Foisamezna štev. 60 vin. štev, so. Poštnina -v uT* - pavšallrana. VLiiibiiaiD.vH, HK2.m9rca m Lein ™ »SLOVENEC« velja po podit na vse strani Jngo- slavlje In v Ljubljani: za celo leto nz;rej. IV 100— sa pol leta ,, .. „ sa četrt leta „ . . „ 30-— za en mesec „ .. „ 10'— Zaiaosemstvo celoletno K140 - Sobotna izdaja: Za oelo leto . za inozemstvo • K 20-. .. 25 - Snseratl: !?nastot(Ma oeUtvrats (59 mn i traka tn 3 mm visel: a ali nj< prostor) m enkrat ... p« K 2-— uradni naglasi, poslana 1M. .... po K Pri naročita nad 10 ofctar popuirt. Rajmaajiloglaa 59/fl mm izhaja vsak dan isvzemsi ponedeljek ln dan pa pramllt«, ob S. ari zjntraj. __Urednl&tvo je v Kopitarjevi nlloi itev. 8/UL Bokopiei se ne vračajo; nefrsnklrana pisma se m sprejemajo, liretfn. letet. šiv. 50, npravn. itv. 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi al. 8. — Bafan poštne hm. ljubljanske it. 650 sa naročnino In St. 349 za oglase, avstr. ta češke 24.797, ogr. 28.511, bosn..!:«ro. 7563. Shoda, ki so ga priredili demokrati Sredvčerajšnjim v veliki dvorani hotela nion, ne moremo prištevati med dnevne, običajne politične pojave volilne dobe. Prireditev Svetozarja Pribičeviča, dr. Žerjava in drugih vrhovnih voditeljev demokratske stranke v Ljubljani ima mnogo pomena za našo politično javnost. Prvič po ustanovitvi jugoslovanske demokratske stranke bo prišli njeni hrvatski in srbski vodilni politiki v Slovenijo, da pregledajo in pre-motrijo svojo političpo moč. Način, kako je bila ta prireditev zasnovana in organizirana, očitujc jasno, da je imela jugoslovanska demokratična stranka namen, stopnjevati svojo organizatorično in propagandno moč do največje mere. Za motrilca naših političnih razmer je zategadelj važno, da razmišlja, kakšen je bil sad in uspeh lega napora. Važno se nam pozdeva zato, ker jc ta prireditev zrcalo in slika razdelitve političnih sil v Sloveniji. Ta shod je pokazal iznova, kakšne plasti našega ljudstva stoje oziroma ne stoje za jugoslovansko demokratsko stranko. Kakor žarka luč pada na ta shod nezaslišano dejstvo, da ni bilo na njem niti sto kmetov, vzlic obsežni agitaciji po deželi. Njih politični vpliv na deželi sc )«? pogreznil do stopnje, da nc morejo niti iz najbližje okolice spraviti več večjega števila k svojim prireditvam. Ne pomnimo, da bi bila stala kdaj njihova politična moč med kmetskim prebivalstvom v tako obupni nižini. Če pomislimo, da tvori kmetsko ljudstvo tri četrtine slovenskega naroda, je to dejstvo neizrekljivo grenko. Nadalje moramo ugotoviti drugo nezaslišano dejstvo, da ni bila na shodu zastopana niti ena delavska organizacija. Če smo povedali ti dve reči, smo povedali vse. Da sc razjasni politični pomen prireditve do dna, moramo spregovoriti o poteku shoda samega. Ko jc nastopil najprvi in najodločilnejši voditelj demokratov Sve-tozar Pribičevič, je bil sprejet z žvižgi in dvorano je napolnil ropot in kričanje. Njegov tretji stavek je bil zopet prekinjen z medklici in hrupom. Zdelo sc je, da sploh ne bo mogel nadaljevati in da se spremeni shod v splošen pretep. Poslušalstvo je vstajalo, se kregalo in porivalo ter metalo iz dvorane. Šele druga polovica govora je bila razumljiva in vsem slišna. Konec njegovih izvajanj je bil kronan s splošnim truščem in hrupom, To jc pozdrav, ki ga je dobil Pribičevič v prestolici Slovenije. Ostali ministri so bili ravnotako prekinjeni z medklici, hrupom, pretepom in kričanjem. Občinstvo pod stebri galerije jc od- neslo enega izmed rediteljev iz dvorane. Konec shoda je bil tak, da. je bilo glasovanje za resolucijo vsled trušča onemogočeno. To je »sijajna, manifestacija« demokratov, o kateri piše ^Slovenski Narod* v včerajšnji številki. Vsled pomanjkanja papirja pač ni mogel poročati o teh vmesnih dogodkih, ki dopolnjujejo in osvetljujejo popolnoma pomen tega shoda. Tako je izpadel shod, ki se je vršil v trdnjavi in ponosnem središču demokratske stranke, v beli Ljubljani, 89 Na štirih temeljnih kamnih mora stati zgradba krščanske Jugoslavije. Vse razcepljeno in same po sebi slabe gospodarske sile malih ljudi naj združi gospodarska organizacija v močno celoto. Stanovska in strokovna organizacija imati namen, ščititi posebne interese kakega stanu in tem potom privesti njegove upravičene zahtevke do zmage. Naloga močne, enotne in disciplinirane politične armade pa je, postopno uveljaviti predvsem v zakonodaji ona načela, ki tvorijo politični program krščanskega gibanja. Pozabiti pa ne smemo, da mogočne vrste krščanskega ljudstva v Sloveniji tvorijo poedinci in da jo notranja sila vsega gibanja vsota vseh v prvi vrsti nravnih energij, ki jih vsebuje duh teh poedincev. Če hočemo ojačiti notranjo silo krščanskega gibanja, moramo ojačiti nravno energijo posameznikov in poglobiti njihovo načelno zavednost in izobrazbo. To v bistvu najvažnejšo nalogo vrše na eni strani verske, na drugi strani prosvetne organizacije, predvsem izobraževalna društva. O prosvetnem delu naj sledi tu par besed. Vrhovna organizacija prosvetnih društev, S. Iv. S. Z., se je na zadnjem občnem zboru poživila in hoče sistematično zapo-četi podrobno delo, da začne vas za vasjo obnavljati mestoma popolno ugasla izobraževalna društva, da se zopet žirom dežele začne ono veselo in rodovitno delo, ki ga je vojna pretrgala. Novo nastale razmere zahtevajo novo orijentacijo v ccli vrsti vprašanj. Idejna revolucija gre skozi svet in ne sme iti brez sledu mimo nas. Zabavni značaj mnogih naših društev se bo moral umakniti rosnemu, smotrenemu izobraževalnemu delu, ki naj izpolni one vrzeli, ki jih današnja ljudska šola pušča v izobrazbi kmečke in delavske mladine. Nočemo sanjati o kmetskih visokih šolah in ne o tečajih, ki naj dajo članom zadostno izobrazbo, tako da bi mogli izpremeniti poklic in si poiskati boljSega kruha. Sku- šajmo doseči to, kar leži neposredno pred nami in kar je nujna potreba naših ljudi. Poglobiti moramo načelno izobrazbo, jim podati osnovne nauke iz praktičnega gospodarstva in osnovne pojmo iz javnega življenja. Ali bo ta skromni cilj mogoče doseči, je v prvi vrsti odvisno od društev samih in njihovih članov. Predavanja naj bodo jedro društvenega življenja. A važno nalogo ima pri tem tudi ljubljanska centrala. Vedno mora imeti svoj končni cilj pred očmi: uvesti sistem v vse izobraževalno delo in ga voditi v zgoraj navedenem prav-cu. Jasno je, da bo centrala mogla vršiti to ogromno delo le tedaj, če bo razpolagala z zborom predavateljev in kulturnih delavcev, ki bodo pripravljeni žrtvovati nekaj časa in truda za prosvetno organizacijo. Gotovo je to podrobno, na videz -malenkostno delo nehvaležno in na prvi hip se zdi, da predavanja ne rode sadov. A polagoma in neopaženo se presnavlja mišljenje ljudstva in iz ljudi, ki instinktivno ali iz gotovih gospodarskih in družabnih interesov stoje v krščanskem gibanju, postanejo zavedni in aktivni pijonirji krščanske ljudske misli. In sr.mo ta notranje disciplinirana in vz^jona r-ta more vzeti nase breme osebnih žrtev, samo nji more biti edino plačilo zavest, da so storili svojo dolžnost. Ali bomo dobili ljudi, ki bodo z veseljem doprinesli žrtve za prosvetno delo? Prosvetni delavci z dežele in iz Ljubljana naj začno globlje in bolj sistematično delati, centralna S. K. S. Z. naj pa bo krmar, ki daje ladji smer in silo. HmeriSSto in evropsko gospodarstvo. Evropa je izžeta od vojne in nima dovolj živil, surovin, premoga in zato doživljajo vse evropske države občutne tresljaje, ki ogrožajo družabni in gospodarski red. Finančna kriza je zadela vse vojne deležne države, celo v preteklosti najbolj solidni denar angleški funt je podlegel vojnim posledicam in polagoma, a stalno pada. Na drugi strani je pa Amerika dozdevno neizčrpen vir živil, premoga, surovin in zlata in vse od vojne prizadete države iščejo pri njej pomoči. In opravičeno. Leta 1919 so Združene države dosegle višek gospodarskega razvoja. Vrednost žetve je stopila v 1. 1919 z 12.600,600.000 dolarjev na 14.092,740.000 dolarjev. Prebitek izvoza nad uvozom jc znašal štiri miljarde dolarjev, od tega jc bilo dve tretjini izdelkov in polizdelkov. Jasno je, da so se deloma dvignile tudi mezde (za 50—120%), a po- sledica tega je bila, da jc jjoskočila cena živil za 80%. V soglasju s silnim naraščanjem gosjx)darstva jc narastla množina bankovcev; samo fedei-alm* banke so jih izdale tekom leta 1919 za 400,000.000 do larjev. Državni izdatki stalno padajo, s 13 miljard v 1. 1918 so padli na <>.7 miljard v preteklem letu. V januarju 1919 so izdale Združene države 3.6 miljard, v decembru samo še 600 miljonov dolarjev. Državni bančni urad izjavlja, da bo država v bodoče povsod in bolj varčevala. Treba je tudi poudariti, da ni verjetno, da bi socialne zmede zasegle v doglednem času tudi Ameriko. Res je mnogo stavk v novem svetu. Toda to so samo mezdni bc-ji in nimajo politične osti. Vlada ima, če mestoma s trdno roko uduši lokalne pojave destruktivnega revolucionarnega gibanja, ogromno večino ljudstva in tudi večino strokovno organiziranega delavstva za seboj. Javno mnenje je nepomir-Ijivo in nepopustljivo proti vsemu, kar bi moglo porušiti gospodarstvo in zmanjšati produkcijo. »Ncw York Herald« z dne 14. februarja pravi: »Dvojno svetovno poslanstvo ima Amerika v tej veliki, toda odločilni dobi. Prvič mora svetu prinesli pravičen in trajen mir in ne sme popustiti od t* misli, četudi bi se sedaj nc uresničila. Drugič pa. je njena dolžnost, nasititi Evro po, napolniti strahotno praznoto, ki jo je, napravila vojna. Zato mora neprestane dvigati svojo produkcijo.