kotiček gospoda doropoljskega
Dragi gospod Doropoljski!
Vaš in moj Ijubi .ZvonČek" mi jako ugaja, komaj Čakam, da čez tnesec dni dobim drugega. Berem Še bolj počasi, zato si pa bolj zapomnim.
Kot 6letna čitateljica bi Vam tudi jaz rada kaj zapisala v Ijubi .Zvonček", pa za danes ne vem prav nič drugega kakor da Vam voščim veselo in srečno Novo leto. V znamenje Ijubkega spoštovanja do Vas Vatn pošiljam Sopek ponižno dišečih vijolic, ki sem jih nabraia na dan .Nedolžnih otročičev" na našem vrtu. Ostanite mi zdravi, to Vam Želi vdana Vam šestletna
BoŽena Jelenčeva
na Dvoru. Odgovor:
Ljuba Božena!
Kako sem bil iznenaden, ko sern prejel Tvoje vijolice. Hvala Ti lepa zn pozornost! Glej, zima je, pa na Tvojem vrtu že poganjajo Ijubke znanilke pomladi. Ali jih ne zamori nobena sila? In tako naj tudi v Tvojem srcu vedno dehti cvetje ponižnosti in nedolžnega veselta.
Cenjeni gospod Doropoljski! Rad Čiiam .ZvonČek", posebno pa VaŠa pisma. Hočem Vam tudi pisati in prosim, da mi odgovorite. Star sem 10 let, hodim v tretji razred. Moj oče je učitelj in mati učiteljlca. Postal bi rad odvetnik, pa bom se še moral veliko učiti. Pridite po Novem letu k nam. Rad bi Vas poznal. Moja mati je rekla, da Vas je že videla in slišala govoritt. Priložil sem dve zastavici. Želim Vam veselo Novo leto!  SrCno Vas pozdravlja
BoŽidar Godec
v Lembahu. ¦Odgovor:
Ljubl Božidar!
Hvala lepa za povabilo!   Res,  prav  pii-jazen si.   A  moraš mi   oprostiti,   ker se  ne
morem odzvati Tvojemu povabilu. Tako sem navezan na svoje delo in na svoj Kotiček, da ne morem nikamor z doma Ako se mi kdaj pozneje ponudi ugodna prilika, pa Te obiščem. Bova kaj pomoževala. Saj moraS biti prebriJ sana glavica, ko si želiš postati odvetnik.
Dragi gospod Doropoljski!
Zopet bi se rada stisnila v Vaš kotiček in se malo pogovorila z Vami. V prejšfljeni pismu sem Vam obljubila planinski pozdrav. Mama mi je obljubita, da pojdcm z njo n3 Crno Prst in da Vam takrat pošljem planik- Ko sem prišla na Gorenjsko, pa nisem mogla več na gore. Bilo je tako mrzlo, da ni mogel nobeden več na vrhe. Tičali smo v sobi kskor tiček v kletki. Kadar je bilo grdo vreme, pa setn jaz pletla, moja sestrična pa je pisala nalogt). Milke ni več tukaj, ona je ostala pri marnl, da bi ji kaj pomagala. Tudi v šolo hodi v Bobinju. Jaz sem ji Že pisala in hitro sent dobila odgovor. Pisala je, da Vatn bo tudi njen brat pisal. Sporo^a tni tudi, da jim že Miklavž potresa in obeta mnogo daril. Na Vseh svetnikov dan sem bila na grobu Ada-miča in Lundra. Videla sem SoKole, ki so stali ob grobu kot Castna straža. Pevci so peli žalostinke. Ko sem bila v Ljubljani, sem tudi Šla v kinematograf ter setn videla iepo zgo-dovinsko sliko. Princsla sem dva ptička s seboj, ime jima je UŠček in" grilČek. Doma sta \i kranjskih gozdov. Prav Itčna sta in Icpo pojeta. Tukaj 5e ni bilo hnde zime, še vedno pihlja topel velrič in sije prijazno solnce. Pre-srčno Vas pozdravljam! Vaia vdana
Kristinka Schullerjeva. Odgovof:
Ljuba Kristina!
Res si pridna, in veseli me, da se tako rada pogovarjaš z menoj! Vidim, da je tvoje življenje prijetno in ugodno. Želim od srca, da ostane tako tudi v tem letu!