§ueri$ka Domovii\ia
ytonia p
Wie/%[ll— R-ROIV1E'
i]227 am€Ricam iM.smrr
li0'20 tj,.

tmH IM LAMOUAO« OMl?

National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 29, 19G3
£LOV€NIAN
MODNIM« N€WSf>APtii
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
fepad na izvidnico
Ne Puebk) upnka
2^ave Predsednika L. B. John-®c*ia, dk‘žavne^a tajnika Ru-va 111 Pentagona vseh okoli-in zajetja ladje se niso
izjasnile.
^CLEVELAND, O. — Prava bičava o vzroku, zakaj ao korejski bojni čolni ameriško izvidniško ■	.: ',0_ Pueblo v korejsko pri-
^nišče Wonsan, se je šele zaton’ Je sPravila na dan ^ Co vprašanj, da nanje ne Mogoče dati takoj izčrpnih govorov. Povod za vpraša-,^a ie dal deloma ne čisto po-(j^n-|en slučaj z drugim napa-I dvm avgusta 1964 na naša |	, a rušilca v Tonkinškem zali-
It Vil L-*
I K1 je sprožil bombardira-X gg6 ®evernega Vietnama in ki Ij anes ni popolnoma pojas-j , lGri> akoravno se senator Ful-5	.‘ght
ir*
Revernol
Msiliii
ladj
fl - trudi že mesece, da bi °gnal resnico.
Vse
ali
Pok,
se vrti okoli vprašanja, s° se pri drugem napadu
Jamski
azali na radarju res viet-
bojni čolni. Ali niso
bij
e rporda le navadne motnje
^clarskih napravah, ki se Vej '. ne Pojavljajo vedno, pa kj,' ar niso izključene. Ful-ke^ Pravi: Ako so bile sli-radarju le privid, potem c., lRega napada na naša rušilci ni bilo in potem tudi kij,/' a Potrebna znana “Ton-gfes ^ resolucija” našega Kon-80}1‘'cl’ ki je pooblastila John-iiVja’ lahko rabi po svoji bj. GvP°sti vsa sredstva za o-Vvv J naših interesov v jugo-h0(1Pi Aziji.
T
2 ,GrnPa in zamotana zadeva
drugi
la h Nalivu je takoj opozori-
ilk-gun napadom v Tonkin-
dj s as° administracijo, pa tu-i °rje ln kongresnike, da tos | 'Ul zadevo z ladjo Pueblo Se ] Glrieljito preiskati, predno tak 11 k° napravi odločilen ko-ihp’ preiskava mora na pri-- r do

-'Knati, zakaj se je naša
Por,, Padala brez vsakega od-stVom Zakaj ni bila pod var-Sak. ■	oboroženih ladij,
ttiog • takoj prosila za po-dt-ag1" Pri tem zgubila 2-4 ure Ve-j^enega časa? Zakaj naša koj ? Mornarica ni poslala ta-1'avuoa(lji Pueblo pomoč, ako-
t>f0sij Poveljnik ladje zanjo ni sil?
0sii o- -	-	"
^mer pa, zakaj ni pro-
hrec]^akaj je bil o incidentu Se]e ‘^dnik Johnson obveščen
V;
p0 4 urah?
Hova^ c^an ge bodo pojavila d° P°dobna vprašanja, ki bo-
Novi grobovi
Charles Hočevar
Po dolgi bolezni je preminul na svojem domu na 15910 Raymond Avenue, Maple Heights, 79 let stari Charles Hočevar, doma v vasi Pleš pri Hinjah na Dolenjskem, od koder je prišel v Ameriko pred 55 leti, mož Mary, roj. Škufca, oče Charlesa, Albine Mohner, Betty Ann Peal, stari oče, brat Johna, Jennie Sadar (Denver, Colo.) in Marije (v Slov.). Bil je član ADZ št. 25, KSKJ št. 146 in Društva Najsv. Imena. Do svoje upokojitve leta 1955 je bil zaposlen pri U.S. Steel. Pogreb je danes ob 8.30 zjutraj iz Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
Vinko Gregorc
V	univerzitetni bolnici v Clevelandu je umrl v petek 8 let stari Vinko Gregorc, sin Antona in Amalije, roj. Povirk, iz Youngstowna. Poleg staršev je zapustil 4 brate in 4 sestre ter veliko drugih sorodnikov. Pogreb bo v Youngstownu.
Nicholas Brachick
V	St. Alexis bolnici je umrl v soboto 83 let stari Nicholas Brachick s 14405 Maple Avenue, Maple Heights, doma iz Karlovca na Hrvaškem, od koder je prišel pred 60 leti, vdovec po 1. 1946 umrli Marthi, oče Judy Boyd, Marthe Frieden, Mary Kozelka, Genevieve Smith, Michaela in Georgea. Zaposlen je bil do svoje upokojitve leta 1950 pri U.S. Steel Co. Bil je član ADZ št. 24. Pogreb bo iz Fer-iolia pogreb, zavoda v sredo ob 8.45, v cerkev sv. Nikole na E. 36 St. in Superior Ave. ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Jakob Perko
V	Doctor’s bolnici je umrl 79 let stari Jakob Perko z 18915 Muskoka Avenue, rojen v Goričah pri Zalogu, od koder je prišel v Ameriko pred 55 leti, samski, brat Primoža (Cleveland), Petra, Andreja in Johane (vsi
Slov.). Bil je član Kluba slov. upokojencev v Euclidu in do svoje upokojitve pred 14 leti zaposlen pri Foote-Burte Co. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri ob 1.30 popoldne na Knollwood pokopališče.
Pauline Hribar
V	Euclid Glenville bolnici je umrla 66 let stara Pauline Hri-oar s 1202 E. 168 St., roj. Zupančič v Ljubljani, od koder je jrišla v ZDA 1. 1922, vdova po 1. 1963 umrlem Franku, mati Pauline Miklaucic in Franka, 7-krat
(Dalje na 3. strani)
b)>al^t'avl]a]a našo narodno o-bo i
težko*1 *)?. zadrega doma, se bo
v. G v hudo zadrego. Dok-;k b°
ie G<^°čiti za udarne akci-4eže]0 1 Severni Koreji. Naša a bo za afero bogatejša.
Eno tretjino
Z^uSnih0RK’ N-Y. - V Vsej, ' 1,1 državah je 33% ^6^ ,avtomobilskih cest na ktOD- ,n vseh železniških
V Temenski prerok pravi.
Večin(
3Plo. ^
■‘bzu 5q a i v i š j a temperatura
v
I'Mo. 0^aGno> deževno in
Kosygin in liio bila istočasna gosša Indije
Na praznik republike sta ob slavnostnem sprevodu stala vsak na eni strani predsednice vlade Indire Gandi na tribuni v New Delhiju.
NEW DELHI, Ind. — Pretekli petek je Indija slavila 19. Dan republike v spomin na dan ko je postala neodvisna republika v britski Skupnosti narodov. Narodni praznik so slavili z velikim sprevodom, v katerem je bil vojaški del izredno obsežen. Celi dve uri in pol so korali pred častno tribuno, na kateri sta stala vsak na eni strani predsednice vlade Indire Gandi predsednik vlade ZSSR A. Kosygin in predsednik SFRJ Josip Broz Tito, vojaški oddelki. Vozili so težko vojaško opremo, med drugim tudi ruske protiletalske rakete SAM, ki jih poznamo iz Vietnama.
Nad stotisoči gledalcev sprevoda in njegovih udeležencev pa so letele jate vojaških letal. Najbolj je bila sprejeta jata 32 MIG-21 jet lovskih letal. Poleg nje so bila seveda tudi letala indijskega, britanskega in ameriškega izdelka. V sprevodu so bile seveda tudi skupine telovadcev, šolskih otrok in raznih skupin ter zastopstva vseh 17 indijskih držav.
V petek sta imela Kosygin in Tito skupaj večerjo ter obravnavala pri njej vprašanja, ki se tičejo obeh držav in seveda tudi vprašanje mednarodne politike. Po večerji se jima je pridružila še predsednica indijske vlade Indira Gandi. Glavni razgovori med Kosyginom in Indiro Gandi ter drugimi indijskim vodniki so se začeli šele v soboto in se nadaljevali včeraj.
------o---!—
Izraelska podmornica izgubljena
TEL AVIV. Izrael. — Pretekli teden so pogrešili podmornico Dakar. Zadnjič se je javila v petek kakih 240 milj severno od Aleksandrije in kakih 200 milj severozahodno od Hajfe. Podmornica obsega 1,280 ton in ima 65 mož posadke. Izrael jo je kupil leta 1964 od Anglije, kjer so jo popolnoma prenovili in modernizirali.
Izrael je naprosil britanske in ameriške pomorske sile v Sredozemlju, naj mu pomagajo pogrešano podmornic “Dakar” iskati.
h slov. naselbin v VIETNAMU PREMIRJE
NA SEVERU ODPOVEDANO
SAN FRANCISCO, 111. — V ponedeljek, 8. januarja, je umrl 68 let stari rojak Friderik Hoja, doma v Rutah na Koroškem. Po prvi svetovni vojni se je izselil v Slovenijo, ko je ljudsko glasovanje odločilo v korist Avstrije, ir. bil tam kot orožnik. Po drugi svetovni vojni je zapustil Slovenijo z ženo Antonijo, roj. Burnik v Žireh, hčerko Silvo in sinom Milanom ter se naselil leta 1952 v Ameriki. Sponzor mu je bil koroški rojak dr. Erlach, doma iz Bač. Pogreb je bil 12. januarja z mašo v cerkvi Sv. Križa. Mašo in pogrebne molitve je opravil župnik rev. Vital Vodušek. Udeležilo se ga je izredno veliko rojakov in drugih prijateljev. Na pogreb je prišel tudi pokojnikov svak g. Rudi Dermota iz Clevelanda.
Ga. Anica Judnič, g. Držan, rev. Zavbi dr. Erlach in drugi, ki so se zbrali pri pogrebu, pošiljajo svojim prijateljem in znancem pozdrave preko Ameriške Domovine.
Policija kroti študente v Madridu na Španskem
MADRID, Šp. — Pretekli petek je policija vdrla v medicinsko fakulteto in jo po vladnem odloku zaprla, ker so bili v njej ves teden izgredi in nemiri, ko so slušatelji štrajkali. Na podoben način sta bili zaprti že preje pravna in tehnična/ fakulteta. Sredi januarja so zaprli filozofsko fakulteto in fakulteto gospodarskih in političnih ved.
Okoli polovico od 50,000 slušateljev madridske univerze je ostalo brez predavanj. Zaprtje večjega dela univerze so povzročili izgredi, nemiri in štrajki slušateljev, ki zahtevajo pravico do svojih “demokratičnih” organizacij, pa izražajo tudi javno svoje proteste proti Francovemu režimu.