« Ameriško javno mnenje je zato sldenjeno podpiralo vlado, ko je ta ostro nastopila proti stavki v premogovnikih. Gospodarsko in socialno moramo računati, da bo tudi v nadalje Amerika naj silnejša gospodarska enota sveta. Amerika pa je z gospodarsko močjo pridobila silno politično moč. Ne toliko Wilsonovim idejam, nego v Ameriki nagromadenemu bogastvu na živilih se moramo zahvaliti, da nam ententa ni mogla popolnoma diktirati svoje volje. Za celo Evropo in za nas jc važno, kako stališče zavzema ameriško gospodarstvo, ko ga evropske države kličejo na pomoč. Po končani vojni in še bolj v zadnjih mesecih poudarjajo Združene države, da dajo državno posojilo za nabavo živil samo onim državam, ki si na nikak drug način ne morejo oskrbeti živil. Drugo sodelovan-nje prepušča država zasebni inicijativL Bančni svet v Ameriki je uvidel, da to sodelovanje ni samo nujno, ampak zanj tudi koristno; zalo se intenzivno havi z delom, da si pripravi dober in stalni trg v Evropi. Prcdno stopijo bančni sindikati v stik s tujo državo, hočejo natančno poznati njeno bilanco, nočejo posojati na deficite. Dolar vlada daleč izven ameriških mej; on Spomini starega dekBeta. Francoski spisal Renč Bazin. Prevel F. P. Hrast, Fredgovor. Te zgodbe sem izbral iz papirjev nekega starega dekleta, ki mi jih je pred kratkim zapustila. Naslov si je izbrala sama. Napisan je bil na vrhu velikega zvezka, popisanega z moško pisavo, v neravnih vrstah, vrženo na papir v naglici, med dvema obiskoma. Tako je hotela izraziti, da je vse to. kar pripoveduje, videla sama, da jc ta knjiga pred vsem neposredno pričevanje esebe, ki je prišla v življenju v dotiko z dvema deloma človeštva, vedno in jjovsod malo poznanima: z bednimi in onimi, ld jih ljubi;o. Vezi tesnega sorodstva so me vezale s pisateljico ^Spominov«. Včasi je prebivala v Parizu, včasi na jaosestvu v bližini Orleansa, v tisti Boci, ki je kakor mastna perutnina, ki so ji poruvali perje, brez grmičja, brez drevja, ki ji jc pa kljub temu prijala, ker jc bila strastna ljubiteljica dolgih črt, prostora in svetlobe. Mnogi so mislili, da jo poznajo in so mislih o njej čisto narobe, čemur se jc ona z menoj vred od srca sme ala. Rekli so, da je optimistka. V resnici je bila brez ilurij. Mislim celo, da ie kruto trpela, videč, da ne moremo ozdra- viti tako razširjenega zla, ki ga. opažamo okrog sebe; toda prepričana, da jc v tem trpljenju tudi šc neki ponos, je molčala in sc trudila, da to trpljenje odstrani kot stalni vzrok slabosti. Tarnala ni nikdar, nego neutrudljivo delala. Prikazala se je včasi tudi v družbi, toda ni fe ljubila. Ljubila pa je in obiskovala elito francoske verske družbe, številno, živo elito, ki ji m enake, ki je ustanovljena J*o vodji vseh m po milosti enega samega, sestavljena iz bogatih in revnih, duhovnikov in lajikov, ljudi, ki molijo, ki mislijo na večnost, ki nc poznajo sovraštva, ki v tihi udanosti ne govore mnogo o medsebojnem bratstvu, ki ga neprestano kažejo. Od t.eh pripoveduje večkrat ttrdi v svojih »Spominih«. Bolj na dolgo opisuje slike iz ljudskega življenja, predvsem iz življenja bednih, koic-ga prostovoljna in neodbitna j>riča ie bila. Prehodila je polje, ki nc bo nikdar kdove-kako obiskano, in prinašala s poti jx>vcsti in slik, kakor oni, ki potujejo po tujini, pa tudi načrtov, naukov in pridobitev, tako na primer prepričanje, da potrebujejo ljudje, ki delajo z rokami, več plemenitosti kakor pa kruha, da velika večina izmed njih to sluti, četirdi nejasno, m da jih prebudimo in pridobimo nafgotovejc in najhitreje s tem. da jih do gotovosti prepričamo, da jih ljubimo edino le radi njihovih duš. Paradoksno? Ne, to ie globoka resnica, izkušnja enega celegn življenja, ki jo bodo zanikali samo oni, ki ne ooznaio ljudi. Pi- sateljici »Spominov« je bila to glavna in vodilna misel, ki je v tej obliki morda ni izrazila, ki pa preveva skoz in skoz to knjigo. R. B. 1, Poklic starega dekleta. Ena izmed prednosti nas starih deklet je, da imamo svoja leta. Jaz jih imam sedemintrideset izpolnjenih, odštetih, že pozabljenih od mojih bližnjih in pozabila sem jih skoro sama. Za koga naj se skušam pomladiti? Ne igram ne življenske vloge kakega. bitja, ne zadržujem pohoda nobenemu slavohlepju, ne pomagam nikomur do njega in nc poznam skoro nobene izmed strastnih nežnosti moža ali otrok, ki trpe, ako vidijo, da izginja sila, ki jih vzdržuje, im ideali, ki so mislili, da imajo samo oni pravico do njih. In polašča se jih starosti In ta razdeljuje slabo. Na koncu nc ostane ničesar. Jaz nisem šc tako daleč. Nisem še stara, vendar pa dovolj daleč od mladosti, tako, da je merja svoboda popolna. Hodim lahko po mestu ali po poljskih stezah, po stopnicah ubožrnh hiš, ustavim lahko Valerijo, ki prihaja iz delavnice, vprašam lahko troje Blankpignonove otroke, ki sc igrajo na ccsti, po njihovem očetu — nc da bi se kdo zmenil za to, Kadar hoče kdo pomagati revežem, na treba, da bt bil grd. nc sme j>a, kakor mi je bila rekla nekoč ženska, ki je popravljala pri nas ftole, »žven-ketati z denarjem«; ona ali oni. ki ga greste iskal mora misliti, kadar vas zagleda od daleč, čisto navadno: »To jc ženska*; kadar govori z vami: »To jc dama« in kadar se poslavlja od vas: To ic prijateljica«. Vem gotovo, da bi mc nc imeli tako radi, ako bi se oblačila po modi in ako bi torej pri drugem obisku nc bila popolnoma taka. kot pri prvem; nc bi mi tako verjeli, da jih ljubim, ako bi ne nosila na sebi toliko dokazov. na katere faz niti nc mislim zmerom. Jezili bi sc na moj astrahanski orbe-lin, na moje plissfes, na moje čipke, na moje špičaste pete tn na moja peresa na Mobn-ku. Če bi morala svetovati kaki drugi sin« žabnici svete Katarine, ki bi imela skušnjave, da dela isto kot jaz. im ki bi m« vprašala za svet, bi ji rekla najprej: »Gospodična, na tisoče in tisoče načinov jc člo* vek preprost v obleki: najgrše jc, da je preveč; če ni dovolj, je lahko žaljivo; da najde človek pravo mero, jc treba samo malo čuta in navade.« Potem bi ji rekla: Nc bo vam fežkrt pridobiti si spoštovanja pri bednih. Dobrodelnosti ni treba, da bi sc razkladala onim, ki imajo koristi od nje ali ki v sni vidiio trpljenje dan za dnem okrog sebe. Ona jwi-haja pod različnimi inicni, za katera človek nc vc takoj in vedno, toda bliža sc z istrt ncufcrudijdvo gesto ziu. ki sc r«wavlja; doma jc vedno po predmestjih; nihče se ne spominja čnsa, ko ni bilo nc naidnišnic, ne zavetišč, ne obiskovalk ubogih, ne razdclje-vaaia zimske obleke, nc nakaznic za krtih« zavira, da gl: . c, od njega odvisne države ne morejo vpeljati globlje segajočih socialnih reform, ki bi ovirale razmah kapitala, in Evropa, ki se hoče za vsako ceno dvigniti iz šestletne bede, bedna Evropa se oprijemlje ameriške pomoči in evropske države-zmagovalke so primorane prodati za ameriški kruh in premog marsikako politično koncesijo. Iz gospodarstva, ki je bilo omejeno na krajevno ali državno enoto, se je razvil en sam ogromen trg: zemeljska obla. Na njem ima danes prvo besedo Amerika. Ko bo naša država imela prosto morje pred seboj, bo moralo tudi naše gospodarstvo iskati poti tja, kjer je središče in žarišče svetovne produkcije in svetovnega trga. Bi usedenep ois^ulfu. Kje iskati rešitev uganke? Ne mine dan, da ne bi došle nove vesti o D' Annunzijevih tiranstvih. Dan za dnevom se zapleta vozel in nikdo že ne more domisliti, kdo in kako ga bo mogel razplesti. Mi pa prisostvujemo komediji skriženih rok, kakor da je bilo na Reki Vedno tako in da leži naša glavna luka nekje na Kamčatki. Uganka je, kako moremo biti tako stojično-mirni, ko zbira pesnik-pirat okoli sebe vse subverzivne elemente, jim daje ne le potuho, temveč jih oskrbuje z denarjem, živežem, obleko in vsem, kar rabijo rovarji proti jugoslovanskemu edin-stvu. Morda ne bo več trajalo precclgo in D' Annunzio se bo mogel ponašati, da na Reki ni več niti enega Jugoslovana in da je Reka v istini italianissina. Običajni umori, konfinacije, smrtne obsodbe, izgoni, nasilno poitaljanjanje, Šikane, novačenja, to so rabeljska sredstva, kojim se mora ukloniti in najenergičnejša resisten-ca, razsaja li tako besno na tako malem ozemlju. In kar je še več, našo javnost vidoma prav nič ne gane, da se stekajo na Reki niti vse mednarodne zarote, ki je zapisala razsul naše države, kot prvo točko v svoj program, to je italijanske vlade, hrvatskih frankovcev, Nikole, arnavtskih roparjev, macedonskih nezadoveljnežev in bolgarskih šovinistov. Ne glede na to, da nam povzroča D' Annunziojevo postopanje občutljivo oškodovanje v narodno-po-sestnem stanju, proti čemur bi morala protestirati cela naša javnost na način, ki bi moral prestrašiti mogotcc v Londonu in Parizu, ono mora postati v doglednem času — konec diplomatskih pregovorov leži še v nedogledni bodočnosti — baklja, ki bo vžgala nov požar na Balkanu. In če vsplamti požar na Balkanu, kdo jamči, da ne poseže ogenj na bližnji in dalnji vzhod in se prične na novo sistematično klanje samo radi rodbinskih odnošajev dveh de-kadentnih dinastij, avstrijskega lakaja Nikole in filatelista Vittorija? Narode, je li še kaj ponosa in srda v tvojem srcu, da v jezi pravičnika zagrmiš celemu svetu: Mera moje potrpežljivosti je izčrpana? P. P. Albanizacija reškega ozemlja. Tako daleč smo že prišli. V afrikan-skih pragozdovih vlada že' idilika v primeri z divjimi odnošaji, katere je zavedel aa reškem ozemlju, na jugoslovanskih tleh, aoklicani predstaviteli 2000 letne kulture. O amavtski disciplini d' Annunzijevih rojakov nam sporočajo: V neko hišo v Na-;lanjem selu ob reški drž. cesti je vdrlo po aoči 5 vojakov, misleč, da so prišli v hišo, katere gospodar je pred kratkim prišel iz Amerike. Po daljšem prerekanju z ženo in bratom gospodarja so zabodli zadnjega z bajonetom in ga težko ranili, ženo pa stu-pli, da je prišla ob govor. Na cesti med Parjem in Daskovčem so vojaki napadli nekega kmeta iz Knežaika, ga oropali in pretepli. Kjerkoli so se nastanili arditi, se vršijo ponoči pogosto tatvine; kradejo, karkoli jim pride pod roko: teleta, prašiče, kokoši itd. Iskati pomoč pri karabinerjih je brezuspešno, ker niso za las boljši. Zato pa pirujejo na račun zbeganega ljudstva v hotelu »Savoia« Ivica Frank, dr, Sachs in Črnogorec Stevo Bratovič, Kdaj bo že vendar konec naignusnej-šega političnega šarlatanstva na Reki, kamor zanašajo Italijani barbarstvo, kakor ga večjega niso zamogli ne Huni in ne Turki? P. P, Regent obišče Zagreb in LJubljano? LDU. Belfjrad, 29. februarja. V kuloar-jih narodnega predstavništva se je včeraj govorilo, da bo vlada predlagala Nj. Vi-sočanstvu regentu prestolonasledniku Aleksandru, naj poseti Zagreb in Ljubljano. Besedilo Wiisonovs note. LDU. Belflrad, 29. februarja. V Bel-grad je dospelo besedilo \Vilsonovo note. Vprašanje bosenske vlade. LDU. Belgrad, 29. februarja. Milan Srskič jo bil včeraj pri ministrskem predsedniku Stojami Protiču. Vprašanje o imenovanju nove bosensko-hercegovinske vlade še ni definitivno rešeno, toda pričakuje sc, da bo urejeno tekom jutrišnjega dne. NaS poslanik pri angleškem kralju. LDU. Belgrad, 29. februarja. Iz Londona javljajo, da sta angleški kralj in kraljica sprejela v avdijenci našega poslanika na londonskem dvoru g. Nikolaja Gavrilo-viča. SfenpSčina zagrebških favnik nameščencev. LDU. Zcti-eb, 29. februarja. Včeraj jc bila tukaj skupščina saveza javnih nameščencev, ki je bil pod banom dr. Tomljeno-vičem razpuščen. Sprejela se jc resolucija, v kateri se protestira proti temu, da se podtika savezu javnih nameščencev identificiranje z Radi.fevo kliko. Sprejet je bil tudi predlog, da se naprosi ban,' naj na najvišjem mestu nastopi proti odgovornim in neodgovornim elementom, ki so podtikali javnim nameščencem nelojalnost in S'r-jenje javnega razdora. Javni nameščenci se popolnoma pridružujejo želji zagrebškega meščanstva, da bi prestolonasled-nik Aleksander čimprej posetil Zagreb ter se tako mogel prepričati o iskrenosti čuv-stev, ki se goje napram vladarski hiši. — Invalidi pozorl Poverjeništvo za socialno skrb sporoča: Razpisane so nastopne službe: Pri okrajnem sodišču v Ormožu služba sodnega slugo z običajnimi prejemki IV. krajevnega razreda. Prošnje je vlagati do 25. marca 1920 pri predsedstvu okrožnega sodišča v Mariboru. — Pri okr. sodišču v Trebnjem mesto sodnega sluge z običajnimi prejemki IV. krajevnega razreda. Prošnje je vlagati do 15. marca 1920 pri predsedstvu okrožnega sodišča v :.'">-vem mestu. Natančnejša pojasnila pri predalu za invalide pri ljubljanski podružnici Državne posredovalnice z a delo, kjer se tudi lahko vlagajo prošnje ae bolniških strežnic, ne posredovalnic za