Ameriška Domovina . ’ ^ .. ll"’*/. • "j /i'Jl/l’BWg/% >11— i-iO /1/1F m •-•T- AMERICAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAG6 ONLY NO Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING N€W$PAP€R CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 2, 1976 LETO LXXVIII. Vol. LXXV11I M1Q boij ypdievan I Novi grobovi Severno - atlantska ob rambna zveza ima po sodbi gen. A. M. Haiga sedaj več podpore tako v ZDA kot v Evropi. HAMBURG, ZRN. — Armij-ski ’gen. Alexander M. Haig, nekdanji glavni pomočnik H. Kissingerja v Narodnem varnostnem svetu in nato načelnik Nixonovega glavnega stana v Beli hiši, se je dobro uveljavil kot novi poveljnik oboroženih sil NATO v Evropi. Nekaj časa so ga gledali sumljivo in mislili o njem kot “političnem” generalu, pa so kmalu prišli do prepričanja, da je taka sodba napačna. Gen. A. M. Haig je dejal v razgovoru s sodelavci Washington Post, da uživa NATO zdaj več ugleda in podpore tako v evropskih zavezniških državah kot tudi v samih ZDA. V Wash-ingtonu je popustil pritisk za delni umik ameriških čet iz Evrope, nova zavest, pa se je rodila tudi v samih vrstah oboroženih čet posameznih držav v NATO Osvojitev Indokine lansko pomlad je zahodni svet prebudila v novo stvarnost. Spoznal je, da se mora brigati sam za svojo varnost, če hoče računati na podporo ZDA. V ZDA pa tudi postopno prevladuje mnenje, da te v Evropi ne branijo le svobodo Evrope, ampak tudi svojo lastno. Evropa in Amerika spoznavata svojo medsebojno odvisnost in povezanost. Vojaška in gospodarka nevarnost, ki grozita Zahodu, zahtevata trden NATO v obrambo neodvisnosti in obstoječega gospodarskega reda, je ugotovil gen. Haig in dodal, da v pogledu odnosa sil ni “pesimističen”. Sila Varšavske zveze so močnejše po številu moštva na kopnem, imajo premoč v številu tankov 3:1, v letalstvu pa 2:1, med tem ko ima NATO' premoč v taktičnem jedrskem orožju. NATO se je lani okrepil in gen. Haig upa, da se bo to zgodilo tudi v letu 1976. Pierre E. Trudeau vzklika! F. Castru HAVANA, Kuba. — Ko je predsednik kanadske vlade ob koncu svojega obiska na Kubi pri odhodu vzkliknil: “Naj dolgo živi Kuba in kubansko ljudstvo! Dolgo življenje Fidelu Castru!”, mu je zbrana množica navdušeno vzklikala. Kanadski ministrski predsednik je povabil Fidela Castra na obisk v Kanado. Italijanski socialisti pripravljeni sodelovati RIM,_ It. — Vodstvo socialistične stranke se pogaja s krščanskimi demokrati o programu gospodarske oživitve, ki bi bil sprejemljiv socialistom in bi ga v parlamentu lahko podpirali. V kolikor bo sporazum dosežen, bodo socialisti podpirali manjšinsko vlado krščanskih demokratov v parlamentu. Vstop v tako vlado so za enkrat odklonili. Kenneth E. Wallace Sr. V 50. letu starosti je nenadno umrl, ko je bil sprejet v Richmond Heights General bolnico za pregled, Kenneth E. Wallace Sr., živeč na Drenik Drive v Wickliffu, mož Dorothy, rojene Lah, oče Kennetha Jr., Thomasa in Karen, brat Rite Sernel in pokojnih Alfreda in Jamesa, rojen v Clevelandu, veteran druge svetovne vojne, zaposlen preteklih šest let pri Appel Heating and Air Conditioning Co., član Sheet Metal Workers Union Local 65. Pogreb je danes ob 8.30 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Our Lady of Mt. Carmel, Wickliffe, ob 9.30, nato na pokopališče Kalvarija. Ivan Baršič Včeraj je umrl na svojem domu na 1079 St. 93 let stari Baršič, rojen v Zvečaju na Hrvaškem, od koder je prišel v ZDA pred 75 leti, vdovec po Mary, oče Ann, pok. Johna, Mary Murphy, Louise Teare, Nicholasa in Andrewa, 14-krat stari oče, 5-krat prastari oče, brat Kate Bajac in Ane Slat (Jug.). Pogreb bo iz Golobovega pogrebnega zavoda na 4703 Superior Avenue v sredo s pogrebno sv. mašo v cerkvi sv. Pavla ob devetih dopoldne. Tdu-plo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih. Frances Mozkal V petek je umrla po dolgi bolezni 58 let stara Frances Mozkal, roj. Kmet v Newburghu, z 31 Ellenwood Avenue v Bedfor-du, Ohio, vdova po pok. Johnu, umrlem leta 1963, mati Frances Hayda, Joan Pflug, Mary, Johna in Richarda, 2-krat stara mati, sestra Josephine Miklich, Bartholomewa in Petra. Pokojna je bila laboratorijska tehničarka pri Horizons Research Co. ter članica KSKJ št. 150. Pogreb je iz Ferfolia pogrebnega zavoda na 5386 Lee Road na Maple Heights danes dopoldne v cerkev Sv. Trojice na Columbus Road v Bedfordu ob 10., nato na Kalvarijo. Najrazgibanejii mesec VRHOVNO SODIŠČE DELNO KANDIDAT — Sen. Robert C. Byrd, demokrat iz W. Virginije, bo, kot trdijo, brez težav zmagal pri primarnih volitvah 11. maja kot demokratski predsedniški kandidat v svoji domači državi ne misli pa nastopiti pri nobenih drugih primarnih volitvah. Baje bi rad nasledil sen. Mansjielda kot vodnik demokratske večine v Senatu. Sedaj je njegov namestnik. SS if S" SPREMENILO DOLOČILA 0 ge je imela v januarju najrazgibanejši mesec v svoji zgodovini in enega vi jvečjih uspehov. NEW YORK, N.Y. — Borza je bila v stiski, lastniki delnic in drugih vrednostnih papirjev so morali v zadnjih treh letih skozi težke čase, ko so gledali padanje vrednost svojega imetja, vloženega v ameriško gospodarstvo. Prenekateri so izgubili pogum in upanje na izboljšanje ter skušali “rešiti, kar se je rešiti dalo”, drugi so vztrajali. Vztrajni so dočakali “svoj mesec” v letošnjem januarju. Gospodarsko oživljanje, v katero so pred koncem leta nekateri glasno dvomili, se je izkazalo za FINANCIRANJU VOLITEV Vrhovim zvezno sodišče je odločilo, da predsedniški kandidati, ki niso sprejeli pomoči iz zvezne blagajne za svojo volivno kampanjo, lahko porabijo, kolikor morejo zbrati. Kandidati za Senat in Predstavniški dom niso podvrženi nobeni omejitvi izdatkov. Posamezniki lahko porabijo neomejene lastne vsote v podporo svojih kandidatov, prav tako pa kandidatje za predsednika ZDA, ki niso sprejeli zvezne pomoči, in kandidati za Kongres lahko porabijo za volivno borbo svojega in svoje družine imetja, kolikor želijo. Določila zakona, ki so to omejevala, je Vrhovno sodišče označilo za nezakonita. WASHINGTON, D C. — Kongres je predlani izglasoval pose- trdnejše, kot je izgledalo v de- ^en za^on 0 financiianju pred-cembru in na borzi ,ie prevlada- sedniških in kogresnih volitev, la dobra volja, ko ie tudi obrestna mera na posojila začela padati. S koncem januarja je znana lestvica povprečnih cen delnic glavnih industrijskih podjetij Dow Jones dosegla v zadnjih treh letih naj višjo točko z 975.28. I Tekom januarja je pridobila 112 itočk, ko je 635.85 milijonov del-D H “ ° , . . _ nic menjalo svoje lastnike. Naj- Balkansko sodelovanje, večji promet je bil pretekli pe- ATENE, Gr. - Tu so se zorali tek- ko ^ meni31o lastnike 38.51 milijonov delnic. Na borzi kljub temu niso či- zastopniki Grčije, Turčije, Bolgarije, Romunije in Jugoslavije na razgovore o sodelovanju. Če pomislimo na vse spore, trenja in napetosti med temi državami, si komaj moremo misliti, v čem in v kakem obsegu naj bi. sodelovale. Sovjeti kupili v ZDA nove količine koruze WASHINGTON, D.C. — Poljedelsko tajništvo je objavilo, Sto brez skrbi, gospodarski znaki niso samo pozitivni, toda v času splošne radosti in navdušenja ljudje to radi spregledajo. Kupčevalci ž vrednostnimi