rnammmmmtmm
1 * Največji
slovenski 'dnevnilT^^ v Združenih državah
Velja za vse leto • • •	$6.00
Za pol leta.....$3.00 a
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
NARODA
last :8loYenskih:delavcev"irAmerikL
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
United Sta
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879
NO. 89 — ŠTEV. 89.
NEW YORK, TUESDAY, APRIL 15, 1924. — TOREK, 15. APR TLA, 1924.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII.
PRISELJENIŠKA PREDLOGA V SENATU UMOR FARMERJA JE !
ŠE VEDNO SKRIVNOST
Priseljeniška predloga, ki izključuje Japonce, bo sprejeta v senatu. — Splošno bo podpirana tudi agitacija, na; se omeji število priseljencev na 300,000. — Vprašanje priseljevanja je največje važnosti za bodočnost Amerike. — Republikanski voditelji se bodo zavzeli za amendment senatorja Reeda.
Washington, D. ('.. 14. aprila. — Zanimanje zti priseljeniško predlogo, o kateri ] ravijo člani senatnega priseljeniškega komiteja, da bo sprejeta v senatu še danes, se ( -redotoeuje na i/.ki j.Sevalno sekcijo, ki je vzbudila ia-k » velikansko opozicijo na Japonskem. V številnib krofih so prepričani, da bosta bistveni točki Johnson^ve predloge izločitev Japoncev ter ljudsko štetje iz leta 181)0 kol teineli kvote. Obe točki bo senat odobril.
Republikanski voditelji izjavljajo, da bodo odločno ].-odpirali amendment senatorja Heeda, s katerim bi se omejilo število prišel iencev na letnih 300;000. Te jni-e-Ijence naj bi &e porazdelilo .v soglasju z narodnim izvorom prebivalstvo Združenih držav, kot razvidno iz cenzura leta 1910.
Senator Iie« d je ix-kel. da je javna zahteva lede ome-jevalne zakonodaje tako močna, da bo senat sledil akciji ]»o3lanske zbornice if-r takoj .sprejel predlogo, ki b:> zavarovala Združene države pred velikim številom nez;.deljivih priseljencev.
"Ne domnevam, da je pred kongresom še kako drugo vprašanje, ki bi bilo tako velikanske važnosti za daljno bodočnost Amerike kov j«- primerna in trajna rešiiev priseljeniške zadeve," jo rekel senator Heed.
Ameriški narod je skoro prav tako v polnem soglasju glede omejitve preseljevanja kot je glede katerekoli druge posamezne rad'A e, o kateri se razpravlja sedaj, in ce soglašamo v tem. da je treba priseljevanja omejiti, poleni je seveda skrajne važnosti, da se odločimo, kakšno metodo omejitve bomo sprejeli/'
Xadnljni član pj s< Ijeniškega komiteja, senator Willis :z Ohija. izjavlja, da je sicer odločno za omejitev priseljevanja, vendar pa je mnenja, da bi.storil senat dobi «:. Če bi s1 od i! bolj miroljubnim metodam. Priznava pa, da večina A senatu-soglaša s poslansko zbornico glede japonskega vprašanja.
"Po mojem mnenju,,T je rekel, "bo predloga sprejeta v skoro isU obliki kot jo je sprejela zbornica."
ERYAN BO PRIŠEL V NEW YORK.
Tallahassee, Fla., -12. aprila. -William .1 -lining* Bryan, znani vei'iii predsedniški kandidat, je bil izvoljen delegatom iz Floride ti-* naivulni <loniu k rat len i konvenciji. ki se bo vršila v New Vorku.
ŽUPAN MESTA SYRACUSE BO KANDIDIRAL ZA GOVER-NERJA.
Syrrcusc, X. V., 11. aprila. — Župan John If, Walrath je danes xv.-.Vr tlefinkvno sklenil, da bo •skušči I doseči definltivno demokratično nominacijo za governor ja.
NOV NAČELNIK ANGLEŠKE PREM0GARSKE FEDERACIJE.
London, Anglija. 11. aprila. — Voditelj jisžn j-a.'i» . -kili inajnar-jev A. .1. (O >k je i-i! imenovan načelnikom Miners Kerb-ration of Great Britain. N.m-jmv prednik je bil Frank Houses.
BELOUŠKI KRAT. J SPREJEL V AVDIJENCI AMERIŠKEGA PROFESORJA.
Bruselj, I Vlgj11. au-ila. — Belgijski kralj AT crt je danes kiju-i svoji bolezni >-:re,!H v avdi-jenei .Tamest T. H:- ! v—na. pro-fesorja na ne\vyoi'ški Columbia univerzi.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITAUJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
m ftem »iic imnk» Imrrtsjejo nn«iljtro. hitr« in p*
•tnafr:
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA
K*«po4HlJa a* sadnje pošte .In l«pl*eu> "Poštni Čekom! »Toa" t* "Jadranska banka" r Ljubljani, Zagreba, Beograd«. Kranju, Celju. Mariboru, Dubrovpiku, Splitu, Barajem «11 drogod. kjer Je pai aa hitra topuaio najugodaej«.
♦ 1000 Din. ...... $13.40
2000 Din. ...... $26.60
6000 Din.......$66.00
Prt nakazilih, ki tnalajo manj kot en tM tflnarjrv raluntmo mmMj m 1» c*ntav aa fetalno In rirur> «tr»«k*.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJI: BaapoHJJa a« udn> poŠto la laplaioje "Jadranska baaka" t Trat«,
Opatiji la ZUn.

i) M II
200 lir	................$10.10
300 lir	................$14 85
500 lir	................$24 25
1000 lir	................$47.50
** n« kasni n, ki anefeJa manj feet SOS lir reftualme ■a pettnine la 4ru«a alreSke.
MfUJatT* ki pri—čaje mm*k pet tM «narjee aH pe Sem tM Bf P« ■egatneetl le jiiebnl papnst.
▼redimet 4h»«rJ«a tn liram eedaj nI statu, m-nja m rečkral ta Ca koran*; ta tega raalnga nam al mocote podati natančne cene fU^nnamo po <m1 oneca dne, ko nam dospe poslani denar ▼ roka.
Glt** taptom t aawcMMh dolarjih glejte pes*b*m aglas t
nam Je posta* najbolje po Y«fe Biak Draft
Money Order all pa Hew
VEAJfK 8AK8ER STATE BANK
Tel.« ceraansi mm Nsw Ysct, V. T.
MAGDONALD POSVARIL SOVIET. POSLANIKA
Umor farmerja je še vedno prav tako skrivnosten kot je bil prve dni. — Parmer je dobival skrivnostna pisma.
Middletown, Conn., 14. aprila. Okoliščine, ;ki so dovedle do umora Charlesa Blaire-a v KLlling.s-worth Township, so najbrž TlWv'J-iiko drugačne kot jih je sr rodila oblastim Mrs. Johanna Tell, ki je priznala umor moža. Preiska. v*e. ks.'tere so uvedle oblasti', s«, spravile na dan dejstva, vsVd katerih je po.-^a&o skrajno dvomljivo, da je ustrelila Mrs. Tell moža v sLlobranu.
Samotno hišo Blaire-a so včeraj državni policisti preiskali od strehe do kleti da najdejo dve skrivnostni pismi, katera je baje dobil farmer par dni pred umorom od Mrs. Tell. Oblasti -domnevajo, da vsebujejo pisma ključ k skrivnosti. Mrs. Kate Bricks v Bronxu, se.stra umorjenega, pri kateri je stanoval, Jvadar je prišel v New York, da dela kot pleskar, je sporočila policiji, da je stanoval Blaire pri nji en teden predno je bil um or je nin da je dobil v tem času dve pasmi od Mrs. Tell, ki sta «ra strašno razburili. V enem pismu se j*1 nahajal izrezek iz ne-{fej*a !i>ta. Ko je p reč it al pismi, je rekel, da je najboljše če gre domov. Mrs. Brick je dostavila:
— To je bilo sredi tedna ,in ker je nameraval ostati v mestu preko nedelje, me je njegov sklep presenetil. Vprašala sem ga. kaj mu jc povedala Mrs. Tell. Ni mi hotel povedati ter se vrnil domov.
Kljub natančnemu iskanju pa ni bilo mogoče najti pisem.
Preiskave so pokazale, da je bilo razmerje med Blaire-om in Mrs. Tell povsem drugačno kot je trdila morilka. S »rudniki in sosedje Blaire-ja trdijo, da sta živela štiri leta skupaj krt kak zaljubljen parček. Kadar je bil ^ New Yorku ter stanoval pri se-ti i, je vedno i>ošiljal Mrs. Tell sladkor, jest vine in obleko na samotna farmo, da ji pokaže, da misli nanjo.
Rekel mu je, naj se vzdrži vsake boljševiške propagande. — Vsa znamenja kažejo, da se bodo tikala azigleško-ruska pogajanja le najbolj splošnih zadev.
r^cDONALD BO NAJBRŽE FilEVZEL VODSTVO V POSLANSKI ZBORNICI.
London, Anglija. 13. aprila. — Ministrski predsednik MaeDouald se bo tekom velikonočnih počit-nie odločil, če naj opusti urad ministra za zunanje zadeve a* name nu. da postane vladni vocHtelj v pcslanski zbornici.
Opravljanje dvojne službe, namreč službe ministrskega predsednika ter ministra za zunanje zadeve, je dokaj škodovalo njegovemu zdravju, dynes pa se ni preveč dobro izkazal kot voditelj v zbornici poslancev in vsled te ga so strankini voditelji mnenja, da je neobhodno potrebno, da prevzame MacDonald sam vodstvo v zbornici.
STIXNESOVO TRUPLO "SO SEŽGALI V WILLMERSDORFU.
Berlin, Nemčija. 14. aprila. — Včeraj so sežgali v willmersdorf-škem krematoriju truplo najuglednejšega nemškega finančnika Stinnesa.
Pogrebne svečanosti so bile povsem pri proste .
SKSPORT TEKOM MESECA.
Washington, D. r.. 14. aprila. Skupna vrednost blaga, hnporti-ranega tekom meseea marefa. je Tina^ala $319.000.000, dočim je znašala vrednost ekspertov -v isti
dobi xudcako $341,000,000.
London, Anglija, 14. aprila. — Današnja otvoi-ilna seja angleško-rnske konference se je pečala le z najbolj splošnimi stvarmi. Ministrski predsednik MacDonald, ki i je sklical konferenco v zunanjem i uradu, kjer bodo skušali delegati : doseči uravnavo še nerešenih za-I de v med obema deželama je so-j deloval s Kristijanom Rakovski-
; jem, načelnikom sovjetske dele-
i
gaeije, pri obrazložitvi načrta.
Konferenca se je komaj priče-|la, ko se je poslužil ministrski predsednik MacDonald prilike ter posvaril sovjetske delegate, naj se ne lotijo ni kake boljševiške propagande v Angliji tekom pogajanj, ki se 'bodo -brez dvoma -vršila par tednov.
Ministrski predsednik je povsem jasno namignil Rakovskiju in drugim sovjetskim delegatom, da bodo angleško-ruska pogajanja prekinjena ob prvem znaku boljševiškili propagandnih metod, katere MacDonald zelo dobro pozna kot star socijalist in delavski voditelj.
Rakovski je rekel v svojem odgovoru na pozdravni nagovor MacDonalda. <Ia je treba razpravljati o bodočem miru Evrope ter o potrebi razorf>ženj i. Pohvalno se je tudi izrazil gli^le delovanja Lige narodov.
Biarritz, Frane-ija. 14. aprila. Kmalu bom zopet tako zdrav, tla bom mogel na lov ter absolutno nočem sled i hi nasvetom starih žensk, naj se zavijean v bajto ra ditega, ker sem p ar krat padel s konja.
To je bil odgovor princa iz "Walesa na celo ploho nasvetov, kij,.
sledili njegovemu zadnjemu neprostovoljnemu skoku s konja, te&om katerega ga je konj brcnil ter mu izbtl tri žoln*.
TRUPLOUSTREUENE6A LJUDSKO GLASOVANJE NA GRŠKEM
ZDRAVNIKA V KOVCEGU Splošno ljudsko glasovanje na Grškem se je s pretežno večino glasov izeklo za republiko. — Prvi predsednik
Ženska v Los Angeles je priznala, da je umorila moškega, ki jo je baje napadel. — Skrila jej truplo v kovčeg ter vrgla kov-čeg preko nasipa.
bo izvoljen julija meseca. — V deželi je bilo uveljavljeno vojno pravo.—Velikansko navdušenje v Atenah. Nova doba narodnega napredka.
Atene, Grška, 14. aprila. — Drastične odredbe so bile [uveljavljene danes, da se zavaruje novorojeno grško repub-Los Angeles, Cal., i L aprila. — liUo, ki je bila odobrena od pretežne večine glasov ira sploš-
Mrs. Margaivt li. AVilli«, trgovka	t *i i	i	• i • • —i
.... ® .. . ,. ° nem luidskein glasovanju, ki se ie vršilo vcerai. z zemljišči, ki je bila preje Mrs.! Vn i • u- -i i • * i	i i •
Albert Schultz iz Dcnverja je po J Ahula objavila, da je formalna razprava glede iz-
vedala včeraj tukajšni policiji, »P^uiembe v režimu pepovedana za dobo petih let, in da se
da je ustrelila dr. Benjamini'brez usmiljenja iztrebilo vsako delavnost proti republi-
Bakluina. zdramika iz Los An-Iranskem režimu.
gelesa, ki je živci preje v St. I V političnih krogih so mnenja, da bo prvi grški pred-Louisu. Rekla je, da je skrivala sednik izvoljen junija meseca, čeprav ni bil še datum vo-dva dn.i truplo umorjenega v'lite v natančno določen. Po odpotovali ju prejšnega mi-kovccgu na ovojem domu, nakarjujstrskega predsednika Venizelosa, se omneja prejšnega ga je vrgla preko nekega nasipa.'Dlinistra Zamisa kot najbolj vrjetnega kandidata za mesto Objavljeno je bilo, da je prišla g].lvlieg.a izvrševalnega uradnika v deželi. V nekaterih Mrs. w iiiis. ki je srednje staro- krogih pa se domneva, da se bo mogoče vrnil Venizelos ter
ja San Ferdando. kjer je našla poLioija truplo zdravnika sredi nasipa v lcovčegu za obleko.
Mrs. AVillLs je rekla:
—	Da, to je on.
Policijski rekordi pravijo, da se je glasilo priznanje Mrs. Willis približno takole:
—	Dr. Baldwin je prišel v njeno stanovanje pretekli petek zju-nih svaril ter še nadalje silil va-ziti avtomobil, katerega ji je preje prodal. Rekla je, da je bil pijan in da ,ji pričel sta vi jat i ne-
sti, prostovoljno na policijsko po-1 , -i i j i tj
_f . ^ li/ . nastopil kot kandidat.
stajo, ter povedala tam svojo po- -rT —	, ti ,n .	. .
vest	| Večina za republikansko vladno oblika je bila včeraj
• ^ -i i- • pri splošnih volitvah naravnost ogromna, soglasno z nekim Po priznanju je prosila polici-'1,	_ _	.......	- -	—
ste, naj ji preskrbe eašo kave.,vadium buletmom, ki je bil izdan včeraj. Od približno Osvežena je odvedla uradnike na 200,000 glasov, katere so že pošteli, jih je bilo 152,000 za državno cesto v bližino predmest- novi režim.
Velikansko razburjenje je prevladovalo v nedeljo, ko so se vršile volitve, in povsod je bilo očividno, da bo zmagala republikanska vladna oblika s pretežno večino glasov.
V	Traciji so skoro vsi ljudje glasovali za republiko. V Atenh je znašala večina dve tretini in v Macedoniji je bila republikanska večina tudi velika. Peloponez pa je pokazal kralje vaško večino.
V	Atenah je bila republikanska zmaga povod velikega odušvljeuia. Ministrski predsednik Panastanasios in drugi ministri so nagovorili ljudske množice, ki so jim nazdravljale pred vladnim poslopjem.
"Republikanska zmaga je otvorila novo dobo narodnega napredka ter notranjega pomirjenja," je rekel mi-
primerne ponudbe. Mrs. "Willis je stopila v neko shrambo. <la vza- nistrski predsednik, me klobuk in plašč, a obenem je vzeia iz shrambe revolver.
