Poštnin j plačana v gotovini Maribor, sobota 28. aprila 1934 stev . 97 Leto Vlil. MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uradnlttvo In uprav«! Maribor, Ooapoaka «U tl / Telefon w«d*ntM 3*40, mmm MU Izhaja nota« itadalja In praznikov vsafe dan ob 16. uri / Volja noaaiao pro]«Maa * upravi afl po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglaal po ooniini / Ogiaao «M ogiaaal oddoloh Jutra* u Ljubljani • PoStnl Cokovnl rafeaa M, 11406 JUTRA 99 Vs:©d Rusiie v Društvo narodov Veliki francoski načrti in njih težkoče Glavna težnja vse francoske diplomacije zadnjega časa je spraviti sovjetsko Rusijo v Društvo narodov in s tem v njegov vrhovni svet, v katerem so zastopane stalno samo velesile, posamezne male države pa le prehodno in izmenoma. Cilj, ki ga francoska diplomacija pri tem zasleduje, je dvojen: prvič hoče s pri tegnitvijo Rusije okrepiti moč Društva narodov, ki jo je izstop Japonske in Nemčije občutno oslabil, drugič pa želi v samem Društvu narodov zavarovati svoj upiiv, ki bi se utegnil spričo skupnih akcij Anglije in Italije z Nemčijo v ozadju nevarno omajati. Neposredni povod ji pa daje položaj razoroževanja, ki kaže čisto očito tendenco p r e s i j e na Francijo, kar pomeni, naj bi se dosegla razorožitve na konvencija na škodo Francije, v glavnem tako, da bi ceho plačala ona sama, ne da bi ostale velesile prevzele kakršnekoli garancije glede njene teritorialne varnosti. Po vsem tem je očito, da se Pariz ne bo vdal in da lahko že sedaj sklenemo račune nad razorožitveno konferenco: bila Je! Francoski nameni z Rusijo kot članico Društva narodov so pa seveda prav dobro znani tudi Londonu in Rimu, ki si o-krepitve Društva narodov na škodo mrtvorojenega pakta štirih ne želita, še manj pa povečanja upliva Francije v Ženevi. Anglija je s svoje strani proti prihodu Rusije v Ženevo tudi zaradi stare »verzije do nje, ker ve pač, da bi se sedanje evropsko ravnotežje v tem trenutku prevesilo tako, da bi njen pomen močno opešal, dočim bi francoski narastel. Proti Rusiji članici Društva narodov in stalnega sveta, ne bi mogla več nastopati samovoljno, kakor je nastopala vedno, kadarkoli se je v tej ženevski instituciji razpravljalo o kakršnemkoli vprašanju, ki je interesiralo tudi Moskvo. S svojimi spretnimi manevri je London znal v Ženevi vedno škodovati Rusiji. Mimo tega boli Anglijo, da bi bila sedaj Rusija v tistem Društvu narodov, v katerem ni več Nemčije, katero rabi za izigravanje Francije. Pa tudi Italija ima dovelj vzrokov, biti nenaklonjena prihodu Rusije v Ženevo. V prvi vrsti se boji za svoje politične pozicije v PoiJfmavju, ld bi bile z aktivnejšo rusko politiko v Evro pi nevarno ogrožene. Mala antanta, za katero bi stala največja velesila sveta, bi bila nekaj docela drugega, kakor je sedaj, ko stoji za njo samo Francija. Skratka, vstop Rusije v Društvo narodov bi usodno križal interese fašističnega Rima. Proti temu pa je naposled tudi N e m č i-j a, že zaradi tega, ker sama ni več člani* ca Društva narodov in ker smatra Rusijo za prav tako veliko svojo nasprotnico, kakor Francijo. Pod uplivom Londona, Rima in Berlina so se vzbudili pomisleki proti sprejetju sovjetske Rusije v Društvo narodov tudi še ponekod drugod. Tako je bilo n. pr. že nekaj tednov znano, da je tej akciji nasprotna tudi Poljska in med drugimi problemi, ki so napotili Barthou-ja, da je potoval v Varšavo, je bil zelo važen tudi ta. Oficielnega obvestila o u-spehu ali. neuspehu ni; nekateri trdijo, da se je Poljska vdala, drugi, da se ni. Več verjetnosti prisojamo prvi verziji. Če je Barthou priznal Poljski pravico do stalnega mesta v svetu Društva narodov, kar pomeni de faeto, da ji je zagotovil priznanje položaja velesile, potem se je skoraj gotovo vdala, zlasti še, ker so sicer njeni odnošaji do Rusije zelo korektni. Pa tudi v Pragi je Barthou ventilira! to vpra šanje, ker gre za pristanek male antante in njeno priznanje sovjetskega režima de iure. S te strani seveda ne bo ovir, in je zelo verjetno, da bo sovjetska Rusija že letos, morda celo že meseca maja spre jeta, kajti tudi' Anglija in Italija ne bosta mogli najti sredstev, da bi to preprečili. Dvetretjinska večina, ki je za sprejem po trebna, se bo prav gotovo našla. Računajoč s tem, da bo razoroževanje popolnoma propadlo, ima pa sovjetska Rusija v primeru vstopa v Društvo narodov že izdelan velik načrt, ki bi nadomestil odpadlo razorožitveno konvencijo. Njen predlog bo, naj se sklene nekak sve tovni nenapadalni pakt, to se pravi, naj se vse države druga napram drugi obvežejo, da se pri reševanju mednarodnih vprašani in sporov ne bodo posluževale , vojne, orožja. Ta pakt naj bi obsegal vse | države sveta, mimo tega pa naj bi se ; sklenil še poseben evropski pakt, ki' bi vezal samo evropske države, ki bi obenem tudi garantirale druga drugi obo roženo pomoč v primeru, da bi jih kdo kljub nenapadalnemu paktu napadel. — Glavna ost tega pakta bi bila naperjena proti izvenevropskim državam, specielno seveda proti J a p o n s k i, ki je Rusiji naj bližja. Sklenitev takega pakta bi pa pomenila obenem tudi zagotovilo statusa quo, to se pravi, da bi onemogočila vsako avanturo revizionizma. Načrti Francije in Rusije so po vsem tem zelo dale-kosežni in bi, če bi se izvedli, utegnili u-stvariti popolnoma nov mednarodni položaj. Toda vsaj zaenkrat so to le še n a-č r t j in (]0 iZVedbe, tudi če bo kdaj dosežena, bo nedvomno še dolga in t r n j e-va pot. _r. Zadnja konferenca v Pragi Popoln sporazum o vseh vprašanjih — Amileško mnenje o sprejemu Barthouja v Pragi — Češkoslovaška je Franciji najbolj zvesta PRAGA, 28. aprila. Včerajšnji razgovori irancoskega zunanjega ministra Barthouja s češkoslovaškimi državniki so bila še posebno važna zaradi tega, ker jim je prisostvoval tudi prezident Masaryk. Med Barthoujem in Benešem je bil dosežen popoln sporazum o vseh vprašanjih Podonavja, male antante, balkanskega pakta, kakor tudi glede vseh ostalih vprašanj. LONDON, 28. aprila. Politični krogi naglašajo z ozirom na obisk francoskega zunanjega ministra Barthouja v Varšavi in Pragi, da je Češkoslovaška najmočnejša opora Francije na vzhodu Evrope. Vsi ostali zavezniki Franclje vodijo več ali manj samostojno politiko, tako tudi Poljska in Romunija, v zadnjem času pa celo Belgija. Pogajanja Suvicha v Bruslju so znak, da želi biti belgijska vlada informirana tudi z druge strani o aktu-elnih problemih in ne samo iz Pariza. Radi omenjene želje za samostojno politiko je obisk Barthouja v Pragi demonstrativen iii so prav zato bile Barthouju prirejene ob prihodu v Prago tako velike svečanosti in parade, kakor doslej še nobenemu državniku. Politični krogi naglašajo. da je ta politika Češkoslovaške povsem razumljiva, ker se ona edina ni znala znajti v novih razmerah, ki So nastale po zmagi narodnega socializma v Nemčiji. Mimo tega pa jo je prehitela še Poljska v Berlinu in je naravno, da Češkoslovaška ne more razmišljati o nekem posebnem uspehu svoje politike napram Nemčiji. Zato Češkoslovaški ne preostane ničesar drugega, kakor da se bo'j nasloni na Francijo. Kriza naimožneile francoske strast'ta RADIKALNA STRANKA RAZPADA. RAZPUST PARLAMENTA IN RAZPIS NOVIH VOLITEV. PARIZ, 28. aprila. Izgleda, da je kriza v radikalni stranki neizbežna, ker Herriot kot član vlade, noče sodelovati pri rešitvi radikalne stranke, ki je zapisana propasti- Kriza v stranki je izbruhnila zaradi akcije bivšega levičarskega narodnega poslanca Bergerija, ki je osnoval nedavno skupno fronto, v kateri se družijo vsi levičarski elementi v Franciji. Tudi razpolaga skup na fronta z oboroženimi silami. V nedeljo bo šel Bergeri v svojem okraju v ožje volitve in so mu pomoč oblju- bili tudi socialisti in radikali, toda pro ti volji svojega vodstva. Zaradi tega je demisioniral večletni tajnik radikalne stranke Nilhaut. Posledica vsega tega je, da so mnogi radikalni narodni poslanci sklenili podpirati Bergerijevo fronto in iti skupno s socialisti, ki so nasprotniki sedanje vlade. Politični krogi menijo, da bo razpad radikalne stranke dal Doumergoeu povod za razpust zbornice in za razpis novih volitev, ki bodo najbrž že v jeseni. Angleški obup nap razoroiitviio NARAŠČANJE PREPRIČANJA, DA JE RAZOROŽEVANJE PROPADLO IN ZAHTEVA PO OBOROŽITVI ANGLIJE. LONDON, 28. aprila. Z ozirom ----------------------- _------------ na -euspeh Suvicheve misije in na možnost neuspeha v Ženevi, se v konzervativnih krogih vedno veča akcija, ki trdi, da ni priporočljivo opustiti prilike, ko se inora Anglija z ozirom na vedno težji položaj pričeti oboroževa-U. To oboroževanje pa mora biti taksno, da bo postala Anglija najmočnejša evropska sila ne samo na morju, marveč tudi v zraku. Anglija mora biti močnejša od Francije, ker bo le na ta način povsem varna. Franclja noče Pristati na razorožitev, kar daje Nemčiji priliko, da se oborožuje, Italija pa hi hotela, da ostane pri sedanji oborožitvi. Anglija je edina, ki je zaradi svetovnega političnega položaja, v pr vi vrsti