papirji so v skrbeh, ker je število lastnikov vrednostnih papirjev v zadnjih letih padlo od 31 na nekako 24 milijonov, kar je občutno zmanjšanje. Zaloge žita večje CHICAGO, 111. — V začetku da je Sovjetska zveza od pre- ; letošnjega leta so bile zaloge žit teklega novembra kupila v ZDA dodatnih 301,198 ton koruze. Kupčija je bila izvedena med Cargill Inc. v Minneapolisu in sovjetsko zunanjetrgovinsko družbo. ki določa delno financiranje predsedniških volitev iz zvezne blagajne, med tem ko to za kongresne volitve ne velja. Zakon je omejil prispevke in tudi skupne vsote, ki jih smejo posamezni kandidati porabiti v votivnem boju. Zaradi nekaterih nejasnosti je prišlo do pritožb na zvezno sodišče, ki je pretekli teden dosegla odločitev samega Vrhovnega sodišča. To je priznalo zvezno financiranje predsedniških volitev za zakohito in prev tako tudi omejitev izdatkov za predsedniške volitve priznalo je omejitev prispevkov v volivne sklade posameznih zveznih kandidatov in obveznost objave imen teh, ki so v te sklade prispevali ter porabo nabranega denarja. Sodišče je označilo za nezakonito določilo, ki omejuje izdatke v volfvni kampanji za Kongres od strani kandidata samega in skoraj vse omejitve pri votivni kampanji za predsednika ZDA. Omejitve vendar veljajo za tiste predsedniške kandidate, ki za krmo za 21' . večje kot lani v istem času, skupno 139 milijonov ton. Pšenice je bilo letos v sprejmejo pomoč iz zvezne bla-začetku januarja 1.385 bilijona igajne za svojo volivno kampa-mernikov, 25y< več kot pred e- njo. Doslej so to pri letošnji venim letom. livni kampanji storili vsi kandi- dati. Posebna komisija za izvajanje zokona o zveznih volitvah, ki jo v glavnem imenuje Kongres, je po odločitvi Vrhovnega sodišča v opreki z zvezno ustavo, ki strogo loči zakonodajno oblast Kongresa in izvršno oblast predsednika ZDA in njegove vlade. Vrhovno sodišče je dalo Zvezni v olivni komisiji 30 dni časa za reorganizacijo na temelju novih določil, ki jih naj bi Kongres uzakonil v soglasju z zvezno ustavo. * Cilj zveznega zakona o volitvah in sredstvih za volivni boj. predvsem določila o njihovem zbiranju in omejitvi, je bil olajšati nepremožnim kandidatom volivni boj z njihovimi bogatimi tekmeci. Vrhovno sodišče je v tem pogledu učinkovitost zakona močno omejilo, ker je dalo bogatinom proste roke pri rabi njihovega premoženja za lastne kandidature kot tudi za kandi-I dature njihovih prijateljev in somišljenikov. Tak zakon ima komaj še kak smisel in Kongres bo o tem verjetno razpravljal v prihoanjih tednih. Koliko in kaj bo oci določil zakona po njegovi ponovni obravnavi v Kongresu ostalo, za enkrat ni mogoče reči. y ramenski prerok Pretežno oblačno z naletavanjem snega. Ob 6. zjutraj je kazal toplomer na Hopkins letališču -1 F (-19 C), čez dan se' bo dvignil na 10-12 F (-12 do -10 C). - Danes je Svečnica, ko naj bi svizec (groundhog) prišel pogledat iz svojega zimovališča. Če bo videl svojo-senco, kot pra-, Vsaka štiri leta vij o, se bo zavlekel nazaj v svo- WASHINGTON, D.C. — Ku-jo luknjo, ker bo še 6 tednov polo Kapitola pleskajo vsaka huda zima, če ne, bo sence,, po- štiri leta. Za vsako pleskanje tem pomlad ni več daleč. rabijo okoli 1,000 galonov barve. T&pi krepif© sirijske vojaške oborožene sile DAMASK, Sir. — Sirija neprestano krepi svoje oborožene sile in se pri tem poslužuje pomoči strokovnjakov komunističnega sveta. V sirijskih vojaških enotah je okoli 3,000 sovjetskih vojaških svetovalcev, pa tudi od 1,000 do 1,500 Kubancev, Severnih Korejcev in Severnih Vietnamcev. Kubanci naj bi pomagali Sirij cem predvsem pri uporabljanju težkega orožja v oklopnih enotah, med tem ko so Severni Korejci in Severni Vietnamci zaposleni pri organiziranju in vežbanju letalske obrambe in letalskih sil. Sovjetska zveza je v preteklem letu dobavila Siriji vseh vrst modernega orožja in opreme preko njenih resničnih potreb in stvarne možnosti uporabe, trdijo zahodni obveščevalni viri. Sirija je v preteklem letu izboljšala svoje odnose s sosednjo Jordanijo in se z njo dogovorila tudi o vojaškem sodelovanju v slučaju novega vojaškega spopada z Izraelom. KRISTJANI SE UPIRAJO "ISlAMIZACUr LIBANONA Libanon je bil doslej edina država na Srednjem vzhodu, kjer so imeli kristjani vodilno besedo in položaj. Tega so jim zagotovili Francozi, pred-no so priznali neodvisnost Siriji, da bi kristjane zavarovali pred, islamskim nasiljem., ki so ga ti ponovno doživeli tekom dolge turške oblasti. Francozi so priključili krščanskim predelom Libanona več muslimanskih v želji, da bi bila nova neodvisna država gospodarsko sposobna življenja. Libanon je gospodarsko naravnost cvetel, bil je do nedavnega denarno središče vsega Srednjega vzhoda, imel je obsežen tujski promet in cvetočo trgovino. Ko so postajali palestinski begunci vse bolj oblastni v Libanonu, je prišlo do trenj s kristjani, ki so končno prešla v državljansko vojno. To so nekateri označevali za izrazito versko kot boj med kristjani in muslimani, v prvi vrsti med krščanskimi Maroniti in muslimanskimi Druži, drugi pa trdijo, da ie bil to boj med bogatimi in revnimi. Kristjani so namreč obvladovali vse narodno gospodarstvo, muslimani pa so večinoma uganjali ; revščino. Ko sc muslimanske levičarske skupine pridobile podporo palestinskih gverilcev in nato še Palestinske osvobo* dilne vojske, ki ima svoja o-porišča v Siriji, so muslimani prevladali in izraelski pred- sednik vlade Rabin je dejal, da to pomeni “islamizacijo” Libanona. Vodniki kristjanov v Libanonu seuzgieda s tem še niso sprijaznili in iščejo ■ možnosti ohranitve svojega položaja. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Ob-brambni tajnik Dolami Rumsfeld ni maral zanikati vesti iz Vejike Britanije, da bo preko 20 milijonov dolarjev, pretežno od CIA, porabljenih za vojaške najemnike, ki se pojdejo borit v Angolo proti Kubancem in enotam Ljudskega gibanja. CIA naj bi bila dala Narodni fronti in Narodni zvezi v Angoli opreme, orožja in drugih potrebščin za 33 milijonov, ko je Kongres odklonil 28 milijonov nadaljne pomoči. WASHINGTON, D.C.— Skupini kongresnikov, ki je nedavno obiskala Severni Vietnam, so tam rekli, da je predsednik ZDA R. Nixon obljubil Severnemu Vietnamu $3 bilijone ameriške pomoči za obnovo v januarju 1973 pred podpisom znanega pariškega sporazuma. V Hanoiu mislijo, da imajo še vedno pravico do ameriške pomoči, četudi so pariški sporazum prekršili in zasedli ne le Južni Vietnam, ampak tudi Laos. BEJRUT, Lib. — Med raznimi skupinami palestinskih gverilcev je prišlo do javnega spora, ko so pripadniki Sajka skupine iz Sirije napadli in požgali urade in tiskarne dveh prostaških listov v Bejrutu preteklo soboto. Pri napadu je bilo 7 ljudi ubitih, 10 pa ranjenih. Pristaši pobitih so. napovedali maščevanje. Pre- Iz Clevelanda in okolice Svečnica— Danes je Svečnica, praznik Jezusovega darovanja v templju in blagoslovitve sveč. Jutri je praznik sv. Blaža, priprošnjika za bolezni grla. Vserp Marijam, ki danes go-dujejo, iskrena godovna voščila! Seja— Podružnica št. 14 S2Z ima svojo sejo jutri ob sedmih zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Vse članice vabljene! Dvaindvajseta obletnica— V četrtek, 