M. Metaxas, rojalistični voditelj, je izjavil, da so bili izidi volitev na nesramen način falzificirani in da jih bo-Zriravnk ni hotel poslušati nje- do rojalisti ignorirali, nh svard ter še nadalje silil va- Narodna zbornica se bo zbrala še ta mesec, da uvelja-
njo. nakar ga je ustrelila.	[vi novo ustavo, dočm pripravlja senat republikanske čar-
Njegovo truplo je položil v terje.
kovčeg. katerega je nato zavlekla	-r»	iti i	-i	i
, - . ' . . . . i ir'o uzorcu iraneoskega republikanskega sistema bo-sosedujo sobo, v kateri je sta- . ,	, , , . . 1 . . ,.v	, ,
zdar Bert Web- nato poslanska zbornica m senat izvolila predsednika [republike.
Admiral Konduriotis, bo obdržal naslov provizorične-ga predsednika grške republike, dokler ne bo izvoljen njegov naslednik.
zvezni
ZASTRUPLJENA REKA.
Marseille, Francija, 11. aprila. V rodanskeni okrožju vlada med prebivalstvom veliko ra/1 urjenje, ker je neka t-vornica spustila v reko Gardon A*elike množine škodljivih kemienili 'snovi. Reka je v d veli tednih prinesla tisoče in tisoče kilogramov mrtvih rib. Razburjenost med ljudstvom pa je še tem večja, ker cela vrsta mest in vasi med njimi tudi Niracs in Beaucaire, uporablja votlo iz reke kot pitno vodo.
SAMOMORILEC JE PRIVEZAL' DINAMIT K SVOJEMU PASU.
Hopatcong, N. ,J.. 11. aprila. - ' {Davki Wright, ki je prodajal su-
AMERIŠKJ LETALCI SO V ALASKI.
V PHILADELPHIJI JE VEČ PIJANCEV KOT JIH JE BILO KDAJ PREJ.
Philadelphia, Pa.. 14. aprila,— Tukajšnja policija Izdaja vsak teden poročila o številu pij:ni:h ljudi, ki so bili aretirani. Prejšni teden jih je bilo aretiranih 116b. To število je največje izza uvedbe prohibieijske ]*>stave.
Petindvajset pijancev s»> poslali v bolnišnico.
skrčenje davkov STRUI.
V AV-
noval ster.
8 pomočjo Webster j a .i'- na j slednji dan naložila kovčeg na svoj avtomobil t<T se pričel ' vo | zit.i naokrog.	'
S«*Ie včeraj. «>b tr»-li pwp<»!diie,' s»> ji- us-tavrla ter vrpla k<>vče«r ]>reko nasipa, nakar se je <dpt-|
ljala proti policijski postaji ter. Hopatcong, N. ,J.. 11. aprila. - Seward, Alaska. 14. aprila. — tam priznala zločin. ^	David "Wright, ki je prodajal su-; Ameriški anuadni letalni zbor, ki
Webster je dloeno zanikal, da rovine v tukajširih napravah Atlas namerava okrožiti cejo zemljo, l)i i^ral kako tilo^o i>ri umoru ali Powder Company, je izvršil sa-jje dospel v Sewartl, ne da bi se da je vedel, kaj je bilo v kovče- ' momor s tem, da si je privezal tri ustavil v Cordovi, kot je bilo pr-gu. Pridržali so y:a za nad al j no kose ilinamita na svoj pas ter raz- vot no nameravano. Naslednja zaslišanje. Mrs. Willis je rekla,' strelil -d in am i t z električno bate-j točka potovanja je Chignik, Ala-da je izjavila Websterju. da so v rijo, katero je zvezal z žieami. ska. ki leži 450 milj proč ot kovčejru knjige ter pisarniške po- Tako je izjavil coroner Voelker,
ki jc pre Iskal celo zadevo.
Truplo Wrighta so našli izven prostora, v katerem je bil zaposlen. Voelker pravi, da sta visela
trebSČine.
Webster je bil pozneje pridržan v občinski ječi. a .Mrs. Willis je bila aretirana radi umora.
Mr. Baldwin, ki j«* bil sttr- de- j strgana kosa električnih žic, privet in trideset let. j»* graduiral s trjenih na tri kose dinamita, na Creigrhton College-a a* Oir\?ha. Ne-' njegovem pasu. Na tleh prosto-braska ter je pozneje praktieiral ra. v katerem je bil zaposlen, je medicino v Oinahi, Lincoln m ^stala baterija, ki je bila obrnjc-drugih mestih Nebraske. Pozneje na proti vratom, skozi katera je se se preselil v low o.	| zletela truplo samomorilca. Ivo so
Sojrla^no s jxrlieijo je bil z lrav-' pregledali kompanijsko zalogo nik znan v Lincoln kot Peeeher dinaonita. so našli, da manjkajo W.w. Baldwin. kj->r s(» je baje trije kos?i.
poročil S Helen Good, hčerko mv j Prijatelji mrtvega moža so po-kega bankirja v Marion. Kansas. J vedali coronerju, da jim je rekel e:i ali dva dni po tajni poroki z v soboto, da ga najbrž ne bodo
več videli živega. Star je bi! eno
neko drupri žensko v East -S. Louis,1 111.
Dnnaj, Avstrija. 14. aprila. — Avstrijska vlada drži svojo obljubo. da bo skrčila a!i zmanjšala davke. Vložena je bila predlojra. ki določa -skrčenje davkov na dobičke delniških kompanij za celih štirinajst odstotkov. Davek znaša sudaj v nekaterih slučajih kom preteklega
dva dečka utonila v ribniku.
in petdeset let. neporočen in njegovi znanei in prijatelji so mnenja. da je bil v zadnjem ča^u o-tožen.
Niagrara Falls. N. Y.. 14. aprila.'NEMCI BODO KUHALI PIVO Z
•TtiliMauriee Jones, ^tar štiri le-i ameriškim hmeljem.
ta. doma iz Falls View in John]	-
Edward White, star tri leta. ki Washington, D. C.. 14. aprila, je ;ive| v tem mestu, sta utonila j Ameriški konzal v Stettin;i je v Hydro Pond v Falls View te- naprosil ameriški državni depart-pa večera. Trupla je ment, da bi začel izvažat i hmelj
celih osemdeset odstotkov dobič- našel neki reševalni oddelek, ki v Nemčijo, ker ga v Ameriki tako
'je posebno organiziran. 4	jalrtako ne potrebujejo.
450 milj proč od Sewarda. Cas odj>otovanja je odvisen od vremenskih razmer.
DANSKI
kabinot
gniral.
JE RESI-
Kodanj, Danska, aprila. — Danski kabinet ministrskega pred sednika Xeergaard, ki je bil v uradu izza leta 1920, ker je dobila tekom volitev v zadnjem tednu 'delavska 'stranka največje' število glasov za narodui parlament.
IMENOVANJE POSLANIKA PROSTE IRSKE DRŽAVE.
Dublin, Irska, 14. a perila. — Desmond • Fitzgerald, minister za zunanje zadeve v prosti irski državi, je objavil, da ne pričakuje nobenega resnega protesta angleške vlade proti imenovanju poslanika proste irske države v Washingtonu.	4 1 ^
ROJAXX nABO0AJTB n HA "GLAJ3 NARODA" NAJ. VKCJI 8LOVXNSKX DNSV^ USTStt, DESATAX. !mA
'GLAS NARODA

iltttvilll MJkVI
GLAS NARODA, ■ii ■ ■ ■■■ —
15. APR. 1924
>wM tn< Publlahad kf
SUrvtsU JPabliihlnf Oomjanfc
(A Corporation1)
KAN* tAMKN, iTtdiut	LOUI« BKNKDIR. Treae*r»
p|«c« yt Bualnaw th* Corporation and AiMraaaaa of At>ova Offloarai n Cortlandt Umi aorouoh of Manhattan, Na«* York City. N. V.		
"•LAt NARODA (Voloa •# tha Paepta)		
ihuh Cvary o ms Excopt Sundava and Holldan.		
'-* *• t*u -roti«. Hat aa Amarlko In Cmii« ............ 9*.M ca lata ... ■ HM Ca Ht m« «... ...... |1iU		Za Naw York sa lala lata Xm pol lata .................fsvir«. Za Inoaamatva aa aaJa lata . IT^ Za pol lata ........... IU
	•ubaerlptlon	Yaarly M-Ot
	Advartlaamant	on Agraamant
atom Na. oda Ixhaja vaakl dan Izvzamil nadalj In praanlka«.		
	*r«a podplaa ta oabenoatl aa n« >i tfon«7 Ordu Prt ijtremcmbl •d' pr«1fn]i kllTmlllCa naananl.	prtobCuJeJo Denar aal aa blacorott po kraja raročnlkor, proalmo. da a« ku da hitreje najdemo naalomlka.
U«LAI NARODA" ■« lWaaa. Borough af Manhatttan, H&m Vat«, v, ▼alakhonai Cortlandt VTC		
		
		
KAPITALISTI O MUSS0LIN1JU
"{)><•niiiistii-idoset Mussolinijev bi bilo treba T'
'I'm bojni k\\r Lire sedaj po deželi.
Krik s<» /aunali ameriški kapitalisti oziroma stebri današnjega kapitalističnega sistema.
Njihova želja je. da bi bilo v Ameriki oscminštirideset tni.ih niož kot jo luski Mussolini, in da bi postavili po cue-ga v kapitol vsake posamezne države.
lila sil o ameriških kapitalistov 4 4 The Wall Street Journal" je objavil včeraj uredniški elanek ter ga zaključil z besedami:
"Dajte nam oseminštiride-et Mussolinijev, za vsako ameriško državo enega. Devetinštirideseti naj pa zasede svoje mesto v Washiiig'tonu"\
V rlanku je reeeno, da je bila Italija rešena propada potom ustavnih metod. Soeijalisti in komunisti so bili s svojimi št m iki ter V»ankrotuo politiko baje spravili deželo na rob propada.
Nato je i>;i nastopil Mussolini, vzel v roko železno metlo, oeistil Italijo soeijalistieiie in komunistične golazni, uredil italijansko eospodarstvo ter vlil novo življenje v polit iko.
<'!ankar vzklika ves navdušen: "Mussolini pomagaj! Tudi v Združenih državah te krvavo potrebujemo!"
Le redkokdaj se zgodi da bi kapitalisti odkrito izrazili svoje misli. Topot so pa jasno povedali svoje misli, označili svoje « ilje in namene.
Zakaj hi Amerika potrebovala oseininštirideset Mussolini je v !
Zalo. da hi pahnila še tišin malo formalne demokracije, kar jo še imamo, v prah. da bi uvedla strahovlado nad delavstvom ter poverila vm> moč bankirjem in industrijal-nim magnatom.
Da. Mussi lini bi bil izreden blagoslov ameriški vele-intlust ii ji.
Vsakogar, ki bi nasprotoval kapitalistom, bi dal vtakniti v ječo, in vsakdo bi bil občutno kaznovan, kdor bi se ne hotel pokoriti metodam, ki bi bile za kapitaliste edino zveličavne.
''Wall Street Journal" je bil toliko pošten, da je jasno označil cilje svojih gospodarjev.
In če bo šlo še nekaj časa tako naprej kot gre sedaj, se bodo ti cilji brez dvoma uresničili.
D
opisi.
Hartwick, N, Y.
Tu!caj srno Si! five ne i bolj redko naseljeni. ?»I< !»( T-t so jih bo pri-liOiJi'.i '- kaj Vt i" _ naselilo. Ztbij so s» Ijiul.jo z;o"tl; bolj zanimali /:» t'iir'u«'. V okcluo biK- pm<larie ■ ! r.uto- m»'>«.'ra nuwea. Zima je bila buli milu ni:tb> stiepa. Zdn.j mamo lo^lo vrcnic in bolj deževno. Kanuerji se preajo najbolj z živinojeju in inb'!;:ustvom. Vsak, kdor mleko prodaja, mora imeti lakozvani "milk limite" iii lede n !<•(», -1 iS sf mleko hladi. Toplega Uib-kii st ite sum poklali. Partnerji .'nihajo s»ri:i». Zavrtajo v drevo, i);; tet'e sladka voda ven. potem pa kuhajo sirup. Kakil- vremenskih n-/ar»d ni tukaj. Dež pride na lab-no. da iianujivH polje. Poleti je dovolj di-xi.i. da lahko vsak pridelek. Studenci so tako mrzli kakor v starem kraju na Gorenjskem. Farma so kupi najceneje od lastnika. pa ljudje rajse kupijo od a'.renta, čeravno plačajo dražje.
Farmar.
S*n Francisco, Cal.
Pust >e pi-iMiinje svojemu koncu. To .-,(• po/aia tukaj že na tem, ker s«- tukajšnja slovenska društva ]»! kIiiu pripravljajo za veselice. Eno Izmeti teh je društvo Tabor ShiVunov. ki bo priredilo svojo veselico prvo nedeljo po Veliki no.*:, to je dne 27. aprila zvečer v California dvorani. Pevski odsek dramatičnega in izobraževalnega kluba "Slovenia" se že pridno vadi v petju. Iz prijaznosti "bo jmsftapilo tudi hrvatsko peysko
dnišlvo. Najprej bo slovenski uev-shi zbor zapel par pesmi, potem, hrvatski, nazadnje pa oba zbora skupaj. T<» bo nekaj po^ebneira /,:i iuk-iišnjo slovenske naselbino, T<» rej rojaki \ San Kraneiseu in iz bližnjih lnt-st, kot Oakland, Berkley, niehmond itd ne pozabite n«.s poseliti na omenjeni večer, kajti zabave bo vsakovrstne. Zlasti vabimo tiste rojake na veselico, ki se ne strinjajo z 18. amend-mentom, kajti omenjeni večer bo dovolj prilike za protestirati proti zloglasni Volstoarlovi postavi. Torej na svidenje na belo nedeljo zveeer! *	* B.
5EVERDVA ZDRAVILA VZDRŽUJEJO
ZDRAVJt V DRUŽINAH.
5 E V ERA 5 E S K O
AqlTseplTctjo >|dz!lo
PrIporočlj!\/o zd odponjoč pri zdraVlJeijjlj srbecice iq fvizqih Kpzrpl] boJezqi.
CENA SOc Vprdsdjie pri vfašeo] leKfiijU.
Tm . jI-v -i. i. Si-	•
W. F. 5£VtRA C.Q.
C E D A f*1 , t , i. _ C r;
ROJAKI!
14Kadil sem vsakovrstne mešane cigarete, pa nikdar turških. Prijatelj mi je ponudil HELMAR z uspehom, da kadim sedaj samo HELMAR."
HELMAR vsebujejo samo 100% čisti turški tobak in turški tobak je najboljši in najbolj zadovoljiv tobak za cigarete.
HELMARS
i •
so popolnoma čiste
Jugoslavia irredenta.
Peter Zgaga
Jakec rad mizar postal bi,. .
SugnsinueuxtfUa
Ustanovljena t. 189 S
KalnL Sr&tinl/
Inkorporimna J. I^u
Skaza rad bnzar postal bi. jahal naokoli;
pa ne more v sedlo revež — tukaj gor. tam doli . . .
rf-kaza rati bankir postal bi. pa se revež • grima ; -pred računa, zad računa, pa mu nič ne štima.
Skaza rad bi urednik bil. pa ni revež zmožen; ko-maj par besed zapiše, že je revež tožen.
Skaza rad bi diplomat bil. pa je slab politik; hitro v kozji rog ga užene vsak naslabši kritik. ,
Skaza rad šofer postal bi; gazolin predrag je; vsak motor pa kompliciran kut peklenski vrag je.
Skaza rad devičnik l>il '»i. pa je Skazi vroče; v<ak. kdor Skazi malo vdan je. pravu mil: Moj oče!
Skaza rad diktator bil l)i. rad bi svetu vladal. On bi jedel, debel i 1 se. svet — no — svet bi stradal.
Skaza rad bi importiral porhant. cviih in žamet. Kaj bo. ziodja. ker fali mu evenk, kredit in pamet.
Skaza rad bi revendaril. fural v prednjem vozu. pa ni ne voznik, ne žlajfar.
pač pa v vozu — kozu.
★
Rojak ima. liiulo ženo. Neprestano .sta se zmerjala in pretepala. in ker ni bilo mogoče več postajati. sta se ločila.
Ona je odšla v stari kraj. on je pa v Ameriki živel mirno življenje.
Naenkrat pride iz starega kritja brzojav. da je žena umrla tei vprašanje, če naj truplo zak« ;>! jejo ali sežgo.
Rojak je brzojuvil nazaj ; — Zak«pl.jite in sežgijte! l>a lio i.- Ij gvi£no'.
GLAVNI URAD v ELY. iVONN.