Poveljstvo zavezniških sil v Saigonu je odpovedalo novoletno premirje za s'avernih pet provinc Južnega Vietnama, ker se ga rdeči niso držali. Rdeči so objavili sedemdnevno premirje za budistično novo leto, ki se začne danes s polno luno, pa se ga ne drže. Zavezniki so pristali le na 36 ur prekinitve sovražnosti, pa so to odpovedali za severnih pet provinc, ker rdeči bojev tam sploh niso prekinili.
SAIGON, J. Viet. — Že pred več tedni so rdeči napovedali, da
Ije v ozadju. Na tem področju pričakujejo v prihodnjih dneh
bedo za budistično novo leto, ki glavni rdeči napad. Tudi zavez-
Trgovinski presežek v letu 1967 4,13 bilijona
WASHINGTON, D.C. — Združene države so v preteklem letu imele v zunanji trgovini presežek v skupni vrednosti 4.13 bilijonov dolarjev. V deželo smo uvozili lani raznega blaga v skupni vrednosti $26,815,600,000, prodali pa smo v tujino blaga v skupni vrednosti $30,941,900,000.
Izvoz in uvoz sta bila lani za okoli 5% večja kot v letu 1966. Uvoz je posebno porastel v novembru (12.5%) in v decembru (7.9%).
se začne danes s polno luno, u-stavili za 7 dni vse boje. Zavezniki so izjavili, da bodo priznavali prekinitev bojevanje le za 36 ur od danes zjutraj do srede. Rdeči so kljub objavi premirja izvedli vrsto napadov tako včeraj na osrednjem višavju pri Dac To, še bolj pa v skrajnem severozahodnem kotu Južnega Vietnama, kjer dejansko napad nadaljuje obleganje Khe Sanha že več kot en teden. Ameriške postojanke na tem področju z raznimi presledki stalno obstreljujejo, izvajajo pa vojaške akcije tudi s pehoto. Tako je prišlo v soboto do dve uri in pol trajajočega boja ob cesti 9 eno miljo severno od Camp Carroll. Marini so v tem boju pokončali 150 rdečih, sami pa so imeli 19 mrtvih in 90 ranjenih. Boj je bil torej trd in krvav.
Tri čete rnarinov so čistile področje severno od Camp Car-roll, ko so nenadno trčile na severnovietnamske čete, ki so se ravno vkopavale, in utrjevale za zasedo. Marini so poklicali na pomoč topništvo in letalstvo. V boj so posegli tudi težko oboroženi helikopterji. Po temeljiti topovski pripravi so marini udarili na rdeče postojanke. Večji del rdečih je padel v neposrednem boju z marini. Rdeči so pri-pr avl j ali zasedo na istem kraju, kjer so pretekli četrtek napadli marinski konvoj, pri čemer so imeli marini 8 mrtvih in 44 ranjenih.
Rdeči so včeraj in danes s krajšimi in daljšimi presledki obstreljevali področje Khe Sanh in napravili precej škode na letališču. Ker je bila pristajalna steza na več krajih hudo poškodovana, so morali za nekaj ur prekiniti oskrbovalne polete težkih letal. V neposredni okolici Khe Sanha sta pripravljeni za napad dve severnovietnamski diviziji, skupno okoli 20,000 mož, z dvemi ali tremi divizijami da-
Obleganje vojaške postojanke Khe Sanh v Vietnamu
CLEVELAND, O. — Strateško važna vojaška postojanka Khe Sanh se nahaja prav blizu laoške meje in samo 14 milj južno od De-militarizane cone. Omogoča kontrolo prometa na znani Hočiminhovi poti in odpira vrata proti morju. Khe Sanh je za vietnamske komuniste nevaren predvsem radi tega, ker lahko stalno moti promet na Hočiminhovi poti. Zato so ga že lani hoteli dobiti v svoje roke in se dolge tedne tepli zanj, toda brez uspeha.
Letos so boje obnovili. General Westmoreland je že pred tedni napovedal, da pričakuje napad, in se nanj pripravil. Pri tem je uporabil vse skušnje iz bojev okoli Dienbienfuja v 1. 1954 kot tudi vse skušnje iz lanskega bojevanja. Vse to mu je na-
rekovalo, da se ni utrdil le v Khen Sanhu, ampak tudi na strateških hribih, kar jih je okoli Khe Sanha. Lani je u-trdbe koncentriral v glavnem na Khe Sanh sam. Ko je Westmoreland dognal, da so se pravi boji začeli, je nekaj pozicij, ki se mu niso zdele važne, izpraznil, zaW pa okrepil druge.
Westmoreland misli, da so komunisti koncentrirali v Demilitarizirani coni okoli 30,000 - 35,000 mož redne vietnamske armade. Na a-meriški strani je na pozicijah “5,000” mož, verjetno daleč pod resničnim itevi-lom. Sedanje obleganje ne odgovarja klasični podobi obleganja. Ameriške čete so sicer obkoljene, toda imajo zvezo z zaledjem s pomočjo helikopterjev. V sili bi pa hitro prodrle rdeči obroč in
se združile s četami v zaledju. Zaenkrat prevladujejo artilerijski boji, med njimi padajo pa tudi rakete. Artilerijski boji trajajo po pol ure do ure, komunisti jih začenjajo zmeraj le takrat, kadar oblaki in megla pokrije-ta bojno polje. V takih trenutkih ne more namreč ameriško letalstvo poseči v spopade. Presledki med spopadi so odvisni od vremena. Trajajo po nekaj ur, pa bi utegnili trajati tudi po nekaj dni. Na naših postojankah v Khe Sanhu in okolici se nahajajo večinoma naši marini. Jim je tehnika te vrste vojskovanja že znana, zato niso sedaj nervozni, a-koravno vedo, da sedanje “obleganje” lahko traja tudi mesece. Opazovalci bojev tudi mislijo, da imajo komunisti začasno več artilerije
okoli Khe Sanha kot Ameri-kanci, seveda so partizani brez helikopterjev in vojnega letalstva.
Imajo pa komunisti eno prednost: dočim so mDe čete navezane na postojanke in žične ograje, se komunistične čete lahko premikajo, so torej mobilne in lahko izkoriščajo to taktično prednost. Naše čete imajo dosti podtalnih rovov in utrdb, zato so naše zgube primeroma male v primeri s hudim artilerijskim ognjem. Vreme je seveda začasno u-godnejše za komuniste. Rdeče čete to okolnost do dobra izrabljajo. Računajo, da u-tegne biti bitka za Khe Sanh največja v dosedanjem vietnamskem vojskovanju, pa tudi najdaljša.
niška stran je poslala sem močne pehotne okrepitve.
POPLAVA KANDIDATOV V OKRAJU CUYAH00A
CLEVELAND, O. — Komaj je bila objavljena nova razdelitev države na kongresne volivne okraje, že se je najavila vrsta kandidatov za Kongres v novih volivnih okrajih. Kong. Vanik je dejal, da ne bo ponovno kan-didmal v 21. volivnem okraju, kjer imajo sedaj večino črni volivci. V tem okraju so prijavili kandidaturo črna mestno svetnika Leo A. Jackson in A. Forbes in drž. poslanec M. Jackson. Kot smo omenili že v petek, spada zdaj 23. varda v ta volivni okraj in ne več v 20. kongresnika M. A. Feighana. 20. okraj je sedaj omejen bolj na zahodno stran in sreaišče mesta.
Proti Feighanu bo tam kandidiral M. Sweeney, ki je pri zadnjih primarnih volitvah dobil le 250 manj. Tokrat bo boj še bolj vroč. Kong. Vanik je namignil, da bo nastopil proti kong. F. Bolton v 22. volivnem okraju, kjer se je pa za kandidata napovedal ponovno že A. Calabrese. Predsednik mestnega sveta J. Stanton misli kandidirati proti republikancu W. Minshallu v 23. kongresnem okrožju.
Brez dvoma se bo pojavilo še več kandidatov, posebno v 21. volivnem okraju, kjer hoče pri imenovanju kandidata igrati glavno vlogo CORE Kongres rasne enakosti. Tak kandidat bo zastopal v Kongresu, če bo izvoljen, le črnske koristi, četudi je v 21. volivnem okraju črncev le samo 60-65%;. Beli volivci v tem kongresnem volivnem okraju torej v Kongresu sploh ne bodo zastopani. Za to se morajo
zahvaliti državni skupščini in dažavnemu guvernerju! Guverner J. Rhodes je republikanec, v skupščini pa imajo v obeh domovih republikanci absolutno večino...
Iz Clevelanda in okolice
Žalostno sporočilo—
Ga. Minka Kmetič, 1806 Sunset Drive, Richmond Heights, je dobila sporočilo, da ji je v petek umrla na Dobrovi pri Ljubljani mati, 77 let stara Marija Rus. Pogreb je bil včeraj iz dobrovske farne cerkve na farno pokopališče. Pokojna je poleg omenjene tu zapustila doma moža Lojzeta, sina Lojza in hčer Zinko.
Seja—
Klub Ljubljana ima jutri, v torek, ob osmih zvečer sejo v Slov. društvenem domu na Rc-cher Avenue.
Zadušnica—
Jutri ob 6.30 bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Ma-thewa Mavko ob 2. obletnici smrti.
K molitvi—
Marijina legija župnije sv. Vida vabi svoje člane jutri, v torek, ob sedmih zvečer v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Marijo Mencin.
Our Lady of Fatima No. 255 KSKJ vabi svoje članice jutri ob 7.30 zvečer v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Mary Mencin.
Podr. št. 41 SŽZ vabi svoje članice nocoj ob sedmih v Zelotov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Pavlino Hribar.
Zadnje slovo—
Članstvo Kluba slov. upokojencev za Waterloo področje je vabljeno nocoj ob 7.30 v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St., da se poslovi od umrle članice Pavline Hribar.
Punčka je—
V soboto se je Karlu in Heleni Klesin v Brooklynu, N.Y. rodila hčerkica k 2 bratcema in 2 sestricama. Hčerkica in mamica sta zdravi. S tem rojstvom je postala ga. Francka Cerar z E. 63 St. v Clevelandu sedmič stara mati. Čestitke na vse strani!
V bolnici—
Težko bolnega Antona Strnišo z Norwood Rd. so prepeljali v St. Vincent Charity bolnico. Obiski niso dovoljeni. Njegova žena Dorothy Strniša si je zlomila roko in ne more iz hiše. Obema želimo naglega okrevanje.
G. Jakob Resnik, zastopnik AD za Newburgh, je moral v St. Alexis bolnico. Obiski so dovoljeni. Želimo mu skorajšnjega okrevanja.
Število revežev pada?
