Rnsko-japonska yojna. Zopet so zagnaii Rusom sovražni liati velik&oski krič, ko ae je moral umakniti gpneral Stakelberg s precejSajimi izgubami. Stakelberg pa tudt ni Sel izvojevat z malo peSčico proti toiiki premoči Japoncev zmag, ampak je iiuel njegov pcbod vae dcuge namene, kar je razvidno iz Baslednih vrst. General Kur patkin š» nima dovolj vcjakov, da bi se postavil Japoncem po roi u. V prvi vrsti je moral skrbeti, da si zavaruje hrbet in zeleznico, katera mu privaža živež io vojake. Ker pa Japonci in od njih aaSčuvani Cuaguzi in Kitajci vedno izkušajo rasdreti železoiski tir, primoran je močno zsstražiti železaico od BajkaMega jezera pa do Vladivostoka in cd Cbarbiaa pa do svoje aruaade. To je pa daljava čes 2000 kilometrov. Kako velikansko število voiakov je torej ob železnici, da \o straži! Ceravao ao Rusi poslali že maogo vojaStva, vendar je Kuropatkin preceisea del tega porabil za strsžo žeieznice. Vae čete, katere pa prihajajo od začetka bojev na bojišče, pomaožujejo ajegovo armado, zato mu je mnogo na tem ležeče, da pridobi časa. Zato je poslal generala Stakelberga proti jugu, da vznemirja geaerala Oku, ki oblega Port Artur, za hrbtom. To je Stakelberg fudi dosegel. Oku se je moral z večino svejih čet obrniti proti Stakelbergu ter na ta načia preložitt obleganje za celih Seat tednov. Msd tem je imela posadka v Port Arturju Čas oddahniti se in se 36 bolj utrditi. Seveda si tudi ostale japonske čete prve armade aiso upale prodirati, dokler so imele Stakelbergovo armado ob levem krilu, ampak gledati so morale, da ga prepodijo. Pri tem je pridobil tudi general Kuropatkin šest tedaov. Če pretnialimo, da mu dojde vsak dan 3000 mož po železaici, pomaožila se je njegova armada v 42 dneh za več kakor 100.000 mož in zraven tega se je tudi odpočila. Stakelberg je zgubil pri tem 2000 raož, Kuropatkin pa pridobil 100.000 mož. Upamo, da bo imel Kuropatkin kmalo zadostno Stavilo vojakov, da začne odločilen boj z Japoflci. PoložaJ v Port Artuijn. Petrograd, 19. iunija. Dopisnik ruake brzojavne agenture brzojavlja iz Liojana: Kskor poročajo iz Port Arturja, je ve3t inozemskih ageutur ia Japoncev, da so so raake topničance potopile, Beosnovana. NaSe brodovje v Port Arturiu ]e nepokvarjeao ter popolnoma popravljeno. VojaStvo in prebivalci so zelo navduSeni. Vojaki ieljno priftakujejo boja. Vsi so prepričani, da nobena 8e tako velika moč ne more zavzeti Port Arturia. Večina prebivalcev ;e stopila mad proatovoljce; 600 portarturakih žeask se je poaudiio trdnjavskemu poveljBiku, da bodo gkrbele za ranjeace. V mestu in trdajavi vlada popolen in vzorea red. Port Artur je za 3eat mesecev preskrblien z živežeta, oziroma 8e celo za eno leto, ako bodo hranili z zaiogami. Da^iravno se je zadaje dni že pričelo popolno obleganje, vendar se je posrečilo, vtihotapiti mnogo živiae. V Port Arturju so tudi prebivalci iz Daljnega, ki poročajo, da je poiar v Daljaem napravil malo Skode. Japonci ao pomorili Kitajce, ki so pleaili po meatu. Japoaske predaje straže stoje 24 vrst od Port Artuija cnalran postsje Inčenaa in 3 vrste od ruskih prednjih straž. Prislo je že do manjsih pra^k. Bnai ae glbljejo na mor]u. Dae 14. t. m. id