Glavni odborniki; ^rMednlx: RUDOLF FERDAN, Sit E. lSi 81-, Clcrel&m«. O. Podpredsednik: LCUIS BALANT, Box 101 Pearl At*., Lormla. o. Tajnik: JOSEPH F1SHLER, Ely, Mina. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box B«l. Elv. Minn.
AUcsJnlk neizplačanih smrtnln: JOHN UOVSRN, «11 ~ lltt ItC ^tft* DoIuLk. Mill*.	__r ......
Vrhovni zdravnik:
/OS. X. GF.AHEK. 101 Am«riean BUt* Bank BMUf. Sixth At*.. Pltuburvk. F*.
Ml Oimaf KV SB
nr. duboii ul
Nadzorni odbori aJSTON EBASXIF, Rocs »I B*k*w*U Sid«.,
Street«, Flttabur*h, P*. MOHOR MLADIC, 1*S4 W. 1« Street. Ckle*co, TO. rKAAK 6KJBAPEC. 4t2l Wuklnztcs Street. Dexver,
Perotnl odbor.
XSONAJID 8LAECDN1K, Bom 419, «ly, Minn.
GREGOR 3. POBENTA, S10 SteTenaon Bid*., P»y*U*». Waal.
mNK EORICH. 1211 Bt. Clair At«., Cl*T*laad. O-
ZdruZcvalnl cdbori
TALSINTTN PTRC. 7«» London Rd., N. D., Cl«T*lam«. ft. PAULINE EP.MEXC. SSS Park Str., Mll^aukes. Wla. JOSIP 8TERLE. 404 E. Mesa Avfnuc. P^efclo, Colo. ANTON CRi ARC. 553 Market Street. Wfcuh&ox QL
---J*daotlno mradno glxa.'lo: "Glaj Nare«*".	» » » '
▼m »trmrl tikajoče ae uradnih s&deT kakor tudi denarne »okUJatre ul ae poiil«jajo na glaTne^a tajnika. Vse prltoibe naj a« ponija n* »r*d-eednlka porotnega o»lbora~ ProSnjo sa apr^Jem noTlh tla nor £a bolni IX« ♦»rlfievala naj se pofillja na vrhovnega tdravnllta.
JugoHlOTtmaka KntollSka Jednota ae priporoča mm Jnjomlc vanora » obilen pristop. Kdr>r žc-H postati član te organizacije, naj a* »Klasi tajnik« bllirje^a druitva J. S. K. J. Za uptanovlteT ncTlb druStev a« pa cbrniu um, fcl. tajnika- Noto dručtro ne lahkr* vBtano>l s S člani aH C lani ca ar J
Iz Jugoslavije*
Donava in Sava naraščata. fditi p<> vsi prestrašena, kalv Vsl-d vfcttiievneiia Ue/evja i". j»* to nu in -e, tla so ji (b-maei p» -t ijanja -;n<.y;a v zadnjih dneh pravili tako trdo in uo-uavaduo le-r 'vi raj vs«"1 reke v Jugoslaviji zelo	liazuniljivo je, tla bili tlo-
na.a-ie. D' o.ava nara^ea od d.ueva :tiaei i/redno presenečeni tn.1 ne-i! > uneva. d nov no ptvpreeno zi. nadiui;a t ž.ivlj* nja Golelne M ei« -M) eeni"»metrev. svojem iror-jlinie, katero ze objokovali k-»t jijeni loku 1> >nava n:i«do ii:'.r;:š"a i mrtvo. Nacukral je imela M en i i se je vsled	bati pevodnji. ' nič polno sobo olvetub valerv i/. »-
sednili li .š. !.i >*' vs-.l u»»\ rili. ila -e io zyodilo " * božje C-iulo" . Nato ki ^li okrožni zdravnik j" uir>t«iv:
i
Tudi na ti' renjskem, kjer izvira >ava. je še mi!^' s:ieLra i^i« take iuiii v Spavin j-ki?i planinah.
'•:n::;:io j:!e-!.jo t i' > t •»1 e bistri S.jvi-.«<»!. ( in it ;s»i:> moean .in'.r :u lior-!:o vihii i . uieirne in ii S;iv:< pvc .topiti svoje prenove.
Od "mrtvih"' vstala.
Pr'.:iioi>\i **N( vi liSst" poroča z Kreimv:: -a taJe i lil eresanten ■kieai: Do IS. marca se je U :i:»na M'enlofii". stara h-t. na :» ti!a na iiei:o *> > ojn-avkiii Ko ■ • j«- ik'^ edii i■ i'::'i vrnila dom«»v, je f.lf b la In b-trla v [»(»sioljo. !'.■ »bftto i!J. snarta ol> 10. uri dopol-i!:u .ie 1\ nana .Mu-uli: ie nena-
il.
r
ma •a i
Pravijo, da
se poštenost iz-
plaua.
Človek, ki šteai, ker se poštenjak.
i*
z
,)e pa samo zal < po mu izpiaea. je slab
lo let in '2 meseca zapora. Sodni dvor. ki mu je jtredsodoval major (Jirolami, je. upoštevaje razne o-ajševalne okolnosti. obsudil oba »biozonea zaradi ' vzajemne šoki ivde na umoru", zapustitve slu-
, .	, žbeiieira na J;i in kršritve predpi-
o>koliei Ivilenbergal	. ,	1
, ,	. . *► *	i s"v na tri leta m en mesec voja-
- i eeala na eest: Josip liirsa m Jo-	.
_ .	...	-	i > he ura zapora, odstavitev od
>.p lversevan, ki ,)e prvuuuenova
vemu očital, da je fašist. Nasled-
Srartna kosa.
V Idriji je nagle smrti umrl (.b-■ trski iwaduik Viktor Novak.
Smrt vsled strahu in žalosti.
Kakor poroea "<««»iiška Straža". st.l Se
njej;a dne pa so prišli fašisti k Je-slnvi Kerše\anu in «jra odpeljali Ker.Ševanova mati je padla v nezavest, ko je videla, kako ženejo njenega sina. Cez nekaj ur je ainvla od žalosti in strahu.
Samomor rudarja.
V Jdriji se je obesil bivši rudar .!i.»il> Pahor. Pokojnik je bil skrben družinski oee. Zapušea mater, ženo in 2 nepreskrbljena otroka.
Dva italijanska fmnnčna stražnika obsojena zaradi umora jugo-slov. finančnega stražnika.
Pred tržaškim vojaškim sodiščem se je zjiključila šlirulnevna razprava zaradi umora juf?Ofcilov. tinanenega stražnika Kadoje Rast '»vi«'a, Ki sta iiu dne 2u. avgusta 1!»2-3 pri Trati v idrijskem okraju ustrelil:: italjanska finančna straž-nilea CJiovanni IiattLsta Maaacind in Anirelo 3lazzr-!. češ. ker se jima je rojral. Na razpravi se je dokazalo, da sta italijanska stražnika prekoračila mejo za približno 200 metrov in izstrelila štiri strele za be-žečini neo bo rože ni m Rasto\ ii'em ki' je zadet po dveh strelih v gla vo, padel mrtev na tla kakih ^400 metrov od meje na jugoslovanskih tleh. VojpŠki obtožitel j kapitan Pttailio je predlagal obsodbo na
i pora, odstavitev od jav-!ii>li služb za eno leto in plačilo so-dnih stroškov.
Vodovod, na Krasu propada.
; Ivalcor znano, je zgradilo av-' strijsko vojaštvo za časa vojne na l Krasu vodovod, ki ])a le redkokdaj fnnkeijonira. Razen tega je množina voda premajhna, da bi zadovoljila, potrebe kraškega prebivalstva O.^obite občutno po-iimnjkanje votle vlada poleti. I'-Manov:l je ton j že kmalu p<> vojni konzorcij, da bi izposloval popravo vodovoda. Vlada pa je zahtevala prevelika prispevke od .strani občin, vsled česar se nahaja »•odovod še vedno v prejšnjem sta n ju. Gibanje pa ni prenehalo in te dni se je vršil v Sežani sestanek konzorcija, na katerem jo bil
izvoljen nov upravni odbor, sestavljen i/, zastopnikov prizedeto-ira prebivaJštva. Zainteresirane kraške občine nameravajo vzeti »rdaj to zadevo v lastne roke. da neobhodno potrebni vodovod po-polnoma nc- propade.
Iz dežele komisarjev.
R'>/.puščen je bil frbčinski za-stop v Podgori pri Gorici in bil imenovan za komisarja slovenski odpadnik Marmich iz P.odsaboti-na. Oblast občinskega komisarja *v Kačji vasi je bila podaljšana.
K., je umrl prtnUednik Ilai limr. je prevzel njegovo mesto podpre« 1 set 1 ni k C *« »<11 i< 1 ire.
Sedaj so Združene države par mesecev brez podpre i nika.
Kljub te.mu pa ni treba nikomur delati "overtime".
In navsezadnje bi Združene države t tuli kakega predsednika
prav lahko pogrešale.
★
Če ti reče kak prijatelj.da si osel, dobro premisli;
Ali si osel zato. ker ^i njego\ prijatelj., ali si pa zato njegov
prijatelj, ker si osel ?
★
Zdravnik je rekel bolniku: Pazite se pijače. Pijača vam škoduje. Če še pol leta tako pijete kot -te dosedaj. vas bo v treh mesecih hudič vzel.
★
V	New Yorku bi se imela vršiti velika parada poštenih butlegar-jcv.
V	zadnjem hipu je bila pa parada preklicana.
En butlegar je zbolel, dmrgi pa ni hotel sam marširati.
Miiir! i''. \">:i.i njena kobila ju'eprieapa.. da M eu-; U * ti! VI* j >!' 1 jel. ju. kel* pa njej v.deli nob» :t*h znako\ \ !j ji«. M' -nlinič - i domači p ■!
nri\"a<k:m
i -I I I»! »1-
lieile po-
j H>k< ■-
v ne-dprla la h..-
■; ;i \ ra.ce\. t.i t tri • p ti.un in opravil; obr de. L;' eajni v ondotne::i kraju. \ ! i • 2;>. marea i»i ie •!•;;!;! lnt .;ojn:'. " K mana .M Kudinič '»ana. M::r nenavtoma je ]i ^ del jo dj {)(>!• l e iUieulinie i ;•: v-t.da i/ ral;\e in piv •
da je Jdic'dit'ie samo navidezno .•mrla in ^ > bili d<iinač:ni \ zmoti, da >o jo pr- glasili za mrtvo.
Kraljičino sliko so zažgali v neki gostilni v Kn'tiu v Dalmaciji Ko s^* j»- izvedelo za ta č:n. je o'joife)} « občinstvo In telo den.- ii-rati dotično hišo. kar pa je pre-! ]»rečila pj»!ieija. Storile: l»ii ! ari t'rani. .^led i»j:'U: s.> nahaja tn li i id<i ' - itnk ^imela. Knin '	občina šteje 2"».001» prebiva!-
! e» \. d tead je 2 MUK) pravi »»lav ndi Na sodišču v Kninu v ba,, •
na-i ;«.\ ijeni izkl jučno radičeve:.
D iaškr demonstracije.
'/.' pet so -e ponovile <lem< nstra-rije iu i.g-a :-kih v>eitčir:čnikov v -a. '; pte! »s'-i proti redukciji treh '»vi - ce v. čemer je bila na avtonomija univerze. Nad. m i U ,'- akadeiail.ov je v m »»_ '"-ill i» «\ .lrki skn-alo prodreti na T-ra-{/"je a piii'»diti tamkaj vciiko J ' :-ol.-!!i » zborovanje z meš an | tv »i i vied, kar je prepreči'«' >r< žništvo
Vaš velikočni denarni dar —
bo še pravočasno izplačan, ako ga pošljete Brzojavnim pismom.
Take pošiljatve izvršujemo točno, a naša pristojbina znaša za poedine pošiljatve samo
$1.
Ako tedaj še niste poslali dara, storite to
sedaj potom znane —	*
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKS
VOYA ZMMnDYA MMiiOA 'T RPLENJE in strahote i bojnih pohoto? biyief» ————" A slovenskega planinskega polka.
V knjigi bo popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Ii Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, FajV Jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijan in B polkovem tipom ter njega zakletH.
"flbtjlgft j« trdo vttun, TMbnj« 870 strani te IB aHk U toJm.
NA KRVAVIH POLJANAH
SpitaTIvanlMutičič
*niUUB HARODA" 81 Oocttoftt Umi.

flT.AS XARODA, 15. APR 1924
Žalostna usoda krasnega gradu.
Nekdanja rezidenca mehiškega cesarja Maksimilijana je postala last laškega erarja, — Oskrbnik je gospodaril kot svinja z mehom. — Uvedena ba preiskava.
Kdor nadaljuje pot iz Trsta preko Barko vel j ob morski obali, dospe v poldrugi uri do parka in gradiča .Miramar, prekrasnega letovišča bivšega mehiškega cesarja Maksimilijana, ki je bil ustreljen v Queretaru. Gradič Miramar je nastal v letih 1S54—1856 in si-eer ga je zgradil arhitekt Kari, Jen ker v nonnanskem slogu. Tu je 10. aprila 18G4 avstrijski nadvojvoda sprejel mehikaiLsko kro no, katero j* pozneje plačal s svo jo glavo.
Po Maksimilijanovi smrti je bil Miramar večinoma zapuščen. Od časa do časa so pri h al a i tja člani avstrijske vlada rskr hiše. kadar pa ni bilo nobenega takega gosta, sta bila park in gradič dostopna občinstvu, ki je posebno ob praznikih rado vrelo na sprehod v Miramar. V gradiču samem je bilo dovolj znamenitosti, katere jc bilo vredno ogledati. Med nje je v prvi vrsti spadalo stanovanje Maksimilijana 'in Charlotte, ki je vsled okrutne am rt i svojega moža zblaznela in živi sedaj že zelo stara v nekem sanatoriju za umoholue. Tržaški izletniki so si kaj radi ogledovali spalnico nesrečne mehikanske kraljeve dvo jiee .sprejemnico in bogato knjiž-nieo. V gradiču je bilo nakopičeno pravcato bogastvo. Park je bil zelo razkošno urejen in je služil občinstvu za prijetno počivališče.
Po vojni je prešel Miramar \ !a>t italijanskega erarja. Vlada je nastavila posebnega upravitelja ter mu dala v pomoč in opori, kakih dvajset služabnikov. Dolžnost teh je bila skrbeti za gradič in park da ne bosta zanemarjena. Toda upravitelnj je bil komoden človek in mu ni bilo mnogo mu-ri za red. Najrajši je polegal \ postelji, kadar pa je zlezel na pro sto, se ni skoraj nič zanimal za to, kaj počenja služinčad. Ni čn-da. da je gospodarstvo v takih razmerah začelo propadati.
Oblastem so te reči prišle na uho in so odredile preiskavo, pri kateri se je izkazalo, da je upravitelj res nemaren človek: mož je spal v Makstmiljanovi postelji in je uporabljal vse predmete, ki imajo zgodovinsko vrednost. Mnogo reči jc na ta način upropastil Svoj stan je oprt mi! z dragoce-nLmi preprogami in sploh je rav na! z gradičem tako, kakor da je njegova last. Zato je proti možu sedaj uvedena preiskava radi škode, ki je je napravil na premičninah in nepremičninah, katere s mu bile izročene v varstvo.
Elementarna katastrofa v Amalfi-ju. — Nad 50 človeških žrtev.
X;ul mestom Amalfi v neapolj-skem okraju se je utrgal oblak, ki je napravil velikansko škodo v mestu in v vsej okolici in za h te val tndi preko 50 človeških žrle v. Vsled silnih deževnih nalivov so se namreč utrgali na več krajih plazovi, ki so zasuli vse ceste in porušili v Amalfi ju in nekaterih drugih sosednjih krajih tudi več M«. V vasi Mulini so se podrle tri hiše, del Vettica pa je popolnoma porušen. Istočasno s plazovi so se pojavili tudi divji hudourniki, »ki so med groznim bobnenjem drveli s hribov in odnesli s seboj vse, kar jim jc bilo na poti. Mesto Amalfi je skoro popolnoma ksolirano. Plazovi in hudourniki so namreč podrli vse mostove in zasujli ceste. Dostop
je mogoče le z morske strarti. V
»
Vettici je &mntno ponesrečilo 50, v Pajanu 15, v Cenci Marini 5 oseb. Vso ponesrečence so zasuli plazovi, ali pa so našli smrt pod . razvalinami porušenih hiš. Vojaštvo je odpo&lado na pomoč več ladij z živežem ki potaotmrm ma-
11 WM mk i?
Kronanim glavam slaba prode.