Selo, ne posojevalnic zibelk, ne povojev zastonj. Ni je taho temne in smrdeče ulice, ki je ne bi kdove kolikrat prehodila ženska kakor me, noseč malo usmil:enja v rokah ln v očeh. Odkod je prišla? Zakaj je prišla vr predme sle? Kakšna misel, kakšen okus, kakšna bol ali katera korist jo je dovedla io tega, jo zadrževala tu in jo vodila zopet jtazaj? Reveži nc vprašajo po tem — oni Lo vedo. Vedo, da je bila vsejana pred devetnajstimi stoletji na svetu neka bratska misel in da so se od tedaj našle duše, skoro vedno ženske, večinoma verne, včasi tudi .ie, ki so se jih spominjale. Vedo tudi, da jih .ie bo zmanjkalo nikdar več. Nasprotno pa so ljudje iz družbe vsi presenečeni. Prvo presenečenje izmed vseh je, da nas vidijo jstati stare device. Kaka nesreča! Skušajo si jo razložiti. Ne vprašajo se pa, če bi nam nerda tudi brez drugih vzrokov ne zado-itovali vzgledi »srečnega« življenja, ki nam jih oni nudijo v svojih družinah, in nas ne spametovali. Ne, treba jim je razlage, ki iias ponižuje in nje povišanje, češ, da smo pregrde, da smo prerevne, da imamo za se-joj nesrečno ljubezen, da nas je ljubljeno bitje zapustilo, bodisi ne prostovoljno ali i;e. jc umrlo, bodisi z izckjr.tvom. Uboge rc cc! In da se tolažimo — če je sploh taka tolažba mogoča, in oni zelo dvomijo o i ,,,__s ietn, da »delamo dobro«. Slutila, ,W-mla sem take misli okrog sebe vseh de-let Podvrgla sem se sestankom, ki se -o n koli ponavljali, vsi poizlcuri, da me run/ >, so bili zaman, m neka una vdova mi ie dejala: »Kesali sc boste, draga moja, pa bo prepozno, da prepozno,« Dokler nisem izpolnila trideset let, nisem- bila varna pred možitvijo ali bolje rečeno, niso mi odpustili, da se nisem omožila. Isto bo pri vas, povem vam že naprej. Še en opomin bi dala kandidatinji, ki bi me vprašala za svet: »Predno nc boste stari trideset let«, bi ji rekla, »ne bodo verjeli v vaš poklic. Uvrstili vas bodo samo, kakor pravijo menda na sodniji med one »brez nasledstva«, stvari, ki se ne izplača brigali se zanje. Toda najdejo se ljudje, ki se brigajo zanje vedno, in starost jih prav nič ne ovira v tem. Nikar ne zaupajte nesebičnemu občudovanju! Ker se vam bo posrečilo ustanoviti kako novo ali razviti kako staro delo, ker bo dobrodelna razprodaja, ki jo boste organizirali, privlekla mnogo sveta, ker vas bo eden vaših prita-teiicv, ki se bo peljal z avtomobilom skozi predmestje, opazil sredi gruče otrok aH žensk in ker boste oblekli svoje strežniško krilo in ker jim boste očividna prijateljica, vam bodo peli slavo in hvalo na vse grlo, vam bodo ponujali svetniških sijajev na izbiro, »Prava svetnica, draga moja, apostol, pravim; čudeže dela in nikakega zdravja, veste, nikakega.- Mladih ljudi take besede ne bodo podnetile, pač pa bodo vzbudile radovednost zrelih mož. Hvalili vas bodo na vse pretege visoke osebnosti v pokoju in v službi, senatorji, stari zmagovalci pri ... j--«-!.- J1._:rii_ strenn na v«i»nuwiv„i njeni, ali vsaj mislili bodo, da so. Nekateri bodo' prC';V*"tlt fvbskrircije, ki jih bo tre« i, S v princ rrrf' li. Pogostokrat ?o nv obdajali in vladali talen r.-tdi liuhezni do rc ■ Policijski svetnik Klobučarič aretiran. LDU Dunaj, 1. marca. (DKU) Kakor poročajo listi, so na zahtevo jugosloven-!ikc vlade aretirali na Dunaju policijskega svetnika Bena Klobučariča, načelnika madžarskega urada za potne liste v Gradcu, in ga izročili deželnemu sodišču. Klobučariča, ki jc imel tudi stike z onimi krogi, ki so zagrešili odpeljavanje ogrskih komunistov, obdolžuje nota jugoslovenskih oblastev raznih zločinov. Kakor javlja »Neue Freie Pressc«, se prejkone ne bo ugodilo zahtevi izročitve Klobučariča Jugoslaviji, ker je bil Klobučarič sicer prej pristojen na jugoslovenskem ozemlju, pozneje pa jc posloval kot madžarski obmejni policijski komisar in naposled opti-ral za avstrijsko državljanstvo. Mažarska. Horthy državni upravnik, LDU Budimpešta, 1. marca. (DunKU — OKU) Narodna skupščina je izvolila Nikolaja Horthyja s 131 glasovi za državnega upravnika Mažarske. LDU Budimpešta, 1. marca. (DunKU — OKU) Povodom volitve državnega upravnika so glavne ceste mesta bogato okrašene z zastavami v narodnih in mestnih barvah. Poslanci so se skoraj oolnošte-vilno zbrali k slavnostni seji narodne skupščine, Galerije so bile gosto zasedene. V diplomatskih ložah so prisostvovali seji mnogoštevilni zastopniki ententnih misij, nadalje avstrijski poslanik Cnobloch s soprogo, avstrijski konzul Hornbostel s soprogo in nemški konzul baron Hammer-Purgstall. Ob poluenajsčih je predsednik Rakovszky otvoril sejo in naznanil, da jc predmet dnevnega reda volitev državnega upravnika. (Živahni. »Eljen Horthy!«) Ker predpisuje zakon tajno poimensko glasovanje, so oddali poslanci svoje glasove v poimenskem glasovanju. Oddanih je bilo 141 glasovnic,od katerih se je oddalo 131 za Horlhyja. Poslanci so se dvignili raz sedeže in ploskali več minut. Grof Julij Ap-ponvi jc dobil 9 glasov, ena glasovnica je bila prazna. Predsednik je naznanil izid volitve in dejal: »Izjavljam, da je Nikolaj Horthy državni upravnik mažarski.« Člani zbornice so burno klicali »Eljen!«, LDU Budimpešta, 1, marca, (DKU — OKU) Ob 12. uri 15 minut je predsednik Rakovszky zopet otvoril sejo narodne skupščine. Državni-upravnik Horthy je v spremstvu ministrskega predsednika in drugih stopil v dvorano, kjer so ga pozdravili z navdušenim odobravanjem, s ploskanjem in »Eljen!«-klici. Po govoru državnega upravnika so mu priredili poslanci ovacije, ki so trajale več minut. Nato )e zapustil dvorano in predsednik Ra-kovszlty je prekinil sejo. Ko se je iznova pričela, je povzel besedo Huszar in izjavil: Provizorna vlada mora še izvesti zakonito inartikulacijo volitve državnega upravnika. Ministrski predsednik jc potem predložil zakonski načrt glede volitve državnega upravnika. Naznanil jc, da je ministrski svet sklenil demisijo vlade. Državni upravnik je poveril vladi nadalnje poslovanje. Zakonski načrt se je potem oddal državnopravnemu odseku. Nato je predsednik zaključil sejo. Prihodnja seja bo jutri. LDU Budimpešta, 1, marca. (DKU —-OKU) Po zakonu, predloženem v narodni skupščini, je državnemu upravniku Hor-ihyju določena častna plača 3 milijone K. Češka. Volitve v Brnu. LDU Brno, 1. marca, (ČTU) Pri včerajšnjih občinskih volitvah so dobili Čehi dvetretjinski večino. Dobili so 78.149 glasov (61 mandatov), Nemci 35.298 glasov (27 mandatov) in Judje 2542 glasov (2 mandata). Rušila. Pogajanja z Rusijo. LDU London, 1. marca. (DKU — Brezžično.) Zapadno-evropslu zastopniki zaaružniških zvez so glavnemu vodstvu v Moskvi naznanili, da je britanska vlada pozvala Finsko, Švedsko in Dansko, naj propuste odposlance glavnega vodstva. Čas in kraj odpotovanja naj se še naznanita. Ljudskemu komisarju Litvinovemu, ki se nahaja med odposlanci, imenovanimi po glavnem vodstvu, britanska vlada zaradi njegovega prejšnjega zadržanja na Angleškem ne more dovoliti, da bi odpotoval in sc udeležil pogajanj. Potovanje tja in nazaj je odposlancem zagotovljeno, ako sc zavežejo ,da sc nc bodo vmešavali v politične ali gospodarske zadeve Velike Britanije ali kakšne druge države. Odposlance bo pričakovala britanska ladja v petek 5. t, m. v Libavi. Vseruski kozaški kongres. LDU Moskva, 1. marca. (DKU — Brezžično.) Sinoči jc bil v Moskvi otvor-jen prvi vseruski kozaški kongres. Moskovski sovjet. LDU Moskva, 1. marca. (DKU — Brezžično.) Včeraj so se končale volitve v novi moskovski sovjet. Izvoljenih je bilo 1382 članov, od teh je 85 % komunistov. V sovjetu jc tudi 117 žensk. Aretacije ruskih generalov. LDU Helsingfors, 29. februarja. (DKU) Ruski generali Judenič, Glasenap in Vladimirov so na svojem potovanju v Nemčijo bili aretirani v Rigi na ukaz angleške mis>je. gfi&Biša. Velike stavke, LDU Berlin, 1. marca. (DunKU) »Lo-kalanzeiger« javlja iz Lugana: V vseh glavnih krajih prcdilniškc industrije so bili včeraj velikanski shodi, da se gibanje, ki stremi za tem, da delavci vzamejo obrat v tvornicah v svoje roke, razširi po vsej Italiji. V najvažnejši poljedelski provinciji Ferrara stavka 80.000 poljedelskih delavcev. Zaznamovati jc mnogo izgredov/ Voditelji stavke izjavljajo, da ni utemeljena bojazen, da je vsled tega ogrožena prihodnja letina. LDU Berlin, 1. marca. (DKU) Kakor javlja »Lokalanzeiger« iz Lugana, so v provinciji T urin stavkajoči delavci zasedli dve predilnici, razobesili rdečo zastavo in organizirali obrat na lastni račun. V Milanu je 2000 delavcev tvornice avtomobilov Bianchi zasedlo tvornico. Razlastitev sovražnega premoženja. LDU Berlin, 1. marca. (DKU) »Vossi. sene Zeitung« javlja iz Rima: Neki list do-znava, da italijanska vlada namerava iz-premeniti naredbe glede razlastitve sovražnega premoženja. Manjša premoženja sovražnih podanikov, ki so delj časa ostali vežev, kakor so trdih, ali pravim vam, da jc bila vsa ta kratka ljubezen navidezna in da sem se čutila v mreži, kakor drugikrat, samo malo prestara, malo čudna, kakor cvet zavit v žimnato spokorniško haljo. Dobro storite, ako se odtegnete, če mogoče duhovito, tem nedovoljenim blaženostim. Niso sicer nevarne naši nravnosti, toda, če obračamo še tako malo pozornosti nanie, izpodkopavajo vendar tisto lepo po-zabljenje samega sebe, brez katerega nismo drugega kot neoženjene deklice, toda ne več stare device.« Končno bi dejala svoji kandidatinji: »Me imamo jako staro in slavno zgodovino, ki jo bo treba nadaljevati; to jc zgodovina francoskih družin. Večjidel so bile delo starih devic, s katerimi jc bila nekdanja Francija bolje preskrbljena. Katera izmed vas ni imela svoje tete Gothone ali Marione ali Uršule? Nihče ni podedoval vsega od teli žensk, po navadi ubožnih ali obubožanih, vendar podedujemo vsak dan to, kar dele naša dola. Teta Gothon je šivala, teta Marion zibala, teta Uršula je učila brati. Matere, zelo rodovitne, so našle pri vzgoji otrok pomočnic, ki jih nit,o stale nič. Četvero, šfcstcro, osmero rok je malčke uspavalo, več glasov jim pelo, eno samo srce jih učilo. Tete so hodile vedno malo Lz hiše, in to je. kar je treba storili. Kako rada bi'jih poznala! Morale so imeli toliko receptov in mahiun za svoje delovanje! Ne vem, kaj pravi statistika o tem. Toda naj nav.-va gled-* samskih v Franciji kar hoče, to vem gotovo, da sc ie število "!r:rlh devic. koristnih svojim sorodnikom ia sose- dom, zmanjšalo, zmanjšalo število samskih z malim premoženjem in ki žive v družbi skoro rodovniško življenje. Nikakor nismo še izpolnili svoje naloge in ne izpolnimo je nikdar. Vendar mislim, da pridejo v kratkem druge za nami. Boljše kakor smo m6, bolj svete, ld nas bodo nadomestile in prekosile v mnogih zunanjih dobrih delih. Sedaj, ko odhajajo, oropane in izgnane, je verjetno, da se bo več izmed njih, ki so bile poklicane za samostan, pridružilo nam, ki nismo imele tako popolnega poklica.* »Ne bojte se dolgega časa. Draga moja, kadar sem tekala ves dan po krajih bede, kojih zemljevid ne bo nikdar popoln, imam trudne oči, trudne noge, srce polno gorja, ki sem ga čula ali videla. Toda da bi bila žalostna, zato nimam časa. Imam, četudi ne pri sebi, toliko otrok, ki čakajo, da se zbudim, da takoj zaspim.