pa zaradi ogroženega položaja Evrope, zahtevala razorožitev, toda nikjer ni naletela na pravo razumevanje. Izgovori, da se bo razorožitev pozneje Izvedla, ali pa vsaj polagoma, so prozorni in Angliji ne preostane nič' drugega, kakor da se prične tudi sama oboroževati, ker je to potreba se-danSega trenutka_______________ AMERIKA JE OBUPALA. WASHlNGTON, 28. aprila. Ameriški razorožitveni delegat Norman Davis je poročal Rooseveltu o stanju raz oroževanja. Poročilo je bilo zelo pesimistično, ker Davis ne veruje več v uspeh in sc zdi, da bo v maju dokončno zapustil Ženevo. Neurath o razorožitvi BERLIN, 28. aprila. Zunanji minister Neurath je Izjavil časnikarjem z ozirom na položaj razoroževanja, da je Nemčija slej ko prej za splošno razorožitveno konvencijo in ni ona zakrivila prekinitve pogajanj med Berlinom in Parizom. Zanikal je dalje, da bi bil vojni proračun Nem čije večji od francoskega. Toda popolnoma napačno je zahtevati razorožitev od neoboroženih, zlasti pa velja to glede razorožene Nemčije, ki je obkrožena od samih silno oboroženih držav. Nemčija noče nobene ofenzivne oborožitve, zato je njeno stališče identično z angleškim in italijanskim. Nemčija zahteva le enako-kopravnost v imenu mirovne misije. Konec demokracije v Avstriji DUNAJ, 28. aprila. V ponedeljek se sestaneta k zadnjemu zasedanju avstrijski narodni ln zvezni svet (parlament), da izglasujeta polnomoč Doll-fussovi vladi za oktroiranje nove ustave, ki bo proglašena v torek 1- maja. S tem se zaključi v Avstriji doba demokracije in izgine zadnji parlament, izvoljen iz strank. Uvede se avtoritarna država po vzorcu italijanskega fašizma. POLJSKA IN ZAŠČITA NARODNIH MANJŠIN. LONDON, 28. aprila. »Daily Tele-grapli« poroča, da bo Poljska, če se ji ne posreči doseči razširjenja obvezne zaščite narodnih manjšin na vse države, zahtevala splošno ukinitev, zlasti pa bo sama odklonila nadaljnjo veljavnost nanjo se nanašajočih obveznosti. SESTANEK MALE ANTANTE. BUKAREŠTA, 28. aprila Stalni svet zunanjih ministrov male antante se bo sestal pod predsedstvom Titulesca v Bukarešti sredi maja, POGAJANJA MED POLJSKO IN ČSR. _ PRAGA, 28. aprila. Zunanji ministrstvi češkoslovaške in Poljske rešujeta poljsko češkoslovaške spore. Merodajni krogi naglašajo, da so se pogajanja zaradi sporov pričeli še preden je obiskal Bortbou Prago. ŠPANSKA VLADNA KRIZA. MADRID, 28. aprila. Ko je presednik republike Zamora še tekom včerajšnjega dopoldneva sprejel zadnje voditelje strank, je poveril mandat za sestavo nove vlade bivšemu finančnemu ministru radikalu Sampelu, RUSIJA IN NEMČIJA. LONDON, 28. aprila. Iz Moskve poročajo, da je tam vest. da Nemčija noče podpisati pakta o nevtralnosti baltiških držav povzročila precej neugoden vtis. Trdijo, da je komisar za zunanje zadeve Litvinov v razgovoru s poslanikom Na-do!nym izjavil, da so sovjeti predložili Nemčiji omenjeni pakt v dobri veri in iskreni želji, da utrdi mir. AMERIŠKI PROTIVOJNI PAKT. BUENOS AIRES, 28. aprila. Včeraj so podpisale tu na pobudo Argentine protivojni pakt Brazilija, Bolivija, Argentina, Gvakmala, Panama, Vene-cuela, Nikaragua, Honduras, Havana. Kuba in Kostarika. POLJSKO NAROČILO V ANGLIJI. LONDON, 28. aprila. Poljska se je pogodila z angleško družbo Westinghouse za dobavo železniških zavor za 1 milijardo dinarjev, ki je bo plačala v 10 letih. Dnevne vesti Napredovanje v sodniški službi. Za . sodniške pristave sta imenovana sodniška pripravnika dr. Odon Planinšek v Ma j riboru in Dušan Pipcnbaher v Ptuju; za * sodniške pripravnike pa so imenovani dosedanji volonterji pri mariborskem sodišču Leopold Vider, Oskar Tominec in Stanko Hribar. Premeščen je iz Maribora v Ljubljano sodniški pripravnik dr. Robert Kramberger. Harfa ali harpa? Marsikdo je v dvomu o pravilnosti tega izraza. Ogromna večina velikih narodov ima p (ital. arpa, franc, harpe, angl. harp), le Nemci so ga pretvorili v f in mi seveda za njimi. Pribiti pa je treba, da sta v naših slovarjih zabeleženi obe obliki in da naš pesnik prvak Oton Župančič piše harpa. O poreklu izraza pa ni etimološka veda dognala še ničesar. Ta instrument je bil v rabi že pri Egipčanih najstarejših tisočletij (imenovali so ga »tebuni«) in pri Hebrejcih, le da je imel pri poslednjih dru gačno obliko; hebrejska označba kraljevega instrumenta (kralj David ga je rad igral) je bila »kinor«. No, naj bo p ali f, na koncertu Glasbene Matice 2. maja bo občinstvo videlo, da ta nejasnost ne igra nobene vloge. Glavna stvar je, da se Mariborčani seznanijo z oratorijsko skladbo »Lira in harpa<; Kamila Saint-Saensa za sole, zbor in orkester. Solisti so: Zlata Gjungjenac iz Ljubljane. Kovičeva (alt), prof. Rausch (tenor) in inž. Gasparin (bas). Ga. Zlata Gjungjenac-Gavella primadona ljubljanske opere nastopi 2. maja pri matičnem koncertu »Lira in harpa«. Odveč bi bilo govoriti o njeni pevski umetnosti in lepoti njenega glasu, ker je vsem predobro znana. Mariborčani je razen njenega nastopa v gledališču v »Faustu« nismo imeli prilike slišati. Zato vsi z velikim zanimanjem pričakujejo njenega nastopa na koncertnem odru. Z njo nastopi šs naša odlična operna pevka ga. Vida Zamejic-Kovičeva, ki nam nudi žal premalokrat priliko, da bi poslušali in občudovali nien prelepi alt. Razen omenjenih se nam bosta predstavila kot solista še domača pevca gosp. prof. Arsenij Rausch kot tenorist in gosp. inž. Pavle Gasparin kot basist. Letošnji »Mariborski teden«. Sinoči je imela uprava »Mariborskega tedna« sejo, na kateri je med drugimi važnimi zadevami sklenila prirediti letošnji »Mariborski teden« v času od 4. do 15. avgusta. Tudi program prireditev je v glavnem že ugotovljen. Promenadni koncert. Mestno olepševalno društvo priredi jutri dopoldne v mestnem parku od 11. do 12. ure promenadni koncert. Igrala bo vojaška godba pod taktirko kapelnika -g. Svobode. Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Albane-žejeva lekarna »Pri sv. Antonu« v Fran-kopanovi ulici. Usmiljenim srcem! Revna delavska vdova s sedmimi nepreskrbljenimi otroki, ki leži zaradi bolezni v mariborski bolnišnici, prosi dobra srca, naj ji blagovolijo priskočiti na pomoč s kakršnimikoli darovi v denarju ali blagu. Darove sprejema uprava »Večernika« v Gosposki ulici 11. Nov vozni red na naših železnicah. S 15. majem bo stopil v veljavo na železnicah novi poletni vozni red. Spremembe novega voznega reda v glavnem niso bistvene, vendar pa jih je več zaradi u-vedbe raznih sezonskih vlakov. Tudi bodo nekateri vlaki nekoliko prej ali pozneje odhajali ali prihajali. Tujci kupujejo naše tovarne. Pod teni naslovom snno včeraj priobčili notico, da Ma Nemca Franck in Birmann iz Ham-•U'.'Sa kupila znano Močivnikovo tovarno ovratnikov na Rotovžkem trgu. Vest o tej spremembi ni točna. Res je, da sta •stopila iz družbe Močivnikova kornpa-njona Kavčič in Himler in da se poga-i gosp. Močivnik z gosp. Frančkom, si je Švicar in z gosp. Birmannom -e nadalje v rokah znanega narodnjaka :o še nadalje v rokah znanega narodnjaka Močivnika. Vesti, ki so se širile o tej spremembi, so i»mišljene in torej ni res, Ja bi bila tujca kupila znano Močivnikovo tovarno ovratnikov na Rotovžkem rr-su. POZABILI STE naročiti sebi in svo jim v veselje najboljšo našo družabno revijo »NASA POTA". Celoletno Din 60*.. Ljubljana, poštni predal 114. 5.0 Polnilna peresa z zlatim in navadnim peresom: Zlata Brišnik, Slovenska ul. 11. Opozorilo. Edino »Veliki adresar- za mesto Maribor in širšo okolico (Celje, Ptuj) vsebuje trgovske podatke za Maribor, Celje. Ptuj in za občine bivše mariborske oblasti po novi ureditvi, s 55.000 naslovi in okoli 600 strani obsega. Nobene druge lokalne izdaje s takšnim namenom ni. Zaradi tega naproša uprava, naj zahtevajo cenjeni naročniki pri obisku akviziterjev legitimacijo pod zgoraj navedenim naslovom, da se izognejo zmotam. Tiskovna založba r. z. z o. z. v Mariboru, Gregorčičeva ulica 26. telef. št. 29-70. Zveznim strelskim družinam na znanje. Uprava strelskega okrožja opozarja vse strelske družine, da se dobijo odslej naprej tarče in lepki pri puškarjih: M. Čuticevi vdovi. Slovenska ulica in Josipu 'Strnadu, Aleksandrova cesta. Cena tarče je Din 1.50, zavojček nalepkov, 1000 belih in 500 črnih pa Din 20—. Društvo »Putnik« priredi z Jadransko stražo od 19. do 24. maja ekskurzijo v Prago. Informacije daje in prijave sprejema »Putnik«, Maribor, Aleksandrova cesta 35. Kavarna »Promenada«, jutri v nedeljo koncert. Pomladanski koncert bo v nedeljo pri »Tetki Rezi« v Laznici. Ali že veste, da znašajo denarni dobitki 5.000 Din pri tomboli Sokola III., dne 6. maja? Pridite in prepričali se boste! Gostovanje »Ruskega dijaškega zbora« od 1. do 10. maja v »Veliki kavarni«. Na javnem nastopu Sokola I. bodo nastopili tudi gojenci inž. podčastniške šole s prostimi vajami Nastop vojaštva bo nedvomno tudi letos brezhiben ter bo zadivil kakor vedno vse gledalce. Sodelovala bo vojaška godba. Po nastopu bo prosta zabava. Izlet v Grčijo in Dalmacijo. V okvirju kongresa trgovskih združenj v Skoplju od 12. do 14. maja priredi društvo »Putnik« društveni izlet s sledečim sporedom: Skoplje - Bitolj - Gradsko - Djevdjelija -Solun - Atene - Pirej - Krf - Dubrovnik Kotor - Cetinje - Dubrovnik - Sušak. Potovanje bi se vršilo v času od 14. do 23. maja ter znaša cena za III. razred Din 1.100.