Mittfvo lo opmolštto: Maribor, Koroška ulice 5. V »STRAŽA“ Uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopis se ne vračajo. £ sredaifttvom se more govoriti rtri dan od II.—12. ure dopoid. Tototon it- lia STRAŽA Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. ItBFDfiftina listu: Celo leto......................i2 K Pol leta Četrt leta Mesečno 6 K 3 K 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo teto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnik oznanilih velik popust Št. 31. Maribor, dne 15. marca 1911. Letnik III. Versko vprašanje in socializem. Versko vprašanje vzbuja med. socialno demokracijo vedno več pozornosti. Revija ^Sozialistische Monatshefte“ se peča skoro da redno z vprašanjem: „vera v, socializmu.“ s V zadnjem zvezku obravnava Pavel Kampfme-yer versko zedinjenje v socializmu in meni pri raz-motrivanju sedanjih verskih izpovedan j, „da razvijajo le v redkih slučajih živ, vse konfesionelne predsodke odstranjujoč čut enotnosti in skupnosti, res pravo, ustvarjajoče socialno razpoloženje.“ In vendar je po Kampfmeyerju socialna misel glavni temelj prave religije, „kajti religiozen človek je v svojem bistvu toleranten in se vdejstvuje socialno. V tem oziru mora socialistični program temeljiti vedno v zavesti popolne verske tolerance, ker le potem zamore religiozna misel v okvirju socialne demokracije vspešno list var j ati in graditi.“ Kampfmeyer seveda nima pravega pojma o resnični religiji, ka jti drugače bi moral vedeti, da je resnica na vseh poljih intolerantna, ker je sama sebi dolžna, da nasprotuje zmoti. To spada že iy bistvu resnice, torej tudi k bistvu prave religije. iTo pa v pravem pomenu besede ne smemo imenovati „intolerance“, kakor tudi ne smemo solnce imenovati intole-rantno, ker razganja temo. Ker se katoliška cerkev smatra za vir resnice, ker svojo resničnost kakor popolnoma upravičeno dokazuje, in ker. radi tega vsako drugo religijo kot zmotno spoznava in zametava, ji ne moremo predbacivati, da bi bila intolerantna. Pa tudi drugi Kampfmeyerjev dokaz je za nič. Katoliška vera in njena edino prava zastopnica: katoliška cerkev, ni nesocialna. Njeni nauki o ljubezni do bližnjega, njena družabna oblika, njena zgodovina, to so vse glasne priče njenega socialnega čuta. Ona je res vzor prave in globoke solidarnosti. Kampfmeyer smatra „za največji kulturni čin Marksovega socializma, da se je zainteresiral in poglobil v ekonomično-socialnega človeka in ne v filo-zofičnega ali religioznega, da je postavil v središče svojega velikopoteznega socialističnega programa ekonomični interes, ki je pri luteranih, katolikih in Židih enako razvit.“ Zato graja in zavrača Kampfmeyer Bakunina, katerega geslo je bilo: „Noben gospod, noben Bog“, ki je tedaj ustvaril ateistično-anaidritetično-revolučio-narni program. Pred uganko pa nas vse stavi Kampfmeyer, ko nam na koncu svojih razmotrivanj zatrjuje: „Vi socialistično-družabnem življenju je podan neki, pripadnike vseh konfesij združujoči moment. Ta moment preveva socialno-demokratični, program, v katerem ni najti ne sence kakega ateističnega ali pa vsaj proticerkvenega svetovnega naziranja." Kaj poreče k temu kršjčansko delavstvo? Kaj katoliška duhovščina? Kaj avstrijski sodrugi sami, ki so povsod, kjer se gre ža napade na vero in na cerkev. Bojimo se, da bi bila za Kampfmeyerja njihova sodba uničujoča. Vesele dogodbice iz nem,-nacionalnega tabora. Maribor, 14. marca. Kakor že marsikomu znano, med našimi nentf škimi nacionalci ni vse zlato, kar se sveti. O kaki enotnosti ni ne duha ne sluha, ter so zahrbtnosti in intrige na dnevnem redu. Dve kliki sta, ki se pobijata na ne ravno čeden način med sabo. Ena se zbira okrog ,,'Marburgerce“ in veruje v političnega boga — Malika, druga, pa poje hozano poslancu Wastianu. V zadnji seji občinskega sveta dne 8. t. m. je vložil občinski svetnik Schhidbach nujni predlog, y katerem opozarja, da se je vršilo dne 14. februarja v, Gradcu zborovanje, na katerem je po poročilu graških listov neki govornik (dr. Wanek) izjavil, da je bivši državni poslanec mesta Maribor Wastian radi svoje nezmožnosti zaigral svoj mandat na socialdemokrate. To je sramotenje imenovanega poslanca, ki ga moramo zalvrniti, in občinski svet naj izreče Wastianu zaupnico. Nadalje se je določilo na dotičnem shodu, kakor tudi poročajo listi, da bodo pri prihodnjih volitvah postavili vsenemei v Mariboru lastnega kandidata. To je vmešavanje tujcev (?!), ki se ga mora Isto-tako zavrniti. Konečno se izraža v predlogu „jMar-burgerci“ obžalovanje, ker se ni postavila v bran za Wastiana radi napadov na omenjenem shodu. Predlog je bil podpisan razun od Scheidbacha Še do ob- činskih svetnikov:. Polegeg, dr. Resner, Kahler, Binder, Matzhold, Bernhard, Wolf in Lendler. Utemeljeval je predlog Kahler, ki je med drugim povdarjal: Wastiana je imenoval občinski svet mariborski za častnega meščana. S tem je hotel o-značiti njegove zmožnosti za poslanca. Očitanje, da je Wastian zgubil mariborski mandat radi svoje nezmožnosti, ni žaljivo samo za Wastiana, ampak tudi za občinski svet, ki je potemtakem nezmožnega človeka izvolil za častnega meščana. Po utemeljitvi je bil ta predlog, ki razkriva vso razdrapanost v nemškonaci-onalnem taboru, a je posebno hud poper za ,„!Marbur-gerco“, katero je občinski svet tako slovesno obsodil, sprejet. S tem pa afera še ni dokončana. Kakor je bilo pričakovati, „fMarburgerca“! brce ni hladnodugmo spravila v žep. Bržčas se ji je zdelo preneumno, da bi ji kdo bral levite radi Wastiana, kateremu