« Kadar imam malo časa in če sem v svojem malem pariškem salonu ali v svoji sobici na deželi, vzamem svoi zapisnik in zapišem kak opomin iz tega trepetajočga drgetajočega življenja, ki ga živi toliko drugih žensk in ki ga pozna tako malo izmed ljudi, ki čitajo knjige. Pravim temu »Spomini«: zgodbe, ki sem jih doživela ah slutila, gorč, ki nc govori, radosti, ki sem jim bila tako blizu, da sem mislila v tistem hipu, da, tudi pozneje, da sem jih doživela sama, fDa1,e 1 * Pisano za časa, ko so bile v Fran ciii redovnice izgnane iz samostanov. Ster. 90, SLOVENEC, Al« Z marca 1920. Stran 3. v Italiji, se nikakor ne bodo zaplenila. Na ta način nameravajo tem podanikom, ki so se večinoma že vrnili, omogočiti obstanek. Nemilja, Razprave proti vojnim krivcem. LDU Pari*, 29. februarja. (DKU — Agence Havas.) Zavezniki so dovolili, da ■e nemškemu sodnemu dvoru dovoli razpravljati za poizkušnjo o gotovem številu izbranih vojnih krivcev. Vsled tega bodo Nemčiji poslali listo 46 oseb. Ako se ta poizkusna razprava pravilno izvede, nameravajo zavezniki izdatno znižati listo, ki doslej obsega 800 imen. Jadransio vprašanje. LDU London, 29. februarja. (Dun. KU) Po izmenjavi not glede jadranskega vpra- ianja je predsednik Wilson izjavil, da se je V sporazumu z Zedinjenimi državami dne 9. decembra sklenjena pogodba izpreme-nila v prid Italije, zelo krivično proti Jugoslaviji in z nevarnostjo za svetovni mir. Dogovor od 14. januarja, ki je bil sklenjen brez vednosti držav, je po njih mnenju neizvedljiv, ker je krivičen. Vlada Zedi-njenih držav ne more dovoliti ureditve, ki pomenja jasno kršenje načel, za katera je vstopila Amerika v vojno. Ako se hočejo velesile pod pretvezo narodnega čuta oškodovati na malih šibkih narodih, da bo tedaj prevladoval stari red, šc ni prišel tr eno tek, da bi sc Zedinjene države pridružile velesilam. Ako pogoji od 9. dcccmbra, ki vsebujejo najvišjo mero koncesij, niso izvedljivi, tedaj mora predsednik Wilson resno preudarjati, da umakne iz senata mirovno pogodbo z Nemčijo in defenzivni dogovor s Francijo, tako da bodo zavezniki morali sami izvesti novi evropejski red. V odgovoru od 17. februarja sta izjavila Millerand in Liyod George da si nista niti Italija niti Jugoslavija želeli svobodne reške države, dasi je bila to glavna točka ameriških predlogov. Zato je bil Italiji priznan ozek pas zemlje v indirektno zvezo, j Z mnenjem Zedinjenih držav, da se je na ta način ustvaril povod za aneksijo Reke, se angleška in francoska vlada ne morete strinjati. Ameriška kritika glede Albanije ni pravična. Ker jc severni del Albanije povečini krščanski, južni pa mnhamedan-ski, sta smatrali angleška in francoska vlada za najbolje, poveriti zaupanje za to ozemlje Jugoslaviji in Italiji. Pri tem pa sta gledali tudi na to, da spravita vso Albanijo pod mandatni sistem. Francoska in angleške vlada nc želita izsiliti nikake rešitve, ki bi se zdela Wilsonu nesprejemljiva in bosta tedaj čakali na odgovor Zedinjenih držav. Ker se Italija in Jugoslavija nista mogli sporazumeti, ne preostaja Franciji in Angliji ničesar drugega, kakor da priznata veljavnost londonskega dogovora. Francoska in angleška vlada osuplo gledata, da se Zedinjene države umikajo iz zveze narodov, ker ne soglašajo z ureditvijo jadranskega vprašanja. Da niso merodajni le etnografski razlogi, se jasno razvidi iz tega, da se priključi nad tri milijone Nemcev Češkoslovaški in nad tri in pol milijona Malorusov Poljski, ki pa so poljski vladi sovražnega mišljenja. Zato upata francoska in angleška vlada, da se Zedinjene države, naj si bodo kakršnegakoli mnenja v jadranskem vprašanju, ne bodo odtegovale pogodbam iz leta 1919, V odgovoru od 25. februarja je izjavil Wilson, da je bil po njegovem mnenju glavni povod vojni, da nima nobena država ali skupina držav pravice, odločevati o kateremkoli ozemlju ali politiki, kateregasibodi prostega ljudstva, Petero velesil po njegovem prepričanju tedaj nima v vprašanju jugoslovanskega naroda brez njegovega so-glašanja nič več odločevati, kot bivša Avstrija. Postopanje predsednikovo je pred- Eisano v členu pogodbe zveze narodov, po aterem je pohlep po zemlji nezdružljiv s politično samoodločbo narodov. Wilson je izjavil dalje, da se bo vedno 6trinjal z itali-jansko-jugoslovanskim sporazumom glede Reke pod pogojem, ako se ne sklene na rovaš koga tretjega. Neposredno pogajanje med obema državama bi se moglo smatrati za samoodločevanje, Ako bi na ta način ne prišlo do zaključka, bi morale biti obe stranki pripravljeni, priznati odločitev francoske, angleške in ameriške vlade. V odgovoru od 26. februarja sta izjavila Millerand in Lloyd George, da postopata v zmislu zadnje Wilsonove note in da bosta albansko vprašanje tako rešila, da se ugodi zahtevam albanskega ljudstva po popolnem samoodločevanju in da sc Jugoslaviji zagotovi izhod na Jadran v ozemlju pri Skadru. Francoska in agleška vlada upata, da sc bo sporazum dosegel mirnim potom. Ako to ne bo mogoče, mora stopiti v veljavo londonski dogovor. Millerand in Lloyd George opozarjata Wilsona na silno varnost nemndne. rešitve jadranskega vprašanja, ker ogroža sedanje stanje svetovni mir. LDU Rim, 1, marca. (DKU — Brezžično.) »Messaggero« javlja iz Londona, da ie po notah Wilsonovih dospelo jadran- sko vprašanje zopet na ono stališče, na katerem je bilo ob začetku pariške konference pred več nego enim letom. Pričakovati je, da bodo spričo zadržanja Wil-sonovega kot zaščitnika Jugoslavije, vsa pogajanja med Italijo in Jugoslavijo brezuspešna. Zato ni vredno, začeti pogajanja. Italijanski glas o Reki. LDU Trst, 27. februarja. Medtem, ko večina italijanskega časopisia vztraja na stališču, da je ministrski predsednik Nitti ustvaril za Italijo zelo ugoden položaj s tem, da si je zagotovil pomoč Anglije in Francije, in da tega položaja ne more veli-ko izpremeniti niti Wilsonovo posredovanje, se postavljajo nekateri listi na povsem nasprotno stališče, t j. dvomijo o odkritosrčnosti angleške in francoske pomoči, ne omalovažujejo pomena Wilsonovega koraka, očitajo Nittiju iste napake in isto nesposobnost kakor njegovim predhodnikom in pripravljajo javnost na zopetni neuspeh italijanske politike. »Resto del Carlino« je priobčil članek Artura Labriole, ki vsebuje nekatera priznanja, ki se doslej niso mogla izslediti v italijanskem časopisju. Člankar ugotavlja, da se pariška konferenca ni držala pri reševanju evropskih vprašanj narodnostnih načel, in da se Italija, ki je anektirala zaradi gotovih državnih potreb čisto nemške kraje na severu in precej (?) homogene slovanske kraje na vzhodu, ne more sklicevati na narodnostna načela pri svojih zahtevah po Reki. G. Nitti je izjavil, da je reško vprašanje »majhno sentimentalno vprašanje«. Vsak pa razume, da niso ne Wilson, nc Lloyd George, nc Francozi pripravljeni na žrtve, ki so v navzkrižju s koristmi drugih, a pri Francozih in Angležih tudi v navzkrižju z njihovo protiitalijansko politiko na Balkanu. G, Nitti je tudi izjavil, da je Jadransko morje skupno morje Italijanov in Jugoslovanov. Če mora Jadransko morje torej biti skupno morje obalnih narodov, je treba imeti pogum in priti do edino mogočnega sklepa, to je, da se mora dati Reka Jugoslovanom, ker je Reka sedaj edina jadranska luka, ki odgovarja z vojaškega in trgovinskega stališča jugoslovanskim jadranskim zahtevam. Jugoslovani imajo tedaj popolnoma prav, ko pravijo, da Jugoslavija ne naredi velikega greha, če si priklopi 40.000 Italijanov, če si je Italija mogla pri-klopiti 600.000 Jugoslovanov. Člankar govori nadalje o zadnjem zavezniškem načrtu in londonski pogodbi ter ugotavlja, da AVilsonovo posredovanje pomenja ne samo padec politike, ki temelji na udejstvitvi londonske pogodbe, temveč tudi načrta od 20. januarja, ki ne utemeljuje prav nikakršne politike, ker znači spor med Italijo in Jugoslavijo!« Članek zaključuje — kar nas pa ob tej priliki ne zanima toliko — z navajanjem napak italijanske politike, ki da je na poti, da izgubi diplomatsko vojno. V nedeljo dopoldne je imela JDS v dvorani hotela »Union« shod, na katerega je zbobnala vse, kar je mogla — svoje bivše ministre, poslance in »pristaše«. Tako da so mestoma govorili gg. bivši ministri deloma samim sebi. Shod je otvoril predsednik JDS dr. Kukovec, ki je predvsem konštatiral, da je domovina v nevarnosti, ker niso več na vladi demokrati in socialisti, — Prvi je govoril bivši minister za notranje stvari Svetozar Pribičevič o položaju, večkrat prekinjen z medklici. Vodilna misel njegovega z žvižgi prepletenega govora je bila, da je demokratska stranka edina, v kateri so združena vsa tri plemena jugoslovenskega naroda katoliške, pravoslavne, muslimanske in drugih ver. (Medklic: židje!) Demokratska stranka zahteva narodno edinstvo brez vsakega pakta, Skupnost idej je rodila demokratsko-socialistični blok. Davidovičev kabinet si je stavil za nalogo, da razpusti narodno predstavništvo, češ »da ni bilo izvoljeno iz ljudstva« in, ker je bilo v njem vsako plo-donosno delo nemogoče.« Tekom štirih mesecev, ko parlament ni deloval, je izvedla demokratsko-socialistična vlada mnogo lepega in dobrega, (klici: valuta!) česar seveda nasprotne stranke ne morejo priznati, iz razumljivih razlogov. (Klici in smeli.) Opozicija pa je kričala, da je samo demokratska vlada kriva rastoči draginji. Sedaj si bosta seveda pod vlado opozicijonalnega bloka cedila med in mleko. (Gotovo ne, ker so oboje že pojedli demokrati!) Krona se je odločila za sklicanje narodnega predstavništva, vsled česar ej prišel tudi opo-zicionalni blok do vlade. Z izpremembo centralne vlade so se izpremenile tudi pokrajinske. Dr Bretc se mora gotovo čutiti zapostavljenega, ker jc bil hrvatski ban imenovan od ministrskega predsednika, sam pa od notranjega ministra. Novi ban jc zalo tudi naslovil poslanico kot kak suveren, kar niti Clemenceau niti kak drug ministrski predsednik ni storil. Demokrati so za "ajirSo upravno avtonomijo in zato, j da sc izbrišejo umetno začrtane zgodovin-i ske meje. Sedanja vlada pa hoče obdržati | ta anahronizem. V sebi nima niti ene silne j individualnosti, niti enega strokovnjaka, ni-' fci oolitičnega talenta. Skupnega programa stranke v aedanS vladi nimajo. (Medklici: Kaj pa vi? Nemir. Predsednik shoda, dr. Kukovec: Nemojte, nemojte, gospodo, brigati se za vsako stvari Smeh.) Govornik je mnenja, da vlada za svoje čine glede zunanje politike ne sme odvaliti odgovornosti na narodno predstavništvo. Zunanjo politiko naj dela vlada, ne parlament. (Nemir.) Demokrati so stranka malega človeka (upravni svetniki bank sede na odrti šn ploskajo) in ne priznavajo nobenih privilegijev. Sedanja vlada je začasna in demokratsko-socialistični blok bo zato gotovo še prišel do krmila. — Mi moramo priti do vlade! (Medklici. Ploskanje.) Drugi govornik, bivši minister prosve-te, Pavle Marinkovic, zlog Lami sovražnik slovenske univerze, je govoril: Mi smo Jugoslavija, opozicija je separatistična, tu ie s o 1 n c e , tam pa črna tema. Brat ?e mio, koje vjere bio, — Naslednp govornik posl. Pešič je zabavljal nad radikalci ter zatrjeval, da demokratska vlada odklanja vsako diktaturo (klici: Hrvatski Tisza! Nemir.) vsako nadvlado ene kaste nad drugo. Od Soče do Vardarja! (Klici: Mi vas redimo!) Dr. Kramer je zopet govoril o boju proti reakciji in za popolno edinstvo. Drugega ni imel povedati in je kmalu umolknil. Zato so mu ploskali. Poslanec Agato-novič je v splošnem govoru, polnem narodnega navdušenja branil stališče Jugoslavije v jadranskem vprašanju. Govor bi bil primeren za shod katerekoli stranke. Folltline novice. •f Obmejni Slovenci za škofa Jegliča in dr. Korošca. >Murska Straža«, glasilo obmejnih Slovencev, ki izhaja v Radgoni, je v sobotni številki prinesla članek »Ne psovajte!