—. za II. razr. Din 1.850. Prijave sprejema do najkasneje 2. maja »Putnik«, Maribor, Aleksandrova c. 35, Tel. int. 21-22. Jadranska straža vabi na izredno zanimivo predavanje ravnatelja Tujsko-pro metne zveze in »Putnika« na Sušaku g. Virgnanina o gornjem Jadranu, ki bo v Ljudski univerzi 30. tm. ob 20. uri za odrasle in 1. maja ob 17. uri za dijaštvo. Predavatelj bo z več ko sto skioptičniml slikami pokazal vso krasoto našega Jadrana, opisal bo posebno vsa naša turistična mesta, predočil življenje v kopali ški sezoni in prika/it *"di kultnmi-zso-dovinski postanek naših spomenikov. Vsi člani Jadranske straže naj sc tega zanimivega in poučnega predavanja udeleže v čim večjem številu. Četrti pedagoški teden. Pedagoška cen trala v Mariboru bo priredila v času od .10. aprila do 5. maja v veliki kazinski dvorani svoj IV. pedagoški teden, na katerem se bodo obravnavala razna pereča vprašanja domače vzgoje. V ponedeljek ho predavanje o svobodi in avtoriteti v vzgoji, v torek o otroku in knjigi, v sredo o športu in vzigoji, v četrtek o dekliški vzgoji, v petek o izberi poklicev, v soboto pa o novih poteh roditeljske vzgo ie. Predavanja se začno vsakokrat ob 20. uri. Kmetovalci in taksiranje računov. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo, da kmetovalcem, če pro dajajo svoje pridelke neposredno kupcem, ni treba izdajati računov in torej tudi ne plačevati taks. Če pa prodajajo svoje pri delkc posredno po svojih zadrugah, morajo i/.dajati kolkovane račune. Prav tako morajo nabavljalne kot konzumne zadruge, tudi če prodajajo blago članom izdajati račune in jih taksirati. 1 ležalni stol za — Din 25.—! Izredna priložnost za planinske koče, letovišča, zdravilišča in privatnike! Večja količina ležalnih stolov na prodaj v Plinarniški ulic? št. 17. Novi grobovi. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Jurij Tinauer, upokojen železničar, star 79 let; Marija Brglezova, zasebnica, stara 78 let; Ana Predikakova, delavčeva žena, stara 31 let; Marija ču-tulova, vdova, stara 51 let: Vilko Kranjc, trgovski sotrudnik iz Vuhreda, 38 let; Hermina Friševa, vdova, 54 let; Jože Žunko, viničar, 52 let; Jakob Skerlec, delavec, 28 let; Ana Bračičeva, zasebnica, 37 let: Angela Krambergerjeva, žena pleskarja. 36 let in Matevž Peserl, upokojeni železničar, star 64 let. N. p. v m.! Žalostna smrt mlinarja. Pre;;:kli torek dopoldne se je pripetila na Muri blizu Kotoribe smrtna nesreča, ki si je. izbrala za žrtev 50 letnega mlinarja Ivana Rad-maniča. Radmanič je peljal /. vozom žito v mlin. Naenkrat pa se je odtrgal del ceste, ki je peljala tikčob Muri, in zdrknil v reko, kamor je padel Radmanič z ženo. vozom in konji vred. Na obupne : "ca je prihitelo nesrečnežema na pomoč nekaj ljudi, ki so tam blizu delali. Posrečilo se jim je rešiti iz deroče reke Radmaničevo, dočim je Radmanič s konji vred izginil v reki. Gradbena dovoljenja. Pretekli četrtek zvečer je imel mariborski mestni svet sejo, na kateri je razpravljal med drugim tudi o raznih gradbenih zadevah. Gradbena dovoljenja so dobili: Marija in Maks Pfeifer za visokopritlično stanovanjsko hišo v magdalenskem predmestju, slaščičar J. Pelikan za preureditev lokala v Gosposki ulici, Matija Marjan za pritlično hišo v Smetanovi ulici. Berta Jankoviče va za prizidek verande v Gregorčičevi ulici, Alojzij Moran za preureditev kleti v Stritarjevi ulici. dr. Boezio in Hermina Hoševa za nove vrtne ograje, dr. Blanke pa za trinadstropno stanovanjsko hišo v Kopališki ulici. Uporabno dovoljenje so dobili Marija Čuševa za preurejeno gospodarsko poslopje na Koroški cesti, Karol Golež za adaptirano gospodarsko po slopje in kleparsko delavnico na Meljski cesti in stolni župni urad za preurejena gospodarska poslopja v Slovenski ulici Mestni svet je nadalje odobril tudi načrt za tribuno na igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti. . Kanalizacija mesta. Cestni oddelek gradbene uprave MP prav vidno napreduje s kanalizacijo Maribora. Pri tem delu je zaposlenih 200 breposelnih delavcev Pomožne akcije. Letos zgrajena kanalska mreža bo merila nad 1000 m. Kanal v zgornii Kosarjevi ulici so zvezali preko njive, ki je last tukajšnje vinarske šole, s Smetanovo ulico in po Gajevi ulici z Dravo. Ta kanalska zveza je že dovršena in merijo letos napravljeni kanali v teni delu okoli 300 m. Na Bctnav-ski cesti so že tudi podališali kanal od Delavske do Metelkove ulice in meri približno 141 m. Pravtako je že končana kanalizacija Koseskega ulice od Delavske do Metelkove ulice, kjer meri novi kanal okrog 100 m. Tudi Linhartova ulica je dobila letos 200 m dolg kanal. Do sedaj so torej že zgradili v teh ulicah približno 741 m kanalske mreže. Ostalo pa bodo dovršili v Magdalenski, Metelkovi in Kettejevi ulici, kjer so kanalizacijska dela še v teku. Narodno gledališče REPERTOAR. Sobota, 28. aprila ob 20. uri »Stari grehi«. Premiera. Izven. Predstava v korist »Združenja gledaliških igralcev«. Nedelja, 29. aprila ob 20. uri: »Hokuspokus«. Zadnjič. Znižane cene od 15 Din do 2 Din. Obiščite drevi premiero dr. J. Štolbe učinkovite veseloigre »Stari grehi«. Pred stava je v korist »Združenja gledaliških igralcev« in gre čisti dobiček v igralski pokojninski sklad. Nagradite požrtvovalnost igralcev med sezono s čim večjim obiskom predstave. Zaradi obolelosti Erike Druzovičeve odpade za nedeljo popoldne napovedana predstava »Vijolice z Montinartra«. V nedeljo zvečer vprizore še enkrat in zadnjikrat izrecno napeto in duhovito pisano komedijo »Hokuspokus«. Veljajo naj nižje cene od Din 15— navzdol. Premiera z velikim zanimanjem pričakovane Ibsenove »Nore« bo v četrtek 3. maja. Kakor že javljeno, igrata v : drami vodilni vlogi odlična slovenska umetnika zagrebške drame Vika Podgorska in Hinko Nučič. Grajski kino. Samo še nekaj dili triumf filmske umetnosti veseli velefilm »Ljubim te* z Annabello in Al. Prejeanom v gl. vlogi. Pripravlja se Pesem z neba« z Janom Kiepuro. Kino Union. Samo Sc nekaj dni izborna veseloigra »Hladna devica« z Lucijo En-glischevo. nepozabljivo (Nedolžnost z dežele). Film humorja, zabave in smeha polne vsebine. Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Joselove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često u-činkujc izredno dobrodejno na obolele organe. Kdor hoče svež in zdrav ostati naj popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Jo-sefovo« vodo zlasti bolniki na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Obrtniški izobraževalni tečaji. Dne 19. t. m. so se pričela v deški meščanski šoli (Krekova ulica) mojstrska izpitna predavanja. Udeležba 52. Doslej so se obravnavali sledeči predmeti: aritmetika, geometrija, mere in uteži, poštne pristojbine, čekovni in poštno-hranilni promet, spisje, kalkulacija, knjigovodstvo ii> državo-znanstvo. Predavanja se nadaljujejo v ponedeljek, 30. t. m. in bodo do petka 4. maja dovršena. Obravnavali se bodo še sledeči predmeti: delavsko zavarovanje, davčni zakon, zakon o pobij mju nelojalne konkurence, zadružni zakjn in obrtni zakon. Zaradi važnosti tvarine se izplača udeležba tudi takim interesentom, ki doslej predavanj še niso obiskovali. — Prihodnje dni se otvori II. obrtniški knjigovodski tečaj v Mariboru, za katerega je prijavljenih že preko 20 udeležencev. Novi udeleženci se vpisujejo v pisarni obrtno - zadružnega nadzorništva na okrajnem načelstvu II./42. Kdor se pravočasno prijavi, bo o začetku tečaja pismeno obveščen. Za revno rudarsko deco v Trbovljah je darovala ga. Ana Bruniero iz Stud«11' cev pri Mariboru 1000 Din. Denar ie na razpolago y podružnici »Jutra« v Mariboru. Današnji trg. Okoliški kmetije so pripeljali na današnji trg 17 vOZ zaklanih prašičev in 14 voz poljskih pridelkov. Na kokošji trg so prinesle okoličanke nad 1200 piščancev, kokoši, gosi in rac. Precej je bilo na trgu mleka, mlečnih izdelkov in jajc. Bogato založene so bile mize z najrazličnejšo zelenjavo. Tudi mesarske stojnice so nudile mariborskim gospodinjam bogato izbero. Cene blagu se niso bistveno spremenile. Prodajali so par piščancev po 15 do 25, kokoši po 20 do 30, gosi in purane po 40 do 55 Dtn. Na trgu so prinesli več kozličev in domačih zajccv. Prodajali so kozliče po 45 do 75 Din, zajce pa po 5 do 20 Din. Letošnjemu sočivju, kakor grahu in krompirju je cena še precej visoka. Grah v stročju so prodajali kg po 10 do 12 in prav .tako tudi letošnji krompir. Cena lanskemu kroni pirju jc bila za merico 3.50 do 4.50, oziroma 75 par za kg. Jajca so bila 3 za I Din, mleko pa po 2 do 2.50 Din liter. Na novem trgu je bilo precej lesene in lončene robe po običajnih cenah. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 8.2 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 7.2 stopinj C nad ničlo; barometer jc kazal pri 16.1 stopinjah 738.5. reduciran na ničlo pa 736.6. Relativna vlaga 85: vremenska napoved pravi, da bo vrem-- spremenljivo in nagnjeno k nevihtam. Počitniški domkraljiceMarife pri Sv. Martinu rta Pohorju mnkks:;’«'. 'M sn Zopet bo kmalu šolsko leto za nami. Bližajo se počitnice, čas oddiha za našo mladino. Društveni odbor za Počitniški dom že pridno pripravlja vse potrebno nost je optimalna, sobice, je zelo bogato uitravioletnih žarkov. Tem planinskim zdravilnim vplivom pa prištevamo še one, ki jih imamo drugače le ob morski tirnmi msm za otvoritev sezone. Letošnja sezona se začne v sledečih terminih: I. skupina od 10. VI. do 9. VII.; II. skupina od 10. VII. do 8. VIII.; III. skupina od 9. VIII. do 7. IX. Upoštevajoč težke gospodarske in socialne razmere je odbor znižal oskrbnino od 600 Din za I. skupino na 510 Din. za II. in III. skupino pa na 540 Din. Klimatske razmere dčma so zaradi nje gove najprimernejše nadmorske višine (850), zaradi južne lege in obširnih obdajajočih ga gozdov najugodnejše. Zdravstveni vplivi, ki krepijo in čvrstijo oslabele otroške organe, so taki, -da jih ni najti podobnih v naši domovini. Združujejo ugodnosti planinskega položaja in morskega obrežja. Ozračje je nasičeno z izhlapki smrečtiih kultur, ki najugodnejše vplivajo na čiščenje dihalnih organov. Zrak, poln ozona, širi grudi in draži na globoko vdihavanje. Atmosferska vlaž- obali, t. j. stalno toda prav rahlo izmeno zračnih plasti, kar vpliva na organizem tako, da jači presnavljanje in zbuja izredni apetit in dalje učinke vode na telo v obliki pršnih in odprtih plavalnih kopeli v plavalnem bazenu. Za preskrbo otrok je vsestransko preskrbljeno. Deca je pod cuječim nadzorstvom idealnih mladinoljubov-nadzirate-ljev. Zdravstveno zaščito dajeta sestra in zdravnik, ki sta stalno v koloniji. Podrobne informacije za sprejem daje društveno tajništvo, Maribor, Strossmajer-jeva ulica 30 I., Dečji dom, kjer se dobijo tudi prospekti. Opozarjamo, da pohitite s prijavami, kajti radi obetajočega vročega poletja in znižane oskrbnine bo kaj kmalu napolnjeno mladinsko letovišče v uitravioletnih solnčnih žarkih, bogatem, planinskem in zelenem Pohorju. Zadeve našega učitelfslva Zborovanje učiteljstva z levega brege Zopet se le zbralo preteklo soboto učiteljstvo levega mariborskega okraja na svojem rednem zborovanju v Narodnem domu. Vkljub temu, da je zjutraj rosilo, je bila udeležba polnoštevilna in so prihiteli naši nacionalni in kulturni pionirji z vseh postojank. Zborovanje je otvoril predsednik g. Mirko Vauda, ki je uvodoma pozdravil navzoče, zlasti nove člane, brezposelne učiteljske abituriente, posebej pa go. Pirk majerjevo in g. prof. Finka, ki je predaval o Lavterjevi računski metodi. Fin-kovo predavanje je bilo užitek za vse udeležence zborovanja. Predsednik g. Vauda je poudaril, da imamo v Lautarju. v našem nepozabnem in velikem učitelju. po več kot 20 letih sodobnim pedagoškim in didaktičnim strujam ne le dosega, marveč njim predhodnega metodika, povrh pa še sina lastnega naro-ud. Saj govori iz njegovih del nacionalni pomen, čut in ponos. Nato je predsednik objavil sklepe in predloge odborove seje ter izrazil sočuv-stvovanje z -vsemi po zadnji redukciji mesečnih prejemkov prizadetimi tovarišicami. Omenil je nadalje skopske svečanosti in iziazil veselje obmejnega učiteljstva, da je še med nami čil in krepak slavil svojo 60-letnico rešitelj našega severnega ozemlja, general Rudolf Maister, ki so mu navzoči navdušeno vzklikali in sklenili, da se ga bodo v najkrajšem času spomnili /. najčasjnejšim Činom. Po obravnavi mnogih važnih stanovskih zadev so prišli na vrsto predlogi. Razen onih, ki so bili izrecno stanovskega in službenega značaja, bo javnost zanimal zlasti predlog, ki je bil sprejet po daljših in stvarnih debatah soglasno. Učiteljstvo levega okraja mariborskega v tem predlogu ugotavlja, da radevolje žrtvuje svoje sile v društvih in korporacijah. ki resno zasledujejo nacionalni, socialni in gospodarski napredek našega podeželja. Toda v tem pisanem konglomeratu tolikih društev grozi učiteljstvu omaganje, in sicer njegovih delovnih in itak skromnih gmotnih sil. Učiteljstvo ugotavlja zle posledice vsega tega: neizpodbitno je s preobremenitvijo društve nega delovanja prizadeto šolsko delo, ki je bilo in mora ostati na prvem mestu, zlasti pa so prizadete mlajše moči pri svoji vzgojnoučni nadaljnji izobrazbi in temeljiti pripravi na pouk. Tudi je vzgojno škodljiv pojav, da mnoga društva zahtevajo že članstvo med šolsko mladino, tako, da je med šoloobveznimi otroki že več »pristašev« tega ali onega društva. Nadalje je neumesten in škodljiv pojav, da si mnoga društva prisvajajo pravico ob raznih prilikah izrekati oceno o učiteljevem delovanju in se z raznimi predlogi vmešavajo v učiteljeve službene zadeve. Zgodi se namreč kaj lahko, da postane učitelj igračka vsakočasne volje ali ne-volje laikov in tendencioznežev, ne glede na svoje morda odlično delovanje v šoli, ki mora ostati prvo in glavno merilo učiteljevega delovanja in njegovih pravic v službenem položaju. Neizpodbitno je posledica vsega tega nevarnost o-sovraženja učiteljstva pri ljudstvu, ker vsem v nobenem primeru ni mogoče ugo diti, vendar pa bi moral biti učitelj prijatelj in svetovalec vse i, sicer je vez med šolo in domom iluzorna in nemogoča. Učiteljstvo je prepričano, da so vsa navedena in še druga dejstva težak problem, ki ga je težko prijeti in še težje rešiti. Učiteljstvo bo delalo in si bo naložilo na ramena toliko dela, da ga bo zmagovalo in da ne bo trpela šola. O tem važnem predlogu je vsekakor nujno, da razmišlja tudi oblast in javnost ter naj se izvenšolsko učiteljevo delo po temeljiti reviziji primerno omeji. Izdajanje računov je obvezno. Davčni oddelek finančnega ministrstva razglaša: Ker se je opazilo, da ne izdajajo osebe, ki so po tarifni post. 34 dolžne plačati takso, in to zlasti lastniki malih špecerijskih prodajaln in branjarij na periferiji mesta in v manjših krajih na deželi, kol-kovanih računov, misleč, da niso dolžne plačati takse, če ne izdajajo računov, se opozarjajo vsi prodajalci, da je izdajanje računov po zakonu obvezno in da se bo kaznoval vsak primer neizdajanja računa. kot tudi izdajanja računov brez tekse. Hanjšinsko vprašanje pred Društvom narodov Predlog o posplošenju manjšinske zaščife Pred dnevi sem na tem mestu zapisal, da nudi zadnji razplet evropskih dogodkov ugodnejše perspektive za čim aktivnejšo zunanjo manjšinsko politiko naše države. Po kratkih vesteh iz Ženeve se zdi. da ta nada ni brez podlage. Poljska je namreč vložila te dni pri glavnem tajništvu Društva narodov predlog o raztegnitvi manjšinske zaščite na vse države, ki so včlanjene pri Društvu narodov Daši nimamo še točnih poročil o tem predlogu, smemo vendar upravičeno soditi, da gre za pomemben in dalekosežen korak poljske vlade, o katerem se že zdaj živahno razpravlja in ki bo nedvomno imel še globok odmev v mednarodni javnosti. Zato zasluži, da napišemo o njem vsaj nekaj vrstic. Poljska v svojem predlogu zahteva: l. Da se na jenskem zasedanju skupščine Društva naredav temefiito pretrese vprašanje manjš;qske zaščite v zvezi z njeno raztegnitvijo na vse narodne manjšine držav, ki so včlanjene v Društvu narodov; 2. da se čimprej. najkasneje pa v teku Ustili mesecev po sestanku skupščine Društva narodov, sestane posebna komisija predstavnikov držav — članic Društva narodov, ki nai izdela splošno konvencijo za mednarodno zaščito manjšin. Dasi predlo? poljske vlade v tej obliki ni nič novega, je vendar njena zahteva po posplošenju manjšinske zaščite pomembna prav v sedanjem času. Poljska je namreč pred kratkim svojo notranjo manjšinsko politiko popolnoma preorien-tirala. Opozoril sgrn že na vključitev posebnega manjšinskega člena v novo poljsko ustavo in sem tedaj namignil, da >e sprememba poljske manjšinske politike nedvomno v tesni zvezi s preorientacijo poljske zunanje politike. Poljska je zadnje čase svojo namero po čim samostojnejši zunanji politiki ponovno pokazala. Zdi se, da tudi poslednji njen predlog o posplošenju manjšinske zaščite ni brez neke globlje zveze s to splošno oreorien-tacijo v njeni mednarodni politiki. Ni dvoma, da so danes izgledi Polisk-e na uspeh njenega nainovejšega manjšinskega predloga večji ko kcia.i poprej. V svoji novi ustavi ima Poljska izboren a-dut v manjšinski igri. ki jo bo izzvala s svojim predlogom. Spomnimo se le na dosedanje stališče velesil v manjšinskem vprašanju, ki so manišjnsko zaščito — v smislu prejšnjih meddržavnih konferenc — smatrale za nujno le v onih državah, katerih ustava še ne daje dovolinih garancij za enakopraven razvoj vseh državljanov, pa nam bo jasno, da je Poljska s sprejemom posebne manjšinske klavzule v svojo novo ustavo napravila že v naprej preračunano izvrstno potezo, ki se i narodov. Podpirala je .v tem pogledu tudi enake težnje držav male antante, bodisi pred skupščino Društva, narodov, kakor tudi v posebni manjšinski komisiji (6. komisija Društva narodov). Opozoril sem že v prejšnjih člankih, da so se napori teh držav po posplošenju manjšinske zaščite izjalovili zaradi odpora velesil, posebno pa Italije. Vendar je skupščina Društva narodov na svojem jesenskem zasedanju leta 1923. osvojila ta-ie votum: »Skupščina izraža nado, da bodo države, ki jih napram Društvu narodov ne veže nobena pravna obveza v pogledu manjšin, vendarle v postopanju napram svojim rasnim, verskim in jezikovnim manjšinam uporabljale vsaj enako mero pravičnosti in strpnosti, ki jo zahtevajo pogodbe in ki odgovarja stalnim naporom Sveta.