študentov, programi nadaljnjih akcij, problematika štipendiranja itd. Informator KJS bo izhajal predvidoma vsak mesec, člani uredniškega odbora pa se bodo potrudili, da bo vsebina iz številke.v številko boljša in privlačnejša.	J. R.
ZAVOD
ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO ZA GORENJSKO, KRANJ
objavlja za nedoločen čas prosto delovno mesto
telefonista — ekonoma
Pogoji: dokončana osemletka Pridobitev lastnosti delavca v združenem delu takoj ali po dogovoru.
Prij ave pošljite v 8 dneh po objavi v časopisu na naslov: Zavod za zdravstveno varstvo za Gorenjsko, Kranj," Go-sposvedska 9.
Bi SGP Projekt Kranj
Izobraževalni center
razglaša za šolsko leto 1975/76
naslednja prosta učna mesta:
10 tesarjev 5 žeiezokrivcev 5 zidarjev 2 mizarjev
2	avtomehanikov
3	str. ključavničarjev
Pogoji za sprejem:
uspešno končana osnovna šola, zdravstvena sposobnost za izučitev poklica, starost do 17 let.
Prošnje za sprejem v uk sprejema kadrovsko socialna služba — Kranj, Nazorjeva 1 do 30. junija 1975.
Kandidati naj prošnjam predložijo še spričevalo o uspešno končani osnovni šoli in rojstni list.
SGP Projekt Kranj
in Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj
razpisujeta prodajo trgovskega objekta v Kranju na Planini št. 64
Objekt ima 504/68 kv. m koristnih površin, od tega:
trgovski prostori 168,58 kv. m gostinski prostori 60,67 kv. m pomožni prostori 208,82 kv. m Izklicna cena je 5,625.535,00 din
Pismene ponudbe zbira SGP Projekt Kranj do 25. maja 1975
Sukno
industrija volnenih izdelkov Zapuže z n. sol. o.
razpisuje in razglaša naslednja prosta delovna mesta:
I. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
1. vodje gospodarsko računskega sektorja (reelekcija)
Pogoji:
diplomiran ekonomist in' 3 leta delovnih izkušenj od tega 1 leto na vodstvenih delovnih mestih — ekonomist in 5 let delovnih izkušenj' od tega 3 leta na vodstvenih delovnih mestih.
2. vodje nabavnega sektorja (reelekcija)
Pogoj:
komercialist-ekonomist in 3 leta dela na vodstvenih delovnih mestih oz. tehnik s 5 let prakse na vodstvenih delovnih mestih od tega 3 leta v komerciali. Kandidati za omenjena, vodilna delovna mesta morajo zagotavJjati celovitost strokovnih, družbeno-političnih in moralno etičnih meril.
II. V TEMELJNI ORGANIZACIJI TEKSTILNI TOVARNI ZAPUŽE
1. obratovodje barvarne
Pogoj:
diplomirani tekstilni inženir z 1-letno prakso v barvarni, tekstilni inženir prve stopnje z 2 leti prakse v barvarni ali tehnik barvar s 5 let prakse v barvarni. Pogoj je tudi poskusni rok 3 mesecev.
2. tehničnega administratorja
Pogoj:
tekstilni tehnik oz. administrator s 6 oz. z 12 mesecev
delovnih izkušenj. Pogoj je tudi poskusni rok 3 mesece. * *
Kandidati za omenjena delovna mesta morajo vloge z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah predložiti najkasneje v 15 dneh po objavi na splošno kadrovski sektor delovne organizacije.
Proslava ob praznovanju 30-letnice osvoboditve
V četrtek, 8. maja, je bila v dvorani gledališča na Jesenicah proslava ob dnevu osvoboditve. V lepem kulturnem programu so sodelovali člani amaterskega gledališča Tone Čufar, ženski pevski zbor Jesenice, pihalni orkester jeseniških železar-jev pod vodstvom Ivana Knifica, operni pevec Jaka Jeraša ob spremljavi Petra Kopača ter mladi pianist Dejan Svetlin.
O prazniku in o prvih dneh osvoboditve Jesenic je spregovoril Franc Pesjak, nato pa so v uri kulturnega programa sledile recitacije delav-
skih, borbenih in partizanskih pesmi, več pesmi ženskega pevskega zbora in pihalnega orkestra jeseniških železarjev.
Proslave ob 30-letnici so se poleg predstavnikov družbenopolitičnega življenja udeležili tudi številni občani, ki jih je izvrstno izbran in kvalitetno predstavljen program navdušil.	D. S.
jp* v m |Cj» o
Zadovoljni z doseženim
Po razpravi na občinski konferenci zveze komunistov Radovljica in v drugih družbenopolitičnih organizacijah ter izvršnem svetu in občinski skupščini Radovljica o težkem položaju podjetja Tip-Top in njegove temeljne
Ob 30-letnici osvoboditve in 25-letnici samoupravljanja je bila v četrtek popoldne v restavraciji Iskrine tovarne telekomunikacij na Laborah slavnostna seja delavskega sveta podjetja Iskra, industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehanika Kranj. Govoril je sekretar organizacije ZK Iskra Bojan Klemenčič. Ob tej priliki so podelili priznanja dosedanjim predsednikom organov upravljanja in spominske značke delavcem, ki so zaposleni v Iskri 25 in 20 let. Za 25-letno delo so podelili zlate Iskrine značke 109 članom kolektiva, za 20-letno pa srebrne 191 članom. Posebno priznanje sta dobila tudi Silvo Hrast in ■Jože Hujs. Iskrine plakete pa so dobili naslednji predsedniki delavskih svetov, upravnih odborov in poslovnih odborov kranjske Iskre: Vladimir Logar, Ivan Bečan, Franjo Brunskole, Julij Novijan, Alojz Rajgelj, Jože Benčič, Jaka Vehovec, Stane Mihalič, Vinko Sara bon, Vlado Sodin, Janez Brezar, Jože Fende, Janez Gorjanc, Danilo Aleš, Avrelij Trbnkar, Ciril Omahen, Franc Klemenčič, Polde Gregorač, Ivo Lampič, Vili Planin-šek, Peter Kobal, Vinko Zupan, Emil Sekne, Henrik Peternelj, Niko Bevk, Jože Zaletel, Pavel Kryštofek, Ivo Lavrič in Tone Dovjak. V kulturnem programu na svečanosti je nastopil mešani pevski zbor Glasbene matice iz Ljubljane. — A. 2. — Foto: F. Perdan
Tip-Top k Almiri
organizacije združenega dela v Bohinjski Bistrici so v Almiri v Radovljici že februarja letos začeli razmišljati o sanaciji tega bohinjskega obrata. Vsi v radovljiški občini so bili soglasni, da je najbolje, da se bohinjski obrat odcepi od matičnega podjetja in pripoji k eni od delovnih organizacij v občini.
V	Almiri so izdelali sanacijski program, o katerem so razpravljali tako v temeljni organizaciji združenega dela v Bohinju kot v kolektivu Almire. Delavci podjetja Tip-Top TOZD Bohinjska Bistrica so se pred nedavnim odločili za pripojitev k Almiri. V Almiri pa je bil referendum o pripojitvi v četrtek, 8. maja. Za pripojitev bohinjskega obrata k podjetju je glasovalo kar 80,9 odstotka zaposelnih. Proti jih je glasovalo 10,91 odstotka, ostali pa so bili opravičeno odsotni.
Almira bo za sanacijo obrata v Bohinjski Bistrici porabila 20 milijonov dinarjev. Približno polovico denarja bodo dobili iz republiškega in občinskega rezervnega sklada, preostali znesek pa bodo vložili sami.	A. Ž.
Rekonstrukcija v »Sori«
V	medvoški tovarni »Sora«, poslovni enoti podjetja Slpvenijales, so v teh čine h pričeli z rekonstrukcijo tovarne, kjer bodo predvsem povečali oddelek za površinsko obdelavo lesa, skladiščne prostore ter prostore za družbeni standard. Obenem z modernizacijo strojnega parka bodo dela, ki bodo končana do konca leta, veljala 30 milijonov dinarjev. Računajo, da bodo po rekonstrukciji podvojili proizvodnjo ter že v naslednjem letu dosegli 79 milijonov dinarjev realizacije ob nespremenjenem proizvodnem programu, ki obsega predvsem, izdelavo predsob -nega pohištva.	*-fr
Odnos do družbenih obveznosti
Organizacije združenega dela v jeseniški občini so že lani izdelale stabilizacijske programe. Letos so te programe še bolj obdelali in ovrednotili in se s tem vključili v program družbenega varčevanja.
V teh programih, ki jih je temeljito obravnaval občinski sindikalni svet in izdelal analizo, se zavzemajo za varčevanje na vseh področjih dela. Predvsem žele v organizacijah združenega dela, v proizvodnji, zmanjšati zastoje, omejiti materialne stroške in porabo surovin, čimbolj racionalno organizirati tehnološke procese in nasploh varčevati na vsakem koraku. Zelo dosledhi so bili v jeseniški Železarni, kjer jih neprestano vodi in spodbuja želja po rekordni proizvodnji, dovolj konkretni pa tudi v organizacijah ko-vinsko-predelovalne industrije, v gostinstvu, v turizmu, v gradbeništvu. Zanimivi, če ne celo zgledni so pri gradbenem podjetju Sava, kjer so se odločili, da v okviru programa stabilizacije vsak teden organizirajo kratek sestanek, na katerem bodo nevestnim delavcem prikazali izračune in posledice nemarnega in neodgovornega dela, odnosa do dela, hkrati s primerjalnimi podatki o prihrankih, ki jih je možno doseči.
Organizacije združenega dela so predvidele tudi nagrajevanje, ki naj bi bilo v raznih oblikah sopotnik varčevanja, nagrajevanje, ki naj spodbuja. Načrti za stimulacijo so različni od premij pri prihrankih goriva, pri preseganju proizvodnje, do spodbudnih odškodnin za tehnične izboljšave.
Vendar pa v vseh organizacijah združenega dela ne bo mogoče stimulirati, nagrajevati, ker narava dela ni takšna, da bi lahko izračunali morebitne prihranke. Tako kot bo od odgovornosti vsakega posameznika v organizacijah združenega dela odvisen uspeh, tako bo v vseh drugih organizacijah treba znova in znova opozoriti na odnos do družbenih obveznosti. Brez zavestnega in nenehnega prizadevanja vseh ne bo zaželenih rezultatov, brez spremembe miselnosti in zavestne odgovornosti vsakega posameznika bodo načrtovane akcije ostale le na papirju. D. S.
Pred približno letom in pol se je pri nas začel uveljavljati delegatski sistem. Po poldrugem letu je dodobra zaživelo tudi delo samoupravnih interesnih skupnosti. Kako je vse to videti v praksi? Se v novem sistemu že izraža v največji možni meri volja neposrednih proizvajalcev? Delegati v posamezne odločitve prenašajo v celoti mnenja in hotenja delovnih ljudi? Kako je v Iskri v Železnikih sem se pogovarjal s predsednikom delegacije samoupravnih interesnih skupnosti Marjanom Šmidom.
Kako z vprašanji, o katerih naj bi odločale samoupravne interesne skupnosti, seznanjate delegacijo?
»Najpogostejši način informiranja so sestanki. Na njih se delegati v celoti seznanijo z gradivom, ki bo obravnavano v samoupravnih interesnih skupnostih. Pri informiranju nam,prav tako mnogokrat pomagajo sredstva javnega obveščanja: predvsem' dnevno časopisje, glasilo ZP Iskra in tovarniško glasilo. Naročeni smo tudi na več izvodov lista Poročevalec, ki na dovolj dostopen način posreduje gradivo, ki je pomembno za bodoče odločitve. Na sestankih vedno temeljito proučimo problematiko v podjetju ter krajevnih skupnostih, iz katerih so doma naši delavci. Seveda pa to seznanjanje mora iti tudi prek »meja« naše delegacije. Programe SIS, samoupravne
Banka — podaljšana
roka gospodarstva
Kolektiv kranjske podružnice Ljubljanske banke je v petek zvečer v festivalni dvorani na Bledu proslavil 85-letnico ustanovitve Mestne hranilnice Kranj, 80-letnico ustanovitve. Mestne hranilnice Radovljica, 30-letnico osvoboditve, 25-letnico samoupravljanja in 20-letnico poslovanja poslovnih bank. Proslave so se udeležili tudi predstavniki gorenjskih družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter gorenjskega gospodarstva.
Predsednik delavskega sveta kranjske podružnice Ljubljanske banke Feri Horvat, ki je v uvodnem govoru orisal razvoj bančništva na Gorenjskem od začetkov do danes, je poudaril, da v zadnjih 20 letih na Gorenjskem skoraj ni bilo investicije, kjer banka ne bi sodelovala s kreditom ali garancijo. Omenil pa je tudi, da se je kranjska podružnica že pred dvema letoma začela prilagajati ustavnim dopolnilom in novi ustavi. Takrat so sredstva, ki jih gospodarstvo združuje v banki, dokončno prevzeli v upravljanje upravljalci sami. Ukinjen je bil kreditni odbor, ki je do tedaj odobraval kredite. Na prvem zboru kranjske podružnice Ljubljanske banke leta 1973 so upravljalci podružnice sprejeli pravila in od tedaj o kreditni in drugih vprašanjih odloča izvršilni odbor. Skratka, banka je postala podaljšana roka gospodarstva in je začela uresničevati načelo, naj sredstva upravlja tisti, ki jih je nstvaril.
Na slovesnosti so potem podelili priznanja 29 članom kolektiva kranjske podružnice Ljubljanske banke, ki so zaposleni v banki prek 20 let. Nazadnje pa so v kulturnem programu nastopili Sonja Hočevar, Rajko Koritnik in Ladko Korošec ob spremljavi pianistke Zdenke Lukec-Cudnove.	A. Žalar
chgovonmdse
Seja zborov tržiške občinske skupščine
Predsedniki družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela občinske skupščine Tržič Lovro Cerar, Karel Pečnik in Franci Jazbec so sklicali za četrtek, 15. maja, 6. redno zasedanje zborov. Družbenopolitični zbor se bo na samostojni seji sešel ob 12. uri in med drugim razpravljal o statutih skupščine gorenjskih občin in občinske skupnosti socialnega varstva, o usodi izpraznjene stare šole heroja Bračiča v Tržiču, program gradenj in popravil šol in vrtcev v občini, — odloku o organizaciji uprave občinske skupščine Tržič itd. Družbenopolitični zbor bo nadalje obravnaval zaključni račun proračuna občine za leto 1974, predlog odloka o elementih za določevanje odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča in o družbeni kontroli cen, predlog odloka o imenovanju razpisne komisije za imenovanje individualnih poslovodnih organov, predlog odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter predlog odloka o pristojnosti svetov in nekaterih upravnih organov občinske skupščine. Razen tega bodo delegati družbenopolitičnega zbora sklepali o spremembi odločbe o ustanovitvi Postaje milice Tržič. Del četrtkove seje bodo tudi volitve in imenovanja ter delegatska vprašanja.
Zbor krajevnih skupnosti in zbor delegatov združenega dela pa se bosta sešla na skupni seji popoldne ob 17. uri. Dnevni red omenjene seje je enak dnevnemu redu seje družbenopolitičnega zbora. -jk
sporazume ter način in stopnje financiranja smo, denimo, vedno predložili v informacijo in potrditev delavskemu svetu.«
Kako pa o obravnavanih vprašanjih informirate člane kolektiva?
»Osnovni vir informacij so zapisniki z zasedanj delavskih svetov, ki jih lahko vsak prebere na oglasni deski. Lahko pa zatrdim, da so najpomembnejši posredniki informacij prav gotovo družbenopolitične organizacije in samoupravni organi. Marsikaj zapišemo tudi v svoje glasilo, žal pa ne vedno najbolj sistematično. Tu so potem še časopisi in RTV. Pogrešamo pa človeka, ki bi bil obsežna gradiva sposoben na enostaven in razumljiv način, v nekaj stavkih, razložiti delavcem. Večkrat imam namreč občutek, da marsikdo preobširni tematiki, obsežnim materialom, ni kos.«
Kakšno je bilo delo delegacije SIS v preteklem obdobju?
»V začetnem obdobju smo sodelovali pri ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti. Kasneje smo razpravljali o samoupravnih sporazumih in dali nanje svoje pripombe. Tako smo že v osnovne dokumente prenesli naše želje, interese in našo specifično problematiko.«
Kako se člani delegacije seznanjate z mnenji zaposlenih v vašem podjetju, s stališči, ki jih potem upoštevate pri sprejemanju odločitev?
»Želje naših delavcev se vedno najbolje in najjasneje izkristalizirajo na proizvodnih sestankih. Poleg tega pa za mnenja članov kolektiva zvemo tudi prek družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov.«
Kako bi ocenili dosedanje delo samoupravnih interesnih skupnosti?
»Z doseženim smo lahko popolnoma zadovoljni. O vsem lahko res odločajo tisti, katerih denar se troši v samoupravnih interesnih skupnostih. Res pa je, da smo posamezniki še vedno prešibki, da bi lahko celotno problematiko obvladali resneje in globlje. Prav to pa bi zagotovilo še avtoritativnejše sodelovanje pri mnogih odločitvah. Seveda pa je res tudi to, da bi delovni ljudje morali na sestankih povedati svoje mnenje bolj javno in jasno. \ osebnem razgovoru lahko zveš marsikaj, na javnih tribunah Pa marsikatera dobra misel ostane neizrečena. Menim, da bo prav zato potrebno še bolj široko, vsestransko in čimbolj popolno informiranje vseh delovnih ljudi.	KF
Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o.
objavlja naslednja prosta delovna mesta
V	TOZD GRADNJE
3	K V kamnosekov ali teracerjev 1 PK delavca
Pogoj: poklicna šola gradbene stroke, lahko je tudi K V ali
PU zidar z veseljem za prekvalifikacijo v kamnoseka ali teracerja,
za PK delavca se zahteva nepopolna osemletka z možnostjo priučitve v kamnoseški dejavnosti.
