Kamniški OBČAN Št. 20 Z 8. seje občinskega sveta Prenovljen proračun '99 in šolski program do leta 2004 Za sanacijo malograjskega obzidja, ki poteka te dni, je občinski svet z rebalansom letos namenil 22 milijonov SIT, za sanacijo kapele pa 20 milijonov SIT. Za osmo sejo občinskega sveta, ki jo je župan Tone Smolnikar sklical za sredo, 10. novembra, so svetniki sprejeli obširni dnevni red, kar 16 točk. Ker so bile zadeve večinoma zelo pomembne, jc seja, ki sta jo izmenoma vodila župan Smolnikar in podžupan Hočevar, trajala skoraj osem ur. Med osrednjimi točkami seje jc bila tudi ponovna uskladitev prihodkov in odhodkov občinskega proračuna ali rebalans, kot temu radi rečemo. Svetnikom so ga obrazložili Alojz Kolar, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, Anton Kamin, vodja oddelka za družbene dejavnosti, in Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor. Predvidevajo, da bodo letošnji proračunski pri- Na velikoplaninski nihalki menjajo nosilno vrv Gotidola bo vozila še pred božičem Po nedavnem pogovoru z direktorjem družbe Velika planina Stanetom Kavčičem, so se odločili, da bodo še pred letošnjo zimsko sezono zamenjali nosilno vrv na nihalki. Ker so v zvezi s tem začele po Kamniku krožiti razne govorice, smo se z vprašanjem o razlogih za taka nenadno odločitev obrnili na direktorju družbe. Povedal je, da bi po vseh veljavnih dovoljenjih inšpekcij morali nosilno vrv na nihalki zamenjati leta 2002. Ker je sedanja nasilna vrv stara 18 let. so imeli v družbi v načrtu zamenjavo čez dve leti. Po našem pogovoru so predlagali Zavodu za raziskavo materiala, naj pred sezono še enkrat preveri stanje vrvi Magnetoskopski pregled je pokazal, da je material precej dotrajan, kar pomeni, da bi morali preglede opravljati pogosteje kot doslej. To pa teoretično pomeni, da bi pregled lahko pokazal, daje treba nihalko ustaviti, recimo sredi januarja in tako bi lahko šla po zlu cela zimska sezona. Zato so se v družbi odločili za takojšnjo zamenjavo vrvi. Uradno je s struni dobavitleja, firme Te-ujelberger, pO besedah Staneta Kavčiča zagotovljeno, da bo vr\> dobavljena, pripravljena za montažo in atestirana na spodnji postaji žičnice 17. decembra letos. Po dosedanjih predvidevanjih naj hi montaža trajala 4 do 5 dni. Zato upajo, do bo gondola po novi vrvi popeljala prve pomike pred božičnimi prazniki. Tako bodo le za nekaj dni zamudili začetek smučarske sezone, ki je ohi Čajno okrog 15. decembra. Stroški zamenjave nosilne vrvi bodo znašali približno 25 milijonov SIT, zagotovili pa jih bodo s posojilom in morda tudi s soudeležbo države. Direktor je še dodal, da bodo proučili možnost, da bi vlečnice v Tihi dolini v primeru ugodnih snežnih razmer poginili že pred začetkom obratovanja nihalke. Na poti pa je tudi že vrv za žičnico Poma s Šimnovca proti Zelenemu robu, ki jo bodo, kot so načrtovali, v kratkem zamenjali. F. SVETEL! užitki v naravi hod ki za okrog 174,5 milijona SIT nižji od prvotno predvidenih. Državni proračun bo namreč za investicije in za tekočo porabo prispeval manj, kot so računali. Nižji od predvidenih pa bodo tudi nc-kalcri drugi prihodki, med njimi dafki na nepremičnine. Zaradi tega bo potrebno za okrog 6% zni-' žafl ludi proračunske odhodke. Tako bodo krajevne skupnosti, katerih finančni načrti so po novem sestavni del občinskega proračuna, svoje odhodke znižale za 15,4 milijona SIT. Predvidevajo namreč, da letos nc bodo porabile vseh razpoložljivih sredstev. Za občinske organe in upravo naj bi sc odhodki znižali za 12,2 milijona SIT,na področju gospodarskih dejavnosti za 6,5 milijona SIT itd. Na komunalno-ccstnem področju bo najbolj znižana postavka sredstva ministrstva za okolje in prostor, kjer bo občina za sanacijo posledic lanskih podlav dobila za 90 milijonov SIT manj denarja, kol jc pričakovala. Država jc namreč priznala občini za ta namen le 264 milijonov SIT. Razpoložljiva sredstva letošnjega proračuna naj bi po spremembi proračuna znašala 2,543 milijarde SIT. Poglejmo Se, kolikšen del občinskega kolača bodo letos deležna posamezna področja. Največji delež denarja (39,9%), bo namenjen ko-munalno-cestni dejavnosti, nekaj manj (31,8%) bodo porabile družbene dejavnosti, sledijo občinski organi in uprava ž 10,4%, stanovanjsko poslovni sklad (5,7%), krajevne skupnosti (5,3%) in sploSno področje (rezerva, naravne nesreče, subvencije podjetjem, prenos sredstev krajevnih skupnosti, sredstev političnim strankam itd.) s 4,3%. Svetniki (I lumarjcva. J. Rcpansck. Sckavčnik, leskovec. Stražar, Pod-brežnik) so opozorili na nekatera, po njihovem mnenju pereča vprašanja v zvezi s predlaganim rebc-lansom, kot so vprašanje gradnje kulturnega doma, pregled zadolženosti občine, previsoko ocenjena zimska akcija, predvidena ureditev Trga talcev, predraga ureditev Pa-lovSkc ceste, poraba sredstev /;i Terme Snovik, delitev premoženja z občino Komenda, neseznanjenost svetnikov opozicije s potekom priprave rebalansa in druga vprašanja. (nadaljevanje na 3. strani) Kamnik -novo na internetu PANORAMSKE PREDSTAVITVE] KAMNIKA Kdor si je letos ogledoval internetske strani, ki predstavljajo Kamnik in KaniniOane, jc bil gotovo prijetno presenečen nad obsegom in kakovostjo domače strani, katere avtor jc Boštjan Burger (hitp:// ww w. bu rge r.si/Ka m ni k/Kam-nik.html). (nadaljevanje na 2. strani) Leto XXXVIII Čestitamo, Tomaž! Pozdravljen doma! Po skoraj dveh mesecih so številni Kamničani, prijatelji, svojci in ljubitelji alpinizma pozdravili in segli v roke pogumnemu Kamničanu in izrednemu alpinistu Tomažu Humorju in drugim udeležencem njegove odprave na 8.167 metrov visoko goro Dhuulagiri. Prvega človeka, ki je sam preplezal osrednji del južne stene osernlisočaka, kar je eno naj večjih dejanj alpinizma v tem stoletju, smo z navdušenjem pričakali tudi na Glavnem trgu v Kamniku v četrtek, II. novembra, z Mestno godbo in Kamniškimi koledniki. Zupan Tone Smolnikar pa je Tomažu podaril največjo majolika, ki jo lahko izdelajo kamniški lončarji. Več na 9. strani SAŠA MEJAČ Kamnik, 18. novembra J999 Kamniška Bistrica kot športno-rekreacijska os regije in njen pomen za Občino Kamnik V okviru PHARE mikro programa za partnerstvo poteka projekt "Kamniška Bistrica: rekreacijska os regije*, ki ga vodi ICRO - Inštitut za celostni razvoj in okolje iz Domžal in Turističnim društvom Radomlje. S »Pismom o nameri o skupnem pristopu k urejanju območja vodotoku Kamniške Bistrice«, kije bilo podpisano marca letos, pa so se k sodelovanju pridružile le ()bčina Kamnik in Občina Dol pri Ljubljani. Cilj projekta je združiti različne interesne skupine v regiji k oblikovanju skupne vizije zasnove rekreacijske osi oziroma sistema parkov ob Kamniški Bistrici z bogatim rekreacijskim programom, ki naj bi t kolesarsko in sprehajalno potjo povezal kraje ob reki vse od njenega izvira pa do izliva v Savo. Reka lahko predstavlja osnovno hrbtenico zelenega sistema regije, ki ne povezuje le krajev ob reki. temveč tudi obrečni sistem parkov z zelenim zaledjem. Reke so od nekdaj privlačile ljudi, saj so najprej predstavljale glavni vir pitne vode in zdrave hrane. Kasneje so vodotoki postali glavni vir tehnološke vode in energije za rast industrije. Z, rastjo mest so reke postale vse bolj utesnjene v ozke kanale, ki so postali glavni odvodni kanali odpadnih vod. Zato ni nič presenetljivega, da reka, kakršna je Kamniška Bistrica, občasno pokaže svojo pravo naravo in nas opomni, da je njena struga zgolj del širšega naravnega procesa, ki je skozi dolga obdobja zemeljske zgodovine urezal doline v Kamniške planine in ustvaril polja kol del Ljubljanske kotline. Gre torej za del naravnega procesa, ki še vedno deluje, čeprav se z vidika kratke dolžine človekovega življenja nekateri, za reko povsem normalni dogodki, kot so poplave, zdijo izjemni in katastrofalni SOČASNO REŠEVANJE POPI AVNE VARNOSTI IN USTVARJANJE ŠPORTNO-REKREACIJSKE OSI REGIJE Pri projektu gre pravzaprav za sočasno sledenje dvem posameznim ciljem. Prvi cilj je reševanje poplavne varnosti, ki v sedanjih prostorskih planskih pogojih, ki reko utesnjujejo v ozek kanal, silijo načrtovalce regula cij v skrajno tehnične in dolgoročno mag. MARTA VAHTAR (nadaljevanje na 7. strani) I PNEUMATIC CENTER PTC Perovo 27, Kamnik, telefon: 061 812 878 KRANJ ■ StEO-DOMŽALE Telefon:OB17IG3BB Trgovine *a prosti čas zimske nevmatikej snežne verige jeklena platišča - vulkanizerske storitve - popravilo Alu platišč - optična nastavitev podvozja - polnjenje pnevmatik s plinom - gotovinski popusti - možnost plačila na tri obroke zssnm dunlop@'sitar-pneumatic. si Winter Sport M2 z>Kicin SflOCL '/////'/.Siiiar-orie'. Novinarska konferenca župana Toneta Smolnikarja Zeleni župana, župan Zelene pod hribom Malograjskim ... »Vse trditve v ovadbi Zelenih, ki zadevajo mene kot župana, so neresnične,« je na novinarski konferenci 4. novembra dejal župan Tone Smolnikar in povedal, da je konferenco sklical predvsem z namenom, da odgovori na očitke Zelenih v zvezi z gradnjo soseske Mali grad in seznani novinarje z ovadbo, ki naj bi jo naslednji dan vložil zoper odgovorne osebe Zelenih Kamnika Povedal je, da so nedavno Zeleni Kamnika državnemu tožilcu poslali ovadbo zoper njega in se sedem drugih sodelavcev v ob-čini in upravni enoti Kamnik ter na Ministrstvu za okolje in prostor. Ovadili so ministra Gantarja, državnega sekretarja v MOP, prof. Gabrijelčiča s Fakultete za arhitekturo, načelnika občinskega oddelka za okolje in prostor in njegovo svetovalko, načelnika upravne enote Kamnik in njegovo pomočnico. Po navedbi župana, ki je na novinarsko vprašanje na kratko povzel vsebino ovadbe Zelenih zoper njega, gre v ovadbi za očitek, da je v Uradnem listu objavil razlago 12. člena odloka o zazidalnem načrtu K-6 Utok, po kateri je možna tudi stanovanjska gradnja »To je res, vendar mi tega nihče ne prepoveduje, poleg tega pa je Slo za objavo v komercialnem delu UL Na osnovi te razlage ni bilo izdano nobeno gradbeno dovoljenje,« je dejal Smolnikar. Naslednji očitek je, da je župan na sejo občinskega sveta prinesel predlog za obvezno razlago omenjenega člena. Ta predlog pa je na sejo sveta poslala statutarno pravna komisija občine Kamnik. »Šele na osnovi te obvezne razlage, ki jo je občinski svet soglasno sprejel, je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Vseh 28 Soseska Mali grad navzlic vsem zapletom vztrajno raste, saj graditelji že postavljajo stene prvega nadstropja. navzočih svetnikov je lani jeseni torej glasovalo za to, da je na tem območu možna stanovanjska gradnja,« je poudaril župan in dodal, da gre po njegovem mnenju v tem primeru predvsem za politične spletke, za zamere in interese posameznikov. »Zeleni me ovajajo brez argumentov, zato sem se odločil za ovadbo njihovih odgovornih oseb, gre za obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja obreko-^ vanja,« je dejal Smolnikar, »poleg tega pa so ovaditelji. Zeleni Kamnika, presegli tudi vsa pooblastila glede varstva osebnih podatkov, zato vam moje ovadbe ne morem izročiti.« Novinarji so namreč želeli videti njegovo ovadbo zoper Zelene Kamnika. Poleg omenjene ovadbe bo župan na Ministrstvo za pravosodje podal prijavo krSitve varstva osebnih podatkov. »Ti podatki so se namreč pojavljali v prvem planu na TV in tudi v nekaterih časopisih.« Direktor občinske uprave Ivan Pristovnik je dodal, da gre v tem primeru za obrekovanje župana kot organa, zato se to kaznivo dejanje preganja po uradni dolžnosti. Smolnikar pa razmišlja tudi o zasebni tožbi in o tem, da je treba na nek način zaščititi tudi oba sodelavca v oddelku za okolje in prostor. O tem, kako so potekali dosedanji postopki v zvezi s spodbijanjem zakonitosti gradbenega dovoljenja za sosesko K6 Utok s strani Civilne iniciative, je Smolnikar med drugim dejal, da je MOP sicer delno razveljavilo gradbeno dovoljenje. Na pritožbo ZIL-a kot investitorja, je Gradbena inšpektorica ustavila gradnjo soseske Mali grad V zvezi z objavljeno vestjo, oziroma komentarjem, da je gradbena inšpektorica ustavila gradnjo soseske pod Malim gradom, ker da gradbena dela ne potekajo v skladu z gradbenim dovoljenjem, smo se obrnili na Tanjo Varljen, gradbeno inšpektorico na izpostavi Inšpektorata RS za okolje in prostor v Kamniku. Odgovorila je, da je za vse informacije v zvezi s to zadevo pristojna služba za odnose z javnostjo Ministrstva za okolje in prostor. V tej službi so nam pojasnili, da je inšpektor za graditev Inšpektorata RS za okolje in prostor inves- titorju z odločbo naložil odpravo nepravilnosti, ugotovljenih v zvezi Z odstopanjem izvedenih del od veljavnega gradbenega dovoljenja. Investitorju je bilo naloženo, da v roku 45 dni pridobi spremenjeno enotno dovoljenje, glede na spremembe med gradnjo. Rok za to je potekel 8. novembra 1999. Ker investitor še ni poravnal ugotovljenih nepravilnosti, je inšpektor izdal odločbo, kot to določa 91. člen zakona o graditvi objektov. Odločba o ustavitvi del je bila izdana 9. novembra 1999. Ker ima investitor 15 dni časa za pritožbo, ta odločba še ni pravno-■ močna. F. S. Kamnik - novo na internehi Panoramske predstavitve Kamnika Nadaljevanje s 1. strani Za tiste, ki njegovih prispevkov se ne poznate: po krajši predstavitvi mesta se lahko s pomočjo pregledne interaktivne skice sprehodimo po zgodovinskih in turističnih zanimivostih Kamnika ogledamo pa si lahko tudi vodne slapove v severni okolici Kamnika. Kamniške zanimivosti avtor v uvodu na kratko opiSe in nato temeljito predstavi z veliko fotografijami: obiščemo lahko grad Zaprice in Smoletov gradič, v Frančiškanskem samostanu si ogledamo knjižnico, umetniške slike, notranjost cerkve s Plečnikovim božjim grobom in slikami Križevega pota ogledamo si posnetke iz notranjosti Sutenske cerkve, predstavi nam Mali grad, Žale. železniško postajo Kamnik - mesto, mestne hiše in še kaj. Vseh fotografij je vsaj 100. Za tuj-v cc je pomembno, da jc celotna predstavitev Kamnika poleg slovenske tudi v angleški verziji. Boštjan Burger svojo stran pogosto dopolnjuje. V začetku novembra je dodal prvi del panoramskih predstavitev Kamnika: posnetke s Starega gradu. Malega gradu, panoramo iz okolice Smoletovega gradiča na Žalah, posnetke z Glavnega trga in pri tuhinjskih kaščah na Zapričah. Zadnja vsekakor najbolj zanimiva in najzahtevnejša novost pa je tridcmcnzionalni virtualni obisk notranjosti Kamniškega muzeja v gradu 'Zaprice. Ogledamo si lahko /VttMGtft V panoramske posnetke sedmih muzejskih sob, iz vsake sobe se kar s pomočjo računalniške miške preselimo v naslednjo in spet v naslednjo - kot bi se sprehodili po vsem muzeju. Taka prostorska predstavitev kamniškega muzeja je Za zdaj edjna predstavitev nekega muzeja v celinski Evropi in ena Se zelo redkih v svetovnem merilu. Panoramski posnetki, narejeni v najnovejši Ufc Video java tehniki, nam dajejo dober tridimenzionalni prostorski občutek. Iz množice fotografskih posnetkov računalniško izdelana slika na zaslonu počasi potuje, kot bi sami v krogu 360 stopinj občudovali razgled oziroma muzejske zbirke. Z računalnikovo miško lahko uravnavamo hitrost vrtenja. s pomočjo tipk Control in Shift pa prizor na sliki povečamo in spet pomanjšamo. Zanimivo je, da je celotna zelo obširna predstavitev Kamnika in okolOice nastala ljubiteljsko, seveda z mnogo truda in velikimi stroški, in da njen avtor (kamniški maturant, zdaj računalniški podjetnik iz Domžal) prav tako ljubiteljsko temeljito predstavlja Ljubljano, v zadnjih dneh pa si že lahko ogledamo tudi Bled. Avtorjev največji tovrstni podvig pa jc sistematična zbirka fotografij in tekstov Slapovi Slovenije, ki jc poleg interneta dosegljiva tudi na uporabniško prijazni zgoščenki. BRANKO NOVAK Upravno sodišče z začasno odločbo opredelilo, da je stanovanjska gradnja možna, 6. oktobra letos pa je postala pravnomočna dokončna odločba Upravnega sodišča, s katero je bila ponovno potrjena zakonitost gradnje stanovanj na tem območju. Po Smolnikarjevem mnenju je do ovadbe s strani Zelenih prišlo, čeprav so vsi štirje podpisniki pobude Civilne iniciative izjavili, da se v te postopke ne bodo več vtikali. »Toda jaz Se vedno točno vem, da gre za to, kdo bo koga, ali Civilna iniciativa župana ali župan Civilno iniciativo. Zato so našli nadobudnega bivšega ministra za okolje in prostor gospoda Miha Jazbinška, kot predsednika ene veje Zelenih in kamniški OO Zelenih kot stran-l»o, ki bi te stvari peljala. Moj komentar je: Drugo leto so volitve ...« je prepričan župan. Meni tudi, da so kamniški Zeleni užaljeni, ker lani niso prišli na volilni spisek za lanske občinske svetniške volitve, vendar ne po krivdi župana. Tretji del ovadbe župana pa se nanaša na domnevno sponzoriranje lanskoletne županove volilne kampanje (imena Kamniške firme Smolnikar ni hotel povedati). »Ce kje padem, tu zagotovo ne bom, ker sem moral prihodke in odhodke za mojo volilno kampanjo posredovati, tako občinskemu svetu kot računskemu sodišču R Slovenije, na agenciji za plačilni promet pa sem imel odprt svoj predvolilni žiro račun«, je na koncu pojasnil župan Smolnikar. FRANC SVETELJ Stranjska pihalna godba v Trofaiachu Lep sprejem v mestu pod Železnimi alpami »Nismo pričakovali, da nas bodo meščani Trofaiachu tako prisrčno sprejeli,« je po vrnitvi iz avstrijskega Trofaiacha dejal Marjan Sitar, kapelnik nove godbe Stranje, kije 5. in 6. novembra gostovala v našem prijateljskem štajerskem mestu pod Železnimi alpami. V petek zvečer so sodelovali na dobrodelnem koncertu v večnamenski dvorani v Trofaiachu, ki so ga domačini priredili v korist obnove farne cerkve sv. Ruperta Poleg domačih ansamblov, zbora in rogis-tOv so v drugem delu koncerta nastopili stranjski godbeniki. Ko so ob navdušenem odobravanju občinstva končali svoj predvideni spored skladb za pihalni orkester, so na koncu dodali šc nekaj Av-senikovih polk in valčkov, ki so med Štajerci še posebej popularni. V soboto so gostitelji naše godbenike popeljali na ogled mesta kar z gasilskim avtom, ki se je na več krajih ustavil, da so si fantje lahko ogledali znamenitosti in obenem tudi vžgali kakšno koračnico na svoje instrumente. Svoj obisk v prijateljskem mestu pa so končali na pikniku pri vikendu enega izmed gostiteljev. , Kot je povedal Marjan, so bili gostitelji tako zadovoljni z njihovo glasbo, da so jih povabili kar na tri pomembne prireditve prihodnjega leta ob različnih slovesnostih v tem mestu. F. SVETELJ S svojimi značilnimi pihali je deset stranjskih godbenikov osvojilo meščane Trofaiacha. Krvodajalcem in aktivnim sodelavcem Rdečega križa priznanja Vsakoletni pregled dela Območne organizacije Rdečega križa Kamnik na področju krvodajalstva je najbolj primerna priložnost za oddolžitev vsem, ki so darovali kri in za podelitev priznanj aktivnim sodelavcem RK. Srečanje je bilo v soboto, 6. novembra, ob 20. uri v dvorani nad kavarno. Priznanje je prejelo 56 krvodajalcev, ki so dali kri 30-krat, 6 jih je dalo kri 40-krat, darovalcev za 50-k ratni odvzem krvi jc bilo pet, trije pa so da- Rezka Zore; Moste - Helena Žcrovnik, Štefka Borin in Ivanka Jerman, Kamniška Bistrica -Golob Franc, Črna - Milena Romšak, Križ - Stane Grgič, Tu-njice - Joži Petek, Duplica - Jože Resnik in OZ RK Kamnik -Stane Simšič. Priznanja in skromna darilca krvodajalcem in dolgoletnim sodelavcem RK je izročil predsednik OZ RK dr. Vladimir Breznik. V krajšem nagovoru je ugotovil, da je krvodajalstvo zapisano v temeljni program dela RK in je na našem Z desne spredaj: Dr. Vladimir Breznik, župan, pevci ter obiskovalci rovali kri že 80-krat. 68 darovalcev krvi, ki so dali kri 20-krat, so bila priznanja poslana po pošti. 50-in 80-kratni darovalci krvi so prejeli plakete. Iz Koordinacijskih odborov Rdečega križa so za dolgoletno aktivno delo prejeli priznanje naslednji: Tuhinj - Pavla Kodra. Godič - Iva Humar in Jernej Dolar, Šmartno - Ivan Močnik in območju močno zasidrano v zavest ljudi. Po letnem programu Zavoda za transfuzijo krvi naj bi v letošnjem letu iz kamniškega območja darovalo kri tisoč ljudi. Ze dosedanji podatki kažejo, da bo ta načrt celo presežen. Do 30. 9. je kri prvič darovalo kar 166 ljudi, kar je zelo vzpodbudno. Srečanja so se .udeležili mnogi, med njimi župan Kamnika Tone Smolnikar, član glavnega odbora Rdečega križa Slovenije Drago Kupnik, iz Zavoda za transfuzijo krvi v Ljubljani pa jc prispelo pismo s priznanjem in zahvalo za uspešno delo. Tone Smolnikar in Drago Kupnik sta čestitala prejemnikom priznanj in izrekla tudi porivalo OZ RK Kam nik za prizadevno in uspešno delo na krvodajalskem polju. Za vse je organizator pripravil priložnostni, a nadvse prisrčen program, ki ga je povezovala Miljam Kepic. Nastopili so štirje pevci moškega komornega zbora Ixk. Vsem sc OZ RK Kamnik iskreno zahvaljuje za razumevanje in dosedanje sodelovanje. STANE SIMŠIČ kamniškiobča«• Ustanovitelj OMina Kamnik, izdajatelj Bistrica, doo.. Kamnik. Ljuhljan ska 3/a. Odgovorna urednica SaSa Mejaf, nnlv. dipl. dum. Tehnični urednik Franci Vfcttc Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere sc na podlagi zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8% Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Kamnik brezplačno Naslov uredništva: Kamnik. Glavni trg 24 (občina). tcMax: 831-311, 041-662-450. 