«, ki v njem biča početje demokratskih listov, kateri hočejo s psovkami vzeti čast prvoboriteljem za Jugoslavijo, dr. Korošcu in škofu Jegliču, ter pravi: »Da bi ti ljudje prijemali one, ki so šele sedaj v Jugoslaviji začeli dvigati glave, v onih nevarnih dnevih pa tičali v varni suknji avstrijskega uradnika ali oficirja, to bi bilo razumljivo. A teptati v bluto čast onih mož, ki so podali že neštetokrat dokaze svoje požrtvovalnosti in nesebičnosti, to je podlo. Poglejmo n. pr. politično delovanje našega dr. Korošca, na katerega sedaj napadi kar dežijo. Kaj je storil v stari Avstriji za ujedinjenje Jugoslovanov, to ve vsak otrok. Trd je bil in neizprosen, kadar je Slo za naše narodne interese. Niso ga ostrašile grožnje Nemcev, nI se dal premotiti zapeljivim ponudbam, pred očmi je imel le Jugoslavijo, za katero se je trudil in trpel. Oboževan od nas vseh, proklinjan od Nemcev je šel svojo pot naprej; z jekleno voljo je pomagal grabiti stavbo jugoslovanske države. Kdor bi v onih časih temu možu podtikal neslovan-stvo, nazadnjaštvo in druge take lepe reči, tega bi obsodil ves narod. Od takrat do danes je preteklo komaj eno leto in dr. Korošcu se predbaciva vse to. Proti državi je, avstrijanec je, ker ima svoje strankarsko politično prepričanje; nazadnjak je, ker si je upal kot minister prehrane stopiti na prste verižnikom in izsesevalcem ljudstva. Gotovo časopisje pa vestno zbira vse to gradivo in trobi v svet, kakšno nevarnost pomeni za državo dr. Korošec.« — Dalje pravi: »Stari, izkušeni politiki kakor dr. Korošec in drugi so si hvala Bogu že pridobili toliko ugleda in do1 : ega glasu, da jih ne bo mogel kak političen paglavec odpraviti z besedami: no, o teh pa se sploh ne izplača govoriti!« — V obrambo ljubljanskega škofa dr. Jegliča pa je glasilo obmejnih Slovencev zapisalo nadalje naslednje besede: »Nek list, isto-tako ljubljanski, si je drznil te dni napasti vsakemu Jugoslovanu dobro znmega moža. Ta mož je ljubljanski škof Anton Eo-naventura Jeglič. Tudi on je s svojo vplivno besedo deloval za ujedinjenje Jugoslovanov, podpisal med prvimi majniško deklaracijo, v svojih pastirskih listih pozival duhovščino k delu za našo državo in si nakopal nemalo sovraštvo avstrijske vlade. Prezirala ga jo povsod, kjer ga je le mogla. Svet pa je občudoval njegov odločen nastop, prihajale so k rjemu francoske, angleške in druge deputacije ter mu častitale, da v odločilnih trenutkih ni pustil na cedilu svojega naroda, kakor so ga zapustili mnogi, ki jemljejo sedaj jugoslo-vanstvo v zakup. Primerjali so ga z neustrašenim belgijskim kardinalom Mer-cierom. Sedaj pa pride ljubljanska »Domovina« in pove vsemu svetu bridko resnico, da Jeglič ni to, za kar sc ga je smatralo dosedaj, ampak da je čisto navaden sovražnik, izdajalec domovine. Človek se mora čuditi, kako jc to mogoče. Za izdajalca ga je imela stara Avstrija, izdajalec je tudi sedaj v Jugoslaviji. Drugače ni mogoče razvozljati te uganke, kakor na ta način, da se je stara avstrijska vlada zbrala okrog »Domovinec in meče sedaj puščice na ubogega Jegliča. In zakaj to? Xer si je ljubljanski škof bajo drznil zagovarjati republikansko vladavino v Jugoslaviji! Toda saj urno mi vsi lia shodih govorili p republiki in nas nihče vsled tega ni imel za Izdajalca V narodnem predstavništvu Je cela vrsta poslancev, ki se javno nazivljejo »republikance«. Kar pa drugi lahko store, to sme storiti tudi ljubljanski škof.« Tako sodijo obmejni Slovenci, ki so za ce! narod v teh stvareh precej bolj merodajni ko razni ljubljanski demokratski cvičkarji. + Strokovni stranka rji. Imamo uradniško stanovsko organizacijo, ki izdaja svoje glasilo. Vedno proglaša, da je samo stanovsko glasilo, ki zastopa samo stanovske interese uradnikov. To desko ima izobešeno na zidu, znotraj pa prodaja pristno liberalno vino. »Naš glas« je samo ekspozitura liberalne stranke. Ob vsaki priliki wdarja po nasprotnih strankah in dela reklamo za demokratsko politiko. Tudi nad sedanjo vlado je morala seveda izliti svoj žolč. V njej ac seveda po mnenju ljudi, ki vodijo ta listič, zbrani samo ljudje, ki jim je Hudska korist deveta briga. Stranka bančnih mogočnjakov, vojnih dobičkarjev in ljudskih oderuhov, ki je v največjo škodo naše države šest mesecev brezvesno in nedemokratično paševala, ta stranka ie seveda našla milost v očeh teh nestrankarskih! strankarjev. Solze toči po nji in hudo ji je le, da so predstavniki ogromne večine naroda prevzeli vlado in hočejo rešiti, kar se v teh zavoženih razmerah še rešiti da. Stara pesem se zopet ponavlja: Liberalec izrablja povsod stanovske organizacije za slepilo lahkovernim ljudem. Politična strast jim je višja vrednota kot stanovska solidarnost. Upamo, da izpregledajo končno tudi vsi idealisti. -f »Laginjev god«. Velike manifestacije v Zagrebu o priliki nastopa novega, bana dr. Laginja so nosile izrazit dinastičn značaj, kar jc jasno kazala tudi regentu poslana brzojavka. Demokratom, ki so vse prejšnje opozicijske stranke črnili na zgoraj in na ven vedno kot protidinastične in protidomovinske, to ni bilo prijetno. Zato so brzojavko regentu na pošt.i enostavno »zgubili«, v svet so pa razširili vest, da so se izvršile manifestacije dr, Laginju — za god! Dr. Laginja pa praznuje svoj god 21. septembra. Ali res ni nobene resnosti, nobene zavesti odgovornosti v demokratih, da smatrajo državo in njene ustanove za svojo igračo in cunjo, s katero smejo početi, kar se jim zljubi? Ali se nc zavedajo, da s takim početjem pljujejo na državo in ji jemljejo ugled na znotraj in na zunaj? + Pozdrav hrvatskega bana narodu. Hrvatski ban dr. Laginja je izdal poslanico na hrvatski narod, ki jo priobčujejo »Narodne Novine«, V svojem pozdravu hrvatskemu narodu pravi ban, da želi, da bi vladala v deželi svoboda in napredek. Svoboda ima samo en zakon: Stori drugemu, kar bi želel, da drugi stori tebi, a ne stori drugemu, kar bi ne želel, da stori tebi. Ban noče omejevanja osebne svobode posameznikov, javnega tiska, zborovanja in združevanja, toda hudo bi se prevaril, kdor bi to namero zlorabil. Ban pravi nadalje, da je stvar konstituante, urediti skupno domovino. Za ta posel se je treba pripraviti razumno in dostojno. Ne sme biti vprašanja, kdo naj nad kom gospoduje, pač pa je treba, da Hrvati in Srbi plemenito tekmujejo, kdo bo drug drugemu boljši brat. Ban hoče ščititi sirote in one, ki so brez krivde trpeli med vojno in pozneje. Za javne nastavljence ne vprašuje, kake stranke so, pač pa zahteva, da je natanko poučen, kako služijo kralju in narodu in kako izvršujejo zakone, Kdor pa bi se pregrešil proti zakonu, bo brez milosti nosil posledice svojega postopanja. Popraviti hoče način sodnega postopanja, da bi se narod ne vlačil v dolgotrajne pravde in težke stroške. Kar se tiče denarnega vprašanja, pravi, da je čimprej potrebna izmenjava, da se onemogoči uvažanje kronskih bankovcev, zlasti ponarejenih, iz tujega ozemlja v naše. Končno vrednost našega denarja bo odredilo z zakonom narodno predstavništvo. Ta vrednost pa bo tem večja, čim večja bo produkcija vsega našega naroda in vseh naših slojev. Skrbeti hoče, da najde ta misel dostojen izraz v zakonu pri končni ureditvi valutnega vprašanja. Nikogar naj ne skrbi, ker je na novih začasnih bankovcih pisana vrednost v kronah in dinarjih. Kdor je posloval doslej s kronsko vrednostjo, more to storiti tudi odslej z ozirom na to, koliko kron označuje novi denar, do izdanja enotnih nov-čanic. Skrbeti hoče, da sc občinske volitve izvrše tekom marca. Treba je to izvršiti čimprej, da pride narod v svojih občinah do oblasti, da more v njih odločevali sam s svojo voljo. Ban pravi končno: Jaz sem sin kmetskega rodu, in sicer od tam, kjer zemlja ni dala vsega za življenje, tako da jc bilo treba tudi posebej kaj zaslužiti. Mislim torej, da morem prav razumeti kmeta in delavca. Toda tudi oni mc morajo prav razumeti. Kmet ne more živeti brez pluga in motike, delavec ne brez kruha. Treba torei, da se dobrobit enih in drugih spravi v sklad. Kmetje in delavci, kakor vsi drugi stanovi bi se hudo prevarali, ko hi sledili nauku, da mo-raS dobivati tem večjo plačo, čim manj delaš, ker bi po tem nauku — končno vsi trpeli, kmetje in delavci. Kot poglavar dežele, se hočem potruditi, da se zadnji med nami zave, kako mora naš narod in naša država biti napram inozemstvu ena celota ter da v njej Hrvati, Srbi in SI ovenci na podlagi popolne rav-nopravnosti dobe trdne pogoje popolnoma svobodnega razvoja. Obečanjem tujcev, ki so skozi vsa stoletja iskali svoje gospod-eLvo v medsebojni neslogi nas Jugoslovanov, ne nasedajte. Naša nova država je desti prostrana in dosti jaka, da bo lahko sama svoja. Ona, ki daje svobodo in blagostanje svojim sinovom, ne bo več dajala tujim gospodarjem božjega blaga, ki je na njej. Presrečen sem, zaključuje ban svojo poslanico, da morem postavljen po zaupanju Nj. kr. Visočanstva regenta Aleksandra v mojih starih dneh na častno stolico hrvatskega bana, sporočiti te svoje misli in svoj pozdrav. Republikansko gibanje med liberalnim jugoslovanskim dunajskim dija-štvom. Na Dunaju se snuje med liberalnim jugoslovanskim dijaštvom nacionalistična republikanska organizacija. Kakor znano, gre demarkacijska črta na Kranjskem tako, da teče južna železnica od Verda pri Vrhniki dalje po okupiranem ozemlju. S tem so mnogi naši kraji, ki so imeli doslej svoje prometno izhodišče na južni železnici, n. pr. na Rakeku, prišli v silne težave, ki so širši naši javnosti manj .znane, ki pa naravnost kriče po zboljšanju. Vzemimo n, pr. Cirknico ali Lož! Vse cirltniško in loško ozemlje je glede prehrane močno navezano na uvoz /.ita. Naraven dohod do svetovnega prometa so imeli prebivalci teh krajev doslej v Rakeku, kamor vocli tudi dobra cesta. Pred očmi imajo takorekoč železniško postajo — a do nje jim brani dostop italijanska vojaška straža! Navezani so torej ali na Borovnico ali Velike Lašče, kakor je pač komu bliže in kakršni so vzroki, ki človeka prisilijo na pot. Borovnica je namreč z vozom, posebno težjim, silno težko dostopna. Prosim, vzemite samo zemljevid v roke! Borovnica leži 305 m nad morjem. Pot v Cirknico vodi čez Pokojišče, ki ima 737 m nadmorske višine. In od Borovnice do Pokojišča jc približno eno uro hoda! Na tej razmeroma zelo kratki črti se dvigne cesta — pravzaprav samo