V	TOZD OBRT
4	PK delavcev za strojno izdelavo cementnih estrihov
Pogoj: nepopolna osemletka
vajence
za poklic mizar, steklar, pleskar, parketar, tapetnik Pogoj: dokončana osemletka
V	TOZD KOMUNALI
1 K V zidarja
5	PK delavcev za vzdrževanje cest 1 referenta za kanalizacijo
Pogoj: za referenta za kanalizacijo se zahteva višja izobrazba gradbene ali komunalne smeri in najmanj tri leta
delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba / gradbene ali geodetske smeri in najmanj 6 let delovnih izkušenj.
V	SDS SKUPNE SLUŽBE
1 strojnega knjigovodje
Pogoj: dveletna administrativna šola ali druga nepopolna srednja šola.
Kandidati naj pošljejo prošnje na Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. — odbori za medsebojna razmerja ustreznih TOZD. Rok za prijavo je 15 dni.
Razpisna komisija delavskega sveta organizacije združenega dela
TIKO
tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme Tržič, Koroška cesta 17
razpisuje prosto delovno mesto
direktorja
(ni Reelekcija)
Pogoji:
1.	visoka ali višja strokovna izobrazba in 5 let prakse na vodiln"1 delovnih mestih v gospodarstvu ali vodstvenih gospodarskih funkcijah v upravi (prednost imajo kandidati s strojno ali ekonomske izobrazbo);
2.	srednješolska izobrazba in najman j 10 let enake prakse. (Prednost imajo kandidati z izobrazbo strojne smeri.)
Kandidat mora biti družbeno, ekonomsko in politično aktiven« organizacijsko sposoben ter mora izpolnjevati vse ostale zak°' nite pogoje.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov OZI).
Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjega dela in s potrdi' lom o nekaznovanju ter ostalimi potrebnimi dokazili poš!j'te razpisni komisiji OZD.
Razpis velja 10 dni po objavi v časopisu.
18. srečanje gledaliških skupin Slovenije
Minuli torek je sklepal sekretariat republiškega odbora Združenja gledaliških skupin Slovenije o letošnji zaključni prireditvi srečanja gledaliških skupin »lovenije. Številka pove, da je zaključna prireditev že vtečena jn uveljavljena vsakoletna de-,v"a manifestacija slovenskih gledaliških amaterjev. Sestavni ®el 18. srečanja so bila, kot že nekaj let nazaj, področna srečali ki- SO organizirana le na JUbljanskem, mariborskem, celj-Kem in posavskem področju, ^ranj pa je imel svoje občinsko srečanje. V Zasavju se področno ječanje zaključuje te dni, žal Prepozno, da bi bile predstave cenjene tudi za zaključno prire-
sk '-na novomeškem, primorcem in gorenjskem področju pa, »jub pripravam in določenim bib ln°m' P°dročnih srečanj ni
Selektor srečanja dramaturg Ljubljana Jože Rode si je gledal 20 predstav in med njimi Je sekretariat za zaključno priselitev izbral naslednjih šest Va T*tav: 0'Caseya igro JUNO-in PAV v izvedbi gledališke "Kupine iz Horjula, Levstik-dramo KASTELKA v izvedbi Šentjakobskega gledališča HiTT*ana» Cankarjevo farso PO-FtvA«anje v dolini ŠENT-„ urjANSKI v izvedbi Prešer-Ti y.ega gledališča iz Kranja, o^ovo komedijo KOMAJ DO
daSNJIH VEJ v izvedbi
aiiške skupine iz Prevalj in ezice, monodramo na Prežiho-vo besedilo SVETNEČI GAŠPER gledališke skupine iz Raven na T7°Tr^.ke® in Brechtovo igro iJJEMA IN PRAVILO amater-**ega gledališča iz Trsta. Pred-^ave so naštete, kot se bodo rstile na zaključni prireditvi srečanja gledaliških skupin torka 27. do sobote, 31. maja, L ' da SVETNEČI GAŠPER a sporedu v petek popoldne, kot od v posebno novinarsko kon-širćenco z namenom, da se čim rša javnost seznani s problemi povenskih gledaliških amaterjev. Sami amaterji pa se bodo s emi problemi (vloga in pomen **vaterskih gledališč, organizi-anost področnih odborov ZGSS, *Zgoja gledaliških mentorjev in Podobno) spoprijeli že prej na Posebnih posvetih. Kot vsako ^ključno srečanje bo tudi letošnje v soboto dopoldne spremljala eina volilna konferenca Združenj® gledaliških skupin Slovenije, £»Poldne pa bosta gosta sreča-ja najboljši predstavi letošnje-?« republiškega srečanja lutkar-knx m Naše bef}ede 1975. Za lut-JS® predstavo se že ve, da bo g MNJEMODRI PETER v izved-bor kovnega gledališča Mari-b *» najboljša prireditev Naša kU x 75 pa izbrana na za-J'JUčni prireditvi, ki bo od 14. do j^^aja na Ravnah na Koro-
borekJetariat republiškega od-8e 8 ZGSS pa je bil nemalo preli a i o1' je izvedel, da gostite-Din oY 8rećanJa gledaliških sku-ii» 7,OVemje Kulturna skupnost "finski svet ZKPO Jesenice ^»voljno prestavljata sreča-fceš teden od 2. junija naprej, ,	80 termini pred tem v
?av ^ že 2a»edeni. Takšno j.uJ)anje je, milo rečeno, nera-ZamiJlvo, zlasti še, ker je termin ^srečanje z razpisom že nekaj bi	znan, povrhu vsega pa
del 8l~čanje posvečeno tudi "finemu jubileju gostiteljske
delo • ® hi6e' to >e 30- obletnici 8^a0yanja amaterskega gledali-
pr *Tone Čufar« na Jesenicah.
»je Vato	lan8ko sreča-
biti »aterega gostitelj bi morale
krat 8enicef ki so doslej že tri-
^ at V »-o:i...__
UH i .	—-----i----------
p,, 'etos. Sekretariat je sprva Va avidel, da bi uvodna predsta-
v razmiku po tri leta uspešna ,g°8tile srečanje, preloženo
u lete —-*.--»--»■ ------
Ivid
8reCanja pripadala jeseni-^jJ11 gledališčnikom, ki so za to Ujn ^J^ost pripravili poljsko dra-HRvi DAN SVOBODE. Seveda n*kakor ne more pristati sev8Premembo termina, zato je »ije Uriat odločil, da bo letoš-8rečanje gledaliških skupin ŠL^enije predvidoma v občini h Ur pri Gel ju, kolikor Jeseni-^in 8Prejmejo določenega ter-• Gostitelji na Jesenicah so lokali pri svoji samovoljni od-tft 1,1 in čeprav je združenje s ^D p08tavljeno pred neljubo in dvideno zadrego, bo 18. Ven.anje gledaliških skupin Slo-Vok V Počastitev 30. obletnice s|te ditve in 40. obletnice celj-U8t)8? 2,eta Svobod prav gotovo izvedlo tako, kot se je ko^,	Ostaja pa vprašanje,
u in kakšno uslugo so napra-
vili jeseniški odgovorni kulturni delavci s svojim ravnanjem in odnosom do republiške prireditve, pa tudi do jeseniške gledališke publike in še predvsem do častnega delovnega jubileja jeseniških gledališčnikov. nj
Aplavz za Kurenta
V bržkone najkvalitetnejši in najbolje pripravljeni osrednji prireditvi, posvečeni 9. maju, dnevu zmage, so se minuli petek zvečer škofjeloškemu občinstvu predstavili člani gledališke družine Loški oder in komornega pevskega zbora Loka. Igralski ansambel je pod režisersko taktirko dramatika Igorja Torkarja naštudiral njegov recital z naslovom Kurent ter spričo izjemne prepričljivosti, vsebinske poglobljenosti in originalne izvedbe, ki nedvomno prekaša vse podobne, bolj ali manj klišejske spominske slovesnosti v preteklosti, zasluženo požel viharen aplavz.
Kurent, dramatizirana epska pesnitev, posvečena trpljenju milijonov ljudi v okupirani Evropi, je nastal tik po vojni, leta 1946. Gre za zgodbo starega, dobrosrčnega godca, pretresenega nad tem, kar vidi med svojim romanjem iz kraja v kraj, iz dežele v deželo, od enega koncentracijskega taborišča do drugega, od Gonarsa in Trevisa prek Raba do Dachaua. Vedno bolj turobno, zateglo jokajo strune Kurentovih gosli, dokler končno ne onemijo. Žalost odstopi mesto besu, grozote predramijo v srcu sveto ogorčenje — in sključeni, koščeni mož se mahoma prelevi v upornika, v borca, v partizana. Namesto violine pograbi orožje in krene osvobajat rodno zemljo, izganjat sovraga, reševat človekovo dostojanstvo.
Velja poudariti, da so bili nastopajoči kLjub nemogočim pogojem za delo v celoti kos nalogi, čeprav je skupinski" recital zelo zahtevna in občutljiva reč. Levji delež zaslug seveda gre avtorju in režiserju Borisu Fakinu — Igorju Torkarju, ki že nekaj let zapored prihaja v loški konec in ki je z vrsto uspelih uprizoritev najrazličnejšega žanra dokazal, da so tudi neprofesionalni podaniki boginje Talije sposobni odličnih odrskih interpretacij.	L G.
IV soboto ob pol osmi/i zvečer je v restavraciji Iskrine tovarne telekomunikacij |/?o Laborah nastopil mešani pevski zbor Mojcej iz Št. Ilja in Trebinja na j Koroškem pod vodstvom Pavleta Kernjaka. Sobotno gostovanje Kernjako-\vega zbora v Kranju je bilo prvo gostovanje tega zbora v Sloveniji. — A. Z. — \Foto: F. Perdan
Okrnjena k ulturna dejavnos t Naš a
beseda 75
V tržiški občini bi letos na osnovi programa, ki ga je sprejela delegatska skupščina kulturne skupnosti, potrebovali 2,247.510 dinarjev ali 27,5 odstotka več kot lani, vendar je predvsem sporazumevanje v kulturni skupnosti Slovenije to vsoto znižalo na 1,617.860 dinarjev, kar je celo za pičla dva odstotka manj kot leta 1974
V tržiški občini sta postala kulturna dejavnost in varstvo kulturne dediščine zadnja leta bogatejša in pestrejša, za kar ima razen ljudi, ki delujejo amatersko-ali poklicno na tem področju, nemalo zaslug tudi boljša materialna osnova. Lani je na primer kulturna skupnost razpolagala z 1,649.757 dinarji, kar je omogočilo popolno izpolnitev programa, prispevalo k boljši organiziranosti kulture in uvajanju nekaterih novih dejavnosti. Tako imajo sedaj v tržiški občini dokaj razvejano gledališko dejavnost, kamor sodijo kulturna društva po krajevnih skupnostih, Amatersko gledališče Tržič in organizacija gostovanj poklicnih in drugih slovenskih gledaliških hiš, glasbeno dejavnost s pihalnim orkestrom, zbori in organizacijo koncert-
škof j
;a Loka bo spet gostitelj mladih likovnikov
Geslo letošnje Male Groharjeve slikarske kolonije je »DJaša domovina pod svobodnim soncem«
Od 23. do 25. maja letos bo Škofja Loka že osmič po vrsti prizorišče Male Groharjeve slikarske kolonije, kakor so prizadevni organizatorji imenovali tradicionalno srečanje pionir-jev-likovnikov iz vse Jugoslavije v tisočletnem kranjskem mestecu. Prireditev tokrat sodi v okvir praznovanj, posvečenih 30. obletnici zmage nad nacizmom, in naj bi potekala v znamenju gesla »Naša domovina pod svobodnim soncem«.
Menda ni treba posebej omenjati, da Mala Groharjeva kolonija zmeraj privabi v Loko veliko število mladih, nadarjenih mojstrov čopiča in barv, ki se razkropijo po srednjeveških ulicah in po razgibani okolici ter skušajo ujeti na papir čim več zanimivih in originalnih motivov. Tudi lani, ko je bila za spremembo prestavljena v pobrateno Smederevsko Palanko, so njeni pobudniki v celoti izpolnili osnovni namen shoda: razvijati prijateljstvo, bratstvo in enotnost med predstavniki najmlajše generacije ter jim omogočiti, da svoja ustvarjalna stremljenja povežejo s spoznavanjem drugih krajev, ljudi, običajev, narave, arhitekture in umetnosti.
Razpis kolonije, poslan pionirskim odredom osnovnih šol in društvom prijateljev mladine Jugoslavije, dovoljuje posameznim zavodom prijaviti po tri učence višjih razredov osemletk in sicer najkasneje do 15. maja. Kot ponavadi bodo prišleki iz oddaljenih krajev, izven gorenjskih in ljubljanskih komun, gostje domačih šolarjev.
Program bivanja v Škofji Loki je to pot zelo pester, saj vključuje nekaj privlačnih novosti. Petkovo uvodno snidenje namreč nameravajo združiti z otvoritvijo razstave likovnih stvaritev kolonije '74 v dvorani TVD Partizan, nakar naj bi Tone Polajnar, predsednik občinske skupščine, pokroviteljice kolonije '75, v hotelu Transturist osebno sprejel in pozdravil vodje ekip.
Uradni pričetek slikarskega »merjenja moči« v soboto, 24. maja zjutraj, bo poživil vzlet jate golobov-pismonoš izpred poslopja osnovne šole, za popoldan, po končanem delu na terenu, pa je napovedana ekskurzija mentorjev v Poljansko dolino. Zaključno svečanost, v nedeljo dopoldne, mislijo pripraviti v galeriji loškega muzeja, kjer si bomo obiskovalci lahko ogledali izbor slik, nastalih prejšnji dan, ter spremljali podelitev priznanj udeležencem srečanja.	I. Guzelj
nih gostovanj, knjižničarsko dejavnost, spomeniškovarstveno, arhivsko, likovno in galerijsko, muzejsko, literarno in založniško, filmsko in folklorno dejavnost.
Program za leto 1975, sprejela ga je nova skupščina kulturne skupnosti, je zasnovan na širših temeljih. Predvsem želi obdržati že vpeljano delo in poseči po nekaterih novostih. Le-te so: razširjene tradicionalne poletne igre, oblikovanje novih amaterskih kulturnih skupin, preselitev in boljša oprema knjižnice in izpopolnjevanje galerijske zbirke. Za uresničitev takega programa bi v Tržiču potrebovali 2,247.510 dinarjev in še denar, ki bi ga zbrali na druge načine. Skupaj naj bi dobila letos kulturna dejavnost v tržiški občini za 27,5 odstotka več denarja kot lani.
Vendar je kasnejše družbeno dogovarjanje in sporazumevanje, predvsem v kulturni skupnosti Slovenije, pokazalo, drugače. Denar občinske kulturne skupnosti je okrnjen in kaže računati le na 1,617.860 dinarjev vključno s posebnim prispevkom za lokalno radijsko postajo. To je celo za pičla dva odstotka manj, kolikor je imela v »proračunu« trži-ška kulturna skupnost lani. Ker drugih finančnih virov za zdaj ni predvidevati, bo letošnja kulturna dejavnost v občini okrnjena. Predvsem utegne trpeti organizacija novih kulturnih dejavnosti, tržiške poletne prireditve, naložbe, založniške akcije in štipendije. Kljub temu se bodo v Tržiču trudili, da bo ostala letošnja kulturna dejavnost vsaj na lanski ravni.
J. Košnjek
Likovni krožek
Pri likovni sekciji DOLIK na Jesenicah so organizirali likovni tečaj za vse tiste, ki bi se radi izpopolnili v likovnem izražanju. Likovnega krožka, ki ga vodi akademski slikar Roman Savinšek, se udeležuje 14 tečajnikov. Največ jih je iz Železarne.	D. S.
Prvi dan svobode
V	petek, 9. maja, in v soboto, 10. maja, je bila v gledališču Tone Cufar predstava drame v treh dejanjih Prvi dan svobode. Režiral jo je Jože Vozny iz Ljubljane, nastopili pa so člani amaterskega gledališča Tone Cufar na Jesenicah. Predstavo so uprizorili v počastitev dneva zmage in ob 30-letnici delovanja jeseniškega gledališča.
V	teh dneh pa poteka v dvorani amaterskega gledališča na Jesenicah srečanje amaterskih dramskih skupin jeseniške občine. Nastopili bodo člani dramskih skupin s Hrušice, iz Žirovnice, z Javornika in z Jesenic. Srečanje organizira občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij Jesenice.	D S
Poročila in programi
Do 25. aprila bi morali izvajalci kulturnih dejavnosti predložiti kulturni skupnosti na Jesenicah letošnje trimesečno poročilo o delu delovanju in o porabi sredstev. Obenem bi morali v skladu s sklepom skupščine kulturne skupnosti na podlagi odobrenih sredstev ponovno ovrednotiti svoje programe in usklajene predložiti kulturni skupnosti Do dogovorjenega roka pa je to svojo dolžnost opravila le dobra polovica izvajalcev, razen dveh pa vsi ostali niso pripravili novih programov, ki bi bih v skladu s finančnimi sredstvi. Tako pripravljeni programi pa so edina osnova za podpis pogodbe med kulturno skupnostjo m izvajalci. Višina sredstev je odvisna od kvalitete in vsebine posameznih programov. Iz tega sledi, da so tudi osebni dohodki kulturnih zavodov vezani na izpolnjevanje teh programov, od samih izvajalcev pa je odvisno, kdaj bodo te pogodbe podpisane. D S
Mladim postaja gledališče vse bolj priljubljena in nepogrešljiva dejavnost v prostem času — lahko zaključimo na osnovi letošnjih ne samo kvantitetnih, temveč predvsem kvalitetnih dosežkov že tradicionalne vsakoletne prireditve Naša beseda. Selektor letošnje Naše besede 75 dramaturg RTV Ljubljana Jože Vozny si je moral ogledati 10 pionirskih gledaliških uprizoritev, 3 pionirske recitalne uprizoritve, 15 mladinskih gledaliških in 15 mladinskih recitalnih uprizoritev, torej kar 43 prireditev, najmanj še enkrat toliko pa je bilo prireditev mladih, ki se niso uvrstile na področna srečanja. Ta so bila povsod v Sloveniji, le • Dolenjska in Zasavje stđ* zatajila. Republiška žirija, ki jo poleg članov sekretariata republiškega odbofa ZGSS sestavljajo tudi zastopniki republiške Zveze prijateljev mladine in Zveze socialistične mladine, ni imela lahke naloge pri sestavi zaključne prireditve Naša beseda 75, ki bo od 14. do 15. maja v občini Ravne na Koroškem. Pri dokončni odločitvi pa je poleg sorazmernega deleža pionirskih in mladinskih uprizoritev seveda predvsem odločala kvaliteta.