2iro račun: Bistrica, doo, 50140-601-281496. Nenaročcnih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - TČR d.d. Ljubljana Kamniški OBČAN IZ DELA URADA ŽUPANA IN OBČINSKEGA SVETA J8. novembra 1999 3 Z 8. seje občinskega sveta Prenovljen proračun '99 in šolski program do leta 2004 Nadaljevanje s I. strani Zupan Smolnikar jc v pojasnilih na pripombe med drugim dejal, da občina Kamnik dolgoročno ni zadolžena, da jc bil za PalovSko ceslo izbran najugodnejši ponudnik, da pa dodatne težave povzroča lastnik parcel ob tej cesti, da be občina 18% lastnik z letošnjim vložkom v družbo Terme Snovik, ki sc ustanavlja, da občina Komenda Se vedno ni sprejela sklepa o delitvenih razmerjih, ki so ga kamniški svetniki sprejeli že julija itd. Svetniki so nato po skrajšanem postopku, ki so mu svetniki SKD in SDS že na začetku ugovarjali, s 15 glasovi za in 10 glasovi proti sprejeli rebalans proračuna. Po predlogu investicijskega programa do leta 2004 v osnovnem šolstvu občine Kamnik (obrazložil ga jc Anton Kamin, vodja oddelka za družbene dejavnosti), s katerim naj bi odpravili dvo-izmenski pouk in pripravili prostorske pogoje Za Izvajanje devetletnega osnovnošolskega programa v eni izmeni, ki ga je svetnikom v razpravo predložil župan, naj bi najprej (leta 2000) prišla na vrsto OS Marije Vere na Duplici, kjer je treba zgradili novo kotlovnico in dograditi 13 učilnic s potrebnimi spremljajočimi prostori. Prav tako naj bi prihodnje leto dogradili Sest učilnic v OS Šmartno in odpravili tehnične pomanjkljivosti pri sedanji izvedbi stropa in strehe. V letih 2001 in 2002 naj bi nadgradili sedem učilnic v OŠ nja mekinjske Sole). Skoraj tri četrtine tega denarja bo morala zbrati občina, ki naj bi v svojem proračunu zagotovila vsaj po 150 milijonov SIT, prvo leto (leta 2000) pa kar 250 milijonov SIT, s tem, da bi občina najela 100 milijonov SIT posojila. Ostala sredstva pa naj bi na podlagi razpisa prispevalo ministrstvo za Šolstvo. V zelo živahni razpravi, v kateri so sodelovali Marjeta Humar, Franc Spruk, Brane Golubovič, Miro Petek, Anton Hočevar, Srečo RcpanSek in Igor Podbrcžnik, so svetniki med drugim izražali pomisleke, glede sposobnosti občine zagotovili letno 150 milijonov SIT za gradnjo in obnovo Sol. Menili so, da je potrebno izdelati uresničljiv načrt vseh investicij v družbenih dejavnostih, da je potrebno dati večjo prednost ureditvi OŠ Toma Brejca, vključiti gradnjo telovadnice pri OŠ Gozd, čimprej določiti lokacijo za novo OŠ Mekinje itd. Na koncu je občinski svet Z osmimi glasovi proti sprejel predlagani investicijski program v osnovnem šolstvu dO leta 2004. Na predlog svetnikov SKD pa jc sprejel Se dodatni sklep, naj občinska uprava pripravi načrt investicij za celotno področje družbenih dejavnosti v obdobju od leta 2000 do 2004 in ga da občinskemu svetu v obravnavo pred predložitvijo predloga občinskega proračuna za leto 2000. Sprejet pa je bil tudi predlagani dodatni sklep svetnikov LDS, naj župan nakjasneje 15 dni pred drugo obravnavo predloga Svetniki so tudi v odmoru nadaljevali v osnovne šole do leta 2004. Stranje. Od leta 2002 do 2004 bi predvidoma gradili novo popolno osnovno šolo v Mekinjah, s katero bi tudi razbremenili sedaj preobremenjeno OŠ Frana Albrehta. Gradnji mekinjske solc bi sledila adaptacija OŠ Toma Brejca, s katero bi pridobili sedem dodatnih učilnic in adaptacija prostorov OŠ Frana Albrehta. V programu pa jc tudi pridobitev dodatnih prostorov za Glasbeno Solo v Kamniku ter izgradnja dodatnih vadbenih enot in šolskih igriSč ter posodobitev podružničnih Sol. Po sedanji oceni bi bilo Ircba v naslednjih petih letih za investicije v nove šolske prostore zagotovili okrog 1.200 milijonov SIT (najmanj polovico teh sredstev naj bi zahtevala grad- vročo razpravo o programu naložb proračuna za leto 2000 svetnikom predloži poročilo v zvezi z gradnjo OŠ Šmartno, zlasti glede sanacije strehe, iz katerega naj bo razvidna tudi odgovornost posameznikov za eventualne napake pri izvedbi te investicije. Posebne pozornosti svetnikov jc bil v prvi obravnavi deležen tudi predlog odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Agencija za pospeševanje turizma in podjetništva v občini Kamnik«. Zupan jc namreč predlagal, da bi lokalno turistično organizacijo, ki jo občina lahko ustanovi po zakonu O pospeševanju turizma, in že ustanovljeno Kamniško razvojno koalicijo povezali v en zavod z dvema organizacijskima enotama. Kot jc pouda- rila Martina Koncilila, pomočnica vodje oddelka za gospodarstvo in finance, bo občina z ustanovitvijo tc agencije pridobila dodatne finančne vire za razvoj turizma v občini Kamnik. Po mnenju Marjete Humar je predlog odloka potreben temeljitega premisleka, predvsem z vidika, kakSna bo osnovna dejavnost tc agencije, kdo bo financiral prostore in delovna sredstva in kakSni strokovnjaki bodo sodelovali v tej ustanovi. Predlagatelj bo po sklepu svetnikov do druge obravnave pripravil predlog odloka, v katerem bo upošteval dane pripombe, oziroma pojasnil, zakaj nekaterih pripomb ni bilo mogoče upoštevati. Ob sprejemanju odloka o sprejemu zazidalnega načrta B-8 /gornje Pero-vo jc bilo največ razprave v zvezi s porazdelitvijo stroškov izdelave tega načrta. Igor Podbrežiiik je menil, naj zadeve v zvezi s plačevanjem oziroma neplačevanjem komunalnega prispevka pri gradnji soseske na Zgornjem Pcrovcm prouči nadzorni odbor občine Kamnik in ustrezno ukrepa. V obrazložitvi amandmaja SDS v zvezi z delitvijo stroškov za izdelavo zazidalnega načrta, ki so ga kasneje umaknili, jc bilo zapisano, da na javni obravnavi tega načrta nihče od odgovornih ni povedal, da bodo morali zainteresirani lastniki plačali izdelavo osnutka novega ZN pred izdajo dovoljenja, sicer nc bodo mogli izvesti legalizacije objektov. Na predlog SDS jc občinski svet hkrati z zazidalnim načrtom sprejel Sc dodatni sklep, da oddelek za okolje in prostor občine Kamnik pripravi ustrezno lestvico za poravnavo sorazmernega dela stroškov izdelave zazidalnega načrta. Občinski svet jc v drugi obravnavi sprejel Sc tri odloke: odlok o oskrbi s pitno vodo v občini Kamnik, odlok o pogojih in merilih za podelitev koncesije za oskrbo s pitno vodo in odlok o varstvu zraka na območju občine Kamnik. V prvi obravnavi pa so svetniki pretresali odloke o pogojih in merilih za podelitev koncesije za opravljanje odvajanja odpadnih in padavinskih voda, 0 načinu izvajanja gospodarske javne službe urejanje in vzdrževanje občinskih cest in odlok o pogojih in merilih za podelitev koncesije za urejanje in vzdrževanje občinskih cest. Prav tako sta bila prve obravnave deležna odlok o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in predlog sklepa o določitev povprečnih stroškov komunalne opreme na območju občine Kamnik. Slednjega zaradi nekaterih nejasnosti v zvezi z višino in načinom obračuna komunalnega prispevka svetniki niso sprejeli. Brez razprave so se svetniki seznanili s poročilom občinske uprave o nerealiziranih sklepih občinskega sveta. O nekaterih vprašanjih v zvezi s »komunalnimi« odloki in o svetniških vprašanjih in pobudah pa v prihodnji Številki. FRANC SVETELJ Vi sprašujete župan odgovarja M. Z. sprašuje, ali je res, da se v prostorih Krajevne skupnosti Duplica in v Matični knjižnici v Kamniku opravljajo tudi verske dejavnosti? Na Duplici zaradi nerešenega lastništva nihče več ne skrbi za stavbo, zato je knjižnica v z.elo slabem stanju. Zunanja stena in zadnja stena v prostoru sla vlažni, saj naj bi bile v zgornjih stanovanjih težave z odloki. To je povzročalo v knjižnici ne samo zelo neprijeten vonj, pač pa tudi poškodbe knjig. Te so se napojile z vlago, nekatere so začele celo plesne-ti. Na ta problem je direktorica knjižnice opozorila Svet krajevne skupnosti Duplica, ki je o tem razpravljal tudi na svoji seji. V zvezi s tem so bili sprejeli nekateri sklepi, s katerimi naj bi vsaj začasno omilili stanje v tej knjižnici, saj svet meni, da je knjižnica za Duplico pomembna. Zarasli takšnega stanja in tudi zaradi zastarele knjižne zaloge pa število bralcev v zadnjem času upada. Zalo je svet krajevne skupnosti s sklepi dovolil, da Matična knjižnica Kamnik po svoji strokovni presoji izloči zastarelo gradivo in preuredi prostor ta- ko, da odstrani polit e, ki so pritrjene na zadnjo steno, ki je tudi najbolj vlažna. Sledilo bo tudi beljenje, kar bo vsaj za silo prispevalo k temu, da bo ta krajevna knjižnica spominjala na kulturni prostor. Svet dupliške krajevne skupnosti in ludi knjižnica si želita seveda drugačnih možnosti in drugačnega prostora, v katerem bo možna tudi računalniška opremljenost in internet, vendar je zaenkrat to še nemogoče. Z željo po novih prostorih me je pisno seznanila direktorica, ki je prejela tudi naš pisni odgovor. Vprašanje, ali v prostorih KS Duplica poteka tudi verouk, rni je zastavilo kar nekaj Kamničanov. Predsednik KSje na moje vprašanje odgovoril pritrdilno. Torej bo lahko g. Franc Grešnik o tem vprašanju posredoval več informacij. Matična knjižnica Kamnik je osrednji kulturni prostor v Kani niku. V dopoldanskem času jo uporabljajo za bihliopedugoške dejavnosti, kot so kulturni dnevni za osnovne šole in vike. Ti potekajo po dogovoru s šolami. Ob ponedeljkih popoldne je pravljična ura, v sredo Vila Cira-Čara, to jc ročno-umetniška delavnica za otroke, /.večer potekajo priredil ve po vnaprej določenem pro gramu, datumi pa so odvisni od dogovorov z avtorji. Dvora no tudi občasno oddajajo. Včasih prosijo z.a uporabo vzgoji teljice iz. vrtca, ki jun knjižnu a dvorano odstopi zastoj, v zameno jim vzgojitelju c Z otroki pripravijo razstave. Za druge morebitne najemnike so izdelana merilu, kijih je na svoji se ji sprejel svet Matične knjižnice Kamnik. Med občasnimi najemniki so stranke, izobraževalna podjetja in v zadnjem času ludi Jehove priče, ki imajo dvakrat tedensko v večernih urah javna biblijska predavanja. Ali ta dejavnost sodi v Matično knjižnico, pa se bomo v prihodnjih dneh morali pogo voriti z. direktorici/ Matične knjižnice. ANTON TONE SMOLNIKAR Zupan Svetniki sprašujejo in predlagajo Dela pri obnovi Sv. Primoža se preveč vlečejo Kdo odreja dela na cerkvi pri Sv. Primožu in po kakSni logiki potekajo, je v imenu svetniške skupine SKD vprašala Marjeta Humar. Opozorila je na to, da je ob cerkvi vse leto gradbeni oder, ki omogoča vstop v cerkev skozi okna in se vprašala ali ni bila ena kraja v zadnjem času dovolj? Prav zdaj z cfela ob prezbiteriju odstranjujejo omet, ki je trden in odstranjujejo pred leti obnovljeni fab-jon. Menda so zdaj »ugotovili«, da nekdaj ni bil tak!!! Kaj lahko rečemo o takih strokovnjakih? Pred dnevi so kljub opozorilu profesorja Šuštarja razširili cesto pod mežnarijo, kar jc velik poseg v naravo. Po opravljenem barbarstvu so ugotovili, da ima profesor prav, da se s tovornjakom kljub temu ne bo dalo voziti. Svetnica Humarjeva je župana vprašala, kaj bo storil, da bi se vendarle kaj pamet- nega naredilo in še za časa našega življenja kaj končalo. V poročilu, ki ga je od Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj pridobil Anton Kamin, načelnik oddelka za družbene dejavnosti, so podrobno naštela opravljena raziskovalna in obnovitvena dela od leta 1972 dalje. Pred tem je od sredine šestdesetih let dela na Sv. Primožu opravljal ljubljanski Zavod za spomeniško varstvo. Lani so nadaljevali kamnoseš-ko-restavratorske posege na pre-zbilcriju, letos pa so injektirali prezbiterij, obnovili fasado in arhitekturno poslikavo na prezbiteriju, fasado na vzhodni strani zakristije ter prekrili streho na prezbiteriju in zakristiji. Zaradi racionalne porabe finančnih sredstev so se odločili, da se streha in fasada na prezbiteriju izvedeta istočano in sicer letos spomladi. Ker ministrstvo za kulturo ni pristalo na 80% delež, pri sofinanciranju, se je izvedba celotne akcije zavlekla v september 1999. Ker zavod do 1. septembra ni dobi) pogodbe za izvedbo del, so se odločili, da se v septembru izvede injek-tiranje prezbiterija ter fasade z arhitekturno poslikavo na prezbiteriju. Ker so 21. 10. 1999 dobili v podpis pogodbo za izvedbo spmeniškovarstvene akcije 1999, so se odločili, da se letos prekrije tudi streha na prezbiteriju in zakristiji ter da se obnovi še fasada na vzhodni strani zakristije. Obnovitvena dela za zunanj-ščini cerkve sv. Primoža in Fe-lipijana spremlja strokovna komisija, je še rečeno v poročilu ZVNKD v Kranju. Izrazili so tudi pripravljenost, da občinskim svetnikom na kraju samem pojasnijo vsaj restavratorska in obnovitvena dela. F. S. Zakaj niso uresničeni nekateri sklepi občinskega sveta? Ker jc občinski svet na sedmi seji sklenil, naj župan do naslednje seje pripravi poročilo o doslej neuresničenih sklepih občinskega sveta, je občinska uprava to poročilo pripravila. I/, njega je razvidno, da niso bili realizirani nije sklopi sklepov občinskega sveta z druge, četrte in Sestc seje sveta. O plačah funkcionarjev Na februarski seji OS je bil sprejet sklep, naj občinska uprava pripravi analizo porabe javnih sredstev in naj na majsko sejo uvrsti predlog pravilnika o plačah funkcioiuirjev občine in članov delovnih teles občinskega sveta. V pojasnilu županovega urada jc med drugim rečeno, da jc bilo ugotovljeno, da jc večina v svojih pravilnikih opredelila plačila nepoklicnim funkcionarjem glede na zakonsko določeno plačo župana v nižjem znesku, kol ga dovoljuje zakon o lokalni samoupravi Aprila in maja so bile svetniške skupine s strani župana in direktorja občinske uprave poklicane, naj posredujejo pisne pripombe s konkretnimi predlogi za spremembo in dopolnitev veljavnega pravilniki). Predlagatelj ježe ob sprejemanju pravilnika opozoril, da bo potrebno za delo organov občine in delovnih teles zagotoviti precej več sredstev kot pred novelo zakona o lokalni samoupravi. Ker občinska uprava ni sprejela konkretnih predlogov za spremembo pravilnika, tudi ni mogla pripravili strokovno utemeljenega gradiva za občinski svet. Kakšne so obveznosti občine Na aprilski seji sveta je bil sprejet sklep, naj občinska uprava še pred obravnavo proračuna 2000 občinskemu svetu predloži proračunski memorandum, ki ho vseboval: pregled pogodbenih in drugih že sprejetih obveznosti, ki bodo bremenile proračun v tem mandatnem obdobju, ovrednoteno prioriteto investicij v tem mandatnem obdobju in osnovne kriterije za delitev proračunskih sredstev. Občinski uprava pojasnjuje, da od 15.10.1999 velja Zakon 0 javnih financah, ki ureja sestavo, pripravo in izvrševanje proračuna in lokalnih skupnosti. S leni zakonom je odslej podrobno urejena vrsta zadev v zvezi s pripravo in izvrševanjem občinskih proračunov, ki doslej niso bile jasno opredeljene. Zakon določa, da župan predloži občinskemu svetu: predlog občinskega proračuna Z obrazložitvami, progamma prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja za pn-Vjiodnjc leto, ki je potrebna za zagotavljanje prejemkov proračuna,_ predloge finančnih načrtov za prihodnje leto javnih skladov in agencij, katerih ustanovitelj jc občina, predloge predpisov občine, ki so potrebni za izvršitev predloga občinskega proračuna. Zakon o javnih financah podrobno določa vsebino proračunskega memoranduma, ki jc akt vlade. Proračunski memorandum za občine pa ni predpisan. Župan bo z gradivom predloga proračuna za leto 2000 predložil občinskemu svetu tudi gradivo z vsebino, ki jo jc občinski svet določil z. omenjenim sklepom na aprilski seji. Velika planina Na šesti seji, 16. junija, je občinski svet sklenil, naj občina še letos uredi lastninska in druga pogodbena razmerja na zemljiščih, ki so bila nekdaj v uporabi družbe Velika planina d. o. o. Občina naj takoj začne iskati investitorje, ki so se pripravljeni vključiti v lastniško strukturo družbe Velika planina d. o. o. in ki lahko zagotovijo nadaljnji razvoj družbe. Občina naj začne z odmero ceste na Veliko planino in uvede cestnino, kjer ho to mogoče. Občinska uprava v svojem pojasnilu pravi, da je občina no dogovoru z Agrarno skupnostjo Velika planina že spomladi naročila odmero smučišč in javnih poli podjetju Mejnik iz Ljubljane Zaradi tehničnih zapletov pri izvajalcu so bile meritve opravljene šele konec tega meseca. Kamniška izpostava Geodetske uprave Ljubljana bo ustrezno odločbo izdala Sc ta mesec. Po ureditvi registracije družbe VP jc bil imenovan nov nadzorni svet, ki je imenoval direktorja družbe. Ta jc začel delati 24. aprila letos. Novo vodstvo se je aktivno vključilo v razreševanje nakopičenih problemov in pripravilo načrt dolgoročnega razvoja družbe. V pripravi jc zamenjava enot sedežnice z dvosedežnico in elektrifikacija od zgornje postaje gondole do Zelenega robu oziroma do zgornje postaje dvosedežnice. Obe naložbi naj bi bili končani do prihodnje poletne sezone. Vodstvo družbe skupaj i županom išče tudi možnosti za obnovo gostinskih objektov na planini. Z dosedanjim najemnikom spodnje postaje je bil dotbžea sporazum, novi najemnik ima poslovne prostore v najemu za določen čas. O nerazrešenih najemnih razmerjih z najemnikom Zelenega roba pa bo odločalo sodišče. Te dni potekajo pogovori z nekaterimi gostinskimi delavci, ki so pripravljeni dolgoročno vlagati v gostišče Šim-novec ali pa so ga pripravljeni celo odkupiti. POSLOVNO - INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK IZOBRAŽEVANJE V DECEMBRU »VEČERNA SOLA PODJETNIŠTVA« ZACFTKK: uri v prostorih TRAJANJE: IZVAJALEC: 2. december 1999 ob 18. Občine Mengeš 30 večerov GEA College, poslovno-izobraževalni center. Dunajska 156, 1000 Ljubljana Vaše prijave sprejemajo po pošti in po telefaksu 061 16 88 213 najkasneje do 26. novembra 1999. Občina Kamnik bo podjetnikom in samostojnim podjetnikom ki imajo sedež dejavnosti v Občini Kamnik, delno sofinancirala kotizacijo za seminar. Na vsa dodatna vprašanja bo odgovorila na Občini Kamnik mag Martina Koncilia, na telefonski Številki 818-107. BREZPLAČNO SVETOVANJE IN INFORMIRANJE: za podjetnike in obrtnike poteka po ustaljenih razporedih in vsebinskih sklopih. Informacije: OBČINA KAMNIK, Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, tel.: 818-107, PK Občine Kamnik, tel.: 817-443. Naslednja, 21. številka Kamniškega občana ho izšla v četrtek, 2. decembra. Vaše prispevke pričakujemo najkasneje do srede, 24. novembra, oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 30. novembra. Maša ob izviru Bistrice za vojne in povojne žrtve Kdaj nagnil bo glavo, ne v smrt, v življenje - kdaj dihnil boš čezenj: dopolnjeno je? Kdaj bo na nebo velikonočna zarja vstala? Tako se je spraševal naš nasilno pokončani pesnik Jože Šerjak, pesnik sonetnega venca. Tako so se z. njim spraševali vsi drugi, ki se jih danes še posebej spominjamo. S temi besedami je mašnik, dekan g. Nikolaj Pavlic, začel nagovor pri že tradicionalni, spominski maši na Na spominski maši za vojne in povojne žrtve na Kamniškem v Kamniški Bistrici dan pred vsemi svetimi v Kamniški Bistrici. Pri tamkajšnji kapelici so se tudi letos zbrali verniki s Kamniškega in od drugod. V skupni molitvi so prosili za rajne mučence. Spoštljivo spominjanje na te žrtve je še posebej poglobilo poslušanje božje besede in nadaljevanja pridige g. dekana: »In mi tu zbrani smo jim dolžni dati odgovor - če bi molčali bi spregovorili kamni... Preprosto zato, ker niso le številke, so ljudje. Ker niso bili poklicani za smrt, marveč za življenje. Ker ne more biti zadnja beseda zgodovine sovraštvo, marveč ljubezen. Večini teh ob vznožju oltarja pomorjenih duš, kot pravi pesnik, ni nihče oh slovesu s tega sveta izrčkel zahvale, ne imenoval njihovega imena z. ljubeznijo, ne potočil solze slovesa. Na grob jim ni bilo mogoče zasadili križa, tega velikega znamenja upanja in življenja, ne položiti cvetja edinosti z odhajajočim in ne položiti in prižgati sveče upanja po ponovnem snidenju... Večini teh sobratov, ki so kot pšenična zrna padli v našo zemljo, ni nihfe napisal imena na grob, ne v knjige narodove in krščanske skupnosti. Neka nevidna sila jih je hotela imeti za izbrisane, za nerojene, za neustvarjene... Dolžni smo povedati vso resnico o njihovem življenju in delu. Posebej smo dolžni izpovedati veliko resnico, da zdaj živijo v Bogu. Mi tu zbrani nismo in ne želimo biti nt sodniki in še toliko manj maščevalci. Ne želimo preklinjati teme in ne raznašati blata. Naša sveta naloga je odkrivati luč, ki so jo rajni prižgali, skrbeti za vso resnico, ki osvobaja, sprejemati sporočilo, ki ga Bog pošilja po njihovi žrtvi. Papež. Janez. Pavel U pravi v svoji okrožnici: Prihajajoče tretje tisočletje morajo krajevne Cerkve skrbno paziti, da se ne hi prav nič izgubilo iz. pričevanja mučenccv našega stoletja... Skupnost, kije izgubila cul za resnico, je izgubila tudi čut za življenje. Po nauku apostola Pavla je cilj krščanskega življenja živeti z resnico in ljubeznijo«... Kristus, ki jih je vzljubil, je dal tudi za naše pobite sobrate svoje življenje in kjer je On, tam je tudi njegov služabnik. »Kdo drug razen Kristusa nam more zagotoviti kaj takega. On je napravil iz. zrn, ki so morala prezgodaj pasti v zemljo, mogočen sad. Glejmo torej, da ne bi oh pogledu v preteklost bolj in več govorili o tistih, ki so povzročali žrtve, kot pa o pričevanju žrtev samih! To bi bila izdaja božje moči. Glejmo torej, da ob presojanju zgodovine ne bi bolj videli temo kot luč. ki sojo prižgali pričevalci. To bi bila izdaja resnice. Skrbno pazimo, da se ne hi predajali bolj jezi kakor veselju, bolj črnogledju kakor upanju, bolj nemoči kakor moči, bolj brezbrižnosti kakor gorečnosti... Polni resnično svetega zanosa zaupno prosimo Gospoda zgodovine za večni mir in pokoj žrtvam vojne in povojnih žrtev na Kamniškem.« Po sveti maši smo se zbrali k malini ob osrednjem množičnem grobišču na Kopiščih, Rajnim smo prinesli cvetja in prižgali sveče upanja. Sveče smo oh molitvi prižgali tudi na vseh drugih množičnih grobiščih povojnih pobojev, - na ostalih treh v dolini Kamniške Bistrice, štirih v podgorskih gozdovih in ob križu velikega grobišča pri Sidolu. MII^AN VVINDSCHNVRI-R SVEČANOST OB DNEVU MRTVIH V petek pred dnevom mrtvih smo se poklonili spominu na mrtve na kamniških Žalah. To osrednjo svečanost je organiziralo Združenje borcev in udeležencev NOB, Združenje veteranov vojne za Slovenijo ter Združenje slovenskih častnikov Kamnik, Komenda. V kulturnem programu so nastopili pevci pevskega društva Lire, glasbeniki godbe Kamnik ter recitatorji gimnazije Rudolfa Maistra. V imenu predsedstva Območnega ZWS Kamnik, Komenda jc prisotne na govoril član predsedstva ZWS Marjan Poljanšck z naslednjimi besedami: »Smrt in slovo od najbližjih sta najhujši bolečini od mnogih bolečin in žalosti, ki jih ima človek v življenju. Ob takih trenutkih, kakršen jc današnji, se ponovno zavemo svoje nemoči in majhnosti. Ob misli na mrtve svojec in prijatelje želimo marsikaj popraviti. Bolj kot kdajkoli se zavemo svojih napak, želimo zavrteti čas nazaj. Nemo zremo v daljavo, se oziramo v nebo ali tla. Razmišljamo.Vendar jc prepozno. Ostaja le še spomin, spomin, ki ohranja vezi med nami in pokojnimi. Bolj kot kdajkoli se zavemo, da smo ob smrti najbližjih izgubili tudi del sebe. Smrt |c neizprosna in nihče ni tako močan, da ga ne bi podrla. Smrt ima tudi veliko obrazov. Vsi po vrsti so grdi, najgrši pa jc tisti, ki jemlje življenja s silo. Prav to pa se jc in se dogaja v vojnah, v tem nesmislu človeštva. In danes se spominjamo rudi teh žalostnih dogodkov. Tudi Slovencem ni bilo prizane-šeno, tudi mi smo bili v vojnah. Upajmo, da nikoli več. Kar trikrat v tem stoletju smo morali reševati svoja življenja. Strel sovražnika in nerazumni izburhi sovraštva najnižjih ravni in strasti so končali mnoge, premnoge življenjske poti. Končano je bilo življenje, končana jc bila toplina objema rok, nedolžni otroci so postajali sirote, ostajala so nemočna strta srca z globoko, nikoli pozabljeno bolečino. Tudi mnogi Slovenci so prestajali te muke. Tudi zato in predvsem zaradi tega je ta spomin na žrtve vojn. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti: kdo, kako in zakaj začenja vojno. Pomembno je, na kateri strani in za katere cilje se borimo. Slovencem je bila vojna vedno vsiljena. Nikoli v zgodovini nismo dobili pečata agresorja, sovražnika, na kar smo lahko in moramo biti ponosni. Vedno smo le branili svojo domovino, svoj dom, svoje družine in prijatelje. Medvojna dogajanja si predstavljamo različno, čeprav je razvita Evropa že dolgo tega uvrstila Slovence med ponosne borce zoper fašizem in narodno zatiranje. Danes je čas miru, čas, da zapremo knjigo zgodovine in ustvarjamo prijazno, skupno, pa čeprav v mnenjih različno, svobodno državo posameznikov, ki znajo vrednotiti in ceniti skupne cilje, ki jih ima vsaka država. Nismo velik narod, nismo največja država, niti nismo vedno najboljši. Vendar imamo svojo državo, imamo svoje ljudi in otroke, imamo svoje domove in prijatelje. In domovine ne ljubimo zato, ker je majhna ali velika, radi jo imamo, ker je naša! To ljubezen do domovine so izkazali mnogi pokojni, katerih se spominjamo danes. Včeraj so dali največ, kar lahko da posameznik za svoj narod. Dali so svoje življenje, ljubezen, ponos in domoljubje na oltar domovine. Člani združenje veteranov vojne za Slovenijo si prizadevamo, da bomo izpolnili predvsem naslednje naloge: skrbeli bomo za invalide ter svojce padlih v vojni za Slovenijo, pridobivali pisna in druga gradiva o pripravah in vojni, seznanjali javnost z znanimi in do sedaj neznanimi dogodki ter vlogami posameznikov v njej, in organizirali svečanosti ob obletnicah dogodkov v vojni ter sodelovali na svečanostih, kot je današnja. S ponosom se spominjamo priprav in vojne za Slovenijo. Prav na tem pokopališču se spominjamo mladega soborca Edvarda Peperka, ki je izgubil življenje v bitki v Trzinu. Danes jc dan mrtvih in tudi dan živih. Živimo za najdražje, živimo za prijatelje, bodimo strpni do različnosti in veselimo se jutrišnjega dne, ka|ti lahko jc že prepozno. Tudi za nas.« JOŽE ARKO Koncert skupine Mandala Beseda mandala pomeni simetričen likovni simbol, ki s svojo urejenostjo vnaša v opazovalca skladje in harmonijo. Po njem sije nadela ime tudi glasbena skupina, ki je 15. oktobra letos koncertirala v salonu gradu Zaprice v Kamniku. Skupino sestavljajo Marijan Ru-del, ki je igral mandolino, tamburo in kitaro, Ksenija Kohek flavto in tolkala, Tomaž. Žvokelj violino, Miran Kralj klarinet, Joca Jamšek harmoniko in tolkala ter gostja - pevka z izredno močnim altovskim vokalom, Mateja Kunstek, kije v dodatni skladbi zaigrala tudi na tradicionalno glasbilo avstralskih domorodcev - didgeridoo in koncert lepo sklenila s privabljanjem globokih vibrirajočih zvokov tega eksotičnega instrumenta. Vsi člani skupine so tudi ubrano sodelovali s spremljevalnimi vokali. Glasbena skupina Mandala je prava posebnost našega kulturnega življenja, saj s pisanim izborom ljudske glasbe sveta ponuja poslušalcem užitek potovanja in stika z. utripom življenja v najrazličnejših odtenkih glasbe eksotičnih dežel. Nastala je pred nekaj leti kol plod ljubezni do bogatega ljudskega izročila narodov sveta in kot izziv za sodelovanje s plesno skupino Plesi enosti. Na svojih nastopih dosledno uporabljajo le najrazličnejše akustične instrumente, vsi člani uporabljajo tudi različna eksotična tolkala in seveda vokale. Do danes so nastopali na več koncertih in otvoritvah razstav v Sloveniji in enkrat v Zagrebu ter očarali publiko s pestrostjo glasbenega izbora. V program kamniškega koncerta so vključili poskočno in veselo glasbo Irske, Grčije in Francije, z. orienlalnim melosom navdihnjeno glasbo Perzije ter z. vznemirljivimi ritmi prežeto glasbo Balkana - Bolgarije in Rusije, največji kos programa pa so zapolnili z.voki trenutno tudi v svetu zelo aktualne in priljubljene' židovske glasbe. Občinstvo je naklonjeno sprejelo njihovo predano muziciranje in izražanje pristnih glasbenih občutkov. M. KllMIiR Revija pevskih zborov društev upokojencev Gorenjske VEČER LEPIH PESMI Petkov večer 5. novembra bo lju- Sklad za ljubiteljske kulturne dc-biterjem pesmi ostal v prijetnem javnosti - območna izpostava Kam-spominu. nik in Društvo upokojencev Kam- Mešani pevski zbor DU Kamnik je zapel pesmi: Da sem jaz ptičica Krnila Adamiča, So Že rož'ce v hartelnu žavovale Zdravka Svikaršiča in Slovenija v svetu Jožeta Osane. nik sta pripravila revijo pevskih zborov društev upokojencev Gorenjske v .