je iz gotovih privatnih interesov — Wastian je preskrbel Rabitschu tiskarsko koncesijo — že dolgo časa sem gorka, zato ga v. svojem komentarju in odgovoru na Scheidbachov predlog tako-le zbada in vleče: „Ce kdo kandidira v parlament, mora vedeti, da se ga bo v parlamentu in na posameznih volilnih shodih napadalo; kdor zida svojo hišo ob cesti, mora pustiti ljudi govoriti. Ce se pa čuti poslanec v parlamentu ali na shodu, ki se je vršil mogoče bogve kje, od kakega govornika razžaljenega!, bo, če se mu ta stvar zdi toliko vredna, že sam vedel, kaj mu je .storiti., O» lahko govornika pozove na dvoboj (!), ga lahko toži pri okrajnem sodišču radi žaljenja časti (?), lahko tudi v kakem časniku odgovori na žaljenje — kakor se mu pač ljubi in kakršne narave (?) je pač dotični. Ce bi vsak poslanec rabil kako časnikarsko mamco, bi bilo pač žalostno. Kateri poslanec pa, Še ni bil od nasprotne stranke napaden?“ In potem Še konča: „Prepričani smo, da gospod Scheidbach posl. Wastianu s svojim predlogom, kolikor se tiče našega, lista, ni napravil posebnega veselja; kajti po tem Seheidbachovem predlogu se zdi, kakor da bi se poslanec Wastian celo v svojem graškem volilnem okolišu ne upal ganiti, Če ga kdo tam na Časti razžali.“ Da, da, hvaležnost ni plačilo sveta, to čuti sedaj tudi gospod Wastian, ko mu hoče Malik in njegova klika spodnesti ponosni stolee! PODLISTEK. Dr. Ivan Geršak. Pravi spominek ni on iz kovin, Pravi spominek je: v srcih spomin. Bodenstedt. Ni ga več! On, ki nas je toliko let budil, je sam zaspal! Umrl je dr. Ivan Geršak; — umri je prej (11. nov. 1910) dr. Ivan Omulec! Skoraj si ne moremo misliti Ormoža brez teh! dveh mož; bila sta tipični osebi, ki sta celemu kraju pritisnila pečat svoje močne osebnosti. Dr. Omulec je bil sicer 11 let mlajši, orjaške postave, močan in čvrst, vedno zdrav. Dr. Geršak pa bolj šibek, vendar žilav ter do zadnjega časa poln življenjske sile. Kakor ,po postavi, tako sta bila tudi drugače različna. Dr. Geršak je imel železno voljo, bil je avtokrat, ki ni maral ugovora, dr. Omulec pa bolj mehak* popustljiv in pripravljen za uvaževanje drugih mnenj. Oba sta bila dolgo let v Ormožu, oba sta bila voditelja Slovencev ormoškega okraja; z obema je Ml združen ne le velik del zgodovine tega okraja, ampak tudi kos zgodovine slovenskega naroda. Geršak so je rodil leta 1839 pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Gimnazijo je izvršil v Celju, pravno fakulteto ua graški univerzi, oboje vseskozi z odliko. Bival je potem nekaj časa v nekaterih aristokratskih hišah (baron Konrad itd.) kot učitelj, potem pa je stopil v službo za koneipijenta pri dr. Dominkušu v Mariboru, kjer je bil med ustamovniki .„Slovenskega Naroda“ in nazadnje pri dr, Križanu v Ptuju. Nameraval je postati vseučiliščni profesor civilnega prava v Gradcu, in je imel že dovoljenje od ministra, da se habilitira kot docent. Pa usoda je odlo- čila drugače. Državni zbor isto postavke ni dovolil in Geršakove nade so bile pokopane. Potegoval so je torej za notarska mesta in je bil leta 1871 imenovan za notarja v Ormožu. Tu je ostal vseh 40 let do svoje smrti. Ko je prišel dr. Geršak v Ormož še ni bilo tu dosti slovenske zavednosti, šopirila se je povsod nem-škuj;arija!, ki je tlačila kakor mpra naš tako lep ormoški okraj. Dr. Geršak’ je začel takoj celino orati. Njegov bistri um je takoj spoznal, kako je treba delati. Njegova deviza je bila: združujmo se na vseh poljih in idimo med narod! Njegovo delovanje je bilo vspešno, ker je bil mož. bistrega uma, nenavadne energije in železne volje. Izprevidel je, da postane narod samostojen, ce se gmotno na gospodarskem polju osvobodi tujega kapitala. Ustanovil je torej leta 1876 ormoško posojilnico, katero je do svoje smrti, torej celih 35 let, kot načelnik vspešno in spretno vodil. Delal je za posojilnico tiho, mirno, pa neumorno. Posojilnica bo težko pogrešala takega načelnika. On jo je spravil do veljave in lepega rezervnega fonda; najlepša in edina dvonadstropna hiša v Ormožu je njena last. Dr. Geršak je videl, da temelji večji del gospodarstva ormoškega okraja na vinoreji; zato je 1. 1891 ustanovil vinorejsko društjvo, ki je imelo tudi lepo posestvo. On pa je tudi opazil, da s tem Še ni našim kmetom pomagano, če pridelajo dosti vina,, ako ga ne morejo povoljno razpečati ali za vsako ceno pod vrednostjo prodati. V tem oziru je ustanovil leta 1898 kletarsko društvo, ki bi naj bilo posredovalnica med producenti in konsumenti. Vsi vinogradniki torej, ki so udje tega društva, naj prepustijo svoj vinski pridelek za navadno ceno društvu, katero ga potem počasi Širom po svetu proda. Žal, da se njegovi vrli nameni niso od vseh merodajnih faStorjev podpirali; Še celo ovire so mu delali. Tako je bilo njegovo delo za kmetijstvo, katero je kot načelnik ormoške kmetijske podružnice v vsem obsegu pospeševal z besedo in peresom. Spisal je razun več člankov o gospodarskih in zadružniških rečeh tudi poučno knjigo ^Slovenski Sta-jar", katero je, kakor se mi zdi, izdala Slovenska matica. Pa tucli ua ipolitično-narodnem polju je bil ravno tako neumorno delaven. Leta 1880 je ustanovil katoliško politično društvo za ormoški okraj „Sloga*, katerega načelnik je bil do zadnjih let. To društvo se je naglo razvijalo in pripomoglo dosti k narodni zavednosti. Okrajni zastop ormoški je bil v nemških rokali. Leta 1884 ga je dr. Geršak Nemcem iztrgal in postal njegov prvi slovenski načelnik. Tiudi v perijodah 1887, 1890 in 1893 je bil on načelnik okrajnega zastopa. V vseh teh letih do 1899 je bil tudi ud okrajnega Šolskega sveta. Kako se je tu bojeval za pravice slovenskega jezika, slovenske Šole in slovenske učitelje, je marsikomu znano. On je bil vedno in povsod v prvi vrsti v boju ter je s svojo nenavadno nadarjenostjo premagal vse težkoče. Koje 1. 