WASHINGTON, D.C. — Po uradnih podatkih je število “revnega” prebivalstva v naši deželi od leta 1959 de leta 1966 padlo od 38.8 na 29.6 milijonov, torej za 9.2 milijona. V skupino rev-
Lani je bilo prodanih v ZDA 773,000 tujih avtomobilov
DETROIT, Mich. — Tekom lanskega leta je bilo v Združenih državah prodanih preko	v_
773,000 v tujini izdelanih avtov. ;n'h računajo družine s 4 dam, Trdijo, da se bo letos to število j ^ imajo letno izpod $ , o dvignilo celo na okoli 850,000. |'n0^a-
Gre predvsem za cenene avto-1 Od “revežev” je blizu 5 mili-mobile, za tiste, ki stanejo iz- jonov takih, ki žive sami za se-pod $2,000.	be; nad polovico jih je starih pre-
Ameriška avtomobilska indu- ko 65 let in so v pokoju. Otrok
stri ja se za ta trg premalo zanima, malih, res cenenih avtomobilov domače izdelave ni. Tako-zvani “kompaktni” avtomobili,
je med “revnimi” 12.5 milijona, starejših zakonskih parov, večinoma že v pokoju, pa 2.6 milijonov. Med “reveži” je dejansko
ki so zmanjšali v letih 1959- 1962 j v letih za normalno zaposlitev uvoz tujih avtomobilov od J le 9.6 milijonov oseb. Velika ve-614,000 na 339,000, so postali pre-j čina jih živi na podeželju. Od dragi, da bi mogli veljati za res- jvseh revnih družin jih živi nad ne tekmece uvoženim cenenim polovica v državah na jugu. avtomobilom. Pri tem pa pri-
manjkljaj v zunanji plačilni bilanci raste in zlato odteka iz dežele!
Bodi previden in pazljiv, pa «e boš izzognil marsikateri nesreči !
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 29, 1968
8117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Otao 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
&£ Združene države;
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5 50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 20 Monday, Jan. 29, 1968
Kaj se godi na Kitajskem?
Nobena dežela na svetu ni postala tako zaprta za svet kot Kitajska. O njej ne zvemo veliko, pa še to prihaja preko komunističnih virov, ki v našem slučaju hvala Bogu niso zmeraj pobarvani s propagando in odgovarjajo kolikor toliko dejanskemu stanju. Pa pri vsem tem ne smemo pozabiti na to deželo. Ne bo igrala velike vloge samo pri poganjanjih za mir v Vietnamu, ampak tudi pri krojenju usode vzhodne Azije, naj bo ob takih slučajih navzoča ali ne.
Zanimivo je na primer, kako so na Kitajskem praznovali novo leto. Kar je o tem zvedela kitajska javnost, je bilo napisano v Peipingu, tam so pa to lahko brali redki tuji diplomatje in časnikarji in poročali domov.
Bralci kitajskega časopisja in poslušalci radija so pred- nedolgimT~ nekf publikaciji! vsem lahko ugotovili, da letos ni bilo toliko slavospevov go- Nekdo v tistih vrstah omenja| spodarskim, kulturnim, prosvetnim uspehom itd. ot ruga da ,sreča se mnogim zato izmika, leta. Kar jih je bilo, so bili nekaj nenavadnega. Tako na ker ne znamo za njo hiteti, da bi primer časopisi poročajo, da so tiskarne daleč prekoračile U0 dohajali plan v tiskanju spisov Mao Tsetunga, ki so šli v milijone.
Tudi plošč z Maovimi govori je bil produciranih veliko več, kot je plan predvideval. Več, kot je bilo v načrtih, je bilo produciranih tudi Maovih slik v barvah. Tega so se menda posebno veselili vsi Maovi oboževalci zunaj Kitajske. Na Sil-
manjkuje orožja. Se pač držijo Leninovega načela; orožje, ki ti ga manjka, jemlji, kjer ga vidiš; ne sprašuj, čigavo je. Tako morajo sedaj take vojaške transporte spremljati ne samo vietnamski kontrolorji, ampak tudi kitajske oborožene sile. Kdo pa ve, ali so zanesljive?
Seveda pa o tem ni bilo nič napisanega v novoletnih številkah kitajskega časopisja. Morda bo pa prihodnje ali pa celo prihodnja leta!
V novoletnih številkah ni bilo nič napisano, da glavni strankin odbor šteje 99 članov, ki so bili izvoljeni v januarju 1965 na takratnem partijskem kongresu in da mnogih članov ni videti nikjer. Večina se je umaknila iz Peipinga na deželo v varno zavetje. V politbiroju se na papirju nahaja še zmeraj 5 članov s predsednikom republike Liu-Šao-Čijem na čelu, ki svoje službe ne vršijo in se nikjer ne pokažejo
Taka ali taka. To pred volitva- telektualcev naj slabše plačani, [za Slovenik? Prostovoljci naj s« mi. Kakšna? Glede tega je mnenj Ker skromno živimo in zaenkratjsami javijo. Skušajmo jih najt' več. Zgleda, da Pentagon ima na- še nimamo družin, se dobro pre-, in naš Slovenik nam je zagato-črte, če ne pride do kakega hi- tolčemo skozi življenjsko borbo, vljen. Nekaj teh junakov prosto-trega pristanka od Severnega Vendar pa naše slovensko ljud-Svoljcev sem že našel med sobra-Vietnama za pogajanje za mir, stvo dobro ve, da kljub siromaš-|ti. Tudi sebe sem vpisal med nje’ tedaj znajo Z. D. zasesti gotov nim plačam doprinašamo razme- Ni lahko napraviti tako velik0
pas vse gori od Laosa doli skozi roma naj večje žrtve v dobrodel-Kambodžo do morja. Tako od- 'ne namene. Večina danih podpor rezati dohode komunističnih gve- 'se ne razglaša v dnevnem časo-rilcev. Kako bodo to sprejele pisju. Pri tej nabirki za Slovenik
države, skozi katere bi šel tak pa bo treba objaviti vse naše
pas zasedbe, lahko le domneva- duhovniške nabirke, da bo naše mo. So še drugi načrti, ki naj ljudstvo vedelo, da smo dali, kar
bi pospešili, da bi se trmastim največ smo mogli in tako tudi
V vladi je 15 podpredsednikov, med njimi jih je bilo pet ik0(munističnim gverilcem doka-'prvi dali dolber zgled svojim ro-izvoljenih v januarju 1965. Od 15 je do sedaj bilo “spravlje- |zalo> da se borijjo za nekaj, kar jakom. Tekom svojega bivanja nih v ledenico” kar 7- Tako SO v najvišjih partijskih in u- svobodni svet odklanja in ne v ZDA sem imel priliko brati v
radnih organih delovna mesta le deloma zasedena s tovariši, ki res kaj delajo. Zunaj Peipinga je med 28 provincami
mara.
samo 8 takih, kjer vladajo zaupniki kulturne revolucije. U- kimi dogodki v tem letu.
našem časopisju vzpodbudno Vse zgleda, da smo pred veli-'zg0dbo o dveh odličnih rodolju-
CHICAGO
VČERAJ	DANES
Križišče Amerike;
‘SREČO VSI LOVIMO — SREČA iSE MNOGIM IZMIKA.” — Tak naslov sem opazil pred
jonom takih zavest, da je vsak dolžan za to kar prejema, tudi
R.
fta okope v Sekmi za Slovenik!
bih. Oba duhovnika iz Clevelanda, Ohio. Po zadnji svetovni .vojski je bilo treba oživeti Mo-jhorjevo družbo v Celovcu. Zbra-Jti $10,000 za nakup novih strojev. Pa sta se ponudila dva prostovoljca monsignorja Blažič in
prave v drugih provincah so v rokah starega aparata, ki na videz obožuje tovariša Mao-Tsetunga, v resnici pa gospodari po svoje in po starih navadah.
Zato je razumljiv tudi poziv tovariša Mao, da je treba najpreje konsolidirati razmere v glavnih strankinih organih in ustvariti edinost, ki bo vredna pojma o edinosti.
QUINCY, 111. — Premišljujem,’župni,k Hribar. Skupno sta da-kako binakratko vrgel nekaj mi-‘ruvala $7,500. Klobuk dol pred
sli na papir. Teden dni nazaj me 'velikima Slovencema in duhov-je vrglo iz dremanja revolucijo- nikoma!	1	\ fP
narno pismo ali poslanica našega | Zadeva Slovenika se mi ne zdi pojočega misijonarja p. Odila iz manj važna. O njega ciljih in Chicaga, 111. Koliko osebam jo je važnosti ali pomenu so že pisali neki poslal? Po moji sodbi taka in še bodo ,bolj poklicani od me-ali podobna okrožnica bi morala ne zdaj; ko je centralni odbor biti poslana slehernemu Sloven- v Clevelandu ustanovljen, upaj-cu v Združenih državah in Ka- ,m0j da bo nabirka za Slovenik nadi razen nezaposlenim. Ni do- hitro in dobro napredovala. Kdor volj, da se nekaj napiše o Slo- jma kako vsoto zelencev pri-vračati z delom. Nehvaležnost veniku v Ameriško Domovino ali pravljeno, naj jo čim prej od je, kdor pričakuje samo, da mu Ameriškega Slovenca (KSKJ) ter p0gije rnsgr. Bazniku. Obenem bo družba pogrinjala mizo in na ;Ave Maria- Treba bo denarno isto polagala vse. In takih je
med nami mnogo. Dokler takih de. Na ameriškem kontinentu je piedge; koliko je pripravljen dane bomo znali poučiti, da je tre- ae posebno važno. Na časopis- rovati za zavod, tekom treh let. Kako naj bi pa hiteli za njo, ba družbi dobrote tudi z delom ne okkce in prošnje ne damo ve- obljuba ne veže, ako bi je ne da bi jo dohajali?	jvračati, bodo imeli vse akcije V|kko-	mogli izpolniti. Postavimo pa v
Odgovarja: “Z delom!”	(odpravljanju in reševanju rev-1 Število naročnikov AD in AS “obijubo” visoko vsoto. Spomni-
Nato pojasnuje: “Nobeno bo- ščine malo uspeha. Kako takim je razmeroma majhno v primeri 'm0 se; ko smo študirali, kako vi-
,	naj bi vsak darovalec hlagohot-
:nabirko izvesti od osebe do ose- no sporočil svoj0 “obljubo” —
.	...	„	. gatsvo na svetu ne more človeka'vcepljati veselje do dela, je se-(S 400,000 Slovenci v ZDA. Gor- ske cilje so nam postavili naši
vestrov večer SO pa v Peipingu priiedili veliko veceino SO- ^.ako osre5j|-j ko zadovoljivo de-^eda pri mnogih zelo težka na- uje število sem pobral te dni v profesorji. Nihče jih ni mogel
vesnost, ki se je na njej zbralo vse, kar je kaj prispevalo k U0 človek., ki je zadovoljen v loga. V takih slučajih je na me- 'AD. Veliko nas je še, kajne? Ko- doseči stoodstotno, le približali
proučevanju del tovariša Mao-Tsetunga ali pa pomagalo re- |svojem poklicu, lahko dela od'stu marsikje, da bi “dobra teta liko od teh Slovencev pa ve, kaj smo se jim po svojih sposobno-Ševati vprašanje kako nadaljevati nove jzdaje Maovih del. ijLdra do večera, od rane mlado-'dobrota” za predpasnikom imela ie Slovenik? Kako jih poiskati sbh, eden bolj, drugi manj.