« Dasi je bila torej zahteva po razširjenju manjšinske zaščite splošna in so tudi neštete ugledne mednarodne institucije vršile v tem pogledu močno propagand.) (spominjam le na Medparlamentarno linijo, na Unijo društev za Društvo narodov. na »Womeirs internacional Leaguc for peace and freedem« i. dr.). Poljski in drugim manjšinskim državam vendarle ni uspelo do sedaj iztisniti kaj več na tem področju. Meddržavni manjšinski sistem, ki se je že porodil s to temeljno napako, da ni bil razširjen na vse države, je »■: svojo napako obdržal do danes. S stališča pozitivnega meddržavnega marršin-skega prava je ostal evropski teritorij še vedno razdeljen na dve sferi: 1. m?nižinsko. ki obsega ta-le ozemlja: poljski koridor, v kolikor gre za nemške manjšine. češkoslovaško, Avstrijo, baltske države, svobodno mesto Danzig. Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo. Grčijo. Albanijo in ona ozemlja naše države, ki so bila priključena kraljevini Srbiji po 1. januarju 1913; 2. nemanjšinsko siero, h kateri spadajo vse druge evropske države, med katerimi zanima naše in nemške manjšinske politike posebno Italija. Da je to stanje nezdravo in manjš'"sh' zaščiti sami, kakor je bila zamišljena na pariški mirovni konferenci, v škodo, je razumljivo. Prav tako pa je tud, razumljivih da v okviru splošne evropske politike manjšinske države do danes niso mog le prodreti s svojimi utemelrmimi in upr:; vičenimi predlogi. Ni pa tudi dvoma, Ja se po zadnjem razpletu evropskih dogo.’-kov odber nekaterih držav, posebno na Italije, ne bo mogel vzdržati. Manjš'?- ka politika je te*no povezana z zunanjo politiko evropskih držav. Predlog ki ga je pnljska delegacija vložila pri giavnem ta: ništvu Društva narodov prav sedaj, ko se skuša Poljska v svoji zunanji politiki osamosvojiti, nam to še v posebni meti je bo na jesenskem zasedanju Društva narodov mogla uspešno poslužiti v prid svojemu manjšinskemu načrtu. Poljska je sicer že leta 1919., ko so se še vodila pogajanja za sklenitev posebnih manjšinskih dogovorov, dosledno pro testirala proti zahtevi združenih zavezniških velesil, da se manjšinska zaščita omeji le na nekatere države in sa je le na poseben pritisk tedanjega predsednika mirovne konference Clemenceauja vdala in podpisala poseben manjšinski dogovor. Upoštevati pa moramo, da njen položaj tedaj ni bil še tako ugoden, kot ie danes. Tudi z našo državo tedaj ni bilo drugače. Kljub podpisu tega posebnega dogovora pa je Poljska izrabila vsako priliko, da pred ženevskim forumom javno povzdigne svoj glas proti razdelitvi evropskih držav v dve kategoriji: popolnoma in manj suverenih. Taka razdelitev ni samo nasprotna principu državne su-verenitete. ki so ga prav velesile oznanjale kot dogmo, ampak tudi paktu Društva narodov, ki že po svoji zamisli zavrača kakršnokoli delitev držav, ki bi ined njimi ustvarjala neenakosti. Zato je Poljska že takoj spočetka podpirala vse predloge manjšinsko zavezanih držav, ki so stavile zahteve po posplošenju manjšinske zaščite. Tako je podpirala zastopnike Latvije in Estonske (\Valters. Pusta). ki so zahtevali vključitev posebnega manjšinskega člena v pakt Društva dokazuje. Zdi se mi. da je prav sedaj tudi za našo državo nastopil ugoden moment za čim aktivnejšo zunanjo manjiin-Sko politiko, ki naj' nas končno iz tesnili defenzivnih okovov vrže v ofenzivo. Sta lišče naše države v vprašanju posploše-nja manjšinske zaščite pač ne more bili drugačno kot je stališče Poljske in vseli drugih manjšinskih držav. Smemo torej upravičeno že sedaj računati na skupno akcijo vseh teh držav na jesenskem zasedanju Društva narodov. Bilo t)i odveč ponavljati, da nas predlog poljske delegacije živo zanima ne >a-mo iz načelnega stališča, ki gu v tem pogledu zastopa poljska država, ampak se prav posebno z vidika naših težko prizadetih narodnih interesov v Primorju, kjer živi nad pol milijona naših rojakov brc/ vsake meddržavne zaščite. Potrebno pa je, da že enkrat preidemo tudi v tem vprašanji) od suhoparnega m zopeniega frazerstva na področje resničnega dela in izrabimo vse momente, ki so za nas v tem pogledu ugodni. Med te spada trenutno opisani poljski predlog o posplo-šenju manjšinske zaščite. Zato pa se linčem k temu predlogu še povrniti. Dr. k. V, V vsako simskii in E <4 I Na delo tedaj, ker Redni občni zbor Metodove družbe obrambnega dela »Mal položi dar, domu na oltar!« je geslo ene naših najstarejših, najzaslužnejših in nedvomno tudi najpomembnejših in najkoristnejših nacionalnih organizacij, geslo, ki je še nedavno vnemalo srce slehernega narodnjaka. Izgleda pa, kot da bi se to narodno geslo utopilo v morju novejših parol razrvane sedanjosti, ko tda bi se ohladila ljubezen do rodne grude, ko da bi onemele ustne, ki so nekdaj rotile in preklinjale usodo naroda, ki ie raztrgal suženjske verige in se osvobodil, da je prost, na svoji zemlji svoj gospodar. Hudo je pravemu človeku, če prelista le nekaj listov naše nedavne zgodovine in se mora prepričati, da je med nami mr.ogo takih, ki križem rok počivajo na svojih lavorikah in menijo, da so dali narodu že vse. kar je bilo treba. Lahko trdimo, da so danes, izvzemši naš učiteljski stan, redki idealni bojevniki za našo sveto stvar. Kako prav imamo, ko to trdimo, nam je dovolj zigovoren dokaz letošnji občni zbor obeh mariborskih podružnic Ciril-Metodove družbe. Vi je bil preteklo sredo zvečer v maii dvorani Narodnega doma. Čeprav je Ciril-Metodova družba izmed vseh narodnih organizacij opravičeno ponosna na klene sadove svojega pa-triotičnega dela, je vendar za njo jako malo zanimanja, zlasti med dobro situiranimi in višje postavljenimi. Ali je za največjo obmejno postojanko na severni meji častno število članov ir članic, ki jih štejeta obe podružnici? Ali res ni med .34 tisoči več ko 495 takih, ki se zavedajo resnih dnevov, ki vedo ceniti potrebo narodne vzgoje v naših narodno ogroženih krajih? In če ima družba svojo bogato zgodovino, ali je zato obsojena, da se shrani njeno z zlatimi črkami napisano ime v arhiv? Ker ne nudi svojemu članstvu raznih ugodnosti, kakor znižanih vo ženj po železnici in drugih, ali je zaradi tega manj potrebna, manj koristna? Ozri mo se samo za trenutek preko meje in spomnimo se samo lar.ske akcije, ki jo ie pokrenil »Schulverein« ob Rossegerje-vem jubileju, pa se moramo prepričati, da je danes Ciril-Metodova družba prav tako potrebna in še bolj. Res je, da imamo danes poleg Ciril-Metodove družbe še razne druge organizacije, ki imajo v svojem programu začrtano tudi narodno obrambno delo. Toda vprašajmo se, kaj so te organizacije do danes storile za zboljšanje naših narodnostnih razmer v obmejnih krajih, kaj so storile za naše narodno šolstvo? In vse te organizacije uživajo večjo podporo članstva, močnejše so njihove vrste, in to vse rta račun peščice zvestih Cirilmetodarjev. Nestrpno so mariborski Cirilmetodarji pričakovali, da se bo uresničila misel o narodno-obrambni anketi, zaradi katere .ie bilo toliko sestankov, toliko besed in ie bilo popisanega toliko papirja. Vse, kar je bilo v tem pogledu storjenega, je veliko premalo. Naša meja. naši obmejni kraji tonejo v pozabljenju. Spomnimo se božičnic in drugih dogodkov onstran meje in skrbi za šolske otroke ob vsaki najmanjši priliki. Vprašajmo pa samo naše obmejno učiteljstvo, kako težko praznih rok vse to gleda. Nehote se stisne pravemu človeku pest in iz ust se mu izvije kletev nad tistimi, ki nosijo vso krivdo brezbrižnosti in omalovaževanja. Take misli so se vsiljevale človeku, ki je poslušal poročilo predsednika moške podružnice g. dr. Lašiča o preteklem poslovanju in delovanju, ki ni bilo kronano z zaželjenimi uspehi. Tudi se Je predsednik g. dr. Lašič spomnil umrlh članov dr. Muleja in prof. Žagarja, katerih spomin so navzoči počastili s trikratnim: Slava! Zahvalil se je navzočemu učiteljstvu za udeležbo ir. je posebej pozdravil zastopnika mestne občine in zastopnika Narodne odbrane g. dr. Vauhnika. V svojem poročilu je med drugim nadalje omenil, da je družba kupila zemljišče za šolo v Gradišču, da je časopisna 3kcija lepo uspevala, a da sta se prošnil r ablralns akcije odzvala le tovarnarja gg. Hutter in Fišer. Vestno in z ljubeznijo je bilo testavlje- resnobni so dnevi! mariborskih podružnic Ciril* - Umestna kritika