Žalostna usoda grških dinastij. Dinastija danskega princa Je vladala šestdeset let. — Republikanci so zapodili kralja, k odpovedi ga pa niso mogli prisiliti.
Grška je po svoji notranji zgodovini najneimriicjša država Evrope. Po osvobojen ju izpod Tin. čije (leta 1828) je Grška bila n-kaj let republika, toda po izredno krvavnih notranjih borbah in po umoru predsednika Joan a ICa-podistriasa se je po želji Aag'-ijo uvediua leta 1832 monarhija. Pivi grški kralj je bil Oton, sin Lu-dovika I. Bavarskega, ViteLsbu-ehovec. Ves čas svoje 30-letin, vlade je bil pobi liomatij. zaplet -kvo in konfliktov na zunaj in znotraj. Kakor v zadnjih letih, so se tudi takrat neprestano vu.esa-vale Anglija, Francija pa tudi Rusija lil Turčija v .grške zadeve. Leta 16ti2 so Grki kralja odstavili. in sicer je neznatno večino nad sinom angleške kraljice dobil danski princ Jurij iz rodu SchLes. wig-lioLstein-Sonderburg-Glueeks-burg. burg. Tri "zaščitne velesile*' so ga potrdile in je nastopil vlado leta 18G3. Njegova dinastija je torej vladala ravno dO let. Srečna ni bila. Vseh 60 let je napolnjenih z neprestanimi težavami, procesi, škandali, permanentnimi krizami kabineta, zarotami, glasovanji, finančnimi krahi. vojnami in porazi. Leta 187G se je Grška zapletla skupno z Rusijo v vojno s Turki, jxi kateri je Grška pridobila del Tesali je. Leta 1886 so velesile Grško z blokado prisilile k mirovanju, 1889 so pričeli nemiri na Kreti, sledila so zopet leta domačih nemirov, leta 1807 je izbruhnila vojna s Turčijo ra d i Krete; končala je grškim porazom. Kreto so zasedle velesile. Leta 1898 brezuspešen atentat na kralja Jurija I.
Balkanske vojne se Grška udeleži vojaško v manjši meri, zasede Solun, se pa znatne je udeleži srbsko-bolgarske vojne na srbski strani in dobi v bukareškem miru vso Tracijo in južno Maeedo-nijo. Leta 1913 pade kralj v Solunu kot žrtev atentata.
Sledi mu sin Konstantin, čigar vloga v svetovni vojni je znana Oženjen je bil z Zofijo, sestro Vi Ijeraa II. Leta 1917 je moral zapustiti Grško in je za svojega naslednika designiral drugega sina Aleksandra, ki je pa umrl na zastrupljen.] u krvi. Leta 1920 s*- izvrši plebiscit, veČina pokličv Kon stotina nazaj (leta 1920), 1o la ne za dolgo. Po izgubljeni malo azijski vojni in po veliki katastrofi pri Srnini i je njegov prest r I zopet zamaje, Konstantin odide drugič v pregnanstvo in umre v Palernui. Na tronu mu slodi prvi sin Jurij, oženjen tik na (27. februarja 1921) z rumunfko princeso Elizabeto. Toda dogodki so prestol že omajali, da se ni mogel vzdržati, že itak prisojeni nemir tega ob morju živečega in spreminjajočega ljudstva so še pove-čalee in netile pol milijonske množice traških in maloazijskih beguncev. neprestane skupine zarotnikov itd. Grška je danes kaosu. Se leta 1921 so od 369 poslancev imeli G u narisov i monarh isti 214 mož večino. Leta 1922 pa je lueijonariia vlada Gonatas-Plasn-ras že mogla obsoditi pet uglc 1 ni h državnikov na smrt in je obsodbo izvršila.
Dogodki zadnjih mesecev so še v živem spominu. Republikanci so prisilili kralja, da je zapustil s svojo rodbino Grško, niso pa ga mogli prisiliti, da bi se odpovedal prestolu. V hadi, da bodo volih: odobrili njihovo politiko, so šli v nove volitve, ki pa so prinesle na površje venizelistične nevtralne skupine. Venizelos se jc v triumfu vrnil v domovino, ki pa jo je moral že po par mesecih zopet zapustiti. S tem so prišli na krmilo zopet republikanci, ki so izvedli svoj pro-gram in v parlamentu odstavili kralja Jurija in dmadtijo (Jluecksburg ter proglasili republiko.
Pri nejasnih razmerah, ki via-
PREMIJ SKE* TRGOVINE
f*EW YORK CITY 44 Hudson St eel
nrnr lJurtr Slrrel
TL 435 West 42nd Street I » near Ninth Avenue ~ 1427 Thitd A enue C nrar 80th Street
61 East li5»b Street near Madison Avenue 578 Courtlandt Avenue near 150th Street, Bronx
BROOKLYN. N. Y. 57G Atlantic Avcisuc netr 4th Avenue 2 Sumner Avenue netr Broadway
LONG ISLAND CITY
44 Jackson Avenue near 4th Street
JERSEY CITY. N. J. 250 Grove Strc»l n-ar Newark Avenus SS4 Summit Avenu* near Newark Avenue
Prijazno vas vabimo, da obiščete katerokoli našo trgovino, če imate labelne ali ne, da si ogledate veliko in privlačno izbero koristnih in ornamentalrih daril, katere lahko dobite povtem brezplačno s svojimi tabelni.
Ta posoda za kondenzirano mleko
ZASTONJ za CO labeiRBv ZASTONJ
Star in Magnolia Mleka
Ce uporabljate naše vrste Kondenziranega Mleka, brez dvoma potrebujete pesode zanj. Tukaj naslikana posoda za Kcndenzirano Mleko, je iz importiranega porcelana z rožnatimi oiraski ter jo je lahko uporabiti tudi za razne podobne potrebe. Videli boste, da je pri-pravna in koristna. Dobite jo v naših premijskih trgovinah. Po pošti ne pošiljamo. Začnite danes hraniti labe-ne z naših kan.
POSEBNA PONUDBA
Cv lioeele i/fJoI:siJi kupon \ tem oglasu t<*r ga odnesti v Ml/njo premijsko trgovino kot je označena spodaj, ali ga po pošljite nam. in dobili boste "histriran IVtiiiijski seznam In Posebno Freinijslio Kart«. Ki j«, vredna 10 hrezplaeiilh labclnov. Sprejme se samo ena taka Prem i jsku Karta od odjemalcu s 40 ali vee laheini. \\aka naša Prrinijska Trgovina ho sprejela to Karto zaeno / nekaterimi ali vsemi vašimi labelni s teh kan. t e i:i v vašem mestu nobene trgovine. Mer bi zamenjali te la-hoJne n P(isf-i>no Prunijsko Karto, jih pošljite Borden Premium Company. 11 Hudson Street. New York City, zaeno s številko darila označenega v Ilustriranem Premijskem Seznamu, in mi vam bomo poslali brezplačno.
Hranite labelne za dragocena darila.
KUPON
Rordeu's Premium Co.. I ne. 44 Hudson Street, N. V. C.
April 15, i »24
Ta ki-pon mora biti zamenjan tekom petnajst u dni izza zpornjega dne za Posebno Premijsko Karto.
Ime ..................................
NASLOV ........................ (Slu
No.
Pisava, ki jo malokdo razume.
dajo še vedno v Grški, sicer ni j gotovo, da bo republika del'ini-1 tivno ostala, zelo vrjetno pa jej du sta kralj Jurij in kraljica Eli-] zabeta za vedno izgubila grško krono.
Oko za oko, zob za zob.
Pogajanja med Avstrijo in Če-hoslovaško.
Na Dunaj so prispeli zastopni- 1 ki Celioslovaške za pogajanja o j trgovinski pogodbi. Cchosloviiška ! delegacija sestoji iz predsednika, pooblaščenega ministra dr. Dvo-J račka, minLsterialnega svetnika | dr. Friedmanna iz zunanjega ministrstva. sekcij skega načelnika dr. Perutke iz trgovinske ministrstva, ministerijalnega svetnika Selioenbacha iz finančnega ministrstva. sekcijskega načelnika dr. Martilika iz poljedelskega ministrstva ter dveh pravnikov.
Dva nesrečnika.
Nek znanstvenik, ki je potoval po svetu, je obiskal v velikem mc stu tudi blaznico. Predstojnik zdravnik je spremljal gosta po zavodu. Najprej mu je pokazal lie nevarne blazne. Med drugimi sta videla človeka, ki se je gugal na gugain eni konju.'; Zdravnik prepoveduje: "Težaven slučaj. Mož se je zaljubil v neko dekle, in ker ga je dekle odbilo, je znorel; Sw-daj se guglje ves božji dan na tem 'konju".
Prideta tudi v odelek, kjer so bili zaprti nevarni blazni ki. Tam so imeli enega posebne besnega, ki si je na vsak način liotel vzeti življenje. Bil je zaprt v cclici z gumijastimi stenami, kajti venomer se je z glavo zaletaval v steno. "Ta revež", je pojasnil zdravnik. "je pa poročil ono deklico, ki je odbila tistega, ki se sedaj ves dan guglje na konju".
Iz Drave
Včasih se moramo cglasiti še tudi mi. Ganiti se ne smemo dosti, ker nas prrve'- zatirajo in se šopirijo -Tugendbiinidlerji. ki so pred meseci ustanovili "Selmhplatler-je". ki. n svojim tulenjem močno Izzivajo naš narodni čut. Razumljivo je, dp. se v takem nemško-n&cijonalnem društvu poslužujejo vsi samo nemščine, čeravno sta samo dva Nemca, drugi pa rojeni Slovenci, ki nem Še m o niti ne znajo. Kakor lansko leto "Koch-ktirs,r, tako je tudi to društvo samo sredstvo za poaieničevanje.

Na svetu je še desti držav, v katerih je uveljavljena smrtna kazen. — Dne 4. aprila 1919 je' bila odpravljena smrtna kazen v avstrijski republiki. — Cesa-rc Beccaria.
Z vso gotovostjo lahko rečemo, da je smrtna kazen toliko stara, kolikor je staro človeštvo. Tudi stari, na visoki stopnji kulture stoječi narodi >o izrekali smrtno kazen. V klasični dobi rimskih juristov ><• smrtne kazni načeloma ni smelo ustanoviti za rimske državljane ,ampak le za sužnje in tujce. Ko pa se je v dobi rimskih cesarjev kazensko pravo znatno poostrilo, je pmia tudi smrtna kazen do večje uporabe, i Razni cerkven očetje in med njimi tudi sv. Avguštin so se sicer izrekli proti smrtni kazni, ;> s s\o iiii)i predlogi niso prodrli. V srednjem veku se j<- uporabljalo sredstvo smrtne kazni silno pogosto. Srednji vek je poznal sežiganje na grmadi, zakopanje ob živem telesu, usmrčenje na kolesu, obe-šenje, zabotl v srce itd.
Prvi mož. ki je odločno nastopil proti smrtni kazni, je bil sloviti milanski profesor Osare Beccaria. ki je izdal leta 1764 znamenito delo: "O zločincih in kaznih". Njegovo delo, ki je bilo kmalu prevedeno na različne jezike, je napravilo v celi Evropi mogočen vtis. V Avstriji se je o-sobito Sonnenfels odločno zavzemal za Beccarijeve ideje. Vpliv Becearijevega dela je bil tako mogočen, da je že leta 176o carica Katarina T. odpravila v Rusiji sinrtno kazen. Leta 1787 je cesar Jožef'II. v Avstriji odpravil smrtno kazen za redno postopanje in jo obdržal le za izredno postopanje po prekem sodu.
Pod vplivom francoske revolucije je bila v Avstriji leta 1795 zopet uvedena srp rt na kazen za zločine veleizdaje iu leta 1803 tudi za hudodelstvo umora. Toda gibanje pro.ti smrtni kazni se je nadaljevalo in so zlasti zastopale to stališče vse napredne stranke evropskih držav. Francija je odpravila smrtno kazen leta 1848, a jo Se nekaj let pozneje (leta 1852) zopet uvedla. V Avstriji se je kmalu po uvedbi parlamentarne oblike vladavine pojavilo močno gibanje, ki je stremelo za tem, da se odpravi smrtno kazen. Plenum narodne skupščine je ta predlog odklonil s pičlo večino, a pristali na tof da se uvede smrtno
kazen le zri znatno omejeni krog zločinov. Ko je šlo v nemški državi leta 1^7l> za uvedbo novega kazenskega zakonika, so z<>pi t stopili na plan nasprotniki smrtne kazni in v parlamentu se .r* razvil oster boj-. Sam Bismarck je moral poseči v debato in posrečilo .se Mill je. da bila smrtna kazen sprejeta s 127 proti 11!) glasovom.
Danes je odpravljena smrtna kazen v Italiji od 1. 1889. na IIo-hind-kem od leta 1870, na Portu* galskem od leta 1863. v Rumuni-ji od leta 18G4 in v nekaterih državah ameriške Unije. V Nemški Avstriji so smrtno kazen z zakonom z dne 4. aprila 1919 odpravili za. redno postopanje. V Jugoslaviji je smrtna kazen v veljavi še v vseh pokrajinah, razen v Črni Gori.
Francoski učenjak je našel pisavo, ki izvira najbrž še iz časov kralja Davida. — Feničani so imeli alfabet brez vsakegn tujega vpliva. — Visoka kultura.
Fr;»iu-!ja ima novo znanstveno senzacijo. Profesor Moutet je na mreč ua nekem Teniškem sarkofagu, ki je bil odkrit v Byblosu. razrešil črke. ki ne pripadejo nobeni dosedaj znanih v rs t pisavi, in se morejo smatrali kot najstarejši fev.iški alfabet Ln nedvomno tudi kot najstarejši analtabet na svetu. I niverzitetni profesor Du-saud je pred kratkim preilaval \ akademiji znanosti in umetnosti o tej velevažni iznajdbi in naglasa!. da zananstvene dalekosežno-sti jvomena razrešeje tega novega alfabeta sploli še ni mogoče pre-eeniti. Kraneija je lahko j>onosua na izredni uspeh francoskega učenjaka.
Najdena pisava izvira iz časa kralja Davida. Razrešitev nam kaže ne syuto zgodovinsko feni-škega pisma v novi luči ampak odpira tudi nepričakovane pei spektive v zgodovino razvoja evropskih alfabetov, posrbno. ker kažejo pred kratkim razrešene fe-niške črke. gotovo sorodstvo z grškim alfabetom, ki ima na drugi strani raznovrstne podobnosti z modernimi evropskimi alfabeti. V znanstvenih krogih se je dosedaj splošno domnevalo, da so nastale feniške črke pod vplivom egipčanskega pisma. S sedanjo najdbo j pa je dokazano, da so Feničani j iznašli svoj alfabet z duhovito t-ombinaeijo ravnili iu krivih črt brez tujega vjdiva.
Feničan.ski alfabet se ima ne-dvomuo zahvaliti za svoj nasta-j nek trgovskim namenom. Keničani so namreč i>otreb<ivali kolikor m go če- priprosto pismo, da so mogli čimlažj({ trgovati z obmorskimi narodi Sredozemskega morja. Prof. Dustaud je končno v svojem predavanju opo/.arj;iI. da Feničani prvotno niso poznali nobenega člena, ampak so si istega izposodili pozneje šele od žido\. Vsekakor je s k uiltui*no-psi h otoškega stališča ja.ko zanimivo, da je izraelitski narod takrat na Fe-ničane, ki so bili eivilizatorično na mnogo višji stopnji, vplival \ tako komplicirani duševni zadevi, kakor je pisava.
Kitajski papež pobral šila in kopita.
Dalai-lama, ki je bil verski glavar stoterih milijonov Kitajcev, je moral pebegniti. — Bival je v Tashi-lumpu, kjer je sedež vseh budističnih pogla-vax-jev.
Vodiška Johanca na Moravskem.
< lovešlvo je po vojni nervozno in nemirno. Večkrat pri le v ekstazo, v kateri izgubi zdravo pamet in razsodbo. To nervozno razburjenost tešijo mnogi s spritiz-mom in verskim fanatizmom. t'e-s t o se spaja oboje in tvori ozračje teme. Tako poroča "Češke Slovo" iz Prcrova:
Sredi rodovitne liane, ob železnici Prerov-Brno, v Nemčicih, kjer je velik cukrovar in klerikalno meščanstvo, je začel nekf študent organizirati posebno sekto. ki veruje, <la bo 'J4. junija 1924 konec sveta. Ta ^ekta ima okrog 400 pristašev. Student j:.m predava ter dela razne hokuspo-k use. pri tem ]>a leži neka žena na tleli ter igra Devico Marijo, nad katero se vzepnja pridigat študent v sveti grozi in zamaknjenost".