Ko se je režim tako oddolžil tovarišu Mau, je dal na- ,sti) pa do p0zne starosti in se ne jtudi pripravno brezovko, da bi in Jim poslati okrožnico? To bo j q janez Liberalec, tako ga mi pisati za vse časopisje tri uvodnike, ki naj latajsklin de- utrudi. Zadovoljen je in srečen, z njo pomagala takim do spoz-|naloga glavnega odbora v Cleve- SOlbratje kličemo, ker župnikuje
lovnim množicam naslikajo naloge leta 1968- Med poglavitne naloge spada čiščenje v partijskih vrstah, ki naj ga čutijo vsi. ki se ne strinjajo z Maom in ki se mu dosti globoko ne klanjajo. Na njihovo mesto naj pridejo “aktivisti kulturne revolucije”. Teh ne bo težko nabrati, kajti imeli so lani dosti prilike, da se odlikujejo v boju za novo kitajsko kulturo. V tem duhu ni treba reorganizirati le mladih rdečih gard, ampak tudi vse druge rdeče organizacije, kar jih premore kitajska komunistična stranka.
Iz tega se da sklepati, da Maova struja misli, da kulturna revolucija še ni končana in da jo je treba nadaljevati, čeprav so bila lanska prizadevanja pičle vrednosti in dala’velikokrat povod za razočaranja, pobitost in zbeganost.
Sila skromno so opisani cilji na gospodarskem polju. So zaviti v običajna propagandna gesla, ki jih mora biti do grla sit vsak kitajski delovni človek. Razvoj proizvodnje je naravno treba pospeševati, toda delavec ne sme imeti od tega nobene materijalne koristi v obliki večjih plač ali obrobnih priboljškov. Morda še bolj napeti svoje sile iz gole požrtvovalnosti in predanosti komunističnim ciljem in idealom. Ostro kritiko in hudo nasprotovanje mora vsak tovariš napovedati vsem tistim, ki samo računajo na dobiček in na udeležbo pri njem v obliki boljših mezd. To geslo je veljalo že v preteklem letu, pa ni bilo kronano z uspehom. Tako so ga vodilni Maovi pristaši zopet postavili na prvo mesto. Na tem in takih slučajih človek šele more malo razumeti, kako strašno morajo biti kitajski tovariši zagrizeni v svoj prav.
Tudi kitajska narodna obramba je dobila v novoletnih proglasih svojo nalogo. Kot do sedaj morajo pomagati industrijski in poljedelski proizvodnji, obenem pa morajo napraviti iz kitajske mladine navdušene in požrtvovalne “tovariše v orožju”. V to svrho morajo nabornike ne samo vež-bati v vojnih umetnostih, ampak jih tudi pravilno vzgajati. Pohvaljena je bila tudi udeležba vojakov v raznih revo-lucijonarnih komitetih.
Vse to so v Peipingu lahko brali ob novem letu. Vse skupaj napravi vtis skrbno izdelane teorije. Kaj pa praksa v preteklem letu?
V najvažnejšem kitajskem industrijskem središču so imeli za praznike pravcato delavsko stavko- Svet je zanjo zvedel le slučajno. Uhanski dnevnik Hupej Žibao se je namreč opravičil pred svojimi naročniki, da jim med 11. in 24. decembrom ni mogel tiskati časopisa, ker so to “preprečile protizakonito in nasilno edinice zapeljanih kmetov, ki se nahajajo pod kontrolo najbolj razvpitih elementov”. Bog ve, koliko takih slučajev se je lani godilo na Kitajskem in koliko se jih bo tudi letos.
Glede gospodarskega stanja novoletna poročila ne govorijo veliko. Hvalijo dobro letino, ki jo je pa dal Bog, ki ga režim ne priznava. Hvalijo nekatere uspehe v industri-
če tudi opravlja še tako preprosto delo. Vse se mu posreči, vsako njegovo delo je plodno.
Nasprotno pa srečujemo sleherni dan ljudi vseh vrst poklicev, ki so nesrečni in nezadovoljni nad delom, ki ga opravljajo. Vedno jih spremlja strah pred bodočnostjo. Vsakega dela se lotijo z malodušjem in prav zato se jim tako rado vse ponesreči. Kakor obteženi z nevidnimi o-kovi morajo hoditi svojo življen-sko pot do konca. Marsikdo izmed teh ljudi ibi se lahko kljub nesrečno izbranemu po-klicu dvignil in vživel v delo, ki ga o-pravlja, če bi mu že v mladosti vcepili veselje in ljubezen do dela. Človek mora biti tako vzgojen, da je pripravljen prijeti za vsako delo, pa naj bo še tako preprosto in po mnenju nekaterih poniževalno, posebno za izobraženca. Današnja povojna doba zahteva, čim popolnejšega človeka, predvsem takega, ki je pripravljen prijeti za vsako delo in ga tudi v redu opraviti. Kajti v tem vrtincu življenja se znajde samo tisti, ki se hitro vživi v svojo usodo in ne obupa, če ga življenje še tako tepe. Danes si lahko bogat, jutri siromak, danes na pernicah, jutri na slami.
Naj večja sreča v takih naglih in nepredvidenih spremembah je, če se hitro znajdeš v novem položaju. Življenje je borba za obstanek. V tej borbi pa zmaguje samo tisti, ki je nanjo duševno in telesno dovolj močno pripravljen. Kdor se ne more uži-veti v svojo usodo, opeša in o-mahne.”
Zgornje velja vsem ljudem vseh raznih plemen in rodov.
Potem razpravlja o problemih reševanja in omejevanja revščine med zaostalimi kraji po deželi naše Amerike ne omenja di-
nanja in zavesti, kaj je tudi v takih zadevah prav in kaj ni.
Na koncu krepko pripomni, da
landu in ožjih odborov po slo- v mestu LIBERAL, Kansas, in
venskih župnijah. Da nam po- Je zares hudo svobodoljuben člo-meni osebna okrožnica^ več kot vek> je omenii v lSVojem članku
civilne pravice ne predstavljajo^3 tozadevni članki v časopisju,	gOSpOCia) ki se je udele-
takega vrta, kakor si ga nekateri predstavljajo, da bi bil na razpolago in odprt tudi takim, ki ne prispevajo istemu nobenega dela. Lepa rodovitna polja in vrtovi ne nastanejo sami, zahtevajo truda in dela! Zato se i-stim, ki delo prispevajo, po katerem postanejo lepa ne zdi prav in prijetno, da bi vsake vrste vrabci in škorci vpadali vanj.
Zanimivo gledanje na probleme in težave v tem oziru.
* JOHNSONOVO POTOVANJE IN OBISKI raznih prestolnic in političnih predstavnikov raznih držav so značilni in pomenljivi. Predvsem zgleda, da LBJ ni povsem zadovoljen z njegovim diplomatskim korom, zato sam posega v zadeve. McNamara je šel, Goldberg tudi ni dosegel prevelikih uspehov. Še od drugih šušljajo, da znajo nekateri reči položajem radi ali ne radi, adijo. Glavni vzroki: V Vietnamu ne morejo končati, kakor bi radi. Zgleda, da LBJ se je hotel sam prepričati ka-
ko je z vsemi zadevami in problemi. Zakaj se ne da končati in prisiliti, da bi Ho Chi Minh pristal na pogajanja. Nekateri bližnji poznavalci predsednikove
naj pojasni zgled. Pred zadnjim žn zborovanja v Lemontu, da u Božičem je bila velika akcija za'deleženec pozna več gospodov, Slovensko kapelo v Washingto- ki bi :bm voljni darovati za Slonu. Vse članke o Slovenski ha-'ik po en tisočak. Tiskarski peli sem zvesto prebral. In ven- 'stroj je spremenil ednin0 tisoč v dar nisem nameraval še nič da- množino Res pa jej da se je že rovati v ta namen. Ideja me še ve- duhovnih gospodov iz ni zagrabila. Pa je dospelo pismo Minnesote javilo, da so priprav-iz Kanade. Rev. France Turk mi tjeni žrtvovati po en tisoč dolarje poslal okrožnico in me pozval, jev za slovenski zavod v Rimu. naj kaj darujem. Takoj sem se Upam paj da se bo dobil še kak usedel in napisal ček za 50 zelen- 'dobrotnik med nami duhovniki cev. Premišljujem, zakaj mi je s kalibrom ala msgr. Blažič in pisal, ker si sicer ne dopisujeva. |msgr_ Hribar Bog daj srečo!
Tu vidite moč osebnega poziva. ^	o berete Katoli_
Z^J mi roji po glavi, k°kkim'ške misijone? p0 tehtnosti vse-neki je poslal okrožnico p. Odrlo. jbine ..m dajem pryo mesto med
Čudno se je naključilo, da ima-
j vsemi slovenskimi časopisi in mo Slovenci v Združenih drža- ,ev|ja;m^ y zdomstvu. Izdajajo vab kar dve nabirki ob istem ča- jih slovenski lazariSti v Argen-su: Eno za kapelo v Washingto-jtini y ZDA jih lahko naročite nu $70,000 in drugo za Slovenik pr. nagem misijonarju Rev. Char-$200,000. Nisem črnogled, vendar jes Wolbangu, C.M., St. Joseph’s sodim, da so to ogromne vsote, Collegej Box 351) Princeton, N. ki jih bo treba izvabiti iz žepov j 08540 Stanejo $3.00. Zelo sem naših rojakov.	jbil presenečen, ko sem v lanski
Kako leto nazaj sem stopil v majski številki (5, 1967) na dru-tri bloke oddaljeno gostoljubno gj strani platnic bral: “Ena sa-hišo dvojice Slovakov v pokoju, plemenita duša iz ZDA je Gospodinja mi vsa nasmejana ta- darovala za Baragovo misijoni-koj začne pripovedovati:	“Go-^	_ To je zame pono-
spod, tudi mi bomo imeli Slova- ven dokaz, kako naše ljudstvo ški zavod v Rimu. Naša Slova- |rad0 in velikodušno daruje za ska Kat. Jednota je že darovala verske namene. Dobrotnica je ne-
politične narave so mnenja, da zanj $200,000; moška veja sto in ka vd0va. Treba nam bo poiska-
LBJ ima v rokavu nove načrte, kako na hitro prijeti probleme v Vietnamu. Zaključiti, ako se da
ženska sto.” — Takrat sem si mi- ti take tihe plemenite duše, ki slil: Zakaj naša Slovenska Kat. dajejo po Jezusovem nasvetu, Jednota ni tako močna in rado- da naj ne ve levica, kaj dela
na podlagi stvarnih demokra-jdarna kakor slovaška, pa bi že desnica. To pa nas duhovnike ne
tičnih zahtev z vojno. To še pred volitvami. Ako Ho Chi Minh ne bo pokazal nobene volje za to — se bo ostrost vojne povečala. Glede tega se zdi, da je LBJ osebno obiskal tik pred božičem
imeli Slovenik v Rimu. — Ven- opravičuje, da bi se skrivali. Tre-dar to nam ne sme jemati po- ba nam je stopiti v prve vrste, guma, saj nas je veliko in v nas Treba je dati dober zgled. Jezus je veliko dobre volje.	'nam pravi, da bodo ljudje videli
Moj poziv danes velja v prvi luč in naša dobra dela. Ko bodo vrsti mojim sobratom duhovni- videli, da mi ne zmoremo vsega,
prestolnice tistih držav, na ka-(kom, bodisi tu rojenim ali došlim da je naše število zelo majhno,
terc računa, da vsaj delno odo- iz Slovenije. Brali smo pred več bodo radi priskočili na pomoč.
