Posame za« Številke: N avadne Din —•75, ob nedeljah Din 1*—* .TABOR’ Mic dan, rmnsm nedelje h) prmmiko«, ob 1&. I datumom najslocUfefra doc ter atane mesečno po po—d D 10--, n ioo-tcrnitro D 18 - , ih S—tj »n na dov O U —, na bUzinaa D Claanda ae pri aaaaač MARIBOR. JnaaUm idiaa UnvA PbSfftlrtrrtfoffcMt Ceraa današnle stav. 1 Din. TABOR Posamezne številke« Navadne Din -»-•75, ob nedeljah Din 1'-a UREDNIŠTVO st nahaja * Man-boru, Jurčičeva ol. £t. 4, L nor** ■ atropje- Telefon intcrurb. st. 2?*. UPRAVA m nahaja v Jurčičevi olid i<- 4. pritličje desno. Telo-ton «±. 24. — SHS poatootVkovA* noaa Stav* U slSi. Hm mmnoiU bren denarj* »e «*• ncim- ~ Bdtapid «* mm vranatm Naslov Maribor, sreda 18. novembra 1925. Leto: VI. — številka: 263. boksa: CTURIII, (Avala) 17. novembra. (Izv.) Pariz 20.75. Beograd 9.20, London 25.14^ Berlin 123.50, Praga 15.375, Milan 20.725, Nowyork 518. Brfissel 28.525, Budimpošta 0.00737, Varšava 70, Sofija 3.75, Bukarešta 2.40. Stjepan Radič pred izbiro Izbrati si mora prosvetno ali socialno ministrstvo. — Upajo, da bo potem kriza rešena. BEOGRAD, 17. nov. Položaj, ki je nastal po dernitfiji prosvetnega iartn.kt.ra. Vuk;čevi£a, sicer Še ni razčiščen, vendar Pa, je političen razvoj v .talcem stanju, da lahko smatramo zadevo za poravnalno. Pagi£ je včeraj sprejel demlsijo prosvetnega ministra. Zvečer je kralj podpisat nikaz, s katerim je mlnlvter za vere. Trifunovič imenovan za, začasnega namestnika prosvetnega ministra. •*-Krogi, ki so v tesnih stikih s Bašičem, ^trjnjejo, da bo Trifunovič le nekaj Opravljal posle odstopi-všega tnihi-5>pf|. namreč tako dolgo, dokler St.iepan Kadi;? vstopi v vlado. Radič bo prl-5*1 najkasneje jutri v Beograd. Ko se , ■®sič in Radič sporazumeta oziroma k« se Radič odloči za enega izmed port-celjev, 'bo podpisan ukaiz o imenovanju Stjepana Radiča, nakar ho novi urini-*ter takoj prisegel. BEOGRAD, 17. nov. Včeraj ob 5. uri popoldne je Pašič konferinail z Ninči-čem o raznih vprašanjih, ki šo v zvezi z odstopom prosv. ministra. V radikail-skiih krogih pričakujejo samo še Radiča, ki naj se odloči za eno izmed razpoložljivih ministrstev. ZAGREB, 17. nov. Včeraj ob 21. uri je odpotoval Stjepan Radič z brzovla 'kom' v Beograd. Spremljajo ga Pavlo Radič. dr. Rrujesidlagi šir- 0 koalicije parlamentarnih strank. 7~ Analfabetizem v .Tug0slavlji. V vasi državi je glasom izjave ministra 11 kič e vič a samo 48.5% ljuPa-triotične mladine; t. j. francoskih fašistov. Sklonili so, da bodo osnovali posebno stranko, ki se bo borila za pridobitev oblasti in uvedbo diktature. Stranka hoče » takimi sredstvi in cilji ugonobiti levičarje in komunizem ter dali oblast težkimi kapitalistom in aristokraciji. — Nova žrtev povodnji. Danes zjutraj so potegnili pri Makolah iz Dravinje 7 letnega otroka, ki ga: je na potu v šolo zgrabil val povodnji in je utoni'. — .Tagičeva slavnost v Varaždinu. V nedeljo je bila v Varaždinu na rojstni hiši znanega učenjaka Vatvoslaiva Ja-gjčn vzidana spominska plošča. V imenu ljubi jamske univerzo . jo prisostvoval slavnosti dr. Franc Ramovš. V zvezi s toni! jo hi! otvorjen tudi mestni muzej v starem gradu. — Odbor društva »Pravnik« sklicuje izredno glavno skupščino na dan 29. tm. ob 10. uri dopoldne v dvorani st. 79 deželnega sodišča v Ljubljani. Dnevni red; Razgovor o drugemu kongresu pravnikov kralj. SHS. Člani, ki se skupščine osebno ne udeleže, naj pošljejo odboru pismena mnenja do vključno 25. tm. — Odbor društva »Pravnika«. — Nedeljski počitek za colo državo. Minister zn »oei.ralno politiko je izd«! dne 31. oktobra t. 1. naredbo. s katero je upcljal po vsej državi nedeljski počitek. -Izvedbo imenovane naredbe je mi; nietetr poveril velikim županom, ki naj po zaslišanju delodajalskih in delavskih zbornic uredo vprašanje o zapiranj« trgovin ob nedeljah. — Zikovci v Celju. V soboto dne 21. tj m. koncertira v celjskem mostnem gledališču, znani kvartet -Zika*. Za kon- cert vlada veliko zanimanje. Okoličani naj narooc' vstoipnico pismeno pni tvrdki Goričar & Leskovšek. — Lovska idila. Bavarski' Buti pripovedujejo sledeč dogodek, ki si je zgodil na neki 'lokalni progi pri Pettenau na Bavarskem. Neki lovec se je peljal na lov. ICo je vlak privozil blizu postaje Eri,n,g, je lovec opazil, da stoji v goščavi pri železniškem1 nasipu dolgouhi! zajeo in isd zvedavo ogleduje vlak. Ko fee je vlak ustavi h je l ovec urno pohitel naza j, nameril na za jca in gai zadet tako dobro; da se mui je skotalit iz goščave kar pod noga Vrgel ga je nai ramena, skočil na vlak in se peljal naprej... — Zdravstveno poučni mesečnik »Zdravje«. S L januarjem 1926 'bo pričel samostojno izhajati mesečnik^ »Zdravje«, ki bo prinašal aktualne članke o naših zdravstvenih razmerah in potrebah. Širil bo pouk o osnovnih pojmih bigi j ene, dajal bo nasvete in navodila za pravilno higiijensko.vzgojo, razširjal bo znali je o zdravju in bolezni i.jt. d; List ne sme manjkati v nobeni hiši, kajti naročnino, 30 Din letno, je tako minimalna, do bo ta denar vsak pogrešal. — Velike proslave na dnn Narodne odbrane. Prejeli simo: Narodna odbran« slavi po celi državi na dan narodnega ujedinjenj« 1. dee. svoj dan, ki potrjuje največji uspeh izza aneksije Boeme pa do osvobojenja bratov izpod tujega jarma. Letos povodom sedme obletnice se priredo v Beogradu svečanosti v velikem' številu. Za.to so pozvana Psa humanitarna, prosvetna 111 druga, nacionalna društva iz.celo države, da prisoatvujejg tem