Pristaši te .sekte se res pripravljajo na konec sveta. Zaklali so že pet prašičev, prodajajo nepotrebno obleko, pohištvo ter si pu ste samo to, kar jim bo zadostovalo do 24. junija tega leta.
"Češke Slovo" na koncil še enkrat poudarja, da to ]>oročilo, ki ga je dobilo iz PreTova. ni pretirana.
Policijsko izgnanstvo.
Zr devetnajstkrnt kaznovani Fr. Ot^'epee, bivši trgovski pomočnik, nazadnje pa vlačugnr in tat, doma iz ^Ie«1vedjega sel a, je izvr-š l zadnje čase razne tatvine in goljufije tudi v Ljubljani. Sedaj je bil na podlagi policijskega sklepa izgnan iz ljubljanskega policij. okoliša :ta nedoločen čas.
Smrtna obsodba iz leta 1774.
Pri nekem kuj igo tržen v Petro-gradu so našli te dni sklep senata o obsoditi upornika Pugačeva iz leta 1741. Sklep ie bil izvršen ^^ seji senata pod predsedstvom carice Katarine II. Obsodba se je glasila na smrt in je bil Pogačev na javnem trgu v Moskvi raztrgan na štiri dele.
V obsodili se slika upornika Po-iročeva kot uzurpatorja in državnega zločinca. Izdajal se je za čara Petra lil., in hotel potegniti nase vladarsko oblast Bil pa je čisto navaden Jemejka Pogačev. sin Ivana Pogačeva.
Upornik je imel -številne pristaše, s katerimi je plenil in ropal po deželi.
Carinik bodočnosti.
Nadavno je iz Kalkute v Indiji do>pc!a vest, da je moral pobegniti poglavar kitajskih budistov, Daiai-lama. ki je imel nad sto iu sto milijoni Kitajce.v takšno o-blast. kakršno iuia papei nad kr?-s; ijani.
Že več stoletij ni bilo uud Kitajci nobene velike in dalekosež-ne verske prek uc i je. ki bi se lahko primerjala s pobegom Dalai-lame. /at«> je Evropa sprejela poročilo o pobegu s skrajno rezervo. Šele polagoma so se vesti potrdile. Sedaj jc jasno, da je moral Dalai-lama ostavlti samostan radi p<»bn-ne menihov, ki so vrhovnemu svečeniku p« stavili po robu.
Dalai-lama je bival v Ta.slii-lum-pu. kjer je sedež vseh budističnih verskih poglavarjev. Vlada je o-koli dvajset let. Svojo oblast je delil s Pan-čen-rinpo-čejem. ki mu je po sv .jem svečenLŠkem stališču enakovretlen. Zadnja leta pa je prišlo med obema do ostre borbe, ki je končala s porazom Dalai-lame, zoper katerega so se uprli menihi.
Na svoje visoko mesto je dospel pobegli vrhovni poglavar po zelo čudnem naključju. Ko je njegov prednik ležal na smrtni postelji, je izjavil menihom v samostanu. da mir-bo sledil deček, ki ga bo rodila gluhonema mati v uri njegove smrti. Takoj so se razkropili menihi po ozemlju svojih vernikov in začeli iskati napovedano dete. Po dveh dneh so našli v hiši nekega kitajskega težaka dojenčka, katerega je rodila gluhonema mati pred 4S urami. Vzel i mi dete s seboj, ga negovali in odgojili ter ga pozneje posadili na prestol.
Budisti svojega vrhovnega svečenika zelo spoštujejo in časte, ker gn smatrajo za inkarnaeijo Bude. Morali so biti že zelo hudi vzroki, da je prišlo dem budističnimi menihi do pobune. ki je prisilila Dalai-lamo k pobegu. Tudi ta je bil zelo težaven in budistični papež je ušel oo čudnem naključju. Predno je prestopil angleško ozemlje, so ga namreč ujeli. Na vprašanje kdo je, je dejal, da je višji državni uradnik v Tibetu ter predložil ponarejene dokumente. Nakana se je posrečila. Dalai-lama je bil kmalu nato na angleških tleli, kjer ga njegovi nasprotniki niso smeli več, zasledovat i, ker hi sicer izzvali konflikt z britanskimi kolonijal-nimi oblastmi.
Pariški listi poročajo zanimivo novico o novem carinskem sistemu. ki se namerava kmalu uvesti v Franciji. Na barijeri Doma invalidov v Parizu bo carinarnica brez carinikov. Gramofon bo pozival ljudi, naj sami izpolnijo blankete. ki ImkIo na razpolago pred kioskom. Djudje bodo vpisali vse predmete, katere je treba oeariniti. Nato bodg vrgli ea-rinsko deklaracijo v bližnjo skrinjico, nakar bo zadeva rešena. Značilno je pri tem. da se je francoski tisk pri publikaciji te novosti domislil tudi Orijcntaleev, Bal-kancev in Azijatov, o katerih veli, da se pri njih ta sitem ne bn smel uveljaviti, ker bi še sicer carini godilo slabo. Imenovani narodi bi namreč potvarjali resnična dejstva ter prizadejali državni blagajni težke izgube . . .
Rusija pred veliko poplavo.
Po vesteh iz Moskve in Ilarko-va preti spomladi vsej Ukrajini velika poplav. ^Zato je ukrajinski centralni odbor odredil mobilizacijo vseh moških proti tej ne-variosti. Bregove prestopi zlasti reka Dnjeper. V Kijevu pričakujejo poplavo kakršne doslej še ni bdo. Ukrajinske železniške proge so zasute s snegom, ki je na ne-kiterih krajih nad G metrov visok. Tega snega seveda delavci ne morejo odstraniti in prebivalstvo je prisiljeno čakati, da se stopi jxk1 pritiskom solnčnih žarkov.
Dvoboj le vin je z bikom.
Nek potopis iz Maisorija opisuje hud dvoboj, ki se je vršil med neko Ievinjo in bikom. Po vseh domnevah je napadla levinja bika. ki se je pasel in med obema je prišlo do strašnega boja na življenje in smrt, ker se je prvi naskok levin j i najbrž ponesrečil. Bika so našli vsega izmučenega pod nekim drevesam. Njegov desni rog je bil ves krvav; biku je manjkala polovica repa. Nekaj kilometrov vstran so našli mrtve Ievinjo. Njeno truplo je bilo sH-no razmesarjeno. Bik je najbrž vrgel Ievinjo z rogovi s strašansko silo v drevo, dokler ni levinja omagala.
01 AS NAHODA, 15. APR. 1024
Izpred
Tihotapstvo saharina.	Vodja mariborskih nemških go-
Posestnikova sinma Tomaž Si- Etiiničariev obsojen radi draženja, pok :n Ivan Stanec sta se ponudb j Pri zadnjem zborovanju gostil-zakoncem Matiji in Mariji linzeax.; jiiC-urske zadruge je zavzemal voda jima piin-?seta iz Avstrije sa-j diino mesto pri lieniški m?zi gostil-harin. Cuzenova sta ponudbo apre- j niča t- Halbwiidl, kateremu so po jela ter jima v svrho nabave šaha-' prevratu samostojne/i preskrbeli rina izročila 11,000 kron. Toda sa- Jrža> ijanstvo. Sedaj je \ njegovi harina i'i obeh fantov ni bilo od gostilni zatočišče vseh nemških j nikoder. l»i!a sta obtožena ter staj društev, eelo nemško politične| se pri <»kro/.i.em sml use u v Mari- društvo se zbira p«d njegovo stre-bOI'U
Molitveniki:
Duša popolna...........
Marija Varhinja:
v platno vezano ... ▼ usnje vezano ....
v fino usnje vezano.
i.......i
zagovarjala, da sta kupila ho. Pa ne samo narodno, tudi v
pri Plodovi v Ernežu IG kg saha-1/.bratu kaže Ilalbwidl velik dar;8®**1 f1^^1
i. *	i	- . -i • .. m	- i -	v platno vezano
i"»na, kater/ gi pa sla vrgla proe, grabežljivosti. Ta svoj talent je
.. .76 . liO
.. 1.7«
ker sta s«, ustrašila finanea»-jev.1 kazal iposebno pri predajanju solver na sodišče temu zagovoru ni; »lovke, kateio je prodajal četrt li-mogk) verjeti, sta bila obsojena ,Ši- tra po o K, čeprav je njega stal pek na 6. S* trnek na 1 mesece ječe.: .-eli liter komaj 8 K. Mariborske
j -/krajuo sodišče ga je obsodilo na Crrožnja z revolverjem. j 1 dan zapora in 1000 J>in (-1000 Anton Vajdič iz Ptuja je grozil I kren) globe radi draženja življen-l
.76
1.10 1.50 1.70
ženi fotografa S>hrotterja s samokresom, ako ne bo pričala pri neki
sj:ili potrebščin. Halbwidl se j-proti tej sodbi sicer pritožil, ven-j < ivibii razpravi v njegovo korist, j lar je tuJi okrožno sodišče eb-Soci^i e ga je pri prvi obravnavi i sodbo potrdilo, oprostilo, vsled česar se je tožite-!
lji:-a priložila in je bil Vajdič uai Gospodarska zveza pred sodiščem, i Child's Prayerbook
drngi obravnavi obsojen iia 't dni
v fino platno vezano .....
\ usnje vezano ..........
v fino usnje vezano ...., Skrbi za dušo:
v platno rezano ........... .M
v usnje vezano..............1.65
v ffno usnje vezano ........ 1.86
Sveta Ura:
fino v platno vezano, z debelimi črkami ............... .90
v usnje vezar.o ............ 1.60
v najfinejše usnje vezano .. 1.80
ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.)
zapwra oz i ruma -">1/') Din globe.
Financarja je razžalil.
Post'-'nik Jožef llampl iz Dobe-nja je v išt. IIju raizžalil finančno stražo, ki je pregledovala njegovo prtljago. Rekol jim je, da so pijanci in falotje, ker premetavajo nj'.-gove stvari tako neusmiljeno. "Pri tej priložnosti je skušal dopovedati fiuancarjcin, kako da se je dal neki orožnik podkupiti za kos kruha. Ilainpl je bil obtožen in 17. marca pri okiv»ž. sodišču v Mariboru cub j; o j en na 2 meseca zapofra.
Navijalci cen.
Alojzij Kralj, pek v Petineih v Prekmnrju, je bil pri okr. sixlššeu A" Lendavi obsojen na 1 teden Zu-pora in 500 l>iu denarne kaaaii. ker j. prodajal 0 dk«r težke zemlje po 1 Din. VLoživ.ši proti tej r;iz-siKlbi prit»-žbo, je okrožno kot vzkl'cno sodišče v .Mariboru ugodilo pritožbi v toliko, da je zaporno kazen znižalo na '1 dni zapora.
Hugo \Y i«-senstein mesar v Ptuju. je prodal oktobra 1923 So-li.ji Kim-je 1 kg telečjega mesa za 10 Diji. Wiesonstein je bil v prvi in iii ogi iiisiaiiel obsojen na 1 teden zapora in 1000 Diin kazni.
Kaznovani klevetnik.
Dne 2'2. januarja li'22 je kaplan A m on na javnem shodu na Ptujski gori očital ministru na razpoloženju dr. Žerjavu, da je jemal denar iv. ur/avne blagajne za podkupovanj dalje bivšemu ministru Ivami Puelju. da je kot minister vtaknil v žen dobiček, ki si ua je -ko\al na ta naičin. da je prodal iz Nemčije došlo živino brez lieitaeije in končno bivšemu jMivlaiu-u Ivanu Kreku, da se je dal na b povski način podkupiti za 30,000 kron Shodu je predsedo val župnik Frane Zagoršek, ki je seveda pridno udrihal po Srbih, češ, <la n,e plačujejo dosti davka in da h(«čejo zasužnjiti naš narod. Sledila je seveda tožba, a na razpravi sUj se župnik in kaplan, ko v o priee p- irdile njuno krivdo, začela sklicevati na ''Slovenca", "Stražo", *4Slov. Gospodarjain na " Avtonomista", češ, da sta čr-pala svoje trditve iz teh listov. Navesti nista mogla zA svoje očitke niti najmanjšega dokaza in sta kratkomalo zavračala vso odgovornost na imenovane klerikalne Ii*te. M a ribo i sko sodišče je obso-dilo kaplana na -'»00 Din globe, oziroma teden dni zapora, doehn je bil župnik Zagoršek zaradi pomanjkanja dokazov izpuščen.
Vesti ice in njih posledice.
Okrožno sodišče v Mariboru je razpravljalo o slučaju, ki je svoj-čas povziToil piVeej raaburjenja. Dne 27. januarja t. !. sc je vršila v Kamnici pri Mariboru veselica domače požarne bra m be. Ve.seliec sta iposetila tudi delavca Matija Halož.m in Stefan Straus V pija-inssti je začel Straus izzivati goste in k< r pomirjevali je ni zaleglo, so ga postavili gostilničar in nekateri gx.tjc na zr*k. To postopanje s Štrausoin je razburilo že tudi nekoliko pijanega Matijo Haloža-na, ki je takoj za Strausom odšel 17. gostilne ter začel iz svojega vojaškega revolverja streljati skozi zaprte gostilniške duri med -gesste. Zadčl je pet oseb In ranil štiri težko. eno pa lahko. Obsojen je bil zaradi tega na 18 mesecev težke •in poostrene ječe, v povračilo kazenskih stroškov ter na odškodnino poškodovancem.
Bivši ravnatelj m član liačelstva U..I.	Platnice vezano
, ,	, _ .	Child s Prayerbook:
<io.>po lat>.ie zveze, Josip Dular je
vložil pri ljubljanskem obrtnem
.30
v Im?1o kost vezano ........1.16
Key of Heaven:
\ usnje vezano .............70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje rezano .. 1.20
(ZA ODRASLE.)
Key of neaven:
v fino usnje vezano ................L50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano ................1.30
Ave .Maria:
v fino usnje vezano ........1.40
soditču tožbo zaradi nepravilne odšlo vit ve od omenjenega zavoda. 1>M je Od leta 1920. ravnatelj Gospodarske zveze in je kot tak upo-Z' ril Zvezo na nepravilno in Zvezi .skodljho snovanje nove lesne družbe ]>c-d vodstvom predsednika Zveze. prof. Remca. Vsled tega je dobil iesttedensko odpoved vzlie priznanemu enoletnemu odpovednemu roku. Razpra va se je vsled j zaslišanja novih prič večkrat pre-j
ložlla in je sedaj prišla definiti v- j Abecednik slovenski:
no do zaključka, rekom razprave broširan .........
je prišlo na dan, da je ničelstvenij trdo vezan........
predsednik Zveze, prof. Remec,jAnirte&ko-Blovenski »lov obenem s članom načelstvj, Avsc-nekom, >.novai ustanovitev posebne lt -ne družbe izven okvira Zveze in je to s\ rho že nakupoval i;- čev^ke gozulove po posredovanju K«»bija. Dalje, da je za v.se od-!
lelk(ivodje veljal sklep načelstve-1Kubična knjiga ali hitri računar
ne seje, da se odpovedni rok po-, za trgovce z lesom..........
daljša na ti mesecev: ravnatelju1 Knjiga o lepem vedenju, Dularju pa se je takrat že dovolil Trdo Vrtano ..............
Poučne knjige:
.30
(Dr. Kern) ................ 5.90
ingeijsa« služba ali nauk kake
naj M k »v. maši streže .... .It
lomaci živinozdravnik ..........1.25
Dva sestavljena plesa: Oetvorka in
besrda spisano in narisano.......35
iov edoreja .....................75
ugo^iavija. Zemljepisni pregled 1.25
1.00
1.H
živi-

norejo MenSk« Angleški tolmač
.15 .46 .IB
ii
£a
1,— .75
, , .	, .	, Kako se postane ameriški
enoletni odpovedni rok. Ta takta državljan
j< Iržnik podprl z mnogimi pri- .Knjiga o dostojnem vedenja
farni, ki s> obenem i/p ud bi le vse Katekizem (veliki»
'd Gospodatske zveze i/neieiie >U*k*rstvo 9 Črticami
•č tke Med fKllcčilno pričo in za-
opni ki obtožene stranke se je Največji spisovnik ljubavnih
nato vnelo o?tro besedno prereka- Praviia za oliko ...............
nje. v katerem so obtoženci zad- laične motnje na alkohoiski pod-
n i i krat skušali ovreči težnikove	V' * V......----
,	., , : Praktični racnnar ali hitri racnnar
arguinci.te, kar pa s;e j,m nikata j siov«tsko-ang!ešba siomu*.