Zaključno prireditev Naša beseda 75 bosta v sredo, 14. maja, začela gledališki krožek osnovne šole R. Robič iz Limbuša pri Mariboru s HIŠO TETE BARBARE S. Maka-rovičeve in gledališki krožek osnovne šole Svečina s SINJE MODRIM PETROM G. Urbana. Krožka bosta nastopila v Prevaljah. Popoldne se bo publiki v Črni predstavilo Gledališče mladih DPD Svoboda Mežica-Prevalje najprej s KEKCEM IN VOLKOM Vandot-Stanteta, zvečer pa prav tako v Črni najprej Atelje SAAB iz Kopra s PUŠKAMI GOSPE CARRAR B. Brechta, nato pa še mladinska gledališka skupina gimnazije pedagoške smeri iz Maribora s SVETOM BREZ SOVRAŠTVA M. Miheličeve. V četrtek, 15. maja, bosta dopoldne nastopila na Ravnah pionirsko KUD osnovne šole S. Mlakar iz Šenčurja z MALIM STRAHOM BAVBAVOM Machado-Simona in gledališka skupina mladinskega kulturnega kluba iz Kopra s ŠTIRIMI FANTI MUZIKANTI M. Košute. Popoldanski in večerni spored Naše besede 75 se bo nadaljeval v Črni. Najprej se bo predstavila pionirska gledališka skupina osnovne šole F. Prešeren iz Kranja z IGRO O ZMAJU J. Kislingerja, nato pa gledališka skupina mladih iz Murske Sobote z igro BOG JE UMRL ZAMAN R. L. Dju-kića. V petek, 16. maja zvečer pa se bodo publiki na Ravnah predstavile tri mladinske recitacijske skupine, in sicer Dijaški domovi iz Celja z recitalom PELIN ŽENA S. Makarovi-čeve, Mladinska recitacijska skupina Hrast iz Celja z recitalom ZEMLJA DOMAČA NI PRAZNA BESEDA T. Kuntnerja in gledališka skupina PD Zarja iz Trnovelj z recitalom KONTRASTI.
Zadnji dan zaključne prireditve Naša beseda 75 je dopoldne rezerviran za nastop mladinske eksperimentalne skupine Lutkovnega gledališča Jože Pengov iz Dravelj z EVGENOM T. Dorsta, popoldne pa bo v Študijski knjižnici na Ravnah posvetovanje o organizacijskih in strokovnih problemih gledališkega delovanja mladih.	-nj
1H w % s- 11	n
Slikoviti poljanski hribi vabijo
Mežnarjeva domačija na Bukovem vrhu.
Pomlad prihaja v poljanske hribe — S fotorepor-terjem Francetom sva bila pred dnevi gosta Mež-narjevih v Bukovem vrhu — Premalo časa za
slikanje
Poljanska dolina je lepa v vseh letnih časih. Toda tisti, ki v ta prelepi košček Slovenije zaidejo le malokrat, zatrjujejo, da je vseeno najlepše spomladi, takrat, ko ozelenijo bregovi ob Poljanščici, ko ozeleni drevje v gozdovih. V aprilu in maju se po dolini vije kolona vozil. Ljudje si iščejo tišine, miru, se želijo nadi-hati svežega zraka. Parkirni prostor pred Tavčarjevo domačijo je ob nedeljah skorajda pretesen, avtomobili se ustavljajo ob bistri Sori, tisti najvztrajnejši izletniki pa se napotijo više v hribe. Do tja se zapeljejo z avtomobilom ali pa napotijo peš. Lepih in tihih kotičkov v poljanskih hribih ni težko najti.
Pred kratkim, neko lepo in sončno nedeljsko popoldne v aprilu, je v ta čudoviti svet škofjeloške občine zanesla pot tudi naju s fotorepor-terjem. V . Škofji Loki sva se »vrinila« v dolgo kolono, ki se je vijugala po ozki in ovinkasti cesti po slikoviti Poljanski dolini. Na Logu sva zavila v levo, na desni pustila Tavčarjev dvorec na Visokem, ter se začela vzpenjati. Najin cilj je bil Bukov vrh, vasica na približno sedem sto metrih nadmorske višine. Na levi strani so se v soncu kopale raztresene samotne domačije, najino desno stran pa je prekrival gozd. Že od daleč.naju je na hribu pozdravila cerkvica. Le malo niže pa na ravninici stoji Mežnarjeva domači-ia-
Z gospodarjem pri Mežnarjevih, z Maksom- Jesenkom, prijaznim, že nekoliko sivolasim možakom, sem se spoznal pred kratkim v dolini. Po opravkih je bil prišel v Log. »Obiščite nas, marsikaj se bomo lahko pomenili,« je dejal tistikrat. »Čeprav smo precej odmaknjeni od sveta, pa imamo vseeno vedno veliko obiskov. Ljudje pač radi zahajajo v naravo.« Pridemo, zagotovo pridemo, sem mu zatrdil takrat.' In na najin obisk ni bilo treba dolgo čakati.
Sredi popoldneva sva prišla pred Mežnarjevo domačijo. Gospodinja naju je sprejela že na pragu. Pa sva sploh prišla prav, naju je najprej zanimalo. »Kar prav, kar prav, če iščete Jesenkovo družino! Kar v hišo vstopita. Mož bo vsak čas prišel, jaz pa imam še nekaj opravkov v kuhinji.«
PRIJAZNA VASICA BUKOV VRH
Niti minuto nisva čakala in že je od nekod prihitel nasmejani gospodar na Mežnarjevi domačiji Maks. »Vendarle ste prišli,« je dejal. »In kar pravšnji dan sta izbrala. Več časa bomo imeli za pogovor. Ob nedeljah se najde čas za take stvari, ob delavnikih je teže.«
»S čim smem post reči,« ga je potlej skrbelo. Pri priči je pohitel v klet in že čez nekaj trenutkov je pred naju na mizo postavil steklenice piva, okusen kuhan mošt, pa tudi doma pridelane žgane kapljice ni manjkalo.
»Pred vojno je bilo v vasi 37 hiš, danes jih je štirideset,« je jel pripovedovati. »Torej vas, čeprav precej visoko v hribu, pravzaprav ne nazaduje. V kraju so v glavnem sami čisti kmetje, le malo je takih, ki bi se vozili na delo v dolino. Hiša prazna še ni nobena. Če ni drugega je pa vikend. Moram pa reči, da število hiš še ne pomeni velikosti vasi. Morda bo več povedal podatek, da se to področje napaja z električno energijo iz šestih trans-
Maks Jesenko
formatorjev. Bukov vrh ima cestno povezavo samo z Visokim. Kot sta videla, je cesta kar dobro urejena, vzdrževana, le nekaj pragov bo treba še vkopal, da je ne bi razdrla voda ob poletnih nevihtah in nalivih. Prometna žila, mislim, da je bila zgrajena okrog leta 1960! Pred sedmimi leti pa sem jo tam doli od odcepa pa do moje domačije zgradil popolnoma sam. Ta odsek je dolg kar en kilometer.«
In kaj je -tisto, kar prinaša dohodek kmetom v Bukovem vrhu? Posebne raznolikosti zaradi posebnih »višinskih« razmer seveda ni.
»Živinoreja nas v glavnem drži pokonci,« pravi Maks, »in les, kdor ga ima. Pri naši hiši ga na žalost ni. Imamo okrog 13 hektarov obdelovalne zemlje. Redimo 24 do 25 glav živine, 1 konja. Pri poljskih in travniških delih si pomagamo s traktorjem, kosilnico, ki jo imamo že štirinajst let, obračalnikom . .. Napredek na živinorejskem področju v zadnjih letih je občuten. Ko sem prišel k hiši, je bilo v hlevu vsega 10 goved. Vsak dan oddajamo tudi mleko. Šest takih nas je v Bukovem vrhu. Vsak dan ga pelje eden v dolino. Vsakih šest dni tako prideš na vrsto. Kakih 200 litrov ga pripeljemo na zbiralno postajo na Visokem.«
S kmečkim turizmom se v tem delu poljanskih gričev še ne ukvarjajo. .Gostje se na domačijah sicer vedno in radi ustavljajo, vendar za zdaj na možnost razvoja te panoge še ni nihče pomislil. Kaj bo prinesel čas, pa se seveda še ne ve?
Šole v Bukovem vrhu ni. Do četrtega razreda se bukovški fantiči in clekliči vozijo v šolo v Poljane, v naslednjih štirih letih pa si učenci pridobivajo znanje v šoli v Gorenji vasi. Otroci hodijo do glavne ceste v dolini peš, potlej pa jih v hrame učenosti odpelje kombi. Do doline je pol ure hoje, navzgor dosti več. Domačije po Bukovem vrhu so raztresene. Od soseda do soseda je po četrt ali pol ure hoda, od enega do drugega konca vasi pa debeli dve uri.
SLIKARKA IN GOSPODINJA
Maksova žena Tončka slika. Slika že dolgo. Na platnih upodablja svojo deželico, razgibano pokrajino Poljanske doline, hribčke, potočke, pisane gozdove, zanimivosti s svojega področja.
»Kako sem začela slikati, niti prav dobro ne vem,« nama je dejala, ko je končala v kuhinji in se pridružila pogovoru, ki je bržčas tekel že debelo uro. »Veste, zanimivo je, da ko sem obiskovala šolo v Poljanah, niti nismo imeli risanja. Kakih petindvajset let bo, ko sem prvič vzela v roke vodene barvice. Prve risbe in sličice so bile še slabe, okorno izdelane. Ampak risanje in slikanje me je začelo vse bolj privlačiti. Kmalu po tistem je kulturno umetniško društvo Ivana Roba v Poljanah pripravilo likovni tečaj. Dve leti sem ga obiskovala. Seveda pa je tisti, ki ga je obiskoval vseh osem let, kolikor je tr,ajal, pridobil še veliko več znanja. Naš mentor Karel Jakob nam je, čeprav je bil tečaj le po dve uri tedensko, posredoval veliko znanja. Potlej sem se s slikanjem spoprijela še bolj resno. Prva leta sem precej kopirala, nato sem začela delati bolj samostojno.«
Leta 1956 se je Tončka poročila.
Prijetno nedeljsko popoldne pod lipo pred Mežnarjevo domačijo
»Po poroki je bilo ,pri hiši' nekoliko več denarja,« se danes spominja Maksova žena. »Naročil je bilo vedno več, časa pa seveda vedno manj. Nekaj časa sem vse slike, ki sem jih naslikala, podarila svojim prijateljicam.«
Časa za slikanje zdaj Tončki močno primanjkuje. Kmetija zahteva svoje.
»Delam samo pozimi. Poleti kajpak ni časa. Preveč opravil je na njivah in travnikih. Sicer pa je tudi tako: ko v jeseni začnem s slikarskim delom zelo rada ustvarjam, na pomlad pa tudi zelo rada končam s tem. Moj atelje je kar kuhinja. Slikam le pri dnevni svetlobi. Zvečer preveč slabo vidim. Seveda je kuhinja najprimernejši kraj za mojega konjička, saj sočasno z vrtenjem čopiča lahko tudi gospodinjim.«
Slikarka samorastnica iz THI-kovega vrha se je širši javnosti prvič predstavila leta 1962. Takrat so bila njena dela razstavljena v Poljanah. V galeriji na loškem gradu pa so njene mojstrovine obiskovalci lahko občudovali pred petimi leti.
»INe vem še, kdaj bom spet razstavila svoja dela. Saj veste, tudi slik mi primanjkuje. Vse so sproti razgrabljene. Za eno sliko pa je potrebnega cel teden ali pa štirinajst dni trdega dela. V zadnjem času obiskujem vse razstave, ki so v galeriji na loškem gradu. Avto imamo pri hiši in ni nam daleč skočiti do Škofje Loke.«
V Jesenkovi družini so trije otroci: 18-let n i Izidor, 14-let na Bernarda in
10-letni Metod. Bodo tudi oni šli P« slikarskih stopinajah svoje mame.
Izidor obiskuje šolo za oblikovanje. Torej umetniška žilica v njem je! Naslikal je že celo nekaj slik!
»Če bi imel več časa, bi gotove delal še bolje,« meni za-njegove slikarske poizkuse mama. mlajši, Metod, je prav tako vsakoletni udeleženec male Grohar-jeve slikarske kolonije. ,punci' pa samo kič roji P® glavi. Sicer pa imajo v šoli risanje vsi petko. Jaz pa setf vedno imela največ trojko.«
Za poklic se Izidor še ni popolno ma odločil. »Rad bi šel na akademijo,« mi je dejal. »Mika me tufl višja šola za oblikovanje, a je11 žalost v Zagrebu. To pa je daljin še mesta za prakso je tez" dobiti!«
Po prijetnem klepetu so naiu,°l stitelji popeljali do cerkvice, do W razgledne točke. S hribčka je v ^ pem vremenu prekrasen pogled pr Julijcem, proti Karavankam, K*1? niškim planinam, dolenjskim notranjskim hribom. Celo vzlete ' pristanke letal.na brniškem letalih je moč opazovati.
In težave, ki tarejo kmete na p kovem vrhu?	M
»Elektrika je slaba, vode P sploh ni,« je dejal Maks po vrn^ v prostorna kmečko hišo. »Vsi sn1^ odvisni le od kapnice. danes sem grebel tam doli L iskal vodo. Morda mi jo D uspelo najti, uspelo napeljati kuhinjo in hlev.«	. '.J
Brez prigrizka naju Jesenkovi spustili v dolino.' Šele, ko sv pospravila dobrote, ki nama jm J pripravila skrbna gospodinja, ko J sonce že zatonilo za bližnji hrib, s^ se lahko poslovila. »Pa še pridi* na obisk!« sva slišala za seboj.
Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan
A 10-275 naprava varenje A 10-275
za polavtomatsko
in A 10-400
A 10-275 naprava za polavtomafi*0 varjenje A 10-275 in A 10-400
je naprava za ekonomično P0' avtomatsko varjenj6
in je izpopolnjen^
zato ima še večje zmogljivosti
VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO
Brodogradilište, tvornica dizel, motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula
P P. ŠT 208, TELEFON CENTRALA (052) 24-322 TELEX 25 252 YU ULJ TE S
A 10
Serija naprav ž oznako ^ i predstavlja naprave za P°'aV0.| matsko varjenje v zaščitni at sferi plina Izpopolnjena naP va A 10-2 75 omogoča hitro, zanesljivo varjenje tankih in l. belejših metalov z uporabo 6' trode premera do 1,2 mm.
A 10-275 omogoča visoko PrJ izvodnost s širokim delo^'1' obsegom, je vsestransko ^P rabna naprava, stroški vZbivanja so nizki ter je zato k°rl na investicija
za vsako delavnico, zara^ ■ a
... ............... „rad. f
sebno lahke pištole je prip" omogoča hitro delo ob 111 i
Štu1
in
malnem zagrevanju naprava je na vozičku s kolesi
6 O 1 ■ Ik
u	ML* J^m
Torek - 13. maja 1975
ailRarNa samorastnica Tončka Jesenko
Gorenjska se je predstavila Bavarski
Selte 23
REGENSBURGER
Črtomir Zoreč:
Slowenische Musiker werben fur die Heimat
National ensemble gastiert am 23. April in Regensburg / GroBenteiis eigene Kompost t ionen
gkm. Elne Delegation, die zw5If Fremdenverkehrsgemelnden SIoweniens vertritt, wird Regensburg die Aufwartung machen, um fiir die Schonheiten ibrer Landsehaft zu werben. In erster Linie fur den Besuch des bekannten Alpenkurorts Bled am FuBe der Julischen Alpen und fur die Messestadt Kranj (Krainburg), die im Mittelalter einen bedeutenden Handelsplatz darstellte und nach dem das Land im weiten Umkreis Krain benannt wurde. Mitte August findet bier alljahrlich eine auch von Ausstellern aus der deutschen Bundesre-publik beschickte Internationale Messe statt.
Našemu obisku v Regensburgu je namenil kar precej prostora tamkajšnji časnik Regensburger Stadt-Umschau
Z gorenjskimi turističnimi in sejemskimi delavci, ansamblom Gorenjci iz Radovljice in s folklorno skupino iz Bohinjske Srednje vasi v Regensburgu, Niirnbergu in
Miinchnu
-novi 4 kilometre dolg predor pod Katschbergom in dalje proti Beljaku na Korensko sedlo. Že na začetku zapisa kaže omeniti pomoč, ki so nam jo na Bavarskem nudili naši diplomatski in konzularni predstavniki, zastopniki Turistične zveze Jugoslavije in nekaterih drugih jugoslovanskih turističnih agencij. Dobrodošli so nam bili tudi nasveti domačinov. Glavno breme organizacije potovanja pa je leglo na ramena koordinacijskega- odbora in sejma, predvsem Andreja Rističa in Lada Eržena! Nekaj tednov pred našim potepanjem sta v omenjenih mestih krepko zbrusila pete in stvari pripravila tako, da so bile ob prihodu skupine nared!