boljša pot — za več nego 4C0 m. Cesta nikakor ni izpeljana tako, da bi bila namenjena velikemu prometu — sedaj pa gre približno kakih 50 voz na dan po tem klancu! Saj imajo ljudje voliti samo med Borovnico in Velikimi Laščami. Pot na Velike Lašče je silno doiga in ima prav tako hude klance. Železniška postaja Velike Lašče leži 525 m nad morjem, cesta se pa dvigne na poti proti Blokam skoro do višine 800 m. In sem vozijo vozniki po 5, 6 ur daleč in še dalj, prav iz Babinega pelja, četrt ure od hrvatske meje. Zalo pa dobite vsako uro ponoči na cesti vozove, vprežene z konji in volmi, ki hodijo na postajo zlasti po živež. In vse radi tega, ker je Rakek v laških rokah. Koliko truda, koliko stroškov, koliko pre-čutih noči na potu! Ali ni tu res nikake pomoči? Ali bi bili res »interesi« Italije oškodovani, če bi se domenila naša vlada z Italijo, da bi bil vsaj cd časa do časa dovoljen transport nekaj vagonov živeža na postajo Rakek, kjer bi ga lahko odvozili vozniki v enem dnevu? Saj ima vse loško in cirkniško ozemlje razmeroma zelo veliko konj in voznikov, ker je glavni dohodek teh krajev itak les. Mislimo, da bi bilo 'reba vsaj posku-r.iti, ali je res Italija čisto nedostopna razlogom, ki niso s politiko v najmanjši zvezi. Po našem mnenju naj bi prizadete gospodarske organizacije, zlasti tisle, ki se pečajo z dobavo žita, po medsebojnem dogovoru podale naši vladi formulirane svoje predloge, kaj želijo, da se doseže zanje v dosego izboljšanja sedanjih neznosnih prometnih razmer. Tc predloge naj izroče vladi v Ljubljani, ki bo, upamo, storila vse, kar je v njeni moči, da odpomore tem razmeram, ki bi se jim trgovsko in gospodarsko misleč človek, n. pr. Anglež ali Ame-rikanec, — smejal, če bi ne bile stvari tako žalostne, Lahko rečemo, da gre tu za koristi prav tako zasedenega ozemlja kakor prebivalstva v Jugoslaviji. Saj na Rakeku ne bo Italijanom nič škodovalo, če puste naši vozniki tam nekaj — denarja. Čc pa Italijani take neznatne koncesije morebiti »principielno« ne bodo »mogli« dovoliti, bi morali obupati nad — njihovo zdravo pametjo, A preden to storimo, poskusimo vendar ali se res ne da nič storiti. D it ©vri G novice, — Umrla je 27. februarja v Šmihelu pri Ni vem ineslu po kratki mučni bolezni po-sectnikova hčerka Angela Šusteršič. stara 13 let. Naj v miru počival — Žerjavova žrtev. Novomeško sodi- j čše je v četrtek izpustilo iz preiskovalnega J zapora tajnika Kmetske zveze Marinčka, j ki ga jc dal dr. Žerjav brez razlogov are- 1 tirati in zapreti. Sodišče ni našlo na Ma-rinčku nobene krivde. Vendar je dr. Žerjav hotel, če bi Marinček bil izpuščen iz zapora, istega takoj internirati. Dr. Žerjavovi pandurji, ki jih je bivši predsednik deželne vlade poslal v Cerklje, so tam že raztrosili vest, da so Marinčka odvedli v Srbijo. Jasno je, da je dr. Žerjav hotel internirati Marinčka kje v Macedoniji, kjer bi bil moral kot kak zločinec pod nadzorstvom Pribi-čevičevih žandarjev opravljati prisilna dela. Le sprememba vlade je rešila Marinčka težkih muk internacije. Tako je delal dr. Žerjav z ljudmi, ki niso zakrivili drugega ko to, da so organizirali ljudstvo proti vladi kapitalistov. — 301etnl jubilej odlične hrvatsko gledališke igralke. Prva igralka zagrebškega gledališča Milica Milučič praznuje 8. marca SOletnico svojega umetniškega poklica. Za proslavo se delajo velike priprave, pri katerih sodelujejo posebno ženske organizacije. — Kdo bo škol v Budjejevicah. Glasom čeških listov veljajo kot kandidati za izpraznjeno škofijsko stolico v Budjejevicah naslednji gospodje: Dekan Krojher, prof. dr. K. Slavik, bivši semeniški profesor dr. Ivan Dvo?ak in župnik in pisatelj Franc Baar. — Vojni ujetniki, ki so sc vrnili iz Italije in ki imajo od italijanskih oddelkov {centuria, concentramento itd.) potrjene bone za denar, katerega so morali, ko so prišli v ujetništvo, oddati, pa niso dobili od italijanskih oddelkov teh zneskov, ki so jih morali oddati v kronah, izplačanih v lirah, naj naznanijo svoj naslov in vsoto vloženega denarja v kronah »Slovenskemu Rdečemu križu« v Ljubljani, kateri bo skušal doseči, da se bodo zneski vrnili, — II. simfonični koncert v Mariboru. Mariborska diviziiska godba izvaia pod vodstvom kapelnika F. Herzoga v koncertni dvorani pivovarne G S t z na II. simfoničnem koncertu, dne 6. marca 1920 sledeče točke: I. Eeran: Idila [dirigira ?ikl"Vossl-sche Zeitungc javlja iz Kodanja: Boljše-viška >Krasnaja Gazeta« trdi, du sibirski boljševiki Kolčaka niso usmrtili, marveč da ga imajo skritega v zaporu. IRSKO VPRAŠANJE. LDU. Eorlin, 1. marca. (DKU.) >Vossi-sche Zeitungc javlja iz Kodanja: Newyor-ški listi objavljajo izjavo irskega nadškofa kardinala Logusa, kjer ta vodja irskih katoličanov zavrača sinfajnovsko gibanje in predlaga, naj ostano Irska del angleške države, toda z lastnim parlamentom, ki naj izvaja nadzorstvo irske trgovine in irskih financ, kakor v Kanadi in v Avstraliji. ¥ dlcjfoS huEturne ek p rešile ... Industrija toži, • da pogreša surovin. Dobivati jih mora, pravi, iz inozemstva. Odjemalci pri nas morajo torej čakati, da se zljubi inozemstvu dati nekoliko od nakopičenega blaga našim industrijalcem, ki morajo plačevati to gradivo sila drago. Zakrivili smo ta položaj deloma sami: izvažali smo prvine ter jih dobivamo nazaj kot polustrojene surovine, puščamo pa dober dobiček delavnemu inozemstvu. Ta materijelni položaj me živo spominja na duševno-kulturno poprišče. Naša zgodovina n. pr. se je bavila dosedaj nekoliko s splošno zgodovino, potem z razmerami v bivši Avstriji — vkolikor so to dopustila ministrstva ter šolska in policijska nadzorstva — nazadnje tudi še z lokalno povestnico kronovin, mest, župnij. Za to je bilo nabranih več vzorcev. Bil je torej znanstveno- včasih tudi neznanstveno-kul-turni obrat, ki sc jc bavil samo z izdelovanjem zaključnih zgodovinskih spisov; surovino, t. j. prvotne vire smo pa prepuščali preradi našim drugorodnim nasprotnikom, Iti so jih zavijali po svoje in dokazovali, da imamo prav za prav vse od njih. Prišla pa je vojna, ki je nameravala podpisati s krvavim mečem, kar so načrtala prej marljiva peresa. To ji ni bilo usojeno; a ustvarila je drug položaj in druge potrebe: moči posreba sedaj delo za ureditev meja. V teh soparnih urah, ko gradimo Jugoslovani svojo državo in bijemo Slovenci odločilni boi za svoio zemljo, po kateri so Si ran b SLOVENEC, cbe 2. marca 1920. Stev. 50. »t> gali naši severni sosedje roke, sedaj pa jc na jug. ;wanaldei« (namesto »wan-dalei«) in jc v zvezi z imenovanim okre-tom. Prav (ako gotovo, kakor so čuvali mnogo svojstev, so pa tudi prevzeli več posameznosti drugorod-n i h !' 1 t u r. Ako imamo v virih izkazane .',1 venske plemiče, kakor jc n. Dr, ok, 1. 1187. Trdoslav. ki ie usta- novil s svojo soprogo Slavo vred cerkev sv. Valburge v liesenški dolini, si bomo morali to pač misliti, da je imel to dostojanstvo po nemškem načinu, prav tako tudi, da sta bila Ratuša in Pribigoj (I. 1134.) svobodna, a Junik, Zvergoj, Tiho-nja in Sebidrag (1. 1134.) osvobojen-ci. — Svetogoj, Sveljub, Jelen, Trdoslav, Stojan (ok. 1150), Dobrej (1172), Sveto-slav in Svetin (1190) pa nesvobodni istotako v nemškem smislu. Slovenci so imeli tudi med Nemci svoj ugled in so bili ž njimi enakopravni. Nahajamo jih pogosto kot priče v listinah, pa tudi v samostanih, kot brate (conversi). Nazadnje imenovane samostanske brate omenjajo pogosto mrtvaški seznamki (necrologi) poleg drugih Slovencev, Taki seznamki so solnograški, admontski, šentlambertski in milstattski. Posebno veliko število Slovencev ima knjiga sekovske bratovščine (90), med njimi je 58 rudarjev v Ljubnem (Fratres nostri de metallo ferri in montibus Lioben). In vendar so vse te zgodovinske listina in vsa poročila le odlomki, ostanki od bogatega slovstva srednjega veka. Kaj bi dali danes, da bi jih imeli vse pred seboj! In v taki popolni zbirki bi nam ne pripovedovali samo Nemci o naših pradedih, tar bi našli gotovo tudi marsikako izvirno slovansko beležko. Iz tega površnega poročila je razvidno, kakšno množino zgodovinskih mest da nudi Kosova knjiga in kako važna da je prav sedaj, ko nam ne bo treba samo zgraditi in utrditi svoje nove države, ampak se tudi uglobiti v zgodovino posameznih plemen troimenskega naroda. Koliko kulturnih delavcev je intere-siranih pri Kosovem gradivu! Pred \ seve zgodovinarji, naj se bavijo s splo. • politično, cerkveno, kulturno ali pravno zgodovino; potem geografi pa naj proučujejo našo zemljo raz fizikalni ali politični vidik; te knjige je treba temeljitim politikom, socijologom, etnografom, folklori-stom, genealogom, filologom, numizmatikom, metrologom in juristom; vsak bode našel v njej zlatih zrn za svojo stroko. In taka knjiga je zagledala beli dan pod znamenjem pomanjkanja na vseh koncih in krajih, v dobi drobnih broSuric in zbeganih misli; ta zaklad trajne vrednot je dala jugoslovanskemu svetu »Leonova družba« — v dobi kulturne depresije. Dr. P—i. pr »Bratec in sestrica«. To igro bo vprizoril Ljudski oder znova v nedeljo popoldne. Predstava je za mladino. pr Ben - Hur. Kdo ne pozna romana pod gornjim imenom? Eno največjih in najbolj razširjenih svetovnih del je. Ravnota-ko zanimiva je tudi igra, ki je spisana po tem romanu v 9. slikah, ki jo bo vprizoril Ljudski oder v nedeljo zvečer. Opozarjamo na to predstavo, ki bo polna pestrih rimskih noš in zanimivih prizorov iz stare dobe pr O. Wilde: Pravljice. Poslovenil Alojzij Gradnik. To knjigo je izdala in založila Narodna tiskarna v Gorici. O. Wil-dejeve pravljice so znane ter so prava umetnina. Eno teh pravljic, »Mladi kralj«, je prinesel pred kratkim »Slovenec«. Knjiga ima lepo obliko; risbe je napravil slikar Bucik, in so zelo okusne. Na ta način bodo začeli na oni strani demarkacijske črte z novim književnim življenjem, ki je bilo že pred vo]no tako razvito, da nam je žal, če pomislimo, koliko kulturno škodo nam je napravila svetovna vojna, ki je opustošila Gorico in razgnala našo inteligenco. Knjiga dela čast prevajatelju in tiskarni kot založniku. g Gospodarske korporaclje in organizacije so imele v soboto, dne 28. februarja t. 1. v prostorih trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani sestanek, na katerem so se posvetovale o stališču, ki ga je zavzeti spričo velikega števila falsifikatov v denarnem prometu. O sklepih in predlogih jc deputacija obvestilo v pondeljek, dne 1. marca t. 1. gospoda finančnega delegata V deputaciji so bili zastopniki trgovske in obrtniške zbornice, Zveze jugoslovanskih hranilnic in Zadružne zveze v Ljubljani gg. dr. Fran Černe, ravnatelj Kralj, dr. Fran Windischer. O sklepih se je obvestilo tudi finančno ministrstvo in vsi trije klubi poslancev. g Sadjarski shodi. Tekom tega meseca bo priredil I. sadjarski nadzornik g. Martin Humek v Rožu na Koroškem več sadjarskih shodov s predavanji in praktičnim razkazovanjem, in sicer v sledečem redu: dne 7. marca ob pol 10. dopoldne v Št. Jakobu v Rožu; dne 14. marca takoj po jutranji službi božji v Svečah, ob 1. uri popoldne pa v Borovljah: dne 19. marca ob 2. uri