ji, molčijo pa O’tovarnah, ki ne delajo radi Splošnega nereda rektno ljudi po barvah, ampak jbravajo našo borbo v Vietnamu. | meseci'članek g. Lavriha, ki nam Vse od našega zborovanja v Le-
v deželi. Reda ni tudi v prometu. Včasih se pa godijo hude stvari. Ho Či Minh in Kremelj se pritožuje da. “so roparske tolpe” napadale vojaške transporte iz Sibirije v Vietnam in jih izropale. Pa menda niso to bili nobeni roparji, ampak vojaški oddelki
med vrrsticami se	razume, kaj .Tudi v	Rimu se jej ustavil pri	je zadel žebelj na glavo: “...Mi	montu dalje	mi vrta po možga-
hoče povedati.	[papežu	Pavlu VI. Ni dvoma, da'smo gotovo prvi, ki smo poklica-	nih misel: Ali ne bi mogli najti
Po nekih krajih nudimo pomoč je zdaj	informiran, kako gleda-	ni prispevati, kar največ more-	med 400,000	Slovenci v ZDA in
preveč potratno, v	drugih pre- jjo na naše stališče v Vietnamu,	mo.” — Resnica je, da smo du-	Kanadi 200	prostovoljcev-juna- vljam!
ki se upirajo Maovemu režimu in jim pri-'malo. Premalo vcepljamo mili-i Odločitev bo padla v kratkem, hovniki v tej deželi od vseh in- kov, ki bi darovali po en tisočak
žrtev. Vendar ko tako žrtev do-prinesemo, srce vriska, ker ma0' go slajše je dajati kot prejemati;
Ko boste brali te vrstice, bo m0) ček za tisočak že pri msgr. BaZ' niku. Ako želijo moji sobratje v ZDA in Kanadi tekom treh $ pošiljati prispevke in nabirke za Slovenik name, tudi to malo ZJ? te v rad .sprejmem nase. Te dn' sem dobil božično karto iz Ljtlf3'
Ijane. Podpisana je z imenom3,
Jože Pogačnik in Stane Leni0, Karta je potovala 6 tednov. dim, da so tudi moji sobratje d«' bili tako karto. Še nikoli ^ škofje niso pisali božičnih voščil Iz tega sklepam, da so oči vseh petih slovenskih škofov obrnje' ne na nas v zdomstvu zlastiv Kanado in ZDA s tiho prošnj0’ naj se zavemo velikega. trenA' ka v zgodovini našega ljudsb3 in pomagamo zgraditi Slovens!" zavod v Rimu.
Patra Odila poslanico imen"; jem revolucijonarno, ker stav' tako kratek rok. Do 19. jan. aal bi vsi dobromisleči z delom posleni Slovenci poslali za Sl°' ^aPu venik po sto dolarjev msgr. Baz' 0lie niku. Jaz pa predvidevam ^ (A treh let. Gotovo se bo vsota $1^ br mnogim zdela veliko preniz^ dr, ] in bodo presenečali msgr. Ba2' i nika z visokimi čeki z vsotami Pčih ki bodo imele celo po štiri nae' ^ji : sta pred decimalno piko. Bližnj11 ozr bodočnost bo odkrila, v kolike s° . Aso bodo moje sanje izpolnile. J11, naki, na okope v plemeniti teki111 za Slovenski zavod v Rimu!
Vse rojake v zdomstvu islde no pozdravlja vdani popotnik ilinojskih prerij.
R«v. J.
Pr Josij Poza gojei bil v leta
Dr fekt sobe nico! "adz dani] bil z: k' jr vino Hej e bi. 2 i" p: jaki vori] Har Potn Desa Post; Kma
šole^
nas
— Polovico pečene koruzi (popcorn) prodajo v kinogle^ liščih.

/Z NAŠIH VRSl
SHELTON, Conn. — CenjeJ>> uprava! Oprostite, da Vas nad'6' gujem s sledečo prošnjo: Amerl ške Domovine z dne 9. janua1? nisem prejel. Zelo jo pogrešati/ ker berem poročila g. Ambr°z ča, v 'katerih opisuje svoje godke na fronti. Zelo zanim'v in zabavno piše, kakšen ju"3 je bil, ko je pobegnil s str^' bil zato še odlikovan in povis^ Jaz poznam vse tiste kraje, ^ tere g. Ambrožič opisuje. ^ ni se je še nekaj hujšega dilo. Bil sem komandant sh‘aZ£ ob tunelu železnice. Straža 1 obstojala z dveh vojakov in ^ mandanta. Moje delo je
bil5
stražo menjati vsaki dve uri'
kega dne proti jutru zasititi klic: Watchtkommandant! ^ c., vajnici je bilo nameščeno to, kamor smo se po straži DL malo vlegli. Ko zaslišim ^ skočim pokonci, opašem haj°n
stečem ven, o joj, moj straža"
je
zi'
spal naslonjen na tunelskem , du, puška pa poleg njega- ^ sem mu eno pošteno v hib uti se je skotalil preko tračnic-Kdo je stal na vrhu tunA nisem mogel videti, ker se še zdanilo. Vprašal me je, kje j stražar, nakar sem mu P°v j*, da patrolira po tunelu, čepi"aV^ bila naloga. Pa pravi oSe,? navrhu tunela: meni se zdi, ste vi vsi -spali, pazite za 3 gič! To je bil višji oficir, k'^ zaradi teme in prepadov ni , tel priti doli k vhodu turnelm A je bila sreča za nas. Ta nes"eC^ junak, ki je na -straži zaspm’J je pisal Kamnikar, še daneS, tolikih letih, se ga spornim!^
kril]
itali
^di
rriet
kak
kij
Let
kija
sert)
bob
Cl6-
«65]
190
A
k
kei
ske
kov
kod
Skc
S
čas
tiar
kŽ
ker
ks
v
sPc
Pei
k
sli
A
*al
Vii
ik
k;
ko
Po
Uč-
ko
ki]
Za tiste, ki smo nosili vojaS
i!
................. ....... . lep:
suknjo, sp tudi ti spomini ti Zato prosim, -pošljite mi ma kajočo številko.
Se Vam že vnaprej lepo za ljujem in Vas najlepše P°z
kil
ko
sk
ktc
kr,
Do
dr
sir
da
žu
Dc
"a
Lj
so
Uc
kr
bc
ahvr
sl,
in
st
Franc
žele
AMERIŠKA D0M07IM,
F»»k Javk-Kern:
SPOMINI OB TRIDESETLETNICI PRIHODA ¥ AMERIKO
Tokio: potres vsakih 69 let
Odbor pripravlja evakuacijska središča za primer katastrofe
^rva je bil za vodjo dr.
znani biblicist, t. j.
JosiP Lesar,
njnavatelj sv. pisma. Bil je sam .^°3zijevišča. Rojen je
pri Ribnici; umrl ie
v Ljubljani.
Dr. -
fektr'v Josip Gruden je bil pre-sob Cetrto®°^cev- Vrata njegove ttico Su • obPrta v našo učil-’ KJer smo se pod njegovim
3o- daniu T”!001 vsak večer učili do- bil2 Sokkib nalog. Že tačas je ifli ki ^nari ko^ učenj ak-zgodovinar,
cil
;eli
ie'
iv lj0’ ut-tva sKi
Popravljal obširno Zgodo-
jjg. ,skvenskega naroda, poz-bi	P° Mohorjevi družiti n r&V^a	slabotnega
jakirecej čemerne narave. Z di-
Voril^u13!1 Strog in j6 mal° g0' ^ , Pač je bil boljši zgodovi-
Pot i? Vzg°jevalec in ni poznal Le^	ljudi. Po odhodu
PosM 3 V Semenisče je leta 1902. - a* Gruden
Km i VULmen vodja zavoda. * a u je prišlo v skupini peto-
I Cev do
tias
tajne revolucije, ko
2r,	^ ®est ali sedem sklenilo
' v t konUStiti ^0jzijevišče. To je brž-^ naPotilo mene, da sem leta
v Ameriko, rogi prefek;|. y zavodu je bil
O' Mihael ftta in
Opeka, urednik Do-
^itelj
sveta, pesnik in pisatelj,
fi.. i verouka na realki, seda-# ^ozn^111 pridi§ar v Ljubljani. je vi ala ga je vsa Ljubljana po U' klob \ postavi in širokokrajnem ^ priliv Diiakom je bil splošno ;; itaii- b;ien- Privatno nas je učil
e. j Hedeiatl!fine in nam v kaPeli ob
l	§ovoril ° verskih pred-
I kaki ' ^e§ove pridige, ko ne-I talij p0g°vori z mladimi prija-'	’ 50 bile vedno zanimive.
^27. Sem
Glasnik, Kres, Dunajski Zvon, Dom in svet in drugo. Dijaki smo izdajali znane Domače vaje, v katere so pisali že stari slovenski pisatelji, nekdanji alojzije-viščniki. Stritar in Levstik sta bila med njimi. List je bil ročno pisan v enem izvodu, ki je prehajal med učenci iz roke v roko in bil pozneje vezan in spravljen med druge letnike. Med ustanovitelji Domačih vaj je bil upokojeni ljubljanski škof Jeglič (1868).
Sam sem popisal mnogo pol papirja s članki in povestmi, v priobčitev pa nisem dal ničesar. Zdelo se mi je, da je bilo dovolj drugih, boljših pisateljev. Vendar so me imeli sošolci za učenega fanta in zmerom pričakovali kako epohalno literarno delo izpod mojih rok. Prešernova strelica o čudnem dihurju bi veljala tudi meni:
V Ljubljani je dihur, ki noč in dan žre knjige,
od sebe pa ne da najmanjše fige.
Zanimal sem se za vsakovrstne jezike. Dr. Opeka, kakor omenjeno, je nekatere poučeval italijanščino; francoščino sem
Leta
bljan 'jy2L sem ga slišal v Iju-stolnici pridigovati in boljšS,L Prepnčal, da je eden naj-Clev*, sl°venskih pridigarjev. V Seši^ ari<^u sva se P° uaključju
l90(,’ k° je prišel semkaj leta (a, v spremstvu škofa Jegli--
Velika skladišča nafte v tokijskem zalivu se bodo razletela v seriji eksplozij. Oporniki nad-površinskih cest in prog se bodo zdrobili kot vžigalice. V temnih rovih podzemske železnice bo doletela smrt na tisoče ljudi. Tako se glasi napoved resnih znanstvenikov, večinoma seizmologov, ki se zavedajo, da je naj večje mesto sveta zgrajeno nad enim izmed središč potresnih sunkov.