USPEŠEN ZAČETEK VREGENSBURGU
Dan, ki smo ga preživeli v Regensburgu, mestu ob Donavi, ki je s 133.000 prebivalci (med njimi je tudi okrog 2000 Jugoslovanov) po velikosti četrto mesto Bavarske in znano zaradi pivovarniške industrije, gradbeništva in proizvodnje sladkorja, električnih aparatov, preprog in strojev, je bil med najprijetnejšimi na Bavarskem. Upoštevajoč zgodovino, obdonavsko mesto bo staro 2000 let, pa se z njim lahko kosajo le redka zahodnonemška mesta. Prišleka na vsakem koraku pozdravljajo zgodovinske in kulturne znamenitosti, mešanica vseh gradbinskih . slogov od Marka Avrelija dalje, ki je bil na osnovi pisanih virov ustanovitelj C astra Regine (Regensburg). V mestu je začel delovati prvi nemški parlament; y njegovi bližini pa je bil leta 1809 veliki francoski vojskovodja Napoleon edinkrat ranjen itd. Kelti so mesto imenovali Radasbo-na. Veliko bi morali napisati, če bi želeli razkriti vse skrivnosti prijaznega in gostoljubnega Regensburga, ki ima zaradi obdonavske lege prijateljske stike z našim Novim Sadom.
Skupina je bila zaposlena od jutra do poznih večernih ur. Čakali so jo Koncerti na trgih in ulicah, na delovnih srečanjih in na novinarskih konfe-rencah. Prostega časa je bilo malo. Zaradi dobre organizacije in vestnosti slehernega udeleženca je bavarska turneja, ki ji bodo zanesljivo sledile še druge, uspela, obenem pa je pokazala, kaj delati na tem področju v Prihodnje. - Foto: J. Košnjek
Turistične vezi med Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo so iz leta v leto trdnejše. Vsako leto nas obišče okrog 12 milijonov nemških turistov, kar predstavlja 40 odstotkov, vsega našega tujskega turističnega prometa. Jugoslavija se s tem uvršča na cetrto, za zahodne Nemce najbolj zanimivo turistično deželo sveta. £red nami so le Avstrija, Italija in Španija. Med vsakoletnimi zahodno-nemškimi obiskovalci Jugoslavije je ||a.;več prebivalcev najjužnejše nemške pokrajine Bavarske. Večina se Jih na poti k nam vsaj bežno sreča z Gorenjsko, nekateri med njimi pa Pri nas tudi prežive letni oddih in s tem pripomorejo, da je okrog 17.000 turističnih ležišč na Gorenjskem čim oolje izkoriščenih. Resnici na ljubo Moramo zapisati, da kar precej Bavarcev dobro pozna Gorenjsko, Predvsem Bled, Bohinj in Kranjsko S°ro m da so le ti neznani ljubitelji nase dežele med naboljšimi zagovorniki gorenjske, slovenske in jugoslovanske turistične ponudbe.
Med Zvezno' republiko Nemčijo in Pokrajino Bavarsko in Slovenijo ter 2 njo Gorenjsko se v okviru mednarodne delitve in menjave dela kujejo tudi gospodarske vezi. Ena od oblik niževanja našega in nemškega gospodarstva so vsakoletne sejemske Prireditve, med katerimi kranjski |.<)r?njski sejem ni nebogljen. 25. ju-Uejni Gorenjski sejem v Kranju, ki se bo pričel 8. in končal 18. avgusta, )0 glede na to še korak naprej, čeprav je že doslej tretjina tujih razstavljavcev na Gorenjskem sejmu iz Zvezne republike Nemčije.
NA 1000 KILOMETROV DOLGO POT
^a bi bilo medsebojno poznanstvo K'oblje in turistično in gospodarsko sodelovanje med Gorenjsko in Bavarsko tesnejše, sta se koordinacijski odbor za pospeševanje turizma pri gorenjski turistični zvezi Kranj in gorenjski sejem Kranj odločila za oslej edinstveno propagandno popotovanje po Bavarski, ki ni pomembno le v gorenjskem, temveč Udi v širšem jugoslovanskem meri-U' V torek, 22. aprila, je krenila na ^ kot 1000 kilometrov dolgo pot na ^avarsko druščina, ki bi jo mirne piše imenovali »Gorenjska v ma-e,n«. Sestavljali so jo Bogdan Šan-La' Predsednik koordinacijskega od-°ra za pospeševanje turizma pri
Gorenjski turistični zvezi, Alojz Okorn, direktor Gorenjskega sejma Kranj, Andrej Ristič, šef Generaltu-ristove poslovalnice na Bledu, Pavel Merlak, blejski turistični delavec in častni član Gorenjske turistične zveze, Lado Eržen, predstavnik Gorenjskega sejma, Meta Gros, šef poslovalnice Globtoura na Bledu, Majda Žvan, vodja prodaje bohinjskih hotelov, Marjan Jarc, vodja prodaje Grand hotela Toplice Bled, Filip Pančur, predstavnik Turističnega društva Kranjska gora, Karlo Cej, tajnik Gorenjske turistične zveze in Hans Duller, zastopnik sejma v Avstriji in Nemčiji. Da bi bila »bavarska« predstavitev Gorenjske še pristnejša in privlačnejša, so organizatorji turneje strpali v Generaltu-ristov avtobus še skoraj 50.000 najrazličnejših gorenjskih turističnih prospektov in prospektov Gorenjskega sejma. Razen tega pa so povabili na- potovanje, kasnejši zapisi bodo povedali, da je terjalo od udeležencev veliko napora, pridnosti in discipline, ansambel »Gorenjci« iz Radovljice, ki so ga sestavljali P1 rane Habjan, Marjan Legat, Danilo Sta-rič, Marjan Ogrin, Franc Ankerst in pevec Gregor Šolar, ter mlado folklorno skupino Kulturnoumetniške-ga društva iz Srednje vasi v Bohinju. Njen učitelj in plesalec obenem je " dolgoletni bohinjski folklorist Janez Iskra. Plesalci Marija Iskra, Tončka, Franci in Marjana Kocjanc, Darja Cvetek, Stanko Stare, Joža Gum-zej, Majda Arh in Tadej Markič ter harmonikarja Jakob Zalokar in Anton Korošec so storili vse, da slovenski ples in pesem marsikateremu Bavarcu nista več neznana. Del živahne, vztrajne in složne skupine turističnih delavcev, muzikantov in plesalcev sem postal tudi sam in spremljal vse, kar se je med 22. in 26. aprilom, ko smo se vrnili, dogajalo na poti. Več kot 1000 kilometrov smo prevozili. Od domovine smo se poslovili na Korenskem sedlu in potovali skozi Beljak mimo Salzburga, jezera Chietn v Zvezni republiki ' Nemčiji (tod imajo Američani močno vojaško oporišče, sicer pa je jezero z okolico veliko turistično središče) in MUnchna ter se ustavili v Regensburgu, četrtem največjem mestu Bavarske. Sledila so srečanja z Nurnbergom in Miinchnom ter povratek prek visokega tauernskega sedla (tu nas je pozdravil visok sneg, množica smučarjev in metež), skozi
N'mav čriez izaro, n mav čriez gmajnico...
(Pogovori o koroških krajih in ljudeh)
Schiedel — YU — kamin, dimnik št. 1 v Evropi
proizvaja in dobavlja
PGP
Gradnja Žalec
Portal iz leta UHO na cerkvi Sv. Jakoba, glavno delo romanike v Nemčiji
Naš prihod je bil na široko razglašen v regensburški izdaji dnevnika Mittelbayerische Zeitung, imenovani Regensburg Stadt-Umschau, za kar ima največ zaslug starosta tamkajšnjih žurnalistov in naš zvesti spremljevalec Giinther Meerwald in njegov mlajši kolega, novinar socialdemokratskega glasila Nemčije Jo-hannes Siebert. Priobčena je bila slika ansambla Gorenjci in do pike natančno opisan program bivanja goren jske skupine v mestu. Tja, kjer smo se nameravali ustaviti, so Vabili letaki. Nič čudnega ni zatorej, če nas je že kmalu dopoldne sprejel v častitljivi mestni hiši regensburški župan dr. Kari Pfluger, nam zaželel dobrodošlico in nas seznanil z mestom. Za nameček so nam postregli s pravim regensburškim pivom, imenovanim po mestni pivovarni Fiirst-liche Brauerei Tburn und Taxis. V zahvalo za topel sprejem so županu predstavniki koordinacijskega odbora in Gorenjskega sejma izročili spominska darila, Gorenjci urezali nekaj domačih, bohinjska folklora pa odplesala par plesov.
Začetek našega bavarskega poslanstva je bil uspešen, čeprav nas je čakalo še zahtevnejše delo.
(nadaljevanje prihodnjič)
J. Košn jek
(68. zapis)
Še vedno z mislijo na Prešerna in na njegove celovške dneve (v prvi polovici l. 1832) se odpravimo na pot proti Vrbskemu jezeru.
Še preden pa pridemo do njegovih bregov, se je vredno ustaviti v atraktivnem Minimundusu. Bežno sem ga že omenil, a rad bi še povedal, da je eden najposebnejših ma-ketarjev (izdelovalcev modelov), ki je za ta »mali svet« ali »svet v malem« izdelal celo vrsto modelov svetovnoznanih zgradb, naš slovenski rojak Jerina iz Trebinja pri Šentilju. Torej prav od tam, kjer je doma skladatelj Pavle Kernjak in njegova Mojca, pa Katica in .druge koroške.
DO KRIVE VRBE
Zanimivost, ki jo tudi moram omeniti na poti od Celovca proti jezeru, je 1. 1527 izkopani prekop (kanal, 6 m v širino) Lend. Sprva je kanal, ki veže Celovec z Vrbskim jezerom, rabil za dovod vode, ki so jo potrebovali v obrambnih jarkih okrog mestnega obzidja. Pozneje, ko te potrebe-ni bilo več, so pluli po prekopu tudi plitve tovorne ladjice. Zdaj je naprava lepo vzdrževana, četudi ne prinaša nobene koristi. Je pač le še varovana zgodovinska zanimivost.
Kot so tudi parniki na Vrbskem jezeru — plovba z njimi je bila vpeljana že 1. 1853 — le še spomin. Zdaj vozijo po jezerski gladini brezdimne in. brezš.umne motorne ladje in pa seve na stotine jadrnic. Na hitro še ponovim: Vrbsko jezero je globoko 86 m, v dolžino meri 16 in pol km, široko pa je poldrug km. Poleti se segreje na 25 stopin j Celzija.
OBISK V BLATOGRADU
Y prvem pismu, datiranem 5. svečana 1832, ki ga je Prešeren pisal Čopu iz Celovca, postanemo pozorni na odstavek:
Pretekli četrtek sem s Slomškom napravil izlet v Blatni grad k Jarni-ku. Tam sem obedoval, sprejel me je prav po domače. Močno sem mu prigovarjal, naj ne zanemarja svojega pesniškega daru.«
Le kako sta uboga navdušenca (Prešeren je bil le odvetniški kandidat, Slomšek pa slabo plačani duhovni vodja v semenišču) potovala do Blatograda (Moosburg), kajti kraj ni tako blizu Celovca? 14 do 15 km je bilo treba prepešačiti. Denarja za kočijo Prešeren in Slomšek najbrž nista imela. Ker pa sta potovala v zadnjih dneh januarja 1832, je moralo biti tudi trdo mraz. Sicer pa "sta bila oba (istega leta rojena) čvrsta dvaintrideset-letnika, oba utrjena kmečka sinova.
Toda po kateri poti sta šla iz Ce-' lovca do Blatograda? Ko hodimo sedaj po Prešernovih stopinjah, jo bomo ubrali iz Celovca proti Vrbskemu jezeru in nato do Krive Vrbe (Krumpendorf).
(Ob ponemčenem krajevnem imenu nam kar nehote pride v misel germanska grobost in netaktnost: smiselno Krivo Vrbo — ime se pač naslanja na obstoj neke stare, krive vrbe, ki je rasla ob jezeru — so prevedli v žaljivo Krumpendorf — Krivo vas; podobno je okoli oholi German, ki je že prislovično brez smisla za estetiko, prevedel ime Podsinje vasi — v skrajšani izreki »Psinja vas« — v Hundsdorf, torej Pasjo vas! Ko pa se imfe vasi vendar naslanja na Sinji vrh, ki se dviga prav tu nad Rožem!)
Od tu je le še kakih 6 km v breg. Pot nas vodi (danes je to asfaltirana cesta!) mimo Dražinj (Drasing) in Tudrešč (Tuderschitz) in Sp. Gori j (Unt. Gorlach) in že smo čez blag
Nagrobna plošča pesnika Urbana Jarnika v Blatogradu.
preval: v dolinici zagledamo romantičen kraj - Blatograd! Nemško ime Moosburg isto pove: grad, postavljen sredi močvirja. In res. nad krajem se še vedno dviga skrbno ohranjen večnadstropen grad iz karolinško-romanskih časov. Do 16. stoletja je bil Blatograd še pomembna trdnjava. V 9. stoletju je tu stolo-val mogočni Arnulf Koroški. 'Danes pa se šopirijo v grajskih viteških dvoi;anah — bogati turisti iz dolarskih dežel.
Priti pa se da iz Celovca do Blatograda še po drugi, nekoliko daljši poti, seveda danes prav tako asfaltirani. Iz Celovca potujemo tokrat ob desnem bregu Gline. Pri Dhovšah (Lendorf) zavijemo v dolino Blatni-ce, ki priteče prav iz Blatograda; saj ima od tod ime! Zanimala pa nas 'bodo tudi imena nekdaj povsem slovenskih vasi, ki jih bomo zagledali ob poti: Golovica (Wolfuitz), Nežka (Neschka), Dole (Ponfeld), Majhna gorica (Ameisbichl) in Rožnica (Ratzenegg).
V Blatogradu imajo zanimivo cerkev, zgrajeno v romanskem slogu, posvečeno sv. Mihaelu, iz 14. stoletja. Zaradi dveh stvari nam kaže" stopiti v notranjščino. Takoj, ko vstopimo skozi glavna vrata, zagledamo na desni steni vzidano belo marmorno ploščo — nagrobnik Urbana Jarnika. Pisano sicer v nemščini, toda s priznanjem, da je bi! pokojnik »učen slavist« (»gelehrter Slavist«). — Druga stvar, pomembna za našo preteklost v tej cerkvi, pa je prižnica: z nje je na binkoštni ponedeljek 1. 1838 govoril Anton Slomšek svojo znamenito pridigo »O dolžnosti, svoj materin jezik spoštovati.« Torej so takrat tod okrog še živeli ljudje, ki so marvali po svove-nje! Danes Slovencev tu ni več . ..
URBAN JARNIK
Nekoč je bila kar nuja, da so se nadarjeni in učeni možjt lotevali dela na različnih področjih. Tako so bili nekateri pesnik in pisatelji, hkrati še jezikoslovci, literarni zgodovinarji pa tudi etnografi in zbiralci narodnega blaga.
Tak je bil tudi koroški pesnik in jezikoslovec Urban Jarnik, ki ga monogi štejejo za koroškega Valentina Vodnika. Mož je moral biti neverjetno simpatičen, saj iz vseh virov, celo iz nemških, izvemo le hvalo zanj. Ljub je bil tudi našemu Prešernu, ki je bil presneto tanek, kadar je šlo za izbiro prijateljev. „
Rojen je bil Urban Jarnik 1. 1784 v Štebnju v Ziljski dolini, umrl pa je 1. 1844 v Blatogradu. Četudi Jarnik ni bil posebno plodovit pesnik — od tega dela ga je odvračalo znanstveno jezikoslovje — so vendar nekatere njegove pesmi še danes lepe. Kar poslušaj mo njegov zanos:
Na Slovence	i
Zarja lepa se razliva čez slovenji Gorotan.
Zbu ja dremanje čaštliva, oznanuje svetli dan.
Slava bode spet slovela, ki Slovencem da ime.
Po deželah se ražnela perdobila češčenje!
Tako je pisal zavedni Urbai Jarnik 1. 1811! Takrat, ko smo pr nas govorili in pisali le o kranjšči-ni. .. Jarnik je bil prvi, ki je v tej do bi dosledno uporabljal izraz Slovenec, slovenski. Tudi v nemščini namesto dotedanjega »kraineriseh« ali »vvindiseh«, le »slovvenisch«.
Jarnik je med drugim napisal pomembno jezikoslovno delo »Poskus etimološkega slovarja slovenskega narečja v Notranji Avstriji«. V tem slovarju je Jarnik razdelil slovenske besede po skupinah, ki sodijo pod isti koren. Njegov besedni zaklad y razkošno bogat in obsega mnogo lepih, manj znanih koroških besed Vsekakor je bil Jarnik prvi, ki se j* znanstveno zanimal za slovenska narečja. Ustregel pa je s svojim gradivom tudi slovaškemu zgodovinar ju Šafariku, Stanku Vrazu in Jerneju Kopitarju.
Narodnostno pa je gotovo najbolj zaslužna Jarnikova »Studija o germanizaciji Koroške«, ki jo je priobčila ugledna celovška revija Carinthin 1. 1826. V njej razpravlja Jarnik o nekdanji razširjenosti slovenskega življa in o vzrokih nazadovanja. Jarnik je bil tudi prvi, ki je označil slovensko jezikovno mejo na Koroškem.
(Se bo nadaljevalo)
1 J% €Sfc 11 1US 14«	1
od 20. III. do 20. V. 1975
20 % POPUST
20 LET 20 LET 20 LET 20 LE
h
belinka
tovarna kemičnih izdelkov 61001 Ljubljana poštni predal 5-1 telefon h. c. 061/314177 telex 31 260 yu bel
Sadolin PX 65
—	uživa mednarodni sloves
—	odlikuje ga bogata tradicija in novi tehnični dosežki
—	najbolj iskano sredstvo za dolgoletno zašči-to lesa
—	uničuje plesen in z'ajedalce ter je odporen pred vremenskimi vplivi
—	služi za osnovni ter končni premaz in je izdelan v 13 barvah
— Zahtevajte prospekte in navodila za uporabo
Gozdno gospodarstvo Bled
objavlja prosti delovni mesti
1.	tajnice direktorja
2.	vzdrževalca linije mehaniziranega skladišča
Pogoji:
pod 1.: administrativni tehnik in 2 leti prakse v administraciji ter znan je tu jega jezika.