popoldne, v Kotmara vasi; dne 20. marca ob 8. uri dopoldne v Bilčovsu; dne 21. marca po jutranji službi bož i v Škofičah, ob 2. uri popoldne pa v Hodišah. Povsod sc bo shod vršil v liudski šoli. a Prodaja cenejše moke za člane mest ne aprovizacije. Na rumene izkaznice za cenejšo prehrano dobe stranke, ki so oddale svoje kupone na magistratu, cenejšo moko v vojni prodajalni, Gosposka ulica. Vsaka oseba dobi začasno tri kilograme bele. moke za pecivo 0. Kilogram moke stane 5 kron 50 vinarjev. Moka se dobi po sledečem redu: Dne 4, marca 1919: Na številko 1 do 40 od 8. do pol 9.; na štev. 40 do 30 od pol 9. do 9.; na štev. 80 do 120 od 9. do pol 10.; na štev. 120 do 160 od pol 10. do 10.; na štev. 160 do 200 od 10. do pol 11.; na štev. 200 do 240 od pol 11. do 11.; na štev. 240 do 280 od 11. do pol 12.; na štev. 280 do 320 od pol 12. do 12.; na štev. 320 do 360 od 2. do pol 3.; na štev. 360 do 400 od pol 3. do 3.; na štev. 400 do 440 od 3. do pol 4.; na štev. 440 do 480 od pol 4. do 4.; na štev. 480 do 520 od 4. do pol 5.; na štev. 520 do 560 od pol 5. do 5.; na štev. 560 do 600 od 5. do pol 6.; na štev. 600 do 640 od pol 6. do 6., D n e 5. m a r c a: Na štev. 640 do 680 od 8. do pol 9.; na štev. 680 do 720 od pol 9. do 9.; na štev. 720 do 760 od 9. do pol 10.; na štev. 760 do SCO od pol 10. do 10.; na štev. 800 do 840 od 10. do pol 11.; na štev. 880 do 920 od 11. do pol 12.; na štev. 920 do 960 od pol 12. do 12.; na štev. '>0 do 1000 od 2. do pol 3.; na štev. ;0C0 do 1040 od pol 3. do 3.; na štev. ?040 do 1080 od 3. do po; 4.; na štev. 1080 do 1120 od pol 4. do 4.; na štev. 1120 do 1160 od 4. do pol 5.; na štev. 1160 do 1200 od pol 5. do 5.; na štev. 1200 do 1240 od 5. do pel 6.; na štev. 1240 'Jo 3260 od pol 5. do 6, a Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo "bode dne 1. iti 2. marca delila moko za zamudnike. Kdor v teh dneh ne pride po moko, jo pozneje nc dobi. a Prednja sladkorja za zamudnike. Zamudniki, ki še niso dobili sladkor na drugi odrezek sladkornih izkaznic, ga dobe v Gosposki ulici v torek, dne 2. mar-Ca 1920 popoldne. Pogreša se od 19. februarja 14 letna Ivana Prosen, stanujoča pri svoji materi Mani prosen v Liubljani v Veliki čolnarski ulici štev. 1. Ivano jc poslala mati s polo za vojaško podporo in 30 Iv v mesto pa drva. Pogrešana je srednje postave, dobro rejena, okroglega obraza, črnih las, sivih oči, nosi barhentasto obleko temne barve, rdeč predpasnik, črn površnik in plet, v rokah ima rjavo torbico. Komur bi bilo o pogrešani kaj znano, se prosi, da naznani skrbeči materi na gorenji naslov. Stanič (Stonič) Jožef, 29 let star, 8. pp. Svojci naj naznanijo svoj naslov »Slovenskemu Rdečemu križu« v Liubljani. Franc Erjavčevi spisi v aovi :"dar'i. V zalogi Jugoslovanske knjigarne je izšel pravkar L zvezek Erjavčevih izbranih spisov, ki jih je uredil Ivan Dornik. I. zvezek obsega povesti. Da bo z novo izdajo r i. ?:eno slovenski javnosti boli nego z dri' mi leposlovnimi spisi, ni nobenega dvoma* »Saj je Erjavčev izraz« — kakor pravi prireditelj v predgovoru — lahek, izklesan, poln humorja, slog lep in čist. Kakor1 Levstik, Valjavec, Jurčič, je tudi Erjavec hodil med preprosto ljudstvo, posl".s^ 4 kako govori in se izraža, in nabirat jezi-; kovnih zakladov. S pomočjo teh nabranih zakladov je spisal tisti lepi jezik, kakor ga je Levstik začel, ustvaril čist slog, v katerem ga niti Jurčič ni dosegel.« I. zvezek obsega predvsem životopis pisatelja, dalje povesti; Na strijčevem domu, Zamorjeni cvet, Hudo brezdno ali Gozdarjev re-jenec, Ni vse zlato, kar sc sveti, Huzarji na Polici, Veliki petek, Auguštin Ocepek, Izgubljeni mož, Bož čr.i večer na Kranjskem. Cet;a lično vezani knjigi 24 K z draginjsko Jviklado vred. Izšli bodo dalje Erjavčevi Leposlov-no-naravoslovni spisi in potopisi. Naravoslovni spisi pa izidejo posebej v zalogi Jugoslovanske knjigarne. V isti zalogi so izšli ravnokar: Finžgar: Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. Cena z draginj-sko doklado 7 K 20 vin, Franc Poljanec, Trenutki oddiha. Obsega: igro F. S. Finžgar. Vse naše. Dalje povesti, novele, legende iz domačih in tu-zih gredic. Cene z draginjsko doklado vred 9 K 60 vin, 'Morav/ski, — Štele: Večeri ob Letna« nu. Cena vezanemu izvodu z draginjsko doklado vred 19 K 20 vin. Ste preveč občutljivi za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečine sc takoj pojavljajo? Slabost? Oj, kako tu ubla-žujejo bolečine in utrjujejo telo masaže b Fellerievim pravim Elza fluirloml 6 dvojnatili ali 2 veliki 5pc-cijalni Steklenici K, Potrebovali bi odvajajoče, želo dcc okrepčnjoče sredstvo? Poslužite so Ic Fellcrievih pravili Elza krotfljic 6 škatljic 12 K. — Omot in poštnini posebej, n najceneje. Eitcs.cn v. Fells>-Stubica donja, Eizatrg št. 134. lir vatska. I' (Za dvakratno ob'avo v tednu bo raduna S kron.) prlporoiaio se sledeče deraaSe tvrdke: BORZNI MEŠETAR ifučkovič Dragan, Zagreb, Sv. Duh 19. — Brz.: Vučkov. Tel. 7—17. BRIVNICE Zaje Fran, Dunajska cesta 12. ELEKTROTEHNIKA »Svetla«, Mestni trg 25, Verbajs A., Linhartova ulica 4. GOSTILNE Ložar Jernej, Sv. Petra nasip 19. GRAMOF. IN GODBENI AVTOM. Rasberger A., Sodna ulica 5. JAVNA SKLADISCA »Balkan«, L Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.) Naročajte ..Slovenca"! KAVARNE »Zvezda«, Ivančič J., Kongres, trg KLEPARJI ICorn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13. KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo. KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopit. ul. 6. Pajk Fr., Cankarjevo nabrežje 25. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. Schvvab & Bizjak, Dvorni trg 3. KROJAČI Gestrin perd., Poljanski nasip 8. LEKAR.VE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. MANUFAKTURNE TRGOVINE Petkosig Jos«, Stari trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7. MIZARJI Bizjak Peter, Spod. Šiška 136. MODNI SALONI Gotz! Marija, Židovska ul. 8 in 7. MODNE TRGOVINE Kunovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta' OPTIKI Jurman Karol, Šelenburgova ulica. PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11. PODOBARJI Pcngov Ivan, Kolodvorska ul. 20. POPRAVILA GRAMOFONOV IN GODBENIH AVTOMATOV Rasberger A., Sodna ulica 5, RESTAVRACIJE »Perlcs«, Prešernova ulica. SOBNO SLIKARSTVO 'Saran Martin, Mestni trg 12. STAVBENA PODJETJA Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, taj. c. 33. (Tel. 366 ) Uher F- & a.., Šelenburgova ulica 4. (Tel, 117.) TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Čeme Lud., Wolfova ulica 3. 'Za dvnuratno ob avo eilnu se racnnp 8 kron. TRGOVINE S KLOBUKI Čadež Gvido, Mestni trg 14. Soklič J., Stari trg 4. TRGOVINE S PAPIRJEM Prodajalna K. T. D., KopUar. ul. 2. »Uranus«, Mestni trg 11, TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNCN. Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED. STROJI Zalta & Žilic, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.) ZALOGE POHIŠTVA Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17. ZAJUTRKOVALNICE Grošel T., Poljanska cesta 7. ZOBOTEHNIKI Zobni atelje F. Palovec, Dalmatin, ul. 5, poleg Kmetskc posojilnice. Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, pri ateijem in znancem, d« je moja nepozabna soproga, gospa Rozika v na|lep5em cvetu njene starosti,, danes izoihnila svojo blago dušo. Pogreb se vrši v torek dne 2. marca t. L iz hiše žalosti na tukajSno pokopališče. Horjul, 29. febr. 1920. Anton Urbančič naduCltclj Zadruga slikcrjav, Irkosiikarjev in pleskarjev v Ijubljlanl ima svoj f • ^Yonko3uYaačič kaptlan 1. razreSa Urmajtr/ančič roj. poročena £jubljana, 1. marca 1920. marsfti moisler, sJSirssE rijo ali gre tudi kot prvi pomočnik. Ponudbe na upravo Slovenca pod Pekarski mojster 785. in dve u eži po 10 kg. Ponudbe s ceno na >pravo lista pod šifro stiskalnica 768. Kupi se Kopirno slsKolnco Konj, za vse porabliiv, ae proda. Hlev pri ".Ančntlm" Sp. Šisfca izvrstno semena ^IT.rV^u Poljanska cesia št. 12. Mam niso s pritiklinami in približno dva orala sveta zraven v Liublianski okolici. Naslov pove uprava lista pod št. 843. dobro Izur ena v angleškem ali francoskem delu, se SPREJM.E proti dobri plači. Prednost imajo specialistinje in prvorstne moči. Nastop takoj. — Istotam se ISCE pomočnik za malo delo. VERDNIK & 2NIDAR, Ljubi ana. Poljanska cesta 12. Pn«i naprodaj in lepa eno Jn jra pro-UiiUI leto m pol stara ib ilU ti mleku. Tau/.her Dunaiska cesta 17. 1$ fnm gospoda Srečko Zalokar, b vši liCllI privatni uradnik, Avstro — Amerikana, Kolodvorska ulica št. 26. Nekaj prav važnega. Oglasi naj se osebno ali pismeno v trgovini Matej Orehek Ljubljana. Sle za iegil mw!e KK3'"A H bšer, Ljubljana, Valvazorjev trg 7. Nasproti Knžanske cerkve. V sredo, dne 17. marca 1920 v salonu gospoda Košaka (pri .Zvezdi*) Krekov trg ob 3. uri pop. Eno uro pozne e se občni zbor vrši pri vsakem številu udeležencev. ali Knjigovodja vešč slovenskega in nemškega jezik« iščo tukajina veletrgovina. Ponudbe z navedbo plače pod šifro „zaneslj!v" 846 na upravo tega lista. Posojilnica v Mariboru registr. zadr. z omoj. poroštvom vabi na XXXVIII. tuliti obtii zbor ki sc vrši v nedeljo, dne 14. III. 1920 ob 10 uri dopoldne v sejni sobi (Narodni dom), Dnevni red: 1. Poročilo ravnateljstva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Odobrenje računskega sklepa za upravno leto 1919 ter razdelitev čistega dobička. 4. Volitev predsednika ravnateljstva ter dveh članov ravnateljstva. 5. Volitev nadzorništva. 6. Slučajnosti. V Mariboru, 1 marca 1920. Ravnateljstvo. Jurija grofa Thurnskega jeklar na na Ravnah (Guštanj - Ravne, Slov. ima na razpolago nekolikšno množino kovanega • . • Kuharica katera ic zmožna samostojno voditi dobro hotelsko kuhinjo, dobi trajno službo. Ponudbe na hotel Triglav oev uica ob Savi. Sprejmeta se v takoJSnjo delo proti dobri plači. Prebrana in stano-vanie po dogovoru. Ponudbe sprejme Franc urstančfc, čevljarski mojster, B sirka 37 pri Tržiču. 847 (3) za veliko podjetjo s koncesijo se nujno išče. Ponudbe pod >Dobička-nosno podje-je« na upravo lista. Sprejme se v trajno delo spretna mr šivilja i9totam se sprejme dekle prispevalle za sfclaH l L. S. Sprejme se m iffl, v starosti 16. do 17. let, poštenih staršev, proti pope Ini oskrbi, za ko'arako obrt. Več pove g. Frane Zaje hoiarski mojster, DragomflJ 42, p Domžale. se dobi v vsaki množini po nizki ceni pri svečanu J. »>OPAČU v L.jubl anl UOSi CbVETSKA CtiST/V številka 90 išče starinsko pohištvo, s ike, porcelan in slično. Ponudbe na upravo tega lista pod šifro „STARINE". IŠČE SE sposobno ii mj/ ii mi.i m^ ki zna kuiati In opravljati vse hi4ne posle. V hiši službuje še eno deule. Hrana izborna. Plača po dogovoru. Za odgovor treba čakati osem dni. Potni stroški so povrnejo. Piše naj se na naslov: Dr anko Baričevič, odvetnik, Grubisnopolje, Hrvatsko. IŠČEJO SE za takojšen nastop v v najceneje pmašno. Naslov na upravo tega lista po4 »Berlin 824«. Kupim dobro ohranjeno od 30 H P naprej, novejšega sistema Poiiudbe pod Lokomobila 836 ne upravništvo Slovenca. Eterično jeikino olje rekt. in Jelliio-eKsiraKl genjam. zdraviliščam itd. Mollitov sflk(8uccus)prozorno debelo onim, sladkorjem. čist, na drobno in ki razpolagajo z Sodne esence in kompo- 7 H p za izdelavo pokalic so filuljv vedno razpoložljive za sodavičarje. 