Izvedenci so mnenja, da se u-tegne velika katastrofa iz prvih septembrskih dni 1923 ponoviti prej, kot bi jo pričakovali na podlagi statistike. Energija, ki se sprosti pri takšnih potresih, je enaka uničevalni moči 1600 takih atomskih bomb, kot je padla na Hirošimo.
Ob potresu pred 44 leti je bilo
100.000	smrtnih žrtev. Na spiskih pogrešanih se je nabralo
400.000	imen; mnogo ljudi s teh seznamov je mogoče prav tako prišteti k mrtvim.
Po eni izmed številnih teorij doživi Tokio hud potres vsakih 69 let; se pravi, da lahko pričakujejo naslednjega v letu 1992. Seizmologi pa poudarjajo, da so
Sestavljale! poročila, predloženega tokijskemu guvernerju Riokiši Minobu, prav nič ne prikrivajo, da se da bore malo storiti za ohranitev industrijskih naprav ter poslovnih stavb in stanovanjskih hiš. Gasilski strokovnjaki so napovedali, da utegne med potresno katastrofo, kakršna je bila leta 1923, iz-brutniti okoli 700 požarov, med katerimi bo nekaj tako hudih, da jih ne bodo mogli takoj zadušiti. Odbor za obrambo v primeru elementarnih nesreč priporoča na območju Tokia 42 e-vakuacijskih središč, kjer bi 'se zasilno nastanili begunci iz razdejanega in gorečega velemesta. V ta namen je odbor izbral predvsem parke in zelena področja v tokijski okolici.
Nevarnost lakote se je na svetu povečala
Posebno v stisko prihajajo gospodaarsko nerazvite debelo in dežele v razvoju”
Po podatkih, s katerimi razpolaga organizacija Združenih
bili potresni sunki leta 1923 šib-1 narodov za prehrano in kmetij-kejši od tistih pri katastrofi se-1
| stvo, se v zadnjih dveh letih dem desetletij prej. To bi lahko j Sp^0|nj položaj prehrane ni iz-
pomenilo, da se takrat nakopi- boljšal, v deželah v razvoju pa je cena energija ni povsem spro- proizvodnja hrane na glavo prejemal kot neobligaten predmet stila, torej utegne priti do nove bivalca cei0 Upadla za štiri od-
činek, medtem ko je praktična in učinkovita pomoč lačnim deželam slej ko prej v velikanskem nesorazmerju s potrebami. Na velikih zemeljskih področjih bi lahko z dandanašnjimi sredstvi brez nadaljnjega potrojili ali početverili pridelek. Kakšna razlika zija med razvitimi in nerazvitimi območji v intenzivnosti obdelovanja zemlje, kaže podatek, da se navišji in najnižji pridelek žita na enaki površini gibljeta v razmerju 8:1.
Položaj, v katerem so dežele v razvoju, jim onemogoča, da bi se same izkopale iz krize. Potrebna jim je velikopotezna in organizirana pomoč v materij al-nih sredstvih, v investicijah in strokovno tehnični službi. Sedanji sporazumi niti daleč ne zadoščajo in značilen je podatek, da se kljub grozečemu stanju le 7 odstotkov splošne pomoči, ki jo dobivajo dežele v razvoju, nanaša na kmetijstvo.
Med najbolj nujnimi in neogibnimi ukrepi navaja generalni direktor FAO reorganizacijo mednarodnega trga, ki slej ko prej škoduje deželam, katerih gospodarstvo temelji na izvozu kmetijskih pridelkov in drugih surovin, učinkovito pomoč, ki bi pospešila modernizacijo kmetijstva v ogroženem svetu, samim deželam v razvoju pa priporoča intenzivnejšo usmeritev v medsebojno gospodarsko sodelovanje in regionalno integracijo.
ob devetih, nato na Kalvarijo.
George T. Achin
V soboto je umrl George T. Achin, mož Frances, oče Helen Barbo, Georgea in Roberta, stari oče. Pokojni je živel v Wick-iffu, O. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri ob 8.30, v cerkev Karmelske matere božje v Wick-liffu ob 9.30, nato na All Souls pokopališče pod vodstvom po-grebnice Mary A. Svetek.
r"
T
Kfir1 >	v
tw J® bilo Alojzijevišče na-
ske j ° Vzgoji katoliške sloven-
V^gence, predvsem du-
Po4me’ je bil hišni red precej
Sk0r 611 Samostanski disciplini.
čena Vsaka minuta je bila dolo čaSa 2a Posebno delo; prostega imeli komaj uro na
SeŽne " Slri0 se sprehajali po ob-Ww Vrtu, kjer je bilo tudi šs^Uh^6- Vstajali smo o poli
V j ’ šestih smo šli k maši uo:
maeo kapelo; ob sedmih
Zajtrkovali v skupni obed-WeŽgano iubo s Kruhom (ne petualn^am se nikake kave!); ta p0ft minut časa smo imeli
šli v, , v aol°- Opoldne smo pri-kosil,,
Všolo*0silu in takoj nato zopet taj v ' šolo si moral takoj na-takip 2avod> sicer si dobil vrata
pod učiteljem Nemečkom; češko, katastrofe ge pred letom 1992. poljsko in rusko slovnico sem Drugi znanstveniki opozarjajo kupil pri Giontiniju. Ruščine na nadaynje dejsj.VOj namre5 da sem se naučil po svoje pisati in se je zaradi velikih potreb 11-brati. Čital sem Puškina in Tol- mjhjonskega velemesta močno stojevo Voskresenje (Vstajenje), znižala giacJina talne vode. Za-tiskano na Angleškem. Radi te radj tega oslabljena zemeljska prepovedane knjige sem bil Lkorja je manj odporna proti skoro izključen iz zavoda. A an- j p^j^jsku nakopičene energije, gleščini pa takrat ni bilo v L ju-1 gpej- razlog, da utegne biti nabijam ne duha ne sluha; menda siednji potres .prej, kot ga pri-ni bilo v vsem mestu šole, ki bi (v;akujejo na podlagi statistike, poučevala ta jezik. Avstrijska Odbor pri tokijskem mest-vlada se je pač bala, da bi z an" nem svetu za zaščito pred kata-gleškimi knjigami prišli v deželo j g|-rofamj je Spričo tega žc zdav-demokratski nazori Anglosak-I a- prjpravjj nekaj ukrepov, ki sbv.	naj preprečijo ali vsaj ublažijo
Čitali smo tudi Mahničev Rim- najbujge posledice statistično ski katolik, v katerem je naPa- prjgab;0Vanega potresa. Načrt dal pesnika Simona Gregorčiča, j predvideva med drugim mno-vendar je bila že tačas ve^iua vj-no izseiitev prebivalstva, da dijakov na Gregorčičevi strani. L j bilo čim manj žrtev požarov, Opeka je bil v stalni pismeni h . navadj izbruhnejo po po-zvezi s pesnikom in nam je ne-1 tresu_ koč z velikim spoštovanjem pokazal rokopis nove Gregorčičeve pesmi. Med katoliškim dijaštvom se je že pričela oglašati moderna struja.
Parkat nas je prišel obiskat pisatelj Ksaver Meško v svoji značilni surki (suknjiču). Mlajši dijaki smo videli v njem, kakor v vsakem pesniku in pisatelju, narodnega heroja. Naši prefekti nazdravljali celo Antonu
stotke in ponekod se je zmanjšala v absolutnem merilu. Ker pa so kmetijski pridelki hkrati po-gglavitno izvozno blago, so se s tem znova zmanjšale tudi njihove možnosti v mednarodni menjavi in njihove perspektive za prihodnji napredek. Priča smo začaranemu krogu: tisti del človeštva, ki trpi pomanjkanje, in to je večji del, brede v čedalje hujšo stisko.
Dr. Sen je navedel razne akcije, ki jih je sprožila FAO, od svetovne kampanje proti lakoti do kampanje za kontrolo rojstev. Zasnovala je tudi indikativni svetovni načrt za razvoj kmetijstva, ki naj bi članicam te organizacije služil kot okvirna u-smeritev za njihova prizadevanja. Vse te in druge akcije so
Novi grobovi
sredo ob 8.30, v cerkev sv. Vida dežela letos poleti, najbrže v
Republikanski sodelavci zapuščajo LIL Johnsona
juniju, voliti novega predsednika.
Vsi mislijo, da volitve ne bodo bistveno spremenile posestnega stanja posameznih strank. Zato bo kandidat konservativne koalicije najbrže postal resen kandidat za predsednika. Verjetno bo to Velasco Ibarra, ki je bil že 4-krat ekvadorski predsednik. Ako bo izvoljen, bo 12. predsednik v 28 letih.
(Nadaljevanje s 1. strani)
stara mati, sestra Agnes Urankar in Helene Tople (Jugoslavija). Bila je članica ADZ št. 27 in Podr. št. 41 S2Z. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo.
Mary Mencin Včeraj je uhfrla na domu na 1142 Addison Rd. 82 let stara Mary Mencin, roj. v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1921, vdova po pok. Martinu, mati pok. Daniela, pok. Josepha, Angele Krečič, Johna, 1 Martina Mog, stara mati, tašča I Jeanette. Bratje in sestre so v
WASHINGTON, D.C. — Vsak predsednik ima rad med svojimi sdelavci nekaj pristašev opozicijske stranke. Seveda gleda, da dobi pri nasprotni stranki res le sposobne ljudi. Tega pravila se držijo tudi demokratski predsedniki. Zato je Johnson obdržal po Kenne-dyju McNamaro za tajnika narodne obrambe, postavil Gard-nerja za tajnika za zdravstvo, prosveto in socijalno politiko itd.
Sedaj sta oba odpovedala službo in gresta iz federalne administracije, njima sta se pa še pridružila proračunski ravnatelj Schulze in načelnik gospodarskih svetovalcev Ackley. Za Johnsona je to hud udarec, kajti vsi ti njegovi sodelavci zapuščajo federalno službo skoraj ob istem času in pri vseh šepeta washingtonska politična javnost, da vzroki za odpovedi službenega razmerja niso ravno strokovnega značaja. O kaki nesposobnosti ne more biti niti govora.
Za Johnsona je položaj toliko neprijetnejši, ker mu \va-shingtonski sluhi podtikajo namero, da bi se sedaj rad obdal le z jastrebi, dočim tisti, ki sedaj odhajajo, ne zaslužijo tega pridevka, posebno McNa-svojern mara ne.