zf.pustilo vladivoatoiko brodovje pod poveijem adrairala Skrydlova Vladivostok. Sprva so listi piaali, da ae hoče združiti z brodoviem v Port Arturju, toda na potu je zadeio na iapcnske ladje, nekatere anicilo ter se n&tu vrnilo v vladivostoSko Ioko aazaj. Iz Tokia ae glasi uradao poročilo: V jutro, dae 15. t. m. je prislo ruskc vladivoatovSko brodcvje, obstoječe iz velikib križaric »Gromoboj«, »Rjurik« in >Ro8ija« v korejsko morske cesto ter jo napadlo prevozni parnik »Hitahimaru«, ki se je potopil. Od posadke se je reSilo !e nekaj mož. 0 »Sadomaru«, ki je bii zadet od torped, so tu mneaja, da se je reSila večina poaadke. 0 usodi* Nifiumaro« ai nifi znanega. Pozaeje so videii rusko brodovje pri otoku Aki. Brodovje admirala Kamimaru je odplulo, da zasleduje sovražnika. Oni, ki 80 se reSili raz potopljeno ladjo »Hitahimaru«, pripovedujejo, da so 15. t. m., ob 7. uri zjutraj zapazili rusko brodovje. Ob 10. uri je hotela ladja pobegaiti, a Rusi so pričeli lako strahovito atreljati, da je bilo v par minutah okolu 200 Japoncev ubitib. Krov ladje je bil pokrit z mrtvimi trupli. AngleSki kapitan Campbell je skočil preko krova, prvi inženir je bil ubit, poveljnik japoflakih čet, ki so se prevaiale na tem parniku, in dva druga poveljnika so izvrSili samomor. Ladja »Sadomaru« je zapazila Ruse 35 milj zahodno od otoka Širo. Rusi so streljali in pozvali moštvo, naj gre v reSilne čolne. Modtvo je šlo v rešilae čolne. Mnogo Japoncev je u3lo. Rusi so ladjo zažgali. Nadaljaa brzojavka iz Tokia se glasi: Skoro gotovo je zopet megla reSila rusko brodovje. Brodovje japoaskih torpedovk iSče ruske ladje, a veter, dež in megla zavirata uapeSao iakaaje. Iz Soula poročaio v London: Tri japonske topaičarice so srečale pri Fuaanu Stiri ruake bojae ladje. Rusi so na topničarice streljali. 0 japonskih izgubab na potopJjenih prevozaih ladjah se Se poroca: Kspitaaa ladje »Sadomaru« so Rusi vjeli. Okclu sto 03eb posadke »Sadomaru« je u8lo. Jedea prevozai parnik Japonci Se pogreSajo. Cuje se, da je hilo na »Hatahimaru« in »Sademaru« 1400 mol Ako je to res, znaSajo japonake izgube nad 1000 mož. Tokio, 19. jnaija. Jaderaici »Javata« in »Anaej« ao Rusi v četrtek potopili med otokoma Oku in Kojima. 37 oaeb, ki so se vozile na ajih, so doSle popoldne v JesaSi. Vladivoatosko brodovje je na svoji poti doalej potopilo pet japonakib ladij. Petrograd, 20. junija. (Uradno.) Danea je doSla som Skrydlova brzojavka, v kateri Skrfdlov jarlja, da se je vrail v Vladivostok, ne da bi bil izgubil kakega moža in ne da bi se mu poSkodovala kaka ladja. Petrograd, 19. junija. Ruaki brzojavni agenturi brzojavljajo iz Mukdeaa: Kakor se poroCa iz zanealjivih virov, je aa s potopljenima japoaakima prevoznima parnikoma »HitahiiBaruc ia »Sadoniaru« atonil en cel \&poaaki peSpolk s poveijnikom in zaatavo. London, 19. junija. Iz Cifu poročaio: Akopram ni nobenih uradaib poročil o izgubab. na japouskih traasportnih ladjah, so  tu mnenja, da je utonilc BajmaBj 5000 mož. Na »Sadomaru« je biio navadno 3000 mož. Parnika »Katautonomaru« in >Sikokumaru«, ki sta bila odposlana Ba pomoč, sta so potopila. Tadi topničarica »Jamato«, ki je prišla aa pomoč, se je ponesrečila. Tokio, 19. junija. Prevozno ladjc »Izumaru« so R-U*i potopili v sredo v bližiai Ošima. Popotaike ic moštvo je rešil »Gronioboj.