proslavam. Organi Narodno Odbrane pripravljajo udeležbo iz cele države in poverjeništvo v Zagrebu je podvzek) akcijo za udeležbo hirvatskega in slovenskega dola naroda, Vsi udeleženci Imajo pravico do polovične vožnje v času med 27. nov. in 5. dec. Proslave bodo trajale dva dni. Kdor se želi udeležiti, naj to prijavi najdalje do 28. t.m. na poverjeništvo Narodne Odbrane v Zagrebu, Kačičeva 8. — Učiteljski dom v Mariboru. Idealno jo stremljenje učiteljstva v mariborski oblasti, ki z veliko požrtvovalnostjo zbira prispevke za zgradbo Učiteljskega domu v Mariboru, v katerem se naj naš učiteljski naraščaj iz obeh državnih zavodov pod »motrenim vodstvom zavoda pripravlja ha svoj poklic med ljudstvom ne samo v šolsko-strokovnem, ampak tudi v pogledih javnega delovanja zlasti na kulturnem in gospodarskem poj ju. Premoženje društva se je letos povečalo za 50.000 Din. , — V reparacijsko komisij«-) bo pritegnjen tudi zastopnik Nemčije. To jo posledica rKnjirjeuia v Locarnu. iSiron 2, *i a u p ii* % Mariboru, cine 1$. novembra 19zS okrožja in Središče ter Ormož. Snov te čaja je ista kakor na I. tečaju in predavajo tudi isti predavatelji. Tečaj traja 6J-j ure in sicer od 8.—12. in od 13.30 —36. f' — Dcmisija poljske vlade. Poljska vlada je podala ostavko. Vzrok so finančne nepriilike. ! — Akademično društvo Jugoslovan- skih tehnikov v Ljubljani. Odbor akad. društva jugosl. tehnikov v Ljubljani se je za zimski semester 1925-26 komstiitu-foail sledeče: Predsednik: Žuiljevič Pero motni.; podpreds.; Karadjole Jole kem!.; tajnik 1., Jerše Lado geodi; tajnik IL: Baltič Franjo kem1.; blagajnik: Andolj-Šek Mi rosi. elektr. knjižničar I.'. Golias Marfija gtradb.; knjižničar II.: Grein J. gradb.; knjižničar III.: Kuharič Boris tmont, Štacranar in skriptar; Mencinger geod.; čitalničar in gospodar: Gorjup Ivan elektr. Revizorji; Jankovič, Ker-sndč, Beltram1, Kuljiš,- Gros. — Udruženje slovenskih avtonomnih mest ee je osnovalo minulo nedeljo v Ljubljani. Navzoči so bili vsi župani naših1 samoupravnih mest in njih magi-stratni ravnatelji. — Za ljudske šole v Bosni je dalo ministrstvo 4 milijone Din kredit*. Iz teh sredstev se bodo zgradile nove šole v šestih občinah sarajevske oblasti. — Velik komunističen proces na Madžarskem. V soiboto ee je začela pred preklan1 sodiščem v Budimpešti razprava zoper Raikoosyja in. tovariše, ki so'obdolženi, da so pripravljali komunistično zaroto. — O strašni rodbinski tragediji poročajo iz Slovaškega: V Kesmarku biva bivši bogati posestnik Pavel Rohač, ki pa je radi pijančevanja zapravil veliko premoženja in zlezel v težke dolgove. Zbog tega je imel neprestane spore z družino. V soboto je prišel pijan domov in je hotel svojo ženo umoriti. Ženi je priskočil na pomoč njen brat, ki pa ga je pobesneli alkoholik tako ndaril, da je padel mrtev na tla. Enako se je zgodilo njegovi materi. Nato je morilce zaklal že ženo in 18-letnega sina, sel na podstrešje in se obesil. Če ne bi bil alkoholik, bi sigurno ne bilo te žaloigre cele družine. —Star don Juan. V Nišu 'so zaprli 77 letnega Joeo Rankoviča, ki je na vlaku zalezoval milade učenke z izvestnimi ponudbami. Starec se izpričuje, češ, da ee je v najlepšo izmed njih zaljubil.... — Angleške izgube v svetovni vojiii. Rimlski poslanik Velike Britanije jo dal ktalijam&kim listom glede na napačne vesti službene podatke o angleških izgubah v svetovni vojni: Združena kralje- i-vtnai mobiliziranih 654 milijona mož, od ‘teh 744.000 mirtvih, 1,700.000 ranjenih: kolonije 1600.000 imObiiliizira.nlh, od teh 141.000 mirtvih in 358.000 ranjenih; Indija _ 1700.000 mobiliziranih, od teh 61.000 ; mrtvih in 71-000 ranjenih. * — ---------------------------- Mariborske vesti Maribar, 17. ■•rembra lltt Zgodovina slov. umetne pesmi v„Ljudski univerzi1 ,i Drugi večer. SnoČi se je vršil v mali kazinski 'dvorani drugi večer tri dele obsegajočega predavanja g. prof. Druzoviča o razvoju šlovondke umetne pesmi. Tudi za drugi jvečer ee je Občinstvo razmeroma precej samkmalo, v prvi vrsti pa seve mladina in naši muzikalni krogi. Po kratkem! nagovoru predsednika »Ljudske univerze« g. inž. Kukovca ije povzel besedo marljivi raziskovatelj mase glasbene preteklosti g. prof. H. D r uz o vič in nami v kratkem predavanju očrtal glasbeni razvoj od •]. 2873. do I. 1901. »Glasbena Matiča« v Ljubl jani je bila ustanovljena I. 1873. kot muzikalnb-slKteranmo društvo. Zveza med glasbo In 'slovstvom karakterizira vso našo »klasično«, ali »Nedv§dLFoeisterjevo«' dobo, jbakor imenuje predavatelj razdobje med J ustanovitvi jo ljubljanske »Glasbene Malike« in Krekovih »Novih Akordov«. — [Značilno je, da so bili utemeljitelji te [slovenske glasbene dobe — Čehi. Do [ustanovitve ljubljanske »Glasbene Ma-titfoe« emo imeli Slovenci samo dva po-fjkJicna glasbenika: zgodaj umrlega Ka-knMo MaŠeka in pa komega organista |jGr. Riharja; vsi drugi eo bili amaterji. [Sivahno prebujenje našega glasbenega [življenja, kakor ga kaže doba po ustano-jvitvi prve slovenske »Glasbene Matice«, Sje privabilo k nato' brate s severa, ki so [preživljali prav v tistih letih Smetano->vt> dobo. Pri nas so vladale tačas na tglashenem) polju približno take. razmer e kot na Češkem pred Smetano. Izmed če-Jhov sta se odlikovala zlasti Foerster (ki fe danes živi v Ljubljani) in pa N odvod. [Njun vpliv je bil tako močan, da je predavatelj označil našo klasično glasbeno jdobo po njunem imenu. Foerster , nam je ustvaril prvo slovensko