narodno* * Manj besed in več dejanji no poročilo tajnika g. dr. Milana Šijanca. Iz njega posnemamo, da je na lanskem občnem zboru novoizvoljeni odbor preši-njala misel, da izgineva narodna mlačnost in so se zato v okviru podružnice osnovali razni odseki s posebnimi nalogami, ki pa so se v svojem poslovanju izkazali kot odveč, ne morebiti zaradi pomanjkanja nalog, ki bi jih bilo nujno potrebno rešiti, marveč iz povsem drugih razlogov, ki so dali povod, da smo vsi ob zaključku poslovnega leta za novo izkušnjo in razočaranje bogatejši. Na svojih sejah odbor ni reševal samo organizatorično-tehničnih vprašanj, marveč se je bavil tudi z idejnimi vprašanji dalekosežnejše-ga pomena. Tako se je odbor ob priliki, ko so bile prepovedane nekatere slovenske učne knjige na srednjih šolah, zavzel proti okrnitvi slovenščine na naših šolah. Sklepe in predloge je poslal centrali z utemeljitvijo, da bi že s pedagoškega stališča bilo kvarno, če bi se morali slovenski otroci učiti raznih strokovnih predmetov in celo slovenske literarne zgodovine v šoli v nematerinskem jeziku. Nada Ijc je odbor dal tukajšnji Narodni odbrani iniciativen predlog, naj se energično zavzame za izključno rabo slovenskega jezika pri vseh naših uradih '.n oblastvih. Ugotovil je, da je vzrok narodne mlačnosti in nezavednosti v obmejnih krajih pomanjkanje slovenskega čtiva. Osnoval je zato akcijo za nabiranje prečitanih nedeljskih listov, ki jih je pošilja! v obmejne kraje. Redki so bili, ki so se odzvali zadevni prošnji. Mariborskih naročnikov ni bilo niti l odstotek. Skavtlzem Uprava stega skavtov v Mariboru razglaša. da od 15. maja do občnega zbora v jeseni t. 1. ne bo sprejemala več novih članov, ker se zaradi priprav za ste-gov in župni tabor ne more vodstvo ba-viti z novinci. Glavna uprava Zveze skavtov kraljevine Jugoslavije je v zadnji številki svojega službenega organa »Skautske novi-ne« objavila avtentično interpretacijo glede 9. skavtskega zakona (»Skavt je vzdržen in ne kadi«), ki se glasi: Po sklepu rednega letnega občnega zbora Zveze skavtov kraljevine Jugoslaviie. ki je bila 12. novembra 1933 v Nišu, da>e glavna uprava tole razlago 9. skavtskega zakona: »Deveti zakon nalaga treznost vsem zaobljubljenim članom jugoslovanske skavtske zveze. Za mlade člane (volčiče, čebelice, izvidnike, planinke) je ta zakon važen v interesu njihovega pravi'-nega telesnega in duševnega razvoja, za odrasle člane pa ima važnost za njihove nadaljnje naloge napram narodu in družbi, ker je na njih ležeče, da postanejo stvaritelji novih narodnih pokoijcnj .n generacij. Treznost je torej tudi za nje ve likega pomena. Vendar pj se ne more smatrati kot kršitev teca zakona, če ie starejši član ob kaki priliki v družbi prisiljen, da popije kako čašo alkoho "e pijače. Ne sme pa se smatrati za treznega tisti, ki stalno uporablja take pijače, a še manje oni, ki jih zlorablja. Tunak vpliva nepovoljno na naše zdravic s strupom nikotinom, zlasti še na mlad urbanizem. Pa tudi v tem primeru se ne mnre smatrati za prestopek skavtske obljube, ako je starejši član v kaki družbi prisiljen, da pokadi kako cigareto. Vsekakor pa je prepovedano dajati mlajšim članom slab vzgled! V skavtski službi, kakor tudi v skavtskem kroju pa je vsak starejši član (rover, stanarica) dolžan, strogo izpolnjevati 9. zakon.« V proslavo 10-Ietnice obstoja stega skavtov v Mariboru bo od 5. do 16. julija 1.1 v Bistrici pri Limbušu Ul. tabor skavtov Dravske župe, kamor so povabljeni skavti iz vse Jugoslavije, pa tudi iz tujine. Vodstvo Dravske župe prlčakuie mnogoštevilne udeležbe ter upa. d? bo to ena največjih skavtskih .irjrHUev v Jugoslaviji. — Podrobneje borno še poročali. Stiki podružnice s centralo so se poživeli, zelo živahni pa so bili z nekaterimi lokalnimi činitelji in z obmejnim učiteljstvom. Tudi je nameraval odbor za Božič obdarovati nekatere revne šole ob meji. V ta namen je organiziral nabiralno akcijo denarnih prispevkov pri slovenskih mariborskih odvetnikih in zdravnikih. ki so se skoro vsi, z malimi izjemami, odzvali in darovali svoj obulus. Kupljene darove je poslal na dve šoli, ki pa so bili z ozirom na potrebe malenkostni. Širšo nabiralno akcijo pa je odbor zaradi slabih gospodarskih razmer opustil. Končno se je tajnik v svojem poročilu dotaknil še vprašanja koncentracije narodnih društev. To vprašanje je postalo aktualno že pred leti, ko so organizatorji spoznali in občutili, da je cepljenje narodnih moči škodljivo, ker ovira vsako večjo. še tako potrebno akcijo. Namesto rešitve tega perečega vprašanja pa so se osnovala povrh še nova društva z enakimi nameni pod raznimi imeni. Razumljivo je, da je tako drobljenje moči kvarno že iz preprostega razloga, ker začne primanjkovati resnih delavcev, mimo tega se pa pojavijo še razna nepotrebna trenja. Naglasil je, da so le v rešitvi o-menjenega problema zajamčeni boljši in vidnejši uspehi ter lepša bodočnost. Svoje poročilo je zaključil z ugotovitvijo, da je Ciril-Metodova družba opravičenost svojega obstoja že dokazala in da v tem prepričanju pričakuje podpore ne samo od svojih članov, marveč od vse nacionalno zavedne javnosti ir. vseh, ki jim je pri srcu blagor naroda in domovine. Pri volitvah je bil z malimi spremembami izvoljen dosedanji odbor s predsednikom dr. Lašičem na čelu. Poročilo o delovanju ženske podružnice je podala predsednica ga. Burnikova. Pozna je že bila ura, ko je predsednik zaključil lepo zborovanje z apelom: »Manj besed in več dejanj!« Pfui Tečaji za precepi jen je debeloplodnega kostanja »marona«. V ptujskem okraju bodo tečaji za precepljenje debeloplodnega kostanja »marona«, za katere so določeni sledeči dnevi: Dne 29. aprila t. 1. ob 11. uri pri Sv. Barbari v Halozah, dne 29. aprila ob 15. uri v Leskovcu, dne 3. maja ob 9. uri v Juršincih, dne 6. maja ob 8. uri v Podlehniku in istega dne ob 15. uri v Majšpergu. Tečaje bo vodil okrajni kmetijski referent Stanko Zorčič. Vsem interesentom se priporoča, da se tečajev udeležijo polnoštevilno. Občinski lovi ptujskega okraja se bodo za dobo od 1, julija 1934 do 31. marca 1940 oddali na javni dražbi v zakup. Dražba bo 4. junija in 5. junija t. 1. vsakokrat ob 8. uri pri okrajnem glavarstvu v Ptuju, dne 7. junija t. 1. ob 8. uri pa v občinski pisarni v Ormožu. Kot lovski zakupnik se bo potrdil le oni zdnžitelj, ki bo s člansko izkaznico dokazal, da je član Slovenskega lovskega društva. Aretacija goljufov. V hotelu Osterber-ger so orožniki aretirali tri tujce, ki so na sumu, da so poneverili v Gradcu 35.000 šilingov in potem pobegnili v našo državo. Aretirani so sledeči: 40-letni Alfred Lobbergcr Vilko Peteršinek, 35 let star ter Alfred Živko, star 30 let, vsi trije i/. Gradca. Zaplenili so jim 2000 Din in 241 šilingov. Pod močno eskorto so jih prepeljali v Maribor, kjer jih izročijo avstrijskim oblastem. Hudo nesrečo pr| vožnji z motorjem je imel trgovski pomočnik Karel Kotnik iz Vurberga. Naložil si jc svojo zaročenko in sc v urnem diru napotil v Maribor. Na polovici poti pa je opazil, da dragega balasta ni več na vozilu. Zdrknil je nazaj proti Vurbergu in našel izgubljeno v cestnem jarku s težkimi poškodbami in v hudih bolečinah. K sreči poškodbe niso smrt no nevarne in je upati, da ponesrečena zaročenka kmalu okreva. Smrtna kosa. V Ptuju je umrl po dolgem bolehanju tovarnar in i osestnik Franc Potočnik. Dosegel le starost 78 let in je bil ugleden in dober gospodar. V Vurbergu jc umrl nagle smrti trgovec Rudolf Minili v 28. letu starosti. Naj v miru počivata! Kino. V soboto 28. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 2*J. t. m. ob 18.30 in 20.30 se predvaja prvi gangsterski film »Radio-patrola«. Soort ISSK Maribor : SK Celje. Jutri v nedeljo 29. t. m. popoldne odigra ISSK Maribor svojo predzadnjo tekmo v pomladanskem prvenstvu in ima za nasprotnika borbeno moštvo SK Celja. SK Celje je nasprotnik, ki bo dal ISSK Mariboru mnogo opravka, saj beleži v zadnjem času prav lepe uspehe in ga moramo šteti med najboljše prvorazredne klube. Mariborčani smatrajo jutrišnjo tek mo za nadvse važno in so se na to srečanje pripravili z vso resnostjo. Ni pa dovolj biti močnejši v tehničnem pogledu, kar gotovo so, važnejša je pri prvenstvenih tekmah borbenost in močna volja po zmagi, ki največkrat odloči v svojo korist, saj niso redki primeri, ko so šibkejša moštva pripravila samozavestnim favoritom bridka razočaranja, ker so zna la presenetiti s svojo odločnostjo. Jutrišnji dan je torej za Mariborovce nad vse resen, treba bo krepko prijeti, treba bo znati zmagati in si priboriti novih točk za pot naprej! Točke so ISSK Mariboru več ko potrebne, ako hoče ostati v prvem razredu. Tekma se bo odigrala ob vsakem vremenu na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu in se bo 'pričela ob 16.30. Predtekmo ob 15. bosta odigrali mladini SK Železničarja in ISSK Maribora. Mariborska kolesarska podzveza poziva tem potom vse, pri otvoritveni dirki sodelujoče didkaČe, da se polnoštevilno udeleže razdelitve nagrad, ki bo 28. tm. ob 20. uri v Mautnerjevi gostilni v Zg. Radvanju. Nagrade, ki 28. tm. ne bi bile osebno prevzete, zapadejo brezizjemno v korist MKP. Sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem so pripeljali 374 prašičev. Kupčija je bila dobra in je bilo prodanih 164. Cene so bile naslednje: 5 do 6tednov stari 80— 100 Din, 7 do 9 tednov 120—140 Din, 3 do 4 mesece stari 220—240 Din, 5 do 7 mesecev 300 do 350 Din, 8 do 10 mesecev 400—450 Din in leto stari 650—700 Din. Kilogram žive teže je stal 6 do 6.50 Din, mrtve pa 8.50 do 9 Din.