5. februarja ob sedmih zvečer bo v cerkvi sv. Kristine v Euclidu sv. maša za rajnkega Franka Godlarja ob 22. obletnici njegove smrti. Podporo so zmanjšali PARIZ, Fr. — Zastopniki 13 držav, izvoznic olja. so na sestanku tu sklenili dati 806 milijonov dolarjev potrebnim državam Tretjega sveta. Sestanek je oil prvotno določen za Dunaj, pa so se preselili v Pariz, ker se na Dunaju niso čutili varne. Prvotno so sklenili dati v skupni sklad za podporo Tretjega sveta 1 bilijon dolarjev, na so to zmanjšali na 300 milijonov, ko so nekatere od držav z manjšimi dohodki in večjimi potrebami svoj prispevek zmanjšale. mirje se je doslej obdržalo, toda njegova trdnost za dolgo dobo je negotova, ko se po vsem sodeč obe strani oboro-žujeta za nov spopad. BUENOS AIRES, Arg. — Kakih 50 gverilcev skupine Mon-teneros je napadlo včeraj policijsko akademijo v La Plati verjetno s ciljem, da bi zasegli oborožene helikopterje. Policija je napad odbila. Več napadalcev naj bi bilo mrtvih in ujetih. MADRAS, Ind. — Preteklo soboto je zvezna vlada prevzela upravo države Tamil Nadu, ki je bila v rokah nasprotnikov indijske zvezne vlade Itidire Gandhi. Po prevzemu oblasti so prijeli voditelje opozicije s skupno kakmi 700 vidnejšimi člani. V New Delhiju trdijo, da so ti delali za ločitev države Tamil Nadu, ki ima okoli 45 milijonov prebivalcev, od indijske federacije. AVIGNON, Fr. — Tu je bilo v soboto ukradenih 119 nepodpisanih slik pokojnega Pabla Picassa, katerih vrednost cenijo od 2.5 do 4 milijonov dolarjev. To naj bi bila največja kraja umetnin v moderni francoski zgodovini. MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska unija je po dolgem, času priznala, da je imela laaii najslabšo žitno letino od leta 1963. Pridelali so le 140 milijonov ton žita, ko so predvidevali pridelek na 215 milijonov. Uradna številka se približno ujema z oceno zahodnih virov. INNSBRUCK. Avstr. — Priprave za zimske olpimpijske igre, ki se bodo začele v sredo, so končane. Snega je na pretek in tudi za varnost kakih 1400 športnikov je dobro poskrbljeno. LIZBONA, Port. — Predstavniki delavskih unij, ki so pod nadzorom levičarjev, so zahtevali od vlade, da nastopi odločno proti “desničarskemu nasilju” nad komunisti in drugimi levičarji v severnem delu Portugalske. Slično zahtevo je vladi izročil že preje tudi vodnik Komunistične! partije Alvaro CunhaL ameriška eomovima, February 2,1976 ilMEBlŽKA POHOVHIDI 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Fublished daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July našega političnega, socialnega in gospodarskega reda, se za sestrstvo Clevelanda z Ljubljano res ne more vnemati! Manager Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece • Kanada in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; 7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 18 Monday, Feb. 2, 1976 Sestrstvo Clevelanda z Ljubljano? BESEDA IZ NARODA leta® poročite Up Slovenskih Amertkancev Prvi dek Uvod in simpozij. V soboto in nedeljo, 15. in 16. .poklicih. Bilo je v času družbe-novembra 1975. je bila v Newjnih premikov v ameriških me-Yorku konvencija Lige Sloven-' stih, ki nimajo vzporednic, v skih Amerikancev. V soboto J mestih, ki so ohranjala sloven-zjutraj je bil v hotelu Gonimo-Iške skupnosti in v katerih se dore, v središču mesta, občni ^ozka prostorska vez brez dvoma zbor, katerega se je udeležilo 21 rahlja in ji ni poti nazaj. Živimo članov iz Connecticuta, Illinoi- pa tudi v času, ki si je postavil sa, New Jerseya, New Yorka, | visoke ravni, in v času, ki Ohia, Pennsylvanije, Wisconsina in Kanade. Popoldne je bil v istih prostorih študijski dan, na katerem so govorili profesor Vinko Lipovec, profesor Viktor Antolin, profesor Rado L. Lenček in arhitekt Simon Kregar. Na simpoziju je bilo 50 oseb. Po predavanjih je bil sprejem, ki ga je na svojem domu pripravil za udeležence konvencije profesor John P. Nielsen. Zvečer je mu državah ža sestrstvo Clevelanda, in Ljubljane v smislu, kot so ta nastajala neposredno po koncu druge svetovne vojne, manjkajo vsi pogoji, vse okoliščine, kot smo navedli na tem mestu pretekli petek. Opozorili smo dalje na dejstvo, da so cilji, gledanja in napori obeh mest v današnji dobi popolnoma različni in celo naravnost nasprotni v pogledu mednarodnih ciljev, v pogledu državnega in družbenega reda in tudi v presoji politične, verske in človeške svobode. Čemu torej sestrstvo? Nekdo je dejal, da je bolje trgovati kot se vojskovati. Na splošno to velja, toda so trenutki, ko je treba prijeti za puško in pozabiti na trgovino in dobiček! Tak trenutek je, ko je v nevarnosti svoboda! Da je svo- |maši je bila prosvetna ura, ki jo ;Lige boda v Ljubljani in v Sloveniji splošno v nevarnosti, 1 pravijo v Združenih čas etnične renesanse. Na sporedu so bila naslednja predavanja: prof. Vinko Lipovec, urednik Ameriške Domovine, Slovenska realnost 1975; prof. Rado L. Lenček, Columbia University: O jeziku in zavesti narodnega porekla med nami; prof. Viktor Antolin, Western Maryland College: Silnice Slovenske eksistence; arhitekt Ši- bila skupna večerja v hotelu mon Kregar: Ohranjanje sloven-Commodore. V nedeljo ob 10. jske dediščine; maksimalni in uri zjutraj je bila v cerkvi sv. j minimalni program Lige. Sim-Cirila maša za mrtve člane Li- jpozij je vodil in uvod je pripra-ginih organizacij. Pri oltarju je J vil prof. dr. Peter P. Remec, govoril dr. Emil Hodnik. Po jFordham University, predsednik v Liju Dijani m v fciovemji spiosno v da je zatirana in v dobri meri stvarno zatrta, to je potrdil sam New York Times, ki je imel v preteklosti vedno prijazno in dobro besedo za jugoslovanski komunistični režim! Ker je Jugoslavija del komunistične zarote za razširitev komunistične oblasti nad vsem svetom, dela torej tudi proti naši svobodi. Mar naj jo pri tem res sami podpiramo? Nikjer ni rečeno, da naj bi se Cleveland in Ljubljana začela streljati! Vsaj mi doslej kaj takega nismo slišali! Smo v dobi mirnega sožitja, ko detenta med Vzhodom in Zahodom še vedno velja, četudi pre-nekateri v njeno vrednost resno dvomijo. Kot kristjani smo proti vsakemu nasilju, priznavamo pa seveda pravico do samoobrambe, kot jo priznavajo tudi naši zakoni. Vprašanje vojne in miru, odločanje o njem je pridržano Kongresu ZDA, kot je zvezni vladi pridržano vodstvo mednarodne politike! Poznavalca človeške duhovnosti, človeške narave m človeške družbe na sploh ni strah, da bi svoboda mogla biti uničena po vsem svetu za vselej. Zahteva, režnja po svobodi je vsajena globoko v človeški naravi, zato jo ni mogoče zadušiti, jo ni mogoče uničiti. Začasno zatrta butne vedno z večjo silo na dan, kot nam do Lazu je preteklost človeškega rodu. Svoboda bo ob svo jem času zasijala zopet ruskemu, poljskemu, češkemu, pa tudi slovenskemu narodu! Komunistično nasilje se bo podrlo samo v sebi, kadar bo čas za to dozorel, ker je v nasprotju s človekovo naravo! Človek je umsko bitje, ki ga je skušnja naučila, da mora svojo svobodo varovati, dokler jo ima, da jo ne bo izgubil in se moral nato za njo boriti pod veliko tež jimi pogoji v večji nevarnosti in ob večjem tveganju! Cleveland naj razširi trgovanje z Ljubljano! Prav! Nihče nima nič proti