:ii posrečilo. \ ečui na razprava je s slovarjem, trdo vezana......L56
-ončala .s izpolnile, zadoščen jeni Slovenska slovnica za sredne šole, /a Jt s'ipa Dularja, kateremu je (l"reznik» .................. 1.
i. •	Spol. ljubezen in materinstvo.....40
ona priznana oasiouum v zne-,^1.	_ .
,	A,. ... ,	... fcplošno knjigovodstvo. 1 ln 2 del fž^O
-ki; &O.000 Din. ker je v>clis,-e blovrnsko-italjanski in ItaU.-dov.
smatralo odpoved za neutemelje- slovar ....................... 1.66
no in Užnikove očitke dokazne. Srb si v a začetnica za Slovence.....40
'lovensko-nemški in nemško-Bioven-
. .	. ,	ski slovar................... -Bi
Povojni nepostenjakovic. Slovenska Narodna mladina .... 1—
Preobrat je zmešal marsikatere- jgpretna Luliarica ................1.25
mu dciauiržnežu giavo, da ni znuljSpretna kuharica, trdo vezano 1^6 več razločevati svoje lastnine od jli,nni ^ebelar .................. ^
Ulje. 25letni posestnikov sin Ivan	J"*3^™
. - - i, • - i ^	, • | Veiiki slovenski spisovnik raznih
nariHie iz i,rezine je leta 191J. iz-, mmih pisem, trdo vezano 1.56
maki: i 1 na postaji Brežice zavoj, i Veliki vsevedež ................ 1.00
i:i je dospel kot prtljaga z oseb-1 Zgodovina Srbov. Hrvatov In Si* nfln vlakom, medtem ko je imel j vencev kr.dničar ,-pravka s prtljago pri j ^ "TvmcI nekem drugem vlaku. Šele meseca i " septembra 192-'J je opazila lastnica D	. «
ukradenega zavoja, da nosi neka KaZIlC pOVedtl m žensjka v Brežicah ijsto krilo, ki je	»
bilo takrat med ukradenim bla- JTOIGoni.
Ta je zopet kupila za tata Amerika In Amerfkand. trd. vet 4.66
JI
go m.
UHodept»lno robo od neke nataka-riee že pred štirimi leti, ki je >po-ziiala in. končno tudi izdala drznega nepotftenjakoviča. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo Habinca. j roman, trdo vezano ......
l:i se je skušal zagovarjati, da je j Balkanska Turška vojska......
našel blago \ papirnatem zavoiu i Cvetke ......................
Črni panter ....................
'iganova osveta .............. «85
Andrej Hofer ................ -56
ienehka vedeževalka .......... .35
Bel grajski Biser ............ -35
Bedakova izpoved............... 1-20
teli rojaki, trdo vezano ........ L66
.75 J86 JBS
ol> želez, progi med Brežicami in ! Za.grebtni, na 14 dni zapora.
Goljufiva igralca na karte.
Pred deželnim sodiščem na Dunaju sta se morala zagovarjati jugoslovanska državljana trafikant Milivoj Tcodorovičin trgovec Emil Heree! i/ Zeniuna, ker sta se pri i igii .s kartami posluževala goljufij Imenovali« sta prišla ponovno ua Dunaj, kjer sta igrala ■/. zaznamovanimi kartami in ogoljufala svoje žrtve za več sto milijo .iov avstrijskih kron.
Za državno galerijo slik.
^as je zlato ..................
Vetina Boi t(isHidl ..........
Doli s orožjem ..............
Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov ............. ....
Dve sliki — Njiva. Starka — (Meško) ..................
Dolga nbs ................
Devica Orleanska..............
Duhovni Boj ............■•••
Elizabeta .............«..*••*
rran Baron tak ............
Filozofska zgodba ..............
Farovška kuharica ............
Tra Diavolo ..................
Gezdo#tdk <2 kvecka) ..........
Grešnik Lenard. (Ivan Cankar)
Ciofevski katekizcas ..........
Gruda mn»ix .. • ^ • ••••.........
J56 Ji M
.46
J56 M M ifi
JBO .75 M
.71 JU J#
Golem, roman ...................70
Gentleman vlomilec, trdo ve/.nno 1.20
Hedvika ...................... .35
Humoreske, Groteske ln Satire .66
Iz dobe punta In bojev ........ .50
Iz zapeške globeli .............. 1.50
Igralec, roman, spomini mladeniča .96 'os. Jurčič spisi:
Trdo vezano .............. 1-00
zv. Sosedov sin. Sin kmečkega
cesarja itd. Broširano.......75
Trdo vezano , ............ 1.66
rv. Dr. Zober, roman. Tngom-. .er, taagedJ ja v 5. dejanjih.
TrJb vezano .............. 1.00
tarmen, trdo vezano.............46
Ljubice Habsburžauov ..........16
.judske povesti, — Od hi£e do hi-
5e. — Sin .................. M
jndsb knjižnica:
2.	zv. Darovana. Zgodovinska povest ........................JS6
3.	zv. Jernač Zmago v ač. — Med Plazovi.................... .56
1 sv. Malo življenje ........ -o5
5.	zv. Zadnja kmečka vojska .75
7. zv. Prihajač .............. .60
0. sv. Kako sem se ]u Ukai,
(Brencel j 1 ................... .30
10. zv. Kako sem se jaz likal,
(Brencel j) ....................60
ti. sv. Kako sem se jas Ukai.
(Brencel ji ....................60
2. zv. Iz dnevnika malega pa-
redneža, trdo vezano...........66
14. zv. Ljubljanske dike. —
t Breneel j) ....................60
6.	zv. Juan M;seria. Tovest la španskega življenja ...........60
6. sv. Ne v Ameriko. Po resničnih dogodkih .................60
Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti.
Broširano ...................75
Trdo vezano ................ 1.25
Mimo življenja. <Ivan Cankar) M
Mrtvo mesto ...................70
Mrtvi Gostač ................. .65
Materina žrfaf ................ JS9
Morski razbojnik, trdo vezano .. 1.10
fosohno ...................... .46
tfaH Klate« .................. .76
Mesija ...................... JO
M;rk*> Poštenja!.o v i« .......... J6
Marjetica .......................70
Notarjev nos. Irmnoreska ....... .35
Naša Vas. 1. dPl vsebnje 11 po-povesti. (Novačan) —
Verjim ...................... 1.S0
BroSiraao .................... 1.66
Nate Vas. 2. del vsebuje 9 povesti
Vezano ...................... 1.36
BroSirano .................... 1.06
Na Indijskih otokih .......... J58
Naseljenci .................... i0
Novele in črtice................. .91)
Na Preriji .................. J6
Naša leta ......................43
Nihilist ............i..........46
Na krvavih Tuljaaah. Trpljenje in pTalmte z bojnih pohodov bivšega sloveuskea i>olka .......... UiO
Narodnu biblioteka:
Božja kazen. Plaveč na Savini. Berač. — Elizbetha, angleška kra-
ljita .......................... -35
Emanuel, lovcev sin. — Berač .. .35
Svitoslav.......................35
Spi-ve .........................35
Krvna osveta...................35
General I.avdon ................70
Napoleon 1.....................1.—
Babica ........................ 1-20
Nesreč ni ca .....................70
V gorskem zakotju ............ .35
Za kruhom.................... .35 zv..
Ža!ost in veselje .............. 1.—
Z ognjem in mečem.....-......4.—
Grška M.vtologija. - knjigi .... 1.40
Kranjske čebelice, poezije...... .35
Varodna knjižnica:
Bilke ..................... M
Izbrani spisi Valentin Vodnika
Gadje gnezdo ...................40
Malenkosti .................. J6
Moje življenje. (Ivan Cankar) .40 biski. (Cankar)	1.20
»biski. (Cankar) Trdo vezano .. 1-50 >b 56 letnici Dr. Janeza B. Kreka J8 ^ovestice, Kaoindranatk Tagor«,
Vsebuje 5 povesti .........46
Pasti in zanke. Kriminalni roman .35
Pariški zlatar .................. .35
Poslednji Mehikanec .............30
Povesti Maksima Gorkega........75
*ravljice BL Majar .......... .36
Povesti slovenskemu ljudstvu t
pouk in zabavo ............. iS
Pot za razpotjem. Trdo vezauo.. 1.26
Peiigaiee ...................... .20
rraprečanove zgodbe............ .25
Patria, povesti iz Irske jnnaSke
dobe ...................... J6
Pel tednov v zrakoplova, trd. vea. 136 Pol litra Vipavca .............. ^
Ptice selivke. (Ha bind rana th Tagore)
— 1.66
Pred nevihto ...........................Ji
Revolucija na Potragalakasi ../.. J6 Robinson ....................... .76
Slovanska knjižnica. Zbrani spi-■pisi. vsebuje 10 povesti .... J66
Suneški invalid .................35
Skozi tirno Indije .............. -M
Sanjska knjiga .............. JH
Strelee ........t.............. J6
Strahote vojne ................ J6
Sosedov sin, (Jurčič) •••«•••*••
Stezosledec ..................... .30
Strap iz Judeje.............. • • • .75
Sisto Šesto, povest iz Abrncev .. JO veta	....................-25
fetri povesti: Nagla beseda; Tujčeva oseeta; Gospod Grahar; List Papirja ...................... JO
Stric tomova koča .............. JO
Sveta Notburga .................35
^pilmanove pripovedke:
1.	zv. Jlaron, krčanski deček la Libanona .................. J5
2.	zv. Marijina otroka, povest Iz .... kavkaSkih gora ............ >25
4. zv. Traški judek ............ J5
8. zv. Tri Indijanske povesti ......30
** — Kraljičin nečak. Zgodovinska povesi iz Japonskega .... J6
10.	zv. Zveti sin. Povest iz zvlade Akbarja Velikega ............ J5
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica, povest ....................... J6
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz misjonov v Koreji ..........* ..JO
13.	zv. Boj in zmaga, povest .... 30
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest is zgodovine navlake ..........................J6
5. zv. Angelj sužnjev. Brazil j sfca po> est ...................... M
16.	zv. Zlatokopl. Povest...... J6
17.	zv. Prvič med Indijanci att vožnja v Nikaragno ........ J6
J S. sv. Preganjanje Indijskih «ds-
Jonarje v .................... J6
9. zv. Mlada mornarja. Povest .36
Turki pred Dunajem.............66
Trenutki oddiha .............. .40
išnjeva Bepatira. Satiričen roman. 2 knjigi .............. 1JS5
Veliki vsevedež..................1.66
Irtnar. Rabindranat Tagore, trdo
ve74ino .........................60
Zgodhu Napoleonovega hnzarja. —
Trdo vezano ................ 1.80
Za dni dnevi nesrečnega kralja .66
Zadna pravda ................ J6
Zmaj iz Bosne...................R0
Zlatarjevo Z!ato .............. 1.00
Zločin in kazen. 2 knjige. 1. in 2.
del. Trdo vezano ............3.—
Za miljoni. trdo ^-zano...........65
Ženini naše Koprnele............35
Zmote in konec gospodične Pa\le .35 *Mrka slovenskih p-v-sti: l. zv. Vojnomir ali poganstvo .. .35 zv. ITudo brezdno ............ .35
3.	zv. Vesele povesti............35
4.	zv. Povesti in slike...........35
H.	zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ................ .15
7abavna knjižnica:
22 zv. Pegan in I.ambergar.......75
23. zv. Črna smrt.................75
4 z v. Zločinci .................75
•"i. zv. Mož z razrezano du5o .... 1.25
Razne povesti in zabavne knjige za mladino:
{ob sa mladi sob, pesmice ....	J6
Dedek je pravil, pravljice ....	.46
Mladim srcem	-25
Narodne pripovedke. 8. svezek..	.40
arodne pripovedke, 4. svesek..	£6 Yavljice ln pripovedke ca Mladino:
1.	zvezek ..........................J8
2.	zvezek ..........................................>50
Siavček, zbirka solšklh pesmi	Jo
vončeki. Zbirka pesmi sa mladino:
trdo vecano ................ 1.66
Volk spokornik in druge povesti za
mladino- .................... 3-00
Zbrani spisi za mladino:
I.	zv.. trdo vezano. Vsebuje 15 povesti ...................... J6
trdo vezano. Pripovedke in pesmi ...................................J6
3.	zv.. trdo vezano. \sebuj«> 12 povesti .......•••»••••••••••• J6
4.	zv., trdo vezano. Vsebuje 8 po-vtEiii ...................... J6
o. zv., trdo vezauo. Vinski brat 6. zv., trdo vezano. Vsebuje 10 povesti _,..««................
metuiške knjige ■ slikami: Pepelka; pravljica s slikami 1J^6 Bdeča kapica; pravljica ■ slika-
SnegnljČiea; pravljica • slikami	1.66
Traoljči**, pravljica fe slikami	1.66 ojige za slikanje t
Mladi slikar .....................71
rake Is pravljic .........................75
njlge sa slikanje dopisnic popdl na s barvami in nrvodflom:
Mladi ametnik ...............U6
Otroški vrtec	1J6
Za krat« Hm	1J6
sm Uroki ........................IJt
Razglednice:
Zabavne. Eazlične, ducat........ J6
<tm Vorfke. Različne, ducat Velikonočne, kežltee trn mir ducat •...«•••........••••••
Iz raznih slovenskih krajev, ducat
Posamezne po ..............
Narodna note, ducat ..........
posamezne po ............
Planinski pozdravi, ducat ......
posamezne po
.46
JH .46 Ji
.46 .65 .15 1.66
Mmf Veric «... Prerokovalne karte
Igre:
*»Bna Sola. 8 enodejanke: Dea _
svetova, dedižčiaa. trpini .... loevnlk. Veseloigra v 2 dejanjih Jt Cyrano de Bergerae. HeorlCna komedija v 5. dejanjih. Trdo vez. 1.70 :Če sta dva. Šala v enem dejanju J5
Divji lovec. Narodni igrokaz s i>et-
jem v 4. dejanjih .......... .50
Krivoprisežnik. Narodna Igra s pet-
jt-rn v 3. dejanjih .......... .35
Pogotlba. Burka s i>etjem v dveh
dejanjih .....................30
Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah .30 Za križ in svobodo. Igrokaz v 4.
dejanjih .................... JO
Starinarira. Veseloigra v 1 deja-
janju .........................30
Beneški trgovec. Igrokaz v r> dejanjih ........................60
Vse naše. Burka enodejanka ____ .40
Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra S petjem v
3 dejanjih .................. .66
4>irka ljudskih Iger. . snopič. Mlin pod zemljo, Sv.
Neža, Sanje ................ J6
. snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne Izostane, Očetova kletev, Cašlea kave .... J6
2.	snopič. Izgubljen sin, V ječi, pastlrlcl in kralji, Ljudmila, — Planšarica ......................J6
3.	snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok ...... J6
4.	enoplč. Junašk* deklica, Sv. Boštjan, Materin blagoslov .. J6
5.	snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ........ t«
8 In 19. snopič. Pijavka, Skriven zaklad, Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla B"žja; Junaške
Elejke .....................g«
0 snopi?. S?. Just; LJnbrzra Marijinega otroka .............. .66
Pesmi in poezije:
Codec; poleg narodnih pravljic e Vrbskem jezero. (A. Fun tek)
Trdo Vezano .................75
Moje obzorje. En*. G angel. Poezije
Trdo vezano ................ 1.25
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi ...................40
lalade in romance. (A. Aškerc)
Trdo vezano ................ 1.25
Broširano ...................75
Vsml. (Simon Jenko) .........45
Pesmi Ivan Zonnana.
Originalne slovenske pesmi ln prevodi znanlb slovenskih ^csml v
angleščini.................... l.j»
'oeiije. (Simon Gregorčič) —
(rdo vezano .................. 1.00
Ilolics. Pesmi za mladost.....66
lovens^*. iarodna l»rikk. Ptx«lje JO Sto ugank. (Oton Zupančič). — Voezlfr ....................
Pesmi z notami:
Ameriška slovenska lira — Koncertne pesmi za moške in mešane zbore......................1.56
Gorski odmevi. (Laharnar.) Zbirka molkih zborov ln čvetero
si»evov. 1. zvezek ............. .45
2. zvezek ..................... .45
Narodne vojaške. (FerjanClfi) .... .26
Narodne pesmi. (Maroltj ....... JO
Naši himni; Lepa naša domovina;
Bože pravde, i Marolt) ........ .15
Narodne pesmi Žirovnik
1. zv. ........................ .20
2 zv .
