Do telefonskega dinarja spet po bližnjici
Vobčini Ljubljana Center, ki nikakor ni izjema, je težje priti do telefonskega priključka kot do ptičjega mleka. Nič ne pomaga skoraj en in pol stari milijon, ki ga mora občan plačati, ko mu možje v rumenih fičkih pridejo napeljat govorečo žico; priključkov domala nil
Ne bi pogrevali starih re-snic, ko se ne bi zgodilo nekaj, kar povsem presega poprečno občanovo pamet in se je pred nedavnim znašlo tudi pred so-dniki ustavnega sodišča naše republike. Območna samou-pravna interesna skupnost za ptt promet Ljubljana je 17. maja lani, tebi nič, meni nič, sprejela sklep o plačevanju 7.500 dinarjev na račun razšir-jcne reprodukcije za zgradi-tov   telefpnskega   priključka.
Da bi sklepu dala določeno »politično težo,« ga jo poslala y obravnavanje in potrditev izvršnim svetom ljubljanskih občin, njihovim skupščinam in celo izvršnemu svetu skup-ščine mesta Ljubljane. Kot vemo, je sklep začel po krat-kem postopku veljati v vsej ljubljanski regiji. Proti sta bili le skupščini občin Bežigrad in Vič-Rudnik, vendar zaman.
Med občani, ki sicer telefone potrebujejo, je završal val ne-zadovoljstva in na republiško ustavno sodišče so začele de-ževati pobude za oceno ustav-nosti omenjenega sklepa. So-dišče je pobudo sprejelo in bi-lo mnenja, da je treba ugoto-viti, ali obstaja za sprejem iz-podbijanega sklepa ustrezna podlaga v samoupravnem sporazumu o temeljih plana območne samoupravne inte-resne skupnosti za ptt pro-met. Prav tako je bilo mnenja, da je treba ugotoviti, če je bil omenjeni   sporazum   sprejet
po zakoniti poti - namreč z osebnim izjavljanjem obča-nov, bodisi v obliki referen-duma ali kako drugače.
Ce se ozremo v leto 1978, bomo videli, da se je stara zgodba v bistvu ponovila. Že tedaj je ustavno sodišče ra-zveljavilo določila samo-upravnega sporazuma o teme-ljih plana razvoja ptt prometa območne sis za ptt promet Ljubljana, ker takrat ta intere-sna skupnost ni po zakoniti in ustavni poti zbrala denarja občanov za razširitev telefoni-je. Tistikrat so namreč zbirali po 10 par na telefonski im-pulz. (Mimogrede, tega denar-ja, zbranega po protiustavnih poteh, občanom še nihče ni vrnil.) No, letos oziroma lan-sko leto, se je zgodilo nekaj podobnega. Namesto poti, ki jo je že pred dvema letoma nakazalo ustavno sodišče, so jo na območni sis za ptt pro-met Ljubljana ubrali kar po bližnjici. Pritisnili so na ob-činske izvršne svete in preko njih na skupščine, zavrteli staro ploščo o nujnosti tele-fonskega dinarja in uspelo jim je pridobiti celo soglasja družbenopolitičnih organiza-cij. Sklicevali so se na veli-kansko družbeno škodo, ki bi nastala zaradi neizpolnjeva-nja v družbenih planih občin opredeljenih nalog na področ-ju ptt prometa m dosegli, da so, če že drugega ne, dobili vsaj moralno in politično pod-
poro za sklep, ki ga sedaj ob-čani spodbijajo na ustavnem sodišču.
Vsaka samoupravna intere-sna skupnost je sestavljena iz zbora izvajalcev in zbora upo-rabnikov. V našem primeru so izvajalci Združene ptt orga-nizacije Slovenije, oziroma Podjetje za ptt promet Ljub-ljana. Ko prelistavamo glasilo slovenskih ptt delavcev, »PTT novice,« bi si o vsej stvari lahko upali ustvariti drugačno podobo, kot jo ka-žejo na območni sis za ptt pro-met Ljubljana. V glasilu na-mreč kar mrgoli vznemirljivih člankov, citatov in besed o neizpolnjevanju plana, ki so si ga vrli petetejevci sami zadali (območna sis je nastala šele po sprejemu srednjeročnega plana ptt Slovenije 1976 -1980), o strašni fluktuaciji ka-dra, o neustrezni zasedenosti delovnih mest, o slabo vzdrže-vani telefanski mreži in še bi lahko naitevali v nedogled. Cel kup grozljivih podatkov o stanju našega lelefonskega omrežja bi vedel povedati tu-di republiški inšpektor za promet in zveze. To samo v ilustracijo, da bi se delegati v območni sis za ptt promet Ljubljana zamislili tudi ob tem, kaj in kako je na strani zbora izvajalcev, če naj porab-niki že dajemo dinar za razšir-jeno reprodukcijo. Tudi tu bi namreč veljalo pravilo, naj vsakdo pometa pred svojim pragom, kljub temu, da je več kot jasno, da telefone, ki de-jansko niso več luksus, potre-bujemo domala vsi.
Tadej Bratok