Poskusno delo traja 1 mesec.
pod 2.: obratovni elektrikar in 3 leta dela na vzdrževanju strojev in električnih napeljav. Poskusno delo traja 1 mesec.
Kandidate vabimo, da s prijavo predložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev. Prijave pošljite najkasneje v 8 dneh od dneva objave na naslov: Gozdno gospodarstvo Bled, Ljubljanska c. 19 — 64260 Bled.
TPP Zarja Jesenice
DS Skupne službe
Odbor za medsebojna razmerja
objavlja prosto delovno mesto
inštruktorja — kontrolorja
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje pogoje:
višja ekonomska izobrazba
4 leta delovnih izkušenj v finančno-računovodskih ali podobnih poslih da ima sposobnost samostojnega odločanja
zaželena je praksa na področju finančno-ekonomske inšpekcije.
Za objavl jeno delovno mesto velja 2-mesečno poskusno delo.
Kandidati naj prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev vložijo v 15 dneh od objave na odbor za medsebojna razmerja, TPP Zarja Jesenice - Titova 1. Stanovanja ni na voljo.
Objava vel ja do zasedbe delovnega mesta.
Mladinska konferenca v Dupljah
Pred nedavnim je bila v Dupljah konferenca osnovne organizacije ZSMS. Dogovorili so se za prihodnji delovni program. Tesno bodo sodelovali z družbenopolitičnimi organizacijami v Dupljah in mlade, ki končajo osnovno šolo, vključili v delo organizacije. Organizirali bodo tudi očiščevalno akcijo in pripravili tekmovanje z naslovom Teh naših trideset let svobode in tako proslavili 30-letnico osvoboditve. Za predsednika organizacije so ponovno izvolili Zvoneta Jeruca, za sekretarja pa Janeza Kuharja.
Izlet v Kumrovec
Izvršni odbor krajevne konference SZDL Radovljica je na zadnji seji sklenil, da bo v počastitev meseca mladosti in 30-letnice osvoboditve pripravil 23. maja celodnevni izlet v Kumrovec. Poskrbeli bodo, da si bodo izletniki lahko ogledali rojstno hišo predsednika Tita, spominski dom v Kumrovcu, Stubiške toplice in tamkajšnji muzej, Podčetrtek in morda še muzej v Brežicah. Vsak udeleženec bo prispeval 160 dinarjev za vožnjo in kosilo. Prijave pa sprejemajo na krajevni konferenci SZDL do 15. maja.
Na radovljiški črpalki motorni petrolej
Na Petrolovi črpalki I v Radovljici ob glavni cesti so vgradili cisterno za motorni petrolej, ki ga od 9. maja dalje na drobno prodajajo od treh litrov dalje. Za liter motornega petroleja je ^.treba odšteti 2,69 dinarja, uporabljajo pa ga predvsem kmetovalci za kmetijske stroje, vedno pogosteje pa nadomešča tudi kurilno olje. Motorni petrolej so doslej vozili na radovljiško črpalko v sodčkih iz Zaloga pri Ljubljani, -jk
Kaže, da bo bera slaba
Kaže, da bo na področju Gorij pri Bledu letos bolj slaba sadna bera. \ Nič bolje ne bo najbrž tudi pri črnem ribezu. Sadje je že zgodaj nastavilo cvetne popke. Številne ptice, predvsem kalini, pa so domala oklestile nastavke. Ribezovi nasadi so utrpeli največ škode na obronkih gozdov. Res je, da so kalini zaščiteni, vendar bo prihodnje leto treba nekaj ukreniti, če se bodo spet pojavili v tolikšnih jatah.
J. Ambrožič
Potujoči vrtec v Goričah
Nekaj dni pred prvomajskimi prazniki se je v Goričah zaključil potujoči vrtec, ki ga je za otroke iz GoriČ, Srednje vasi, Zaloga in Lete-nic organiziral Vzgojno-varstveni zavod Golnik. Ob zaključku potujočega vrtca, ki je trajal od lanske jeseni, sta vzgojiteljici Edita in Greta povabili v vrtec tudi starše, da bi videli, kaj so se koristnega njihovi otroci med letom naučili.
Prisotnost staršev otrok pri njihovi zaposlitvi'ni motila in so pozorno sledili vzgojiteljicama, ki sta vodili delo. Osvežili so vse, kar so se naučili pri prejšnjih zaposlitvah, nato pa so se pogovorili še o prazniku 1. maja. Ker ob tej priložnosti razobesimo zastave, so tudi otroci potujočega vrtca sestavili iz belih, rdečih in modrih trakov in zvezde zastave, ki so jih lahko odnesli domov in tako okrasili svoja okna.	D. Petrač
Priznanja za tabornike
V soboto je bilo v Festivalni dvorani v Ljubljani tradicionalno srečanje tabornikov Slovenije. Udeležilo se ga je nad tisoč tabornikov iz vse republike. Nazive »partizanski« so dobili odredi Snežnih krtov. Jadranskih stražarjev, Dobre volje, Savskega odreda, Ukročene reke, Črnega teloha, Soških mejašev, Srečka Kosovela in gorenjska odreda Bičko-va skala in Svobodni Kamnitnik.
Posebna priznanja za delo v minulem letu pa so dobili odredi Toneta Tomšiča iz Ljubljane, Koroških jeklarjev i/. Raven, Brin iz Hrpelj in* Albina Drolca tei\Stražnih ognjev i/.;< Kranja. Ob koncu srečanja so pri-| redili kviz iz taborniških spretnosti.
Konjeniški klub na Bledu ima trenutno že prek trideset jahalnih konj. Pri Janezu Prešernu imajo tradicionalno jahalno šolo, ki jo uspešno vodi Miro Spicar, predsednik, krajevne skupnosti in turističnega društva Radovljica. Posebna komisija pri klubu si že dlje časa prizadeva, da bi zgradili hipodrom. Zemljiška skupnost jim je že dovolila, da za hipodrom lahko uredijo zemljišče pri odcepu ceste v kamp Šobec. Zdaj pripravljajo načrte. Prostor bodo uredili tako, da bodo lahko prirejali različne turnirje. Kasneje pa bodo uredili tudi stezo za kasače in galoperje. — B. B.
Republiški sekretariat za notranje zadeve v Ljubljani Razpisuje sprejem 250 učencev v šolo za miličnike kadete
Pogoji za sprejem:
Razpisa se lahko udeležijo mladinci, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo pogoje:
—	da so uspešno končali osnovno šolo,
—	da niso starejši kot 17 let,
—	da so telesno in duševno zdravi,
—	da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep in da niso v kazenskem postopku,
—	da obvladajo slovenski jezik,
—	da imajo pismeno privoljenje staršev ali skrbnikov.
Začetek in trajanje šolanja
Začetek šolanja bo 1. septembra 1975 in bo trajalo štiri leta. Pravice in dolžnosti učencev:
Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo, bodo imeli brezplačno stanovanje in hrano, uniformo, obutev, perilo, učne pripomočke, zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe. Kdor uspešno konča šolo, je oproščen služenja vojaškega roka in mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj osem let.
O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu v šolo sklene pogodba.
Tistemu, ki je uspešno končal šolanje, je priznana srednja strokovna izobrazba.
Kako naj se kandidati udeležijo razpisa
Kandidati, ki se želijo udeležiti razpisa, naj pošljejo najbližji postaji milice najpozneje do 5. junija, naslednje dokumente:
1.	prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20, kolkovano z 2,00 din, ki jo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati dokaz o njihovem privoljenju za vpis,
2.	spričevalo o uspešno končani osnovni šoli; tisti, ki še obiskujejo 8. razred, naj prilože spričevalo za prvo polletje 8. razreda, spričevalo o končani osnovni šoli pa naj predložijo takoj, ko ga dobijo,
3.	potrdilo, da zoper kandidata ni bil izrečen vzgojni ukrep,
4.	potrdilo, da kandidat ni v kazenskem postopku,
5.	pismeno priporočilo in mnenje šole, v kateri se je zadnje leto šolal.
Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse pogoje v razpisu, bodo poklicani na zdravniški pregled in sprejemni izpit. Sprejemni izpit obsega preizkus znanja iz slovenščine, psihološko testiranje in preizkus telesnih zmogljivosti. Sprejemni izpiti bodo v šolskem centru za strokovno izobraževanje delavcev v organih za notranje zadeve v Ljubljani maja in junija. O datumu bodo kandidati pismeno obveščeni. Odlični in prav dobri učenci bodo delno oproščeni sprejemnega izpita in inteligenčnega testa.
Pri sprejemanju imajo prednost kandidati z boljšim učnim uspehom in tisti, ki bodo pri sprejemnih izpitih dosegli'1 boljši uspeh. O tem, ali je bil kandidat sprejet ali zavrnjen, bo obveščen do 20. junija 1975.
Vsa pojasnila dajejo:
1.	Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije, telefon št. 23-801, int. št. 254.
2.	Šola za miličnike kadete, Ljubljana, Tacen 48, telefon št. 51-737 in
3.	vse postaje milice.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE
Jesenice — Tudi zaradi tega uvajajo v jeseniški Železarni premaklj)vl delovni čas, ker so v stalni zagati ob prometnih konicah. Na del ceste pred j?' seniško železarno se namreč ob 14. uri dobesedno »vsuje« tisoč zaposlenih 1,1 tako »živi faktor« za nekaj minut zapre cesto. Pravijo, da je to edinstve'1 primer, ki ga bodo reševali tudi z nadvozom nad tem delom ceste prvega r eda.
Koroška Bela — Staro pokopališče na Koroški Beli se spreminja v zar<^ lep park, ki ga urejujejo deloma tudi s prostovoljnim delom prebivalcev, parku bo stal lep spomenik petim talcem iz NOB. Spomenik bo d«1 akademskega kiparja Jaka Torkarja.
Planina pod Golico — V krajevni skupnosti Planina pod Golico izdali svoj informativni bilten že pred časom, zdaj pa se pripravljajo 11 izdajo novega. Vsekakor prizadevni krajani, še posebno, ker je ta krajev'1' skupnost razmeroma majhna po številu občanov.	.
Jesenice — Komisija za vzgojo in varnost v prometu na Jesenu'^ pripravlja poleg uresničitve elaborata o prometu v jeseniški občini tudi n»cl za postavitev okoli 100 novih prometnih znakov v jeseniški občini.
Koroška Bela — Okoli 8000 knjig iz stare vaške knjižnice pri Dež m U so v teh dneh preselili v kulturni dom na Javorniku. V lepše in primern^J' okolje. Po dvajsetih letih.
mali oglasi • mali oglasi
Prodam
RAZPRODAJAM 9 mesecev stare POKOSI nesnice zaradi preureditve Prostora - vsako sredo, soboto in nedeljo. Bistrica 27, Tržič	2737
Prodam brejo TELICO po izbiri in nov ŠTEDILNIK s 4 ploščami na P .ln 2 na elektriko. Potočnik, Bukovica 24, Selca nad Škofjo Loko
VALILNICA NAKLO
prodaja dnevno sveža jajca
vsak dan od 7. do 15. ure
Cena: 1,20 din
KZ Naklo
Prodam KRAVO po izbiri po tele-srednja starost. Zg. Lipnica 18, ^amna gorica	2772
Prodam 7 tednov stare PRAŠIC-Imam tudi take po 60 kg težke Po izbiri. Krajnik, Breznica 5, Škofja ka	2739
Prodam TELIČKE do enega leta op P me P° izbiri ali zamenjam za Misna, teleta. Jenko Ivan, Reteče 19, o^Ja Loka	2740
trfj?dam KOSILNICO mortl za Pn ferguson, SLAMOREZNI-uQ, Mengele in »ŠPAJCER« s pu-naimkom. Skok Franc, Ropretova Mengeš	2741
prodam mlado KRAVO. Repnje 2, V°pdlc^	2747
prodam DNEVNO SOBO, eno 10 rahljeno. C. 1. maja 59, Kranj
KZ Naklo - valilnica
Prodaja
12 tednov stare jarčke
V sredo in petek od 7. do 18. Ure, ostale dneve vključno sobota od 7. do 14. ure v valilnici Naklo.
cena 30 din. KZ Naklo -Valilnica
.Prodam KOBILO za vsako delo '' za šport, vprežno KOSILNICO, ljicaen° napravo" VrbnJe 3, Radov-
Poceni prodam ŠOTOR za 4 ost-oe. Zivlakovič Marko, Šorlijeva 6, pnJ	2744
Opp^T , rabljeno STREŠNO ^fcKO bobrovec in folc. Luže 28
P- ^ ,	2745
KrSI? 500 SENA in 500 kg
KROMPIRJA za krmo. Podreča 11
P. j	2746
NlKn kombiniran ŠTEDI L-r^- C. 1 maja 59, Kranj	2747
let n j bel° obLEKO za 10 do 12 Kokrškega odreda 1 eL ^3-729	.2748
kupii
tn,rUpim rabljeno ali novo tračno, JWi cepilko. Slivnik Franc, Podhom Gorje	2771
ŠknrPT vPrežni OBRAČALNIK. 064 fin o oka' Partizanska 41, telefon £W-85l	2760
ŠKr globok kombiniran OTRO-
gorica78Z EK Brtoncelj' Kamna
2761
£o?/7a
TAUMTUn TAM 2000 in F0RD št 9i v dobrem stanju. Cerklje
p1 ,	2663
1967 ŠKOI>0 1000 MB, letnik
1 '.str«j generalno popravljen. C
'"paja 59, Kranj c prodam avto DIANA. L>rob 1, Žab
19fi7°dam
J*L *.a 13 000 din. Mandeljc Miha, e[Jvška 23, Bled, tel. 77-938 2751 M\Va° Pro^am motorno kolo reei t	ccm v odličnem stanju,
Kstrirano, preskrbljeno z vsemi
v« iV?>lmi deli- Mijatovič, Prešerno-VH» Radovljica	2752
l97i	ZASTAVO 750, letnik
ra1, prevoženih 50.(KK) km, registri-1 do januarja 1976. Ogled možen ^ i5- do 18. ure. Visoto 2, Šenčur
CP Gla«, Kranj, Ulica Mo4e *j»J«deJa 1. Stavek: GP Gorenjski I ?* Kranj, tisk: Združeno podjetje ljudska pravica, Ljubljana, Kop:-•®rjeva 2. — Naalov uredništva ln "Prava ltata: Kranj, Mote Pijadeja — Tekofii račun pri SDK v Krali/	51500-601-12594 — Te-\ glavni urednik, odgovorni
*k, nik in uprava 21-190, ur«dni-21-835, novinarji 21-860, malo-2>>Mni in naro«ni«ki oddelek •J^J"*- — Naročnina: letna 90 din, POMetna 45 din, cena za 1 itevilko
2747 Benedičič, niča	2750
R 4 KATRCO, letnik
i dinar- _ po
Oproifieno prometnega pristojnem mnenju
421-1/72.
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969 december. Gantar, Gostilna Crngrob pri Škofji Loki	2754
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1966. Visoko 122, Šenčur 2755 Prodam ŠKODO, letnik 1967, v voznem stanju. Cena 2500 din. Ke-mal, Medetova 1, Kranj	2756
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1964. Kropivnik Franc, Zgornji Brnik 7, Cerklje ,	2757
Ugodno prodam WARTBURG, karamboliran ali po delih in enoosno traktorsko PRIKOLICO - lažjo. Košenina Adolf, Sp. Senica 9, Medvode	2758 Kupim GUME za "HOLDERAGE 3 — nove ali rabljene. Sv. Tomaž 6, Selca nad Škofjo Loko 2759
stanovanja
Mlad fant išče opremljeno samsko sobo v Kranju ali okolici. Ponudbe, prosim pod »Sava«	2762
Oddam dve SOBI s posebnim vhodom. Naslov v oglasnem oddelku
2763
Mladoporočenca s hčerkico iščeta opremljeno ali neopremljeno GARSONJERO ali enosobno stanovanje za čas 1 —3 let kjerkoli v Kranju. Ponudbe pod »Resna in redna plačnika«	2764
posesti
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO za dvojčka v okolici Kranja do 10 km. Plačam v devizah. Ponudbe pod »Parcela«	2765
Kupim moderno eno- ali dvosobno, takoj vseljivo, STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponudbe pod šifro »Plačilo takoj«	2766
zaposlitve
NATAKARJA ali NATAKARICO, priučeno ali PK, ki ima veselje do strežbe, zaposlimo takoj. Stanovanje in hrana v hiši. Gostilna »LAKNER« Kranj, Cesta na Brdo št. 33	2676
Prevzamem vsa ZIDARSKA DELA. Obrtnik Bitič, Golnik 25 2767 Nujno iščem PEČARJA za oblogo kopalnice in kuhinje. Arnol, C. Staneta Žagarja 23, Radovljica 2768 PLANINSKO DRUŠTVO JEZERSKO išče KUHARICO za Češko kočo v letni sezoni. Prijave na PD Jezersko	2769
SPLOŠNO MIZARSTVO RADOVLJICA ponovno razpisuje prosto delovno mesto
obratovodje
Pogoji:
srednja strokovna izobrazba s 5 let prakse v mizarski stroki — stavbno, pohištvene proizvodnje
Stanovanja ni na voljo. Nastop dela možen takoj. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. Kandidat mora imeti potrebne moral no-politič ne kvalitete ter organizacijske sposobnosti.
obvestila
Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na tel. 60-801
najdeno
Zatekla se je PSICA TERIERKA črne barve z rjavimi vžigi, lahek tip. Suha 5, Škofja Loka	2770
ostalo
Zadnjič opozarjam vsakogar, ki bi hodil po travniku na Otočah »Pred Mikam« — nad mežnarjem ali na travnik stresal smeti, da to opusti, sicer ga bom sodno preganjala. Štu-lar Helena, Gradnikova 3, Kranj
Kranjčani!