opero večjega fctiila »Gorenjaki slavček«, k# očituje jrplove jB^metaDe in sodobne češke glasbe sploh'. Razen teh dveh skladateljev sta delovala še dva Čeha: Hoffmeister (sedaj profesor glasbe v Pragi) in J. Pro-chazka. Pozneje, zlasti v zadnjem desetletju 19. stoletja ee je slovenska glasbena aktivnost osamosvojila in nastopajo domači skladatelji, čij.ih dela nanjo pečat tistega realizma, ki karakterizira tudi literaturo tega času. Z ustanovitvijo »Novih Akordov« pa je zavel v našem glasbenem! ustvarjanju nov duh. O tem bo predavatelj govoril na prihodnjem (zadnjem) večeru. Občinstvo se je zahvalilo predavatelju za njegova izvajanja z navdušenim aplavzom. Nato se je začel koncertni del večera. Na sporedu je bilo 27 solo-pesmi in 1 dvospev. Bilo so skladbe raznih kvalitet: od primitivnega uhana ali Hajdriha miimo otožnega O. Jenka in sanjavega Volariča k močnemu, pod vplivi glasbenega življenja v tujini dozorelemu Ipavcu; odtod mimo Parme in Foersterja •k modernejšemu, skoraj- še vmipmdjinl-stičnemu Pavšiču, pa k vetselo-šegavemn Devu (»Ptička« — »Mak«!) in naposled k resnobnemu Ižattnerju. Bila je tedaj pestra izbira in občinstvo sc jo moglo naslanjati na vencu najznačilnejših' naših pesmi izza let J873 do 1901. Pri izbiri posameznih pesmi je n a jbrže odločevala tendenca, da >e podajo skladbe, ki . so najznačilnejše za skladatelja! oziroma za dobo, ne pa najlepše skladbe te dobe. A prav to je dajalo večeru zanimivost. Nastopili so ga Druzovičeva, g. Burja in g. Ž i v k o. Tudi topot je bil vsakokraten živahen aplavz, najboljši dokaz, kako se je njih petje dojmilo slušateljev. Priznanje, ki so ga bili deležni na snočnjemi večeru, je pač vsaj traalo poplačalo trud, ki so ga imeli s pripravami za prireditev. Naj še omenimo, da sta ga Druzovičeva in g. Burja zapela neobjavljen dvospev »Prošnja«., ki ga je na besede Jože Veš 11 jaka uglasbil v šestdesetih letih dr. Benjamin Ipavic, in poklonil hVaribonhki »Čitalnici«, y» čije arhivu je g. prof. Druzovič zasledil rokopis. Prihodnji pondeTjek’ je na sporedu doba od 1. 1901 do danes. Slišali borno Lajovica, Kreka, Škerjanca, Kogoja, Ostren in Savina — naše moderniste. — Onim. ki se zanimajo za slovensko glasbo; ee torej obeta še en zanimiv glasbeni večer. ■_____ m' Smrtna kosa. Včeraj je umiri po kratki bolezni železniški uradnik Dravo Čeh, star komaj 26 let. — Danes zjutraj je umrl hišni posestnik in državni vpo-ko jenee g. Anton M e r č u n, oče davčnega upravitelja g. Maksa Merčuna v Ma-riibbru. Bodi obema pokojnikoma lahka domača gruda, preostalim’ pa naše sožalje! m Važna Seja Ju gosi ov. Matice. Nocoj v torek ob 20. uri bo v društvenih prostorih važna odborova seja J ugoslov. Matice. Udeležba nujna! m Klub jngoslov. rez. častnikov je nenadoma izgubil svojega marljivega blagajnika, tov. Čeha- Pozivamo vse člane, da se v čim, večjem! številu vdeležijo njegovega pogreba, ki se vrši jutri, 18. t. m!., od hiše žalosti na lajteršperški cesti (pri mostu čez železnico) na pokopališče. Krsta se dvigne ob 15, uri. — Predsednik. m Carinske pritožbe. Na prihodnjem uradnem dnevu Trgovske zbornice v Mariboru V četrtek dno 19. t. m. med 9. in 12. uro se bodo zbirale pritožbe zoper postopanje^ tukajšnje carinarnice. Zato se opozarja vse prizadete stranke, da se zglase omenjenega dne. v pisarni trgovskega gremija v Mariboru in spo-roče zborničnemu odposlancu vso tozadevne pri tožbe. • ,, . m Uradni dan Trgovske in obrtniške zbornice se je preložil ta1 teden od srede na četrtek dopoldne, na kar se opozarjajo v»i interesent je.. m1 Hudičevsko zborovanje po § 2 se je vršilo v nedeljo 15. t.m,. v dvorani Pečnikove gostilne na Rotovškem. trgu. — Vabljeni so bili zaupniki iz cele oblasti. Govorili so člani strankinega vodstva iz Zagreba. m Nalezljive bolezni v mestnem oko-IJšu mariborskem. Od 8. do 14. t m. zaznamuje miestni fizikat sledeče nalezljive bolezni: Sen umrla 1. Devica ostali 3, ozdravel 1, ostaneta 2. Ošpice novi 3, ozdravljen 1, ostaneta 2. Škrlatinka ostalo 6. m Po ceni meso. V sredo Jne 18. t m. od 8. ure naprej se bo ha prosti stojnici v uti pri mestni klavnici prodalo približno 180 kg govejega) meša po ceni S Din za 1 kg. Prodaja samo konsumen-tom’ po 1-d! kg. m Zahvala. Vsem, ki so Spremili našega predragega soproga in očeta gospoda Ivana S ti b I e r-ja, šolskega upravitelja v pokoju, na njegovi zadnji poti, izrekamo tem potom našo najtoplejšo zahvalo. Žalujoča rodbina, ” . 1491 Šah Mar. šah. klub. Vsi kvalificirani Ša-histi in priznano močni šahiisti se pozivajo, da se v četrtek 19. t. m1, med 5. in 6. uro pop. zbero v Veliki kavarni, kjer se bo določil razpored prvenstvenega turnirja. — Tajništvo. Narodne gledališče REPERTOIRE. Torek, dno 17. novembra ob 20. uri »Zakleti grad«. Ab. B. Krstna, predstava. Sreda, dne 18. novembra ob' 20. uri »Gorenjski slavček«. Ab. C. Četrtek, dne 19. novembra oh 20. uri »Zakleti grad«. Ab. A. Petek, dne 20. novembra. Zaprto. Sobota, dne 21. novembra ob 20. uri »Gorenjski slavček«. Ab. D. Nedelja, . dne 22. novembra ob 15. uri »Slomšek - Krekova proslava«. MU— ALOJZIJ REMEC: ZAKLETI GRAD. ROMANTIČNI IGROKAZ V PETIH DEJANJIH. ...Dejanje se vrši ob času kugo koncem .