temu, toda moder trgo v ec se najprej pozanima, če ima kupec kredit, če je sposoben plačila? Tisti v našem mestu, ki se potegujejo za povečanje trgovine z Jugoslavijo, kažejo željo po trgovanju m dobičku, pa po vsem sodeč ne poznajo dovolj tistih, ki bi jim radi prodajali svoje blago. Jugoslavija je zadolžena na vseh koncih in krajih, njen kredit zelo skromen. V Ljubljani sprašujejo, kam bo to prišlo, če bo uvoz še dalje rastel, izvoz pa padal. Lani je Jugoslavija kupila na tujem blaga za 8 milijard (bilijonov) dolarjev in ga prodala na tuje le za 4 milijarde. Za pokritje tega primanjkljaja v‘mednarodni trgovini so porabili okoli 2 milijardi dolarjev v devizah, ki so jih poslali domov jugoslovanski delavci, zaposleni v državah svobodnega sveta, največ v Zahodni Nemčiji in Avstriji, ter pičlo milijardo, ki so jo dobil od tujskega prometa, pa jim še vedno manjka nad eno milijardo! Le kdo bo dal kaj na upanje človeku, ki zasluži letno $4,000, porabi pa jih $8,000? Dokler ima še kaj premoženja, se še lahko zadolžuje, ko pa nima več kaj zastaviti, je kupčije konec! 3 kupčijo med Clevelandom in Ljubljano torej ne bo dosti, pa naj bi tudi mesti postali “sestri”! Ostane torej samo še “srce”, ki ga imajo nekateri ameriški Slovenci v “starem kraju”, četudi žive že desetletja v tej deželi ali so bili tu celo rojeni, čustva so vsega upoštevanja vredna, toda v mednarodni politiki pri ljudeh, ki imajo z njo kaj opravka in se na to reč res spoznajo, ne smejo in ne morejo igrati vloge! Znan angleški politik dejal: V mednarodni politiki ni več-mh prijateljev, so samo večne koristi! Komu naj torej sestrstvo Clevelanda in Ljubljane koristi? Clevelandu očitno ne! Lahko koristi samo Ljubljani, se pravi, njenemu komunističnemu režimu, ki bi rad svoje ideje širi! med slovenskimi priseljenci v Slovenskih Amerikancev, je za župnijo pripravil dr. jinc. Zdravko Kalan. Popoldne je bil y SVojem predavanju je pro- ogled Ligine pisarne in knjižnice in sestanki posameznih odsekov in delegatov. Ligine konvencije se je udeležilo 61 roja-so fesor Vinko Lipovec predstavil slovensko zemljo in ljudi. V kulturnem pogledu je postavil Slovenijo v Srednjo Evropo, Slo- kov, posebej so bili povabljeni iVenija ie dosegla in celo prese_ pisatelj in časnikar Bogdan Ra-|gla raven sosedov. Predavatelj je na kratko orisal položaj šolstva, duhovne dejavnosti, pole- dica, profesor Ilija Lubarda in profesor Henry Cooper. Poročilo o konvenciji ima štiri dele „ , , ,žaj vere ter cerkve, nato pa studijski dan; poro- v , , v je analiziral stanje slovenskega dl0 0 obcnem zb01’u s Pregledom kmetijstva in sorodnih gospo-Liginega dela in premoženja; darskih .področiji industrije, tuj-Ligini načrti; poseben članek je skega prometa! preskrbe z ener- poklonil profesorju John P. Jgij0 in prometnih poti, ki so s Nielsenu za njegov sprejem Li-| s j 0 v e n s k 0 is|rsko obalo do_ gin tajnik. Ligina pisarna v New Yorku je pripravila prve tri članke, prvega s sodelovanjem predavateljev. Zaradi obširnega materijala, ki ga je treba urediti, članki ne bodo izšli naenkrat in ne po vrstnem redu. ŠTUDIJSKI DAN Novemberski simpozij je bil drugi študijski dan Lige. Prvi je bil sestanek slovenskih šolnikov v Clevelandu pred enim letom. Za ta sestanek so slovenski šolniki iz Jolieta, Chicaga, Clevelanda, Colingwooda in Kanade pripravili statistike o splošnem položaju na slovenskih zavodih segle nove razsežnosti. Slovenija ima naj višji standard v državi, povprečni letni dohodek na osebo je 1200 dolarjev v primeru z 900 dolarji za vse Jugoslavijo. Ljudje danes v Sloveniji na splošno boljše živijo, kot so pred drugo svetovno vojno; narodnega dohodka na osebo pa ni mogoče primerjati z industrijsko razvito zahodno in severno Evropo, kjer je najmanj štirikrat višji. Narodno politični položaj je presojal urednik Vinko Lipovec v okviru slovenskega narodno političnega programa iz leta 1848, to je združitve slo-prikazali in ocenili so | venskega narodnega ozemlja v metodiko poučevanja jezika in eni sami slovenski državi z de-dediščine in preučili načrte za' mokratičnim družabnim in dr-nove jezikovne vadnice in čitan- žavnim redom. Uresničenja tega ke. Konvencijo je pripravil in- programa slovenski narod ni do-ženir Ludvik Burgar, vodil jt: segel, čeprav za uresničenje Jože Odar, posebno predavanje | nikdar v zgodovini ni bilo bolj-je napisal profesor Rado L. Len- |ših pogojev kot po drugi svetov-ček. Obširnejše poročilo o tem'ni vojni. Krivda je v popolni sestanku bo v drugem delu Ligi- odvisnosti jugoslovanke politike nega obračuna. .od Sovjetsko zveze. Slovenija Na New Yorskem simpoziju'nima demokratičnega družbene-so bile razprave o kulturnem, ga in državnega reda, tudi v tem ekonomskem in narodno politič- pogledu narodni program ni iz-nem položaju v Sloveniji, o je- polnjen. Verjetno je večina Slo-ziku in zavesti porekla, o slo- vencev v domovini prepričana, venskih silnicah in o ohranjanju da je ekonomski sistem v 'državi dediščine v moderni Ameriki, j v glavnem sprejemljiv; kar pa’ Študijski dan je bil prvi v vrsti J jg potrebno, je le uvedba poli- jprofesorja Lenčka so bila te-Ie: izmed najvažnejših funkcij, ki jih slovenski jezik opravlja v domovini, občevalne, pesniške in prestižne funkcije, niti ena ne ostaja aktivna v naših emigracijskih skupnostih v Ameriki. Vse te funkcije opravlja angleščina, in kar bo v drugi, tretji generaciji še ostalo med nami, bo morda le še radozna-lost, želja po spoznanju korenin rodu, iz katerega izhajamo, in etnična nostalgija. V obeh rodni jezik prevzema nekakšno inte-lektualno-razpoloženj sko vlogo, ki jo je predavatelj označil za nostalgično funkcijo. - V kulturi in jeziku, ki se srečujeta v človeški osebnosti, vidi predavatelj edina možna faktorja v formiranju in ohranjanju etnične zavesti, nad katerimi imamo lahko nekaj vpliva. Na dnu te zavesti se kultura in jezik srečujeta kot razumska zavest kulturnega prestiža naroda, v katerega vodijo etnične korenine, in kot čustvena nostalgija - v osebnosti, to je v poedincu. Ker slovenske etnične skupnosti kot take ne bodo mogle preživeti silnic dinamike ameriških mest, bi morali v našem, gledanju naprej i’ačunati tudi s to poslednjo popolno razpršitvijo etničnih enklav. Kar bo ostalo od “slovenstva v Ameriki”, bo poedinec, posameznik in njegova osebnost, in treba bo najti pot do njega. Viktor Antolin, ki predava filozofijo in politične vede na Western Maryland College, je obravnaval temo “Silnice slo venske eksistence”. Razvijal je sledeče misli: narod je obsežna, družbeno diferencirana skupina ljudi, ki biva na kontinuitetnem ozemlju in ima za cilj ustvarjati vrednote na vseh področjih kulture ter tako bogatiti osebno rasi svojih članov, pa obenem na svojski način prispevati h kulturnemu razvoju človeštva. Konstitutivna prvina naroda je narodna zavest - zavest in volja pripadnosti k narodni skupnosti, pripravljenost sodelovanja za nje ohranitev in rast. Ta zavest ima tri komponente. Ena izmed njih je razumska: obstoji v tem, da poznamo narodne vrednote in narodno skupnost kot svoje lastne vrednote in skupnost. Druga komponenta narodne zavesti je čustvena -občutek pripadnosti in domačnosti, veselje in ponos