Na Angleškem se krepi
nacionalizem
LONDON, Vel. Brit. — Ko se Angleži umikajo iz Azije in se odpovedujejo zadnjim ostankom nekdaj ves svet obsegajočega imperija, raste med njimi nacionalistično mišljenje. To je močno konservativno pobarvano in se kaže javno med drugim v zahtevi po omejitvi vseljevanja drugobarvnih ljudi v Veliko Britanijo, po pozivih k obnovi smrtne kazni z obešanjem in v obračanju hrbta kontinentalni Evropi, kamor je De Gaulle nedavno znova zaprl vrata.
Egipt bo pristal na demilitarizirano cono
KAIRO, Egipt. — Varnostni svet ZN je že lansko jesen predlagal, naj se okoli Izraela potegne demilitarizirana cona,
_,	.	,kot jo poznamo v Vietnamu.
Evropi. Pokojna je bila clamca , ,	, .	,	. , .
vi. a t „j..	Arabske države se na to idejo
ADZ št. 4, Our Lady of Fatima No. 255 KSKJ in Marijine legije
imele po besedah generalnega I pri Sv. Vidu. Pogreb bo iz Za-direktorja precejšen moralni u- krajškovega pogreb, zavoda v
Vititinjr°na in si se moral opra-kcUif?a Ve^erj° sm0 navadno N v.lžCd P°leg drugih jedi, od-Loj. Se:idevek “fržolajnarji”, ka-krtrri omeniL Po večerji in Gm oddihu je bil čas za k* ^b devetih smo bili že v
d*

v skupni spalnici, ki je
Ob
p°d nadzorstvom prefekta.
Aškercu, ki smo ga včasih srečali | na naših pohodih proti Črnučam, I kamor je rad zahajal. Aškerc je I bil tedaj znan med nami kot hud j liberalec in svobodomislec.
V počitnicah sem naredil to, | kar delajo naši dečki v Ameriki: pobegnil sem z doma, ker mi j smukanje hrastovega in bukovega listja za krmljenje domače krave kot gimnazijcu ni posebno I dišalo. Opravičil sem se bratu in
bii[“^Močenih dneh, ko smo materi ter odkorakal v Poljane, |
v kraljestvo Tavčarjevih povesti. Imel sem tam sorodnike, ki |
bod pr0!:iti šole, smo šli na sprejo
v vrsti po dva in dva. Zavili
K^rat na Q0j0vec
ab na ljubljansko polje
ali na
koti o. aU n;
Po j, av^ ab na dolenjsko stran. 0pek:vadi nas je spremljal dr.
Sžii’.VeGkrat 80 mu ie Pri'
slow tnani Pi8atelj in urednik da; v,8 ib listov in knjižnih iz-*ranc g.
ŽUi
»k v Im, J«v0'“ sPrehodih
Finžgar, sedanji
P° teh V J'rnovem v Ljubljani.
Li
sipo
v prosto na-
iuKn ~ Se Natali vsi poživljene.
S° irnelfSlCi fantie in nagajive! ho Za, z nami pač svojo poseb-
Mbčali aV°’ kadar so, izza oglov bot© nas: “Fržov gre!” Ne-2 zav°iSe^im naorali smejati. sWenskj|U.^e kba velika zbirka
le
slare^i^°Vn'b revij. Cital sem
tujejezičnih knjig
so se pisali Tavčar in bili v daljnem sorodstvu s Tavčarjevimi, j Moja stara mati je bila rojena v vasi Brinje, soseska Malinski vrh, blizu Blegaša. Šel sem po-J gledat njeno rojstno vas, čeprav I je bila žena že nad dvajset let v grobu, in sem nadaljeval pot na I vrh Blegaša, ki dela zdaj mejo] med Jugoslavijo in Italijo. Bil je krasen sprehod.
Drugo leto (1902) sem prebil tri tedne na Mlinu pri Bledu in opazoval letoviščarje in goste, ki so prihajali na počitnice v ta najlepši kraj slovenske zemlje.
(Dalje prihodnjič)
^848 ^e^n^ke Slovenije iz leta ’ g0dni° Danico, Slovenski
i •
Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
niso ozirale, sploh niso rekle, kaj mislijo o njej. Sedaj je zastopnik Naserjeve vlade izjavil na tiskovni konferenci, da se mu zdi ideja simpatična in da zasluži zanimanje.
Ta izjava še ne pomeni, da bo Naser odobril demilitarizirano cono, pa vendar bo moral dopustiti vsaj debato o njej in že to je lep napredek v arabski politiki.
KATOLIŠKI HRVATSKI PUBLICIST DR. JOSIP ANDRIC UMRL
V Zagrebu je preminul dr. Josip Andrič, glavni urednik publikacij Hrvatskega katoli-škga književnega društva sv. Hijeronima, ki se je po drugi svetovni vojni preimenovalo v Društvo sv. Cirila in Metoda. Pokopali so ga z velikimi slovesnostmi 11. decembra na zagrebškem pokopališču Miro-goj.
Pokojni je bil senior hrvat-skih katoliških književnikov in publicistov ne le po letih, ampak tudi po splošnem ugledu in spoštovanju, ki ga je užival. Tudi k pogrebu so prihitele delegacije duhovnikov in katolikih hrvatskih verskih, kulturnih in dobrodelnih združenj iz vseh delov Hrvatske.
Dr. Josip Andrič je bil v stalnem stiku z Družbo sv. Mo-rorja in drugimi katoliškimi tiskovnimi podjetji v Sloveniji, dokler so obstojala. Tudi v novih razmerah je ohranil stalne zveze z mnogimi slovenskimi katoliškimi izobraženci.
Evropa o slučaju Puelslo
NEW YORK, N.Y. — V Evropi so bolj razburjeni kot radovedni, ko mislijo o slučaju ladje Pueblo. V Angliji so mnenja kot po navadi deljena: vlada je oprezna in nič ne kritizira, zato pa upa, da poseb-‘ krize ne bo. Ulica misli
drugače, da ga je namreč A-merika zopet “polomila” kot pred par dnevi v Grenlandiji, ko se je tam ponesrečil ameriški bombnik s 4 atomskimi bombami.
Na evropskem kontinentu prevladuje misel, da je ladja Pueblo res zagazila v korejske vode in da se postopek severnokorejske vlade da zagovarjati. V gospodarskih krogih so mnenja deljena, tam se slišijo glasovi, da ta slučaj lahko sproži krizo, ki bo trajala te d ne in samo kazila mirno gospodarsko življenje. Nekaj zaskrbljenosti je bilo mogoče o-paziti tudi na Japonskem, toda obenem tudi upanja, da bo slučaj kmalu pozabljen.
-.JiiL.'
PO STARIH VZORIH — Skupina študentov arhitekture si skuša prisvojiti na Pala-tinskem'griču v starem Rivtu zamisli ih slog starih mojstrov^.
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko za čiščenje dni v tednu, pod 40 let, v Beechwood. Kličite 464-0812.
(20)
RAZPIS SLUŽBE Uprava Ameriške Domovine išče izkušeno in zanesljivo u-radnico z znanjem slovenščine in angleščine, tipkanja in splošnih pisarniških del. Ponudbe na Ameriško Domovino.
(x)
MALI OGLASI
V najem
3 sobe s kopalnico, zgoraj, zadaj, za $35. Oglasite se pri Mr. Clear, spodaj, spredaj ali kličite ME 1-3144.	(21)
Garažo išče
Slovenec išče garažo za en avto v bližini Sv. Vida in Norwood Rd. Kličite 361-8059 po 6 uri zvečer.	(x)
V najem
Oddamo 5 sob, spodaj, velika kuhinja, garaža, klet, na novo dekorirano, lepo dvorišče, na Lockyear Ave. Kličite EV 1-2723.
(28)
V Ekvadorju bodo poleti volili
QUITO, Ek\\ — Poleti 1966 je bil za predsednika izvoljen Aro^emena Gomez s funkcijsko dobo dveh let. Zato mora
V najem
3-sobno stanovanje s kopalnico, na 1053 E. 71 St. Za pojasnila kličite 361-0989, po 5. uri popoldne.
(21)
PrijaleS’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
flliir Ave & 68th St.: EN 1-4212 llD FOR AGED PRESCRIPTIONS
AMERIŠKA DOMOVINA



Sir Arthur Conan Doyle:
IZGUBLJENI
SVET
(THE LOST WORLD)
“To pa je res čudno.” je rekel hreščeči glas profesorja Summerleeja.
Ozrl sem se in videl, da o-gleduje profesor z velikim zanimanjem deblo, katerega sem Be oprijel. Gladka skorja in drobno, rebrasto listje se mi je takoj zdelo znano. “Oho,” sem zaklical, “saj je to bukev!”
“Nedvomno,” je rekel Sum-merlee. “Rojak v daljni tujini.”
“Pa ne samo rojak, dragi moj sir,” je rekel Challenger, “temveč tudi, da se naprej po-služim vašega slikovitega jezika, nad vse dragocen zaveznik. Deblo te bukve bo naša reditev.
“Pri svetem Jurju!” je zavpil lord John. “Most!”
“Tako je, prijatelji, most! Nisem včeraj zaman sedel celo uro pozno ponoči pa razmišljal o našem položaju. Kakor se spominjam, imel sem že nekoč priliko opozoriti našega mladega prijatelja, da se počuti G. E. C. vedno najboljše, če je priprt s hrbtom ob zid. Priznati morate, da smo bili nocoj vsi s hrbtom priprti ob zid. Toda, če se združi duhovitost z močno voljo, se vedno najde izhod. Morali bomo samo premostiti prepad. Tukaj imate most!”
To je bila res sijajna misel. Drevo je bilo najmanj šestdeset čevljev visoko in bi se prav lahko	poleglo	čez	prepad,	če
bi se	le pravilno	zvrnilo.
Challenger si	je	privezal	na
hrbet	sekiro,	ko	je naskočil
skalo. Izročil jo je zdaj meni.
“Naš mladi prijatelj bo to reč najboljše opravil,” je rekel. “Mislim, da je najbolj pripraven za to nalogo. Prosim pa vas seveda, da nikar ne delate po svoje, temveč sledite natančno mojim navodilom
Pod njegovim vodstvom sem tako zasekal na obeh straneh deblo, da bi lahko padlo v zaželeno smer. Drevo je bilo itak
CHICAGO, ILL.
FEBRUAR
X-imm
4ii ......
up
M26pPl23|j!4
i&lIffiJSSj&O
it
mS
mni» «8®
KOLEDAR
društvenih
prireditev
od narave dokaj nagnjeno proti planoti, in naloga ni bila torej pretežka. Slednjič sem šel z vso močjo na deblo, pri katerem me je včasih zamenjal lord John. — Pičlo uro pozneje je drevo glasno zahreščalo, se zazibalo in padlo počez, tako da so se zarile njegove veje v grmovje na oni strani. Odsekano deblo je zdrknilo skoro do kraja ploskve, kjer smo stali, in ta strašni trenutek se nam je zdelo, da bo zletelo navzdol. Toda deblo se je vendar samo ustavilo nekoliko palcev daleč od roba in most v nepoznani svet je bil gotov.