1880 cesar potoval'po slovenskih deželah, se mu je Šel rajni dr. Geršak na čelu Slovencev iz južno-izhodne Štajerske v Ptuj poklonit ter ga je slovensko nagovoril. On torej ni bil le voditelj, nego tudi prost bojevnik za naše koristi in naše pravice. Oimenili bi Še, da. je bil pokojni dvakrat res srečno oženjen ter da živi od njegovih otrok, od katerm je sin Ciril nadepoln stavbenik' v Ormožu, umri e ne 9. decembra 1910, le še sin dr. Milan Geršak, c. vi. sodnik v Ljubljani. ,, „ ■ Umevno je, da je ormoškim Slovencem Jezkopn srcu, da gledajo z žalostnimi očmi v bodočnost, jih’ je zapustil dober voditelj. P» tolažimo, ker vemo, da plava tvoj duh nad , - ., nas čuva. in navdušuje: naj vstrajamo. !Mi seik m tebe spominjati, hočemo ti biti hvaležni m obetan rta te bomo posnemali ! Mohorjeva dražba. Da se družba obdrži na svoji višini, mora povprečno na vsakih 14 prebivalcev priti en ud. Na Slovence, ki so razkropljeni po svetu, in na Slovence, M prebivajo ob mejah naše domofvine, po Beneškem, 'Ogrskem in deloma po Koroškem in Primorskem, seveda ne moremo toliko računati. Za čisto slovenske in narodno zavedne kraje se torej zamore postaviti načelo: Pasivne so fare, kjer pride na več kot 14 prebivalcev en ud, aktivne pa, kjer pride na manj kot 14 prebivalcev en ud. Številka 14 pa velja kot nekako normalna. Na Štajerskem je po dekanijah, odkoder so že prišle pole iz vseh far, razmerje sledeče: Braslovče. Vuzenica. Župnija Gomilsko Število udov lani letos 112 117 UO RK Več ali manj kot lani + 5 + 4 Na koliko prebivalce/ en ud 10-9 111 oi. Anaraz . ✓ . Braslovče 231 221 - 10 12-2 cot. Jurij ob Taboru 166 151 -15 14-43 Šmartno na Paki 155 150 — 5 14-44 Vransko 179 171 -8 14-9 Sv. Pavel na Preboldu 195 135 -60 18-6 Marij a-Reka 29 22 -7 21-3 Vseh skupaj 1149 1053 -96 Število udov Večali manj Na koliko pre- lani letos kot lani bivalcev en ud 127 118 -9 11-9 120 116 -4 23-3 122 121 -1 27-9 38 29 -9 69-4 138 143 + 5 93 -18 Župnija Število udov Več ali manj’ Na koliko pre- lani letos kot lani bivalcev en ud Vuhred . . . , 37 38 + 1 20-7 Trbonje . . . 38 38 0 23-3 Ribnica .... 132 133 +1 27-8 Vuzenica 61 52 -9 39-8 Sv. Anton na Pohorju 37 42 + 5 40-7 Št. Primož . 13 17 + 4 44-7 Vseh skupaj. 318 320 + 2 Povprečno pride v tej dekaniji po en ud na 14 prebivalcev. Torej je popolnoma normalna. Sicer je pa nazadovalo letos število udov za 96. Neznatno napredovalo je število v dveh župnijah: Gomilsko in St. Andraž. Nazadovalo v vseh ostalih, občutno pri Sv. Pavlu (za 60), v Smartnu (za 22) in v St. 'Juriju (za 15). Najslabša je Marija Reka, najboljša je Gomilsko. J a r e n i n a. Župnija Število udov Več ali manj Na koliko pre- lani letos kot lani bivalcev en ud Jarenina . . . 194 201 + 7 15'4 Sv. Jakob v Slov. gor. 171 173 ~r 2 15-7 Sv. Jurij ob Pesnici ,82 90 +8 16’ < St. Jlj v Slov. gor. . 125 177 + 52 17-4 Spodnja sv. Kungota 58 66 +8 21-5 Svečina .... 83 87 J-4 235____ Vseh skupaj . . 713 794 +81 Povprečno pride v tem dekanatu na 17.57 prebivalcev en ud. Število udov je sicer v vseh farah napredovalo, najbolj v St. liju, vendar se število u-dov še ne nahaja na srednji črti. Najslabša je Svečina, najboljša Jarenina. Maribordesnibreg. Župnija Dev. Marija v Puščavi 127 .Ruše . • • • 120 Sv. Lovrenc v Puščavi 122 Lembah Sv.Magdalena vMarib. 138 Vseh skupaj . . 545 527 Ker prebiva v tem dekanatu veliko Število Nemcev, nima razmerje števila udov do števila prebivalstva nobenega pomena. Neznatno nazadovale so vse fare razven Maribora. Pod srednjo črto stoji Devica Marija v Puščavi, ki je torej v tem dekanatu najboljša fara pod ozirom Mohorjeve družbe. ____________ Povprečno pride v tem dekanatu na 28.8 duš en Mohor jan. Dekanat ima torej za polovico premalo u-dov v razmerju z drugimi slovenskimi kraji. Število udov je v štirih farah' neznatno napredovalo, v eni padlo in v eni ostalo isto. Skupno je napredovala dekanija za dva uda. Iz drugih dekanij še ni celotnih podatkov. Seveda navedene š.tevilke Še niso nespremenljive, ker še lahko pristopijo novi udje. Ker so se te številke sestavile pri prvem, površnem pregledovanju pol in pole še niso urejene, je tudi mogoča kakšna pomota, ter naj se blagohotno oprosti. Politični pregled. Državni zbor., Dunaj, 14. marca. Danes je imela zbornica zopet plenarno sejo. Nadaljuje se debata o agrarnih resolucijah. Zanimanje za to vprašanje je minimalno. Govore sicer zastopniki skoro vseh agrarnih strank, toda krog njihovih poslušalcev je po večini malenkosten. Kot prvi je govoril danes poslanec R o S k a r, ki je s svojo temperamentno zgovornostjo vzbujal primeroma še največ pozornosti. Poslanec Roškar je govoril najprej slovenski, nato je pojasnjeval vzroke nazadovanja poljedelstva in je zahteval, da se izvrš-jo melioracije planinskih pašnikov, posebno na Spodnjem Štajerskem. Brez državne podpore se poljedelstvo na Spodnjem Štajerskem ne bo dvignilo, ker deželni odbor zanemarja okraje, kjer žive Slovenci. On graja tudi oblasti, ki ne pripoznajo potrebe, da se odpomore siromaštvu; kert ljudstva sploh ne poznajo, torej tudi ne morejo poznati njegovih razmer. Pritožil se je tudi, ker se na Spodnjem Štajerskem ni razdelila za nabavo plemenske živine določena svota iz kredita za pospeševanje