ob narodnih uspehih, sramota in ogorčenje ob naših napakah. Odločilna komponenta narodne zavesti pa je svobodni pristanek volje biti član naroda, pripravljenost sodelovati v narodni skupnosti. Z vidika naše problematike v zdomstvu sta posebej važni dve značilnosti naroda: (1) narodno okolje v domovini obsega posredno ali neposredno celetno kulturno območje človeka; (2) bistveni del narodne kulture razvitega naroda je politična neodvisnost, kajti le tako se more narodno življenje polno razmahniti. Predavatelj se je pomudil ob prvi značilnosti (Dalje na 3. strani; ¥aMk Slovenske šole pri §¥* ¥Mn CLEVELAND, O. — Slovenska šola sv. Vida nas vabi za 8. februar k šolski slovenski maši in potem na dobro kosilo, ki ga bodo servirali od pol dvanajstih do dveh popoldne v šolski dvorani sv. Vida. Dobili boste dobro govejo juho in govejo pečenko s prikuhami in kar gre še k temu. Pri šv. daritvi, ki bo ob pol enajstih, bodo peli otroci te naše šole, ki so se spet naučili nekaj lepih slovenskih mašnih pesmi. Prav je, da otroci vsaj nekoliko spoznajo liturgično bogastvo in lepoto slovenske cerkvene glasbe, pesmi, petje, ki napravijo naše bogoslužje vse bolj prisrčno, toplo in domače, v veselje nam in gotovo tudi samemu Bogu. Veseli smo, da je vodstvo Slovenske šole pod vodstvom pevovodje g. M. Savernika napravilo ta korak in upajmo, da bo s tem nadaljevalo. Kot smo si gotovo vsi edini, da je petje najboljša šola slovenskega jezika, smo si gotovo edini tudi v redkost. Pri službi božji, kjer se zbere dosti prijateljev slovenske fare in slovenske šole, tudi otroci dobijo nehote veselje, neko pozitivno gledanje na naše “slovenstvo”, na pouk in vse, kar je v zvezi s tem. Podprimo otroke in vodstvo slovenske šole. Udeležimo se sv. maše in kosila, če je le mogoče. Bodimč veseli, da imamo in imate svojo šolo, ki jo sami vzdržujete, ki ni odvisna od “režimov” tu in ne onih doma. Ohranimo ustanovo, ki po najboljši volji pomaga vzgajati naše o-troke V' zvestobi do slovenske besede in tudi do Boga! Čudno žalostno se slišijo poročila, kot na primer to iz Toronta, kjer imajo dve slovenski šoli pri župnijah, dovolj prostora za vse slovenske otroke, pa morajo na željo režima iz domovine ustanoviti “novo”, ki bo skušala vzgajati in graditi mladino v “sodobnem duhu” .. . Pridimo, da s tem pokažemo dobro voljo, skromno zahvalo in doprinesemo nekaj malega k o-tem, da je pesem najlepša, ko i hranitvi tako važne in potrebne se glasi iz zvestega in veselega ! ustanove med nami cleveland-mladega grla v cerkvi, kar je Iškimi Slovenci! danes med nami pač že velika M. J. Mg gjT L;, _ _ - #■ /1 Km -V' V El%l iKiSKii?* Teološki tečaj V novembru je bil na teološki fakulteti v Ljubljani dvotedenski teološki tečaj za izobražence in študente. Najbolj znani profesorji in duhovniki so v predavanjih in razgovorih razglabljali o smislu življenja, o veri in človeškem hrepenenju. Zanimanje je bilo izredno, saj je nova velika dvorana teološke fakultete bila vedno premajhna, da bi sprejela vse poslušalce. Manj divjadi in več lovcev V pomurskih loviščih je v tej sezoni precej manj divjadi, kot so pričakovali. Tujih lovcev, ki radi zahajajo v te kraje, predvsem iz Italije, je bilo toliko, da niso mogli vseh pustiti v lovišča. Devizni dobiček lovskega, turizma bo dosegal, kot so domnevali v Murski Soboti, okoli $200,000. Požar v Mariboru V skladišču podjetja Surovina na Teznem v Mariboru je nastal 29. decembra ogenj, ki je uničil okoli 64 ton volnenega in bombažnega izčeska in večje količine vate v balah. Uvoz pesti tekstilce Pod tem naslovom je “Delo” opisalo položaj tekstilne indu- Pevski iker Jairasi ie pripravlja gia kenm! simpozijev, ki jih pripravlja organizacija. Na njih hočemo podrobno preučiti problematiko in sistematiko ohranjanja slovenske dediščine v Ameriki in tične svobode, ki bi omogočala državljanom svobodno izbiro zastopnikov, pa tudi odstavljanje voditeljev, če bi kršili človekovo svobodo. Ob treznem in določiti konkretne primerke za stvarnem tehtanju položaja, na tako delo. Pri tem mislimo . temlju izjav in poročil iz zahod-predvsem na poznejše rodove, j nih virov, posebno še iz glavne-ki so in bodo vzgojeni v novih Iga stana NATO, je očitno, da ZDA! Komur je torej za našo svobodo, za ohranitev Lt j a domovinah in vključeni v celotni sestev držav. Ligin simpozij je bil gotovo edinstveno srečanje, v marsičem je bil enkraten: vsa predavanja in razgovori so bili v slovenščini, predavatelji so bili rojeni in v glavnem šolani v domovini, vključeni v slovensko ži-vJjenje v domovini, v slovenskem zamejstvu in v Združenih državah, preživeli so četrt sto- hoče Zahod ohraniti Jugoslavijo v njenem sedanjem obsegu, neodvisno in neuvrščeno. V svojem razmišljanju “O jeziku in zavesti narodnega porekla med nami”, je profesor Rado L. Lenček govoril o mestu, ki ga ima jezik v konceptu naroda, o funkcijah, ki jih opravlja v narodnih skupnostih v demovini, in na katere je zreduciran v življenju ‘izven domo- v Ameriki in to v svojih; vine. Osnovne misli izvajanj CLEVELAND, O. — Jadran se že dolga leta trudi za ohranitev slovenske pesmi med nami. Ni to delo vedno lahko in veselo, treba je premagati preneka-tero težavo in oviro. Zbor vse to z veseljem stori, dokler ima trdno podporo v občinstvu, ki prihaja na njegove nastope in prireditve. Jadran se zopet pridno pripravlja na koncert, ki ga bo podal 7. marca 1976 v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Že sedaj prijazno vabi vse svoje prijatelje, da ne pozabijo na ta dan. Prav tako vabi tudi vse druge rojake in rojakinje, ki imajo radi slovensko pesem. Po sporedu bo zabava, na razpolago bo jedača in pijača, vesela godba pa bo igrala za ples. Na svidenje 7. marca 1976 na Jadranovem koncertu! Frank Kristoff 4300 hektarov gozdov in vlaganja za okrog 2130 hektarov. Lesa bodo predvidoma.v Sloveniji v prihodnjih letih sekali več, 3.4 milijone kubičnih metrov letno, pa ga bo kljub temu primanjkovalo. Umrli so v Sloveniji: 20. januarja V Grosupljem: Janez Šparovec; v Kopru: Vladimir Sabadin; v Senovem- Ivan Razdevšek; v Domžalah: Vinko Hribernik; v Ljubljani: Alojz Japelj, Marija Hočevar, Angela Čehun, roj. Kankelj, Franc Meglič, Milan Klančar, Mirko Prosen; v Preski pri Medvodah: Rudolf Kramer; v Bučah: Franc Lamovšek; v Mariboru: Ernest Marguč. 