Šolskem centru R. Maistra Kamnik. V zanimivem programu so nastopili: - Ženski pevski zbor Lipa - DU Kranj pod vodstvom zborovodki-njc Draguškc Vlasič, - moški pevski zbor -DU Tržič, pod vod-slvom zborovodje Franja Šarabona, ženski pevski zbor Stane Habe - DU Domžale, pod V O (I s I v o 111 Staneta llabc-ta, - mešani pevski zbor Srebrni glas -DU Žiri, zborovodja Ivan Rijavcc, - ženski pevski zbor Lipa DU Radovljica, zborovod-kinja Llizabc-ta DemSar-Zupan, - moš- ki pevski zbor - DU Jesenice, zbo-rovodkinja Irena Gluhar in mešani pevski zbor - DU Kamnik, pod vodstvom Karle Urli. Vsak zbor jc /apel tri pesmi, ki so jih poslušal ci pospremili s glasnim ploskanjem. Nastop pevskih zborov s kratko predstavitvijo vsakega zbora je na prijeten način povezoval Goran Peršin iz Komende. Na zaključku revije pevskih zborov se je predstavila se folklorna skupina DU Kamnik pod vodstvom Franca Poljanska. Prikazani splet pesmi so poslušalci in vsi pevski zbori toplo pozdravili. Prcdscclik Zveze kulturnih orga nizacij občine Kamnik Ho/o Mali-čič, sicer organizator revije, se je zahvalil vsem sodelujočim in organizatorjem. Podobno zahvalo je izrekel t Liti i predsednik Društva upokojencev Kamnik Stane Simšič. Oba sta zatem zhorovodkinjam in zborovodjem izročila šopke cvetja, predsednikom /borov pa pisno priznanje z zahvalo za sodelovanje. Razpoloženje pevcev se je v družabnem delu nadaljevalo. Zapeli so več pesmi, na harmoniko jih jc spremljal Božo. STANE SIMŠIČ TURISTICNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, 1240 KAMNIK TEL: 061/831-470, FAKS: 061/818-119 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV Japljeva 2, 1240 Kamnik tel.: 061/831-612 Petek. 19. novembra, ob 19.30 Cerkev Frančiškanskega samostana, Kamnik Odprtje razstave Ervin Kralj: PO SLOMŠKOVIH POTEH Razstavo bo odprl dr. Franc Kram-berger, mariborski škof. Po odprtju razstave bo v dvorani samostana predavanje »Ali rastemo iz zdravih korenin«, predavatelj: dr. Franc Kramberger. Petek. 19. novembra, ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik Gledališka skupina Šolskega centra R. Maistra, Kamnik »Rudolfi« Mentorica: prof. Marja Kodra Večer ljudskih pregovorov in pesmi Sobota. 20. novembra, ob 20. uri Šolski center R. Maistra, Kamnik Jubilejni koncert ob 80-letnici DKD SOLIDARNOST, Kamnik Nastopata: Moški pevski zbor DKD Solidarnost Zborovodja: Sebastjan Vrhovnik Ženski pevski zbor DKD Solidarnost Zborovodja: Rok Rakar Vstop prost! Galerija Veronika, Kamnik do 22. novembra 1999 Razstava: Zlata leta ženske odbojke v Kamniku Galerija je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldan. JO MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, 1240 Kamnik tel. 061/812-597 Pravljične ure v Matični knjižnici Kamnik Ponedeljek, 22. 11., ob 18. uri PRAVLJIČNA URICA S HELENO STERLE Ponedeljek, 29. 11., ob 18. uri IGRALNA URICA S KNJIGO; vodi Andrej Štorman Pravljične ure - POTUJOČA KNJIŽNICA Pravljičarka MKK Jana Pogačar bo otrokom povedala pravljico DVOJČICI (založba Učila) LAZE, v ponedeljek, 22. 11., ob 18. uri, v kulturnem domu Laze MOTNIK, v torek, 25. 11., ob 18. uri, v šoli MOTNIK Igralne_ure Z_BIBANI_z_a predšolske otroke od 3. leta dalie v Matični knjižnici Kamnik Vsako sredo od 10. do 11. ure v dvorani knjižnice. Vodi Helena Sterle. Pravljične ure v ŠMARCI Četrtek, 25. 11., ob 18. uri: KAM NAJ SE SKRIJE HORACIJ? (zal. UČILA) Torek. 23. 1 L. ob 19. uri KAMNIŠKI VEČER - gost večera bo Marko Prezelj, ki nam bo pripravil potopisno predavanje. KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, 1240 Kamnik tel.: 061/817-647, 817-662 Četrtek. 2, decembra, ob 19. Ud Salon gradu Zaprice Literarno-glasbeni recital, posvečen pesnici Lili Novy: IN TEMNI BOG Ml PRAVI: BODI MOJA! Izvaja Lenča Ferenčak. Informacije: kulturni center Kamnik, g. Marko Kumer Grad Zaprice Razstava ŽLAHTNI PURGARJI KAMNIŠKI - najpremožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja. Odprto: od torka do sobote od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure, nedelja od 10. do 13. ure. so PRIREDITVE MLADINSKEGA CENTRA Mladinski center Inf.: Helena Sterle po tel.: 815-477 Vsak torek od 17. do 18. ure Prostori Krajevne skupnosti Duplica GLASBENA DELAVNICA Vsako sredo 17. do 18. ure Prostori Krajevne skupnosti Duplica DRUŽENJE VRSTNIKOV OB NAMIZNIH DRUŽABNIH IGRAH Vsak četrtek od 17. do 18. ure Prostori Krajevne skupnosti Duplica NAMIZNI TENIS Vsak petek od 17. do 18. ure Prostori Krajevne skupnosti Duplica ROČNO USTVARJALNA DELAVNICA Vsak petek od 18. do 19. ure Prostori Krajevne skupnosti Duplica MLADINSKA DELAVNICA Bo DRUGE PRIREDITVE Nedelja. 21. novembra. ob 16. uri Budnarjeva muzejska hiša PONOVITEV PREDAVANJA z diapozitivi misionarja Jožka Kramarja (Indija, Burma, Filipini, Nova Gvineja...) Prosimo za predhodno prijavo: 041/545-580 Vstopnina 200 sit na osebo. Sobota. 20. novembra, ob 21. uri Športna dvorana Kamnik ZA PRIJATELJE Nastopajo: Davor Radolfi & Ritmo Loko, Boris Novkovič, Kingston Informacije: Stanislav Zamik, tel.: 061/831-505 Sobota. 4. decembra Športna dvorana Kamnik VESELI DECEMBER Nastopajo: Rok 'N' Band, Califor-nia, Leteči odred Informacije: StanislavZarnik, tel.: 061/831-505 Iti k Svetemu Primožu, maša pri Svetem Primožu Stari I,alinei so rekli nekako takole: Časi se spreminjajo in mi z njimi. Tako se spreminja tudi jezik. Kamničan, ki mu jezik, in pravilno izražanje veliko pomenita, mije rekel: »Ali si opazila, da se zdaj reče samo iti na Prim< >-ža ali iti na Sveti Primož, nič več [m iii k Svetemu Primožu, kar je bilo pred leti edino mogoče:''' Če po pravici odgovorim, sem poslala na lak način izražanja pozorna Sele po leni opozorilu. Res je, da se je nekdaj, pa se ne tako daleč, uporabljal samo predlog k, kadar je bila cilj hoje. potovanja po določenem svetniku poimenovana cerkev. Tako seje reklo: iti k Sveti Ani v Tu-njice, k Mariji Pomagaj na Brezje, k Sveti Neži na Sela, k Svetemu Jožefu na Žalah, k Svetemu Roku na Malem gradu, k Mariji Snežni na Veliki planini in seveda k Svetemu Primožu v Kamniških planinah. Tako tudi: k slapu Savica, k izviru Kamniške Bistrice ipd. Kadar f>a se je mislilo na hrib. goro. seje uporabljal zlasti predlog na: povzpeli se na Veliko planino, (irintovec, Krvavec, <" ijško planino ipd. \ 'sodobni rabi se je. kol kaže. lil občutek izgubil. 'Zanimivo jut je. da se je to zgodilo samo pri Svetem Primožu. Nemogoče je namreč reči: iti na Svetega Roka na Malem gradu. Pri Svetem Primožu ji ■ prišlo (li > preimenovanja. V naši (površni) za t >< '.slije po-slal Sveli Primož vrh. gora. kraj. kar je napačno. Sveli Primož je v ožjem smislu ime cerkve, posvečene svetemu Primožu, v širšem pa več stavb, zgrajenih na Planini, To potrjuje tudi Enciklopedija Slovenije, kjer je pri geslu Sveti Primož nad Kamnikom zapisano: »spomeniški kompleks na Planini (892 mj na južnem obrobju Velike planine nad Črno pri Kamniku. Kompleks, ki ga sestavljajo poznogotski cerkvi, prostostoječi zvonik, renesančna osmerokatna kapela, mežnarija s poznogotskimi stavbnimi členi in gospodarsko poslopje, je med najpomembnejšimi zaključenimi spomeniškimi celotami na Slovenskem. Cerkev je tu stala vsaj že v 11. st., plato pa je bil verjetno poseljen še prej, saj je tod mimo že v prazgodovini vodila pol na gorske pašnike.« Prav je torej: iti k Svetemu Primožu, maša pri Svetem Primožu. Pripis: Morda bi bilo smiselno, da Kamničani to, kar je naše, cenimo-tudi s pravilnim poimenovanjem. V reviji, ki jo izdaja Aerodrom Ljubljana, št. 12 (2/99), pravi domžalska županja: »Še največ gostov privabi arborelum v Volčjem Potoku, za ogled j>a so zanimivi tudi grad Krumj)erk s konjerejskim centrom in bližnja Železna jama ter baročna cerkev v Grobljah,«Tako Cveta Zalokar Oražemjaz j>a sem zmeraj mislila, daje arborelum skorajda v celoti kamniški MABJETA HUMAR^ MIHA MALEŠ Rdeče lučke ali risbe o ljubezni, Ljubljana 1929. Razstava Maleševih listov iz knjige Rdeče lučke ali risbe o ljubezni, ki so v lasti Galerije Mihe Maleša KC Kamnik in Travice Maleš Grešak, je do vključno 23. novembra na ogled v galerijskih prostorih ZDSLU v Ljubljani. Miha Maleš, mojster slovenske moderne umetnosti, seje najprej uveljavil kot grafik (barvne monotipije, lesorezi, linorezi, litografije) in z risbo, nato s slikami v olju, z zidnim slikarstvom ter z osnutki za slikana okna, posebno pa z opremo in ilustriranjem knjig. Prav tako je pomembno njegovo publicistično delo, v katerem se kaže umetnikova razgledanost ter svetovlanski duh in predvsem zavzetost za širjenje umetnosti med ljudstvom. Pred sedemdesetimi leti je v lastni založbi (Bibliofilska založba) izdal Rdeče lučke ali risbe o ljubezni, knjigo perorisb, ki jih je kasneje kolorirah Maleševa umetnost je dovzetna za življenje, odprta je notranjemu in zunanjemu svetu, iskrena, istočasno pa polna razumevanja ter sanjavega videnja. Pristno lirično občutenje, lepota in vkoreninje-nost v vzorih slovenske ljudske umetnosti se kažejo kol najbolj značilne poteze njegovega slikarskega ustvarjanja. Risane zgodbe so »pri-žgane» lučke o ljubezni, harmonično uglašene v mnogoterih odtenkih tega močnega čustva, to je upanja, radostnega veselja, turobne žalosti, trpkega razočaranja, hrepe- nečega pričakovanja, sreče v objemu dveh zaljubljencev, materinstvu. Pomembne SO zaradi umetnikovega sproščenega in estetskega ('dno sn do upodabljanja erotičnih motivov, kurje bilo tedaj v naši Umetnosti redkost, kakor tudi zaradi telo modeme risbe, kije pO maleševsko preprosto lahkotna m lako kol motivno tudi likovno vsem razumljivu. V po dobah, ki so vezane na doživljanju vsakogar izmed nas. St tamilska vse bina harni,mirno dopolnjuje z likovno, ko se mehkoba liričnega čustvovanja subtilno prežema s čisto ohlikovnostjo. Podobo oblikujejo same linije. Tcjmo in mehko, brc., senčenja, melodično zarisujejo V spomin ujele trenutke in jih poglabljajo V pokrajino ali pa V zatišje kavarniškega in-teriera; ozadje je majhno V primerjavi s figurami ter obrazi V ospredju. Vse veže med seboj čislo sozvočje ohlikotvoniosli in tudi navidezna de-korativnosl jc uglašena spono/ranjenim občutjem. Čulno privlačnost pa povečujejo nežne barve. V romantičnem, kdaj noslalgičnem razpoloh nju, zaživijo umetnikove prepesnitve prebujenih sanjarij in ljubezenskih Skrivnosti najraje V motivu deklice s subtilno nakazano erotično noto. Serija risb o ljubezni je zasnovana ciklično, ljubezenski motiviki romantičnega realizma je umetnik dodal socialno naglasite leme osamljenih žena (npr. Sama .s seboj), zabavijaško norčavega lika (Klovn). Srečamo se •v tedaj priljubljenimi idoli filmskih igralcev (Charlie Chaplin), gledalca pa v prebiranje uvedejo izvirni verzi pesnika Alojza Gradnika, medlem ko na naslovni strani knjige preberemo strokovno oceno dr. Franceta Steleta. Osrednji del razstave, ki je posvečena Rdečim lučkam, dopolnjujejo risbe iz Maleševe mladostne, praške dobe, med njimi akti in "eveda tudi A vtonortrel - te so narisane s svinčnikom in z. ogljem. MAG. SONJA KLEMENC Matična knjižnica Kamnik Z obiska v flamskih knjižnicah Miha Maleš: ljubimkanje, detajl, risba iz knjige Rdeče lučke ali risbe o ljubezni, IV29 Konec septembra smo slovenski knjižničarji odpotovali na strokovno ekskurzijo v Belgijo, da bi si ogledali, kako delujejo in živijo flamske knjižnice. Strokovno ekskurzijo je pripravila dr. Silva Novijan iz Državne matične službe iz NUK-a. Na Flam-sko smo se odpravili zato, ker se tam knjižna mreža strokovno in premišljeno posodablja od leta 1978 in od takrat do danes je knjižničarstvo doseglo zavidljivo raven. Predvsem pa ima močno poti poro flamske vlade, ki se zaveda, da je poleg zahtev sodobnega časa, torej hitrega pretoka informacij in globalizacije družbe, za njihovo skupnost in jezik temeljnega pomena prav knjiga v maternem jeziku. In tako tudi knjižnice! V flamskem delu Belgije je knjižničarstvo urejeno piramidalno: na vrhu so centralne knjižnice, sledijo regionalne in potem lokalne. Poleg teh imajo še pet specialnih knjižnic: dve za slepe, dve bolnišnični in eno za zapornike. Po flamskem zakonu o knjižničarstvu je vseh 308 njihovih krajev dolžnih organizirati javno knjižnico, do zdaj je le še 12 vasi ostalo brez knjižnice. Flamska vlada je financirala opremljanje knjižnic z računalniško povezavo in internetom in tako podkrepila pomen dostopnosti informacije. Ali kot je rekla gospa Tehys, ki dela na oddelku za kulturo v flamski vladi in ki nas je 20. 9. sprejela v mestni hiši v mestu Damme: »Prav to določa demokratičnost družbe. Javna knjižnica je kraj, kjer je ta dostopnost omogočena in tudi internet sluzi tej vlogi knjižnice.« Temu uradnemu sprejemu so sledili obiski posameznih knjižnic, v katerih so nas flamski kolegi prijazno sprejeli, mi pa smo se pustili še in še presenečati -pa ne zaradi drugega kot zaradi stavb, bogastva njihovih zbirk knjižnega in neknjižnega gradiva, lepe in funkcionalne opreme. Skratka vsega tistega, kar je povezano z materialnim stanjem njihovih knjižnic. Kar se tiče Kamnika in naše knjižnice, lahko z veseljem ugotovim, da bi tudi Flamcem našo knjižnico lahko brez zadrege pokazali. Malce bi nam bilo nerodno le zaradi računalniške opreme, ki je že zastarela, zaradi stare temeljne knjižne zaloge in opreme ter skromne zbirke neknjižnega gradiva. Marsikje po Sloveniji pa knjižnice delajo v neprimernih in tesnih prostorih. Po Flamskem nas je vodil naš stanovski kolega, upokojeni bibliotekar Liven Verveme. Tako smo obiskali lokalno knjižnico Damme - sredi koruznih polj in na robu vasi nas jc presenetila nova okrogla opečnata stavba, ki je z arhitekturnega stališča zelo zanimiva. V lepi stavbi je še lepša knjižnica; police so postavljene zelo razgibano in zanimivo. V čitalitiš-kem prostoru so široka drsna vrata, zunaj pa se razprostira travnik s sprehajalnimi potmi in vrtom poezije. Skratka, v izrazito podeželskem okolju in ob robu polja in pašnikov so zgradili novo, lepo in moderno knjižnico! Se to lahko zgodi tudi pri nas v Sloveniji? Sledil je obisk v centralni knjižnici v lepem mestu Brugge, ki ga nekateri imenujejo tudi belgijske Benetke zaradi mnogih kanalov med ulicami. Ta knjižnica ima 6000 nr1 površine, tisto, kar nam je vsem takoj padlo v oči, pa je ogromno število neknjižnega gradiva. Belgijci so očitno kot enakovredno knjižnično gradivo sprejeli videofilme in posebej Se glasbo na zgoščenkah, ki je tudi ustrezno vsebinsko razporejena. Naslednji dan smo si ogledali specialno knjižnico za slepe v Varsenaru, kjer tudi tiskajo knjige v braillovi pisavi ali z velikim tiskom za slabovidne in zanje snemajo tudi zvočne knjige. V tej knjižnici je tudi veliko zaposlenih slepih. Za tiste slepe ali slabovidne, ki ne morejo do Varsenara, pa pošiljajo gradivo v posebnih kovčkih po pošti kar na dom. Pri delu z od-pošiljanjem knjig in snemanju zvočnih knjig jim pomaga veliko prostovoljcev, saj tristo strani debelo knjigo snemajo kar 20 tednov. Istega dne smo se odpravili v še en manjši kraj, Diksmiude, in sicer v lokalno knjižnico, ki s svojim gradivom oskrbuje pretežno podeželsko območje: 15 vasi s 15.000 prebivalci. Posebnost te knjižnice je v tem, da je v opuščeni cerkvi. Ko so namreč benediktinski menihi zapustili samostan, so ga prodali lokalni skupnosti, ki je samostan preuredila v glasbeno šolo, cerkev pa v knjižnico. Po tej bolj poduhovljeni izkušnji so nas odpeljali v - zapor. Pa ne zato, ker bi se slovenski knjižničarji tako grdo obnašali, pač rejšimi uporabniki, saj so opazili, da samo 4% upokojencev nad 60. letom uporablja knjižnico, čeprav je kar četrtina mestnih prebivalcev v teh letih. Starejše uporabnike želijo uvesti v moderno tehnologijo, pripravljajo razstavo na temo starejših, pripravljajo pa tudi literarne večere z avtorji, ki so starejši kot 60 let. V Bruslju smo se seznanili tudi s specialno bolnišnično knjižnico. To dejavnost opravlja Rdeči križ, zanj pa mnogi prostovoljci, ki iz bolnišnične knjižnice z vozički razvažajo knjige tistim I likalna knjižnica v Zottegenu - bi verjeli, da je to notranjost renesančnega dvorca. V skoraj vseh knjižnicah je notranjost galerijsko urejena. pa zato, da smo si ogledali specialno knjižnico za zapornike. Prvič v življenju sem razumela tiste, ki imajo klavstrofobijo! Knjižničarja smo malce v šali spraševali, če izposojajo tudi turistične vodnike in roman Metulj, vendar pa nam je resno odgovoril, da so kriminalke zelo priljubljeno čtivo tudi v zaporu. Predvsem pa je poudaril pomen knjižnic tudi za to vrsto posebnih uporabnikov knjižničnih uslug. Obiskali smo tudi Centralno knjižnico v Gentu, kjer nas je vse ponovno presenetila velikost -šest nadstropij iri 700.000 m2 površine, urejenost ter glasbeni oddelek, in centralno knjižnico v Bruslju. Reševanje prostorske problematike nas je spet prevzelo v mestu Zottegenu, kjer so v knjižnico preuredili renesančni dvorec, dozidali moderni del, znotraj pa se je v arhitekturi in opremi presenetljivo lepo zlila preteklost s sodobnostjo. Posebnost te knjižnice je delo s sta- bolnikom, ki želijo brati. Po Bruslju je sledilo še nekaj ogledov, najbolj zanimivo pa je bilo v Centralni knjižnici v Kolnu, kjer svojo informacijsko filozofijo uspešno udejanjajo pri svojem delu. Z vsemi razpoložljivimi viri skušajo informacijo ponuditi uporabnikom, poleg vsega pa to počnejo s pravimi marketinškimi prijemi. Zelo veliko jo uporabljajo tudi podjetniki. To pomeni, da informacije ločijo po zahtevnosti in jih temu ustrezno tudi - računajo. Prav o tej knjižnici bi bilo vredno Se kdaj kaj več napisati - vendar kdaj drugič. Slovenska veleposlanica gospa Marija Adanja, ki nas je sprejela na veleposlaništvu v Bruslju, je poudarila pomen našega obiska - tuji deželi smo primerno in dobro predstavili tudi del slovenske kulture, saj je naš obisk med flamskimi kolegi zbudil veliko pozornosti, ki so nam jo pokazali tudi z njihovimi povabili. BREDA PODBREŽNIK VUKMIR Likovni samorastniki so se predstavili V galeriji Veronika so tc dni na ogled slike desetih kamniških slikarjev - samotaslnikov, ki se združujejo v likovni sekciji KUD Ione Kranjc. To je prva skupinska razstava članov drušlva, ki so ga poimenovali po znanem vrhpoljskcm slikarju samorastniku Tonetu Kranjcu. Njihov mentor je akademski slikar Alojz Bcrlcc. Na sliki: Slike, delo Vinka Romšaka iz Podgorja. F. S. Razstava likovnih del KUDt »Tone Kranjc« iz Kamnika V galeriji Veronika je bila v novembru na ogled razstava likovnih del kulturno umetniškega društva Tone Kranjc, ki združuje ljubiteljske likovnike iz Kamnika. Člani ustvarjajo in se likovno izobražujejo pod mentorstvom akademskega slikarja in likovnega pedagoga. Kamničana Alojza Bcrleca. Berlec je poznan kot odličen portretist in k raji nar. Njegove krajinske slike v maniri poetičnega realizma so vsekakor lahko zgled in vzor njegovim učencem. Vsekakor je smiselno in umestno druženje likovnih ljubiteljev pod resnim in strokovnim vodstvom šolanih slikarjev, ker le tak način dela vodi do želenih likovnih rezultatov. V razstavljenih slikah desetih avtorjev (Alojzij Drolc, Jože MiheleiC, Marjan Novak, Rudi Poljanšek, Andrej Poto-kar, Vinko Romšak, Slavko Smolnikar, Vlado Skedelj, Dušan Stvajhar in Robert Uranič) prevladujejo krajinski motivi v različnih slikarskih tehnikah v okviru spopadanja in reševanja zakonitosti realističnega in naturalističnega slikanja. Nekateri avtorji so že presegli začet-niške težave in vzpostavili /,e bolj avtonomno in osebno likovno govorico. V tem članku se mi zdi umestno predstaviti zgodovino delovanja likovnih skupin na Kamniškem. Prva likovna skupina, ki je kontinuirano delovala v kamniški regiji, je bila skupina NOVA, ki se je predstavila v letih 1971, 1972 in 1973 in še na dveh jubilejnih razstavah. Skupina je združevala ljubiteljske likovnike in študente likovnih šol (Gregor Avbelj, Alojz Berlec, Boris Ura luž. Stane Balantič, Miha Kač, Dušan Lipovec in Dušan Sterle). Že več let deluje tudi Likovno društvo Kamnik, ki pod mentorstvom likovnega peda- goga in slikarja Lojzeta Kalin-ška združuje šolane in ljubiteljske likovnike. V tem letu pa se je na pobudo Dušana Sterleta, Dušana Lipovca in Lojzeta Kalinška predstavila neformalna skupina SUPERNOVA, ki je združila šolane likovnike in študente likovnih šol na Kamniškem. Se nekaj besed o slikarju Tonetu Kranjcu, po katerem se imenuje omenjeno društvo. Slikar Tone Kranjc, ki sem ga še osebno poznal, je bil likovni samorastnik, lahko ga poimenujemo kar ljudski slikar in pravi kamniški original. Znan je bil po svojem »dolgem jeziku«, Segavosti in duhovitosti, saj je znal spraviti v zadrego tudi marsikaterega občinskega veljaka, s tedanjim županom vred. Žal nam takšnih »pokončnih« veseljakov danes manjka! Še resnična anekdota o pokojnem slikarju. Kranjca, ki se je vedno prevažal s kolesom, je nekoč na Glavnem trgu zbil avtobus. Tone se na srečo ni resneje poškodovat kolo pa je bilo precej zvito. Kranjc se je počasi pobral, dvignil bicikel, si ga nekaj časa ogledoval, potem pa ga je odvrgel proč, rekoč: »Ne, to ni moje kolo!« in je odkorakal naprej. DIŠAN LIPOVEC akademski slikar in likovni kritik O LJUDEH S POSEBNIMI POTREBAMI V Centru za socialno delo v Kamniku je potekala okrogla miza na temo Oblike bivanja za odrasle ljudi, ki potrebujejo organizirano skrb in podporo. Odrasli ljudje, ki potrebujejo organizirano skrb in podporo so invalidi, ljudje z motnjami v telesnem in duševnem razvoju - duševno prizadeti in ljudje z. dolgotrajnimi psiho-socialnimi stiskami - duševno bolni. K okrogli mizi so bili povabljeni predstavniki občine Kamnik, zdravstvenega doma, OŠ 27. julija, ZUM-a, Urada za delo, Karitasa in Centra za socialno delo. Same okrogle mize se nista mogli udeležiti gospa Benkovičeva iz oddelka za družbene dejavnosti Občine Kamnik in psihiatrinja dr. Ziherlova. Sodelovali pa so: Darja Vrtačnik -patronaina sestra v zdravstvenem domu, Milenka Brajer - ravnateljica OŠ 27. julija Kamnik, Helena Smole - socialna delavka ZUIM-a, Alenka Kaiba - dipl. socialna delavka Urada za delo Kamnik, Metka Mali - tajnica medžupnijske Kari-tas, Danica Kropivšek - socialna delavka Centra za socialno delo Kamnik, Metka Hribar - predsednica društva Sožitje in Slavica Navin-šek - članica društva Sožitje ter Vanda Mačkovšek moderatorka okrogle mize in avtorica tega prispevka. Naj povzamem ugotovitve razprave: INVALIDI Če se sprehodimo skozi življenje invalida, ugotovimo, da predšolsko obdobje ni institucionalno pokrito, otroci to obdobje preživijo doma. Z vstopom v osnovno šolo se jih veliko vključi v ZUIM, kije ustanova v republiškem merilu, kjer ostanejo do konca šolanja v srednji oz. poklicni srednji šoli. Trije telesno invalidni otroci so integrirani v osnovnih šolah v občini Kamnik in Komenda. Po končanem bivanju v Kamniku se gojenci vrnejo v domače okolje, k staršem, in večinoma ostajajo doma, nezaposleni, ker zaposlitve ne dobijo. Materialno družba za njih poskrbi. S pridobitvijo statusa invalida pridobijo redni dohodek (nadomestilo za invalidnost po Zakonu o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih otrok) ali pa prejemajo po Zakonu o socialnem varstvu - denarni dodatek - kot pomoč za preživetje. Določen odstotek telesnih invalidov je vse življenje odvisen od pomoči tretje osebe in bi bila zato edina možnost vključitev v institucijo. Take institucije pa v Sloveniji za telesne invalide ni in so zato zasilno nameščeni v domove upokojencev. Možnosti za zaposlitve so v Društvih, kjer pa ni prostih delovnih mest, in v invalidskih podjetjih, ki pa jih je za vse potrebe premalo, v Kamniku ga konkretno trenutno niti ni. čeprav so se razgovori že pričeli. Zdravstveno je za invalide dobro poskrbljeno. Na voljo imajo brezplačne ortopedske pripomočke, redno jih obiskuje tudi patronažna služba. Socialni stiki so šibki oz. nikakršni. Poleg ostalega onemogočajo dostope do institucij, zabavnih prire- ditev, trgovin,... tudi arhitektonske ovire. Socialni stiki v domovih upokojencev so nenaravni (starostne razlike!), v domačem okolju pa se družijo le z najbližjimi svojci, drugih vezi pa nimajo možnosti stkati. DUŠEVNO PRIZADETE OSEBE Duševno prizadete osebe so prizadete od rojstva. V Kamniku za njih do vstopa v šolo ni poskrbljeno. Razvojni vrtec je bil ukinjen, otroci so integrirani v skupine zdravih otrok. Socialno so tako bolje povezani z zdravimi, funkcionalnih spretnosti pa ne razvijajo (oz. ne ohranjajo). V osnovnošolskem obdobju so vključeni v Osnovno šolo 27. julija. Lažje duševno prizadeti uspešno končujejo osnovno šolo in se vključujejo v skrajšane programe srednjega izobraževanja. Štirje lažje duševno prizadeti otroci so integrirani v osnovne šole. Zmerno in težje duševno prizadeti pa se lahko zaposlijo v INCE Mengeš oz. ostajajo doma in krnijo. Zdravstvene usluge so minimalne in obsegajo le osnovno zdravstveno skrb. S statusom duševno prizadete osebe ne pridobijo avtomatično pravic do fizioterapevtske in delovno terapevtske