Če je vaša preproga ali ta-pisom dobil madeže, nas samo pokličite in pridemo vam ga očistit. Tudi če ni umazan, vam priporočamo naše čiščenje; vrnili mu bomo sijaj, da bo kot nov.
(Oglasite se pismeno na naš naslov, zagotovo pridemo BUCALO Đuro Kranj Nazorjeva 12
kino
Kranj CENTER
13.	maja franc. barv. krim. »ROJENI« ZLOČINEC ob 16.. 18. in 20. uri
14.	maja franc. barv. krim. »ROJENI« ZLO-ClNEC ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. westerna MOŽ Z VZHODA ob 20. uri
15.	maja amer. barv. western MOŽ Z VZHODA ob 16.. 18. in 20. uri
Kranj STO RŽ IC
13.	maja domači barv. vohun. VS ZAPIRA OBROČ ob 16., 18. in 20. uri
14.	maja ital.-franc. barv. krim. DVOBOJ PO SVETU ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
13.	maja ital.-franc. barv. krim. DVOBOJ PO SVETU ob 18. in 20. uri
14.	maja amer. barv. AMERIŠKA NQC ob 18. in 20. uri
15.	maja amer. barv. glasb. TOM SAWYER ob 18. in 20. uri
Kamnik, DOM
13. maja amer. barv. AMERIŠKA NOC ob 18. uri
14.	maja nem. barv. ljub. LJUBEZEN JE LE BESEDA (ni primeren za mladino do 15 let) ob 18. in 20. uri
15.	maja nem. barv. ljub. LJUBEZEN JE LE BESEDA (ni primeren za mladino do 15 let) ob 18. in 20. uri
Škofja Loka SORA
13.	maja franc. barv. vojni STANJE - NORMALNO ob 20. uri
14.	maja franc. barv. vojni STANJE - NORMALNO ob 18. in 20. uri
15.	maja franc. barv. parodija BELMONDO - VELIČASTNI ob 20. uri
Železniki OBZORJE
14. maja amer. barv. krim. UBIJTE CHAR-LEYA VARRICKA ob 20. uri
poslovalnica Plevna Škofja Loka
Stara cesta 23
Merkur
vam nudi jeklenke za butan 10 kg na kavcijo 350 din.

v
Karate Jones
Režija: Robert Clause
Gl. vloge: Jim Kellv, Gloria Hendrv
Kdor si je pred časom ogledal ameriški film z naslovom Cleopatra J ones, se bo prav gotovo vprašal, ali ne nemara Karate Jones nekaj podobnega, da ne rečemo nekaj eaako slabega. Res je med obema proizvodoma velika podobnost, le da je tokrat postavno in neustrašno temnopolto junakinjo zamenjal njen sonarodnjak, ki pa se v spopadih z zlikovci vseh vrst prav tako zanaša samo na svoje roke in noge, saj jih zna spretno uporabljati, ko je treba nasprotnika suniti v trebuh ali ga udariti za tilnrk. Že naslov pove, da je karate tudi tokrat gibalo vsega dogajanja, ki je bogato začinjeno s številnimi obračunavanji, v katerih ta veščina dodobra pride do izraza. Jim Kellv, nosilec glavne vloge, je tudi v privatnem življenju mojster karateja in zato sploh ni čudno, da se je uveljavil v filmih, ki razen dinamičnih prizorov in peščice zunanjih efektov ni-maj6 prav nobene druge kvalitete. So le modna muha, ki bo poginila prej, preden bi jo bilo treba uničiti z »razpršilcem«.	M. G.
gledališče
tone Cufar Jesenice
TOREK, 13. maja, ob 19.30 - Leon Kruc-zkovvski: PRVI DAN SVOBODE; predstava domačega gledališča;
SREDA, 14. maja, ob 19.30 - Josip Vandot: KEKEC IN MOJCA; izvaja DPD Svoboda Ja-vornik-Koroška Bela;
ČETRTEK, 15. maja, ob 19.30 - A. E. Grei-danus: HOD L DE BODL ali DVE VEDRI VODE; uprizori AG Tone Cufar Jesenice. Vse predstave so v okviru občinske dramske revije.
ZA PRIJETEN DOPUST POD PLATNENO STREHO
VSE KAMP POTREBŠČINE SPET NA ENEM MESTU
M
VELEBLAGOVNICA
nama
Škofja Loka
prireja
svojo, že tradicionalno.
RAZSTAVO IN PROtDAJO ŠOTOROV IN KAMP OPREME
letos
OD 15. DO 24. 5. 1975
Kot že vsa leta doslej, je potrošnikom znova omogočen nakup popolne opreme za taborjenje
—	od šotorov
—	do čolnov
NA ENEM MESTU.
voba voba voba voba S« voba voba voba lili voba voba
voba vooa
voba
voba
voba voba
voba
volb
voba
VOba »ww"ba voba
voba voba


voba
>/oba
VOCT yOb vob
vo*| v** oba
barva zanesljiva pot do uspeha sami boste hitro in poceni olepšali svoj dom
ll'C/OI l/V/t/
Zaspal za volanom
V	soboto, 10. maja, ob 6. uri zjutraj se je v Sp. Lipniei na ctfsti četrtega reda pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Lotrič (roj. 1942) iz Radovljice je peljal od Radovljice proti Lipniei. Pri hiši št. 8 v Sp. Lipniei je za trenutek zaradi utrujenosti za volanom zaspal, pri tem pa je avtomobil zavil v desno in trčil v betonsko ograjo na mostu. V nesreči je bil hudo ranjen sopotnik Jože Slemnik' (roj. 1928) iz Radovljice^ ima pretres možgan, zlomljeno nogo in rebra. Poškodovan je tudi voznik Lotrič. Škode na avtomobilu pa je za 7000 din.
Smrt pod traktorjem
V	soboto, 10. maja, ob 22.30 se je na cesti med Logatcem in Zirmi v vasi Brekovice pripetila smrtna nezgoda. Voznik traktorja s prikolico Franc Vehar (roj. 1946) iz Žiri je nenadoma na ravnem delu ceste zavil na levo, tako da se je traktor prevrnil kak meter pod cesto in voznika pokopal pod seboj. Zaradi pošk<xlb je voznik Vehar takoj umrl.
Nezgoda kolesarja
V	nedeljo, 11. maja, nekaj pred 19. uro se je-v Cerkljah pripetila prometna nezgoda. Pri zadružnem domu je z dvorišča zapeljal na cesto 14-letni kolesar Miha Zevnik iz Dvorij, ki pa zaradi hitrosti pri zavijanju ni mogef obstati na svoji desni polovici ceste: Ker ga je zaneslo čez sredino ceste, je trčil v osebni avtomobil, ki ga je prav tedaj mimo pripeljal Maksimiljan Rebor iz Ljubljane. V trčenju je kolesar padel in se ranil ter se zdravi v ljubljanski bolnišnici.
Nezgoda na prehodu za pešce
V	četrtek, 8. maja, nekaj po 14. uri se je na Cesti Staneta Žagarja v Kranju na prehodu za pešce pri bencinski črpalki pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Anton Lešnik (roj. 1950) iz Verja pri Medvodah je v gostem prometu vozil z neprimerno hitrostjo od Primskovega proti centru. Pred bencinsko črpalko je po prehodu za pešce prečkala cesto Vida Učakar (roj. 1936) z Rupe, ki je je voznik kljub močnemu zaviranju zadel in zbil po cesti. Z zlomljeno nogo in pretresom možgan so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Trčila v ovinku
V	nedeljo, 11. maja, popoldne sta na lokalni, cesti med Stražiščem in Pševim trčila dva mopedista. Peter Benedičič (roj. 1960) iz Pševa je peljal po klancu navzdol in je v levi nepregledni ovinek zapeljal preko sredine ceste; vtem pa je iz nasprotne smeri pripeljal na mopedu Franc Zaletel (roj. 1936) iz Stražiške ul. v Kranju. V trčenju sta oba padla in se hudo ranila. Zdravita se v ljubljanski bolnišnici.	L. M.
Pretep z nožem
V soboto, 10. maja, okoli 14/ure je prišlo pred veleblagovnico Globus v Kranju do krvavega, pretepa. Zariqi Adem, star 22 let, je z nožem večkrat zabodel Džema Faratoviča, starega 28 let, v. trebuh, prsi in vrat. V kritičnem stanju so ranjenca prepeljali v ljubl jansko bolnišnico. Takoj ko se je Faratovič zgrudil, so se tudi vsi ostali, ki so sodelovali v pretepu, razbežali, vendar pa so miličniki kranjske postaje milice Zariqija kmalu odkrili; preiskovalni sodnik je zanj odredil pripor. Ugotovljeno je, da je bil pretep pred Globusom pravzaprav maščevanje za pretep prejšnjega večera: stepla sta se namreč Faratovičev brat Hadil in* Isuf Mazreqi pred stanovanjskim blokom na Delavski cesti v Kranju. Oba sta bila v pretepu lažje ranjena. Naslednjega dne so Adem Zariqi, Idriz Mustafa in Isuf Mazreqi po Kranju iskali Hadila Faratoviča, da bi se maščevali za pretep prejšnjega večera. Našli so ga skupaj z bratom, no in končalo se je vse skupaj zelo tragično in krvavo.
DO Gorenjska predilnica
Skofja Loka
razpisuje prosto delovno mesto
prodajalca
Pogoji:
VK in 3 leta ustrezne prakse ali
KV in 5 let ustrezne prakse. Poskusni rok je 3 mesece. Pismene prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja 15 dni po objavi v časopisu.
Zahvala
V soboto, 10. maja 1975, smo pospremili v njen zadnji dom našo dobro mamo, staro mamo
Marjeto Drakslar
roj. Toporiš Ribnikarjevo mamo iz Tenetiš
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vaščanom H rastja za podarjene vence in cvet je, za izrečena sožalja in številno spremstvo ha njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Novaku za lajšanje bolečin, duhovniku za lep pogrebni obred in pevcem za odpete
žalostinke.
Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči: sin Miha ter Tone, -Jože, .Janez in hčerke Angelca, Mari, Ivanka z družinami ter ostalo
sorodstvo.
Tenetiše, Kokrica, Hrastje, Montreal, 10. maja 1975
Zahvala
Ostali smo sami, tihi z bolečo resnico, da nas je nenadoma in mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš ljubljeni, dragi in dobri mož, oče, stari oče, brat in stric
Ivan Naglič
Iz Čirčič pri Kranju
Ob tem izrekamo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za podarjene vence in cvetje, za izrečeno sožalje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Sajevčevi in zdravstvenemu osebju bolnice Ljubljana, celotnemu kolektivu Mlekarna Kranj, Varnost Ljubljana, Iskra Ljubljana ter duhovščini za'opravljen pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke, sosedu Alešku, g. Ravniku in 7. b. razredu osnovne šole Staneta Žagarja.
Vsem skupaj še enkrat lepa hvala."
Žalujoči: žena Tončka, hčerki Marija in Helenca z družinama, sin Janez, hčerka Vida in Zdenka.
Cirčiče, 12. maja 1975
Hokejisti hokejsko drsalnega kluba TVD Partizan Tržič, ki so osvojili letoš-
nje republiško prvenstvo

Tržiški hokejisti ocenili letošnjo tekmovalno sezono
Spanje na lovorikah bi škodilo
Prvo mfesto v letošnji republiški hokejski ligi je brez dvoma eden največjih uspehov hokejsko drsalnega kluba TVD Partizan Tržič. Uspeh je še dragocenejši zaradi razmer, v katerih je letošnjo sezono klub deloval. Dnevi, ko so se Tržičani ponašali s svojim naravnim ledom, so bili skopo odmerjeni. Zgodnji jutranji ali pozni večerni treningi na jeseniškem ledu so bili zaradi polne zasedenosti le-tega neredni in nenormalni, vnaprej planirane ligaške tekme pa pogosto odlagali. Rezultat tega je, da so bili igralci letošnjo sezono le 26-krat skupaj! Ob tem pa kaže povedati, da sta bila zmanjšana zbranost in disciplina igralcev proti koncu tekmovanja ter neplanirana zgubljena točka na eni od tekem tudi rezultat takšnega položaja. Upravni odbor je delal vztrajno in zagotavljal vsaj najosnovnejše pogoje za delo in sredstva za tekmovanja, treninge in opremo. Samo palice so na primer veljale tržiški hokejsko drsalni klub 900 starih tisočakov, oprema 600 starih tisočakov, stroški tekem dober milijon, .nekaj manj pa uporaba drsališča na Jesenicah.
Ob tem pa bi bilo nepošteno prezreti pomoč tržiške družbene skupnosti. Novo naravno drsališče za Virjem je stalo skoraj 14 milijonov starih dinarjev! Zal je bilo zaradi mile zime, kakršne že dolgo ni bilo, uporabno le 12 dni! Dnevno se je razen hokejistov gnetlo na njem tudi 300 ali 400 drsalcev.
To so bile osnovne ugotovitve zadnjega sestanka upravnega odbora drsalnega in hokejskega kluba TVD Partizan Tržič in zbora igralcev, ki je bil pretekli teden. Na njem sta predsednik hokejistov Vlado Erjavšek in predsednik matičnega TVD Partizana Janez Kališnik čestitala hokejistom za osvojeno prvo mesto in se zahvalila ljudem, ki so podnevi in ponoči bedeli, da je bilo novo drsališče vsaj toliko dni sposobno za uporabo. Obenem so poudarjali, da osvojeni republiški naslov ni priložnost za uspavanje igralcev in uprave, temveč bo treba še marsikaj premakniti pri delovni disciplini, resnosti in prizadevnosti ter hkrati pri pomlajevanju hokej-
Liga šahovskih sekcij občine Kranj
Da bi se poživila šahovska dejavnost po šahovskih sekcijah, ki delujejo v organizacijah združenega dela in v nekaterih krajevnih skupnostih* je bila ustanovljena občinska šahovska liga Kranj. Pred dnevi so končali s tekmovanjem, kjer je presenetljivo osvojila 1. mesto ekipa z Brnika.
Vrstni red: 1. Brniki 16,5, 2. Iskra 16,5, 3. Kokrica 13,5, 4. Visoko 7,5, 5. Šenčur 5,5.	J. Jenko .
ske vrste. Prihodnjo sezono bo slovenska liga na račun novih drsali na Bledu in v Mariboru zanesljiv« močnejša in bo za enak ali vsaj P0' doben uspeh potrebnega še več znanja. Kljub letos priborjeni »vizi« Je pomislek na sodelovanje v ligi nega razreda skorajda neuresničlj1^ saj bi to stalo okrog 30 starih milijonov dinarjev, celoten Partizan Pa jih bo letos za pet klubov prejel 22.
Cilj hokejistov in vodstva hokejsko drsalnega kluba Tržič je jasen m v skladu z razmerami, v kakršnih deluje! Skrbeti za rast tržiškega hokeja, za množičnost tako pri igri na ledeni ploskvi kot pri drsanju in s} obenem prizadevati, da tržiški hokeJ na vrednosti v republiškem meril ne bo zgubil!
J. Košnjek
Novi kegljaški sodniki
Komisija za kegljanje TKS Kranj je bila pod vodstvom predsednik3 sodniške organizacije pYi KZ Sloye' nije organizatorica tečaja ža nov? kegljaške sodnike.
Tako je kegljaška organizat'^o Gorenjske spet bogatejša za y. novih sodnikov. Iz jeseniške je uspešno opravilo izpit 9 kandidatov (Jesenice 7, Kr. gora 2), iz tržile 3, iz škofjeloške 2 ter iz kranjs*e (Podreča 3, Preddvor 2, Cerklje b Kranj 13) 19. .	-dh
Skrb za množičnost v Medvodah
Nogometni klub Medvode deluj® že 21. leto. Pestra klubska dejavnost je že vrsto let usmerjena množičnost, ki je bila v okvir sorške lige, kjer so v članski konk renči sodelovale ekipe širšega P dročja Medvod (Reteče, GodešKV Zbilje), v zadnjih dveh letih pa ekipe medvoških sindikalnih organftacij; Nekatere vaške ekipe so v kakovost« prerasle to področno tekmovanje teJ so se vključile v redna podzvezna tekmovanja. V letih 1970 in 197.2 ^ tudi pionirji šol s tega podrocj nastopili v svoji ligi, tako da J večina današnjih mladincev v te j klubih zrasla prav iz teh m/iožični« tekmovanj.	i
Največ težav so imeli z
igriščem.
saj so se kar sami morali Izgraditve. Ob izdatni pomoči podjetj Gradles in s prostovoljnjim delonj, članstva jim je uspelo usposobi travnato površino. Obenem so z£ra. dili klubske prostore s sanitarijam in uredili balinišče z dvema stezarn8- •
Letošnje leto bodo nadaljevali * urejanjem rekreacijskih površin podaljšku nogometnega
igrišč-
Zgraditi nameravajo tri peščena t niška igrišča, ki jih bodo, PoZ1^0 spremenili v drsališče. Uredili boo okolico nogometnega igrišča, P možno igrišče pa obložili s travna
1'IUI)	- fl"
1
Zahvala
Rdeče cvetje prekriva prerano gomilo našega ljubega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Janeza Križaj a
upokojenca iz Cegelnice 19 pri Naklem
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sta ga imeli radi in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, posebno Verbičevim, sodelavcem tovarne Tekstilindus - vzdrževalni obrati in tkalnice obrat I, Institutu za TBC Golnik, sodelavcem tovarne Sava in Projekt, TC Kranj, zdravniku dr. Milanu Udirju, župniku za pogrebni obred, pevcem iz Naklega, LD Udenboršt ter vsem znancem in prijateljem za podarjeno cvetje in izraze
sožalja.
Vsem in vsakemu posebej, iskrena hvala! Žalujoči: žena, sinovi in hčere z družinami, vnučki, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo.