21. januarja V Murski Soboti: Minka Kue-har, roj. Repnik; v Potočah (Kamnje): Albert Bagatelj; v-Ljubljani: Marija Rigler, roj. Adamič, Ivan Vuga, Peter Dornik, Francka Presetnik, roj. Brate, Vanda Pavlin, roj. Vicenčič; v Videmu-Dobrepoljah: Marija Hočevar, roj. Škoda; pri Sv. Barbari pri Prevaljah: Štefan Rudi. 22. januarja strije v Sloveniji, ki je v pre- jv Podgorici: Ivana Jagodic; uejsnji zadregi. Bojijo se, da bo v Ljubljani: France Furlan, Ire- letošnje leto še slabše od lanskega. Glavni vzrok vidijo v nenad-dranem uvozu cenenega tujega tekstila, ne nazadnje tudi uvoza končnih izdelkov, ki jih doma izdelujejo mnogo bolje. Tekstilci pravijo, da je tako preplavljanje domačega trga s cenenimi uvoženimi izdelki treba ustaviti in neodgovorne kaznovati. To je za slovensko tek- • stilno industrijo, ki je “izrazito 23. januarja modno usmerjena , izredno vaz- j V Domžalah" no. Slovenski misal Je zares slovenski, ne samo zaradi besedila, ampak ker je delo slovenskih rok. Tiskarna v Kranju je v ta namen nabavila posebne' večje črke. Papir je po naročilu izdelala papirnica v Vevčah. Zunanjo opremo so oskrbeli domači umetniki (Bitenc). Vezan je v rdeče svinjsko usnje, ki so ga naredili v kamniški usnjarni. Naj bi ta mašna knjiga postala molitvenik vseh Slovencev! Umno gozdarjenje Gozdnogospodarski načrt Slo-ivenije predvideva letno obnovo na Kušlan, Franc Kastelic, Terezija Dejak, roj. Cerjak, Franc Kastelic, Martin Bajcar, Hinko Leskovšek, Josipina Leskovec, Alojz Wajs, Stane Hrast; v Vojni vasi pir Črnomlju: Štefanija Leitger, roj. Mueller; v Benečiji pri Trebnjem: Ana Juvane, roj. Stupar. Francka Kvas, roj. Vidic; na Vrhniki: Franc Stržinar; v Ljubljani: Ivan šerjak, Frančiška Malovrh, roj. Pečkaj; v Ilirski Bistrici: Ivanka Dekleva; v Tolminu: Nežka Cimerman, roj. Slokan; v Trbovljah: Filip Cvnič; v Polju: Viktor Dimnik. Zadnje vesti Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije1’ vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Letno porooffo Lige Slovenskih Hmerlkancev (Nadaljevanje s 2. strani) °zirom na rod zdomcev, ki je ^orastel v domovini, in na mladi rod, ki dorašča med drugimi na-rodi. Rešitev za starejši rod zdom-oev je v ohranjevanju - in prispevanju k razvoju - slovenskih ^dlturnih vrednot v osebnem življenju, v družinskem okolju v slovenskih organizacijah, ^ri tem delu pa ne smemo osta-tati le izključno Slovenci, zaplati se v neko narodno okolje, ■^ako stališče bi nas zoževalo, kilo bi pa tudi nerealistično. Mi Pismo in ne moremo biti izključne Slovenci. Smo - in je prav ^ se čutimo - tudi Kanadčani, Arrterikanci, i.t.d. Rešitev za nas le dvojna narodnost. Taka reši-tev je obenem najboljša podlaga kontinuiteto z mladim rodom. Temu rodu bo s tem olajšano, ^ se naveže na družine" iz kadrih izhaja, in na slovenske Odprtosti v svetu. Te naveza-Pesti tako mladi ne bodo občuti kot zožitev njihovega življenjskega in kulturnega ob-P’ecja, marveč kot osebno obolite v. Lažje se bodo čutili do-v'svojih slovenskih družinah P organizacijah, če ji|n to ne bo I Pomenilo, da so tujci med naro-P°m, med katerim doraščajo. °sredovati jim moramo Slovenjo kulturne vrednote, da bodo poznali njih privlačnost, se na-Pio čustveno navezali in si jih ^obodno priličili. S tem jim Omo omogočali, da se obogate PPobno in kulturno iz slovenske e(!iščine, pa se obenem polno vključijo v življenje naroda, v 1 Pterem rastejo. Tak razvoj bo Prid njim, pa tudi slovenstvu |v Svetu. ( 0 ohranjanju dediščine je go-^QrU inženir Simon Kregar. Arodavatelj je ob navedkih iz "Pritaina, Gasseta in Pereja jmkazal razvoj Zapada, to je ^vrope, do odločilnih trenutkov modernem času, do diktata ^ Požice. Razvoju ameriške mi-jposti je sledil od John Quincy v^amsa mimo Tocquevilla, jPldwina, Laskerja, Bella, Sch-P^ngerja pa do Moynihana in fiUUbrighta, do pluralistične ''Pžbene stvarnosti in do ame- b, jakega realizma. V ta sprejem-llvi svet je postavil “etnic life” skušal natančno omejiti nje-^ vo mesto in njegov osebni in PpŽbeni oblikovalni činitelj. j rvič) Ameriški “ethnic life” bil in je v glavnem ohranja-tistih stalnic in sistemov, ki izoblikovali ljudsko prosveto .Prib krajev ob prelomu in za- P^kih naselitev - in za katere /ju tega stoletja, ob koncu p bilo nadomestitev - prilago- di , Pih ameriški družbeni stvarci, alienaciji in nemoči vklju-Se v tujo civilizacijo, ki je in je še v negotovem raz- v.iP- To je prva oblika ohranja- ‘la. b'e. Pri vseh etničnih skupinah, ^ dvsem pri srednjeevropskih, L> danes najmočnejša. (Dru- Tako ohranjanje dediščine i v poznejših rodovih preobli-■ in to vzporedno z izobraz- L j vsestranskim vključenjem ) tl°vi družbeni sestav. Izobrazi si postavijo višje ravni, ki ^ neke mere podobne zani-j jju za tuje jezike in kulture. do neke mere “množica” prevzema usedline narodne kulture, to je stalnice, lahko tako podoživljanje sprejema tudi “novi-ne”, katere človek, ki živi v svobodni družbi pač po svoje izbere. (Pripis) Seveda je lahko odpisati znanje jezika in zanimanje za kulturo in usodo starih domovin in omejiti “ethnic life” na zavest skupnega rodu. Po Moynihanu je to politično orožje v ameriških mestih - čas je temu vzel precej pomena in ostrine - pa tudi močan faktor v borbi proti integraciji. Predavatelj je govoril o pomenu mesta v Zapadni civilizaciji in o umiku iz ameriških mest. V Ameriki mesto še zdaleč ni imelo tistega pomena, kakršnega je imelo v Evropi (Salvador de Madariaga: kristali Evrope). Sredobežnosti zaenkrat ni poti nazaj, umik iz mest pa nalaga nove naloge pri sistematiki ohranjanja slovenske /dediščine v Ameriki. Stvarnost brez dvoma teži vse bolj k posamezniku in njegovi vlogi; pri ohranjanju skupnosti zahteva od njega neprimerno večjih žrtev. Ob zaključku je Simon Kregar predložil načrt Liginega dela v teh smereh, analitičnega in praktič-; nega, medetničnih aktivnosti, censusa in arhiva. V članku o Li-ginih načrtih bo ta del predavanja posebej obdelan. I Na študijskem dnevu je bilo 50 udeležencev. Iz Connecticuta: Zdravko Hribar, ing. Anton Kompare z gospo, Armin Kur-bus in Stanko Mally, iz Illinoisa: Dr. Jože Bernik, Florijan Markun, Dr. Franc Puc in ing. Andrej Remec, iz New Jerseya: ing. Janez Puc, iz New Yorka: dr. Oton Ambrož, Anton Bab-jnik, Anton J. Babnik, dr. John Bole, ing. Ludvik Burgar, Sergej Delak, dr. Zdravko Kalan, arhitekt Simon Kregar, prof. Rado L. Lenček z gospo, prof. dr. John P. Nielsen, Tone Osov-nik, Karel Prelog, John Ravnikar z gospo, prof. dr. Peter P. Remec z gospo, dr. ing. Hilari Rolli z gospo, Cirila Saksida, ing. Lovrenc Stojan, dr. Hugo Velker MD, Frank Voyska in 1 slikar Miro Zupančič z gospo, iz Ohia: prof. Vinko Lipovec in Jože Odar, iz Pennsylvanije prof. Viktor Antolin in iz Washingtons: pisatelj Mirko Javornik, dr. Ciril Msjač in Vladimir Pregelj, Library of Congress. Iz Kanade je prišel arhitekt Vilko Čekuta. Na sestanku je bilo pet slovenskih duhovnikov: rev. Franc Blatnik jz New Jerseyja, rev. dr. Emil Hodnik iz Wiscon-sina, rev. prof. Alojzij Hribšek iz Connecticuta, rev. Alojzij Jenko in rev. Richard Rogan iz New Yorka. Posebej sta bila povabljena časnikar Bogdan Radiča in profesor Ilija Lubarda, j Simpozij je bil v Windsor Hall v hotelu Commodore na 42. cesti v Manhattanu. V prostoru je j Liga razstavila svoje publikacije. Predavanja bo organizacija tiskala v posebni knjigi. Liga Slovenskih Amerikancev, Inc. Tajnikova pisarna New' York, NY, 1.1.1976 0 državi in pravu Slovencev I ki je bilo organizirano 1816, ki (1620), je bila verskega značaja, nemška in tudi, če je imela sa- ‘Karantaniia”, “Notranja Avstrija”, “Slovenija”. ‘Ilirija” Za slovensko državno-pravno zgodovino je treba vedeti, da se ne začenja šele leta 1918 ali pa 1943, t.j. z zasedanjem partizanske vlade AVNOJ v Jajcu, kot jo danes v Jugoslaviji uradno tolmačijo, ampak že s prvima ; brez bavarskih naseljencev, imenovala Slovenska krajina, nem. Windische Mark (Dolenjska). Od leta 1335, ko je hiša Habsburg, ki si je že prej dobila šta-iersko od Travnov in Koroško pa se v ustavi 1849 ne spominja husitstvo (kalvinizem) je