___________ Poljčane Iz občinske pisarne. Vsi vojr.i obvezniki, dajalci živine in prevoznih sredstev, se morajo v nedeljo 29. t. m. med 6. in 18. uro brezpogojno zglasiti na zbirališču v Peklu zaradi vojnega razporeda. S seboj je treba prinesti vojaške izprave. Le kdor bi iz tehtnega razloga ta dan r.e mogel priti, se naj zglasi zadevno in ob istem času prihodnjo nedeljo 6. maja. Odhodnica. Tudi letos bo odšlo od tukajšnjega Sokola nekaj telovadcev in pev cev k vojakom. Društvo jim je priredilo pri br. Vodeniku prisrčno odhodnico. Brat starosta Lipovšek jim je spregovoril za slovo nekaj bodrilnih besed, želeč jim. da se zdravi vrnejo v sokolski krog P° odsluženju svojega roka. Pevski zbor :e zapel nekaj pesmi, lep večer je prav prijetno minil. Zdravo! Otvoritev strelske Sezone. Dre 29. a-prila bo na strelišču tukajš»ie strelske družine otvoritev letošnje sezone z nagradnim streljanjem, ki se dovrši še isti dan. Začne se ob 15- uri. Redno streljanje bo potem vsako nedeljo ob 15. uri in bo vedno združeno z nagradnim streljanjem. Na strelišču bo vsakokrat točilnica. Ljudstvo se opozarja, da je ob času streljanja zaradi smrtne nevarnosti prepovedano hoditi po gozdu ob strelišču. Pesnica pri Mariboru Društveno življenje je v naši novi občini prav lepo oživelo. Sokolske cdinice, člani in deca, prav pridno vežbajo in pričakujejo zaželjenega nastopa. Nastop društva Jarenina-Pesnica bo 21. maja t. 1. na travniku pri bratu Kerenčiču. Vse sosedne sokolske edinice naprošamo, da prirede ta dan izlet v zeleno majsko naravo in se udeleže nastopa. — Ciril-Metodova podružnica v Spodnji sveti Kungoti nas je tudi presenetila s svojo igro »Na razpotju«. Igralci so podali izvrstno svoje vloge. Bil je res užitek. Med odmorom pa je skrbel za kratek čas tamburaški zbor. Vsa prireditev se jc vršila pod spretno roko šolskega upravitelja g. Fro-ma. — Gasilci prav pridno vežbajo in se pripravljajo na svoj župni nastop, ki bo ietos, kot se sliši, v Mariboru. Mali o Razno POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja i>o skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V. Weixl. ZLATO. zlatnike in platino kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata Orožnova ulica 8 2642 .IOS T1CHY IN URIJO Konees. elektrotelmnično podjetje. Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56, izpeljuje elektrolustalaciie stanovanjskih hiš. vil, gospodarskih objektov, zaloga inotoriev. lestencev, svetilk, elekvoin-stalacijskega blaga no kon-kurečnili cenah______ Zapestni! me 9in 90. samo pri M. Jit-er-jevem sinu ZA OKNA IN BALKONE nudi pelagonije viseče bršlan-ke. betonije, begonijo itd. Vrtnarstvo Jemec, Prešernova Ul. 16. 1648 ZA VRTOVE in parke nudi salvije. kane, begonije, semperflore itd- Za železniške postaje, šole in zdravilišča popust. Vrtnarstvo Jemec, Prešernova ulica 16. 1649 ZELEN.IAD so paradižniki, paprika, jajčevec, karfiol itd, zato sadite sedaj sadike, katere dobite poceni v vrtnarstvu Jemce. Prešernova ul. 16. 1650 VLOŽKE, MADRACE, ojomane najceneiše pri Novaku. Vetrinjska 7. Koroška 8 ____________________J 669 IZVRSTNO VINO od 5 litrov naprej pri majorju Zenkoviču, Pivola-Razva-nie. 1650 TRAJNI KODRI DIN lOU.- s prvovrstnim preparatom, ta koj valovi brez vodne ondu-lacije pri gledališki frizerki, Vetrinjska ulica 11. 1686 GOSTILNA PR! POHORCU Očka na reznu, \- nedeljo vrt ni koncert. Pekerska vina po s Din-_________________ 1687 PRALNI DELEN. pralna svila, pike svila, lepi vzorci, nizke cene,, Srečko Pihlar Gosposka 5. 1688 MILOSTI VA! Vaš krzneni plašč čez poletje najskrbueje konzervira tvrdka P. Semko, . Gosposka ul. 37* Obenem ga za polovično ceno popravi in modernizira. Plačljivo Sele v jeseni pri prevzemu. 1 Gol OBRTNIK Z OBRTNO PRAVICO išče za rentabilno obrtno stroko kompanjona-iinancirja. Mlajši upokojenci radi nadzor stva imajo prednost. Ponudbe s podatki, če je že in pri kateri stroki udeležen ;pod. šifro »Obrtna rentabilnost« na upravo lista. 1670 PLZENSKI DVOR A. Senica, dobra hrana iti izborna vina, špecijaliteta rdeči burgundec, po solidni ceni. Lepo urejen vrt, kegljišče, igra na kroglje — balin — vedno na razpolago. 1663 BOTRI IN BOTRCE! Kupujte samo »Pirnar« obleke, za vaše birmance Srečko Pihlar. Gosposka ulica 5. 1689 BRITVE škarje, nože za mcstie stroje, brusi dobro, brusač na Trgu svobode. 1668 MARIJ SKALAN PRI SVILENIH NOGAVICAH Pobiram nevidno izpuščene zanjko. Kormann. Gosposka 3. 1697 HALO! MOŠKI PODPLATI s petami Din 29.—. ženski s petami Din. 19.—. Blago prvovrstno/ garantirano samo pri Cirilu Lovec-ii, Cilavni trg 4. __________1695 ________ Prodam VEČJO MNOŽINO ZABOJEV takoj proda Lgat. trgovina z mešanim blagom, Meljska cesta 57. 1671 NA PRODAJ gospodarsko poslopje za 8000 Din. Lovska Utica 31. Pobrežje. ■ 1679 VINO PRAV DOBRO okusno in poceni na prodaj Ivo Jaušnik. posestnik vinogradov, Sp. sv- Kungota (pod Sv. Urbanom), p Pesnica. _____________ ... *___1683 VRTNA OGRAJA iz krajnikov,. -50 m dolga, s tgdimi in mehkimi sohami, počeni na prodaj. Na ogled Maribor. Tomšiče.v drevored. Slomškova'~til. 4. 1691 SOLNČNA ST.AVB1ŠČA tudi na odplačilo. eriovprež. tovorili voziček, krompir za svinje ;prod,a Sclnvarz, ■ Maribor, KlaVniška 14- 1699 HIŠA~~ na prodaj.. Naslov v upravi ».Vcčcrnika«. Stanovanje TRISOBNO STANOVANJE] lepo. solnčno, s pritiklinami,. v prvem nadstropju: oddam i s 1. junijem mirni stalni stranki. Vprašati v trgovini j Sikošek, Koroška c,-102. 1664 STANOVANJE dve mali sobi in kuhinjo .oddam V' najem. Vprašati: Petrovič, Kettejeva ul. ,24. 1667 STANOVANJE solnčno. v novi hiši, obstoječe iz kuhinje in dveh parketi-rauih sob. z velikim balkonom oddam mirni stranki, če 'mogoče brez otrok. Vodovod, elektrika in plin v hiši. Nji-, slov v upravi -Večeruika-. 174)1 1700 ! Sobo otfega_ OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam enemu ali dvema boljšima- delavcema. Melje. Trdinova ulica 9. .,. -t 1688 O PR E M L J E NO~S O BO oddam dvema gospodoma ali, gospodičnama. Slovenska, ulica 22/1. dvorišči-. 1690' ODDAM SOBO s hrano ‘in posebnim '-hodom. Vrbanova ulica 28. priiličie, desno.. : 1698. NOVA, TRDA SPALNICA 3000 Din, sjelaža za trgovino,; prodalna miza ne pobarvana, j 700 Din. rta prodai. Miklošičeva 6,,mizarstvo. 1705 KANARČKE dobre pevce, poceni prodam. Fischer, Sodna, ul. 321, Maribor. . 1709 SOBO oddam dvema gospodoma. Vrtna ulica 17. . 1703 NOVO OPREMLJENOIšOBO s prostim vhodom oddam boljšemu. mirnemu, gospodu ali gospodični- Gosposka ul. 26: Vprašati v gostilni "Prešernova klet«. 1716 B*gantai črni ali rjavi polčevlji ir najboljšega telečjega boksa i usnjenimi podplati. Okusni, m« dtrai čevlji ra pomladanske »prehode Dobre in trpežne nogavice dobi le pri nas v vseh modnih barvali in norcih. — } Strapacne polsvilcne Din. 7. h sukanca z vzorci Din. 10.' Modne flor . Din. 15 \ Dovršen čevelj za elegantnega gospoda. Prvorazredni iraterijal , in izdelava. — \rrnn PRODAM NA OBROKE več stavbiše, m* Din 3—4, pripravno za kako tovarno, upokojence alf uslužbence. / j ure od postaje Pesnica. Med- j ved, Dobrenje., 1711 i Kupim HRANILNO KNJIŽICO »Posojjl:mče« v Mariboru Din 6500.-- kupim. Ponudbe na upravo ;y J »Nujno«. . ,1673 Posest HISA, tri sobe. kuhinja 38.000 Din. Hiša s 7 stanovanji 125.000 Din. Velika hiša. z gostilno in drugim lokakom na prometnem kraju .1,30.00,0 Din.. »Ra-pid«, Gosposka ul. 28. 1685 POSESTVA. HIŠE od 12.-000 Ditt. naprej. Gostilne, mline, vile prodaja Posredovalnica. Maribor. Šlovenhka ulica 26. 1712 V naiem ŠOFERJI! Dam v najem brezkonkurenč-no, dobičkanosno avtopodjet-je, radi odpotovanja. Ponudbe na upravo pod »Kavcija 30.000 gotovine <1 1674 Oglašuite! Šest zlatih pravil za žene. 1. Bodi vedno potrpežljivo. TNe sili v svojega moža in-ne nadleguj ga z uepre-stanimi vprašanji. Če'mnogo‘vprašuješ, zaslnžišv da ti mož laže. Če je'tvoj mož utrujen in hoče v miru obedovati ga ne vprašuj, če te ljubi. Če Je že prepir iteob-hodno potreben, se prepiraj nežno. 2. Ne zanemarjaj: niti- svojega telesa niti duha. Mnoge žene mislijo, da jim ni treba več skrbeti zase, če se jim je posrečilo, množiti se. To 'je velika zmota, leajti mož kaj lahko najde pri drugi ženi to. česar ne najde pri svoji- 3. Ne bodi potratna, Če je pa tvoj mož napram tebi širokogruden, mu ne brani, ker te višje ceni, če čuti, da je napram tebi velikodušen. 