živinoreje. Prihodnja plenarna seja v petek dne 17. t. m. Med tem časom bo imel redne seje proračunski odsek in tudi 'drugi. Poset nemškega cesarja na Dunaju. „premdenblatt“ .poroča iz zanesljivega vira, da obišče nemški cesar Viljem cesarja Frana Josipa dne 26. t. m. na Dunaju ob priliki, ko se bo preko Benetk vozil na otok Krf. Viljem ostane na Dunaju samo en dan. Dr. Milovanovič o položaju na Balkanu. Srbski minister zunanjih del dr. Milovan Milovanovič se je. izrazil, da Srbije ne more vznemirjati zbliževanje balkanskih držav Bolgarije, Grške in pa Crnegore, ker ji ni nevarna koncentracija balkanskih držav, pač pa se je Srbiji bati evropske koncentracije. Rimsko potovanje poslancev. Dfunaj, 14. marca. Poslaneo Steinwjemler je sklical danes one poslance, ki so naznanili, da hočejo iti v Rim proslavljat rešeno in še ne1 rešeno Italijo. Zatrjuje se, da je zelo dvomljivo, če se bo rimsko potovanje nemških liberalnih' poslancev posrečilo. Eni pravijo, da nasprotujejo potovanju zlasti krščan-sko-isocialni poslanci, ki nočejo z vso najgjico rešiti fakultetnega vprašanja in grozijo rgucianal^em, {da jim odpovedo svojo, za liberalce neizogibno potrebno pomoč, drugi pa zatrjujejo, da nasprotuje potovanju v Rim tudi mnogo nemških nacionalcev samih, ker smatrajo to za Nemcev nedostojno dobrikanje Lahom. Pač pa se bodo ogrski poslanci pod vodstvom zborničnega predsednika Berceviczija podali v Rim. Ogri agitirajo* za veliko udeležbjo, posebno z ozirom na to, ker se nemškonaeionalni avstrijskf poslanci o-botavljajo. SOletnica združenja Italija. Včeraj dne 14. t. m. je preteklo 50 let, kar je bilo ustanovljeno italijansko kraljestvo. Italijansko fakultetno vprašanje. Radi potovanja v Rim bi nemški naoionalci radi rešili italijansko fakultetno vprašanje še pred veliko nočjo, ker drugače bo sprejem v Rimu hladen in mrzel. Jugoslovani pa so mnenja, da ni nobene potrebe, da bi se posvetovanje tega predloga pospeševalo. Utemeljuje se to tudi z dogovorom z ministrskim predsednikom, v katerem se ni določilo, da bi se moralo rešiti zadevo pred majem. Slovanska Jednota se je pridružila stališču Jugoslovanov. Na Kitajskem se razširja antiruska agitacija. V bližini Vladivostoka se zbira kitajsko vojaštvo. Vsak dan imajo strelne vaje. Tudi v Mandžuriji že oborožujejo milico. Iz inozemstva uvažajo orožje in železnice neprenehoma uvažajo provijant. Listi so mnenja, da je položaj zelo resen. Beležimo kot kronisti. Razmerje meti Rusijo in Kitajsko se slabša. Ruski poslanik v Pekingu je dobil od vlade naročilo, izročiti kitajski vladi noto, katera se glasi, da smatra ruska vlada odgovor kitajske vlade, radi omejevanja ruske trgovine z monopoli in radi ustanovitve ruskih konzulatov v okraju Kobdo, kot dokaz za nenaklonjenost Kitajske napram Rusiji. Zato poživlja ruska vlada kitajsko, naj dobro premisli posledice takega ravnanja, ker bi takšno ravnanje gotovo napravilo razmere med Rusijo in Kitajsko napete. Težkoče med Mehiko in Združenimi državami odstranjene. Kakor Reuterjev biro poroča, je dobil mehikanski zastopnik vlade v Londonu od mehfkanskega ministrstva brzojavko, da so odstranjene težkoče z Unijo, ki je izjavila, da je pripravljena, umakniti svoje bojne ladije iz mehikanskih pristanišč. Združene države so še enkrat potrdile svojo izjavo, da zbiranje čet na meji ni imelo drugega namena, kakor čuvanje zakonov nevtralitete. Pridobivajte nove naročnike! Kapitan Sharkey. (Dalje,] Kapitan in pomagač sta zavriskala od veselja, in trenutek pozneje je bilo vse moštvo deležno te radosti. Pozabili so popolnoma na disciplino in se zbrali na krovu, 'da slišijo novice. Mornar iz Nove Anglije je bil v ospredju in je obračal svoj radostni obraz proti nebesom, bil je namreč puritanec. . „iSharkey obešen!“ je vpil. „Ali veste, gospod uradnik -ali imajo že krvnika?“ „Nazaj!“ je kričal pomagač, ki mu je bila disciplina bolj važna nego novice. „Ta dolar, kapitan Soarrow, vam dam srčno rad, še nikoli nisem plačal kake stave tako z veseljem. — Kako so-vjeli razbojnika?“ JNo, to vam lahko pojasnim; postal je tako krut, 'da ga niti lastni tovariši niso mogli več trpeti, in pristudil se jim je tako, da ga niso hoteli imeti več na ladiji. Postavili so ga na suho na otoku Little Mangles južno od Mysteriosa Bank, in tam ga je našla trgovska ladija iz Portobella in ga pripeljala sem. Govorili so, da ga pošljejo na Jamajko pred sodišče, toda naš dobri mali guverner Sir Charles En-van o tem ni hotel nič slišati. „To je moja pečenka“, je rekel, „in zahtevam, da se speče.“ Ako morete počakati jutri do desete ure, boste pa videli to pečenko obešeno.“ „Jako rad bi“, je rekel zamišljeno kapitan, „toda veliko preveč zamude imam. Odriniti bi moral z večerno plimo.“ „To ni mogoče“, je rekel uradnik odločno. „Z vami se vrne guverner.“ „Guverner?“ „Da! Dobil je od vlade poročilo, da se naj vrne nemudoma. Ladjica, s katero se je pripeljal, je odšla v Virginijo. Zato je čakal Sir Charles na vas, ko som mu povedal, da pridete pred deževjem.“ ,.Dobro, dobro!“ je rekel kapitan; malo pobit, „jaz sem priprost mornar in ne vem dosti o guvernerjih in baronetih in njihovih navadah. Ne spominjam se, da bi bil kdaj imel kaj več opraviti z njim. Ako pa je v službi kralja Georgeja in želi, da bi se peljal do Londona, rad storim zanj vse, kar mi je le mogoče. Tu je moja lastna kabina, ki mu je na uslugo. Kar se tiče kuhinje, imamo šestkrat na teden: lobscouse (jed iz krompirja, Suhorja, mesa in čebule) in salmangundy (ragout iz razsekljanega mesa, jajc, rib); toda ako misli, da je naša kuhinja zanj premalo okusna, lahko vzame s seboj svojega lastnega kuharja.