šestnajstega stoletja v Vipavski dolini na gradu, ki ga več ni, in v vasi pod njim... nami pravi pisatelj. Priznati mu moramo, da je znal pričarati v svoje delo vso tisto skrivnostno romantiko, ki obdaja razvaline starih gradov ter nas nehote napolnjuje z neko tajno grozo. Sujet je prav srečno izbran, dejanje polnozapleti ja jev, ki.se pa končno razpletejo na docela naraven način. Marsikomu bo nudil poseben užitek izreduo lep jezik — ritmična proza, ki se prilega zgodovinskemu ozadju ter nas z neprisiljeno gracijo vodi v sredino dogajanja. Nastopajoče osebe so narisane plastično tor kažejo pisatelja - psihologa, ki zna podati pestro vrsto najrazličnejših postav, ne da bi 6e pregrešil proti zgodovini: od obeh grofov Vacatio ter grofice Katarine preko mladega smolarja in njegove Marjetice tjia do mrkih srednjeveških prikazni grajskega pisarja in večnega Žida. Tlačani, grajski hlapci in romar j i izpopolnjujejo okvir, čigar glavna vsebina je docela v ozadju — temna, grozna in nenasitna:.kuga... Kakor ogromna pega visi nad vsem! dogajanjem', _ vtiskajoč mu svoj pošastni pečat. Vkljub temu prepleta igro mehka melodija mlade ljubezni med sholarjem in Marjetico, dvema sirotama, ki sc dvig nota nad vse strahote ter omilita tragični izid: »Se kratek mrak in pod zvezde bo planil plamen iz gradu tega zakletega. Tedaj že bova romala skoz noč naproti novim dnem, ti moja in jaz tvoj . •. Pojdiva!« Prepričani smo, Ja bosta režija In igralsko osobje storila vse, da ee drama prikaže čim dostojneje, ter bosta g tem pripomogla k popolnemu uspelra lepe izvirne slovenske drame. /okolstvo Sokolstvo za neodrešene brate Vsem bratskim društvom! Po soglasnem sklepu zadnje seje starešinstva JSS naročamo vsem’ bratskim sokolskim' društvom, dia proslavo sokolskega in narodnega praznika dne 1. dec. 1.1, ko bo vise novo naše članstvo priseglo zvestobo sokolski misli, edinstvu nairoda in domovine, združi jo z odločnim in svečanim protestom) proti ponavljajočim se nasiljem, ki so jim izpostavljeni pripadniki našega naroda in njih kulturne in nacionalne ustanove v zasužnjeni naši primorski zemlji. I® tisočev sokolskih duš naj se v vseh naših edinioah širom' svobodne naše domovine istega dne izlije vzklik ogorčenja zaradi moralnih in materi jaki h muk, ki uničujejo naš živelj v neodre-šeni naši zemlji. Naša bratska ljubezen do, trpečih in brezpravnih naših rojakov naj še globlje in iskreneje prešine vsako sokolsko srce! Ob neprestanem’ Vežbamju in jačanju svojih, fizičnih in nravstvenih moči, posvečenih^ 6vobodi, blaginji in slavi domovine, imej Sokolstvo dan in noč v mislih vse one brate in sestre, ki jim hočemo in moramo pomagati k oovobojenju iz sedanjih nekulturnih razmer, da se združijo z nami v skupni naši očetnjavi! Njih bol je naša bol in njih-radost bo naša radost, .kadar bo vsaka krivica maščevana in kadar bo dano popolno zadoščenje užaljeni in ranjeni časti naše nacije! — Zdravo! Starešinstvo Jugosl. sokolskega saveza. V Ljubljani, dne 9. novembra 1925. MU— II. id ejjio-orgnhizačljskl tečaj priredi Maribor ka Sokolska, župa dne 22. nov. 1.1. v Čakovcu za društva varaždinskega ure. Lokal, kje se vrši, izvedo udeleženci ob prihodu v Čakovcu. Omenjena društva naj smatrajo ta tečaj kot nekak zimski in sicer duševen zlet in naj -kobe, da se ga udeleži čim večje število Članstva, ne le posamezni delegati. Razvij se živahna agitacija, da bo udeležba častna. Predavatelji naj odidejo z najboljšimi vtisi s tečaja. Na tečaju naj ne manjka predvsem tekom letošnjega leta vstopivše in na posikušnji se nahajajoče članstvo. Tečaj more zanj nadomestiti V MSŽ običajna »obvezna predavanja«, za celotno članstvo pa more služiti kot »prosvetna šola«, ki jo je JSS proglasil kot obvezno za društva in odseke v tekoči zimski sezoni. Kurs je torej razbremenitev za društva in je pričakovati za to od društvenih prosvetarjev, da bodo prav razumeli pomen tečaja. Polovična vožnja na železnici je dovoljena: članstvo si naj da ob odhodu iz domače postaje žigosati cele vozne listke, ki veljajo potem tudi za povratek. Udeležba v civilnih oblekah z znaki. Pri-glase za skupen obed v Čakovcu sprejema in zbira ibr. Exler, uradnik v Čakovcu. Število reflekitantov naj se mu pošlje tako. da bo imel tozadevno obvestilo ^ rolkah najkasneje dne 20. novembra t. !• Poznejših priglasov ne bo mogoče upoštevati. — Zdravo! — Župni prosvetat MSŽ. o Maribor je zapustil agilen sokolski delavec br. Bogomir M i 1 o s t, ki je imenovan za postajnega načelnika v Rimskih Toplicah. Br. Milost je bil tajnik in knjižničar mariborskega Sokola. Delal je z izredno pridnostjo in ljubeznijo — pravi vzor Sokolskega delavca. Mariborski Sokoli bodo br. Milost a težko pogrešali, a tudi naš liist je ž njim’ izgubil vnetega sotrudnikn, ki je pridno zalagal našo sokolsko rubriko, obžalujoč * nami vred, da je ne moremo tako razširiti, kakor bi to želela njegova pomilovalna skrb za ©okoldko propagando, (t. Milostu želimo na novem mestu kar na jveč sreče in uspeha! o »Ave. Patria«! Lirična epopeja < treh slikah e predigro in končno alegorijo. Spisal Igor Vidic. Izdala in založil«1 Učiteljska tiskarna. Str. 48. — Pravka*1 je izšla lepa knjižica z gornjim našlo-vomL To je plamenica’, prižgana na tvenilku, domovine, izžarevajoča najglobljo domovinsko ljubezen. Kratki predigri eiledč tri slike s posebnimi naslovi? »Mati žalosti«, »Mati Rblestl«, »Marti Radosti«. Nesloga, samosvojost in separatistični duh med sinovi preti upro-past.iti dom. Ljubezen pa jih zopet združi, ideja sloge in ediustva, jim pokaže zopet pot nazaj k domu, ki se ponosno dvigne in ojači, da more kljubovati vsem1 viharjem'. Igra je posvečena Ju-goslovenfdcemu Sokolstvu. UpamO, d« bodo