tedaj več, ostalo pa je v velikem grbu izgubilo proti katoliškim Habs-habsburške hiše. Slavist Miklo- buržanom, ki so se sklicevali na šič je po prvotnem študiju bil nasledstvene pravice do češkega jurist; ko je rekel “kraljestvo”, prestola. Kralji češkega porekla je imel v mislih države kot če- jPremislovci so bili izumrli že ško, ogrsko, hrvaško kralje- ieta 1306, tako da niti ni šlo za slovenskima državama Karan- od Spannheimov. podedovala še tanijo in Panonijo v 7. in 9. sto- j Kranjsko, obstaja kot nasledni-letju. ca Karantanije država Notranja Slednjo so nam skoraj v celoti uničili Madžari, vendar je treba še raziskati, kakšno socialno strukturo in delovno kulturo so od panonskih Slovencev prevzeli /v svojo državo do takrat še nomadski Madžari. Ali H ehzivnost in vzmet pa sta M(Visna od racionalnega zani-v^ja za rod staršev, od čusfve-razpoloženja, nostalgije, k'^helj ena Tk *skanju po vzrokih za poseb- sta v svojski na-IV .lenosti za jezik in kulturo in i \ značaju in prijemih. °sttni (,| ;i, na prvi pogled drugotni (|6lhenti, ustvarjajo pravzaprav (^veka z dualistično dediščino. L^tjič) Tretja smer je ohra-hdje starih stalnic in sistemov ^ čistega podoživljanja, pove-* ll°st takega prosvetnega dela || ^javnostmi slovenskih dru-IV^ hi cerkva, predvsem cerk-|v.' To ohranjanje ni nujno ve-if,k° na obvladanje jezika, če t,t ^ ni popačen, če si ljudje po-ILWO realne meje, potem je delo lahko kvalitetno. In ljudska prosveta, in danes Spet bo študent Mark Spitz se je poslovil od upov na igralsko kariero. Sedemkratni olimpijski zmagovalec v Muenchenu je izjavil v Los Angelesu, da bo nadaljeval študij stomatologije. “Moj izlet na cider, pred kamere in v reklamo je bil slab dovtip.” Ko se je pred skoraj štirimi leti vrnil z olimpijskih iger, so ga managerji zasuli s ponudbami, ki so mu obetale pri filmu in televiziji pet milijonov dolarjev zaslužka. V resnici je plavalski rekorder nekaj zaslužil z reklamo, kot “igralec” pa je le nekajkrat nastopil v televiziji. “Vse skupaj je bilo slabo,” pravi zdaj. “Sam sebi sem se zdel vaški norček, ki naj bi zbijal šale.” Avstrija. Ime “Avstrija” ne sme zavajati, ker se je hiša Habsburg, ki ji je zavladala, imenovala tudi Avstrijska. Vsebina te države pa je karantanska. Njena vlada stoluje v Gradcu vse do reform Marije Tere-preprosto rečeno, koliko so oni zije. Vlada ji leopoldinska veja v resnici “Madžari”. Od sloven- . habsburške hiše. Vladarji se pa ske Panonije je ostal na zahodu ustoličujejo po slovenskem poli-vendarle do danes slovenski svet Slovenske krajine (Prekmurja in Porabja), imenovan , tudi po madžarsko Totsag, ki ima enak pomen kot slovenski naziv. Kakšne so upravne ostaline te krajine, je vprašanje, ki še. vedno čaka raziskave. tičnem pravu pri Gospe Sveti na Koroškem. Zadnji se ustoliči mogočni Ernest Železni 1414. Cesar Friderik II., ki se ne želi ustoličiti, se za to odkupi s po- , v. • . v bursko dmastno seb.no listino, v kateri priznava V ^ ^ koroškim dežel nim stanovom | posebne predpravice. Daši vse V nasprotju s Panonijo pa je to državno slovensko pravo sa-Karantanija s svojo slovensko mo po sebi nima več moči, je državno-pravno sestavo prežive- vendarle veljavno pravo. Po la. Od 10. stol. dalje je vojvod- letu 1500 pripada tej državi tudi stvo Koroško še vedno osrednja Goriška, še prej sta ji že Trst in pokrajina Velike Karantanije, notranja Istra. Ob napoleonskih ki ima več krajin: Karantansko, vojnah Notranja Avstrija pre-Ptujsko, Savinjsko, iz katerih je neha. Francozi ustanovijo tedaj nastala vojvodina štajerska, ter Ilirijo pod svojo vlado v Ljubljani. Z njihovim odhodom Ilirija ne preneha, ampak je celo povzdignjena v kraljestvo, ki ni obsegalo Štajerske, kot je tudi j napoleonska Ilirii a ni. Kranjsko in Slovensko, ki sta nato tvorili vojvodino Kranjsko. Nekaj časa sta Veliki Karantaniji pripadali ceio Furlanija in Benečija tja do Verone. Vse to se je godilo v okviru j Seveda tisti slovenski ljudje, vzhodno-frankovske ali nemške ki čustveno umevajo zgodovino, države, pri čemer je treba izraz ne poznajo ne pomena Karanta-nemški umevati ne v narodnost- ni je, ne Notranje Avstrije, ne nem pomenu, ker takrat še ni Ilirije, saj jim gre prej zato, da bilo nemške narodnosti, ampak ustvarijo mit o svetem sloven-b avarska, alemanska, saška,- skem trpinu, občutje siromaštva švabska. pruska, frankovska, in nesreče, iz katerega naj men-Beseda “deutsch” (nemški) je da ustvarja slovensko razumni- izvedena iz indoevr. “duisk”, ki pomeni ‘tuj’. Od treh frankovskih kraljestev, ki so nasledila državo Karla Velikega, sta se dve, to je zahodnofrankovska in srednjefrankovska, s Franki in Langobardi, že hitro poromani-li. Ne pa vzhodnofrankovska, ki , jezikovnih čustvih, ampak pred- štvo pretresljivo poezijo. Toda ne piše se zgodovina slovenskih čustev, ampak zgodovina slovenskega naroda, pri čemer u-mevamo narod v pomenu državotvorno ljudstvo. Zgodovina pa ni vedno slonela na narodno- je zato Latincem ostala za vedno neromanska, torej ‘tuja' ali “duisk”, “deutsch”, nemška. Ker smo bili v njenem okviru tudi Slovenci in Čehi, smo bili torej tudi vsem na funkcionalni povezanosti, še iz predzgodovine. Narodna skupnost je bila že pred jezikom in je v delovnem medsebojnem sožitju šele rodila je- mi “Nemci”, ker srednji J zik. Zgodovina naroda torej ni vek in vsa fevdalna doba ne pozna narodnosti v političnem smislu. Kljub temu pa je veljala Karantanija tudi v poitičnem smislu kot slovenska dežela. Zato njen vojvoda ali knez ni snemal klobuka pred cesarjem, kakor ga slovenski karantanski kmet ni pred svojim vojvodo. Ta pravica je bila za fevdaino družbo sicer nekaj nezaslišanega. Slo-venski klobuk je bil torej sim- bila vedno vezana na jezik kot danes. Zaustavimo se pa pri vprašanju kraljestva Ilirije, ki mu celo takšen zgodovinsko-politični duh kakor France Dolinar v svoji “Odsotnost slovenske državne misli V prevratu 1918”, Buenos Aires, 1971, odreka državno-pravno veljavo, rekoč : “Kot se je Koseski zgledoval po Vodnikovi Iliriji oživljeni, tako je Miklošču formulo Kraljestvo bol prostosti. In zašel je v grb .Slovenija olajšalo ponapoleon-pokrajine, ki se je, ker je bilalsko avstrijsko kraljestvo Ilirija, RAZBIJANJE NA GLAVI — Slika kaže Kung Fu bojno umetnost na Tajvanu. Ženska, na tleh s “Kung Fu železno glavo!: prenaša udarec s kovaškim kladivom- po skladu ploščic, ki jih je položila na glavo. stvo.” (item, str. 5, 6.) Toda zadeva je za državno-pravnega zgodovinarja v resnici mnogo bolj zapletena. Dolinar tukaj daje prednost prebujajočemu se narodnostnemu čustvu in ne veljavnemu državnemu fevdalnemu pravu. Dr. Martin Malnerič nam v znanstveni reviji Leonove družbe “Čas”, letnik 1914, str. 200, prav dobro razlaga politični pomen Ilirije, ko pravi: Kakšen državno-pravni pomen ima cesarski patent, (s katerim je Franc I. leta 1816 povzdignil Ilirijo v kraljestvo), dočim Napoleonova Ilirija ni imela tega naslova? Cesar Franc I. da je ra-diciral ta naslov na državno-pravni značaj Ilirije in v smislu pragmatične sankcije na habs-Povzdignil je Ilirijo do časti, kakršne so zavzemale prve izmed ostalih dednih dežel: kraljestvo Ogrsko, Češko. Glede Ilirije da ni kraljevski