Cegelnica, 12. maja 1975
ZAHVALA
01) boleči izgubi našega dobrega moža, očeta in starega očeta
Janeza Gartnerja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvet je, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Posebna hvala tudi dr. Bojanu Grogorčiču iz Gorenje vasi. Zahvaljujemo se dr. Mačkovšek ter dr. Severjevi in strežnemu osebju onkološkega instituta iz Ljubljane. Posebna hvala g. kaplanu i/. Gorenje vasi za pogreb in poslovilne besede ter pevcem.
Žalujoči: žena Frančiška, sinovi in hčere: Jože, Janko, Pavje, Ludvik, Ivanka, Marica in Francka z družinami.
Leskovica, Hotavlje, Srednje brdo, Srednja vas, Kinersdori pri Pliberku, 9. maja 1975
gorenjska nogometna liga
Bled in Korotan zmagujeta
so hf0ren^ski članski nogometni ligi ori? i V 17, kolu doseženi v glavnem J"cakovani rezultati. Za preseneče-je so poskrbeli le nogometaši Pred-
KezutaU- S° VZeH tOČk° Medvodam-
PREDDVOR : MEDVODE 2:2
Domačini so odlično zaigrali in P°vsem zasluženo osvojili eno točko.
apadalci obeh ekip so zapravili o7,t(? ,lePih priložnosti za zadetek. ? je Torkar iz Kranja.
BLED : NAKLO 3:1
Blejci so zaigrali zelo dobro, saj se edajo, da imajo letos lepo priliko, ka °®v°jijo naslov gorenjskega prva-sai -lostje so nudili močan odpor, čt!J1Ve Bled odigral šele v 2. pol-Sodil je F. Gros iz Kranja.
LESCE : KOROTAN 0:1
Zadnji z lestvice je nudil dokaj . can odpor še vedno kandidatu za eni .mesto" Gostje gjstmetrovko. Sodil Loke.
BRITOF : ŠENČUR 2:5
§ ^.krajevnem derbiju na igrišču v neurju je imela tekma dva raz-Polčasa. V 1. so bili boljši I £ "alci ,lz Britofa, v drugem pa Šen-urJani. Sodil je Vrečko z Jesenic.
PRIMSKOVO : BOHINJ 1:2
igral borheni tekmi, v kateri so se C1 obeh ekip trudili za zmago, je
Številna Udeležba na krosu v Križah
kroi* finskem prvenstvu Tržiča v ciii S' bil v Križah v organiza-J' partizana Križe in ŠŠD kokrški
val nast°Pil0 okoli 140 tekmo-PoČ* Tekmovanje je
so je
zastreljali Benkič iz
„ „ _ bilo tudi v astitev meseca telesne kulture. V
h jameznih kategorijah so bili naj-kaf1; Dekleta (500 m): Ani Ribni-mi. <Kokrški odred), dekleta (600 j • oreda Bizjak (OŠ heroja Brači-(nk dekleta (800 m): Irena Rozman • s kokrški odred), fantje (600 m):
odred),
(OŠ kokrški odred), knuT <8°0m): Jože Fuks (OS Krski odred), ml. mladinci (1000 ? Bohinc kokrški odred), n,: Anton Meglič (Lom), vetera-~ (Partizan Križe).
J- Kuhar
ni: Franc Dobre
Načrt uspel
Številne prireditve ob 30-jetnici osvoboditve, ki so j e minuli teden v našem Klavnem mestu, so se kon-
rlu Z množi6l™m pohodom »Ob žici okupirane Ljublja-ne«> kjer je bila zabeležena rekordna udeležba. Nasto-fni? namreč več kot AU5.000 tekmovlacev. Leto-8nJi pohod je bil že devetnajstih zapored v proslavljanje dneva zmage. Udeležba na pohodu Ob žici okupi-ane Ljubljane pomeni, da mo si zavestno zadali cilj dej počastiti z rekordno ^neležbo in s tem tudi izpridi mp{ telesne kulture pri jja.s- Pohode bo treba v P^hodnje organizirati tudi Posameznih področjih z. občinah kot so to napra-letos že nekatere ob-jnske telesnokulturne 8kupnosti.
i Tirati 8 to prireditvijo pa j® bilo v Ljubljani tudi.več *^alitetnih športnih prire->tev. Naše glavno mesto je pobilo centralno kopališče Iyoli, ki ga je v soboto 'ovesno odprl sekretar iz-nega komiteja predsed-i a CK ZKJ Stane Dolanc
liale njGm jC
bil za uvod fi-j — vaterpolskega pokala j u8<>slavije. Na drugem at-®tskem mitingu prijatelj-.lva ho nastopili zastopniki 16 držav. Najbolj zanimi-je bilo tekmovanje v J®*ih na 1500 m in 5000 m, j|ajuspešnejša pa je bila od JHŠ»h Jelica Pavličič, ki je . ^»krat zmagala. Lep obisk v; bil na konjeniški prire-^vi, kjer je KK Ljubljana ^pravil zelo pisan spored.
hali Tivoli pa je bila j^fav« košarkarska revija, j..1 je zadovoljila več kot gledalcev. V glavni ta Je državna reprezen-i.^ca premagala Olimpijo s •82 (61:39). ^	J. Javornik
gostom iz Bohinja uspelo odnesti obe točki. Sodil je Drinovec iz Kranja.
JESENICE : ALPLES 3:0
Domačini so s tehnično boljšo igro nadigrali goste. Tekma je bila na športni višini. Sodil je Piškur iz Lesc.
Na lestvici vodi Bled z 28 točkami, medtem ko ima Korotan, ki je na 2. mestu, točko manj. Na 3. mestu so Medvode, ki pa močno zaostajajo za vodečima ekipama. Prihodnjo soboto, 17. maja, bo v Kranju odločilna tekma za 1. mesto, ko se bosta pomerila domači Korotan in Bled.
P. Novak
Smučarji za 30-letnico osvoboditve
V soboto je bilo na plazu pod Ma-kekovo Kočno na Jezerskem med-društveno tekmovanje alpskih smučarjev v veleslalomu v počastitev 30-letnice osvoboditve. Nastopili so tekmovlaci smučarskih klubov kranjske občine.
Zmagovalci: člani Luka Karničar (Jezersko), st. mladinci Darko Štu-lar (Triglav), ml. mladinci Vanjo Bregar (Jezersko), st. pionirji Davorin Karničar (Jezersko), ml. pionirji Sašo Šorli (Triglav), cicibani Simon Jakopič (Jezersko), st. mladinke Simona Bajželj (Triglav), ml. mladinke Nataša Pavec (Triglav), st. pionirke Renata Bregar (Jezersko), ml. pionirke Nataša Blažič (Triglav), cicibanke Savina Mihelič (Triglav).	A. Karničar
Ropret prvi na Bledu
Marljivi delavci KK Bled so v soboto po daljšem času ponovno pripravili kolesarsko prireditev, in sicer dirko mladincev na 59 km dolgi progi od Bleda do Bohinja in nazaj. Startalo je 34 mlajših in starejših mladincev iz sedmih klubov. Najhitrejši je bil Bojan Ropret, ki tokrat niti v Grajzerju ni imel resnejšega nasprotnika, saj je v cilj prišel kar dve minuti pred njim.
Rezultati — mlajši mladinci: 1. Zrimšek (Novo mesto) 1.28,44, 2. Be-. diniković (Sloga Varaždin), 3. Za-noškar (Rog) oba isti čas; starejši mladinci: 1. Ropret (Sava) 1.26,37, 2. Grajzer Rog) 1.28,44, 3. Okršlar (Astra), 4. Udovič (Sava), 5. Koželj (Sava) vsi v času drugouvrščenega.
F. Jelovčan
Bogata zakladnica rekordov in
kolajn
Zimska plavalna sezona 1974/75 se bliža koncu. Najboljše slovenske plavalce čaka samo še nastop na tradicionalnem plavalnem troboju Slovenija — Julijska krajina — Štajerska. Tako bodo zimski bazeni po Jugoslaviji začeli mirovati in bodo le še za trening za start v letno sezono.
V tej zimski sezoni so prvo besedo v Sloveniji brez prave konkurence imeli plavalci kranjskega Triglava, ki so se tudi v zveznem merilu odlično odrezali. V članski konkurenci so na državnem in pokalnem prvenstvu osvojili dvakrat bron, z veliko prednostjo pa so tudi najboljši v republiškem merilu. Starejši pionirji so državni prvaki in tretji v Sloveniji, pionirji A so sedmi v SFRJ ter tretji v SRS, medtem ko so naraščaj niki prvi v Sloveniji.
Plavalci in plavalke tega kranjskega kolektiva so v letošnji sezoni podirali državne rekorde kot za šalo. Že številka 107 novih rekordov nam pove dovolj. Kar devptindvajsetkrat so zapisani v analih državnih rekordov in 78-krat v republiških. Največ državnih znamk si je priplaval Borut Petrič (25), Barbara Stemberger (3) in Brane Milovano-vič (1). Slovenskih pa je toliko, da bi zanje zmanjkalo prostora.
Ce pa razčlenimo sezono 1973/74 in letošnjo, bomo dobili realen odgovor o porasti napredka v sezoni 1974/75. Lani triglavani beležijo le 17 republiških in 1 državnega, letos kot smo že omenili, pa 29 in 78. Tudi bera kolajn je v občutnem porastu. Plavalci in plavalke so lani osvojili 4 zlate, 7 srebrnih in 10 bronastih odličij na državnih prvenstvih, na republiških pa 26 zlatih, 13 srebrnih in 17 bronastih. Letos so na državnih prvenstvih stopili kar 12-krat na najvišjo stopničko, 15-krat osvojili drugo mesto in 14-krat tretje, na republiških pa so njihovi
posamezniki osvojili 29 prvih, 33 drugih in enako število tretjih mest. Razlika je torej spet očitna (lani 21 državnih odličij, letos 41, republiških lani 56, letos pa 95).
In kje je skrivnost za tako viden napredek? Skrivnosti ni, pravi Drago Petrič. Uprava in osem trenerjev dela tako kot je treba. Od predlanskih treh kilometrov na treningu do
Mladi naraščajnik plavalnega kolektiva Triglav, komaj osemletni Borut Dolenc, je nov up kranjskega plavanja. Dvema republiškima, kolajnama je v nedeljo na mednarodnem mitingu v Kranju dodal še dve prvi mesti. Če bo tako nadaljeval, se mu kaj kmalu lahko obeta prodor med najboljše, (h) — Foto: Jerman
Partizan že tretjič
V novem zimskem bazenu v Ljubljani so bile končane tridnevne finalne borbe jugoslovanskega vaterpolskega pokala. Za dragoceno trofejo pokrovitelja Sportske novosti in organizacij Zavoda ing. Stanka Bloud-ka ter VZ Slovenije so se potegovala štiri moštva: hercegovski Jadran, zagrebška Mladost, reško Primorje in Beograjski Partizan.
Beograjčani so s tretjo zaporedno zmago dokazali, da so trenutno res najboljša ekipa v državi. Čeprav so nastopili brez petih standardnih igralcev Markovića, Belamarića, Antunovića, Trajkovića, ki so v
Strelsko tekmovanje v Predosljah
Preteklo nedeljo je organizirala Strelska družina Franc Mrak iz Pre-doselj strelsko tekmovanje v počastitev 30. obletnice osvoboditve pod pokroviteljstvom krajevnih konferenc SZDL iz Britofa, Kokrice in Predoselj. Na tekmovanju je sodelovalo 11 tričlanskih ekip SZDL, krajevnih skupnosti, Zveze borcev, Zveze rezervnih vojaških starešin in' ekipa športnega društva Partizan' Britof-Predoslje. Strelci predoselj-ske strelske družine niso nastopali za družino, temveč za ekipe socialistične zveze ali krajevnih skupnosti. V vseh treh krajevnih skupnostih (Britof, Kokrica, Predoslje) so bile najboljše ekipe socialistične zveze, ki so prejele pokal v trajno last. Na druga mesta so se uvrstili strelci krajevnih skupnosti, tretje so bile ekipe Zveze borcev, četrte ekipe ZRVS, peta pa ekipa Partizana Britof-Predoslje.
V posameznih krajevnih skupno-
Sindikalno prvenstvo v šahu
Šahovska sekcija pri športni komisiji/ Občinskega sveta ZSS Kranj je pripravila v sredo, 7. maja, hitropotezno tekmovanje za vse ljubitelje šaha, ki so člani sindikata. Prvenstva se je udeležilo 40 tekmovalcev iz 7 OZD. Po ostrih kriterijih je prvo mesto in s tem tudi prehodni pokal osvojil Vojičič Ratko iz Tekst ilindusa, sledita pa Berce Tine (Iskra) in Miloše v ič Miodrag (Sava).
Prvo trije uvrščeni so dobili posebne diplome in praktične nagrade, ki so jih prispevale kranjske delovne organizacije.
Prvenstvo je tako organizacijsko kot glede števila udeležencev uspelo, kar je nova potrditev vestnega dela šahovske sekcije.
Opozoriti želimo še na šahovski dvoboj med sindikalnimi šahisti Jesenic in Kranja, ki bo 8. junija 1975 na Jesenicah. V prvem srečanju so zmagali Jeseničani, o povratnem dvoboju pa bomo še posebej poročali.	Sajovic
stih so bili doseženi naslednji rezultati: Kokrica (SZDL 482 krogov, KS 416, ZB 404 in ZRVS 230); Predoslje (SZDL 462, KS 435, ZB 274); Britof (SZDL 413, KS 407, ZRVS 362, Partizan 267).
Posamezniki pa so se po uspešnosti razvrstili takole: 1. Primož Strniša 169 krogov od 200 možnih, 2. Srečo Jerman 161, 3. Jože Sitar 161, 4. Stane Sladič 155 itd. Jože Sitar
JLA, in Sandića, so s svojo igro dokazali, da so še vedno najboljši. S precej sreče je druga Mladost, medtem ko so prijetno presenetili Reča-ni. Tudi zadnji Hercegovci niso igrali slabo, čeprav od prvih treh edini nimajo pogojev za zimsko vadbo.
Izidi: 1. kolo: Partizan : Jadran 10:5, Mladost : Primorje 6:6; 2. kolo: Jadran : Mladost 5:5, Partizan : Primorje 11:7; 3. kolo: Primorje : Jadran 7:6, Partizan : Mladost 7:7.
Vrstni red: 1. Partizan 5 točk, 2. Mladost 3, 3. Primorje 3, 4. Jadran 1.
Najboljša strelca turnirja sta bila Dobović (Primorje) in Bonačić (Mladost) z 11 goli, najstarejši udeleženec turnirja je bil član Partizana Perišic, najmlajši pa njegov soigralec Vukovič, za najbolljšega sodnika pa je bil med trojico mednarodnih Saifert in Ivkovič (oba Zagreb) ter Didič (Kranj) proglašen prvi.
Pokal, darilo SN, je tako dobil Partizan, za drugo mesto, darilo VK Triglava Kranj, Mladost medtem ko je nagrada, darilo VZ Slovenije, za najbolj disciplinirano ekipo odšla na Reko.	-dh
šport med vikendom
NOGOMET— V zahodni conski nogometni ligi so imeli gorenjski predstavniki v nedeljo polovičen uspeh. Zmagala sta Triglav in Kamnik, medtem ko so Sava, LTH in Tržič ostali praznih rok.	,
Rezultati: Triglav : Adria 3:1 (1:0), Kamnik : Tabor 3:0 (1:0), Jadran : Sava 2:1 (0:1), LTH : Primorje 1:2 (0:0), Litija : Usnjar 2:1 (1:0), Renče : Tržič 1:0 (0:0). Na lestvici je Tržič na solidnem 4. mestu, Kamnik je 5., LTH 7., medtem ko sta Triglav in Sava 10. oz,. 12. in sta najresnejša kandidata skupaj z Jadranom za izpad iz lige.
Pari prihodnjega kola: Sava : Kamnik, Tržič : Litija, Renče : Triglav, Usnjar : LTH.
ROKOMET — V II. /vezni ženski ligi so rukometašice iz Železnikov igrale na domačem igrišču neodločeno 17:17 z ekipo Tvina. K ljub vsemu pa so še vedno v nevarni coni za izpad. Trenutno zavzemajo 10. mesto in imajo 2 točki prednosti pred naslednjo uvrščeno ekipo. V prihodnjem kolu bodo igralke Alplesa gostovale v Ljubljani in se pomerile z ekipo Olimpije.
KOŠARKA — Redno kolo v SKL moški 1-A je bilo odigrano že med tednom. Ekipa kranjskega Triglava je gladko premagala Trnovo z 88:59 (49:36). V nedeljo zvečer pa je v zaostali tekmi 1. kola pred rekordnim številom gledalcev — 500 kranjski Triglav premagal Beti iz Metlike z 99:91 (42:48). Tekma je bila izredno razburljiva, saj so imeli Kranjčani polne roke dela, da so odpravili zelo borbeno ekipo i/. Metlike. V prvem polčasu je bila tekma sprva enakovredna, v zadnjih 5 minutah pa so gostje povsem nadigrali domačine in odšli na odmor s 6 točkami prednosti. Tudi prve minute v nadaljevanju niso pokazale kaj dobrega za Triglav. Sele v sredini drugega dela je Triglav bolje zaigral in ob koncu zmagal s 8 točkami prednosti. Za Triglav so dali koše: Košir 18, Mavrič 10, Torkar 8, Zupan 4, Kalan 19, Skubic7, Klavora2, Lipovac 20, Fartek 11. ^
V 1. SKL-B moški pa so Jeseničani gostovali v Radencih in izgubili z Radensko s 73:79 (31:38). 4. kolo bo na sporedu jutri.
ODBOJKA - V republiški moški ligi je ekipa Bleda premagala tudi Jesenice. Blejtiso zmagali s 3:1. Kljub temu pa so v vodstvu še vedno Jesenice, ki pa imajo odigrano tekmo več kot ekipa Save. ki zaostaja za Jesenicami za 2 točki. V ženski republiški ligi pa«o Jeseničan-ke izgubile z Branikom v Mariboru z 0:3.