naša društva pridno segala po tej knjigi ln da bo uprizoritev dosegla uspehe. — Kine »Črno prerokovanje iz zvezd«. »Grajski kino« predvaja svojevnstc0’ noviteto, ki vzbuja mnogo priznanj*-Film je v rokah dobrega režiserja popolnoma dosegel svoj nanien a izvrstni igralci so mu dali posebno obeležje, ta-, ko da v polni meri zadosti zahtevam naših kinoobiskovalcev. V resno dejanje je Uipleteno tudi nekaj komike, ki prav neprisiljeno razziblje splošno razpolo-ženje. »Vesoljni potop« predvaja »Apolo« kino od 17-_do 19. tm. V kolosa!ni Sdejanski komediji, ki vzbuja salve smeha, nastopajo poleg prvovrstnih komikov tudi dresirane živali: morski pes, vodni konj, nosorog, krokodili, sloni in opiee. v glavni n log! nastopa Sidnev Chaplin, ki v komiki prav nič ne zaostaja za svojim’ splošno priljubljenimi bratcem Charli Chaplinom1. Kultura in umetnost pritožbe o Narodni enciklopediji. »Dolenjsko, istočni, niži dio Slovenskih Gorica, izmedju Mure i Drave. Vi-Sln.ta je do 350 m. P. V.« To ee čita v 5. zvezku Narodno enciklopedije srpsko-hrvatsko-elovenažke. — Kd!o je ta P. V., ki je to zapiual? Med sot rudni ki na platnicah stoji, da eignira prispevke s P. V. prof. Univ. — Beograd Dr. Vu j ev i č Pavle. — Dobro bi bi; lo, da kdo temu gospodu dopove, da naj ne piše o stvareh, ki so mu oči vidno španska vas. To bo dobro zanj in koristno Narodni enciklopediji. pa. tudi prof-St. Stanojevič, ki ureja to delo, bi moral biti nekoliko izbirčnejši pri izbiri so-trudnikov oz. pri presoji njihovih pr’" SPevkov, —: Č. »t a b u a* Opomba. Tudi naš list, še bolj pa so razni drugi listi kritizirali površnost, Pomanjkljivost in nezanesljivost nekaterih podatkov v Stanojevičev! »Narodni enciklopediji«. Tako urejevanje moramo grajati. »Narodne enciklopedije« f° vsi veselili in ima mnoga naročnikov, nihče pa ni mislil, da bodo tudi tu sledovi našega občega polovičarstva. — Zgornji podatek kaže, s kako lahkomiselnostjo se piše v Narodni enciklopediji o naših krajih! — --ob. 'Tl. .-.M.-.. JStran 3. —O— »GORIŠKA MATICA« ^ v Gorici je izdala za leto 1926 sledeče knjige: 1. Koledar z raznovrstno pestro ^sebino, obsegajoč 142 strani v 4°. — 2. Koman, »Smrt pred hišo« v 8°, obsegajoč D6 strani, katerega je spisal Francč Bevk. 3. »Evfemija« in drugi spisi, ka-terega je sestavil po Lukovič-Carliju dr. Joža Lavrenčič, v anali 8°, obsegajoč 80 strani. — 4. »Don Bosco«, životopis ^gojitelja mladine, katerega je priredil J. Meze iz d. J., obsegajoč 160 strani y mali 8°. 5. »Otroci stepe« narodopisna ortioa o Kirgizih in Turkmencih, obsedajoča 80 strani v mali 8°, katero je sestavil J. Bežnik. — To poslednjo knjigo dob0 naročniki, ki bi ne marali »Don Bosca«. Naročniki v Jugoslaviji dobe knjige Proti koncu tega meseca carine in poštnine prosto na dom. Knjige dobe od glavnega zastopnika za Jugoslavijo g-Karla. Gornika v Streliški ulici št. 6 v Ljubljani. Takrat bo mogel glavni P°* ^erjenlk postreči tudi onim, ki se niso .Prijavili, kajti knjig dobi nekaj več , t pa. je naročnikov. Kdor hoče torej looc B^likacije »Goriške Matice« za 1. ’ naj pošlje na gorenji naslov 30Din vZ,F®ma 36 Din. nakar se mu pošljejo franko na dom. »sebina knjig je lepa. Zlasti Koledar zame bralec z velikim veseljem v roke ter občuduje naše podjetne Primorce, da se upajo izdati serijo 4—5 knjig za tako nizko ceno. »Goriška Matica« se je preustrojila v zadrugo ter obeta postati prvo kulturno ognjišče na Goriškem, okrog katerega se bodo zbirali tamošnji narodni delavci. Prvo načelstvo je vzeto iz prvotnih ustanoviteljev »Goriške Matice« in pa iz članov goričke »Zveze Prosvetnih Društev« in iz tržaškega »Društva Prosvete«. Tako so si Goričani in Tržačani podali roke ter hočejo vzajemno delovati v dobrobit našega plemena pod okriljem »Goriške Matice«. Za leto 1927 napoveduje »Matica« tudi pet knjig, in sicer: 1. Zdravje in bolezen v domači hiši, ki izide v stirin snopičih po 140—150 strani izpod pejeSa go-riškega zdravnika dr. Justa Bačarja. — Ko izide celotna knjiga bo to dete Imelo epohalno vrednost. — ^ 2. »Pasja clsa-ka*. humorističen roman izpod peresa Damirja Feiglja. Ni potreba, da še posebej razpravljamo o tem romanu. Saj vemo, da smo Slovenci na polju humorja slabo zastopani in da je skoraj edini Feigelj, ki še zastopa na pisateljskem polju slovenski humor. — 3. »Naši kraji v davnini«: Pisatelj te knjige nas pove de v davne čase ter nam pove, kake običaje, šege in navade so -bile v navadi med slovenskimi ljudstvom’ v davnini. — 4. Koledar, s še pestrejšo vsebino od letošnjega. — 5. Kot fakultativna knjiga izide: Sv. Frančišek Asiški in to za one. ki bi ne marali knjige »Naši kraji v davnini«. Za v-seh 5 knjig pa 31 D'n franko in oa-rine prosto na dom. Naročnino za Jugoslavijo sprejema gosp. Karlo Gornik. Ljubljana, streliška ul. št, 6. Priporočamo, da se letošnjih pub likacij »Goriške Matice« vsakdo omisli in da se istotako upiše za publikacije 1. 