obravnave, patronažna služba jih ne obiskuje na domu. Od leta 1985 dalje so materialno preskrbljeni s pridobitvijo statusa invalidne osebe in s tem pravice do invalidnine ter glede na zdravstveno stanje in samostojnost tudi do pravice do dodatka za tujo nego in pomoč. Socialni stiki z okoljem so šibki, omejujejo se na stike s starši, posledica pa je osamljenost. Lastne družine si ne morejo ustvariti. V okviru društva Sožitje so možnosti sha-janja in obiskovanja prireditev, srečanj v okviru gibanja Vera in luč (frančiškani). Problem ostarelih duševno prizadetih ljudi je, kdo bo za njih skrbel in kako kvalitetno življenje bodo imeli po smrti svojih staršev. DUŠEVNO BOLNI Značilnost duševnih bolezni je, da ljudje zbolijo (praviloma) po končanem šolanju, v odrasli dobi. Pokrito imajo osnovno zdravstveno varstvo in obiske pri psihiatru. Tam je organizirano tudi druženje v skupinah. Materialno so večinoma preskrbljeni, saj prejemajo lastno ali družinsko pokojnino. Socialno so povsem osamljeni. Stiki s soljudmi so v okviru primarne družine (starši, sorojenci), redkeje si ustvarijo lastne družine. Za vse potrebe so možne rešitve v okviru ž.e obstoječih institucij ali ob preoblikovanju in ustanovitvi novih, zato so naši predlogi in vizije naslednji: Invalide bi lahko zaposlili tako, da bi zagotovili odstotek delovnih mest v normalnem delovnem okolju, z ustanovitvijo invalidskih podjetij in ob večji stimulaciji države za odpiranje delovnih mest za invalide. Mobilnost invalidov bi se bistveno povečala z. odpravo arhitektonskih ovir, taksi servisom za invalide in Čemu tak odnos do sejma v Trofaichu? Na letošnjem tradicionalnem jesenskem sejmu vj>artne-rskem avstrijskem mestu bo čast kamniških podjetij reševal le Svilanit. Čeprav je direktor občinske ujirave že septembra pisno obvestil vse kamniške firme o možnostih sodelovanja na tem sejmu, ki predstavlja tudi promocijo našega gosjRudarstva, se je temu povabilu odzvalo le mah podjetij. Med njimi sla bila tudi Eli Svit d. d. in Ela d. d. Potem, ko je občinsko vodstvo v Trofaiachu že po našem obvestilu zagotovilo brezplačni razstavni prostor na njihovem sejmu, sla odpovedali svoje sodelovanje še navedeni dve firmi, češ, da nimata ustrezno usposobljenih delavcev. ()stalo je edino podjetje Svilanit, ki bo svoje izdelke ponudilo (tudi v prodajo) obiskovalcem tega sejma na avstrijskem Štajerskem, lahko si predstavljamo veliko zadrego direktorja našeobčinske uprave, ki je moral v zadnem trenutku odpovedati že rezervirane brezplačne razstavne prostore, za katere pa je med avstrijskimi firmami veliko zanimanje Težko je razumljiv tak odnos naših podjetij ob dejstvu, da veliko govorimo o vstopu v evropsko unijo. (fs) organizacijo osebne asistence, spremljanja. Študij bi jim omogočili, če bi pridobili pravico do štipendije brez. upoštevanja cenzusa in ob individualnem načrtovanju in izvajanju skrbi. Za tiste, ki potrebujejo pomoč tretje osebe, bi bivanje lahko organizirali v stanovanjskih skupinah, rejniških družinah ali kot bivanje v skupnih gospodinjstvih. Vsak človek ima potrebo po socialnih stikih z. drugimi ljudmi. Primerne oblike so družabni centri, druženje v skupinah za samopomoč in vzajemno pomoč, s spremljevalci, organizacijo pomoči na domu. Skrb za zdravje je mogoče organizirati kot zdravstveno nego v skupnosti. Za duševno prizadete ljudi bi bilo potrebno več storiti na področju omogočanja kvalitetnih socialnih stikov, tako za duševno prizadete kot njihove starše, v skupinah za samopomoč in vzajemno pomoč preko rekreativnih in kulturnih dejavnosti, druženja v skupinah svojcev in staršev, skupnih letovanj družin, dnevnih centrov, izobraževanja in svetovanja. Ostarele se lahko vključi v stanovanjske skupine, rejništva, skupna gospodinjstva. Organizirana skrb od rojstva do všolanja bi morala pripasti vsem otrokom -vključitev v razvojni vrtec, individualno načrtovanje in izvajanje skrbi glede na posameznika, brezplačne specialistične storitve, zdravstvena nega v domačem okolju. Mobilna služba bi nudila fizioterapijo, logo-pedsko obravnavo na domu. Če bi se starši odločili za integracijo v redne osnovne šole, bi bilo otrokom pri učenju v popoldanskem času nujno potrebno pomagati. Zakonsko bi bilo potrebno zagotoviti ugodnosti za starše, da bi jim bilo omogočeno delo s polovičnim delovnim časom in olajšave pri upokojevanju. Najmanj je. bilo storjenega pri ljudeh z. dolgotrajnimi psiho-socialnimi stiskami, zato bi bilo na področju socialnih stikov nujno potrebno zagotoviti možnost bivanja v stanovanjskih skupinah, skupnih gospodinjstvih, omogočiti samostojno Življenje v skupnosti ob podpori, organizirati družabne - dnevne centre, skupine za samopomoč in vzajemno pomoč, družahništva in spremljevalce ter pomoč na domu. Zaradi slabšega materialnega stanja, bi jim bilo potrebno omogočiti dodatno delo v zadrugah, ki bi bilo bolj okupacijskega značaja. Na voljo naj hi jim bili brezplačni servisi storitev in pomoč v gospodinjstvu. Pred desetletjem in več smo imeli na določenih področjih, predvsem ob splošno višji zaposlenosti, tudi višjo zaposlenost med invalidi in duševno prizadetimi ljudmi. Ljudi z dolgotrajnimi psiho-socialnimi stiskami so upokojevali že tudi takrat. Zaradi manjše konkurenčnosti na trgu delovne sile so prav predstavniki teh skupin najhitreje izgubili delo, kar je že eden od faktorjev, ki človeku vzame poleg ostalega tudi samospoštovanje in ga potisne oh rob družbenega dogajanja. Ti ljudje so osamljeni, nesrečni. Zato se družba mora prebuditi. Da se ljudem z dolgotrajnimi psiho-socialnimi stiskami in njihovim svojcem ob njihovih stiskah ne bi bilo potrebno posluževati prevečkrat institucionalne oblike pomoči (hospitalizacije, oddajo svojcev v zavode), je potrebno ustvariti široko mrežo skupnostne pomoči in jim stopiti naproti. Družba mora poskrbeti tudi za srečnejše življenje in možnost izbire ljudem, da ne bi bilo, kot je rekla udeleženka okrogle mize, le »od etične ravni ljudi okoli človeka, ki potrebuje večjo skrb, odvisna njegova sreča ali pa nesreča.« Stiske svojce pogosto pripeljejo do akcije. Tako je nekaj staršev duševno prizadetih postalo motor za akcijo ob ustanovitvi in delovanju društva Sožitje. Vendar vsega ne zmorejo sami. Družba (občina, institucije iz okolja, nevladne organizacije) jim mora stati ob strani, da bodo lažjm premagovali ovire pri doseganju zastavljenih ciljev. Pridobili bomo vsi, ljudje s posebnimi potrebami in tisti, ki jim bomo pri tem pomagali, saj bomo svojemu poslanstvu človečnosti dali ime, ga osmislili. Že dolgo velja načelo, da se humanost neke družbe ceni po tem, kako ta družba poskrbi za svoje najšibkejše in najranlji-vejše člane. VANDA MAČKOVŠEK h torbe Krištofovega Pepeta II Kako je voluhar odnesel past in pištolo... T)a poskusimo še enkrat, so si mislili MT naši vrli občinski možje, in sklenili ustanoviti turistično agencijo, v katero bodo povezali mrtvorojeni KRK (kamniško razvojno koalicijo) in še nerojeno LTO (lokalno turistično organizacijo). Najbrž so pozabili na dvoje: na pred leti že ustanovljen, pa kmalu likvidiran turistični biro in na to, da SO izkušnje pokazale, da organizacijsko zapletene firme ali zavodi ne bodo rešili kamniškega turizma. Če pa gre samo za to, da smo s sedežem LTO prehiteli sosede, ki se tako radi ponašajo Z našim arhoretumom in da ho država potem le dala kakšne solde za naš turizem, pa vsaka čast tej ideji. Kako pa se ho to v praksi obneslo (ali bolje koštalo), homo pa kmalu videli. Na to, da bi kazalo od mrtvih obuditi nekoč tako aktivno kamniško turistično društvo, ki so ga v grob spravile narodne noše '97, pa tako nihče več niti ne pomisli. Pa smo nekoč govorili: Turizem smo ljudje... n es je, kar pravi župan, ki zadnje M\. čase po Kamniku odpira trgovine, da hi bila dobro odpreti tudi kakšno tovarno denarja, da bo narod lahko s čim kupoval v teh trgovinah. Ali ne hi kazalo upoštevati kakšno izkušnjo grofov Andeških, te dni smo jih počastili z lepo razstavo, ki so v Kamniku znali kovati novce. Morda pa hi se za kovnico našel prostor v komaj desetletje starem stružnem stolpu na Malem gradu, za katerega še vedno ne vemo, kaj bi z. njim, vztrajno pa ga načenja zob časa... \Tzvezi s spodaj nastajajočim pod-V malograjskim naseljem se bodo verjetno vneli novi špetiri, ker si je ljubljanska komercialna televizija tri dni po županovi tiskovni konferenci o sporih okoli malograjske soseske (brez soglasja občinskega sveta) dovolila namesto uradnega imena K-6 Utok to naselje poimenovati Skrpucalo. Tako je pisalo v »forplanu«, kot bi dejal žu- pan, ki se kot nekdanji novinar spozna na le reči..: r\a se je po prejšnjem podžupanih/ stvu, ki ga mu je še posebno oporekal bivši komendski svetnik, komunalni direktor Andrej, ž.e kar dobro vživel v vlogo dvojnega funkcionarja, je pokazala tudi zadnja občinska razprava 0 preskrbi s pitno vodo. Potem, ko je zagreto nastopil proti predlogu SKD-ja, naj bi 30-dnevni rok za ponovno priključitev vode neplačnikom skrajšali na en teden po plačilu dolga, češ, da je treba neplačnike tako kaznovati, pa je kmalu potem v klopi visoko dvignil zeleni karton prav za sedemdnevni rok. Na začudene poglede kolegov pa je z nasmehom odvrnil: prej sem govoril kot direktor, sedaj pa glasujem kot svetnik! Pa naj še kdo reče, da je nemogoče biti dvojni funkcionar... ¥7 naši lepi podalpski občini še nis-V mo uspeli poplačati vse dote odcepljenim Komendčanom, pa se že slišijo glasovi, da je treba poleg repa tej občini porezali še krila (zalo je potreben pogled na zemljevid!) in osamosvojiti še nekaj krajevnih skupnosti in jih spremeniti v nove občine. Samo zaenkrat še ni jasno, zakaj taki glasovi prihajajo iz sredine Kamnika, ne pa od tistih, ki naj bi se osamosvojili, Z desnega krila naše ptice zaenkrat še ne frči perje, ker pametni Tuhinjci modro molčijo. Najbrž, čakajo, kaj jim bosta iz. občinske vreče za vstop v tretje tisočletje naklonila Božiček in dedek Mraz... T\a znameniti kravji semafor v U Šmartnem še vedno ne deta, čeprav stoji že od poletja, ni krivo pomanjkanje tistih, ki hi ga radi prvi prižgali, kot sem zadnjič potegnil iz torbe. Bojda bodo cestarji, ker je to eden prvih, primerov v naši deželi, morali sklicati poseben simpozij z mednarodno udeležbo o tem, kje se bodo luči ob cesti prižigale - ali v hlevu ali na kande- labru ali pa kje drugje. Do prihodnje pomladi se bodo menda že zmenili... Se ho ujel tudi »voluhar«, ki na severnem delu našega mesta v ulici, ki nosi ime pesnika slovenske moderne, ponoči pobira pasti in pištole za voluharje, tO je zdaj vprašanje. Kaže, da ima dvonožni voluhar premalo lastne prsti, zato odnaša tudi šoto v vrečah, pa tudi kakšna 60-centimetrska buča mu pride prav... Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da oh svojih »akcijah« po vrtu trosi tudi avstrijske čokoladne bonbone. Zato se ho slej ko prej ujel v nastavljeno past. Najbolje zanj bo, da vse, kar je nabral, lepo vrne pred prag oškodovanca in se mu lepo opraviči. Ja, tudi voluharska je danes težka... JZamniški občinski veljaki so zadnjič M\. spregovorili tudi o tem, kako porabiti štiri in pol milijone tolarjev, kijih je neplanirano v občinsko blagajno prispeval srečnež, ki je na loteriji zadel 30 milijončkov. Verjetno pa to ne bo noben problem, ker je država za veliko večjo vsoto letos priškrnila občino. Naš soohčan pa za svoj prispevek zasluži vsaj kakšno pohvalo, če ž.e. ne občinsko priznanje. Zupanu pa je svetovati, naj s posebnim razglasom povabi občane, da hi čimveč igrali igre na srečo... re dni smo z. navdušenjem pozdravili v naši sredini alpinista Tnmaža Humorja, potem ko je z. velikimi napori v težkih vremenskih razmerah osvojil doslej nepremagano steno osemtisoča-ka Dhaulagirija. Daleč od naših lokalnih peripetijje za ime našega mesta v naročju planin storil več kot vse papirnate promocije, saj se z njegovim imenom pojavlja tudi ime njegovega rojstnega mesta Kamnik na prvih straneh največjih svetovnih časopisov. Upajmo, da bomo znali ta njegov dosežek svetovnega alpinizma ceniti tudi doma! Bravo, Tomaž! KRIŠTOFOV PRPE II Pobuda za nove občine (3. nadaljevanje) Kako se financirajo občine Sredstva, s katerimi občina lahko zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog, so zakonsko zagotovljena. Do letošnjega leta je to zagotavljal zakon o zagotovljeni porabi na prebivalca, od letošnjega leta pa so uvedena nova merila, ki uvajajo primerno porabo. Primerno porabo na prebivalca določi Državni zbor RS kol povprečni znesek sredstev na prebivalca v Republiki Sloveniji (v letošnjem letu znaša 62. % 1,00 sit). S lem sistemom financiranja občin je manj uravnilovke, ker se upošteva specifičnost občine. Povprečni znesek, se za vsako občino korigira z razmerjem površine, dolžine lokalnih cest, številom prebivalcev mlajših od 15 let in številom prebivalcev starejših od 65 let, glede na populacijo posamezne občine in povprečje V državi (ugodno za Tuhinjsko dolino in Kamniško Bistrico). Prihodki občine, ki se upoštevajo j >ri izračunu primerne porabe so $5% dohodnine prebivalcev, ki imajo stalno bivališče v občini in z zakonom določena višina davkov na premoženje, komunalne in druge takse. Če ti dohodki niso zadostni, da bi dosegli višino izračunane primerne porabe, mora razliko jjokriti država s finančno izravnavo. V letošnjem letu sc samofinancira le 19 občin od 192, kolikor jih je v Republiki Sloveniji. To pomeni, da je le 9,9% občin j>ri financiranju primerne porabe popolnoma samostojnih in jim ni potrebno zagotavljali dodatnih sredstev iz državnega proračuna. To so takoimenovane »bogate občine« (med temi so Domžale, Mengeš, Trzin ...j Država pa mora dodatno sofinancirati preko posameznih ministrstev planirane investicije pri šolah, vrtcih, kulturi, športu, cestah, vodovodih, kanalizacijah, čistilnih na/travah, varovanju okolja Itd Pomagati [>a mora tudi pri odpravi naravnih nesreč. < mvisno od »moči« občine je odvisen delež države. Bogatejše občine dobijo le 20%, najšibkejše 80% državne pomoči*Sedanji občini Kamnik, kljub temu, da pokrije z davki le 80% primerne porabe, pripada le 20%, pomoči. Pomembni so lastni prihodki občine. To so nedavčni prihodki, kot so najemnine za poslovne prostore in stanovanja, denarne kazni, storitve, komunalni prispevki od novogradenj in za zazidana območja, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, prodaja zemljišč in zgradb itd Seveda so tudi samoprispevki občanov in druge donacije lastni prihodki občine če bi bila sedanja občina Kamnik v letošnjem letu razdeljena na predlagane tri občine in bi njen letošnji proračun porazdelili na te nove občine, biproračuni izgledali približno takole: sedanja nova občina občina občina Kamnik občina Kamnik Tuhinjska dolina Kamniška Bistrica število prebivalcev 25.400 18.400 3700 3300 površina m'/prebiv. 10.460 2.710 27.000 34.000 dolžina m. cest/prebtv. 6,1 3,3 20,8 7,0 primerna poraba/prebiv. 64.600 61.400 75.000 70.000 skupna [irimerna poraba 1.633000.000 1.130.000.OOt) 273.000.000 230.000.000 davčni prihodki 1JJ1O.O0O.00Ć 1.050.000.000 140.000.000 120.000.000 finančna izravnava 323-000.000 80000.000 137.000.000 llO.OOO.(HK) lastni prihodki občine 529.000.000 420.000.000 57.000.0000 52.000.000 sofinanciranje države 165.000.000 38.000.000 112.000.000 15.000.000 celotni proračun 2.327.000.000 1.588.0000.000 442000.000 297.000.000 Pri enakem programu, zlasti pri investicijah, /ta bi se pokazale pozitivne razlike v višini proračunov, če bi bila občina že dejansko razdeljena. Zlasti za Tuhinjsko dolino in Kamniško Bistrico bi se prt i račun bistveno povečal Obravnavali bi se kot razvojno šibki občini in bi zato bili upravičeni do pret e/ večjega denarnega deleža države. Dodatno se državna in mednarodna sredstva namenjajo za »skladnejši regionalni razvoj«. Ker v državi še nimamo regij, so nosilke regionalnega razvoja občine. Sedanja občina Kamnik je o/metle Ijena kot razvila, novonastali občini pa bi Imeli povsem drug status. Tudi pri naravnih nesrečah, ki so zadnja leta prav pogoste tudi na kamniškem območju, bogatejšim občinam država skopo odmerja denar za odpravljanje posledic Te mora sedaj pretežno pokriti občina Kamnik. Sredstva, ki so bila namenjena za druge investicije v občini, so se morala prerazporedili na prizadeto območje. Pri novonastalih občinah pa bi precej večje finančno breme morala nosili država, ker bi bila taka občina sama j>rešibka. (se nadaljuje) za iniciativno skupino pobudnikov za nove občine TONE ŠTELE Eko novica Kamniška Bistrica kot športno-rekreacijska os regije in njen pomen za Občino Kamnik Divja odlagališča Nadaljevanje s 1. strani drage rešitve, ki vodo sicer hitreje odvedejo iz gorvodnih lokacij, hkrati pa dol-vodno zmanjšujejo poplavno varnost. Osnovna ideja je torej oh vodotoku ustvarili večje površine za razlivanje visokih voda, kar ho izboljšalo poplavno varnost tako gorvodno kot dohodno. Hkrati pa te površine lahko slutijo različnim rekreacijskim namenom in laka omogočijo vzpostavitev bogatega športno-rekreacijskega programa vzdolž, celotnega loka Kamniške Bistrice. To v prvi vrsti pomeni ureditev peš povezav in kolesarskih poti na 33 km dolgi poti vodotoka Kamniške Bistrice, od izvira do izliva, kar hi predstavljalo osnovno hrbtenici) rekreacijskega programa. Krajani občin Kamnik in Domžale že danes v veliki meri uporabljajo prostor oh Kamniški Bistrici :.u raznovrsnu- aktivnosti. Skrbno načrtovanje poti in bogat šporlno-rekreucijski program oh poli, pa hi uporabo teh površin le povečal in s tem zmanjšal verjetnost uporabe površin ob vodotokih za prilož nostna »divja odlagališča odpadkov.« DOLINA KAMNIŠKE BISTRICE V občini Kamnik imamo pravzaprav srečo, saj prav tu reko lahko občudujemo v vsej njeni lepoti. Dolina Kamniške Bislrtic privablja številne ljubitelje rekreacije in pliminarjenja, saj je izhodišče za številne izlete v Kamniške planine. Zlasti v njenem zgornjem toku je možen ogled naravnih znamenitosti, sprehod po Koželjevi poti, ki poteka oh reki, kolesarjenje in za izurjene kajakaše celo spust s kajakom po kristalno čisti reki. Poleg ceste, ki jo že danes uporabljajo številni kolesarji - rekreativci in kije žal precej nevarna, hi v zgornjem delu doline Kamniške Bistrice, to je od izvira do spodnje postaje gondotske žičnice na Veliko planino, lahko uredili varno krožno kolesarsko pol za družinsko kolesarjenje, ki bi nas popeljala mimo zanimivosti tako na levem kot na des- nem bregu Kamniške Bistrice. Kot izhodišče poti bi lahko služila dom v Kamniški Bistrici ali pa spodnja postaja gon-dolske žičnice. Za realizacijo kolesarske poti bi bilo potrebno ponovno zgraditi porušen most čez Kamniško Bistrico, severno od doma v Kamniški Bistrici, povezati nekatere gozdne poti med seboj z novimi potmi, vzporedno s cesto v Kamniški Bistrici, kije ozka in prometna, pa potegniti kolesarsko pot, ki naj hi se v nekaterih odsekih bolj približala vodotoku. Sicer pa območje Kamniške Bistrice velja za zelo priljubljeno točko za organiziranje piknikov. Južno od doma v Kamniški Bistrici je uveljavljen edini organiziran center za pikniki- Interna liiiiinl Picnie Center, kjer je možno na jeti prostor za piknik (pokrit ali odprl prostor), po želji pa vse gostinske usluge in različne oblike rekreacije. Glede na razširjenost divjih piknik prostorov in priljubljenosti le dejavnosti v dolini Kamniške Bistrice, se kar samo ponuja vprašanje, zakaj se lastniki in uporabniki zemljišč oh vodotoku ne organizirajo in poskrbijo za organizirano ponudbo piknik prostorov, kar bi rešilo probleme čistoče in vzdrževanja prostorov, saj za piknikaši običajno ostajajo kupi smeti. OD STAHOVICE DO KAMNIKA Od Stahovice naprej je Kamniška Bistrica regulirana in teče po ravnini. Tako vodotok kol območja oh vodotoku so tu, kljub večji dostopnosti, manj izkoriščena za rekreacijske dejavnosti. V preteklosti je Koželjeva pot, ki se danes zaključi v Iverju, potekala oh Kamniški Bistrici vse do Kamnika. Del le poli je na območju med Godičem in Mekinjami še ohranjen in služi številnim sprehajalcem. Kolesarjenje po obstoječih cestah na tem območju pa je zaradi gostega prometa precej nevarno. Sicer pa je za območje značilna slikovita kmetijska krajina z. izrazitimi rečnimi terasami, ki kar sama po sebi ponuja Na podlagi 37. čl. Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Ur. list RS. št. 26/ 90, 18/93, 47/93, 71/93, 39/95 in 44/97) in 36. ćl. Statuta Občine Kamnik (Ur. list RS, St. 47/99) jc Zupan Občine Kamnik 15. II. 1999 sprejel SKI.EI'O JAVNI RAZGRNITVI ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU OBMOČJA M5 ZARJA, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 93, dne 18 II. 1999 I. Župan Občine Kamnik odreja javno razgrnitev predloga odloka o zazidalnem načrtu območja M5 Zarja II. Javna razgrnitev predloga odloka o zazidalnem načrtu M5 Zarja sc jc začela 19. novembra in bo trajala do vključno 19. decembra 1999. Predlog odloka o zazidalnem načrtu M5 Zarja in grafične priloge so razgrnjene v prostorih Občine Kamnik. Glavni trg 24 v II. nadstropju in v prostorih KS Mekinje, Cankarjeva cesta 37. III. Pripombe in predloge na javno razgrnjeni predlog lahko podajo vsi zainicrsirani. Včasu javne razgrnitve predloga bo organizirana javna obravnava. Pripombe in predloge ter stališča podajo zainteresirane fizične in pravne osebe v času javne razgrnitve na mestu razgrnitve v pismeni obliki, oziroma jih v pismeni obliki pšosredujcjo Občini Kamnik, Oddelku za okolje in prostor. IV JAVNA OBRAVNAVA BO 8. DECEMBRA 1999, OB 18. URI V SEJNI SOBI V II. NADSTROPJU OBČINE KAMNIK Župan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar VSEBINSKA OBRAZLOŽITEV PREDVIDENIH POSEGOV V OBMOČJU M5 ZARJA 1.0 11 VOD Območje urejanja z oznako M5 ZARJA sc nahaja na levem bregu reke Kamniške Bistrice v Mekinjah i" jc v glavnem namenjeno proizvodno-poslovni dejavnosti v kombinaciji s stanovanji v skrajnih robovih območja. Za območje jc predvidena izdelava zazidalnega načrta. Zelja investitorjev, ki so hkrati tudi ključni lastniki zemljišč in objektov v območju, ic sanacija obstoječega stanja proizvodnje in objektov na osnov, usklajenega koncepta z izhodišči občine, veljavnih planskih dokumentov ter sozvočja z okoljem. 