Pari prihodnjega kola: moški: Jesenice : Sava (odločilna tekma za 1. mesto), Branik : Bled. Mežica : Kamnik, ženske: Jesenice : Gaberje.
KEGLJANJE — Na kegljiščih v Murski Soboti in Ljutomeru je bil prvi del ekipnega državnega prvenstva za moške, na katerem je sodelovalo 12 ekip. Prva polovica kandidatov za prvaka je tako končala s tekmovanjem. Najboljši rezultat je dosegel ljubljanski Gradiš, drugega Konstruktor, medtem ko je kranjski Triglav dosegel tretjega in podrl 10.522 kegljev.'
TENIS - S prvenstvenimi srečanji so začeli tudi v republiški teniški ligi. V vseh kategorijah je bilo odigrano prvo. sicer nepopolno kolo.
Kezult at i - člani: A: Kamnik : Branik <>:•">, člani C: Jesenice : Medvode 2:3, članice: Trigla\ : Slov an 1:'_'.
ATLE TIKA - V Ljubljani in Celju sta bili finalni tekmovanji letošnjega ekipnega mladinskega prvenstva Slovenije. V Celju so tekmovali mladinci, kjer je z malenkostno prednostjo zmagal domači Kladivar pred Mariborom. Kranjski Triglav je zasedel ti. mesto. Mladinci Triglava so dosegli naslednje boljše uvrstitve: 100 m: 1. Ravnikar 11,1, 5. Sagadin 11,3, 1500 m: 2. Gartner 4:07,8, 5. Božnik 4:12,4, 4 x 100 m: 1. Triglav 14,2, palica: 1. C vet kov ič 375, krogla: 2. Grozelj 11,70, kladivo: 5. Gro-/elj 31,66. Mladinke so tekmovale v Ljubljani, kjer je zmagala Olimpija, Triglav pa je bil 5. Boljši rezultati Kranjčank: 100 m: 2. Jesehovec 12,8, 4 x 10« m: 6. Triglav 56,2, daljina: 2. Jesenovec 493, krogla: 1. Kladnik 12,30, 5. Horvat 31,24, 6. Mašič 30,72, kopje: I. Kladnik 32,56, 5. Mašič 3 1,54.	.) .]
0 6 7 7 9 10
90:18 72:48 79:62 74:53 55:64 75:72 10 63:68 12 53:72 12 46:66 17 21:87
36 24 22 22 18 16 15 12 12 1
letošnjih petih do šestih kilometrov na dan se pozaa in tudi uspehi so že tu.
Pred triglavani je letna sezona, ki se začne že konec junija. Priprave pa tečejo naprej po ustaljenem vrstnem redu, saj je sedaj na programu specifična plavalna tehnika (vaje z utežmi, nategovanje, tek in vaje za moč ter seveda umirjeno plavanje). Vse to od aprila do junija.
Će bo vreme in če bo v letnem bazenu kaj kmalu voda (da bi bila en mesec prej kot lani — op. p.) tudi letna žetev rekordov in kolajn ne bo slaba. Zavedajo se, da mnogi pričakujejo še boljših rezultatov in uspehov. Kako se bo delalo, vemo. Vemo pa tudi, da ne bodo počivali na lovorikah. Pravo sliko bomo dobili že 31. julija in 1. avgusta, ko bo v kranjskem letnem bazenu posamično prvenstvo SFRJ.
D. Humer
Sava spet v prvi ligi
Po večletnem premoru je kranjska Sava zopet postala član prve moške slovenske namiznoteniške lige. V drugi republiški ligi — zahod so namreč Kranjčani zasedli 2. mesto. Zmagala je sicer druga ekipa ljubljanske Olimpije, ki pa je sodelovala izven konkurence. Borba za uvrstitev v prvo republiško ligo je bila precejšnja zaradi izenačenosti ekip Save, Sodražice in Bežigrada. Za ekipo Save so igrali: Kerstein, Tadina, Pangrič in' Trček. Dobro so se uvrstili tudi Jeseničani, ki so zasedli 5. mesto. Igrali so predvsem z mladinci in občasno s podporo starejših prekaljenih igralcev Bulca in Vidmarja.
Lestvica: Olimpija II 18 18 Sava	18 12
Sodražica 18 11 Bežigrad	18 11
Jesenice	18 9
Salonit	18 8
Zvezda	18 8
Vrhnika	18 6
Gorica	18 6
Idrija	18 1
M. Trček
Novi predsedniki odborov pri TKS Kranj
Na tretji seji izvršnega odbora TKS Kranj je bila glavna točka kadrovska problematika. Na njej so konstituirali odbore za tekmovalni šport, rekreacijo, odbor za šolska športna društva, odbor za objekte in odbor za kadre ter finančno in materialno poslovanje.
Predsednik odbora za tekmovalni šport je Peter Didić, na čelu odbora za rekreacijo je Leon Zupan, odbor ŠŠD bo vodil Franc Zupan, odboru za objekte predseduje Stanko Rebolj, odboru za kadre Miha Molan, medtem ko je predsednik odbora za finance in materialno poslovanje Stane Tonkli.	-dh
Dve skupini vLCRL
Po sklepu predsedstva ljubljanske conske rokometne lige in v skladu z dogovorom z rokometnimi zvezami z Gorenjske, Dolenjske, Zasavja in Ljubljane so sklenili, da se bo ljubljanska conska rokometna liga v novi sezoni razdelila v dve skupini, v severni in južni del. V severnem delu bodo tekmovale ekipe z Gorenjske in Ljubljane, v južnem pa predstavniki Zasavja in Dolenjske. Glede na to ne bo nihče izpadel iz sedanje conske lige.	J. Kuhar
Še rokometna komisija v TKS Kranj
Za niz komisij, ki delajo pri TKS Kranj, je bila ustanovljena tudi komisija za rokomet. Naloga le-te je, da bo skrbela za napredek rokometa v kranjski občini ter za rekreativni pionirski rokomet, za napredek rokometa in za strokovni in sodniški kader.
Petčlanski odbor bo vodil predsednik Miio Bašar, tajniške-posle bo opravljal Franc Porenta, obema pa bodo pomagali še trije člani Janez Arh, Pavle Šifrer in Dušan Humer.
-h
Nova Iskrina tovarna v Stegnah
Pred prvim majem so v Stegnah odprli novo Iskrino tovarno avtomobilskih žarnic. Gradnja tovarne je veljala 30 milijonov dinarjev. V njej bodo naredili do konca leta 10 milijonov žarnic. Izvozili bodo kar 35 odstotkov proizvodnje in s tem pokrili vse stroške uvoza reprodukcijskega materiala.
V	tovarni je zaposlenih okrog 240 delavcev, ki bodo letos ustvarili 550 milijonov dinarjev skupnega dohodka. Dohodek pa bodo v prihodnje še povečali, saj si od pogodbenega sodelovanja z vzhodnonemško tovarno Narva obetajo razširitev proizvodnega programa (izdelovati bodo začeli še halogenske žarnice) in še večji izvoz.	A. Z.
Pomembne naloge SZDL
V	petek dopoldne je bila v Tržiču prva seja na delegatski konferenci novega sestava izvoljenega predsedstva občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. Predsedstvo konference, sestavljajo ga delegati krajevnih konferenc SZDL, družbenopolitičnih organizacij, društev, združenj občanov itd., je izvolilo izvršni odbor in razpravljalo o sodelovanju z Valjevom, in Zaječarom, kamor je bilo med vojno izseljenih veliko Tržičanov. Sodelovanje z Valjevom traja že nekaj let, medtem ko so bili stiki z Zaječarom vzpostavljeni lani, ko je iz Slovenije odpeljal v Srbijo vlak Bratstva in enotnosti. Udeležili so se ga tudi Tržič ani.
Predsedstvo je v petek sprejelo tudi delovni program. Med pomembne naloge konference in njegovega predsedstva sodijo tudi prizadevanja za čimprejšnjo uveljavitev celodnevne šole, uresničevanje ustave v krajevnih skupnostih in skrb za izpopolnjevanje skupščinskega sistema ter sodelovanje pri izdelavi srednjeročnih planov krajevnih skupnosti tržiške občine in planiranje v občini -nasploh*	- jk
Prireditve ob mesecu mladosti so se začele
Prireditve ob mesecu mladosti so se v kranjski občini že začele. V sredo je bil na Gimnaziji literarni večer, na katerem sta se predstavili mladi kranjski literat ki: Eva Jenko in Neli Štempihar. V petek zvečer pa so mladinci iz Naklega pripravili partizanski miting.
V	petek, 18. maja, bodo v Gorenjskem muzeju odprli razstavo del mladih kranjskih likovnikov. Svoja dela bosta razstavila Nevenka Piskernik in Stane Zerko. Razstava bo odprta do 23. maja. V soboto ob 18. uri pa bodo recitatorske skupine iz osnovnih organizacij ZSMS Naklo, Stražišče in Dijaški dom pripravile recital ob 30. obletnici osvoboditve. Prireditev bo v Prešernovem gledališču v Kranju.
Osrednja prireditev ob dnevu mladosti pa bo srečanje mladine iz kranjske občine v Cerkljah 24. in 25. maja. Program srečanja pripravljajo komisija za kulturo pri občinski konferenci ZSMS, konferenca mladih v krajevnih skupnostih in komisija za telesno kulturo in prireditve. Na osrednji, prireditvi bo tudi več problemskih konferenc.	11)
Izžrebanci prvomajske križanke
Do 10. maja smo dobili v uredništvo 431 rešitev prvomajske nagradne križanke. Izžrebani so bili: 1. nagrado (200 din) prejme MARINKA PIKELJ, 64000 Kranj, Planina 2; 2. do 3. nagrado (po 100 din) SLAVKA ŽLEBI R, 64270 Jesenice, Ul. Staneta Bokala 10; MARIJA ZOREČ, 64000 Kranj, Grosova 31; 3. do 10. nagrado (po 50 din) pa bodo dobili: MATEJA GLAVAČ, 64000 Kranj, Jama 19; ANGELA MAJES, 64245 Kropa 101; T1LKA MAGDlC, 64000 -Kranj, Šorlijeva 3/11; TOMAŽ STRITIH, 64290 Tržič, Bistrica 87; MARIJA KO-GOVŠEK, 61000 Ljubljana, Koroška 4; MILKO KUN-STELJ 64000 Kranj, Prešernova 4; LIDIJA ŽIŽEK, 64207 Cerklje, Z g Brnik 114; nagrade bomo poslali po pošti.
Jubilanti kranjske podružnice Ljubljanske banke, ki so na petkovi svečanosti dobili priznanja za 20-letno delo: Marica Aupič, Ivanka Berlot, Mira Bernik< Fani Božič, Tatjana Božnar, Janko Brinšek, Marjana Černe, Mira Derlink, Marija Govekar, Marija Gruden, Rudi Hlebec, Jelka Janša, Marjan Jerala, Francka Ješe, Francka Langerholc, Silvo Marguč, Marica Marš, Štefka Mihelčič, Minka Mrak, Štefka Oblak, Stane Oman, Gabrijela Pavlovec, Francka Perdan, Slavka Pogačnik, Francka Ravnikar, Majda Sadar, Vida Vidic, Darinka Vreček in Milka Zupan. — A. Z. — Foto: F. Perdan
V številnih kolektivih, krajevnih skupnostih, šolah, organizacijah, društvih so v minulih dneh proslavili 30-letni-co osvoboditve. Več prireditev je bilo tudi v kranjski Iskri, ki so jih pripravili pod skupnim naslovom teden Iskre. Še posebno svečana je bila četrtkova prireditev, ko je bilo dopoldne v Iskri elektromehaniki Kranj slovesno zborovanje kolektiva, na katerem je govoril predsednik republiškega odbora zveze sindikatov Slovenije Janez Barborič. Popoldne pa je bila v restavraciji tovarne telekomunikacij svečana seja delavskega sveta, na kateri so med drugim podelili priznanja 109 članom kolektiva za 25-letno in 191 članom za 20-let-no delo. Tri Iskrine jubilante smo ob tej priliki zaprosili za kratek pogovor.
Anica Šilar iz Kranja:
»28 let službe imam; od tega 25 let v Iskri. Najprej sem delala v restavraciji, zdaj pa sem že od 1953. leta v tovarni, kjer delam na področju telefonskih elementov in aparatov. Hitro so minila vsa ta leta. Med njimi so bila tudi težka, ko nam v tovarni ni šlo najbolje. Spominjam se, da smo ženske včasih delale na tri izmene. Danes je v Iskri marsikaj drugače. Delovni pogoji so se za vse zelo izboljšali. Mislim, da smo vsi skupaj lahko zadovoljni, da je Iskra tako napredovala. Želim si, da bi bilo tako tudi v prihodnje in da bi zdrava dočakala pokojnino.«
Ivan Furlan iz Kranja:
»V Iskri sem 25 let, sicer pa imam 32 let službe. Začel sem kot delavec v ročni delavnici, zdaj pa sem terminar. Moja naloga je, da skrbim da so določeni izdelki gotovi do dogovorjenega roka. Zadovoljen sem s tem delom. Po poklicu sem ključavničar in nikdar mi
V petek, .9. maja, dopoldne je bil odprt nov prizidek zdravstvenega doma v Kranju. Kot je v nagovoru zbranim gostom predstavnikom družbenopolitičnih organizacij v občini in predstavnikov zdravstvenih skupnosti občine, regije in republike poudaril direktor Zl) Kranj dr. Drago Petrič, bodo v novih funkcionalnih prostorih veliko boljši pogoji dela za dispanzerske dejavnosti. To še posebej velja za otroški dispanzer in šolski dispanzer, ki sta do sedaj delala skoraj v nemogoče tesnih prostorih. V zgornjih prostorih je dobil mesto dispanzer za medicino dela, promet in šport, v kleti pa se je dosedanji fizioterapevtski oddelek razširil z bazenom in prostori za ' razgibavanje: sodoben bazen je namenjen hidroterapiji. Celotna investicija novega prizidka je veljala II,S milijona din. — L. M. — Foto: F. Perdan
ni bilo žal, da sem se zaposlil v Iskri. Res je, da so bila leta, ko smo imeli velike težave, vendar so bili tudi lepi trenutki. Danes nam gre kar dobro. 'Če primerjam Iskro pred 25 leti in danes, potem je razlika neverjetna. Takrat smo na primer delali še kinoprojektorje, električne števce pa smo šele razvijali. Danes kinoprojektorjev ni več in stekla je elektronika. Na vseh področjih — tehnološkem, proizvodnem, organizacijskem in drugih smo naredili ogromen korak. Tudi delovni pogoji so čisto drugačni. Le na socialnem področju morda še nismo naredili vsega, kar bi lahko.«
Milena Hrovat iz Kranja:
»25 let službe imam. Začela sem v Špiku, kjer je današnji Iskrin obrat stikal. V vratarski službi delam in sem zelo zadovoljna. Nikdar nisem razmišljala, da bi se kje drugje zaposlila in če bi se še enkrat odločala za službo, bi šla spet v Iskro. Res ni bilo vedno vse najboljše. Toda saj veste, kako je. Pridejo slaba leta, potem pa se obrne. Pri nas se je veliko obrnilo in danes mislim, da v Iskri ni za nikogar slabo. Upam, da bom v tem kolektivu dočakala pokojnino. Želim si le, da bi dobila, večje stanovanje in da bi zdrava.dočakala upokojitev.«	A. Žalar
Uspelo lovsko športno tekmovanje v Cerkljah
Praznovanju 30. obletnice osvoboditve so se pridružili tudi člani lovske družine Cerklje na Gorenjskem, in sicer z veliko lovsko prireditvijo, združeno z lovskim športnim tekmovanjem na umetne golobe, v tarčo na srnjaka in merjasca. Prireditve se je udeležilo več sto lovcev in ljubiteljev tega športa, samega tekmovanja pa se je udeležilo kar 26 3-članskih ekip in več posameznikov iz lovskih družin Gorenjske, Dolenjske in l jubl janske okolice.
Celotna prireditev in tekmovanje je potekalo v izredno dobri organizaciji, lepem in sončnem vremenu in ob pravem lovskem razpoloženju. Slavnostni govor o pomenu praznika in same prireditve je imel tajnik LD Cerklje Rado Carman, številne udeležence pa je pozdravil tudi predsednik Andrej Ropret.
Borba med posamezniki je bila ves čas tekmovanja izredno napeta. Vrstni red je naslednji: ekipno:**!.
Šmarna gora I 609 točk, 2. -h* Kranj 579, 3. Cerklje I 567, * \ Motnik 1 555; 5. Tuhinj 554, 'j' Šmarna gora. II 520, 7. Motnik J' 509, 8. Udenboršt Naklo 501. j'; Križna gora 500, 10. Višnja gora posamezno: 1. Zavrl Ivo (Jošt) '1 2. Slatnar Peter (Cerklje) 214, ^ Vrhovnik Ivan ml. (Šmarna gorr 206, 4. Stare Ludvik (Cerklje) 204. j' Pintarič Božo (Tuhinj) 204, JJ Florjančič Zvone (Šmarna gora) (manj desetič), 7. Škul M'1*' (Šmarna gora) 201. 8. Jurič LjUJ (Šmarna gora) 199, 9. Hribar J<>2 (Tuhinj) 195, 10. Košak Kra«^ (Višnja gora) 195. Najboljše ekip0 'y prejele lepe pokale in diplome ■ trajno last, posameznikom pa so P leg diplom podelili tudi kar 22 bo^ i tih praktičnih nagrad. Pripominja j da je sledilo tudi vmesno tektno,^ nje za šunko, ki se ga je udeležilo * j tekmovalcev. Po hudi borbi pa J«' j mesto in darilo osvojil Ivo ',iX ! (•Jošt).
Petkove slovesnosti kranjske podružnice Ljubljanske banke so se udeU'zl tudi predstavniki gorenjskih družbenopolitičnih organizacij in skupnosti <e gorenjskega gospodarstva — Foto: F. Perdan