1927 ter da vpošlje zgorajšnji znesek na glavnega poverjenika za Jugoslavijo najdalje do 3L decembra tega leta. Gospodarstvo. Posl. dr. Pivko za naše vinogradnike Naš poslanec g. dr. Pivko je povedal * Narodni skupščini, odgovarjajoč na *nano izjavo ministra dra Ninčiča, nekaj odličnih in javnih besed na račun Italijanov. Dasi imajo Italijani precej »osniato vest, so cIt. Pivkove besede ven-*kir]e nekaj zalegle. Dr. Pivko jo spom-®*t. Italija ne na Carzano, kp se je na farani jugoslov. in čeških vojakov počno*]0 zafUPanje v italijansko pravi- list »La Sera« je prinesel mi- ^ »U» orjjrci« .to pinicooi iui- ?,V e dni daljši razgovor s polkovnikom *in*ljem; ki je čitateljem dr. Pivkovih fiPisov dobro znan. Polkovnik Finze je Italijo zaslužen mož. vzlic temu pa so LŠisti povodom zadnjih izgredov nn-^adil? tudi njegovo stanovanje. Polko v-®tk Finze priznava usluge dr. Pivka in "J egov ih dobrovoljcev. za zavezniško ftvar na italijanski fronti — za ono 4rvfr\ jo Italijani sedaj tako grdo Ptajo in pravi med drugim: *Ca Sem G917) v Maggiore. V kni?ann ~ kakor bo razvidno iz moje _ ge «Carzanske sanje*, -ki se tiskajo dr.i^Ji Pripravil s pomočjo Slovenca stri is)V* Vka’ ^i i® W’l tedaj oficir v av-KolVtJi armndi avstrijski Gnporetto. — Ihoiti«. ecm Sel na patrulo i,z'naše gj, ® kot navaden vojak, ali pa s+Ti-icsV« # fie sestanem s Pivkom v av-pcrijsKi fronti, ali da overim’ gotove informacije, ki mi jih je da-.inl Pivko? Kolikokrat sem tudi ja* vedrega čela rlski-iral da pridem na vešala? . Dane« se mi zdijo oni štirje meseci živbeuje ^ed našo fronto in avstrijsko, junaštvom’ dr.ja Pivka in njegovih Rijn-inlh sotrudni.kov — večinoma Čehov in Srbov, — ki so bili vsi vztrajni ru-»ilci avstri jskega cesarstva in pogumni fearotniki (ne «memo pozabiti, da jih je bilo do 50 in da »o bili tedaj še v avstrijski anmndi). danes se mi zdi to življenje kot sanje. Toda koliko, koliko koristi je Imela naša stvar - četudi ee je veli čast-ha operam j a. ki jo je z vso vnemo pri PravljaJ Gadoma, ponesrečila radi no-Vednosti nekega Poveljnika - od teh direktnih stikov z dušo najboljših revolra-^ .ion ar jev — najprej Čehov in Jugoslo-venov in potem’ Romunov, Poljakov in Ukrajincev, — kateri so živeli še v carskih vrstah, v masi, ki je bila v začetku razen par spreobrnjencev brezi ična in apatična!« —□—* — Stanje hranilnih vlog v 25 hranilnicah v Sloveniji je znašalo početkom julija t. 1. 354,882.188 Din, koncem sept. t. 1. pa 383,743.063 Din. g Zadružništvo v Prekmurju je bilo d ozda j na mrtvi točki. Ves čas od prevrata sem se je ustanovilo komaj par novih zadrug. To pa iz enostavnega razloga, ker je v ljudstvu veliko nezaupanje. V Prekmurju je bilo namreč pred prevratom 14 posojilnic, ki so imele centralo v Budimpešti. So to posojilnice v Subotici, Gor. Lendavi, v Sv. Jurju, v Bodoncih, Striikovcih, Pertoči, Kiipšin-cih, Tišini. Martjancih, Kramarovcih, Pucincih, Murski Soboti, Prosenjakovcih in Kruplivniku. Naložbe teh posojilnic v Budimpešti znašajo krog 4 milijone kron, povTh pa so imele tam deponirane tudi akcije in obligacije vojnega posojila. Po prevratu seveda nimajo vCČ zveze s centralo in od takrat sploh več ne poslujejo. Ne vedo tudi, koliko je stanje pri centrali naloženega denarja. Tozadevne pogodbe pa še z Madžarsko naša država nima. Ker so podobne zadruge, ki so imele centralo v Budimpešti, obstojale tudi v _ Medjimurju, na Hrvatskem; v Slavoniji in Vojvodini, se je sedaj za vse te zadruge ustanovila v Beogradu nova centrala pod imenom »Srodišnja zemaljska pozajmionica«, ki je dobila od države podporo in ki ima nalogo, da s centralo v Budimpešti doseže ugoden' obračun, dalje da izvrši revizijo vseh posojilnic in jim’ da navodila za nadaljno delovanje. Za omogočenje poslovanja bo ta nova centrala dajala tudi zadrugam' kredite. —- Protest proti osnutku zakona c It-koriščenju vodnih sil. Ljubljanska sekcija »Udruženja jugoslovanskih inže-njerjev in arhitektov, je poslala vladi v Beograd brzojavni protest radi pomanjkljivosti in neuporabnosti zakonskega osnutka o izkoriščanju voduihsil. Udruženje se je obrnilo tudi na vse parlamentarne kroge, da v zadnjem trenutku preprečijo vzakonitev našemu gospodarstvu* kvarnega zakonskega osnutka. — Iz iivlJttnla In sveta Anekdote Mojzes Mendel*4ou je bil večkrat povabljen k Frideriku II. Kralj si je vča-dovolil šalo s tem', da je spravil sta-?®ga filozofa v zadrego, da vidi kako si Jjnž pomagal s pametjo iz zagate. Nekoč je napihaj kraji na listek za- bavljico: »Mojzes Mendelsson — na jVečji osel stoletja« in jo dal čitati prisotnim. Ko je listek prišel filozofu v roke, ga je prečital. se nasmehnil in s« priklonil kralju, ki mu je sedel nasproti. »Veličanstvo me primerja z domačo živaljo, ki je prav tako nedolžna kakor koristna, Ja dokument bom shranil. Želel bi samo, da bi bilo Veličanstvo toli milostno, da bi mi listek podpisalo, kajti dokument z vašim’ podpisom bo imel zame znatno večjo vrednost.« Kralj je listek res podpisal in ga vrnil. »Smem li dokument prečitati?« — je vprašal Mendelsson. — »Lahko« je odgovoril kralj. Nato je Mendelsson vstal s svojega sedeža in pričel: »Velespoštovana gospoda! Njegovo Veličanstvo mi je posvetilo lasten rokopis in mi dovolilo, da ga prečitam, glasi se: »Mojzes Mendelsson. — Največji ostel stoletja Friderik II.« Kralj se je prisrčno nasmejal. Stari filozof ga je dobro prekanil. • Profesor dr. Kussmaul, znani baden-ski medicinec, je bil pozvan k težko •bolni stari ženski. Ob bolničini postelji je našel domačega zdravnika in mnogo sorodnikov, ki so pričakovali bogato dedščino: Profesor Kussmaul je poslal vse iz sobe, celo kolega in bolnico temeljito preiskal. Pri odhodu ga je nagovoril neki sorodnik, hoteč se informirati o bolnikovem stanju. Ne da bi spremenil obraz, je Kussmaul odgovoril: »Pripravite rodbino previdno na to, da bo teta ozdravila!« « Bližal se je usodni dan velikega pesnika Heineja. Ohromel je ležal v pariški bolnici, kjer ga je obiskal prijatelj izza mladih let ra vno v trenotku ko so ga bolničarke prenašale. »Kako ti gre?