10, OPIS VSEBINSKIH IZHODIŠČ DOKUMF.NTA Osnovni koncept urejanja Območja temelji na sledečih osnovah: a) oblikovanju tipa urhanislično-arliiteklonskcga v/orca postavitve objektov, ki naj sanira aiiarhičnosl obstoječih struktur, vzposlav. modularnost rastrov objektov in odprtih površin in v visinskih gabaritih ter eta/nosti ne prerašča maksimalnih višin obstoječih in okoliških objektov b) upoštevanje realnih možnosti Izrabe razpoložljivih površin stavbnih zemljišč / upoštevanjem potrebne loni'JliKliiialiic zelene cenzure in obstoječe robne prometne infrastrukture. C) oblikovanja intenzivnejše pozidave s sistemom postavitve objektov, ki omogočit časovno neodvisno etapnos! realizacije posamezne novogradnje, d) ohranitvi značilne podobe reke Kamniške Bistrice / nespremenjenim situac ijskini potekom, pritokom Mlinščice in obmlenim biotopom s pravilnim načrtovanjem zelenih površin |n vodnogospodarskih ureditev in * e) ureditvi pqtrebnih prometnih infrastrukturnih objektov in naprav, vključno / načrtovanjem opuščene cestne povezave Pevčeve i>*>u preko reke in dokončni ukinitvi priključkov opuščenega južnega dela nekdanje Molkovc poti na ki i/išee Cankarjeve ceste. možnost urejene krožne kolesarske poti za krajše družinske izlete v naravo skozi širše območje doline deloma po obstoječih poljskih poteh, deloma pa po novi trasi. KAMNIK Kamniška Bistrica je v starem delu Kamnika potisnjena v kanal in od zanimivih delov starega mestnega jedra odmaknjena, saj je nekoč služila kol glavni odvodnik odpadnih voda. Do samega vodotoka lahko pridemo le v severnem delu Kamnika, zalo bi lam uredili intenzivnejšo parkovno potezo, s sprehajalno polji, vse do starih kostanjev na posestvu nekdanjega zdraviliškega centra, ki je po pripovedovanju zdravnika dr. Set-nikarja iz Kamnika v začetku stoletja v Kamnik privabil tudi do 900 gostov na dan. Območje pod Kamnikom, od Šutne preko Perovega in Bnkuvnikii do Duplice, je močno industrializirano. Možna pa je izpeljava krožne kolesarske poti in sicer neposredno oh vodotoku, lako, da se izognemo industrijskim objektom in nosio prometni cesti. ŠMARCA IN VOLČJI POTOK To območje je najbolj znano in obiskano zaradi arhoretuma Volčji Potok, kjer je na N8 ha površine na ogled veliko število najrazličnejših rastlin. Precejšen pomen pa je dobilo tudi bližnje igrišče za golf. Območje južno od Duplice na levem bregu Kamniški' Bistrice, tj. območje Volčjega Potoka in Radomelj, se odlikuje po dokaj neobljudeni in naravni krajini, ki hi jo bilo možno urediti za manj agresivne oblike rekreacije (sprehodi, kolesarjenje, tek na smučeh urejeni piknik prostori...). Peš]x)V hi bilo ]x>trebno urediti ne-/x>sredno ob vodotoku in se tako izogniti edini cestni povezavi med Radomljami in Duplu o t. j. skozi Volčji potok kjer je cesta zelo ozka in gosto prometna. Ob tej cesti IKi je potrebno urediti varno kolesarsko stezo. Na desnem bregu Kamniške Bistrice skozi Šmarco in Homec sega poselitev ponekod do vodotoka, tako da je malo prostora, ki hi ga lahko namenili rekreaciji. V uporabi pa je kolesarska pol oh Kamniški Bistrici od Duplice do Hom-škega hriba, ki bi jo bilo potrebno uslrez.no urediti. POMEN ENOTNEGA PRISTOPA PRI VZPOSTAVLJANJU REKREACIJSKE OSI OB KAMNIŠKI BISTRICI S povezavo rekreacijskih programov oh Kamniški Bistrici v enoten sistem si lahko obetamo sledeče: 1. kontinuiteto kolesarskih in peš povezav od izvira Kamniške istrice do njenega izliva v Savo in povezavo le-teh v širši sistem kolesarskih in peš povezav, 2. celostno podobo poti, ki kot taka lahko predstavlja turistično atrakcijo, ki jo je moč tržiti (tudi v Dolu pri Ljubljani), 3. hkratno reševanje poplavne varnosti, saj se skupaj z zelenim sistemom ob vodotoku vzpostavljajo tudi retenzij-ske površine za zadrževanje visokovod-nega vala, 4. oživiti dostikrat zanemarjene in ne-vzdrževane površine, oh vodotokih z novim programom, ki hkrati varuje območje pred rastjo črnih odlagališč odpadnega materiala. Predvsem pa vzpostavitev rekreacijske osi oziroma sistema parkov ob Kamniški Bistrici pomeni ustvarjanje oaze zelenja oziroma nove prostorske kvalitete, kijo bomo lahko deležni vsi. Če imate kakršne koli sugestije, nam pišite na naslov: ICRO Domžale, Savska 5, 1230 Domžale. mag. MARTA VAHTAR (Pre)pogosto na sprehodih v gozdu dobimo občutek, da se sprehajamo po odlagališču odpadkov proti dolini majhnega potoka nastajal zmeraj večji kup. Pa se je občina zganila, za kar ji gre vsa zahvala, ter financirala očiščenje tega območja, ter postavitev opozorilne table - za vse nadaljnje kršitelje zakona o varstvu okolja, (slika spodaj) A, glej ga zlomka, zo- ter najrazličnejše krame od tu in tam. Do približno leta dni nazaj je tako odlagališče nastajalo ob cesti Kamnik - Brezje nad Kamnikom, sredi čudovite pokrajine, kamor so nič hudega sluteči krajani od blizu in daleč pripeljali svoje izrabljene stvari, kot so hladilniki, avtomobilske gume, steklo ter ostale večje odpadke, ker bi bilo prostorsko in funkcionalno nemogoče, da bi počakali kje za hišo, skriti očem javnosti, na naslednji kosovni odvoz. Ljudje so kar vozili in vozili, tako, da je na pobočju pet se je našel nemarnež, ki nima vse »pošlihtano« in kije očitno ravno nekaj dni po čiščenju znova zvozil nekaj starih akumulatorjev, tokrat nekaj sto metrov višje. Očitno se je ustrašil napisa na tabli ter te nevarne odpadke zapeljal malo naprej. In ti še vedno ležijo lam, snovi in razne kisline pa se izpirajo v podtalnico, (slika zgoraj) Ve likokrat se je že zgodilo, da so nekateri odložili neuporabne stvari kar za cesto, zasledili smo celo fotokopirni stroj. Po takih absurdnih dejanjih lahko vidimo, da smo na pragu dvajsetega stoletja še vedno brez kulture, kije pomembna in potrebna za naš obstoj. Tako je očitno, da nekaterim ne pomaga noben odvoz posebnih, kosovnih ter za okolje nevarnih odpadkov, ki jih vsako leto organizira podjetje iz okolice Kam nika. Uporabijo kar bližnji gozd, pa je stvar narejena. Opozorilna tabla, ki odganja morebitne kršitelje zakona o PEČI EK varstvu okolja. RIBIČ Pogovorom o Kamniški Bistrici ob rob Sedimo in razpravljamo o REKI, kot o nečem, nad čimer naj bi imeli nekakšno stvariteljsko pokroviteljstvo, o nečem, kar je odvisno od naše dobre volje ali od našega besa, o nečem ali nekom, kar zmore naša roka spreminjati, pokoriti, uničiti ali dati življenje samo. Pa ni tako. Zgodba je precej drugačna, naj si priznamo ali ne. Skoraj ni verskega izročila na tem planetu, kjer se ne bi iz neke vseobsegajoče VOLJE za SVETLOBO porajala tudi VODA. Prav čisto vseeno je, katera božanstva so premetavala prvine kozmosa, iz. katerih sc jc rodil tudi naš planet, ki je odvisen od obeh tvarin. Zemlja se je vzdignila iz VODE, in ČLOVEK je izšel iz zemlje. VODA odseva v očeh človeka v mnogo oblikah in zanj je bila v začetku časov najidealnejša podoba božanstva. Rosa v hladnih nočeh - podoba najčistejšega UMA, tolmun sredi vrbovja v opoldanski vročini - podoba raja, studenec v puščavi - edino zveličavni način preživetja, poplavljanje rodovitnih ravnic - ženskost prostora in časa, divjajoči hudournik - slika maščevanja in očiščenja, pokrajina brez vode - pekel brez primere. VODA v našem dojemanju zavzema mnogo izrazov in oblik. Na Finskem je vsako jezero svoj kraj, fjord na Norveškem ni enak fjordu, za Eskime obstaja preko trideset imen za snežne padavine, avstralskim aboridžinom posvečuje en izvir dosti večje predele pokrajine kot je Slovenija, na Tihem oceanu boža obalo ali pa nanjo stresa svoj srd nešteto oblik valov„ V razvoju fizikalnih, kemijskih in bioloških znanosti smo VODO neštetokrat sestavljali v nove snovi, razstavljali smo jo z elektriko in ostalimi kemikalijami, odkrivamo, da prav ona gradi skoraj tri četrtine našega telesa, kjer sta varno shranjena naša zavest in naš duh. Odkrili smo njeno dobroto v podobi rodovitnih polj, možnost potovanja po širjavah modrozelenega planeta, izkoristili smo njeno moč in na podlagi teh spoznanj razvili ničkoliko načinov bivanja, nešteto civilizacij se je zvrstilo ob njenem večnem toku in kroženju. Poganja stroje, od katerih smo odvisni, odnaša tisto, česar ne potrebujemo več in v nas zbuja tisočero občutkov, od popolne sprostitve ob morju do najhujše groze ob naravnih nesrečah. Že zdavnaj smo se povzpeli na najvišje vrhove gora, poleteli pod nebo in poskusili osvetliti prve globine vesolja Na vrhuncu naše civilizacije komaj kaj vemo o čisto drugačnem življenju, ki ga VODA skriva v najtemnejših kotičkih svojih nederij, življenje, ki mu svetloba in zrak ne pomenita ničesar, življenje, ki bo živelo dalje kljub temu, če se bo človek v svojem pehanju po »več in bolje« spozabil nad samim seboj. Njeno kroženje je večni tek preko kraja našega bi- Natečaj za otroke osnovnih in dijake srednjih šol v povodju Kamniške Bistrice VODNI DETEKTIV Na Inštitutu za celostni razvoj in okolje (ICR<)) ob pomoči (!entra za mlade I >omžal letos v povodju Kamniške Bistrice pripravljajo natečaj »Kamniška Bistrica: rekreacijska os regije«. Osnovni namen akcije je doseči večje poznavanje Kamniške Bistrice, kot vodotoka m nje nc naloge za gospodarski in turistični razvoj regije. Posebno pozornost posvetite razmišljanju o tem, če lahko kot posamezniki ali kot skupina karkoli storite za to, da bi izboljšali stanje vodotoka m zelenega pasu ob Kamniški Bistrici ter tako posredno povečali potencial rekreacijske rabe zelenega pasu ob vodotoku. Naloge se lahko lotite na naslednje načine: - napišete in ilustrirate pripoved o Kamniški Bistrici (literarni in likovni projekt), - napišete poročilo o raziskovalni nalogi v obliki članka (raziskovalni projekt). Prispevke pošljite- najkasneje do 15. februarja 2000 na naslov: Center za mlade - Vodni detektiv: Bistrica, Ljubljanska 70, 1230 Domžale. vanja. Vse oblike, od drobnih srag na meziščih do hučanja na sotočjih velikih rek, dopolnjujejo naš vsakdan in našega okolja sploh ne bi bilo brez njene prisotnosti. Izvir, potok, reka, porečje, povodje, jezero ali morje so imena njenih neštetih oblik, kakor smo jih poimenovali že v drugem razredu pri »SNLV Vsak kraj na svetu zaznamujejo značilna rastlinska odeja, geološka podlaga in socialne razmere, ljudje pa si ga najbolje zapomnimo po obliki, količini in kvaliteti vode, skratka, je prepoznavni znak brez primere. O VODI nekaj vemo, nekako jo poznamo, jo priznavamo kot OGNJU enakovrednega oblikovalca našega doma. Vprašam se, kaj nam je, da teh spoznanj ne živimo? Kljub našemu priznavanju njene božanskosti VODI poskušamo odvzeti njen prostor, ji iztrgati polja, na katerih se ne počutimo varne, zidati hiše nad njenimi potmi kljub naši veliki grozi ob deževjih, jo umiriti in stlačiti v velikanske zbiralnike, ki se jih potem bojimo, vanjo zlivamo in odmetavamo vse mogoče, hkrati bledimo ob pojavih bolezni, izsekavamo žametna pobočja gozdov in ob tem tarnamo ob vedno manjšem vodostaju v naših vodohramih in vse večjem vremenskem kaosu, kjer namesto mirnih potokov preko celega leta v trenutku zgrmt mimo naših vrat po pobočju navzdol razmočena gmota kamenja in rodovitne zemlje skupaj z drevesi, za njo ostaja puščava, od koder uidejo celo ptice. Živimo ob REKI po imenu Kamniška Bistrica, podobni Gihonu, njeni bajeslovni prednici iz starega testamenta, tekoči na jugovzhod, iz Edena v deželo Kuš Na svoji kratki poti doživlja ekstremne procese. Iz divje neokrnjenosti plane v najbolj gosto in vse teže obvladljivo civilizacijo. Naj nas ne čudijo njene vse pogostejše reakcije odpora na naše ravnanje z NJENIM PROSTOROM in NJENIMI NAVADAMI. Ujeta divjost se razbesni, obleži in na koncu koncev lahko celo pogine brez vsega tistega, kar ljudje ob rekah najbolj občudujemo in iščemo: barvo neba v odsevu, svež vonj po snegu in gozdu, iskrivost tisočev drobnih kapljic na obru-šenih skalah, nežnega dotika bosih nog na produ in obilo življenja v svojih nedrih. Hočemo eno, delamo pa ravno nasprotno. Ali vendar, če pogledamo malo bolj s strani, ima naša REKA še eno pomembno lastnost vode, ima mnogo več ČASA kot ljudje ob njej. Mislim, da ljudje pri svojem ravnanju z reko škodujemo predvsem in največ sebi. Če bo neskladje med njo in nami prehudo, bomo morali oditi mi in ne REKA Ona ostane večno, kot je večna VODA. Ko nas ne bo, se bo zopet očistila, si izkopala novo strugo in novo ježo, se odela z novim zelenjem in novimi pticami. Res je tudi, da ljudje sami, vse bolj in vse hitreje spoznavamo, kako prehitro tečemo za minljivim, da na tisto, kar so naši predniki globoko spoštovali ali celo po božje častili, ne gledamo kot na del samega sebe. ali, kar je Se huje, da preziramo in omalovažujemo prav to, kar nam daje življenje. Vse bolj se tega zavedamo in hočemo zamere do življenja ob nas odpraviti ali vsaj omiliti na najboljši način, z iskreno željo in najboljšim znanjem. Ne glede na to, kaj se je dogajalo z REKO v preteklosti in koliko različnih ljudi ji pripravlja različne načrte za njen tek v prihodnost, nam kljub temu prinaša sporočila narave in ponuja sobivanje. Čeprav se naša Reka vije po najbolj poseljenem delu Slovenije in ji je bila njena struga že nič kolikokrat »urejena«, lahko ob njej doživimo divjo utesnjenost vintgarjev. mod-rozeleno koketiranje z nebom, lenobnost Murinih me-androv, skrivnostnost žvižgajočega in cvrkutajočega obrežnega zelenja, tropskost brejih oblakov, pospremljeno z zamolklim mrmranjem prepolne struge, vdano služenje človeku in posledice nemoči nad brezumnim civilizacijskim izživljanjem. .... SLIKE IVA KORDASA Kamničan Ivo Kordaš, po izobrazbi doktor medicine, po srcu pa predvsem slikar, je svoja dela postavil na ogled v prodajno-razstavnem salonu Lip v Radomljah, kjer je pred njim razstavljal Dušan Sterle, prav tako kamniški slikar. Po samostojnih razstavah v galeriji Majolka leta 1997 in v razstavišču Metulj v Kamniku v v ekstremnejših in bolj doslednih slikarskih rezultatih. Še vedno je ohranil povezavo z naravo, se pravi s svetom in okoljem, v katerem deluje in živi, prav tako tudi z ljubimi ljudmi in s prijetnimi predmeti njegovih interierov. Toda vse to mu služi zgolj kot trden temelj in preverjeno izhodišče, pot pa ubira po svoje. maju letošnjega leta je to že tretja samostojna razstava Iva Kordaša, ki se intenzivneje ukvarja s slikarstvom po upokojitvi leta 1995. Že več kot petindvajset let pa sodeluje na skupinskih razstavah, kolonijah in ex-temporih v Ljubljani, Kamniku, Opatiji, Piranu in v Italiji. Leta 1997 je na ex-temporu v Piranu za svoje delo prejel odkupno nagrado. Ob tretji samostojni razstavi Iva Kordaša je likovni kritik Janez Mesesnel med drugim zapisal, da avtor razstave ni posebej intimno vezan na kakršnekoli šolske vzorce, pravila in norme, pač pa se je bolj sproščen in zato uspešneje podal na pot, kar se kaže Zavest, da je kljub zdravniškemu poklicu predvsem slikar, ga zavezuje slikarstvu in ne slikanemu. Zato so določene teme oziroma izrezi njegovega slikarstva sicer še razpoznavni, a gledalec mora najprej ugotoviti kod, določen optični in estetski šifrirni ključ, če hoče dojeti in sprejeti odstope od klasičnega vzorca. Kordaševe slike so namreč ena sama barvna intenziteta in v barve in njihova razmerja je prelito vse: oblike, kompozicije, svetlobe, razpoloženja in izrazitosti, torej celotno umetniško sporočilo. Fauvisti so zaceli slikati pred približno sto leti s čistimi barvami, iztsisnjenimi na- ravnost iz tub na čopiče ali platno. Likovni kritik Janez Mesesnel pa pravi, da je Ivo Kordaš stopil korak naprej. Njegovo slikarstvo zavzema mesto naprednega, nekonfor-mnega ustvarjanja in čutno-eustveno motiviranega estetskega modela, ki se resneje kot marsikateri divji eksperiment vrašča v praznino, k»jo je razvoj slovenskega slikarstva pustil med po-impresioniz-mom in poznejšimi slogovnimi iskanji. V Kordaševem slikarstvu morda prevladuje pokrajina, a njena poezija ni tradicionalno slovenska, temveč je krepka, barvno izraz-NHvSSk 'la; llolranji red Kordaše-vih izrezov pa izdaja že mnoge racionalne in teoretično preverjene pristope. Kot slikar tihožitij je samosvoj - snov mu pomeni zgolj izziv in igro na ploskvi, seveda spet predvsem barvno. Prav tako je z nekaterimi njegovimi odličnimi, predvsem otroškimi portreti. V njih je sicer odgovoren naravni predlogi - modelu, a razpoloženjska in zlasti barvna interpretacija, najpogosteje v pastelu, sta povsem avtorski. Energija, ki dobesedno žarči iz Kordaševih slik, presune gledalca, kot je zapisal Janez Mesesnel, bodo lahko občutili obiskovalci razstave široke palete Kordaševih del vse do konca januarja prihodnjega leta v prodajno-razstavnem salonu Lip Radomlje. SAŠA MEJAČ Spogledujete se lahko z vsemi. Srce pa vam bo ogrel samo eden! Vaš pooblaščeni trgovec AVTO CERAR, d.o.o., ob kamniški obvoznici, tel. trgovina: (061) 814-990, servis: (061) 735-400 Ansambel Nagelj na turneji po ZDA in Kanadi S polkami in valčki med ameriškimi Slovenci »Poslušalci na naših koncertih, še posebno pa ameriški Slovenci, so nas izredno lepo sprejeli«, je po vrnitvi s trinajstdnev- niških planin. Na svoji 3200 kilometrov dolgi poli so nastopili z izbranim programom na šestih koncertih, od Clevelanda v ZDA slovenski lovski veselici,« pravi Kregar, »nekaj koncertov smo imeli v dvoranah, ki sprejmejo od 500 do 600 ljudi, ostale pa na Magiji pred cvetlično uro v botaničnem parku Niagara ne turneje konec avgusta in v za- pa do Windsorja, Camhridgea, četku septembra povedal Stane Londona, Holidav Gardensa in Kregar, vodja narodnozabavne- Toronta v Kanadi, ga ansambla Nagelj izpod kam- »V Torontu smo igrali tudi na Šolski Center š C R M Rudolf Maister BIVŠE IN SEDANJE DIJAKE, PROFESORJE IN DRUGE SODELAVCE ŠOLE VABIMO NA SLAVNOSTNO AKADEMIJO OB 50-LjETNICI KAMNIŠKE GIMNAZIJE, KI BO V PETEK, 10.12,1999, OB 20. URI V AVLI ŠOLSKEGA CENTRA RUDOLFA MAISTRA. OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA KAMNIK KNJIGOVODSKEMU SERVISU oddamo v najem obnovljeni poslovni prostor v izmeri 29 m2 z lastnim vhodom na Tomšičevi 11 v Kamniku. Pisne ponudbe pošljite na naš naslov. It TRGOVINA MITIMA % Novi trg 26/b, poleg zdravstvenega doma ODPIRA SVOJA VRATA 29. NOVEMBRA, PRI NJIH PA BO NAKUPOVAL JUDI MIKLA VŽ! \ V TRGOVINI BOSTE NASU VSE ZA OTROKE 1>0 12 LET-OBLAČKA, OPREMO (TUDI STEKLENIČKE AVENT), IGRAČE IN SE IN SE.. Kamniški OBČAN SVETOVNI ALPINIZEM 18. novembra 1999 9 TOMAŽHUMAR IN DHA ULAGIRI »Morda so moje možnosti zares le petdeset proti petdeset, vendar Dhaula mije dala šestdeset proti štirideset. Ko me stena pokliče, moram iii.< je na tiskovni konferenci pred odhodom v Himalajo dejal kamniški vrhunski alpinist Toma/ Kumar. In to niso bile možnosti /a športni zadetek na konjski stavi v Kat-hmanduju, pač pa možnosti preživetja v njegovem življenjskem dejanju, kako preplezati 401 HI metrov visoko južno steno 8167 metrov visokega vrha Dhaulagiri v Himalaji. Prav zaradi tega je bil Tomaž Kumar konec oktobra in prve dni novembra v središču pozornosti, ne samo slovenske, ampak tudi svetovne javnosti. Sodobna tehnologija, med katerimi so bili satelitski telefon Iridium, prenosni računalnik in internet kot medij, je omogočila, da je bila njegova alpinistična avantura tretjega tisočletja na dramatičen način prinesena v tople in varne domove širom po domovih in svetu. Številni so trepetali za 30-let-nega Kamničana. »To je ena najbolj markantnih sten v Himalaji. Južna stena Dhaulagirija je ena zadnjih velikih problemov svetovnega alpinizma, med katere štejejo tudi prečenje Lotse-Everest, južna stena Kan-čengzenge, vzhodna Makaluja. Poleg problema velike višine, ki se pojavlja na najvišjih vrhovih Himalaje, vremenskih pojavov, ki jim je Dhaulagiri še posebej izpostavljen kot najbolj zahodna gora in vse »buta« vanjo, je tu še problem dehidracije, saj se izguba tekočine meri na 10 litrov na dan. Poleg tega gre za zelo nevarne razmere, plazove čez dan... Če bo Tomažu to uspelo in jaz verjamem da mu ho, bo to alpinistični dogodek za nekaj let naprej in za nekaj let nazaj,« je težave Humarja pred odhodom komentiral Tone Skar ja, načelnik komisije za odpravo v tuja gorstva pri PZS. »Vem, da je vrhunski alpinizem tudi vrhunsko tveganje. Umik skoraj ni mogoč. Igram na karto psihe,« je samozavestne) dodal Tomaž pred odhodom. Delčki največje alpinistične dogodivščine Tomaža Humarja 26. septembra njegova odprava, v kateri so bili Cene Berčič, .loško Bojič, Stipe Božič, Tomo Drolec, Andrej Kmet, Gorazd Začrtana smer Humerjevega vzpona po osrednjem delu južne stene Dhaulagirija, kije po oceni Messnerja in vseh alpinistov največje dejanje sodobnega alpinizma. Kakšnih dvesto metrov pod vrhom seje zaradi obupnih vremenskih razmer in pogojev Tomaž, pravilno odločil, da sestopi, kot pa da tvega vrh, kije v samem dejanju alpinizma drugotnega pomena. Suhadolnik in zdravnica Anja Perdan prileti s helikopterjem i/ Pokhare pod severno steno Dhaulagirija na aklimatizacijo. Do 29. septembra napredujejo do prvega višinskega tabora na višino 5.600 metrov. »Naslednje dni seje začelo obdobje silno slabega vremena, ko nobena izmed odprav, ki so bile pod vznožjem Dhaulagirija, niso mogle iz baznega tabora. Enega izmed večerov smo se zbrali Japonci, Čehi. Britanci, Američani, Slovenci, Nor\'e-Žani skupaj v enem velikem šotoru in vse popoldne prepevali vsak svoje pesmi, kot našo »Veselo v Kamnik in urno naprej..«. Po ne kajurncin prepevanju, Že ponoči, grem za trenutek iz šotora in zagledam kristalno ČistO nebu. Kot bi l>r.\eiii pomagala k izboljšanju vremena. Naslednji dan smo vsi šli plezat...« Ilumar je po dolgotrajnem Čakanju in srećno preživelem aklimatizacijskem vzponu do drugega baznega tabora pod severnim poboćjcm, ko se pri vrnitvi sr*£lt0 reši iz nekaj kritičnih situacij, 15. oktobra z Božičem in Suhadolecm priletel pod južno steno. V ponedeljek, 25. oktobra, Tomaž, zaćne vzpon tretjega tisočletja.« Popoldne sva s Stipetom odšla peš proti steni. Takrat se je vreme prvič toliko odprlo, da sem sploh videl, kam grem. Poslovila sva se in moram reči, daje bit tO eden najtežjih slovesov v mojem življenju. Oba sva vedela, kaj se lahko zgodi, takrat se je že podrl prvi plaz...« Prvo noč namerava zaradi grozečega padanja kamenja, ledu in snega preplezati 1600 metrov stene, vendar mu zaradi pretop-lega vremena ni uspelo. Obtiči na višini 4600 metrov. V steni divja prava drama, sera-ki snega in ledu, ledeni slapovi se podirajo brez prestanka, v skalnem stolpu ne najde prehoda. V sredo, 27. oktobra, doseže bivak na 6400 metrov nadmorske višine, potem, ko je premagal enega od najtežjih delov stene v odseku 400 metrov. -»Mimo mene letijo taki kosi, da mi le Bog lahko pomaga.« V četrtek, 28. oktobra, četrti dan čez snežišče napreduje na višino 5700 metrov.. *Za petnajst minut me je zgrešil velik serak, ki je pO plazu grmel memo nune in bi me brez kakršnih koli možnosti preživetja pometel t stene... Dopoldne me v nogo zadene velik kamen in nogo sem potem še dolgo časa vlekel za sabo... Jedel sem enkrat na dan in se navajal na dnevni biori-tem, saj sem plezal ponoči.« 30. oktobra, sesti dan vzpona, po dramatičnem, sila nevarnem plezanju doseže višino okoli 7000 metrov.« Imel sem popoln pregled nad steno. Iz. perspektive, iz katere sem gledal steno mije da la vedeti, da izmučen, kot sem že bil in le še s tremi plinskimi bombicami z.u taljenje hrane, prej kot v treh dneh skozi te skalne in ledene hm tete ne bom To ne bi bilo dovolj za varen sestop, ker tudi v severni in zahodni bazi ni bilo nikogar, ki bi mi pri sestopu lahko pomagal...« H, oktobra se odloči, da bo prečkal steno v desno, proti japonskemu grebenu.« Ko sem po izkopavanju v snegu izpulil star klin. sem jokal kol otrok. Vrnil sem se v življenje...« 2. novembra se začne vzpenjali proti vrhu gore. »Ponoči me tako močno začne stiskati v pljučih, a nazadnje ugotovim, daje bilo to le zaradi preveč zaprte zadrge v spalni vreči.« Ob 13. uri doseže višino 7900 metrov. »Samo pogled proti vrhu in Dhaula mi je povedala: Mucek, če hočeš to preživeli, moraš lakoj dol.« Zaradi snežnega viharja in zelo nizkih temperatur začne ob 15. uri tudi sestopati po severozahodnem razu in bivakira na višini 7300 metrov. Naslednji dan sestopi do prvega višinskega tabora, kjer mu prideta naproti Drolc in Berčič.« Kar sem preplezal v Dhaulagirija. je bilo vsaj stokrat težje, kar sem kdaj koli preplezal doslej. Ko sem se v torek vračal proti taboru ena na višini 5100 metrov sem mislil, da bom ugasnil. Ne rabim čisto nič več. Če si kdo to želi, naj gre gor,« je bil prvi komentar kamniškega alpinista. Prihod in sprejem »Gozdni Joža, dobrodošel doma,« je bil vzklik med številno navdušeno množico planincev, gornikov, alpinistov, oboževalcev njegovega dejanja ter seveda njegovih najbližjih, ko se je v četrtek popoldne na letališču Brnik v Slovenijo vrnil Tomaž Humar. »Zavedel sem se, da se pot na vrh ne bo končala dobro. Dhaula mi je prišepnila, da me bo pustila na vrh, a z njega ne več. Dopustila mije sladkost stene, ne pa vrha,« je' pojasnil kritične trenutke vzpona. »Zaradi vas, ki ste se v tolikšnem številu zbrali tudi tu na Brniku, nisem izzival usode in se vrnil nazaj v življenje. Hvala vsem, ki ste držali pesti, jokali, predvsem pa molili zame.« Alpinizem niso besede polemike, so dejanja, o katerih lahko sodijo le tisti, ki jih poznajo In na Brniku smo slišali od dobrih alpinistov rek, dober alpinist, star alpinist. »Mucek, kol ga je pod Anapurno imenoval legendarni zaljubljenec Dhaulagirija Slane Ilelak-Srauj. je ž.e davno poslal maček, kar smo vsi lakoj vsi priznavali. Sedaj je tiger, ki požira največje stene sveta,« je rekel Cene Grilc, njegov predhodnik iz rojstnega Kamnika. »Meje se premikajo navzgor, cilji so višji. Čeprav časovno dejanja v alpinizmu ne gre primerjali, ludi ne Humar-jev vzpon s Hillarvjem (prvi na Everestu) in Messnerjem (prvi na vseh 14 osemtisočakih), ga je ta vzpon dvignil nad vse dosedanje,« so besede Romana Robasa. »To je nepojmljivo dejanje za nas - prve himalajce. Tudi glede popularizacije in razumevanja v javnosti. To seveda ni brezglavo dejanje, gre za izvrstno telesno in psihično pripravljenost. In njegovo največje dejanje je, da je prišel živ nazaj,« je dodal Stane Keršič-Belač, član prve himalajske odprave pred točno 40 leti. »Izziv celotne stene pa vendarle ostaja, da zaljubljenost v Dhaulagiri ne bi prekmalu izginila,« je piko na i pristavil Filip Bence. Humarjev prvenstveni solo vzpon v alpskem slogu (brez uporabe dodatnega kisika, fiksnih vrvi, postavljanja taborov) v enem zamahu od dna do vrha po osrednjem delu južne stene je po oceni vseh največje dejanje sodobnega alpinizma, kar jc nam Slovencem prišel povedat tudi južnotirolski alpinist Reinhold Messner. Himalajski papež, kot imenujejo Messnerja, je bil seveda mnogo daljši, saj je prav s tem namenom priletel v Slovenijo in počastil slovenski alpinizem. »Presenečen sem nad navdušenjem, ki ga nisem doživel niti sam, za kar bi vam rad čestital. Sloven-si alpinizem se zadnjih 10 let ponaša z največjimi dejanji. Dhaulagiri pa je vrhunec tega. Če so bili junaki sedemdesetih let Britanci. Poljaki nosilci osemdesetih, ste Slovenci na vrhu devetdesetih let. Sloveti ski alpinizem je z mojim prihodom končno dobil priznanje in veljavo, ki mu gre, čeprav sem o tem mislil in pisal že prej. Če bi bil 20 let mlajši, bi Tomažu njegovo dejanje zavidal. Ker sem 20 let starejši, ga sprejemam z navdušenjem in odobravanjem. Se večje priznanje pa zasluži, ker je preživel in se pravi čas odločil, da sestopi, kol pa tvega vrh, ki v samem dejanju ni tako pomemben. Ker alpinizem spremljam tudi kot kronist in zgodovinar, je vzpon Tomaža tudi nekakšen plezalni zaključek v treh dejanjih. Pred 60 leti so zmogli vzpon po južni steni Eigerja, največji v Evropi, 30 let kasneje (1970) južno steno Anapurne, sedaj še Dhaulagiri, ki sem jo sam dolge tedne le nemoltui opazoval od spodaj. Dejanje pa Slovenci lahko razumele tudi po politični plati {Messner je poslanec evropskega parlamenta, op.p.). Izjemen podvig in navdušenje je treba preliti tudi v druge pore življenja. Izkoristiti navdušenje za gorski turizem, saj imale lake možnosti kot Avstrijci, Švicarji, kar ob takem potencialu ne bi bilo težko, če imate tako izjemne ljudi, kot je Humar. In tudi drugod. Saj boste to pri vstopu v Evropo potrebovali. Predvsem pa bi se vam zahvalil, ker sem praznik gomištva delil z vami, pri tem koraku v nove dimenzije.