4. Ne dela' se brezpomembnejšo, nego si. Tvoj mož naj nikoli ne misli, da je nenadomestljiv: pokaži mu. da so na šVetU: tudi drugi mož ja* ki bi ga nadomestili, če bi, te hotel zapustiti. 5. Ne pozabi, da- hoče tvoj mož včas>h ostati sam, pa-narte še tako ljubi. Nikoli ši ne prizade vaj prodreti v skriv ne kotičke njegove duše. (1: Pomni, da je zakon kakor žametast tnal', če ga pristrižeš in zopet zasiješ, da da sicer še np-.šiti, toda vreden ni več dosti. Stehtani davki. Plačilni nalog davčne uprave ni posebno dobrodošel, saj nihče rad ne plačuje davkov. Tako je bilo na svetu vedno in vedno tudi bo. Er.ak odpor proti davkom kakor drugod na svetu, čutijo tudi v Franciji. Senator Mennier ima sicer tovarno za čokolado, toda Francozi so sladkosnedni in zato ni čuda, da je mož debelo pogledal, ko je dobil plačilni nalog in prečital na rijem, da so mu odmerili cela dva.milijpna frapkov davka. Takoj je vložil rekurz in dokazoval, da čokolada ne gre več tako dobro v promet, kakor v dobrih starih časih. Izgovarjal ,se, je, da .ljudje kupujejo sedaj cenejšo Čokolado,' da varčujejo tudi pri sladčicah, posebno ženske, ki se poleg tega še boje, da bi sp preveč ne- zredile in segajo vedno-redkeje oo dobrFčokoladi. Toda davčna oblast se ne da tako hitro prepričati, da nima piav. Rekurz je . bil-zavrnjen. Tedaj je senator sklenil poučiti gospode na davkariji, kaj se pravi nasprotovati tako visokemu gospodu. Spravil je skupaj dva milijona frankov, •n sicer samega.drobiža po 25 centimov. ; To. ni bilo težko, kajti v .-njegove avtomate so ljudje‘ metali le novčiče-po 25 centimov, da je padala iz njih čokolada. Ko je imel denar skupaj, ga je poslal na tovornih avtomobilih davkariji, češ,.• si boste že zapomnili, kaj se pravi nasprotovati mi, ko boste morali tole prešteti. Pa-je zopet delal račun brez krčmarja. Na davkariji so hitro izračunali, da mora tehtati za 2.000,000 takega drobiža 40.000 kg. Stehtali šb drobiž in stvar je bila v redu. 47 Roman iz prazgodovine človeštva. To življenje je določil On hi ga ne moremo spremeniti. Vse. kar moremo, je oviranje človeka v udejstvovanju, ki mu je dano kot delu celote, ali pa uničenje njegove oblike v drobcu, kar pomeni: vrnitev v celoto. Vse sile, ki so v njem. so večne. Vse utesnjevanje ie zato le deio družbe zaradi usmeritve v tok enotnosti. kateri se moremo več ali manj približati, je pa nikoli ne moremo absolutno doseči. Po zakonu prabitnosti, ki je zakon Njega, obsojevalec nima več pravice kakor obsojenec, ker bi, če spremenimo mišljenje družbe, bil obsojenec lahko prav tako obsojevalec in obsojevalec obsojenec. Zato človeški zakoni niso zaradi Njega in ne od Njega, marveč so spremenljivi, kakor je vse, kar ri od Njega in zaradi Njega, in so ti zakoni le toliko časa zakoni, dokler ima oni. ki jih .ie določil, moč bedeti nad njih izpolnjevanjem. Čim ta moč preneha, preneha zakon biti zakon in ga sploh ni več...« »Modri in najmodrejši,« se je oglasil Asarhadan, »če bi tisti, ki je postavo določil, izgubil moč uveljavljanja te postave, je torej ne bi več bilo treba izpolnjevati?« »Ker bi tedaj nehala biti postava,« je odgovoril Amurabis. »In tudi Če bi postavo določil faraon faraonov, ki je namestnik Njegov na zem III?« »'1 udi. Takrat bi' on sam nehal biti ia-raon faraonov.« »Potem je vse, kar ustvari človek, le začasno in minljivo.« »Večno k samo, kar ustvari Ra. Ustva ril pa je le tisto, kar je v človeku kot drobcu celota, ki je On; vse kar je izven tega drobca, je delo družbe, sesto-jesče iz drobcev.« »Hvala ti, najmodrejši!« je dejal Asarhadan in se dvignil. »Odhajaš?« ga je vpraša! Aitagad, »S teboj pojdem.« »Pojdi.« Mladeniča sta odšla iz učilnice, in se napotila ven, v park. Na nebu so se zbirali drobni oblaki in se gostili v kopreno. ki je polagoma zakrivala solnce. Od nekod je pihal veter ter šumel v grmovju in kronah dreves. »Si razumel besede modrega?« je vpra šal Asarhadan po dolgem tihem premišljevanju. »Samo napol,« je odvrnil Aftagad »Mislil sem na druge stvari.« »Jaz sem ga poslušal ppzno. Njegova modrost nii je najvišje razodetje, ki mi samo potrjuje, kar sem ti dejal na Gori prihoda. Faraon faraonov j? gospodar nad nami samo tako dolgo, dokler ima moč uveljavljati svoje gospodstvo. Čim ta moč'preneha, preneha tudi on biti faraon faraonov.« »Dobro,« je odvrnil Aftagad, »toda kdo in kako naj zruši njegovo moč in z močjo njega?« »Moč. ki bo presegala njegovo! Arnu--rabiš je sam rušilec moči Semiša Ofirisai Semlsirisa in Atlantide. Njegova modrost je nevarna, strup je, ki razjeda. Če bi bil jaz veliki, bi ga postavil na žrtve-r.ik svetega Apisa.« »Prav to je dokaz, da se zaveda svo- je moči in ve, da je ni sile, ki bi ga mog la zrušiti.« »In če je?« »Bojim se, da .te ni, čimbolj premišljujem, tembolj se mi dozdeva, da skriva Semisiris še neko, višjo modrost, ki je nam ne bo nikoli razodel,« »Misliš?« »Skoraj vem.% »Čudno, tudi meni se je že rodila podobna misel. Izvoljenci srca sredine vejo več kakor drugi. Tudi sredstva imajo, ki nam niso znana. Govorice ljudstva o skrivnostih Gore prihoda morda le niso bajka.« »Skrivnostih, ki jih čuva Amonis in ki vesta zanje morda samo še Semiš Ofi-ris in Tutalis...« »Č*2 bi jih mogli odkriti... Morda pa le ve zanje še kdo drugi?« »Kdo?« »Semiš Isis.«- »Od njega jih-ne izveš.« »In Ofirija?« ' » »Dvomim. Morda ve kvečjemu samo to, da so, kakšna so, gotovo ne ve.-«; (»Dragocena bi bila že sama potrditev.« . . v; . (Se bo nadaljevalo./. se priporoča s svojimi najboljšimi krojaškimi strokovnjaki za izdelavo raznih oblačil po meri in po najnovejši modi. Specijalni zavod za uniforme. Velika izbira angleškega, Češkega in domačega blaga razne kvalitete po konkurenčnih cenah. Cenj. občinstvu naznanjam, da sem prevzel in zopet otvoril sfaroznano pekarno MlsleJ v Mariboru na Koroiki cesti 21. i6S2 Za cenj. obisk se priporoča Potočnik Matiia. Za birmo dobite pri urarju Za nove ZHVESE vedno lepa izbira Dekoraciji tkanin na razpolago. Dajemo strokovne na svete brezplačno. Izdelava se izvrši v našem lastnem ateljeju po najnižji ceni. Vinotoč Marijin dvor za Kalvarijo zopet otvor jen. Maribor. Kralja Petra trg (Magdalena) po neverjetno nizkih cenah, ure, zlatnino in v*e kar bi rabili za vašega birmanca. Tudi Vam naš Jakob za malenkostno ceno izvrši vsako popravilo. II VEKA ■ Maribor Za zgradbo Vaše hiše kupite najceneje : Apno Cement Trsie Nosilnice Strešno lepenko Okovje za zgradbo Štedilnike Zreblje in žice Karboline! in katran Strešno in zidno opeko Zline mreie 16,4 v staroznani domači veletrgovin' Maribor, Vodnikov trg 0[ Košaki otvorjen! H -ji a f POSOlilKICH R. Z. Z 0. P. USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranilnih ylog 60 milijonov dinarjev Rezervni zaklad 9,668.000 Din . NARODNI DOl Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter lih obrestuje najkulantneje Otvoritev bufela j. S 1. majem otvorim poleg državnega mosta; Pobrežka c. 2, stari renomirani btifet. Cenjenemu občinstvu se bo nudilo vsakovrstne delikatese in vina lastnega pridelka. Priporoča se SOTLAR Pozor Stara renomirana vam znana klobučarna ANTON AUER ni več v Vetrinjski ulici, temveč na Glavnem trgu 17. Tam dobite klobuke in Čepice že od Din 20— naprej. Tudi popravila se prevzemajo in strokovnjaško izvršujejo po zelo nizkih cenah. Ne hodite več v Vetrinjsko ul. 14, temveč k Anton Auer-lu na Glavni trg 17 Pohištvo iz mfzarftvaUfesiak je poceni, lepe oblike in ustreza vsem zahtevam. Stanovanjske in spalne sobe v vseh cenah. Moderne kuhinjske opreme. ,WEKn“ Maribor, maksandrova is M ~ | -S ■§ •-•3 ■§ & ■a S RAZGLAS Mestno načelstvo mariborsko razpisuje za zgradbo delavskega azila in borze dela v Mariboru oddajo sledečih del: 1. Mizarska dela . ... Din 106.978 — 2. Ključavničarska dela .... Din 21.781.— 3. Instalacija toplovodne centralne kurjave Din 163.000-— 4. Instalacija vodovoda . . • Din 55.990.— 5. Instalacija plina . Din 21.354.50 6. Instalacija elektrike .... Din 29.940.10 Vsi razpisni pogoji so razvidni iz razglasa pa uradni deski mestnega načelstva mariborskega, vsi potrebni podatki pa se dobijo na mestnem gradbenem uradu mariborskem, Frančiškanska ulica 8/II., soba št. 2, kjer se tudi sprejemajo ponudbe do 9- maja 1934 ob 11. uri dopoldne. Maribor, dne 26. aprila 1934. 1672 Mestni načelnik: Dr. Llpold, 1. r. Naznanjam, cenjenemu občinstvu, da sem prevzela po svojem umrlem možu s-tiroznano snecerijsko trgovino na Glavnem trgu št. 16, katero bom odslej sama vodila, vsem novodobnim zahtevam ustrezajoče, tako, da si ne bom samo ohranila dosedanjih cenj odjemalcev, temveč, da si pridobim tudi naklonjenost novih cenj, odjemalcev. Priporoča se l703 Ana Kaučič, Maribor Centrala : MARIBOR v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice Podružnica: CELJE nasproti pošte prei IUZNOSTAIERSKA HRANILNICA 86-1 Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun po najugodnejšem obrestovanju Najbolj varna naložba denarja, ker Jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; prsdstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.