“ „iNič ne skrbite, kapitan Soarrow“, je rekel u-radnik. „Sir Charles je baš sedaj bolehen, ravnokar ga je zapustila mrzlica in najbrže bo večino. potovanja v svoji kabini. Dr. Lasousse je rekel, da bi bil podlegel, ako bi ga ne bilo nekoliko poživelo to, da obesijo Sharkeyja. Sicer je duhovit človek in ga ne smete grajati, ako je bolj kratkih besed.“ „Naj govori kar hoče, in dela kar hoče, dokler me ne bo motil, kadar imam opraviti na ladiji“, je rekel kapitan.: .„On je guverner na St. Kittu, jaz pa sem guverner na „Morning Staru.“ Toda ako mu je prav ali neprav, oditi moramo z prvo plimo, kajti jaz imam ravno tako dolžnosti do svojega gospodarja, kakor on do kralja Georgeja.“ „Nocoj bo komaj Še gotov ; urediti še mora; mnogo stvari, predno odpotuje.“ „Torej zgodaj jutri zjutraj.“ „Izborno! Nocoj pošljemo na krov njegove stvari, a sam pride jutri rano, ako ga pregovorimo, da zapusti St. Kitt, ne da bi videl viseti Sharkeyja. Njegova naročila so bila jako nujna, mogoče da pride takoj. Najbrž ga bo spremljal na potovanju dr. Larousse.“ Ko sta ostala kapitan in pomagač sama, sta pripravila vse, kar sta le mogla, za svojega znamenitega potnika.. Izpraznila sta naj večjo kabino in jo okrasila njemu na čast in preskrbela nekoliko skrinj vina za poholjšek' k priprosti hraini, ki je bila na trgovski ladiji. Zvečer je začela dohajati guvernerjeva prtljaga — veliki, z železjem okovani kovčeki, kositraste škatli e za listine in druga prtljaga s čudnimi oblikami, v katerih je bil najbrž klobuk, sablja itd. Potem pa je prišla uradna listina s heraldičnim znamenjem na velikem, rudečem pečatu, v kateri je stalo, da Sir Charles Ewan pozdravlja kapitana Scarrowa in upa, da ga ugleda prihodnje jutro, kakor hitro mu dopuste dolžnosti in bolehnost. Bil je mož-beseda, kajti komaj se je začelo daniti in svitati, je prišel in zlezel malo težko po lestvi na krov. Kapitan je slišal, da je gospod guverner malo ekscentričen, toda tako čudne ligui e si ni predstavljal, kakor je prišepala slabotno po krovu in se opirala na debelo palico. Nosil je nekako lasuljo, spleteno v majhne kitice, kakor jih ima koder, in segala mu je tako nizko prav na obrvi, da je bilo videti, kakor bi mu viseli na njej veliki zeleni naočniki, ki so mu zakrivali oči. Imel je ponosen, kljukast nos, ki je bil zelo dolg in tenak. Radi mrzlice si je ovil grlo in bratdo v široko, platneno ovratnico in na sebli je imel širok, rožnat plaš.č, prevezan z vrvico okoli pasu. Ko je korakal, je ponosno dvigal svoj nos, z glavo pa se je obračal na vse strani kakor bedak, ki si ne zna pomagati, i» klical kapitana z visokim, stokajočim glasom. „Ali imate moje stvari?“ je vprašal. „Da, Sir Charles!“ „Imate vina na krovu?“ („'Naročil sem pet Škrinj, sir!“ „In tobaka?“ .„.Sodček trinidadskega! “ „Igrate pike?“ „Precej dobro, sir!“ „Torej dvignite kotev in na morje!" (Dalje prihodnjič.] Raznoterosti. f O. Bernard Vovk. Dne 10. sušca 1911 smo pokopali v Brežioah ob Savi preč. p. Bernarda Vovka. Pokojni, ki je bil starosta med svojimi redovnimi sobrati v redni provinciji S;v. Križa in med duhovniki v lavantinski škofiji, se je porodil dne 11. nov. 1824 v Brezovici na lepem Gorenjskem. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani z izbornim vspebom. Po dokončani gimnaziji je leta 1843 vstopil I v frančiškanski red. Novicijat je prebil v divinem Nazar ju v Savinjski dolini. V bogoslovje je pohajal v Gorici in Ljubljani. Dne 28. septembra 1846 se je zavezal s slovesnimi redovnimi obljubami in dne 27. decembra 1841 je bil posvečen v mašnika. Po dokončanem bogoslovju je služil najprej eno leto kot duhovni pomočnik pri frančiškanski župniji v Ljubljani, potem je šel v Novo mesto za suplenta na. gimnazijo, ki je bila tedaj v rokah oo. frančiškanov. V Novem mestu je ostal eno dobro leto. Cez dobro leto dni so ga poslali njegovi redovni predstojniki na dunajsko vseučilišče, kjer je slušal predavanje iz matematike in fizike. Po dveh letih je napravil državni izpit pod predsedstvom sla-vnoznanega Miklošiča z izvrstnim vspehom. L. 1854 ga že zopet najdemo na novomeški gimnaziji, kjer uči matematiko, fiziko in kot prosti predmet francoščino. Leta 1857 je postal gimnazijski ravnatelj- in je načeloval novomeški gimnaziji kot ravnatelj do leta 1867. Tedaj je odstopil od ravnateljstva, a ostal pa profesor. Leta 1870 so vzeli frančiškanom novomeško gimnazijo, a p. Bernarda Vovka so nastavili definitivno kot c. kr. profesorja. Leta 1884 je šel naš nepozabni p. Bernard po 301etnem delovanju v pokoj. Nekaj let je ostal v Novem mestu, potem se je podal v_ Gorico, da posveti svoje moči domači redovni gimnaziji. Leta 1893 je dal za vselej slovo šoli in poučevanju in se je preselil v Nazarje na Spodnjem Štajerskem. Leta 1898 je ondi na tihem obhajal zlato sveto mašo, ker pa mu ni posebno ugajalo ostro podnebje zgornje Savinjske doline, se je leta 1890 preselil v Brežice ob Savi. Dne 29. decembra leta 1907 je obhajal v redovni cerkvi v Brežicah na slovesen način biserno sv. mašo. Pokojni p. Bernard Vovk je bil vzoren redovnik, vzgleden duhovnik, temeljit , [globoko izobražen profesor in izvrsten pedagog. Pokojnega so se radi spominjali njegovi učenci, visoko čislali njegovi redovni sobratje, visoko cenili vsi, ki so ga poznali. In vsi, ki so večkrat občevali ž njim, so trdno upali, da bode dokončal 701etnico m,ašništva, kajti bil je do zadnjega vedrega duha, zdravih čutov in