« Iako jc bila množica, ki jim je tujec prišel povedat, da so izjemni, kot je dejal Tone Skarja, vodja KOTG pri PZS, še bolj navdušeni, da poznajo človeka, kol je Tomaž Humar, je dodal Anton Majzelj, direktor Mobitela, llu-marjevega največjega dobrotnika. Dodatek pa so v dolgi tiskovni konferenci, ki ji je prisostvovalo kar 7H akreditiranih novinarjev, dodali tudi Kamni-eani, ki so se sprejema svojemu častitljivemu prebivalcu na njihovem Glavnem trgu udeležili v številu največje ljudske veselice. »Kamnik je naš, Humarja za Zupana« je visel napis na Glavnem trgu med več sto-glavo množico. »Ko so po vzponu na Anapurno na Jezerskem pripravili veličasten sprejem za brala Krničar, ki sta priplezala na vrh in z njega tudi smučala, sem si takrat dejal, da se v Kamniku nikoli ne more zgoditi kaj podobnega. Presenečen in vesel sem bil, da se je to sedaj zares zgodilo. Še posebno, ker je zaradi moje plezarije v Kamnik prišel veliki Reinhold Messner« legenda hima-lajizma.« Težki trenutki doma »Bom vzel avion, letel na goro in te bom snel s stene, da te ne bom več gledal po računalniku,« je očku po radijski zvezi tik pod vrhom Dhaulagirija »sporočil« mali triletni Tomi. S sedemletno sestrico Urško, ki že dobro pozna nahrbtnik in »t'smotane travce« pod Rzenikom, kraj polnjenja Tomaževih baterij, sta težko čakala očkov prihod domov. »Tomaž oporo najde tudi v dveh majhnih dušah, ki ga čakata doma. Ze na vse zadnje štiri odprave sem mu dala čeveljček od Tomija, da ga prinese s seboj nazaj domov,« pravi žena Sergeja. In ga je. Ena od prvih fotografij, ki so obšle Slovenijo in svet, ko je Tomaž Humar po skoraj dveh mesecih ponovno stopil na domača tla. Težko so ga pričakali zlasti žena Sergeja, hči Urška, sin Tomi in starši. Že na Brniku so narodnega junaka navdušeno sprejeli številni prijatelji in ljubitelji radi kamenja, bolečine, žejo. Seveda 100% verjame vase. Psiha in pamet ga rešujeta. Sedaj še sama včasih ne vem, kako sem vzdržala. Vsa ta leta sem se učila pozitivno razmišljati. Če si vpleten, moraš sodelovati ali izstopiti. Ne ohna- Ž.upan Tone Smolnikar in številni Kamnifani so na prireditvenem prostoru na Glavnem trgu v Kamniku toplo pozdravili someščana in svetovnega alpinista Tomaža Humarja, legendarnega himalajea, kije osvojil vseh 14 osemtisočakov Reinholda Messnerja (na levi) in druge udeležence odprave v Dhaulagiri, med njimi Stipeta Božića (na desni)... »Dhaulagiri je imel v mislih že zelo dolgo časa in vedela sem, da bo enkrat čas za odhod. Vse do se danje odprave je nekako testiral kot nekaj novega. Na Anapurni je ugotovil, da odlično prenaša višino, česar je bil še posebej vesel, ko je prišel domov. (V bazo se je vrnil, potem ko so ga domala že vsi odpisali, op.p.). Na Ganeshu (preplezal je prvenstveno smer s Šra-ufom. op.p.) je spoznal, da je pomemben del vzpona tudi sestop. Na Dhaulagiriju je bil pripravljen na vso črno stran vzpona, na vse posledice, omrznine, udarnine za- sam se egoistično in mu ne morem prepovedati, da ne sme plezali, saj je to njegov način življenja. Če bi bil doma, ne bi bil več on,« je še pred prihodom domov pripovedovala žena Sergeja. Tudi mama in oče bi raje videla, da bi hodil »pu stez. k vsi t'drug« in sosedje, da raje »štriha zvonike in stolpnice«, kot da trepetajo zanj. » Veliko je bilo prečutih noči, veliko smo molili,« mu je na večernem sprejemu v sosedskem in družinskem krogu povedal oče. METOD MOČNIK ... za največji dosežek v zgodovini modernega himalajiznut in trezno odločitev za sestop v pravem trenutku ter vrnitev k prijateljem je Tomažu želel prav vsak stisniti roko. Vato: Mirni Pollak K2 KAMNIK-DUPLICA Stanovanjsko-poslovni objekt Vselitev septembra 2000. Za vse kupce, ki pristopijo k sistemu sofinanciranja, stimulativni popusti do 11%. Možnost staro za novo Kl KAMNIK-BAKOVNIK V takoj vseljivem objektu so na voljo še enosobno in dvosobno stanovanje z atrijem ter dvosobno stanovanje v drugem nadstropju. Novoletni popust 5% do 31. 12. 99 dao. Cesta v Mestni log 55, Ljubljana tel.: 061/334 318, GSM 041/610 394 internet: www.va-al.si Sprejemamo rezervacije za ekskluzivne apartmaje na Bledu in Blejskem Vintgarju. 10 18. novembra 1999 PLANINSTVO - ŠPORT Kamniški OBČAN NADALJEVALNI SEMINAR Gore, planine, ture in pohodi, ZA MENTORJE PLANINSKIH SKUPIN helikopterski prevoz... V septembru je bil na Šimnov-cu v organizaciji Zavoda republike Slovenije za šolstvo začetni seminar za mentorje planinskih skupin po vrtcih in šolah; konec oktobra, od 27. do 30., pa še nadaljevalni, z uradnim nazivom »Srečno v gore - II«. Tega se je udeležilo 31 slušateljic in 3 slušatelji iz različnih krajev Slovenije: Bohinjske Bistrice, Dutovelj, Gorenje vasi, Kočevja, Kopra, Kranja, Logatca, Maribora, Radovljice, Ribnice, Ptuja, Sežane, Škofje Loke, Šmartna ob Paki, Šmartrm pri Slovenj Gradcu, Velikih Lašč, Vipave, Vrtojbe in Ži-rov. Sam seminar je bil zelo naporen, saj se je delo začelo že pred osmo uro zjutraj in je trajalo tudi do desetih zvečer, poleg tega pa sta bili opravljeni še dve turi. Kljub temu so bili s seminarjem vsi zelo zadovoljni, saj so na njem dobili zaokroženo znanje in jim je bila tako dana solidna osnova za samostojno delo s planinskimi skupinami v vrtcih in šolah. Tudi žičnica in gostišče na Šimnovcu sta se v okviru danih možnosti pokazala v najboljši luči in prispevala svoj delež k nemotenemu poteku dela. Bojč Udeleženke in udeleženci seminarja s predavateljicama in predavatelji na Šimnovcu Planinsko društvo Kamnik je pripravilo kar precej zanimivih aktivnosti. Na zahtevno goro Prisoj-nik (2547 m) nad Vršičem se je 7. avgusta podalo 26 naših članov. Pot navzgor, zlasti pa spust sta zali t e v a -la polno angažiranje vseh vodnikov. Večino udeležencev so navezali in s tem zagotovili večjo varnost, predvsem na deloma mokrem terenu. To visoko goro so skoraj vsi obiskali prvič. Prav tako jc bila privlačna tura na 1643 m visok Matajur. 18. septembra je na pot krenilo 28 udeležencev. Pričeli smo v vasici Svino pri Kobaridu. Dolgo pot do vrha smo prehodili v dobrih 4 urah. Pogled z vrha na meji z Italijo nam je nekoliko zastirala podeča se megla. Vračali smo se po dolini Trente, se peljali preko Vršiča in se za nekaj časa ustavili v Dovjem pri spomeniku Jakobu Aljažu. V Kamnik smo se vrnili zadovoljni, čeprav je bila za nami kar 7-urna utrujajoča tura. Tudi na Na Kompoteli čaka Francka (skrajno levo) prihod helikopterja. ODBOJKA Žurbi team Kamnik na finalnem turnirju četverice Odbojkarjem Kamnika je letos uspel velik podvig - uvrstitev na zaključni turnir najboljših štirih ekip v pokalnem tekmovanju. Tekmovanje za pokal Slovenije bo 20. in 21. novembra potekalo v Radovljici (telovadnica Srednje gostinske šole), kjer svoje tekme igra OK Bled. Za organizacijo finalnega turnirja se je potegoval tudi OK Kamnik, med tremi kandidati pa se je OZS odločila za OK Bled. Dva polfinalna para sta OK Bled - OK Maribor Stavbar IGM in OK Zurbi team Kamnik - OK Salonit Anhovo. Tiha favorita sta, kot vedno, Maribor in Salonit. Igralci Kamnika in Bleda pa bodo morda pripravili še kakšno lepo presenečenje, saj sta oba kluba trenutno tudi v prvenstvu pod samim vrhom. Letos se Kamnik in Salonit v prvenstvu še nista pomerila, saj igrata medsebojno tekmo prav v zadnjem kolu prvega dela prvenstva, 27. novembra, v kamniški hali. Ekipi sta se pomerili v dveh pripravljalnih tekmah pred začetkom sezone, kjer so dvakrat slavili kamniški odbojkarji. Da lahko Kamničani presenetijo v polfinalu in mogoče tudi v finalu, se lahko prepričamo po prvenstvenih tekmah, saj svoje najboljše tekme odigrajo prav proti močnim ekipam. Letos so že premagali tako OK Bled kot tudi OK Maribor v domači dvorani, obakrat z rezultatom 3:0. Nekaj več težav pa imajo z »lažjimi« tekmeci, kot so OK Žužemberk, kjer so na gostovanju izgubili z 2:3 in pa OK Olimpija, ko so tekmo v kamniški dvorani zaradi Olimpijinih težav s telovadnico izgubili z rezultatom 2:3. Vsekakor pa po novem štetju tudi tesen poraz prinaša dragoceno točko, ki lahko na koncu veliko pomeni. V Radovljici se bodo istočasno pomerile tudi najboljše štiri ženske ekipe. Polfinalna para sta Infond Meltal Branik - Frupi ŠOU K2 Sport in ŠD Šentvid - HIT Nova Gorica. Na dvodnevni finalni turnir ste vabljeni tudi vsi navijači in ljubitelji kamniške odbojke, saj lahko z dodatno pomočjo s tribun Kamničani presenetijo prav vse in mogoče drugo leto nastopijo tudi v enem od evropskih klubskih tekmovanj. Težja sezona za Asics Kamnik LetoSnjc tekmovanje kamniških odbojkaric v 2. Ligi, kjer nastopajo kot novinke, je vsekakor velika preizkušnja. V ligi, kjer nastopa 12 ekip, vidno izstopajo 3 ekipe, boj za ostala mesta pa bo vsekakor hud. Po prvi zmagi v drugi ligi so imele kamniške od-bojkarice dve tekmi, kjer bi lahko ponovno slavile zmago, a so, zaL zaradi neizkušenosti popustile prav v ključnih trenutkih v zadnjih setih. Na tekmi proti B&L Utrip Šempeter, ki je ena od ekip, ki cilja v prvo ligo, so že vodile z 2:0 v setih, a so nato popustile in nasprotnicam dovolile preobrat. Tako so še drugič namesto treh točk osvojile le eno in so trenutno v spodnjem delu lestvice, kjer pa je izenačenost med ekipami največja, saj peto in enajsto ekipo ločijo le štiri točke. Trener Miha Premelč in vse igralke so prepričani, da bodo zmage tudi letos še prišle, le da se izgubi tista začetna nervoza pred nasprotnicami, ki so boljše na papirju. V naslednjih kolih jih čaka nekaj lažjih nasprotnikov, kjer bi Asics Kamnik lahko pokazal svoj pravi obraz in začel zmagovati in si tako zagotoviti tako želeno sredino lestvice, ki zagotavlja obstanek in tako tudi boljšo osnovo za prodor ekipe še višje v naslednjih sezonah ali pa še letos. Da dekleta igrajo dobro odbojko in lepo napredujejo, se lahko prepričate tudi sami. Povabljeni ste v kamniško halo na ogled tekem, saj imajo dekleta že sedaj kar veliko podporo s tribun, kar jim vsekakor daje novih moči in poguma v boju z »boljšimi« nasprotniki. SAMO BELA VIČ Končana sezona tekmovanj Z razglasitvijo rezultatov letošnje LIGE so tekmovalni ciklus zaključili tudi tekmovalci, ki tekmujejo v sklopu tekmovanj pod imenom LIGA 99. To tekmovanje, po težavnosti in konkurencije uvrščeno takoj za državnim prvenstvom, nam je letos postreglo s šestimi tekmovalnimi dnevi, ki so se odvijali v rafličnih krajih Slovenije. Največ tekem je bilo v Posočju in Karavankah, to je na področjih, ki nudijo najboljše letalne pogoje v Sloveniji. Tekmovalci kamniškega POLETA so tudi letos dosegli odlične rezultate, najboljše, odkar tekmujejo v tem elitnem tekmovanju. Odlične rezultate z letošnjega državnega prvenstva so dopolnili tudi z ekipnim zmagoslavjem v LIGI 99, kjer so premagali favorizirano ekipo ŠPICE iz Ljubljane in tekmovalce iz Železnikov. Med posamezniki je Jurij Vidic, zadnja leta naš najboljši tekmovalec, zasedel 2. mesto, Miha Repovž pa 4. mesto, naslednji POLETOV tekmovalec pa je bil Rok Dolinšek na 17. mestu. V letošnji LIGI se je pomerilo 64 tekmovalcev, ki so bili organizirani v šestnajstih klubskih in društvenih ekipah. Odlični letošnji nastopi so Vidicu in Repovžu prinesli uvrstitev v slovensko reprezentanco, ki bo prihodnje leto tekmovala na nekaj največjih svetovnih tekmovanjih. Sicer pa v POLETU tudi po zaključku sezone ne mirujejo, za konec leta pripravljajo društveni večer, kjer bodo podelili najboljšim tekmovalcem posebna priznanja in nagrade. DO tem vrhu je bila večina prvič. 3. oktobra je kar nekaj kamniških planincev sodelovalo na nogometni tekmi na 1X08 m visoki Korošici pod Ojstrico. Ta vsakoletna tekma v osrčju visokih vrhov je postala že tradicionalna. 9. oktobra je bilo več kot 30 udeležencev zelo zadovoljnih s turo na Golake (1495 m) in Ča-ven (1242 m) na Primorskem. Obiskali so gore in kraje, kamor pored kejc zahajajo. Posebno zanimiva je bila tura 16. oktobra na Kompotelo (1989 m) in Mokrico (1853 m). Res, da jc bila udeležba nekoliko skromnejša (12 je bilo vseh planincev), vendar je bila pot zelo pestra. Spust na Mokrico je bil nekoliko otežen zaradi padca planinke Francke. Močno si je zvila gleženj, tako da so jo bolečine ovirale pri hoji. Z manjšo skupino so se vrnili nazaj na Kompotelo, kjer smo tudi drugi po vrnitvi z Mokrice počakali na helikopter, ki je poškodovano Francko odpeljal v dolino. Na kraju samem so naši vodniki poskrbeli za prvo pomoč. Zdravnik-sa-motar, ki je prav takrat prišel na Kompotelo, jc poškodovan-ki ponovno previl nogo in ugotovil, da je bila prva pomoč kvalitetno nudena. Danes po-škodovanka že kar dobro hodi in komaj čaka novih obiskov v gore. Dan zatem smo se udeležili Lavričevega pohoda v Šentvidu pri Stični. Večina od 23 udeležencev je na tem pohodu bila prvič. Pohod je bil dobro organiziran. Na začetku so nam postregli z ajdovimi žganci in mlekom, po 5-urncm pohodu na cilju pri koči na Gradišču (501 m) pa s pečenim kostanjem. Pred nami, planinskimi po-hodniki, je v tem letu še kar nekaj načrtovanih pohodov, ne več v visokogorje, ampak v kraje, primerne vremenskim razmeram in letnemu času - izlet v neznano, pohod po slovenski Istri, pohod Litija-Catež, tura na Čcmšeniško planino, pohod Litija-Tisjc, Javornik in Kostavska planina z zaključkom pred koncem leta. STANE SIMŠIČ RTV - HiFi SERVIS POPRAVLJAMO TUDI NADOMU! POPRAVILO RAČUNALNIKOV KVARK d.o.o Ljubljanska c 21 e. KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica) ENAJSTMETROVKE Malica Teknila je dobra malica igralcem belo-modre enajsterice po koncu zadnje letošnje prvenstvene preizkušnje. Kako ne, saj so v tekmi z ekipo NK KISOVEC že po 6 minutah vodili s 3:0, končni rezultat pa je bil 5:2 za Kamničane. S tem se je moštvo uvrstilo na 3. mesto prvenstvene tabele in si z zaostankom 4 točk za vodečo Vrhniko priigralo dobre možnosti za visoko uvrstitev. Vrečar se vrača Nekdanji vratar kadetov NK Kamnik in vratar mladinske vrste NK Komenda, Jure Vrečar, je bil po tekmi z NK Kisovec viden v zaupnem razgovoru s predsednikom NK Kamnik Branetom Modrijanom. Izgleda, da bo Vrečar ena od prvih najavljenih okrepitev moštva za nadaljevanje prvenstva. Privrženci kluba želijo, da bi Jure, KAM-BUS-ov prometnik, uspešno urejal promet tudi pred svojim golom. Kamničan v ligi prvakov Suad Filekovič je svojo nogometno pot pričel na Bakovniku (trener B. Trpčevič). V Ljubljani je končal športno gimnazijo, sedaj je študent elektrofakultete. Danes je nogometaš NK Maribor. Sodeloval je v ligi prvakov (UEFA Cham-pionships). K njegovi uspešni športni poti lahko pripišemo: težko bi našli Kamničana, katerega nastope spremlja tako velika množica gledalcev: V Kijevu 30.000, v Rimu 39.413, v Leverkusnu 21.200, v Mariboru 13.000. Nekaj gledalcev je imel tudi v šestnajstih državah Azije in Južne Amerike, ki so sprejemale TV prenos mednarodnih tekem Maribora. Pogled proti Bakovniku »Vsi v napad!«, je geslo trenerja liilija Trpčeviča, ki tudi v tej sezoni uspešno vodi ekipo mlajših dečkov NK Enotnost. V 3. ligi MNZ Ljubljana fantje držijo 1. mesto, z zastrašujočo razliko golov. Dosegli so jih 73, prejeli 20. Bilijeva valilnica športnih talentov je neizčrpna. Sam, z enormno voljo in z lastnimi prispevki vadi in tekmuje s petdesetimi igralci, otroci starosti do 13 let. M. M. Moštvo NK Kamnik pred zadnjim jesenskim prvenstvenim nastopom. So pogledi uprti proti prvoplasirani Vrhniki? MLADOSTNA KOLESIH Naj živi mladost Pri Velikem hrastu v parku Si-gurta je kamen modrosti, na katerem je napisana pesem neznanega pesnika. V prostem prevodu se pesem glasi: Mladost ni življenjsko obdobje, temveč duševno raz.poloi.enje, ki sestoji iz določene oblike volje, iz. razporeditve domišljije, iz. čustvene sile; ko pogum prevlada nad strahom in ko želja po podvigih prevlada nad ljubeznijo udobja. Človek se ne postara z.aradi preprostega dejstva, da je živel določeno število let, marveč samo, če je opustil ideale. Če leta pustijo brazde na telesu, jih odrekanje zane-senosti zariše na duši. Dolgčas, dvom, pomanjkanje gotovosti, strah in nezaupanje so tista dolga leta, ki človeku upognejo glavo in njegovega duha vodijo v smrt. Biti mlad, pomeni ohraniti pri šestdesetih, sedemdesetih ljubezen do čudovitega, začudenje do žarečih reči in do svetlečih misli; pogumen izziv dogodkom, nenasitno željo otroka do vsega, kar je novo, smisel za radostno plat in veselje do bivanja... Če začneš kolesariti v srednjih letih, to seveda ni nikakršna starost, da tega nc bi zmogel, je pa izziv dogodkom, ki niso vsakdanji in - če si ženska, tudi izziv predsodkom, ki včasih mejijo že na nespodobnost. Če si ne jemlješ k srcu dvomov in slutenj »dobrih« znancev, da se ti bo družina sesula, ker jo zapostavljaš, kadar si na kolesu nekaj ur tedensko in vsakih nekaj let teden, dva, tri, je to zmaga razuma nad človeško nc-spametjo. Jc tudi zmaga poguma nad strahom in želja po podvigih prevlada nad ljubeznijo do udobja. Če srednjim letom dodaS se petnajst novih in nc odnehaš, potem si na dobri poti, da ostaneš mlad, dokler bo tvoje srce znalo sprejemati sporočila lepote, drznosti, hrabrosti. Tako doživljam s svojimi prijateljicami našo »jubilejno« zavezo »nazaj k naravi«, ki smo jo letos zaokrožile s kolesarskim popotovanjem po Ameriki. Pospremljene z bogatimi privoščili naših domačih in toplimi objemi (ki so hkrati vabili k srečni vrnitvi domov). Na pot z nami pa jc romal tudi popotniski dnevnik s popisano prvo stranjo: »Draga mami. uživaj in poslušaj svoje srce. Piši za topel spomin na Ameriko!« Kamnik, 16. septembra (999. Tinkara. (Mimogrede, ob vrnitvi 1. oktobra jc bil zvezek popisan do zadnjega lista!) S kolesi v Ameriko?! Zakaj pa ne! Kolesariti po Ameriki ni nikakršen bav-bav. Po dobrih avtocestah sicer ne gre, so pa ceste, čeprav neskončno dolge in samotne skozi puščave in redko poraščene predele Kalifornije, Arizone, Uta-ha in Nevadc prav zanimive za kolesarske duše, ki vidijo stvarnost čisto po svoje Ampak, resnici na ljubo moramo zapisati, da smo 40XX) kilometrov dolgo pot od Los Angclcsa do San Francisca prevozile z avtodomom, kolesarile pa smo le (nabralo se je nekaj čez petsto kilometrov) po znamenitih parkih in dolinah ZDA. Kje so že tista leta, ko smo s kolesi premagovale krepko čez stokilometrske razdalje dnevno po Sloveniji, zamejstvu, deželah Beneluksa, Kanadi in še dlje v Avstraliji. Ko smo na tisoč kilometrih prevoženih poti odkrivale sebe in samotne poti, ki običajno niso vrisane na nobenem zemljevidu. Prvobitni in prvinski občutki so se porajali "ob hudih preizkušnjah lastne volje in moči. A je šlo, ven-. dar za ceno nešteto izgubljenih priložnosti, ki bi jih šc lahko doživele, če bi vsaj del poti potovale s hitrejšim konjičkom od naših koles. Kapo sicer dol pred njimi. So speeialke, ki zmorejo vsak hrib in goro, v soncu in dežju, ampak še tako hitre in sončno hiperven-tiliranc, od strupov iznojenc in s krvjo precirkuliranc biciklistke kaj dosti hitreje kot petindvajset kilometrov na uro nc zmoremo. Za razdalje, ki smo jih naredile v Novi Zelandiji in Ameriki, bi potrebovale vsaj dva meseca časa, kar je celo za najbolj »mladostne« ženske duše - voda na mlin govoricam, kako sc nam med našim kolesarjenjem podirajo družine Recept, kako si ogledati svet od blizu in ga čimbolj doživeli v omejenem času na svoj način, proč od togo načrtovanih programov, ki jih civiliziranemu človeku vsiljujejo turistične agencije (z nastanitvijo v hotelih z. več ali manj zvezdicami in »črednim« ogledom znamenitosti, ki lo so ali pa zaradi skrajne skomercializiranosti sploh ne), smo iznašle in smo ga s pridom uporabile tudi pri našem zadnjem potovanju: najem potujoče hiše (avtodoma), s katero potuješ hitro, varno in udobno, in z njo tudi kolesa, ki so nadvse pripravna za raziskovanje naravnih čudes Amerike. In še več: avtodom je tvola kuhinja, v kateri si privoščiš, kar ti srce poželi (če se v obljudenih krajih oskrbiš s hrano, ki jc cenejša kot doma) in jc tvoja spalnica, kadar in kjer ti srce poželi. Celo v Ameriki, kjer to zaradi (nemarnosti ni priporočljivo izven namenskih prostorov za kampiranje, si to lahko privoščiš. Če si seveda upaš in verjameš v angelske postave, ki te varujejo. In je tvoja prva zapoved modrost, ki jo nosimo v svojih srcih šc iz potovanja po Novi Zelandiji naslednje: »Bistvo zdravega bivanja je spoštovanje do vsega. Do vsega vidnega in nevidnega. Takemu spoštovanju smo Maori rekli tabu. Vsako drevo, vsaka žival, skala, veter, voda, tudi človek ima svoj tabu in mu gre zato ustrezno spoštovanje Danes je najmanj medsebojnega spoštovanja med ljudmi. Ko boste beli spoznali, kako čudovita bitja smo ljudje, ko boste spet odkrili, kako veliki smo lahko, bo večina današnjih nervoz odpadla. Če se že ne znate imeti radi, se pa lahko vsaj naučite spoštovati drug" drugega«. Te zapovedi smo se naučile in se ravnale po njej. Tudi v Ameriki. In ta opevana dežela, v kateri se ne cedita samo med in mleko, ampak je vsa prepletena tudi z revščino, nas jc sprejela z vso svojo veličino. Od čistega zvezdnatega neba nad nami do tradicionalno utesnjene civilizacije okoli nas. A, o podobah, ki smo jih prinesle iz Amerike, prihodnjič! Za zdaj le še to: samo od nas samih je odvisno, kako dolgo bomo mladi. Naša mladost šteje povprečnih 51 let. IVANA SKAMKN Kaj jesti skupaj Že v članku v jiredzadnji številki Kamniškega občana smo ttgoiovili, da zaradi napačno kombinirane hrane porobimo za prebavo ogromno energije, še zlasti, ker pojemo takšne hrane več. kot je telo potrebuje. Nekateri pojedo velike, že kar ogromne količine hrane in se potem še čudijo, zakaj so debeli, zakaj so bolni. NEJEJMl > PREVEČI To Je najvažnejši zakon pl I prehrani. Ne preveč mesa! Ne preveč testenin, krompirja, belega kruha, cmokov ipd. jedi iz bele moke, in naj takšna hrana ne bo premastna! Se zlasti {ta je nevarno, če. pojemo preveč peciv in drugih sladkarij: bonbonov, čokolade, napolilatik. sladoledov... Sladke jedi vodijo v odvisnost in požrešnost ■ ta v debelost ta jui v bolezen. Tudi sadja, surove in seveda tudi kuhane zelenjave naj ne bi pojedli preveč! Da bi sadja Slovenci pojedli preveč - ne, tega se pa zares čisto nič ne bojim. Razen redkih izjem pojemo SADJA PREMALO. Tudi SUROVE ZELENJAVE poje mo PREMALO. Koliko hi morali pojesti surovega sadja in zelenjave? 