« Bojl na polotoku Llaotun. V preteklem tednu se je bila zopet krvava bitka — dosedaj tretja večja bitka na suhem. Boji so trajali skoro pet dni. — Oddelke generala Stakelberga, ki je bil poslaa — baje s 40.000 možmi — da Badleguje na polotoku Liaotun generala Oka za brbtom, 80 Japocci po vroči bitki porazili pri Vafankovu, ko so ga potisnlli že prej od Pulaatiena. K sreSi Japonci Rusom niso mogli preatriči umikanja, izključeao pa še ni, da bo kaj takega poizkušal od Siujeaa prodirajofii Kuroki, aakar bi Stakelberg priSel med dva ogaja. Kuropatkin pa bi bil znatno oslabljen, ako bi izgubil skoro vae Stakelbergove oddelke. Kuroki bi imel s tako oalabljeno Kuropatkinovo armado lažje delo. Kuropatkin brsoiavlja carju, da je bilo Japoflcev pri Vafaakovu nad tri divizije iafanteržje in 12 eskadrooov kavalerije. Iz tega sledi, da se je Stakelbergu de~ ioma posrečilo izvabiti Japonce od združeflja izpred Port Artnrja. Boril se je juaaSko s aovražBikovo premočjo. Stakelberg ima baje velikanake izgube, a tudi Japonci so izgubili pri naskokih jako veliko mož. Druga poročila pravijo: Ža 14. t. m. so se Rusi amaknili dest vrat južno od Valankova, dne 15. t. m. pa so Japoace zopet napadli. Boj je trajal cel dan. Japooeem se je posrečiio obkoliti desao ruako krilo. Bitka ]6 preaebala, ko ao se Rusi umaknili proti Vafankovu oz. Vaiantienu. JapoBci 8o se po hudem boju polastiii kraja Telisu, deverao-zahodao od Fučova, sredi poti med Kaipiaom in Pulantizaom. Rusi imajo velike izgube, 500 mrtvih in 300 vjetnikov, a tudi Japonci so izgubili nad 1000 mož. Rusi ao tu izgubili tudi 14 večjih topov in 6 maajSih topov, in kakor trdijo poročila iz Tokia, po vročem boju tudi en ruski poikovni prapor. Rusi so topove aapravili nerabne. Med vjetniki je tndi poveljaik 4. strelakega polka. Pri biainbi ruakega prapcra je padlo 30 raskih čaataikov. Ruee, kateri so imeli pri Telisu 2 iii pol divizije, so Japoaci skoro popolnoma obkolili. Po hudem boju so se Rusi pomaknili dalje proti severa. Beguaci iz Niačvana pripovedujejo, da 8e Japoncš v vclikem Stevilu izkrcavajo nekaj milj pred Kaičevom in da je bila vroča bitka vzhodno od Kaičova. Doba deievja. Deževna doba se bliža in, kakor zatrjujejo pozaavalci onih krajev, bo premikaaje fiet t tej dobi popolaoma onemogočeno. Rusija je lahko hvaležaa Kuropatkinu — pravi berolinski vojaSki kritik Reveatlov — da je po dobrem premiSljevaBju zadrzal avoje čete. Ako ne pride do bitke pred deževao dobo ia do večjega premikaaja vojake — pravi kritik dalje — pride ruaka vojska po tej dobi do take premoči, da bo sposobna za prodirauje. Kuropatkin se torej ni pomaknil proti jugu, kar jc zaameaje, da nima zbleca miza naBj nobeaaga upliva. (Nekat«ri listi so namreč pisali, da mu je car ukazal prodirati proti Port Arturju). Poslal je proti jugu le nekaj oddelkov, ki aaj vzBemirjajo sovražaika. S spIoSnim prodiraajem proti Kuropatkinu ne bi zamogel sedaj Kuroki s svojimi šibkimi močmi nič pridobiti, pač pa tnnogo izgubiti — tako zaključuje kritik. Japonski admiral Togo.