Narodne himne in dom o rodne
pesmi, Marolt ................ J6
Pesmarica Glazbene Matice, za štiri mo.'ke glasove. Vsebuje 103 najboljših pesmi z notami .... 3.00 Pomladanski odmevi. Pesmi sa so-ran, alt in bas
1. zvezek..................... .45
1' zvezek .... .................45
Planinke. (Laharnar.) Pesmi ca spran, alt, tenor ln bas:
1. zvezek ......................46
Z. zvezek......................40
Ln starček je žiiel. Za bas solo in
možki zbor -................40
Dve pesmi. 1. Z«|K>j mi |»escni dekle.
2. Skrjaneku. (Prelovec).. .20 16 Jugoslovanskih narodnih pesmi za moški in mešani zbor. —
(Adamič) 1. in 2. del ...... JO
Jaz bi rad rdečih rož. (Prelovec» .15 Vojaške narodne pmad. (Kosi) .. JO Orlovske himne. (Vodoplvee) ... 1J6 Ura, srednošolska pesmarica:
svesek
Priložnostne pesmi za hren cerkvene in društvene slavnostl —
(13 mešanih ln 3 moški zbori) 1.16 Nočne pesmi. (AdamJS)	U9
BupletL (Grom) —
1.	Kranjske fiege ln navade .... .25
2.	Učeni Mihec; Slabi časi____ JI
3.	Nezadovoljne®; To sares užit-ksml	«85
Slovenski akordL (Adamič) <=» Zbirke 22 meSanl£ in moških zborov :
1« iV^ZClČ ••■•••••••••aaaaaaaea »71
2. wesok	»79
Mešani in moftki zbori. (Aljai) « 1 svezek: Domovini; Nevesti; N« zveni ml; NaKa s^aada; Ujetega
ptiča tožba; SočL ............ .46
- 2. svezek: Pri iribelld; Cerkvica; Ne tožim: Oj planine: Oj s Bogom ti planinski svet; ŠoUkodomskl mladini: Na bregu ............ .66
3. zvezek: Psalm 118; TI veselo
poj ; Na dan; Divna noč....... .46
4 zvezek: Ujetega ptička tožba; Zaldpl duša; Dneva nam pripelji
žar; Pri pogrebu...............46
5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam prpeljl žar; Z vencem tam
ovenčam ulavo; Triglav.........46
0. zvezek: Opomin k vaselju; Sveta noč: Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslo............ >46
7. zvezek: Slaveček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica ; Pri svadbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .46 8- zvezek: Ti osmHti Jo hot! (me-V. gan zb.) : Ti osrečit ijo hoti (rao Bkl zb.) ; Prijatelj ln senea (moSkl zb.) ; Prijatelj ln senca (meSan zb.) ; Stoj, solnčloe stoj; Kmetakl
b«l .........................
0. zvezek : Spominčic; Vofernlzvoo Siroti: Oče večni; Slovenska zemlja : Zimski dan; Večerni zvon; Zdravlee I.; Zdralvce II.:Oče večni ; Tono Sobice .............. «7®
Cerkvene pesmi:
l)!>inaii slasi. Cerkvene prstni /.a
mešan /.l«»r................... L—
l? Cerkevnih pesmi za razne pri-
tekom cerkvenega leta.........
I? Tantuni Krgo. (Premrl« ......50
Mašne pesmi /a mešan zbor. —
i Samim .....................»0
Slovenska s v..Maša. za mešan zlw>r.
s siiremljavo rirgelj.............-r>0
10 Evharističnih pesmi za mešan
zbor. i Foerster) ...............tU
12 Pange Lingua. Tantum Krgo Ge-
nitorri. » Foerster« .............50
Srce Jezusovo, /.a ti-nt>r. bas. so-
pmn. alt......................30
Pet Božičnih. »A. Gruuii .........30
Srce Jezusovo. -1 Jic^mi na r-:ist
Srni Jezusi ivem. ( F. Kimnvcci .50 Slava nebeške kraljice. Marijinih [M-vmi /a mešani zbor. Sopran.
alt. tenor. !>n- .................1»
Hvalite gospoda v njegovih svetnikih. 7>e-ini na east svetnikom.
(Pii-mrli ......................
III ubhajilnih in * \ ia>t presv. Sreu
Jezusovemu. (<inmii ....... .35
!Missa in honorem Sanrtae Ca<k,i-
liae. il'<KTsti*ri .............50
Note za citre:
Slovenski cilrar fWilfain ...... .25
Safartm. I5u«ka pi-setn.
(Wilfan > .................23
Note za tamburice;
Slovenske narodne pesmi za tainbu-
raškl zbor in petje. (Btjik) .. LS6 Bom šel na planince. Pod puri
slov. Mr. pesral (Bajuk) .... 1.06 Na Gorenskem je fletne. (BaJuk > 1.6%
Note za gosli:
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen ln slovenskih narodnih pesmi .26
Note za klavir:
Ob morski obali. Valček. (Jakli .40 Pripozuanje. Polka, mazurka. —
(Jaki) .....................40
Srčno veselje. Polka franc. —
(Jaki) .....................40
Vesela plesalka. Polka mazurka.
(Jaki) .....................40
Ljubavno blebetanje. Polka inazur.
(Jaki) .....................10
Kot nekdaj v maju. Valček. —
(Jaki> .....................13
Veseli bratce. Koračni«-a. tPab«r> .45
Zmiraj zvesta. iM.lka. i.lakl«.....10
Našim rojakom. Koračnica. (Jaki t .50 Primorski odmevi. Fantazija. —
(Breznik)....................50
Orel. Koraeniea. (Jakh..........23
Buri pridejo. Koračnica. —
(J. Skorpik) ............... .25
Bratje i Slovensci smo. Koračni« a.
(Premrl i. ...................23
Editha. Intermezzo. (AW t ter) ....20
Mabel. Intermezzo. (Aletter)......20
At a Penguins Picnic. Intermezzo.
(Alletter).................. JO
Bitter von Herz. Koraeniea. fJakli .20 Golden Rain. Intermezzo. (Aletter) .20 Waffenrouf. Koraeniea. (Jakl). .. .20 Fahnenwacht. Koračnica. < Jaki t JO
Zemljevidi:
Združenih držav« veliki.......... -44
Združenih držav. Mali ........ J*
Nova Evropa *_*.-•..........m J®
Zemljevidi t
Alabama, Arkansas, Arisen. Colorado, Kansas, Kentucky tm Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, MissisrJppi, Washing ton, Wyoming, ^ vsaki po----
zemljevidi t Illinois, Pennsylvania,
ta, Mhlilpa, vVtsconsia, Wed Virginia, Ohio, New York — vflftkl po
Velika stenska mafm ftfBN «
.25
.46 t.f6
Ministrski svet je odobril kredit v' zčesku 240,000 dinarjev za nakup petih slik znaneg-a slikarju Vlaha Buko\ea, ki so 4e(i&j razstavljene v Pragi n* Češkem. Slike se v iciatkeiii prenesejo \ drž. galerijo alik v Beogradu.
NkroHIom Je prfloJEM dasiar, bodisi v gotovini, Mootj dr« dsr aH poitna ttiafita pi ' tit S centa, th
"O LAS NAROD A"
(Slovonic Publishing Company)
New Vorik
Ne naročajte knjig, katerih nt y cenika
{njifi poiOjamo pottolas
M.

. r t,' -J-l

IŽ^Sk&iE
GLAS X Alt ODA, 35. APR. 1§24
Kako sem postal bolgarski špijon?;,

Dr. T. M.
Kot dobrovoljec som imel dovolj sebno jclcče (telovnike) ! Kje vse prilike, da sem spoznal in vzljubil to dobite?"
Srbija new-vojaka. Želel sem si za- "Same napravinuo, saj imamo to ves čas, da gra spoznam tudi na vse doma. A odkod ste, da tega
ne veste?"
"SI o ven daj sva. Veste kje je Slovenija ?"
''Pa znamo, kako ne!" se samozavestno odreže mlad kmet. Tam kjer so Lahi (Rumuni).M
"Ni res, to so Prečani. Sva bi na nemški meji," ga prekine uru-fei-
'* Kakšni Švabi, Jugoslovena i va kakor vi vsi."
"Jugosloveni? Pa mi smo Srbi!" se jih začudi par.
In pripovedujeva jim o Sloveniji, o narodieu, na severu skqpne domovine, ki ima tudi svoja polja, svoje pesmi, gore višje od Sm e m Stare planine, pokrite z bogatimi gozdovi.
"Sume so pri vas? Tega mi nimamo to je naša nesreča. Turki so nam uničili vse in mi še nismo mogli popraviti. Tako je Suva planina res suva (suha), ker na njej ni nikakeag drevja. Mi pa s: motamo kupovati drva za drage novce. Imamo pa zato dovolj sadja in vina. Poglej na brdo okrog brate, tame vinograde vidiš. Vinska kapljica je to, da nikjer boljše!" Tako govorimo dalje prijačelj-
njegovem domu v rodnem selu. In tako sem odkrito pozdravil vest, d t s, ni začasno premeščen v N:š, k.,er sem sedaj zc par tednov.
Kakor po celi K\rop«, je f.(i', pri nas podaljida svoje bivali Y in se še se n j noče odpraviti. T.-variš iz Slovenije, ki ^a je us<-da kmalu za menoj zanesla k nam, je bil bridko prevaran v nadi, da najde na jugu toplo solnce in zgodnjo pomlad. Pri prvem koraku na uiška tla, ga je pozdra?vuIa burja, ki mu je nasula cele kepe snega za vrat.
Ker je bil tovariš namenjen kmalu odpootovati, sva hotela porabiti zadnjo nedeljo za izlet ob Mo-ravi, da si ogledava niško kotlino tudi od zahoda. Mahneva jo peš ob železnici mimo pravoslavnega pokopališča, ki je slično pokopališčem po celem svetu v tem, da deli zemijane tudi po smrti v dve kategoriji: v ubožne z zapuščenimi podrtimi grobovi in v bogate "Niši i je" s prekrasnimi spomeniki. Po bregu nad pokopališčem skaklja čreda ovac inalo višje od nje sedi pastir in svira monotone zvoke na fruli (pistirska piščal) kakor bi hotel svirati žalostnike padlim junakom. Pot naju vede
tovariš." Kdo bi mislil da je-100 f i od meje potrebno toliko tegiti macij."
''In vi?" se zopet obrne k meni.
Malo se je že izpremenil, začel naju je vikati. Pokažem mu legitimacijo vojaške oblasti. Citja jo počasi.
"Ne velja. Zakaj ni pisana v ei-rilici in srbski, zakaj Ljubljana in je Beograd."*
Tolmačiva mu, da sva Slovenca, a nič ne pomaga. Župan nič ne govori. temno gleda pred sebe in premišljuje. Vidi se mu na obrazu, da je v dvomu, ako nisva morda vendarle bolgarska ogleduba. Pokažem mu še par dokumentov, a brez ispcšno.
"Moram vaju zadržati tu, ali pa vaju poslati s stražo v Niš."
Hal sem se, da tovariš ne bi mogel pravočasno odpotovati, ako naju zadrži preko noči v vasi, zato - em zahteval da naju pošlje Čim-preje v Niš, čeprav z žandarji.
"Pišd!" se obrne k mlademu fantu, ki sedi poleg njega.
''Pogbivaru sreza niškog!"
Iu počasi kakor se spodobi županovi časti nerekuie sprovodni list. Ko konča, vzame akt v roke. ga prečita, nekaj popravi, se lepo podpiše, ga vtakne v kuverto in a pečat i.
•'Pozo v i dva človeka, da jih od-vedete!" zapove dečku.
"Pušita?" Iu nama ponudi cigarete.
Zopet mu govoriva k srcu, pri povedujeva mu o naši skupni dr-
sko in domače. Ko godcev le ni in ni. hočeva naprej. Tu pa čujeva za žavi. Mnogo bolj prijazen je, a še
mimo vojašnice. Za zidom sedi na sabo mrk glas: "(Jokajte, pok&ži-kamnu mlad vojak, pred seboj ima le legitimacijo!" kovček, na njem pisemski papir, Ozreva se in opaziva moža sred-podpira si glavo in naju niti ne njih let, dosti visoke postave ki
opazi. Bog ve, kje za gorami ro-majo njegovi spomini.
"Sta radiiš brate?" Začudeno naju pogleda iu ne odgovori. "Odakle si?" "I/. Štajerske." Pristopiva bliže.
bliža počasi naši skupini. Mladina mu napravi pot in on pristo-po k nama. Človek temnega obra-
vedno uezaupen in v dvomu. Oči \ kino sc boji prevelike odgovornosti, ako bi naju izpustil, pa bi se pozneje izkazalo, da svai bila vendarle ogleduha! V tem prideta dva kmeta. Nekaj se izgovarjata, a nič ne pomaga. "X? govorita,
za je. mrkega pogleda, z zavihani- hajdita!" In kmeta molčita. Žu-
mi brki, v temnorujavi kmečki obleki, šaburo (kožuhovinasto kapo) ti a glavi. Kakšno nasprotja i.ied
"Tako iz Štajerske? Vas je več njegovo mrko prikaznijo in smejo-
čo se mladino okrog nas!
"Pokažite mi legitimacije !" se ogK;isi še enkrat.
"A kdo ste, da zahtevate od naju legitimacije? S kakšno pravico?" vpraša prijatelj. "Čuti čete."
lo seveda težko, pa človek se pri-j Vse okrog naju tilme in priČn-\;:ili. Ilraua še gre. tudi efeirji kuje kaj bo. Nihče nama na odso-ni-o najhujši. Z jezikom je šlojvori, ko vpraševa kdo je možak, s, četka težko. Slovenci smo si- Prijatelj mu pokaže železniško leče; razumeli vse, Srbi pa nas bolj gitimacijo za državne uradnike s malo. Zdaj gre že boljše. Pišem fotografijo, pisano v latinici. Mož
Slovencev Iu ? Kako se vam godi ?"
Preko zamišljenega še pol otroškega obraza mu šine žarek vesclja; k<> čuje domačo govorico. Krepko nama stisne roke.
"Okrog -"»0 nas je tu. Gre nam .ve <bi>ti dobro. Par dni nam je bi-
Novice iz Slovenije.
noma .s'-e/.e obrt in ostrižen, vendar s» otroci umorjene navzlic temu v njem takoj spoznali berača.
Dvojni umor v Družinski vasi. 'na. Suiu je padel takoj na berača "i je zahajal k njim v h;šo. i?eia-\z Novega mesta poročajo: Vse Jurčka z Ježlce. k: j. i>11 s p	ča sta srečala v spremstvu Sever
mosto je bilo dne 24. marca pod nieo znan že d' Igo ča<a. Berač j-'ve tudi dva tinam-na <tnižnika, vtisom strahovitega dvojnega u- Jurče je bil ^pkšn > znana figura' «n sicer ko je šel v. Vač proti lvra-mor a, ki sc je ugodil v noči od ne- ii veljal je na Jožici za sila po-J šnj*:. Zdi se jima pa. da berač ni delje na pondeljek (24. marca) v hož-iega čb vt ka. S praznimi vra-M" zvezi z uinon-m. <K\ividno je. da Družinski vasi pri Beli cerkvi, žami je slepar ! lahkoverne ljudi. Lie v umor zapletenih več beračev
živil. Orr-yniki morilec in vlo-nilee vestno za^letlujejo.
ALI VEJ3TE,—
• hi IhhIo v Zagrebu in.-tavtli v kratkeai ~]iolueuik zasluženemu jugi»slovaiiske-mu-škufu St rossiuavorju 'i Ali veste. Ua bi>ste eeuiti dotifo ci;an'ti», Oe začnete lanes kaditi Ileliuar?
pan ima dobro disciplino v vasi. Ihigneva se tudi midva. Župan nama poda roko in se nama pol urijazno pol ironično nasmehne: "Sretan put! Pridita še, samo objavo, pisano v cirilici, potrjeno v Nišu a1 i Beogradu, pa mi bosta dobrodošla gosta!"
"Hvala lepa!" se mu lismeji-va. Nič več ne govori, molče naju spremi iz hiše. Priznati moram, da mi je imponiral njegov mrki, a dostojni nastop. Ves čas ni izustil psovke, niti česa drugegai, kar bt naju žalilo. Najina spremljevalca imate nežke okovane palice. Eden izmed kmetov opazi najin pogled,
d o;: m . v — in pokaže na papir pred j« vzame v roke. ogleduje in ogle- -"'e nasmeji in zamahne s palico po
St;!-
ru.
ker v kasarni nimam mi- duje. Vidi se mu. da težko čita.