Vsi smo stisnili profesorju Challengerju roko, ne da bi spregovorili kako besedo, profesor pa se je odkril in s slamnikom v roki se nam po vrsti globoko priklonil.
Zahtevam zase čast,” je rekel, “da prvi vstopim v nepoznano deželo — nedvomno bo ta prizor primeren za poznejšo zgodovinsko sliko.”
Stopil je k mostu, a lord John ga je zagrabil za suknjo.
“Dragi prijatelj,” je rekel, “tega pa res ne morem dovoliti.”
“Ne morete dovoliti, sir!” je zaklical Challenger z dvignjeno glavo in štrlečo brado.
“Če bi šlo za kako znanstveno vprašanje, saj veste, da bi jaz vas ubogal, ker ste vi učenjak in je to vaša stroka. Vi pa tudi morate
FEBRUAR
4. — Klub slovenskih upokojencev na Holmes Ave. priredi večerjo in ples v Slov. domu na Holmes Ave.
11. — Klub slov. upokojencev v
E u c 1 i d u pripravi zabavno prireditev v SDD na Recher Avenue.
17. — Katoliški veterani Post.
1655 prirede v farni dvorani pri Sv. Vidu svoj 19. letni ples.
šemo nalše štiri puške in pokličemo Gomeza z njegovim tovarišem. Potem gre lahko eden izmed nas na ono stran, ostali pa ga bomo ščitili s puškami, dokler ne ugotovi, da brez nevarnosti lahko vsi odrinemo tja.”
Challenger se je usedel na panj in krulil od same nestrp-jnosti; toda Summerlee in jaz sva bila mnenja, da mora biti lord John naš vodja v vseh sličnih praktičnih vprašanjih. Plezanje zdaj ni delalo nobenih težkoč, ker sva si pomagala pri spuščanju z vrvjo, ki je bila napeta čez najtežji del stene. Uro pozneje smo že privlekli navzgor naše puške in lovsko dvocevko. Mešanca sta se tudi povzpela z nami vred; po naročilu lorda Johna sta prinesla vrečo živil za slučaj, da bi potrebovali več časa za prvo raziskovanje. Vsi smo tudi imeli naboje.
“Zdaj pa, profesor Challenger, če že res hočete biti na vsak način prvi . ..,” je rekel lord John, ko smo končali vse ubogati mene, če priprave.
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN BY OWNER Same location 25 years. For quick sale. $5,000. $3,000 down. Balance monthly. Other interest. 1637 W. North Ave.	EV 4-9325
(20)
spada reč v mojo podre: je. “Vaše področje, sir?”
“Vsi imamo svoj poklic, vojna pa je moja stvar. Naskočiti hočemo, kakor jaz razumem, novo deželo, ki je morebiti nabito polna raznih sovražnikov. Po mojem že ne bi bilo prav, kar na slepo odriniti tja samo zato, ker imamo premalo potrpežljivosti in razsod-j n osti.
Ta ugovor je bil pretehten, da bi ga prezrli. Challenger je vrgel glavo nazaj in skomignil z mogočnimi rameni:
“že prav, sir; kaj pa predlagate?”
“Predvsem ne vem, ali ne preži v onem grmovju cela tolpa ljudožrcev na zajtrk,” je rekel lord Roxton in pogledal onstran mosta. “Boljše je, da ste previdni, preden se spustite na led. Upajmo, da ni tam za nas nobene nevarnosti, a istočasno postopajmo tako, kot
FEMALE HELP
PERMANENT — TEMPORARY Receptionist— Typist. No shorthand or dictaphone necessary. Immediate opening. Lovely office. Salary open. Please call FR 2-4393. No Fee. BUSINESS & PROFESSIONAL OFFICE SERVICES 10 S. La Salle, Suite 1148
(20)
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE
Live in. 3 children. Own room, bath $30 week.
261-0818
(20)
INFANT NURSE
Permanent. 1 child. Experienced. Recent references. For young couple. Near North.	943-0555
(21)
REAL ESTATE FOR SALE
6 ROOM GEORGIAN 2 story added addition. Carpeted throughout. 3 bdrms. on 1st, 1 up. Cabinet kit., blt-in oven & range. Fenced yard. After 4 p.m. 374-1436.
(21)
“Sem vam jako hvaležen za vaše ljubeznivo dovoljenje, je rekel razkačeni profesor (nikoli nisem videl človeka, ki bi bil tako nestrpen v vsem, kar se je nanašalo na njegovo prednost). “če ste že tako prijazni, da mi to dovolite, seveda se meram poslužiti priložnosti, da nastopim kot prvi.”
Challenger je zajahal deblo tako, da so mu bingljale noge nad brezno, si obesil na hrbet sekiro in se pričel oprijemati z rokami drevesa, dokler ni prijadral na ono stran. Tam se je vzravnal in vrgel roke v zrak.
“Vendar!” je zaklical, “vendar!”
Vznemirjeno sem ga pogledal, ker mi je slikala domišljija katerokoli, zadaj, v zelenem grmovju skrito grozno nevarnost. Toda vse je ostalo mirno, samo čudna, pestro pobarvana ptica mu je zletela izpod nog
17. — Društvo SPB Cleveland—
priredi predpustno veselico v Baragovem domu.
24. — Gospodinjski klub na
Jutrovem priredi predpustno veselico in maškaradni ples z okusno svinjsko pečenko v Slovenskem delavskem domu na 10814 Prince Ave. Od 5. popoldne do 10. zvečer.
24.	— Dramatsko društvo Lilija
priredi “Nagradno maškerado” v Slov. domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
25.	— Pevski zbor JADRAN
Zimski festival v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 8.30 popoldne. Pevski nastop, večerja, ples.
MAREC
3. — Slovenska šola pri Sv. Vidu
pripravi obed s pečenimi pi-škami in govejo pečenko v šolski dvorani. Serviranje od 11.30 dopoldne do 2.30 popoldne.
9.	—Klub upokojencev na Waterloo Rd. ima večerjo in zabavo za petletnico ob 5. uri pop.
10.	—Marijin dvor št. 1640 Kat.
borštnarjev priredi v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti ob treh popoldne “card party
10.—Dramatsko društvo LILIJA
vprizori dramo “Grče” ob 3.30 popoldne v Slov. domu na Holmes Avenue.
17.—Letni zajtrk Društva Najsv. Imena v farni dvorani sv. Vida od 8. zj. do 2. pop.
17. — Federacija slov. narodnih
domov priredi banket v čast “Moža leta” v SDD na Recher Avenue.
31. — Slovenski oder poda “V
času obiskanja” v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3. popoldne.
31. — Glasbena Matica poda
SND na St. Clair Avenue svoj pomladanski koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
APRIL
20.	— Društvo slov. protikomunističnih borcev Tabor priredi Spomladansko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Avenue. Začetek ob osmih.
21.	— Mladi harmonikarji podajo koncert v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3.30 popoldne.
21. — Moški pevski zbor Slovan
poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob štirih popoldne.
27. — Slovenski športni klub
priredi Kegljaški banket v
da bi vedeli za njo. Malone ini in izginila med drevjem.
jaz se spustiva dol, da prine-1
(Dalje prihodnjič
Baragovem domu.
MAJ
4.	— Belokranjski klub priredi
plesno veselico v avditoriju SND na St. Clair Avenue. Igra sekstet PASTIRČKI iz Toronta v Kanadi.
5.	—Pevski zbor TRIGLAV poda
svoj letni koncert v Slov. narodnem domu na St. Clair Avenue.
H.	— Ples slovenske folklorne
skupine KRES. Igrajo Veseli Slovenci.
12. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi materinsko proslavo v šolski dvorani pri Sv. Vidu.
26. — Podružnica št. 15 S/Z
proslavi 40-letnico svojega obstoja s slavnostnim banketom.
JUNIJ
I.	— Društvo Kristusa Kralja št.
226 KSKJ priredi za 40-letnico ples v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Igra Yankovi-cev orkester. Začetek ob 8. zvečer.
— Društvo SPB Cleveland
pripravi proslavo Slov. Spominskega dne z mašo za padle žrtve komunistične revolucije in žrtve druge svetovne vojne pri Lurški Mariji na Providence Heights, Chardon Rd.
8. in 9. — DSPB Tabor v Clevelandu priredi letno spominsko proslavo vetrinjske tragedije s sv. mašo na Slovenski pristavi.
15.	— Slovenski akademiki v
Ameriki (SAVA) imajo svojo Plesno prireditev v farni dvorani pri Sv. Vidu.
16.	— Otvoritev Slovenske pristave za 1. 1968: piknik in ples.
30. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
21. — Slov. športni klub priredi
piknik na Slov. pristavi. Športni spored, ples in zabava.
28. — Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski Pristavi.
AVGUS1
H. — Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slov. pristavi.
SEPTEMBER
8 — DSPB TABOR priredi
spominsko proslavo 25-letnice tragedije Turjaka in Grčaric na Slovenski pristavi.
OKTOBER
27. — Podružnica št. 25 SŽZ
praznuje 40-letnico svojega obstoja s slavnostnim kosilom v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 1. popoldne.
NOVEMBER
3. — Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne.
9. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St.
17.	— Jesenski koncert pevskega
zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd.
24. — Dramatsko društvo Naša zvezda poda v SDD na Recher Avenue igro.
DECEMBER
1. — Moški pevski zbor Sl0''
poda svoj jesenski konvh SDD na Recher Ave. Zač6*1 ob štirih popoldne.
IB a n B n H H ■ E H ■ ■ U Cl ■ H o ■ B 2 B *'1
M. A. TRAVEL SERVICE -
6516 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio 44103	IIE 1-3500
Potovanja posameznikov z ladjo in letalom Grupna potovanja z letali — Ljubljana, Celovec Najemanje avtov — Ameriški, evropski modeli Romanja — Lurd, Fatima Izleti po Ameriki (Alaska, Havaji)
Urad odprt od 9:00 AM do 6:00 PM vsak dan razen srede Iz okolice Euclid in Collinwood se lahko zglasijo po zvečer v pisarni na domu.
8:00
V BLAG SPOMIN
OB ŠTIRIINDVAJSETI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SIN IN BRAT
Robert J, Star®
ki je dal svoje mlado življenje 29. jan. 1944 za zmago na italijanskem bojišču.
Amerik0
Mi v srcih nosimo ljubeče spomin na čase skupne sreče, žalujemo in molimo dokler se spet ne snidemo.
V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj.
Žalujoči:
JOSEPH in MARY STARC — starši JOSEPH — brat Cleveland, O. 29. januarja 1968.
1
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA U NUŠKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628


TATICA — Veverica se je spustila na ličnico in začela zobati to} kar je namenjeno pticam ne pa njej.
--—.... Jfe  t
NA TOPLEM JUGU — Potniška ladja M. S. Bergensfjord se je na svojem križarjenju po Karibskem morju ustavila v Bonairu, holandskem otoku v Malih Antiljih,