bil je bolan le dober dan. Naj mu sveti večna luč! — Pogreb je bil nad vse sijajen, prisostvovalo mu je 37 duhovnikov, 21 svetnih, 16 redovnih in so bili zastopani vsi uradi. Nagrobni govor je imel o. Kasijan iz Maribora. Deželni šolski svet je mešano ljudsko šolo v Studencih ,pri Mariboru, ki je imela šest stalnih in tri paralelne razrede, razdelil v petrazredno deško in petrazredno dekliško šolo in obei dve uvrstil v prvi krajevni razred. — Trirazredna ljudska šola v Novi-eerkvi se je razširila v štirirazredno. — Na ljudski šoli v 'Jarenini je nastavljen kot nadučitelj tamošnji definitivni učitelj Josip Conč. — Kot definitivni so imenovani naslednji učitelji, oziroma učiteljice: Josip Jerše na ljudski šoli v Kapeli pri Brežicah, Andrej Gostiša na ljudski šoli v JurkloŠtru, Karol Drofenik na ljudski šoli pri Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah, učiteljici Wach in Baseli na ljudski šoli v Kamnici, suplentinja Viktorija Zörer na ljudski šoli V Ljubečni in Marija Confidenti na ljudski Šoli v Petrovčah. — Za okrajnega pomožnega učitelja za politični o-kraj Slovenjgradec je imenovan provizorični učitelj v Marija Devica v Puščavi Andrej Leskovšek. Članicam Zadružne zveze ,v Celju na znanje. Ker lažnjijvi napadi na našb organizacijo ne ponehajo, smo prisiljeni poročati o celjski zvezi marsikaj, kar njeni faktorji javnosti prikrivajo. Iz celjske zveze sta izstopili posojilnica |v Trbovljah ter hranilnica in posojilnica pri Sv. Tomažu, in sklenili, da se podvržeta .državni reviziji. Več starejših posojilnio bo v kratkem sledilo njunemu vzgledu.- Izstopili sta zadnje dni dve posojilnici,, kojih imena še danes zamolčimo. Izstopila je tudi posojilnica v Pilštanju. Cela vrsta posojilnic (imena so na razpolago) hoče pristopiti k nemški zvezi v .Gradcu, !To so posojilnice, katere vodijo — učitelji in slogaši. Celjska zveza je 25 tisoč kron posodila v denarnih stiskah se nahajajoči tiskarni v Celju, seveda „po ovinkih.“ Kranjske članice celjske liberalne zveze se bodo prestrašeno vsled konkurza Glavne posojilnice pridružile deželni zvezi v Ljubljani, pri celjski zvezi ostanejo le one,, katerih deželna zveza — iz lahko umljivih vzrokov — ne bo marala. V interesu slovenskega narodnega gospodarstva je, da se napravi red ali pa, da vse članice pokažejo hrbet celjski zvezi. Ljudstvo bo klicalo voditelje onih posojilnic, ki so včlanjene pri celjski zvezi, na odgovor. Pod takimi razmerami trpimo vsi Slovenci ! Vse posojilnice, ki bodo pristopile k Narodni založbi, bomo imenoma navedli, da bo ljudstvo spoznalo tiste, ki še nadalje hočejo z denarjem kmeta podpirati liberalno politiko. Naj si dobro premislijo predno pristopijo k Narodni založbi, ker jo to zadruga in morajo pri njej precej jamčiti, med tem ko pri Zvezi slovenskih posojilnic ne prevzamejo nobenega jamstva. Vse naše somišljenike, ki so v odboru ali nadzorstvu posojilnic, ki so včlanjene pri celjski zvezi, opozarjamo na dogodke pri celjski zvezi, zlasti pa na njeno denarno stisko. Članice druga za drugo zapuščajo celjskb zvezo, zveza pa svoja že itak pičla sredstva nalaga v s financielnimi težavami se borečo tiskarno v Celju. Podobna bratca. V Ljubljani izhajajoče mladinsko „Jutro“ in ptujski „Stajerc“ sta dva, eden drugega vredna bratca. Obema ni nič za resnico in pravico, ampak se brezstidno poslužujeta vjseh, še tako u-mazanih sredstev, samo Če moreta koga blatiti in denuncirati; oba lista sta prava revolver-žurnala. Kakor pa „Slovenec“ sedaj brezobzirno razkrinkava „Jutro“ in poziva, naj vsakdo vrne to umazano cunjo, tako moramo poskrbeti tudi mi na Štajerskem, da izgine „Stajerc“ iz zadnje slovenske hiše. List, ki blati vse, kar je slovenskemu ljudstvu svetega, ki služi za propagando renegatstva in nemštva, ki ga vzdržuje najnevarnejša ljudska kuga — šnops, ne spada v slovensko hišo, ampak na smetišče. Sprememba posesti. M Vojniku je kupil Urata-rieevo hišo ob državni cesti titulami orožniški straž-mojster Vizjak. — V Sovodnji pri Celju je . kupil Štravsovo hišo in gostilno nemški mesar Junger iz Celja za 38.000 K. Poslanec "Gostinčar bo preilavn* v Trbovljah v nedeljo dne 19. t. m. popoldne ob 3. uri v Društvenem domu o socialnem zavarovanju. Ob enem bo društveno zborovanje J. S. Z. Sprememba vremena. Pred tremi dnevi tako krasno pomladajns.ko solnce, lepi dnevi in skoraj že poletna vročina, včeraj in danes pa sneg, ki je že precej na debelo zapadel. Ce bo tako, bjomo o veliki noči imeli hujšo zimo kot pa o božiču. Vsa društva, ki žele imeti dobre skioptikone ab serije skioptičnih slik, naj se obrnejo na „Slovensko Stražo“ v Ljubljani. Postreženo bode bolje, kakor pa drugod! Živnostenska banka. Na svojem občnem zboru v nedeljo dne 12. t. m. je sklenila Živnostenska banka izplačati od čistega dobička v znesku 4,763.173 K 7% dividendo, to je 14 K. Novi smodki Virginiosa in Cigarillos, ki ju doslej prodajajo samo na Dunaju, prideta v. splošni promet dne 1. julija 1911. Povpraiševanje po teli dveh novih vrstah je bilo tako nepričakovano veliko, da mu ni moglo slediti izdelovanje, zato se ni moglo pričeti z razpečavanjem po drugih krajih. Društvo jugoslovanskih uradnikoivi denarnih zavodov. V nedeljo dne 12. t. m. se je vršil v Trstu u-stanovni občni zbor zgoraj imenovanega društva: U-deležilo še je kakih 60 uradnikov in uradnic. Za predsednika je bil izvoljen Slovenec gospod Herman Furlan. Zborovanje Slovenske kmečke zveze v Trbovljah, Društveni dom, se vrši . v nedeljo dne 19. t. m. dopoldne ob 9. uri. Poročata poslanca dr. Benkovič in Terglav. „Danica.