600 Potnik Srečko, LJnbliana, Slomškova ulica 27. Izurjena BIAGAJNICARKA, starejša moč, in v V3eh pisarniških vežbana kOntOfistka ta pri' nekem večjem podjetju v Ljubljani. Pismene ponudbe — samo starejših moči _ je naslovili pod »Vstop takoj 7i4« na upravništvo lista -SLOVENEC«. (za transmisiiske valke) v dimenzijah 35 do 130 mm (trdost približno 70 kg). katera bi pri šivanju in drugih opravilih pomagala, naslov pove iz prijaznosti uprava Slovenca pod št. 789. Iščem pošteno in zanesljivo Sprejme se takoj v dobro krščansko hišo s Hrvat. Primorju dobro izurjena poštena kifetriei | proti mesečni plači 170 kron ter dve marljivi ® _ & za stiskanie in rezanje orodja (Schnitt-u. Stanzerwarenmacner). Ponudbe naj se pošljejo na: nranlstio tvornlco že-I ezoo 1 oravarske robe v i-.AftJ.NUiU. Naznanim, ker imam več izučenesta osobja se priporočam cenjenim damam v mestu in na deželi, i&inba tiaro, damskakro-jačica, Sv. Petra cesta št. 58. Na izbiro so tudi vzorci blaga za kustume in obleke. naznanjam, t£a 1. marca 33 nlfci If. M (predilnica) in se uliudno priporočam cenjenemu občinstvu za vsa deia. Sprejemam vsa v mojo stroko spadajoča popravila. Za solidno delo jamčim. Ivan Golies, mizarski mojster v LiubI|anS. se bodo prodale okolu 60 kosov potora licitacije iz cerkvei ega gozda v Ihanu pri Domžalan dno 4. 111. ob 2. uri popoldne. deske in trame iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba IMPEX v Ljubljani, Krekov trg 10. popolnoma su3ir«, več vagonov stoječih na postaji kakor tudi posamezne vozo\e pripelje ua dom tvrdka Rpgovc & Comp. Kolodvorska ulica 31. bukovo in gabrovo so kupi. Ponudba z navedbo cene in množico na Anon-čni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. ki zna kuhati iu opravljati vse hišne posle, v pomoč Slovenki. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Oskrba izborna. /.a odgovor po pošti treba osem dni. Stroški se povrnejo. Dr. ivan Sondič zdravnik, Grub šnonolje, Brva.sko. Z Jugoslovan, obrtovališča se radi namestitve večjega stroja po zelo nizki ceni proda 29 P. S motor za vrtilni tok, 190 voltov, 960 obralov, 50 period s sidro brusilnim obročem (Schleifringanker) in pripravo za dviganje krtačice, bakrenim ovojem, le malo časa v obratu. Ponudbe prosimo ekspresno ali brzojavno na Elektrc-Kiotcren Ges. m. b. H., Graz, Sackstrjsse 22, 1. nadstr. blizu KriegsschloR-bergsteig-a. Telef. 407. Brzojavni naslov: Elektrosmutny, Gm?. ki bt opravljali tudi delo na vrtu. Mesečna plača 100 oziroma 120 kron. Služba se lahko nastopi takoj. Ponudbe pod »Takoj« 8Q0 na upravo Slov. jgaretni papir sledeče vrste: Golub, Club, Abadie, in Samum priporoča na debelo »URANUS-PAPIRNICA«, Ljubljana, Mestni trg 11. 418 Kupijo se Mejaša rabljena tudi pokvarjena š valnl ln pKain^ stroji motorji, avtomobili. Trgovina z raznimi stroji Ljubljana. Stari trg 28. približno 150.000 komadov v premeru od 5 cm do 20 cm. Ta množina jc na razpolago na skladišču podjetja in se odda v poljubni količini. Opozarjamo pa, da se izdelovanju v prihodnje težkoče javljajo, toraj naj dotičniki, ki nameravajo te cevi nabaviti, takoj naročijo, ker je mogoče, da se iste v bodočo sploh ne bodo mogle več izdelovati. l&j mmm. 1 ji, :St ^ jugoslovanske, posebno one z vtisom. kupi TSiacstioF SJef^en, PrEJsfcrur« a, M. Niddabtrasc M. ikojj se dobavita s skladišča: 14*5 P. S. motor za istomerni tok 110 voltov, 10 P. S. motor za istomerni tok 220 voltov. Porabljiv kot motor z napuščalcem (Aniasser) tudi brez nadaljnih strojei vporaben kot d>naino z regulatorjem za stranska priklopijenja in kompl. pretikalnikom. NadfsISni motorji za enakomerni! tok dinamo kakor tudi motorfi za vrtini tok dobavljivi takoj in s kratkim rokom. 838 (3) n*™ Bedro-Motoren 6es. m. b. H. v'tai Sneks^ra se 22 C3®*— ¥ Cirkvenlci. BOV! SS 7 zgrraclbo in nakuPom vil in stavbišč v Primorju in Gorskem okraju, projekte in troškovniko. izvršuje strokovna mnenja v vseh vprašanjih grad-Dilju beno-tehniške smeri. Posreduje pri vseh gornjih transakcij. 636 tssj Specialni modni atelje prve vrste za izdelovanje damskih toalet-ko-stumov, plaščev, garderobe najmoderneišib jaket in smoking oblek in pomladnih raglanov. Posebna delavnica: moderniziranje, obračanje. gari'<" be za dame in gospode. 03 >Sra e^a Dobil sem iz Francije .i. Anglije najmodernejše modele. Ker imam v mojem podjetju eane prve, v vseh večiih mestih Evrope preizkušene moške delavce, lahko občinstvu nudim z naimodernejš'mi kroii in specialnim delom prve vrste ki se ga izdeluje urez vsa ih siv.lj in vajencev. Juvjačem in šiviljam razpošiljam po meri najmodernejše kroje za vse toalete in ooleke, 51, a. ademi no izprašani kro.ač Šelenburgova nt. 6.1. nadstr. Ljubljana. Odda se kavarna Ponudbe do 6. marca 1920 na nadzorstvo društva • »Casinoverein" v Ljubljani, Erjavčeva cesta 13. špecijalni modni atelje za - dame in gospode - Poljanska cesta 12 uljudno naznania slavnemu občinstvu, da je ravnokar došla nova moda za pomlad. Izšli so krasni modeli za kostume, matine, plašče. Krasni športni kostumi za gospode so: sivo, rujavo, najmodernejše je sv tio modro. Nakupovalna zadruga v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5, ima v svoji zalogi večjo množino katerega oddaja v poljubnih množinah po K 30'— za kg. A iEBMEK UM, ftiittv trs štev. 2, S. nadstropje nudi trgovcem samo na j debelo moško perilo kakor razne vrste srajc, spodnjih hlač,spalnih srajc, mehkih manšet in mehkih ovratnikov. tokovni oddelek priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega mgoDlaKiDfiiesfl Mm kakor angleško tkanino, podlogo, svilo, šifon, kre-ton, cefir, bombaževe in nitkaste tkanine itd. Mila 19 povzeti se imij® i ono pošlo. w Siiejo se Poštna pomofiui meč, ™ tolef, i-če službe. Nastop takoj. Ponudbe na naslov: - Kristan, Maribor, Na-gy ulica :Hev. tO. Ponudbe naj sc pošljejo na Sarsjevshi ž® sia ualiske & «3., Sara^cc. L Llubllana. Panorama mesta i.jnbljane, so ceno proda radi odpotovanju li eonb na Grava, Uraz, SlonipJernasee 8. m?< Dopisi pod 827 lahke vrste odda, dokler zaloga traja, po 15 K kg. Jožef Ar noje, Ledenice, Koroško. Denar in vreče treba poslati naprej. 837 za premogovnik Hajbenbarg Trboveljske premogokopne družbe se išče. Nastop službo 15. majnika 1920. Plača po dogovoru. Cenjene ponudbe na Bratovsko skladnico Trbovlje. I> ; proti srbečic , garjam, j j' lišaju, kožn. izpuščajem *• /.aiiievajte v t/as.1 najbližji '.aUtevajte v Vas; najbližji lekarni priznano »u zdravniško priporočeno Dr. FLESCH-evo izvirno SKABOFORM - MAZILO. tve ma/e ne baruo h^ez duha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za t>jnbl|ano in okolico : Rihard Sušnik «pr< zlatem jelenu« IV.. Marijin trg. lanske v zabojih po 15 kiiogr. Kavo Čaj Čokolado Kakao Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šampanjevec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnike Dišave razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prosto iam LioiiliaDi), Prešernovo ulica 54. o kupi vsako množino tvrdka Ticvisan Luln & Co., Trat, R via 'jfiiviia 11. — Zastopnik tvrdke Leon Luin se nahaja j£ najmanj enkrat na teden v * Ljubljani in ima svoje shajališče pri tvrdki Tavčar & Svetina, stavbeno podjetje in zaloga stavbenega mater ijola. Ljubljan«. Gos osvet^-ka ce-.ta št. 6, kamor naj se poSiljajo tudi informacije in ponudbe. — Naslov za telegrame: Tavčar-Svedna, kjuMiana. „miro" v zavojih po 1 kg., kavo, modro galico, užigallce, žveplo, koruzo, oves, moko ter ostale deželne pridelke in sadeže prodajajo samo na debelo po zmernih cenah Dumič, Glivic & Pitarevif Podrulnica: Zemun. Int. Se!. 22-69 MEJ—MMBBBMESaBMB: NARODNA BANKA D. D. U ZAGREBU. Povišanfe glavnice od K 30,000.000 na 50,000.000 o a n a dosios^sca znosil id k m; Zagreb, mjescca marta 1920, 58.(330 feoaiada M nasfinime orlfednasgi n P. n. Na temelju svojedobnog ovlaštenja izvanredne glavne skupštine, a zbog izvanrednog uspjeha proSle supskripcije, te sveopče potrebe za daljnjim kapitalijama, odlučilo je ravnateljstvo Narodne banke d. d. provesti povišenje dioničite glavnice i emisiju uovib dionica pod slijedečim uvjetima: 1. D onicka glavnica od 30,000.000 — pov.suje se izdanjem novih 50.000 (iionica po K 100_ nom., dakle za si 20.000.00U — na K 50.000.000 —. 2. Posjednicima starih dionica pridržaje se 25.0C0 komada novih dionica, te im pripada pravo na 3 stare diomce optirati i novu uz cijenu od K 475'— po komadu nove dionice, zajedno sa 5°,0 kamata od 1. siječn.ja 1920. do dana uplate. 3. Ostalih 25.000 dionica kao i eventualno neoptirane dionice izlažu 36 javnoj subskripciji uz tečaj od 576-— sa 5°/„ kamata od 1. januara 1920. 4. Snbskupc.ja počin:e 1. marta, a svršava 31, marta 1920. a za snbskrlncija a Ameriel trnje rok do 15. travnja 1920. 5. Nove dionice icnadu kupon za godinu 1920., le im pripada pravo na dividendu za istu. 6. Protuvrijednost podpisanih dionica valja uplatiti odmah, a najkasnije do 31. marta 1920. odnosno 15. travnja 1920. Eventualno nedodijeljene dionice povratit če se zajedno ta 3'/,% kamata od dana upiate do povratka novca. 7. Subskripcija so obavljn odnosno primaju prijave; U Zagrebu: na blagajni zavoda. U Beogradu • Prometna banka, ti Bjelovarn: Bjelovarska štedionica. U Bsodu n. S.: Banka i m enačnica Brdariči drug, kao afilijttcija Narodne banke. U Dubrovnik!: Narodna banka d. d. Zagreb, filijala U Ljubljan : Ljubljanska kreditna banka d. d. Kranjska deželna banka, Kmetska hranilnica. U Osličku: Banka J. Krauu i drug. Sva filijale zsgrebačkib banalsn. Na Riject: Hrv. centralna banka d. d. U Kura:; Zadružna banka d. d. U Sarajevu- Hrvatska centralna banka. U Spljetti: Zadružni savez. U Vnraždlnu: Opča štedionica d. d. U Zemunu: Zemunska štedionica. U W enu: Narodna banka d. d. Zagreb filijala Wien (uplate u jugoslavenskim kranama) dok uplate mogu uslijediti takodjer kod svih zatjrebačklh zavoda te njenih iitijala. 4 U sjedinjenim državama: U New-Yorku: Garanty Trust Co. Emil Kiss, banker. U P tlsburghu Pa: Union Savlngs Bank. U Akron O.: Depositors «avings & Trust C' II Me lioesport Pa.: Jos. Roth & Co. U Youn'jstownu: Dollars Savings Bank. U Rochester F a.: Ali Nat ona Bank. H. fosjednici starih dionica, koji ielc u smislu točke 2, optirati nove dionice, valia rla j>redlože kod goro označenih mjesta subskripcije: Točno ispunjenu i potpisnnu prajavnicu uz naznaku popisa brojeva starih dionica (u koliko nisu kod zavoda u pologu) ili mednitomnicu starih dionica. 9. Keparticiju dionica subskribiranih u srn slu točke 3. pridržaje sebi ravnateljstvo. 10: Točajni (azijski) dobitak, koji se poluEi kod izdnnja novib dionica, ide u korist redovite pričuVno zaklade odbivšl troilcove emisijo i pristojbe, te dotacijo mirovinskog zavoda. 11. Za provedbu ovc emisije stvoren jo sindikat koji zajamčuje uspjeh pevišenja dionlčke glavnice.