70 odstotkov - se pravi, tri četrtine hrane na dan. Naše telo sestoji iz 70 odstotkov vode, to se pravi, da moramo uživati hrano, ki vsebuje toliko vode - ta pa je predvsem v sadju in zelenjavi. V presnem sadju in zelenjavi so vse hranljive snovi, kijih potrebuje človeško telo za preživetje ■ vitamini, minerali, beljakovine, aminokisline, encimi, ogljikovi hidrati in maš-čobne kisline Voda, kije v sadju in zelenjavi, jih pre naša v črevesje, od koder jih vsrka telo. Če uživamo hrano z veliko količino vode, pomeni, da dajemo telesu vse, kar potrebuje. Jejmo torej sadje, ki je naravna hrana za nas. Najbolje je, da jemo samo eno vrsto sadja naenkrat. Če zmešamo več vrst sadja, nam lahko v trebuhu zavre in imamo težave. Čepa že jemo v kratkih />rc sledkih dve vrsti sadja, pojejmo najprej kislo in nato sladko npr.: najprej pomarančo in nato banano; najprej grozdje in nato fige. Sadje moramo jesti na čim bolj prazen želodec, zato je najbolje, da ga jemo na tešite. Tja do kosila jejmo le sadje! Če smo lačni, jejmo banane. Jesti naj bi začeli šele dve, tri ure po vstajanju. Od 4. do 12. ure je ciklus čiščenja. Če začnemo prezgodaj jesti, zmotimo ta ciklus in imamo probleme z zaprtjem, še zlasti, če zjutraj jemo težko hrano - beljakovine. Če se zjutraj ne obremenimo s hrano, z lahkoto delamo, hodimo v hribe ipd. Potrebujemo energijo, ki je spravljena v obliki glikogena v jetrih od prejšnjega dne, zato naj nas ne bo strah, da ne bomo imeli moči, če se zjutraj ne bomo nabasali s hrano. Kosilo ali večerja naj bosta sestavljena iz ene, dveh, največ treh jedi. Dajiri kombinacijah ne bo treba vsakokrat naštevali vseh jedi, naj povem, kaj kam sftada. SKROBNATE JEDI: kruh, cmoki, svaljki, makaroni, žganci, mlinci, rezanci, štruklji in vse ostale jedi, kar si jih je človek, izmislil skuhati ali speči iz pšenične, ržene, koruzne, ajdove moke ali zdroba. Jedi iz ječmenove, prosene, ajdove kaše; ovsenega, ržene-ga, pšeničneoa rižeka. Jedi iz riža in ostalega zrnja. Tudi jedi iz krompirja, zlasti praženega, pečenega, ker s pečenjem izgubi veliko vode in poslane koncentrirana hrana, ki vsebuje veliko škroba. ZELENJAVNE JEDI: Solate: regrat, motovileč, radič, endivija, vse zelene solate. Solate iz zelja, korejtja, paradižnika, paprike, kumar... Cela, naribanu ali narezana surovu zelenjava: korenček, zelena, redkivca, črna redkev, rdeča pesa, pastinak, j>eteršilj, paj/rika, paradižnik, kumare, buče, čebula, česen, hren... Na sto in en način kuhana, jrražena, pečena zelenjava: korenje, zelje, ohrovt, melancana, repa. koleraba, brokoli, f/or, cvetača, zelena, špinača, koprive, blitva, grah, stročji fižol... BELJAKOVINSKE JEDI: goveje, prašičje, kurje, pu-ranovo, zajčje meso, ribe. Mleko in vse, kar je iz mleka: siri, skuta, jogurt ...Jajca! Rastlinske beljakovine: orehi, lešniki, mandeljni, avokado, soja... OSNOVNO PRA VILO: Ne jemo skupaj škrobnatih in beljakovinskih jedi! Zelenjavne jedi lahko jemo /x> vsod! PRIMERI KOMBINACIJ: Ena od zelenih solat + škrobnata jed; Zeljnata solata * škrobnata jed; Kumarična itd. solata + škrobnata jed; Naribana, narezana surova zelenjava + škrobna ta jed; Kuhana zelenjava + škrobnata jed. Brez naribanega korenčka naj ne bi bilo nobene zelene solate, nobenega obroka in nobene zelenjav ne kuhane jedi brez korenčka. Korenček, je kot sončni žarek, ki posije v naše telo! Tudi čebule - kar veliko čebule naj bo vedno zraven, ko kuhamo zelenja vo! Kombinacij škrobnatih in zelenjavnih jedi je ogromno. Pomislimo, katero solato ali surovo ali ku hano zelenjavo in katero škrobnata jed bomo frripra vili-pa imamo kosilo ali večerjo. Zraven beljakovin skih jedi jemo vse vrste solat, surovo in kuhano zelenjavo npr. Meso + kuhano alipraženo zelje, korenje, repo, kolerabo, cvetočo, kuhan krompir (ima še veliko vode). Pomembno je, da jemo zraven mesa veliko solate in/ali narezane ražen krompir + meso - potem pojejmo veliko solate in malo krompirja' Ali: veliko solate + kuhane zelenjave + meso in MALO kruha in to NE belega, ampak ČRNEC)A! Beljakovinsko jedjejmo opoldan in ne zvečer! Od 12. do 7 5. ure najbolje prebavljamo. Po težjem obroku - kosilu ali večerji, nikakor NE SMEMO jesti sadja! Jemo ga eno uro pred obrokom, torej vmes ■ za malico, pred večerjo ali še bolje ■ namesto večerje. Zvečer jemo banane in drugo sladko sadje, kislo in polkislo pa zjutraj Poskusite jrriprehrani vsaj kaj spremeniti v svojo korist! Če boste pojedli dovolj sadja, surove zelenja ve in f)ravilno kombinirali obroke, si boste ohranili življenjsko moč in zdravje! STOPITE V LEPI, NOVI DAN S SOČNIM SADEŽEM V ROKAH IN NAJ VAS SPREMLJA MOJ SONČNI POZDRA V! DRAGICA ERIEDL J AVTOR: J02EF CAJHtN SKUPINE LJUDI, POSADKE DOLGOLETNI ZBOROVODJA PEVSKIH ZBOROV SOLIDARNOST IN SKLADATELJ MIHELČlC PRVI VODJA SOLIDARNOSTI (FRANC) PREBIVAI KA RUD. MESTA IDRIJE ŽIVLJENJSKA DOBA OTROKA DO 12 LET MOČNA ŽGANA PIJAČA MLADO VINO INDIJSKA TISKOVNA AGENCIJA STIK PLOSKEV SLOV PESNIK (JURE) POGORJE V ZAHODNIH KARPATIH, CEšKA SLOV PESNIK MFRMOLJA NASELJE PRI PALOVCAH OLIVER COTTON IIČJF PALME RAHJEVCA KRAJ V JUŽNI SRBIJI, :,anh;aki RADOVED NEŽ ODKLON OD SPLOŠNEGA PRAVILA NOVINARKA ČOP EGIPČANSKI R(l(, raa MOŠTVO. TIM VEČ ZAPOREDNIH STRELOV I OKONČINA » PREMIKANJE STOPALO KITAJSKO GLASBILO KUHAR. KI PRIPRAVLJA OMAKE NEKONSOLIDIRANI DEL ZEMELJSKE SKORJE PRERIJSKI VOLK IZ S AMERIKE DOPOLNILNI PREDI OG NEPREKINJENA VRSTA AV lOMOBlIDV Mt IA URNIK modi v JUGOZAH DELU TIHEGA OCEANA SIMBOL ZA BARIJ Čebeli PODOBNA ŽUŽELKA SOZVOČJE TONOV UROS VEHAR HRV fILM K.RA! ft INGE KAVBOJSKA VRV Z ZANKO MAIFRIN BRAT, STRIC RIŽEVO ŽGANJE NAJVIŠJI VZORI SIMBOL ZA LITIJ ZLATAR V KAMNIKU LONDONSKA GALERIJA GORA V POSOČJU TIP TISKARSKIH ČRK ZBOROVODJA PEVCEV S0-IIOARNOSTI (M PASTIJAN) ANGL. IGRALEC KFNNFTH RUT.KI KI l)JN VIDOV KITOVO MESO SLUŽ MESTO IN URAD FKONOMA SVETNA OSE BA.NESTRO KOVNJAK MOČNEJŠA NOTRANJA KOST GOLENI KRATICA ZA DIDITI VELIKA KRVOLOČNA ZVER IZ DRUŽINE MAČK ŠESTI ŽIDOVSKI MESEC PREBIVALCI DANSKE IME VEČ VER SKIH VODIT PRI MUSLIM REKA V SEVEROZAH, RUSIJI. KI SE IZLIVA V JEZ. LADOGA ČEŠKI PO MiiK Sik SOPRANIKIKA ONDINA PRISTAN NA DANSKEM JAMIISKI VERZ IZ SES TIH STOPIC GR5K0 MIT. POD/I Ml .11 SKUPINA PTIC TOČKA, V KA-TERI SE KAK PLANET NAJ BOLJ ODDALJI (Iti SONCA OBLAČILO ALAOIN LAMC MUSLIMANSTVO GLASBENIK BRIAN RADO ČASL ANTIČNO IMF ZA SPODNJI 10K DONAVI ANTIČNA LUKA PRI RIMU (lil llllllll 0SV08ODII NA FRONTA (KR.) RIKA V VZH ANGLIJI METRSKI CENT REKA V FR. BLIZU PARIZA SKLADBA s Številko OZNAKA it DOKU v/iiiižVn ČLOVEK AKADEMSKI ŠPORTNI KLUB (KR) REKA, KI TEČE SKOZI SANKT PETERBURG KATOLIŠKI OBRED ZA PRIDOBITEV ODVEZE ZALOŽBA OBZORJA (KR) USTANOVITELJICA ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBOHA SOLIDARNOST (DRAGA) SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON (KR.) OZNAKA ZA POLJSKO PEVEC OFARIM 8T. KITAJSKA UTEŽNA ENOTA PREVODNIK ZA SPREJEMANJI MIK TROMAGNET. VAI (IV MEMBRANA KLEJ, POP EDWIN ALDRIN IME GR5KE ČRKE R MUSI IMAN SKA DOBRODELNA USTANOVA prebivai ca Škotske LJUDSTVO 06 BALTIKU POTRDILA 0 PLAČILU ZA KUPLJENO BLAGO OTOK V JADRANSKIM MORJU SIMBOI ZA VANADIJ VNI 1.11 SI ll/NICI OČKA I tAl I.IANSKA TOVARNA KAMIONOV VEZNIK. TUDI ZASTAREL PRISLOV SEDEŽ KATOLIŠKEGA POGLAVARJA Iz oktobrske kronike Policijske postaje Kamnik Vlomilci so segli tudi v tuhinjske avtomobile Čeprav se je število prometnih nesreč v oktobru glede na september rahlo znižalo, je bilo ta mesec 73 prometnih nesreč, kar je skoraj še enkrat več kot v istem mesecu lani. Podatki o številu nesreč v zadnjih mesecih nam dajo misliti, da bomo letos na območju kamniške in komend-ske občine, kijih pokriva kamniška postaja, precej presegli lani doseženo številko. Ohrabruje nas kvečjemu dejstvo, da se je pretežno število nesreč (59) končalo le z zmečkano pločevino, le 14 pa s telesnimi poškodbami. Kršitev javnega reda in miru je bilo 51, kar je približno enako kot prejšnji mesec. Približno polovica razgrajačev (26) je to počela v zasebnih prostorih, druga polovica pa v gostinskih lokalih in na drugih javnih krajih. Med 58 kaznivimi dejanji, kar je za 15 manj kot prejšnji mesec, so bili spet na prvem mestu vlomi v avtomobile (14), sledi jim 11 tatvin, 10 vlomov v hiše in druge objekte, 10 primerov poškodovanj tujih stvari, med kaznivimi dejanji so policisti odkrili tudi dvoje kaznivih dejanj posesti in uživanja mamil. V noči od 1. na 2. oktober so bili v akciji vlomilci v avtomobile na območju Tuhinjske doline. Tako je doslej še neznani vlomilec ukradel iz petih avtomobilov v Šmartnem, na Studencih in na Markovem več avtora-dijev, denarnic in drugih vrednejših predmetov. 2. oktobra okrog 23.30 so policisti na parkiriščih ob Zikovi ulici v Kamniku zasačili 18-letnega B. G in 17-let-nega J. G., oba iz Kamnika, ko sta v avtomobilu uživala mamila, ki so jih policisti zasegli. Oba so predlagali v postopek sodniku za prekrške in ovadili javnemu tožilcu. 4. oktobra preko noči je neznani storilec vlomil v lokal Harlevs Pub v Mostah in odnesel za 60.000 SIT cigaret, alkoholnih pijač in gotovine. Istega dne ob 14. uri sta se v Tunjicah huje telesno poškodovala dva mladoletnika, ki sta z motornim kolesom trčila v nasproti vozeči avtomobil. 5. oktobra okrog 1.30 je lastnik gostinskega lokala Zaprice zalotil neznan- ca, ki je skušal vlomiti v lokal. Ker jc storilec pobegnil, so policisti na kraju dejanja našli le njegov avtomobil. Ko se je ob 5.30 vrnil k avtomobilu, so ga policisti prijeli in ugotovili, da je A. L iz Kranja in da je hotel s pajdašem, prav tako iz Kranja, pred tem ^lomiti še v trgovino na Murnovi. 6. oktobra ob 1.40 so bili policisti obveščeni, da pred policisti prometniki iz Domžal bežijo trije osumljenci kaznivih dejanj v Fiatu Tipo. Kamniški policisti so kmalu v Šmarei prijeli tri državljane ZRJ oz. Makedonije, ki so se prijetju sicer upirali. To je bilo razumljivo, ko so policisti kasneje v bližini Homca našli zavoj pol kilograma heroina, ki so ga osumljenci odvrgli med begom. Policisti so jih odpeljali k preiskovalnemu sodniku. 11. oktobra ob 22.30 jc 20-letncga V. B. iz Kamnika zaradi prevelike hitrosti z avtomobilom zaneslo v levo v betonsko ograjo pri srednji šoli. Pri tem je podrl nekaj metrov ograje in se tako poškodoval, da so ga morali odpeljati v UKC Ljubljana. 14. oktobra ponoči je še neznani storilec vlomil v Team bar na Mais-trovi ulici in odnesel glasbene k o m - ponente, TV aparat in denar v skupni vrednosti okrog 300.000 SIT. 21. oktobra je 34-letni G. A. iz Mengša pri Stolu na Duplici povzročil prometno nesrečo in nato pobegnil. Policisti so na kraju nesreče našli poškodovanega udeleženca nesreča. Kasneje pa je G. A. s kombijem, ki je povzročil nesrečo, ponovno pripeljal mimo. Ko so ga policisti prijeli, jih je fizično napadel, saj je bil močno okajen. Policista sta ga obvladala, vendar ga zaradi poškodb niso odpeljali na Povšctovo, pač pa v klinični center. 27. oktobra ob 15.25 so bili policisti obveščeni, da je v Košišah 62-letni K. M. doma poskušal storiti samomor. Policisti so ugotovili, da je osumljeni najprej z nožem poskušal umorili svojo partnerico, 54-letno H. H., nato pa soditi sam sebi. Ves okrvavljen se je poskušal lotiti tudi policistov, vendar so ga obvladali. Oba so z reševalnim vozilom odpeljali v klinični center. 29. oktobra je še neznani storilec na Perovem vlomil v šest avtomobilov in iz njih ukradel radioaparate in druge predmete. __F. S. MAMILA (DROGE), ZANESLJIVA POT V KRIMINAL Pred dvajsetimi in več leti se o mamilih v naši širši javnosti ni govorilo kot o problemu, ki bi ogrožal našo državo. Takrat je veljalo, da so mamila razvada pokvarjene kapitalistične družbe, ki našo lepo državo izkorišča v flavnem kot pot, po kateri tihotapijo mamila. Žal je bila resnica drugačna, e takrat so bili med nami narkomani, zasvojenci z različnimi mamili. Resnica o teh ljudeh se je prikrivala in varovala, da ne bi pokvarila ugleda drŽave. Bolj ko smo se odpirali svetu, bolj smo problem mamil osvetljevali in z njim pričeli seznanjati širšo javnost. Priznali smo, da so mamila med nami, ne samo kot roba, ki potuje preko našega ozemlja, temveč da ostaja tu med nami. Prej skrivni podatki o uživalcih so postali javni in ugotovilo seje, da po številu uživalcev žal ne zaostajamo dosti za razvitimi evropskimi državami. Nastajala so združenja in društva za pomoč zasvojencem, ki se poskušajo kolikor toliko uspešno spopadati s problemom mamil med mladimi. Mnenja sem, da smo ljudje kljub vsemu premalo seznanjeni s problemom mamil, da se s tem ukvarjajo samo tisti, ki se poklicno morajo in oni, ki imajo zaradi mamil težave. Preveč ljudi je še vedno prepričanih, da so mamila problem socialno neurejenih, nerazgledanih in podobnih ljudi. Resnica pa je žal drugačna. Uživalci mamil izhajajo iz povsem (vsaj na zunaj) urejenih družin, to so otroci tako zdravnikov, podjetnikov, pravnikov, policistov, seveda tudi iz socialno ogroženih družin. Prav zato, ker sem prepričan, da se o mamilih kljub vsemu premalo govori, sem se odločil, da napišem nekaj splošnih spoznanj o drogah, uživalcih in povezavi drog s kriminalom. Droga oz. mamilo je psihoaktivna snov, ki spreminja človekovo duševno doživljanje. Učinki mamil so seveda različni in so odvisni od vrste in samega človeka, ki jih zaužije. Glede na učinke bi lahko mamila razdelili na: - analgetike - ti preprečujejo občutek bolečine; - narkotike - omogočajo spanje; - inebrianse - povzročajo občutek opojnosti; - stimulanse - človeka poživijo; - psihodelike ali halucinogene - človeku pričarajo nenavadna doživetja. Seveda obstajajo tudi mamila, ki so kombinacija zgoraj navedenih. Glede na odvisnost pa bi mamila lahko razdelili na psihična in fizična. Psihična odvisnost je značilna predvsem za uživalce hašiša, marihuane in na primer LSD-a. Uživalci teh drog tudi po daljšem uživanju, če se jim uspe odtrgati odvisnosti, ne dobijo nikakršnih motenj. Hujša odvisnost pa je fizična. V to zapadejo predvsem uživalci narkotikov iz. skupine opiatov. Pri poskusu prenehanja uživanja zapadejo ti uživalci v hude abstinenčne težave, ki pa prenehajo takoj, ko uživalec dobi v telo mamilo, od katerega je odvisen. Ta fizična odvisnost pa uživalce sili, da vedno znova in znova dobavljajo nove količine mamil, ki seveda to skupino slej ko prej pripeljejo do kaznivih dejanj. Drogam, ki povzročajo telesno odvisnost, pravimo trde droge, drogam, ki povzročajo le duševno odvisnost, pa mehke droge. Med mamila, ki povzročajo najhujšo fizično odvisnost, uvrščamo predvsem opij in njegove alkaloide ter različne izpeljanke, kot so: kodein, morfin, heroin ipd> Isto odvisnost pa povzročajo tudi razni sintetični preparati, kol so heptanon, petatntin, razna uspavala in preparati za lajšanje bolečin. Poglejmo si nekaj najpogostejših naravnih in sintetičnih drog. Najpogosteje se pri naravnih drogah pojavljajo naslednje rastline: - MAK - pri njem se iz makove glavice izloči mleček, iz. katerega pridelujejo surovi opij. Iz surovega opija pa izdelujejo: morfin, heroin, kodein, te-bain. - CANNABIS (konoplja) - pri tej rastlini so uporabni cvetovi, listi in smolnat izloček, vse to pa se lahko uporabi kot marihuana, hašiš, hašišovo olje. - KOKA - uporabljajo se listi za žvečenje, najbolj znan produkt pa je kokain. Seveda je še več naravnih drog, kot so razne gobe, vendar so zgoraj naštete najpogosteje uporabljene. Hladilnike, zamrzovalne skrinje in omare popravljam z garancijo na popravilo. Pokličite: 815-570 04B8H22. Sintetične droge: - LSD - MET A DON - HEPTANON - BARBITURAT1 in - različni ANFETAMIN1 ter mnogi drugi. V novejšem času pa se pojavljajo tudi tako imenovane PLESNE DROGE, med njimi pa je najbolj znana tableta po imenu ECSTASY. Mamila se najpogosteje pojavljajo v naslednjih oblikah: kot prah, granulat, hlebčki, iglice, ploščice, ampule, svečke, tablete, tekočina, olje, plini, pivniki, cigarete, sladkor in drugi primerni predmeti, prepojeni z drogo ter deli rastlin (listi, cvetovi). Poznani so različni načini uživanja drog, najpogostejši pa so: - injiciranje v žilo ali mišico; - vdihavanje, njuhanje, kajenje; - oralno uživanje: pitje, žvečenje, lizanje in - rektatno - dajanje svečk v danko. Sedaj pa si oglejmo še najpogostejšo kriminaliteto, povezano z mamili. Najpogosteje se policisti pri svojem delu srečujemo z. naslednjimi kaznivimi dejanji v zvezi z mamili: - neupravičeno proizvodnjo mamil; - nakup mamil za prodajo; - prodajo mamil; - hrambo in prenašanjem mamil; - napeljevanjem k uživanju mamil in - dajanjem mamil za uživanje in prostorov za uživanje. čisebe, ki so zasvojene z. mamili (narkomani), so pripravljeni storiti vse, samo da pridejo do njih. Najpogosteje te osebe vlamljajo v prostore, kjer se hranijo razna mamila (bolnišnice, lekarne) ali v stanovanja, kjer si prisvajajo vrednejše predmete. Vse pogosteje izvršujejo tudi ulične in druge rope, izsiljujejo in tudi ubijajo. Še hujši pa so preprodajalci oziroma proizvajalci mamil. Ti so pripravljeni storiti vse, da bi mamila razpečali med porabnike in prav med njimi je največ tistih, ki izvršujejo najhujša kazniva dejanja, samo z enim namenom, da si pridobijo ogromna bogastva, pri tem pa jim je malo mar za zakone in človeško dostojanstvo. Organizatorji proizvodnje in razpečevanja mamil v mednarodni tihotapski verigi so v glavnem ljudje, ki razpolagajo z. velikim kapitalom ter se običajno skrivajo za masko uglednih poslovnežev in politikov. Za razpečevanje droge uporabljajo različne poti in prevozna sredstva. Ena od poti, po kateri se prevažajo mamila, je tudi. Slovenija tako da ni čudno, da se pri nas lahko dobijo vse droge, po razmeroma ugodnih cenah, kar še povečuje število uživalcev. Večina mladih se prvič sreča z mamili v srednjih šolah, vendar je vse več primerov, ko odkrijemo mamila tudi že v osnovnih šolah. Povprečna starost uživalcev je med 16 in 25 let. Mamila uživajo v skupinah in kot posamezniki. Vsi. ti pa v glavnem v kratkem času izgubijo stik z vrstniki, ki drog ne. uživajo. V glavnem se vrtijo v krogu ljudi, kije povezan z uživanjem in preprodajo drog. Narkomani, pogosto uporabljajo za medsebojno sporazumevanje svoj jezik. Poglejmo si nekaj najpogostejših izrazov, kijih uporabljajo narkomani: Acid-simbol za LSD, clean - pomeni, da ni pod vplivom mamil, erack-ko-kain, ki pri kajenju poka, dealer - prekupčevalec z. mamili, dope - mamilo, feeling - omama, jix-injekcija, flash-fizični in psihični užitek doživljanja. Ilor-se-heroin, Hasch-hašiš, junkie (dž.anki) - uživalec, Joinl - hašiševa cigareta, koks - kokain, mikros - LSD, pusher - posrednik, scene-prostor za uživanje, shit - konoplja, skunk - indijska konoplja, speed hali - mešanica kokaina in hašiša, trip - odmerek droge, ttser - oseba, ki išče mamilo za rabo ... Kazniva dejanja v zvezi z mamili je težko odkrivati, saj storilci delujejo v največji tajnosti in vsakega, ki želi z njimi sodelovati, dobro preverijo. Osebe, ki prodajajo mamila, si med seboj ne izmenjujejo podatkov, tako da prijeti ne more povedati, od koga je dobil mamilo. Seveda se policija V Sloveniji kot tudi drugje po svetu trudi odkriti čim več kaznivih dejanj v zvezi z mamili. Pri tem. se tako države kot različne ustanove v njih povezujejo v različna združenja, zveze ipd. Policija poskuša z. zbiranjem obvestil med ljudmi, priti do uporabnih podatkov in jih tudi dobi, predvsem od tistih, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z. mladimi zasvojenci. Kljub velikim količinam odkritih mamil pa je le-teh v obtoku še vedno preveč. Kako to preprečiti, zaenkrat ostaja še neodgovorjeno vprašanje. Menim, daje eden od načinov ta, ki sem se ga lotil, namreč, da se ljudje seznanite z. mamili in problemi, da se zaveste, da so mamila med nami, da mamila prodajajo otrokom. Kot policist vas naprošam, da spremljale dogajanja v vaši okolici in nas o tem obveščate anonimno ali s polnimi podatki. V kolikor pa menite, da bi odvisniku lahko pomagali na kakšen drug način (da obvestile starše, ustanove, združenja, ki pomagajo zasvojencem), storite to brez. odlašanja, kajti le pravočasna pomoč lahko zasvojenca z. veliko volje in pomoči domačih in širše okolice reši prekletstva uživanja mamil. IGOR KANIŽAR, kriminalist PU Ljubljana V oktobru so se poročili: - MOHAR SREČKO, voznik. Stara Sela 6, in DROLEC EMA, sla.ščičarka, Kostanj 2 - POLIANŠEK ALEKSANDER, tapetnik, Srednja vas pri Kamniku 54, in KADUNC ERIKA, frizerka, Zgornji Tuhinj 4C - LEVEČ JANEZ, slikopleskar, Zgornji. Tuhinj 37, in KLOPČIČ BRIGITA, ek. komercialni tehnik, Trnovče 3 - TROBEVŠEK ROK, mesar, Bistričica 26E in SPRUK MARTINA, konfekcijski modelar, Bistričica 7A - KRUMPESTAR BLAŽ, delovodja, Moste 51 A, in HROVATSTANISLAVA, delo na rač„ Županje Njive 1A - KVAS ALEŠ, ključ avničar, Spodnje. Palovče 18, in KOZEL/ MARJANA, strojepiska, Mlaka 30 - KVAS JANEZ, rezkalec, Spodnje Palovče 18, in KOŽELJ RENATA, blagajničarka, Mlaka 30 - FUJ AN BOŠTJAN, sam. podjetnik, Polje pri Vodicah, in ŽELEZN1K NIVES, negovalka, Golice 5C - DROLC SANDI, uslužbenec, Kamnik, Zikova ul. 4, in OSENAR MAR.IETKA, administrativna dela, Vrhpolje pri Kamni ku 190 - DROLC BORIS, zavarovalni zastopnik, Poreber 8A,'in ZAVBI TANJA, administrativna dela, Kamnik, Groharjeva ul. 4 V oktobru so umrli: - DROLC IVANA, roj. Kodra, upok., Golice 2, stara 88 let - KEPIC R(T/ALI J A, upok., Mekinje, Polčeva pol 10, stara 87 lel - PREŠEREN FRANČIŠKA, Motnik 19, stara 72 let - BENDA MAGDALENA, roj. Janež.ič, upok., Šmarca, Kamniška c. 41, stara 73 let - VOVKPAVIA, roj. Novak, upok., Kamnik, Ul. Matije Blejca 4, stara 78 let - DROLC FRANC, upok., Mali Hrib 6, star 70 let - MERŠE IVANA, upok., Moste 16, stara 70 let - BERLEC MARIJA, roj. Štrajhar, upok., Kamnik, Usnjarska c. 3, sta ra 98 let - DACAR ALOJZIJ, upok., Veliki Hrib 5, star 87 let - CRNKOVIČ FRANČIŠEK, upok., Stahovica 19, star 66 let - BELEC LOVRENC, upok., Kamnik, Novi trg 16, star 74 let - KADUNC MARIJA, roj. Cencelj, upok., Zgornji Tuhinj, stara 84 let Živali so čuteča bitja Neodgovorno ravnanje z nemočnimi bitji nam dokazuje, da nam primanjkuje kulture in humanosti v tem svetu nasilja. Celo odnos mnogih lastnikov živali je krut, o tem. pričajo mnoge prijave na Društvo proti mučenju živali. V vseh društvih po Sloveniji smo si zadali nalogo, da bomo tudi v prihodnje nadaljevali s preprečevanjem vsakršnega slabega ravnanja z živalmi. Spoznanje, da imamo opraviti z bitji, ki čutijo kol človek in ki zaradi človeške brezbrižnosti, brezčul-nosti in malomarnosti trpijo bolečino, strah pred surovostjo, lakoto, žejo, vročino, mraz itd., nas je obvezalo, da se zavzemamo za njihove pravice. Ponudite nam roko tudi vi! Prosimo vse tiste ljudi, ki jih ne prizadene samo stiska ljudi, ampak tudi stiska živali, da opozorite soseda, da s svojo živaljo ne ravna ustrezno. O grdem ravnanju z živaljo lahko opozorite policijo, veterinarsko inšpekcijo ali pa najbližje Društvo proti mučenju živali. Star ši in šole naj bi zbujali v mladini ljubezen in spoštovanje do živali. Prosimo cerkev, njihove duhovnike, naj izobražujejo mladino pri verouku in vernike pri sveli maši, da je žival prav tako božje slvarjenje kol človek, daje nihče nima pravice mučiti. Policija in sodstvo, strogo kaznujte mučitelje živali! Veterinarji s svojim, strokovnim znanjem pomagajte re sevati živali pred mučenjem in skrbite za njihovo dobro po čut je. ljudje se moramo končno zavedati, da so tudi živali del narave in da imajo tudi one pravico do svojega dostojnega življenja. Vtem času, ko mraz ogroža ne le človeka, ampak tudi živali, prosimo, naj bo vaša skrb in dolžnost, da bodo živali preživele zimo v varnem, čislan in toplem zavetju lastnike psov čuvajev ponovno opozarjamo in prosimo, da prisluh nete pasji stiski. Ker so psi bolj kot druge i i val i prepuščeni vremenskim spremembam (mraz, sneg, dež, veter), poskrbite zanje Njihovo bivališče mora biti lesena uta, psu primerno velika, dobro opažena, z nepremočljivo streho, v njej naj bo otep slame ali krme. I'red nto morajo hiti jtolozene deske, da pes ne leži na cementu ali na mokrih blatnih tleh, kajti tudi psi zbolijo. Se tako utrjen pes spada v hudem mrazu v hlev ali toplo hišo, posebno mladi in kratkodlaki. Obvezno mora imeti enkrat ali dvakrat na dan topel obrok goste zdrave hrane in svežo vodo. Mlade psičke je potrebno hraniti večkrat na dan. Če je pes pripet, naj bo veriga lahka, dolga najmanj 4 metre, ovratnica usnjena, ne sme ga drgniti ali stiskati. Ker je pes po varati svobodno bitje, sla veriga ali pesjak zanj ujetništvo in muka. Spustite ga večkrat na. dan! Obsojamo vse tiste lastnike psov, ki imajo pse v premajhnih zamreženih prostorih, osamljene v garažah, kleteh., barakah, v oddaljenih kozolcih in v drugih neprimernih prostorih Pes mora čutiti, daje član družine. Ne hodimo brezsrčni do trpečih živali, pomagajmo jim! Bodimo humani tudi do živali, ki živijo prosto v naravi! Članica druŠlva proti mučenju živali: ŠTEFKA K. Kako dobro poznamo svojo občino? Na fotografiji v prejšnji številki je bil osrednji del, pravzaprav jedro, VOLČJEGA POTOKA. Ostali deli naselja so raztreseni od Duplice, kjer je začetek že med obvoznico in Kamniško Bistrico, pa vse do Hudega s posameznimi kmetijami, skupinami hiš in novimi manjšimi naselji. Na sliki je bila cerkev sv. Ožballa, ki jc bila v pregledu cerkvenih dragocenosti omenjena že le- ta 1526 in predelana v IX. stoletju. Na Volčjem hribu vzhodno od vasi so razvaline srednjeveškega gradu, ki je prvič omenjen leta 1220, vendar je bil že v času Valvazorja v razvalinah. Zadnji lastniki Bonhomo so v začetku 17. stoletja postavili malo si ran od vznožja hriba novo graščino, ki jo jc le- ta 18X2 kupil Ferdinand Souvan. Leta 1885 jo je preuredil, njive in travnike pred njo pa zasadil z drevjem. Njegov sin Leon je nato park še razširil. Od 1950 sta park in parkovni gozd zaščitena. Od 1952 pa jc tO ARBORETUM VOLČJI POTOK, ki jc po svoji horlikulturni dejavnosti, predvsem začuli svojih prireditev, med katerimi je zelo odmevna vsakoletna razstava cvetja, poznan in cenjen širom domovine, pa tudi v tujini. In prav po ' 1% 'uljih tem, po arboretumu in >.' j Lihto razstavah cvetja slovi miš, Volčji Potok daleč preko meja naše občine V zadnjem času pa pridobiva sloves tudi zaradi novega igrišča za golf, modnega športa nove slovenske jare gospode. Žreb je izmed pravilnih odgovorov izbral odgovor VERE ČEBUU iz Šmarce, Habjanova 11, ki prejme knjižno nagrado v Kocnini knjigarni na Ljubljanski cesti. Tokrat sprašujemo po imenu naselja, ki je v osrednjem delu fotografije. Od Kamnika je oddaljeno okoli 7 km in sedaj je tu precej novih hiš. Svoj odgovor pošljite na Kamniški občan. Glavni trg 24, SI-1240 Kamnik, da bo tam do srede, 24. novembra 1999. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje Koč na Kamnik. Pred jubilejnim koncertom ob 80-letnici ustanovitve DKD Solidarnost Ob zaključku praznovanj Letošnje leto je v znamenju jubileja Solidarnosti. Mineva namreč osemdeset let, odkar je bilo januarja 1919 v Kamniku ustanovljeno Delavsko kulturno., prosvetno društvo Solidarnost. Ob ustanovitvi jc združevalo moški pevski zbor in Delavsko knjižnico, ki je lahko bralcem ponudila okoli 1300 knjig. v vse oblike kulturnega delovanja. Gospa Draga Spruk je uspela leta 1975 z voljo in energijo povezali ženske v usklajen pevski /bor, k uspešnemu delu pa je pripomogel tudi tedanji zborovodja prof. Viktor Mihel-čič. Nadomestili sta ga zboro-vodkinji Karla Urh in Olga Štele. Danes zbor vodi mladi Rok Solidarnost jubilej proslavljati že v marcu s koncertom za violino in nastopom Moškega pevskega zbora. Nadaljevali so s samostojnima koncertoma moškega in Ženskega pevskega /bora. z nastopom na tradicionalnem prvomajskem srečanju v Kamniški Bistrici. Bili so na Taboru pevskih zborov v Šentvidu Fotografija iz leta 1920: prvi člani Moškega pevskega zbora Solidarnost. V sredini (tretji z leve spredaj) je zborovodja Franc Vidmar-Ciber, kije vodil pevce vse do leta 1940. Pevski zbor jc poslal in ostal ena najmočnejših in najaktivnejših sekcij društva. Kasneje sta se v delovanje društva vključila tudi dramska sekcija in tamburaški orkester. Vendar takratni časi niso bili naklonjeni kulturi in izobraževalni dejavnosti delavcev, zato je bila dejavnost Solidarnosti kar nekajkrat prepovedana, Po vojni je ponovno zaživela pevska, dramska sekcija, pridružili so se še godbeniki in kasneje šahisti. Prav tako so razvijali knjižnično dejavnost in preselili knjižnico v stavbo na Kolodvorski ulici, ki je še danes (v prostorih nekdanjega zdravstvenega doma) ena boljših slovenskih knjižnic. Danes v društvu DKD Solidarnost delujeta le še ženski in moški pevski /boi. društvena pravila pa omogočajo vključitev Rakar, ki bo prihodnje leto popeljal ženski zbor, ki bo praznoval 25 let delovanja, na petindvajseto udeležbo na pevskem taboru pevskih zborov v Šentvid pri Stični. Moški pevski zbor je bil in je še vedno gonilna sila društva. Pod vodstvom Franca Vidmarja, prof. Viktorja Mihelčiča, Srd-jana Ribarcviča, Staneta Hahcla in prof. Ivice Ropaš jc zbor dosegel vrsto lepih uspehov in nastopov. Sedanji zbor vodi mlad in sposoben Scbastjan Vrhovnik. V imenu vseh, ki so barko Solidarnosti pripeljali do letošnjega jubileja, od prvega predsednika društva Franca Kosiča, Jakoba Zabrezovnika, Marice Brejc, prof. Zvoncta Vcrstovška, Franca Spruka, Andreja Ropasa in sedanjega predsednika društva Janeza Maleša do drugih aktivnih članov, so pričeli v DKD pri Stični, kot vrh praznovanja pa so organizirali Srečanje pevskih prijateljev, ki se ga je udeležilo kar 250 pevcev iz 10 zborov. Ob zaključku jubilejnega leta pa pripravljajo šc JUBILEJNI KONCERT OB 80-LETNICI USTANOVITVE DELAVSKEGA KULTURNEGA DRUŠTVA SOLIDARNOST KAMNIK, ki bo v soboto, 20. novembra, ob 20. uri v Srednješolskem centru Rudolfa Maistra v Kamniku. V bogatem programu, ki ga bo povezovala Danica Simšič, bosta samostojno nastopila Ženski pevski zbor DKD Solidarnost z zborovodjem Rokom Rakarjem in MoŠki pevski zbor DKD Solidarnost z zborovodjem Sebastija-nom Vrhovnikom. Seveda pa bodo zapeli tudi združeni glasovi obeh zborov, kar pomeni, da se obeta lep glasbeni večer. SAŠA MEJAČ Kamniški čebelarji v Ilirski Bistrici Kamniški čebelarji smo v oktobru vrnili obisk čebelarjem družine Aniona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice. Prijatelji čebelarji so nas prijazno sprejeli, pa tudi vrane nam je bilo naklonjeno, saj nas je pozdravil lep, sončen dan Čeprav ilirskobistriš ki čebelarji še nimajo svojega čebelarskega doma in ludi ne lokacije zanj, so bili navdušeni nad vsem, kar so videli na obisku pri nas na Kojnščih. Srečanje v Ilirski Bistrici je bilo poleg prijatelj skih pogovorov in izmenjavanju mnenj namenje no ludi strokovni razpravi. Predsednik ilirskobi-slriških čebelarjev Franc Zadnik nas je seznanil s j>rakličnim delom s čebelami, o zdravstvenem varstvu in zatiranju kužnih bolezni. Pokazal nam je svoj čebelarski panj, ki je delno narejen po prin cifiu Žnideršičevega j>anja, notranji del}>a je spremenjen. Franc Zcidnik ima nad sto panjev. Vilir-skobistriškem društvu je 120 aktivnih in fe nekaj neaktivnih čebelarjev. Gostitelji so strokovnemu jtredavanju in pogostitvi dodali še ogled kulturnih in naravnih znamenitosti njihovega kraja in okolice. Ogledali smo si premski grad, ki že desetletja propada, zdaj pa se občina trudi, da bi ga j>ostoj>oma obnovila in vključila v turistično ponudbo Brkinov, zlasti pa Prema, kije hkrati tudi rojstni kraj enega največjih slovenskih pesnikov Dragotina Ketteja. Po kulturni poti nas je vodila Jerica Sterle, ki nam je razkrila skrivnostno preteklost gradu in otroštvo pesnika Ketteja. Ogledali smo si tudi Ilirsko Bistrico, kjer je deloval Anton Znideršič, tovarnar in čebelar, znan pO svojih testeninah po vsej Italiji in Afriki. Čebelarji so po njem f>oimenovali svoje društvo in mu iz hvaležnosti postavili doprsni kip v mestnem [>arku. Preden smo se poslovili od ilirskobislriških čebelarjev, so nas j)ovabili še na fjogostitev in kozarček trtnega jmdelka. Zafjelismo: »VinceJnravo ne razbija glave«, gospod Matija Jenko se je v imenu kamniških čebelarjev zahvalil za prijazen sprejem in povabil na čebelarsko srečanje na Kopiš-čih. Čebelarski pozdrav.' A VGUŠTIN (XiRJNEC PO GREBENIH NAD TUNJSC1CO, JUŽNI DEL - V. OKOLI RAKOVNIKA Pukovnik je ime dela grebena med Tunjščico in Knežjim potokom. Ali je dobil ime po rakih, ki jih je bilo včasih v Tunjščici in Knežjem potoku kar precej, pa še ni dokazano. Ta varianta je zanimiva, čc si hočemo podaljšali katerega od V prej opisanih izletov. Ker jc krožna, je vseeno, kje vstopimo. Lahko gremo po njej samo del ali pa vso pot. Kol izhodišče je torej izbrana ena točku na tej krožni poli in sicer betonski mosliček čez. Tunjščico. Do njega pridemo npr. po opisu DO TUNJŠČICE IN ČEZ GOLAŠ NAZAJ. Iz. Kamniku v dolino Satnice in po kolovozu, ki je posut s strešno opeko, do makadamske ceste. Če gremo pa makadamski cesti v desno, w po kakšnih 40 m od nje odcepi v desno slabša cesta kolovoz., ki ga ignoriramo. Če pa bi šli vseeno po kolovozu, bi nas pripeljal do Tiinjščicc na mestu, kjer je čez njo brv in kjer je mulo najprej na orogrufsko desni struni gorvodno nogometno oziroma rokometno igrišče. Če nadaljujemo i tej smeri, pridemo v Tunjiško mlako (glej PO PODGORSKIH GMAJNAH DO KRIŽA IN ZA TUNJŠČICO NAZAJ). Mi pa se držimo ceste in kmalu pridemo do betonskega nioslička čez Tunjščico. ob kule rent sloji ludi lovska preža. Nadaljujemo po cesti, ki se začne vzpenjati na gre-1'ctt - Rakovnik in zavija proti SV. Gremo po cesti po grebenu, najprej skozi borov in nulo skozi me suni goz.d na drug greben, kjer se na ovinku z leve pridruži kolovoz. Nu borovcu je oznaku rdeče barve: dve črtici in 4. višje pa 40. nu kostanju pa 5. Če bi nadaljevali po dobri tesli v desno naprej, bi v manj kol pol ure zmerne hoje prišli do tttnjiškc cerkve. Tokrat pa gremo z. ovinka levo oziroma naravnost na kolovoz. Ta se bolj ali manj drži grebena in se počasi spušča. Na drevesih so razne oznake: 4, 4 b in tri črte, pa čez čas 13 in nato še 14. gozd je pretežno borov. Ko zavije kolovoz močno v desno, je na ovinku na bukvi za borovcem oznaka 12, 17, in 13. Tu zapustimo kolovoz, in gremo naravnost mimo bukve z oznakami navzdol v jarek, sedelce in nato naprej navzgor in naprej po stezi. Na levi strani je na borovcu oznaka 11, nato pa po 50 do 60 m še 10 in nato na dvojni bukvi 9. Steza počasi preide v kolovoz in na levi strani jc na hrustu št. 8. Gremo naprej do križišča. Tu je na desni strani bukev z. dvema črticama in št. 2, levo pa je smreka z dvema črticama in vrezanim srcem. Če bi nadaljevali v enaki smeri kot do tu, bi čez kakšnih deset minut do četrt ure prišli do vasi Gora pri smučarski skakalnici. Mi pa zavijemo levo mimo bukve na levi struni.- oznako .1 u tremi črticami in zmazano št. 5. Po kakšnih 40 m srn-i ■ IAike za Tunjščico predstavljajo prav poseben svet, ki pritegne na svoj način. se kolovoz razcepi. Nadaljujemo po levem kraku navzdol, na ovinku desno in nato po kakšnih 50 m levo navzdol na travnik ob Tunjščici. Gremo še malo naprej in pridemo na naslednji kolovoz, cesto in desno čez. Tunjščico. V strugo je nametano kamenje, taka dajo lahko pričakamo suhih nog, če voda ni previsoka ali ne pademo cunjo. Na drugi struni zavijemo takoj v levo ob robu travnika in mimo lov ske preže, dokler se v levo ne odcepi steza oziroma mulo naprej dob kolovoz. Steza ali kolovoz nas pripeljeta na gozdno cesto. Če sledimo tej cesti v desno in navzgor pridemo na Križ. Če pa gremo levo, pridemo na travnike za Tunjščico in nazaj do betonskega mostičku -za obe varianti glej <>/>is *PO PODGORSKIH GMAJNAH DO KRIŽA IN ZA TUNJŠČICO NAZAJ«, pri čemer bi šli, če gremo proti Križu, v nasprotni smeri, kot jc opisana v opisu. SPLOŠNI NAPOTKI Kakšna posebna oprema ni potrebnu, suj pot poteku po cesti, kolovoza ali stezi, zelo mulo po luh-kem brezpotju. Vendar moramo po kakšnem močnejšem deževju upoštevati, da so travniki ob Tunjščici zelo močvirnati in tla je celoten predel precej blulnul. Takrat so numeslo športnih coputov bolj primerni visoki, nepremočljivi planinski čevlji z močno narebriienim podplatom. S seboj lahko vzamemo tudi »kaj za pod zob in za grlo poplaknit-. saj razen na Križu, v Tunjicah in na Milem vrhu nikjer drugod »boh ne moli roke ven«. Pri tem odnesi-mo s seboj vse morebitne odpadke t papir, plastenke, pločevinke in podobno), saj ni potrebno v tako navlako markirati poti. Pa še nekaj. Vsi ti izleti so zanimivi celo leto, posebej pa še zgodaj pomladi in pozno jeseni, pa, tudi pozimi, če le ni preveč snega, ko v višjih predelih ni najbolj ugodnih razmer. Zalo hodile po teh potih predvsem v času, ko narava bolj ali manj miruje. In to še iz enega razloga. Kmetje so sicer večinoma prijaznejši in bolj tolerantni od meščanov in običajno niso tako muloposestniški. Če v mestu stopiš na tuje je dostikrat že ogenj v strehi, na deželi pa pogosto vodijo poti prav čez dvorišča. Vendar pa vseeno poskusile razumeti gospodarja, da ni ravno najbolj navdušen, če mu delate škodo s hojo po travi ali njivah takrat, ko nu njih raste ali pa je zasejano. OPOMBA Med ogledom poti in nato napisanim opisom ter objavo lahko mine precej časa. Zato se lahko zgodi, da se v tem času na poteh tudi kaj spremeni: posekajo drevesu, zvozijo novo pot it. Zaradi tega avtor ne prevzemu odgovornosti za spremembe, ki so nastale v naravi zaradi naravnih dogajanj ali človeških posegov v času med ogledom in objavo m povzročijo netočnost opisov. BOJAN POLLAK stiSče GROS Perovo 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) S 812-637 Poleg različnih jedi po naročilu vam nudimo dve vrsti dnevnih malic po 500 SIT, dnevna kosila, sobotna kosila, bogata nedeljska kosila s tremi vrstami mesa. Posladkate pa se lahko z raznovrstnimi palačinkami. Pričakujemo vas od 8. do 22. ure. ob petkih, sobotah in nedeljah do 23. ure. Letošnja miklavževanja Seveda bo tudi letos v začetku decembra sv. Miklavž s spremstvom razveselil otroke po naši občini. Sedaj Vam že lahko sporočimo okvirne termine številnih miklavževanj po posameznih krajih. Miklavžev sprevod po Kamniku bo predvidoma v soboto. 4. de- cembra, ob 15.30. Istega dne bo ob lri; AS DOMŽALE Informacije Ljubljanska c. 1 Domžale Tel. 061 715 059 TEKSTIL VANJA Kamnik, Maistrova 9, tel.: 832-263 Zaradi zaprtja trgovine ŠE POSEBNO UGODNI NAKUPI. Možnost odloženega plačila. OBIŠČITE NAS MED 9. IN 19. URO, OB SOBOTAH MED 8. IN 123( he rože ali novoletne okraske. Storže lahko pobarvamo belo z umetnim snegom. Na isti način naredimo venček za vhodna vrata. Za tiste, ki imajo v stanovanju bolj toplo, ne priporočam smrekovih vejic, ker se zelo hitro osujejo. Tisa, bor in brinje se sicer posušijo, iglice pa ne odpadejo. Brinje v stanovanju prijetno diši. Otroci si radi delajo okraske kar sami. Za otroško sobo priporočam borove ali smrekove storže. Storže operemo in skrtačimo s staro zobno krtačko, nato v posušen storž, zabijemo tanek žebljiček in pobarvamo s poljubno barvo. Na žebljiček zavežemo tanko zlato vrvico poljubne dolžine in pritrdimo rdečo pentljo. Vse skupaj obesimo J s te na, strop, okno ...). Če nam je en storž premah), jih lahko obesimo tudi več skupaj na paličico ali pa lesen krog za makrame, le da morajo bili vrvice različnih dolžin. Upam, da vam bo izdelovanje okraskov v zabavo in ponos. DARJA JARC CEMENTNINARSTVO AVBELJ Spodnje Loke 8, Lukovica tel.: 061-734-347, 0609-624-215 Izdelujemo: — vse vrste betonskih blokov —vogalnike — strešno opeko v različnih barvah Možnost dostave na dom. V TRGOVINI obutev Kopitarna Sevnica PODGORJE 106 b, KAMNIK, tel.: 812-250 ODPRTO OD 9. DO 19. URE, OB SOBOTAH OD 9. DO 13. URE. AGROPROMET CERKLJE UI.4. okt. 10, Cerklje tel.: (064) 421-283, (064) 421-294 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - žita (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo - umetna gnojila - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo - JABOLKA ZA OZIMNICO I. in II. kvalitete - VSE ZA KOLINE - MOKA tip 500 - SLADKOR UGODNE CENE RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE, primernega tudi za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške. dLo%o< Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 48, DOMŽALE TEL: N.C.: 061/720-020 TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061/713-288 e-mail: dom@sam.si http://www.sam.si OD OPEKE. Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 061/827-030, 827-035 FAKS: 061/827-045 e-mail: st@sam.si DO STREŠNIKA - in še mnogo več...!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM PO UGODNIH CENAH NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! i- KRITINE. BRAMAC, TONDACH, SALONIT IN OSTALE > HIDRO IN TERMO IZOLACIJE >■ APNO, CEMENT, MALTIT - FASADE IN FASADNE SISTEME BAUMIT, JUBin TIM > SCH1EDEL DIMNIKE > ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO > ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA > OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST > TER DRUGE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA IZKORISTITE AKCIJSKE CENE IN GOTOVINSKE POPUSTE! VSAK TOREK OD 17. DO T9. URE BREZPLAČNO SVETOVANJE. NUDIMO VAM MOŽNOST BREZPLAČNE DOSTA VE Z A VTODVIGALOM. V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. V SAMU NISI NIKOLI SAM „___č____ Internet: vnVW.SAM.Sf GRUNT Trgovina, ki zna svetovati Kamnik, Fužine 9 Tel.: 832-711, 831-011, int. 340 Novembra je pravi čas za sajenje SADNEGA DREVJA Oglasite se v naši trgovini, kjer vam nudimo * sadike sadnega drevja (pečkarjev, koščičarjev, jagodičevja...) *sadike ameriških borovnic in brusnic * sadike vrtnic *šoto, substrate in gnojila * žične košare za zaščito pred voluharji 0** wn"w "gftS *čebulice tulipanov, narcis, žafranov. SADI* Dobrodošli v naši trgovini v Kamniku na Fužinah '> (tel. 831-011, int. 340) vsak dan od 8. do 18. ure. ob sobotah od 8. do 13. ure V A HIJENI! Kamniški OBČAN 18. nnvemlira 1999 15 TEN IATA POOHUSCEN« menok Ljubljanska 85, Domžale Telefon: 711 229,719 230 MILENIUM EGIPT - Hurgada - odhod 25. 12, teden dni s posebnim letalom HVAR-odhod 29. 12, petdnevni paket z letalom (hotel Amfora) Izšla sta kataloga: Zima 1999/2000 Slovenija, Avstrija, Italija, Francija EGIPT 1999/2000 Počitnice v Hurgadi, Križarjenje po Nilu, Kairo Pokličite, kataloge vam pošljemo po pošti. Letalske vozovnice od 1.10. naprej spet po izredno ugodnih cenah! TENTOURS je edina pooblaščena agencija za prodajo letalskih vozovnic med Ljubljano in Celjem ter Kranjem in Zasavjem. New York 65.000,00 Mexico City 102.000,00 Miami 70.000,00 Rio de Janeiro 103.000,00 Chicago 68.000,00 PRF.DNOVOI,KTN A PONUDBA: Cleveland 76.360,00 1. november-10. december: Los Angeles 78.000,00 MUnchen, Sarajevo 20.000,00 Bangkok 105.500,00 Frankfurt, Skopje 25.000,00 Tokio 114.000,00 London, Pariz, Sydney 169.900,00 Amsterdam 30.000,00 Možnost plačila na obroke ali ugoden kredit TOM + 0% do 9 mesecev. VELIKA IZBIRA IGRAČ Lege Barbie fi/iš 8aby nurse - dojenčki pagan/aki kuhinje MOSTE 80/H KOMENDA tel.: 841-757 OBLAČILA -o-w let šaJi ti<>5Avicc kombinezoni OiCiklarz, božiček, dedek Oifraz kapu/e/e pri nas V, W PRI NAKUPU OD 15.11. DO 31.12.SODELUJETE V NAGRADNEM ŽREBANJU, KI BO 3.1. 2000! ^ 'Jvmvbadihv Mengeš, Prešernova 35 tel.: 737-311 V največji drevesnici v Sloveniji vam nudimo sadike za pogozdovanje, okrasne sadike iglavcev in listavcev, trajnice, vrtnice, sadike sadja in največjo izbiro sadik za žive meje. Delovni čas: vsak delavnik od 7. do 16. ure, v soboto od 7. do 12. ure. DO 20% GOTOVINSKI POPUSTI! sit: Z? EST POSLOVNE STORITVE prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin Ljubljanska 45, 1241 Kamnik (poslovna stavba STOL) - posredovanje pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji in najemu hiš, stanovanj, poslovnih prostorov, zemljišč... - izdelava etažnih načrtov in vpis stanovanj (v večstanovanjskih zgradbah) v zemljiško knjigo - druge poslovne storitve Informacije med 9. in 12. uro po tel.: 061-810-960 041-614-308 faks:061-810-965. Kon Tiki Šolar SOLARNA TEHNIKA • ELEKTRONIKA Ljubljonska 21 /K (TP CENTER DUPUCA) tel.:810-380 VARČNO OGREVANJE NA PUN Z UGODNIM KREDITOM do 500.000,00 SIT (TOM +3%) - ne glede na višino kreditov, ki jih že imate! - plinske in oljne peči BUDERUS, VIESSMAN, JUNKERS, VAILANT, HYDROTERM - sončni kolektor ji, toplotne črpalke - sončne celice za pridobivanj elektrike Posamezni elementi ali posel na KUUČ AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 IZVAJA IZOBRAŽEVALNE PROGRAME • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE - VERIFICIRANI PROGRAMI: — ekonomsko-komercialna šola (V. stopnja) — trgovska šola (IV. stopnja) — usposabljanje računovodij V/1 (400 ur) — gostinska šola: kuhar, natakar, IV. st. (dokvalifikacija in prekvalifikacija) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: — nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: — Windows 95, VVord for Windows, Excel, OFFICE 97... — Seminar za tajnice: Moderno delo z računalnikom • USPOSABLJANJE ZA DELO — EX SEMINAR — protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) — seminar: računovodstvo malih podjetij — seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. — varstvo pri delu in požarno varstvo — seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) — tečaj strojepisja — tečaj skladiščnega poslovanja — tečaj za voznike viličarjev — tečaj za traktoriste — varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: — tečaj šivanja in krojenja — kuharski tečaj • OTROŠKI PROGRAMI: — jezikovni — računalniški • TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center In grafična dejavnost d.o.o. (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure in na telefonskih številkah (061) 711-082 in (061) 712-278. ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale teU 712-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h~18h torek, petek 9*~12h m JH 1 Kako je prazen dom dvorišče, maje oko zaman te išče. ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ■ /3BM ZAHVALA V 52. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil nas dragi moz, oče, sin, brat in stric RAJKO CERAR iz Osevka 15 a Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem podjetij KIK, KIK-Plastika in Svilanit za izrečena sozalja, darovano cvetje, sveče, za svete mase in ostalo pomoč ter za Številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi dr. Ambroževi, g. župniku iz Ncvclj za opravljen pogrebni obred s sv. maso, neveljskim pevcem za zapete žalostinkc, predstavniku podjetja KIK-Plastika g Igorju Podbrezniku za lep poslovilni govor in Gregorju Sušniku za zaigrano Tišino Žalujoči vsi njegovi Oscvek. Mekinje, november 1999 Moste 74, tel.: 841-660 LANEN CVET tekstilna trgovina W* TRGOVINA JE ODPRTA v pon.-pet od 9 do I9\ sobot* od do 13». PUUjf lU 1-SSOJOO) loBišn 1 \\s. s VI It 1)1 Miki W / kl l'l II PRI \ \V SKODA SKERJANEC POOBLAŠČENI PRODAJALEC in SERVISER VOZIL ŠKODA Krumperška 21 (na poti iz Domžal proti Ihanu) »: 710-340 NAGJiADA ZAUPANJE! Za vse modele FELICIA do 150.000 SIT popusta. Obiščite nas od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro, ob sobotah med 8. in 12. uro. SEDAJ JE PRAVI ČAS ZA NAKUP UREDIMO TUDI TISK STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od T do 15" sreda od 7h do 17h Velika izbira barvnih stekel in oqiedai, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... ZAHVALA V 85. letu nas je zapustila nasa draga mama. babica in prababica MARIJA KADUNC p.d. Vožkova mama iz Zg. Tuhinja Iskrena hvala vsem, ki ste nam ob boleči izgubi nase mame stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete mase in naSo mamo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, Eti Kamnik, se posebej ožjim Mihelinim sodelavkam, g. Župniku, govornici Ivici ter dr. Plesnarjevi, dr. Ahlinu in Lojzki za izkazano skrb. Žalujoči vsi njeni Kamnik. Soteska. Zg. Okrog, Zg. Tuhinj, oktober 1999 jlor profile: Disabled Black 90 lpi at 4 5 degreea MIKLAVŽ ŽE KUPUJE V NAPREDKOVIH TRGOVINAH IN BLAGOVNICI VELE V DOMŽALAH Miklavžev sejem pred Blagovnico Vele od 2. do 4. decembra. Miklavžev večer ■ 4. decembra ob 17. uri: prihod Miklavža s spremstvom in ognjemet. DIDAKTIČNA IGRAČA MALI VEDI otroški računalnik z miško, ki govori slovensko in angleško Predstavitev Malega Vedijo v blagovnici Vele na oddelku z igračami bo: • 19. in 26. 11. od 16 do 19.30 ure • 20. in 27. 1 1 od U . do 15. ure 1 5.990,- BLAGOVNICA VELE -NOVA PODOBA ZA NOVO TISOČLETJE Otvoritev prenovljenega pritličja blagovnice Vele bo v petek 1 9. novembra ob 1 7. uri z modno revijo. Samo 19. in 20. novembra Vam bomo pri nakupu oblačil in obutve v blagovnici Vele priznali 1 0% popust. 19. in 20. novembra Vam bomo pri nakupu zlatega nakita v vrednosti nad 30.000 SIT podarili obesek ali prstan. V petek 19. novembra med 17. in 19.30 uro vam bo pri nakupu smuči ELAN svetoval Bojan Križaj. •■MJ-IJ.II!. DELOVNI STROJI IN AVTOMOBILI različne kombinacije 860,- Cene so v SIT in veljajo do 4.12.'99 oz. do prodaje zalog. Napake v tisku so možne. A - DOBRO IME MED TRGOVCI ~T/r KMETIJSKA TRGOVINA Jf^ J KUDROVEC, d.o.o. Kranjska cesta, ob spodnji železniški postaji Kamnik, tel.: 813-938 VSE ZA VRT IN KMETIJO Vam polejg rednega prodajnega programa KRMIL in ZIT nudi še: - kolofonijo (celo ali strto) - naravna čreva za klobase, naravne goveje danke, naravne mehurje, umetna čreva za salame, več vrst elastičnih mrež za meso - tehtnice, mesarske kljuke, mesarice, žage za kosti, vrvice za salame, spile Na zalogi že različne LOPATE ZA SNEG, SOL ZA POSIPANJE... BELA in ČRNA FOLUA 2, 4, 6, 8 m... POSEBNO UGODNO - SLADKOR, 10 kg 1.500 SIT, 50 kg 6.685 SIT , Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. AHAČIČ SERVIS TRGOVINA Domžale, Prešernova 1/a, tel. 722-107 prodajalna izdelkov gorenje l^mbrož mam AKCIJA: ABS ZAVORE BREZ DOPLAČILA £»&0rj0 SIT Pri nakupu vozil BRAVO, BRAVA v novembru vam poleg bogate opreme podarimo ABS. ugoPNi KI ONO 1.0 IE/5 VRAT SEICENTO 900 YOONG BRAVO 80 SX ABS BRAVA 80 SX ABS BRAVO 100 SX KLIMA, ABS BRAVA 100 SX KLIMA, ABS MCILT1PLA 100 ELX KLIMA IZRAČUNI SO INFORMATIVNI OB 20% POLOGU. MOŽNOST BREZOBRESTNEGA KREDITA POL-POL PRODAJA VOZIL: tel.: 064/425 540 in 425 542 SRRVIS VOZIL: tel.: 064/421 193 in 064/421 141 obrok 19.886,00 SIT obrok 21.846,00 SIT obrok 37.238,00 SIT obrok 38.147,00 SIT obrok 44.283,00 SIT obrok 45.203,00 SIT obrok 50.409,00 SIT STANOVANJSKI OBJEKT KAMKJK-ZAPRICE V našem stanovanjskem objektu Kamnik-Zaprice je na voljo stanovanje z atrijem. Vselitev decembra 1999. Informacije in prodaja: Stangrad B.B., d.o.o., Komenda, tel.: 061-841-436 POPOLNA IZBIRA BELE TEHNIKE gorenje SUPER UGODNE CENE: ■ pralni Stroj N \ 1>I I iSIMI nbratm aiilriliiuci M..S5.' SI I ■ pralni stroj \\ \ 1>42S i'»00nhratm temiiluni. /Mlina i/olaujai 7H.%4 SIT • iMiiimalnislnijt.MIfiN: »1.95» SIT • luimii T\ CciiTiijt'51 cm. I I \. rimi mudili 411.125 Si I - „,.ilniki nrilh.hnSMT DO 15%NOVOL brezpl OPUSTI [ Odprto PRAVI NASL0V ZA NAKU gorenje vsak dan od 8. do 1D. uro, ob sobotah od 8. do 12. ura ApARATo J kOcna DRAGI OTROCI 11 V PBT-BR), 3- dece^r^a., va* boni ofeisk-al ri«v. plo§ča.di pr*ed eMoodno hiša via. tM?edvedovi l/a. oh 16.30. £>ar>ila. 2ja vas na.k,upujerr^ v* prodajalnah T"IP-T0P, VcS Miklavži