“ Slovensko katoliško akademično društvo „Danica“ na Dunafli si je izvolilo na zadnjem občnem zboru dne 10. t. m. sledeči nov odbor: pred- sednik: iur. Stanko Masič; podpredsednik: med. M. Justin; tajnik: iur. Vekoslav Ortovec; blagajnik: iur. Filip Orel; knjižničar: med. Miko Sever; gospodar: med. Anton Torkar, Hlačno krilo. Prvo razburjenje je minilo. Nova moda vedno bolj prodira. Najbrže se dame. ravnajo po reku, vsak pritisk rodi odpor in hočejo zopet enkrat uveljaviti svojo besedo in si ne .pustijo diktirati od moškega spola, kaj da naj obječejo in kaj ne. Na Dunaju na primer je nekaj dam že čisto nemoteno promeniralo po mestu. No, senzacija pač mora biti, Če drugje ne, pa pi*i obleki. Štajersko. Maribor. Samoumor. V pondeljek dne 13. t. m. popoldan so čuli ljudje v nekem gozdu pri Radvanju močan pok. Iz radovednosti so šli gledat in so našli človeka z popolnoma raztrgano glavo. Poklicana žandarmerija je konštatirala, da je samoumorilec Ivan Sitter, dninar iz Pristove. Usmrtil se je pa na ta način, da si je vtaknil v usta dinamitno patrona in jo zažgal, tako da mu je glavo v pravem pomenu besede razneslo. Maribor. Celovške razmere hočejo menda uvesti na mariborskem kolodvoru. Ko se je v nedeljo ponoči po koncertu odpeljala večja družba zunanjih gostov, so seveda vsi zahtevali vozne listke v slovenskem jeziku in so jih tudi dobili. Ko je pa gospod sodnik Zemljič iz Ormoža z legitimacijo zahteval vozni listek, ga je nahrulil službujoči uradnik Graf, da naj govori nemški, ker mora kot sodnik »biti tega jezika zmožen. Seveda se ni ugodilo tej neopravičeni zahtevi. Iz vse zadeve hočejo napraviti sedaj nemški listi afero in kriče o „(škandalih“’ ki so se baje dogodili na mariborskem kolodvoru. Vidi se, da gotovim ljudem rase greben in bi radi z izzivanjem ustvarili razmere, kakor so že ponekod. Jz poročil nemških' listov, ki obrekujejo in denuncirajo, zveni naravnost poziv, naj se pri kaki drugi priliki s surovo silo napade potnike, ki izvršujejo samo svojo sveto in častno dolžnost, da na svoji zemlji zahtevajo v svojem jeziku, kar morajo plačati. Cas bi že bil, da se pri naših železnicah' uravnajo jezikovne razmere, da bodo slovenski potniki varni pred šikanami raznih puhloglavih in nadutih uradnikov. Naša naloga pa je, da vsakdo stori svojo dolžnost In se poslužuje vedno samo slovenščine. Bodimo dosledni in ne poznajmo kompromisov, potem nemška drevesa ne bodo zrasla do neba! Maribor. Tramvaj. Ko bo izgotovljen novi dravski most, bodo začeli po mariborskih ulicah polagati tir za električno .cestno železnico. Tekla bo ta železnica od glavnega kolodvora po Uegetthoifovl u-lici, skoz Viktringhofovo .ulico, čez Glavni trg po novem mostu na koroški kolodvor, skoz Studence proti Lembahu. Pri mostu se bo odcepil del piroge skoz Tržaško cesto proti Radvanju. Misli se tudi na progo proti Kamnici, en načrt vodi iz Glavnega trga po Koroški cesti, drug pa od glavnega kolodvora 'čez mestni park. Jz Tegetthoffove ceste se bo odcepil del proge skozi Melje proti St. Petru do mestne meje, od glavnega kolodvora pa po Leitersbergu do Dervuše-kove opekarne. Vse podjetje se bode baje izvršilo do leta 1914 .(?!) Sv. Magdalena v Mariboru. Meseca februarja 1911 je bilo: 21 porok, 41 rojenoev, 41 mrličev. V sv. katoliško cerkev so se vrnile tri osebe. Pobrežje pri Mariboru. V pondeljek dne 13. t. m. je nagloma, zadet od kapi, umrl gostilničar Albin Wornik, rodom iz Hoč, v 44. letu starosti. Ranjki je bil splošno znan. Pogreb se je vršil danes, ob 4. uri popoldne. Vuzenica. Občinske volitve v Vuzenici so se končale s popolno zmago Slovencev v vseh treh razredih. V prvem je znašala slovenska .večina 1, v tretjem blizu 30 glasov; v drugem pa' so Nemci spravili komaj 4 glasove skupaj. Sv. Jtriž tik Slatine. Katoliško politično društvo za rogaški okraj priredi v nedejjo dne 19. t. m. pri nas političen shod. Pridejo govorniki od drugod. K obilni udeležbi vabi odbor. Slivnica pri Celju. Pretečeno nedeljo dne 12. t. m. je priredil tukaj gospod poslanec Vrečko shod. — Gospod župan, ki opravlja ob enem tudi službo občinskega sluge, bi bil moral shod razglasiti, a je to storil tako, kakor bi ne bil vešč v čitanju razglasov, menda pač zato, ker so pred durmi občinske volitve in se mu njegov liberalni županski stolec m.očno maje. Ker je bil župan' in njegova stranka mnenja, da je prišel gospod poslanec agitirat za občinske volitve, je zagnala neka šnopsa pijana tolpa takoj v začetku shoda huronski krik. Najbolj sta se odlikovala dva manjša posestnika, od katerih se eden preživlja tudi od darov gospoda župnika, drugi pa z zaslužkom, ki ga ima pri gospodu župniku. Kakor se sliši, se bodeta pred sodnijo morala zagovarjati za svojo olika-nost. Sedaj pač vidimo, kam zapelje Človeka Šnops. Je pač potrebno pri nas na Slivnici še mnogo izobrazbe. Shod se je vršil vkljub šnopsars'ke tolpe v župnišču. Gospod poslanec nam je prav živo označil stališče naših poslancev v deželnem zboru in nasprotje nemške nacionalne večine napram nam Slovencem. Ob koncu svojega govora je izjavil: „Ne bil bi se dotaknil niti z besedo vaših občinskih volitev, ali ker vidim brezpotrebno razburjenost, vam zakličem: možje volilci, volite verne, značajne in narodne može!