naslov prazno ime, marveč pomeni oblast državno-pravnega značaja; vzrok ji je oseba avstrijskega cesarja. (Podčrtano v izvirniku.) Ime “Ilirski” je mogoče razlagati samo v smislu politične državno-pravne pripadnosti h kraljestvu Iliriji; to ime je bilo radicirano na vse omenjene dežele (brez Štajerske, op. p.), ne morda samo na katere izmed njih ... Dekret dvorne pisarne z dne 22. avgusta 1836 navaja kraljestvo Ilirijo v velikem, srednjem in malem naslovu, v velikem in srednjem grbu. V smislu določb tega dekreta se nahajajo na spodnjem srednjem glavnem polju cesarskega grba grbi kraljestva Ilirije in k njemu prišteva-nih, oziroma najbližje ležečih posesti. Cesarski naslov in grb sta doživela po letu 1836 dve spremembi, ko je cesar odložil naslov kralja Lombardije in Benečije. Leta 1868 pa se je izvršila sprememba v cesarskem naslovu za državne pogodbe z zunanjimi silami vsled predrugačenega ustavnega odnosa do Ogrske. Tako se naslov Ilirija nahaja v velikem, srednjem in malem cesarskem naslovu, zato bereš na vsakem dvokronskem denarju: FRANC. IOS. L D.G. IMP. AVSTR. REX BOH. GAL. ILL. ET AP. REX HYING, torej cesar Avstrije, kralj Češke, Galicije, Ilirije in apostolski kralj Ogrske. Miklošič je torej imel pravilno v mislih “kraljestvo” Slovenijo na podlagi nasledstvenega prava karantanskega, notranjeavstrijskega in končno ilirskega, ki je bilo po vsebini slovensko pravo. Šlo je seveda za sam naslov “Slovenija”, ki res ni bil zgodovinski, gledano politično-pravno. Hrvaško “kraljestvo” se, zanimivo, ne omenja v cesarskem naslovu in je zajeto verjetno pod naslovom apostolskega kralja Ogrske. Vprašanje pa je, kakšen pomen so “de iure” Cgri še dajali krajestvu Hrvatov? Ali ne gre v tej primerjavi slovenskih dežel s hrvaškim '‘kraljestvom” za neosnovane sklepe? Kar češko “kraljestvo” zadeva, je seveda zgodovinsko, toda tudi ono je spadalo vedno v okvir vzhodno-frankovske države, le da tja do 17. stol. do bitke pri Beli gori ni bilo vedno pod hišo Habsburg, kakor je bila Karantanija že od 13. stoletja dalje. Pa tudi češko kraljestvo je obstajalo — kakor kneževina ali vojvodstvo, nekaj časa tudi kraljestvo karantansko — iz več dežel: mejne grofije Moravske, vojvodstva šlezije in kraljevine Češke. Pod češko krono je spadala nekaj časa tudi Lužica. Toda vse je bilo v okviru vzhodno-frankovske (nemške) države, j Bitka na Beli gori, v kateri so ; “domače” vladarje, ker so že Premislovce nasledili “nemški” Luksemburžani (1307-1453). ’V Pragi so stolovali tudi nekateri nemški cesarji: Karel IV., Ferdinand L, Maksimilijan II., Rudolf II., pa Češka zato že ni bila ško prebivalstvo v vsem njenem zahodnem delu, po prvi svetovni vojni tkm. Sudetske Nemce, tedaj za kar tri milijone in pol. V čem naj bi torej slovenske dežele karantanske in notranjeavstrijske knežje krone in končno kraljevske Ilirije bile v primeri s češkim ali hrvaškim kraljestvom zgodovinsko - politično in državno-pravno v podrejenem ali manjvrednem položaju? (Dalje prihodnjič) KOLEDAR društvenih prireditev i S FEBRUAR 8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu i pripravi nedeljsko kosilo v! avditoriju. 14. — Štajerski klub pripravi | DOMA VE KOLINE v farm! dvorani pri Sv. Vidu. Čisti dobiček bo razdeljen med bolne člane Kluba in Slo-; venski starostni dom na Neff j Road. Igrajo “Veseli Slovenci”. 21. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi pustno zabavo v župnijski dvorani sv. Janeza na Cold Spring Road. 28. — Dramatsko društvo Lilija priredi maškaradni ples na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 16.—TABOR DSPB priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. NOVEMBER 7. — Slomškov krožek postreže s kosilom v avditoriju pri Sv. Vidu od 11.30 do dveh popoldne. 13. — Štajerski klub priredi svoje MARTINOVANJE v avditoriju pri Sv. Vidu. 13. — Belokranjski klub priredi Martinovanje v SND na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci. Euclid Brick Condo Modem 8 yr old 2 large bedrooms up, iy2 baths. Living rm. Din. rm. combo. Appliances, plus extras. Very good rental MAREC 20. — Klub slovenskih upokojencev za Waterloo okrožje _ priredi Pomladansko večerjo area' $21’500- For more mfo cal1 486-5684 (x) s plesom v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Road. Igra Jay Tones. Začetek ob 5. popoldne. 21. — Društvo Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu priredi račun POMOČI DRZAVlToHIO vsakoletni zajtrk s klobasi- AID FOR AGED PRESCRIPTIONS PršjaiePs Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA cami in omletami (pancake and sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 12.30 popoldne. APRIL 11. — Dramatsko društvo Lilija poda igro “Divji lovec” ob 3.30 pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave. 24—TABOR DSPB priredi svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. MAJ 1.— Pevski zbor Korotan priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 8. — Slovenska šola pri Sv. ZA OSTARELE MAU OGLASI Če mislite na prodajo, kličite nas! George Knaus Real Estate 919 E. 185 St. 481-9309 Samo za spoznanje boljši! Poslušajte naš Polka Program v nedeljo ob 11.15 na WELW!! Euclid "Vidu priredi Materinsko pro- Zidana 2-družinska, odlična na-slavo v farnem avditoriju. ložba, po 3 spalnice vsako stano-31. — SKD Triglav Milwaukee, vanje, rekreacijska soba, cen-\Yis. priredi Spominski dan s tralno zračenje spodaj, dve in sv. mašo ob 11. dopoldne pri p0j gara2e. Morate videti, da jo kapeli v parku, nato kosilo in cenili prijateljski razgovor. | Nova zklana ranč JUNIJ Krasna sredinska predsoba, 3 20. TABOR DSPB priredi spo- spalnice, formalna jedilnica, minsko svečanost za pooite prostorna kuhinja z vgrajenimi domobrance, četnike in druge napravami, vsa podkletena, žitve komunistične revolucije c}vojna priključena garaža, kva-na Slovenski pristavi. litetna gradnja. Pripravljena za 22. — SKD Triglav, Milwaukee, vašo izbiro dekoracije. Wis. priredi svoj prvi piknik : UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. k RE 1-1070 Odprto od 9. do 9. (21) I bili potolčeni češki stanovi [ Ob vsakem vremenu! v parku Triglav. Ob 11. sv. maša, nato kosilo in zabava. 24. - 27. — Poletni farni karneval pri Sv. Vidu. JULIJ 25. -- Misijonski piknik v Triglavskem parku, Milwaukee, Wis. Ob 11. sv. maša, nato kosilo in piknik. AVGUST 15. — SKD Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj drugi piknik v parku s sv. mašo ob 11., nato kosilo, tekme in zabava. SEPTEMBER 19 - Oltarno društvo fare sv.jvm home Call after 6. Vida priredi vsakoletno ne- j & deljsko kosilo v farnem avdi- | toriju. j OKTOBER j Cleaning Woman Wanted 3. — SKD Triglav, Milwaukee, To work three half days or one Wis. priredi vinsko trgatev v full day in University Heights parku. Kosilo, zabava, ples,! home. Call 371-3340. HIŠA NAPRODAJ Hiša s tremi spalnicami je naprodaj na 18811 Pawnee Ave. Kličite 481-7554 po 4. uri. Nobenih agentov! (19) Help Wanted — Female Cleaning Woman Wanted For one day a week in Mayfield Phone 461-8191 (19) (20) . ..A ............-v, FEBRUARY 2, 197C BOBU! Druga knjiga ROS XlOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOCWSCOOOOOOOOOOOOOOaOOOOOOC