« ga je vprašal znanec. Pesnik se je bolestno nasmehnil. »Kakor vidiš, izborno! Zenske me še vedno nosijo na rokah!« * Nekoč je šel Voltaire k pesniku Pi-ronu. A ni vstopil, ampak se je zadovoljil s tem, da je napisal na vrata Piro-nove sobe besedo »osel«. Piron je takoj spoznal Voltatrjevo pisavo in odšel k njemu. »Vračam vam obisk, cenjeni prijatelj!« »Kakšen obisk?« »Včerajšnji!« Bili ste tako prijazni in ste pustili vašo vizitko na vratih mojo sobe«. • Cesar Franc Jožef je bil goreč prija-telj dvornega ceremonijela. Tako zlasti ni mogel trpeti, da bi stopil v njegovo sobo moški, ki ne bi bil v fraku. Neko noč je cesarju nenadoma postalo slabo. Začelo ga je dušiti v grlu in prestrašeni sluga je že mislil, da bo po njem’. Poklica! je cesarjevega dvornega zdravnika dr. Kienzio. Le-ta. je urno skočil po koncu, si oblekel v naglici jutranjo suknjo in stekel k cesarju. Francu Jožefu je.res bilo hudo; obraz mu je bil napihnjen in jedva je mogel izreči besedo. Ta beseda pa ni bila: »Pomagajte!« marveč — »Frak!« Zdravnik se je moral vrniti, si obleči frak in šele nato priteči na pomoč mogočnemu a neumnemu bolniku. -D- Tragedija 19 letne žene Pred dunajskim deželnim' civilnim' sodiščem sc je obravnaval dne 3. t. m. zanimiv slučaj, ki ga čitamo kakor kako novelo. V njem pa se vrstijo sami pristni življenjski dogodki. Lila M., edina hčerka premožnih staršev na Dunaju, se je med vojno Poročila z nekim advokatom. Zakon je trajal samo 3 tedne. Mladi mož je moral kmwlu po poroki k vojakom. Ko se je zopet -vrnil domov, sta si bili oba zakonca tako tuja med sabo, da sta se dala razporočiti. Kmialu po prevratu se je seznanila ga Lili — tačas je bila jedva 19 let stara — s trgovcem Giacomom Pasqua!ijem 1* Milana, ki je prišel — kakor mnogi drugi Italijani — na Dunaj špekulirat s propadajočo avstrijsko krono. 'Signor Pasquale se je ob neki priliki seznanil z gospo Lili. Krasna razporočonk * mu je taiko vnela srce, da se je kljub svarilu svojih prijateljev 1. 1919 z njo oženil. Poroka. se je vršila v znani cerkvi sv. Stefana, a že pred poroko je imiela mlada gospa s prijatelji svojega ženina burne nastope. Nekaj časa po poroki je njen m'ož o-stal na Dunaju. Nekega lepega dne pa je odšel v pustiv, ne da bi črhnil ženi besedico o tem. Ko je zapuščena in razočarana gospa Lili hotela za njim, So ji povedali pri italijanski vojni komisiji1* da ji vsled intervencije g. Pasqiiale ne morejo dati potnega lista v Italijo. Mlada žena je bila trdno prepričana, da so beg njenega moža zakrivile spletke zlobnih prijateljev in da bi ga lahko zopet pridobila zase, če bi se le bila sestala ž njim. Vzela si je tedaj potni list na svoje dekliško ime in se podala na pot v Milan. Ondi pa jo je čakalo britko razočaranje; Pasquale ji je zaprl vrata k sebi. To jo je talko pretreslo, da je dobila težak živčni napad in so jo morali prenesti v neki milanski sanatorij. Tam je bila delj časa v oskrbi, nato pa so jo njeni dunajski sorodniki dali prepeljati, v neki dunajski sanatorij, kjer je ostala do L 1922. Njeno zdravje se je medtem prilično popravilo. Gospa Lili biva sedaj na neki grajščini na Madžarskem. Giačomo Paisquale je vložil pri dunajskem civilnem’ sodišču tožbo, da se sodno prizna neveljavnost zakonske zveze. Opira se na to, da je njegova žena duševno bolna in1 da se je nahajala v temi stanju žc pred poroko. Zatstopnik njenega očeta in njen zastopnik pa sta vztrajala pri. veljavnosti zakonske zveze. Zakaj — v tem primeru je šlo za to, ali inda g. Pasquale plačati duševno bolni ženi alimente ali ne. Sodišče je zaslišalo celo vrsto prič, med njimi je bit tudi prvi Lil in soprog. Le-ta je izjavil, da je bila Lili sicer vedno precej svojeglava in ekscentrična, znakov blaznosti pa ni kazala. O njeni abnormalnosti je svedočilo zgolj to, da je rada lagala. Medtem' ko je bil on na fronti, je poklicala k telefonu pod krivim imenom' njogove starše in ji/mi sporočila, da je san padel, vprašujoč pri tem z-a naslov njihove »očarljive snahe«. Izvedenca profesorja Elgholtz in BI-schoff sta izpovedala, da je vedenje g« Lili pred zakonom kazalo znake težke histerijo, ki navadno vodi k blaznosti, smatrala pa sta za izključeno, da bi bila v dobi zakona blazna. Sodišče se je oziralo na mnenje izvedencev in je proglasilo zakon za veljaven. G. Pasquale bo moral plačevati alimente. Rajši jetnik na Poljskem kot minister v Rusiji Nenavaden političen kes komuni)«ta I. G. Dzievvaltovskega je izzval v vsej poljski javnosti veliko senzacijo. Poljak DziewaLtov«ki je bil pred nedavnlmko-imunistični organizator in pobegnil v sovjetsko Rusijo, ko so mu na Poljskem* postala tla prevroča. V Rusiji se min je posrečilo dobiti jako ugledno mesto. Najprej je vršil posle komisarja vojnih šol; pozneje — za časa bojev proti generalu Wra.nglu — je bil namestnik poveljnika južne fronte. Po zmagi nad Wranglom je odšel na Daljni Vzhod, kjer je bil. imenovan za vojnega ministra vzhodno-siibirske sovjetske republike. Kasneje je to mesto zamenjal s poslaništvom v Pekingu a tudi tam ni dolgo vztrajal in je zopet prevzel vojno ntl-nistrstvo v republiki Daljnega Vzhoda. Postal je tudi minister za zunanje zadeve. L• 1921. je trajno 'zatopil iz diplomatske službe in se odpovedal političnemu delu. Sovjetska vlada mu je kasneje ponudila državno nadzorstvo nad vso južno Rusijo in Kavkazom. Ponudbo