“ Beseda verne je močno vsekala v srce gospoda nadučitelja Kurbosa, da je tudi moral pokazati svojo liberalno oliko. Nato je predsednik shoda, gospod Jagodič, z zahvalo gospodu poslancu in vsem poslancem Slovenske kmečke zveze zaključil shod. Potem so pričeli razgovor naš velečastiti gospod župnik radi občinskih volitev ter predlagali in dali na glasovanje kandidate II. in III. volilnega razreda, ali zopet niso bili gospodu Kurbosu po volji katoliško narodni možje. No, pa ni čuda, saj ga ne vidimo skoro nikdar v cerkvi pri Izpolnjevanju verske dolžnosti, pač pa smo ga videli zjutraj pred shodom hoditi okoli cerkve, _ na kar je dobil lepo družbo iz cerkve odišlih, ki niso hoteli poslušati postni pastirski list našega premilega nadpastirja. SlivniČani, ali naj te ljudi poslušamo? Ali naj takšne volimo v občinski odbor!?, Nikakor ne! Sedaj smo jih spoznali natanko. Mi bodemo volili od velečastitega gospoda župnika predlagane kandidate, ki so res katoliško-narodni možje in s tem zadostili velečastitemu gospodu župniku za vse žalitve tega dneva, širji javnosti pa pokazali, da ne maramo liberalne Kurbusove stranke! Teharje. Bridka izguba je zadela vrlo narodno in krščansko hišo bivšega slovenskega župana na Teharjih gospoda J. Rebova. Umrla mu je dne 11. t. m. obče čislana žena Neža Rebov, ki je bila vzor slovenske pobožne žene, gospodinje in matere. Veličasten pogreb, katerega se je udeležila šolska mladina in vsi zavedni Teharčani, je pričal o njeni priljubljenosti. Počivaj v miru, vrla žena in slovenska mati, in dal Bog, da bi Tvoj zgled rodil mnogo posnemo-valk v narodnem in krščanskem delu. Kranjsko. Novo mesto. Na mesto odstopilvšega župan55 Jožefa Ogorevca je bil soglasno izvoljen v občinski seji dne 10. t. m. za novomeškega župana odvetnik dr. Šegula. Dr. Šegula je bil že dvakrat izvoljen za župana. Za prvega občinskega svetovalca je bil izvoljen gospod Ivan Krajec. Ljubljana. Koliko društev je v Ljubljani. Mi-nolo leto je bilo v Ljubljani 275 društev, ki so imela 111.993 članov. Od teh je slovenskih 229 s 105.956 člani, nemška društva imajo 6037 članov. Vsak Ljubljančan je torej povprečno član treh društev. Ljubljana. Dne 21. t. m. se vrši dopolnilna volitev za deželni zbor v občinah' Mokronog in Zužem-berg. V. L. S. kandidira župana Vehoveca, socialni demokrati svojega voditelja Kristana. Ljubljana. Od oseb, ki so obolele na črnih kozah, je ena delavka umrla. krojaški mojster w Celju ______: priporoča svoj .... id se nihaja v novi posojilnični hiši na Ringa. ♦ TJUDSKA HRANILNICA regi stro van a zadruga in POSOJILNICA V CELJU z neomejeno zavezo T lftstmi hiši (Hotel „Pri bele» volu“) v Celju, Graška eesta št. 9, I. nadstropje obrestuje braailse vl«f« p* 4'/r*4 brez Mftitfca rento* g* d*?k*. Sju-e j«m» hraaftoe knjižit» dougih raradov kot rlogc, »e t*s*k 's !vii»l*tslj: Komorni ,8tr»i»‘. Odgovorni HTsdotkr Iat Kemperle. Tisk tiskam« sv. Cirils v Iteribora di vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., žtedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri, fzde iujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brücken-wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popra viio. Napeljujem strelovode ter prevzamem spioh vse v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril ir Celju nasproti hotela „Pri belem volu“ novo mesnico. Prav pridnega poseta svojega podjetja proseč, zagotavljam pri kakovosti mesa, ceni kakor postrežbi storiti vse možno, da si pridobim zaupanje, in s tem blagohotno nadaljeval-njo priporočilo. Z velespoštovanem Josip Stelzei*! mesar. Kdor želi denar prihraniti, ter za* neslijivo dobro blago po niški ceni kupiti, naj gre z zaupanjem r pošteno trgovino Janko Arkmann-a v Šent Jur ob Južni žel. Vage za vagone, voze (mostne), centimalne,škalove, decimalne, za Sivino, tablicove in vsake dinge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah Jos. Kal&b, tovarna za vage, Brno, Menice Mornsko. slovanska obrt. POSLANO. Kamnosek Franc Koban, poprej A. Horvat v Račjem pri Mariboru ......... ■ ■ naznanja, da ima v falogi vsake vrste nagrobnih spomenikov po nizki ceui. Veselje zjutraj, žalost zjutraj, to je bilo pri meni zmiraj, dokler nisem poskusil Fay-evih pristnih „Sodener Mineral-Pastillen.“ Sedaj mi ne Škoduje ne kajenje, ne pijača, ne trpim tudi več radi nadležnega katarja in zjutraj sem 'kot riba. In vse to le radi tega, ker vzamem zjutraj in zvečer nekaj Fay-evih pristnih „iSodener.“ Ena škatljica mi zadostuje za dolgo časa in stane samo K 1.25. ova mesnica. Izvrstni molitveniki šo: HfPfl, Venec pobožnih molitev m sv. pesmi . . K 3 50 iozman, Dehllšbi bakvie« w fringe svetih pesmi. - „ 2— Prijatelj otroški . Sv. Opravilo . , r» Vsi ti molitveniki se dobije tudi v ziatl obrezi in liane jo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—39 vin. za 1 knjigo. Trtnim tiskarne n. Dr&i ===== i Marika». ===== Zahtevajte v gostilnah katoliško-na* rodne liste: Slov. Gospodar, Straža. Edina narodna ir Celju priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih čevljev. — Preostalo zimsko blago se proda po zelo znižanih cenah. Ta prodaja traja samo do 15. marca. Pridite in hitite, da ne :: zamudite ugodne prilike. :: Priporoča se velespošto vanjem Štefan Strašek 5- Celje : Kovačeva ulica. Urar, očalar in zlatar »mm —“Bureš Maribor1 Tegethofova cesta 39 pred kolodvorom, priporoča svojo pogato zaloga zlat-nine, srebrnine, ur i. t. d. Fr ra mnfrmA ? slovenskimi ploščami, čistim io ^ACIUIUIUIIC jasnim glasom iz najboljših tovarn. — Priznano najboljše igle za gramofone. Popravila se točno in hitro izvršujejo. Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesionirani vodovodni instalater Ivan Rebek, Cfü® Poljska ulica št. 14. Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tu