je sprejel in se čez dve leti posvetil nvija-tiki, ki jo je hotel temeljito preosnovai-ti. Nemirni politik je odpotoval v inozemstvo. Prepotoval je Nemčijo in Av» stri jo in se končno, željan videti domači kraj, odločil, da početi tudi domovino. V Wilni se je sam prijavil poljskimi policijskim organom. Pri zasliševanju je izjavil, da ga,je sovjetski sistem v praksi popolnoma razočaral in da rajši presedi kazen na Poljskem, kakoT pa da b! bil na sovjetskem teritoriju minister, poslanik ali kaka druga ugledna oseb-nost. Sodba Dzewal.tovskega je izzvala na Poljskem' veliko senzacijo, tembolj, ker to ni edini^ slučaj te vrste. Nedavno je podobno izjavil komunist. Pr>rankiewicz, ki je tudi zapustil ugledno mesto v sovjetski Rusiji in se vrnil na Poljsko, da presedi večletno ječo. Pol jeki tisk je V zadnji dobi objavil več takih skesanih spreobrnjenj. je nas ima t rfteh f no*IjiT» pororjenik« daje informacije o ▼—m. poaaboo pa ša o imoTnam etanjn denarnih **Todoy, trgor-»kn-ioduetrijakih podjetij in privatnih oaah ove informacije eo .ocne, iačrpne m br*e ae nahaja r Vukn Karadiiea ni. 11, Beograd »oy telefon je6-ŽS. * brzojavni nnal. Arj*u». Pisarniškega praktikanta s potrebno Šolsko izobrazbo iil« reSj« podjetje. Reflektanti naj vloiiio lastnoročna pismene ponudbe na spravo tega lista pod „Marljiv*. 2485 2 gospodični, niiteljid, iileta s 1. dec. sobo z 2 postsljama, električno razsvetljavo, ie je mogoče s prostim vhodom. Pri’«ve na upravo »Tabora* ped ,Dve gospedilai*. S4&1 Klnb Jugoslovanskih rt?., oficirjev v Mariboru naznanja lužno vest, da je njegov blagajnik, tov. res. peiad. potporučnik nenadoma preminul. Pogreb se vrši v sredo, dne 18. no-vembra 1925 iz hiše žalosti Krčevina št. 158. Časten mu spomin! Maks Merčuri, državni upravitelj v Mariboru, naznanja v svojerr ter v imenu svoje matere, soproge in ostalih sorodnikov žalostno vest, da je iskrenoljubljeni oče, oziroma sopr g, tast itd., gospod Brez posebnega obvestila. jpotrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, pr jateljem 'H *■ znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, oziroma sin, brat, zet, svak in nečak, gospod Anton Mercina drž. vpokojencc in hišni posestnik v torek, dne 17. novembra, po daljšem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 82. letu svoje dobe, boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek, dne 19. novembra ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 20. novembra ob pol 9. uri v stolni župni cerkvi. Maribor, dne 17. novembra 1925. Posebne osmrtnice se ne bodo Izdale. "4 Činovnlk dri železnice v pondcljek. dne 16, novembra ob 23. uti,, po kratki, mukepoln! bolezni previden s tolažili sv vete, v 20. letu svoje dobe, boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se yrši v sicdo, dne 18. novembra ob T5. uri (3. uri pop.) iz hiše žalosti, Krčevina št. 58, na mestno pokopališče v Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo datovana dne 19 novembra ob pol 9. uri v Frančiškanski župni cerkvi. MARIBOR, dne 17. novembra 1925. 2487 Merice i«h, roj. Žabkar, soproga. Milka GluSIČ, teta. Katarina ieh, mati Vsi ostaH sorodniki. Milko Čeh, brat. Metalni pogrebni ravod v Maribora: Delček i Marini, Maribor, Gosposka ulica 27 I grafični unrnlnišM VEČ3E POD3ET3E TE STROKE NA BIVŠEM ŠEA3 Hfrtn Z. Moj mož se več ne krega, odkar Imam posodo, ki sem jo kupila pri A- Vidju, Glavni trg 8. Je lepa, trpežna in dobro kuha. Zato svetujem vsaki Ženi, da kupuje posodo samo pri Viclju. Postrežnlca za pospravljanj* Be sproime. Predstavi naj se od 2.-4. ure v Veliki kavarni. .2483 Prosta stanovanja, prazne sobe, neizrabljene prostore, zameno stanovanj, lokale, prijavite stanovanjski borzi „M»r-stan*. 2484 Popravila čevljev brez izjeme kakor tudi vse vrste novih čevljev po meri sprejme prvovrstna čevljarska delavnica R Mortjac, Jurčičeva 9. 2407 Vrtnarstvo Ivan lemas Maribor, Razlagova ulica 11 Sprejema vsa cvetličarska naročila, kakor vencev, poročnih Šopkov, trakov z napisi v okusni Izpeljavi v najkrajšem času. Za veselične prireditve so na razpolago vedno sveži klinčki. Naročila z deže e potom pošte točna. Cene naročnikom zadovoljive. POZOR! Kroje fSnbe). Kroje po najnovejši modi, poljubne za damo. gospode in otroke, izdeluje in razpošilja Knafelj Alojzij, strokovni učilelj i a krojaštvo, Ljubljana. Križevniška ni. 2. 2479 Hiqijenična brivnica se vsem slojem priporočil. Postrežba i čista, prvovrslna. Diaki imajo izvzemši sobote in dneva pred praznikom popust. Vjekoslav (ijurin. Jurčičeva 9. 1933 R © lx s najnovejše, najelegantnejše, ANICA TBAUN, Mar ivice kupite najcenejše pri tvrdki ifeor, Grajski trg 1. mmmmmacmsmmimm "V rfr vJTtfr. '■'IS ,«T*- c •s«\ , ••'■"V trmiiiirn T'75 mm on Josip Brands, fiflaribor priznano . solidno in ceneno, kakor tudi vsakovrstno vglasbenje in popravljanje. ,---- bra se bode po ceni prodajala TELET I MU pri stojnici Štraus in sicer 1 kg po 12‘5 Din Glavni trg, Maribor Zimsko perilo copato klobuke cevsfe delne p!a3ie, dlalnike priporcČa najceneje JAKOB LAH, U CUVMI TRG 2 naprej Sukno za ženske obleke , . . . .od Din 33' Modno sukno za plašče „ 90— „ Kasan, čista voljna, 100 cm široko . „ „ 65'— Dalje š i fo n e, barhende, c e f i r j e i. t. d. TELEFC: . •24' ^ Tiskarna« v, Mari boru, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Vekoslav Špindler, novinar. Izdajatelj: Konzorcij »Tab« Sredstavnuk; Vekoslav Špindler, novinar. Oba v Maribora. J