Naposled si prečita s težavo na štampilji ime Zagreb. Njegov o-braz potemni še bolj.
U;n no s - posloviva in ga pre-p'>t:-M tladkim mislim na dom. P t st v "je po klancu navzgor. Burja si ij.re v naju z vso silo. a zavihava si ovratnike, potlačiva'c-ijo v žep.
zraku: 'To je za volkove, ni izključeno, da jih v noči srečamo."
Odpravimo se v temo in burjo. Spremljevalca nista videti nič več
"Zagreb?!" To ne velja. Zakaj:nezaupna in živahno se pomenku-
ni Beograd"? in vtakne legitima-
klobuke in ,«o maheva ntipr^j. Prc-kiiisen po;/lc<l se nama odpira na Niš in okolico. Mesto je obširno in prostrano; morda večje od Ljub ljane. a seveda je ogromna večina hiš pritličnih, enodružinskih. Obdano je s hribi, na žalost z golimi. Tam na jugovzhodu se dviga s Mo-goru pokrit greben Suve planine. Na zapadu pod nama se vije Morava, na obeh straneh stoje male vasice sredi drevja. Spustiva se navzdol.
In ti se obrne k meni.
"Ne pokažem ničesar, dokler ne zvem kdo ste." "Čuti čete."
Ob rneva sc zopet k mUndm iin se hočeva razgovarjati dalje. No ljudje postajajo vedno bolj redkobesedj ni , boječi. Drug za drugim sc izgublja.
Naposled pozove mož par fantov in naju rezko povabi: "Pojdita z nami."
Radovedna kaj bo. grei-a žnjimi. V kratkem času sva pri prvi [Ljudje naju ogledujejo za oglom
Zjutraj so namreč našli posestni- kateri yo mu seveda šli na liiu, in ka Janeza llamut-* mlajšega umor- dobival je vedno velike miloščine, ienega pred njegovo hišo. niego- Njcgcva zunanj t je bila zelo ča-vo ženo .pa mrtvo v hiši. Preiska- s t i ti jica iu znal se je prikupiti Iju-va še id dognala točnega sledu za dem. Tako se je zgodi! > da ga je storilci, čeprav s, jim orožniki že -poznala tudi Katerniea. Jurče je ua sledit. Iz predž vi jen ja rodbine večkrat zaliajil k nj m posest-Ramut je znano, da odnešaji iyed nlea mu j- potožila da gre njeno r'etoni in sinom ni«-'; bili najbolj- gospodarstvo rakovo pot in da ji >i. Slabšal- :io se <-d leta do leta hi j'* "pogrnilo ž-* več živine. Ne-ivč-se polagoma tako poostrili, da se na ženica je trdno verovala, da je stari Kamut približno pred 4. i« moral nekdo njei:r. hišo preleti izselil iz hiše in šel k svoji kleti. Še bolj jo je v tej veri utrdil hčerki \ vas Čad reže pri Sv. Jer- berač Jurče. ki j:» izjavi, da je ne ju. Večkrat je pravil, da stvar njena hiša "zaco^>rana". Rekel ji ne bo dobro končala. Mladi Pa- ie. da lahko odžene "copenuke" *nut se je mudil še v nedeljo zve- 'd hiše in je Katernici na svet o val čer .v li^ki krčmi v Bel! cerkvi, več receptov, tako na primer da Kaj se je zgodilo pozneje in kako'naj da dva kilograma mesa dve-je prišlr, do grozne tragedije, o nia jisonia, kateia na j potem potem ai vesti še nasprotujejo. Raz-' gimila pokoplje, ter druge s'ič:.e šii-jene so najrazličnejše verzije, vraže. Lahkoverna žena je se veti a Janeza Raniuta so našli 24. marca' 'zpolnila tt nasvete. Nato jc berač zjutraj v njegovem skednju mrt- j "zvabil i.d njt lO.ptH? kron. da j:h voga. z razbito slavo in v veliki j potrebuje v "svet^ namene", ker
*	"	J
mlaki krvi. njegovo ženo pa v hi- h' na t:> način bo njena živ na reši. vso okrvavljeno na tleh. Ne- sena "zaeopranja". lvaterirca si sre'*u"ca je bila že v visokem stn- je na Jež:ei izposodila omenjeno nju ur sečnosti. O drgodku je bila! -s v o'o in jo izročila beraču. Tudi takoj obveščena ž-mdarmeHja, ki obleko svojega pokjjueg-i mo'ža, ie odredila obsežne poizvedbe. I ^i je umrl po prevratu, mu je iz-Nadalje- poročajo o tem iz No- iočda, k"i- jr. berač izjavil, da jo vega mesta z dne 2fi. marca: Stra-j odnese "požegnat" v Mcaavče. Z loviti umor v Družinski vasi pri i obleko s« :ii vrnil, pač pa je Ka-Beli cerkvi še vedno ni pojasnjen, j lerniei izjavil, da je obleka s'.ira-1'reiskaAa je zelo oležkočena, ker; njena pri župniku v Mo-ravčali in n:t kraju umora, radi deževnega j da jo bosta šla skitpaj isk:;t, pri vremena, ki je vlarlalo takrat, ni- čemur fosta op .anoči na pr*kopj-j našli nobenih sledov človeških Hs.'u v Kr:šnji nakopala inrtva-stcplnj. Med ljudstvom se razšir- "kiii kosti, lil žena, ki je v svoji i svcer govorica, da sta i>cvzro- naivn--»sti verjela beraču vse. je čitelja umora Janeza Itamuta ml.' res odšla v. njim v Moravče. Od<la in ljegovc žene Uiše stara dva' da v četrte!: 20. maren. Še predno! ?ia:inita, \endar pa to še ni doka-j^t?. odšla, je bil ber:u- celo noč pri zano. Dne 24. nuirca se je podala Kal emu-i, molil je. pri/igal svečo ua lice mesta sodna komisija pod in poraznih ceremonijah jc odšel
z f;v;,i< šnie okel ce kar dokazuje tudi drzen vlom, ki ga je izvršil neki mlajši berač tri dni po mu ni Seveijcv? v njeno hišo. V hiši je ijila ol» prdiodu berača navzoča samo stara mati. ki je pa odšla v cerkev. Meed tem "-asom je neznan berač vlomil v stanovanje ,in od nesel i>oleg 7000 K denarja tudi
Rad bi izv^lel, kje se nahaja. % MARIJO RAŽKV rojen v Tr * stu. sedaj star 20 let Pred tremi leti je b:\-d v DetroUu. Mieii Prosim, če kdo ve kaj o nji m. ua.i mi sporoči, ali pa na: -e oglasi svoji materi, ki biva še vedno v Ti-!u. -- Anton Rf-bee. 017 O'lsea St.. Syracuse. N V,	{15-16—1)
vasi. Male hišice, zgrajene iz losa in blata, se skrivajo med sadnim drevjem, med katerim prevladujejo slive. Že od daleč opaziva sredi vasi gručo ljudi, slišiva vrisk in petje. Srbska pustna nedelja je danes. Zadnji dan pred postom, ki se prične v pondeljek in ki gai drže baje v tukajšnji okolici zelo strogo. Dekleta in. žene so v pestrih narodnih nošali, moški v temnorujavi obleki s pisanimi nogavicami in opankami in seveda z neizogibno šajkačo na glavti.
Pristopiva in pozdraviva:
"Zasto ne igrate?"
"Čakamo na muzikante," se odzove nekdo iz gruče. Obstopi naju kopa deklet in mladih fantov, ki naju ogledujejo radovedno in vprašujoče. Spustiva se v pogovor. Najbližjo deklico vprašam, zakaj imajo nekatere na glavi h cvetjem okrašene rute, a druge ne.
"E to niso več devojke, to so mlade žene, me smo še proste, pa no nosimo ničesar."
"Kako lepe obleke imate, po-
ni se pomenkujejo. Ujameva pat stavkov: "Med seboj drugače go vorita kot z nami. Da nista kaka bolgarska1 ogleduha?"
"Zdaj pa imaš!" mi šepne smeje tovariš. "Še zaprli naju bodo."
Ustavimo se pred hišo sredi vasi, Možakar potegne iz žepa ključ, odpre vrata in vstopi. Drugi za njim. Gremo skozi nekako predsobo v drugi prostor, ki ima skromno sliko pisarne. Dve mizi, nai njih kupi aktov, črnilo in par držal, na steni slika kralja in kraljice. Mož stopi za mizo in naju povabi: "Izvolite sesti. Jaz sem predsednik občine in zahtevam, da mi poka-žete svoje dokumente."
Iz žepa potegne tovariševo legi timacijo, primerja fotografij^ ž njim, počasi prečita ime. Vse je v redu, samo Zagreb, ta nesrečni Zagreb! Zakaj ni Beograd ali Niš! To mu ue gre v glavo.
"Ne valja!" se odreže končno. Tu je Srbija in za nas velja samo Peograd. Imate drugo legitimacijo?"
jemo. Pred no smo se nadejali, smo bili v uro oddaljenem Nišu. Sama kaževa pot na srezko glavarstvo, kjer se prijateljsko poslovimo. Stopiva v pisarno. Službujoči uradnik pregleda- dokumente, jih seveda takoj potrdi in naju odslovi. Ta hip pa pristopi orožniški narednik, ki naju jc že ves čas pozorno o-gledoval.
"Ne mere" (ni mogoče)! pravi. Ako je predsednik občine papisal. vla sta sumljiva, je treba najti človeka v Nišu. ki ju pozna. Kaj mislite, to je vendar silnai moralna odgovornost!" Nasmehneva se njegovim pojmom o morali, a nič no pomaga. Pisar se mora ukloniti orožniku. Povem ime svojega šefa in orožnik ga gre iskat. K sreči ga dobi doma, v četrt ure je v pisarni in naju oprosti iz komičnega položaja, ki pa bi utegnil postati prav neprijeten, ako bi naju bili prijeli v kaki planinski vasi daleč proč od Niša.
Tako je končal najin prvi poskuša ogledati si srbsko sel o. V slabo voljo naju vseeno ni spravil, in sklenila sva porabiti prvo priliko, da grevai med ljudi, jih spoznava in jim dava priliko, da spoznavajo tudi oni nas. Mnogo dela in medsebojnega spoznavanja bo se treba, da izgine to nesrečno nezaupanje.
K IGRI "DESETI BRAT",
ki 6C priredi v Kranjsko-Sloven-skem I*>mu na Butler in 57. cesti v Pittsburghu, Pa., 20. aprila 1.1. Začetek ob 7.30 zvečer. Čisti do-bdeck od. -srečk za žepno uro m vstop k igri je namerijen za cer-
kveno blagajno. Vljudno se prosi cenjeno občinstvo k obilni ndelež-"S seboj je nimam," odgovarja bi. Na svictwye v nedeljo 20. apr.!
vodstvom preiskovalnega sodnika Viktorja Kube ta in avskutiiiita. Stukelja kot zapisnikarja ter zdravniko\ dr. Gregoriča in Igu. Pavliča. Komisija je našla pred hišo v Družinski vasi", ki stoji ua ■ amotnem kraju, umorjenega Janeza Rumuta nd. v bližini hleva, ležečega na trebuhu. Na glavi jc ni-d veliko zevajočo rano i>i še dve manjši rani. Oblečen je bil ::anio v spodnje hlače in srajco, na ••ni nogi pa je imel ropat o. Zadaj
ok-vom. na goi nji .strani, s j našli mlako krvi in potem v nekaj { 'vsledkih še nekaj sledov krvi
Kamiitovo copato. Iz toga se .nore sklepati, da je dobil umorjeni na doti,"-nem kraju pr*~i udarec in st- je zgrudil na mestu, kjer .» ga našli. Sledov človeških sto-u'nj ni bilo nobenih, ker je pono-' i deževalo in je inv.'as dež vse izpe-al. Še irrcznejši p gled pa se je nudil komisiji v Kaniutovi hiši. kjer so našli njegovo ženo Uršo i'bito. Ležala je v veliki mlaki krvi. A sobi, k: se je obenem upo-tabljaJa kot kuhinja, so bile o-š k rop I jene vso stene, štedilnik in 'udi vsa kuhinjska posoda. Ubita I i sa je ležala v sami srajci t,ur je imela na glavi več poškodb. Bila je že osmi mesec v blagoslovljenem stanju in so pri obdukciji izrezali iz nje popolnoma znosen l>lod moškoga spola. Mlada dva ubita sta živela v večnem prepiru z moževim: stariši. ki se se potem, ko so izročili sinu pusestvo, pred kratkim izselili k hčeri v Dobravo. Nedavno tega sta imela večjo pravdo in gre zato ljudski glas, da .sta najbrže stara dva povzro-čuelj-ti, strašnega umora, posebno, ker sta hotela sedaj naperiti tožbo radi neveljavnosti obstoja izročilne pogodbe. Orožništvo je areti-ialo dosedaj starša Janeza Raniuta in njegovega svaka. Če pa so aretirane i v r ?suici v zvezi z umorom. bo dognala sodna preiskava, -ii se skrbno nadaljuje. Ljudstvo }e zelo razburjeno radi strašnega dogodka iu to tembolj, ker ni nobenih sledov, zakaj, kako in pri kom se je izvršil umor. Poleg »Janeza Ramuta je ležala samo krvava Točica, s katero sta bila domnevno oba umorjena.
Roparski umor pri Krasu ji; berač umoril posestnlco.
V gozdu pod Lini barsko igoro nad vasjo Spod. Loke pri Krašnji je bil izvišrsr strahovit zločin nad posestnieo Jero Sever, vulgo Ka-t^nica iz Spod. Savel j pri Ježlei. Truplo omenjene so našli v soboto 22. «narca in «cer je bala uporje-
i;red hišo, J\jer j
fc
izkona!
izp iti
praira hleva kup ko li in st«ikle-nx'ii vode. kater«? predmete j" prej sam zakopal, da je tem lažje p n-vanil ženic;, češ. da je sedaj očimo d ■■»•k;-za na zaconra'nost njene živia.e. Zifodaj zjuiraj - ta nai o od.-la puli Mt^ravčani. Katvniei je pi;:vi!a sosi'dom. c!:; v Kra-siijo živinr> kupovat. Ni -e vre po-^ rn'hi. V fozdu pod. L:mbarsko goro je berač niT hudega sluteči ž-?i:o napadel, udaril večkrat kolom po glavi in j<> ulol. Nato jo je on-pal in potegnil. Baje ji- imela J\i'!crn:ea pri sebi '>0,000 kron denarja, katerega prt njej niso našli. Tniplo umorjene so našli v soboto 22. m area. Pokojnk-a je t>.la, koi že omenjeno, vdova in mati štirih otrok. Za beračem Jurčkom je bila izdana takoj riraliea. Žan da rji s:> o^a izsledil' v Prevc jah. ^ kjer je vedno bival. Ležal je za pečjo jp spal. Trdovratno ^e je ipiiiil aretaciji in je zanikal vsako kr.vdo na umoru. Domačini niše s'» izpovedali, da jc prišel u-
sodne noč. ko je bila Katemica ti-niorjena. šele pozno zjutraj domov. Zagonetno it: značilno pi je bilo. eta je bil pri aretaciji popol-
Varno odpravljanje masti
HaJlatI, hujšati, huJi»U. gtHo d* ballh IJudJ. I'ostatl teaak In »lok. J« n&ode Ja družbe. Val debeluhi vlJeJo roke ▼ zadregi ln stiski. Oni so proU ošabnim «dravllom. bojo m težkega, veibanja. eo I-roU neprijetni ln nezadovoljivi -dljetl. do. Uv ne xedent<Jo na neškodljiv Marmola Predele (Marnola Preacrlptlon) ter a» uauče potom rjega. da varno, stalno te lahko hujlajo brez 1 spremembe nafilna življenja, toda neSkod'jivo, hitro ln tajne dobivajo Idealno poatavo. nežno kožo. bo-mi tek in Zdravje kot ao ca kdaj pral Ur.«11. In aedaj pridejo Marmola Predpla-ae Tablete (Marmola Prescription Tablets) Is 1st« slavno neškodljive formul« kot je Marmola Predpis (Marmola Prescription). Zadovoljiva dobrotna nfitnke tega slavnega varnega zmanJSev&lcfc mat C obe apoznate. Ce daste vaAema lekarnarju en dolar za on zavoj alf Ca poftUet* Vto svdto "Marmola Company, 6S4 Garfield Building. Detroit. Mich., s proSnJo. naj van poHjefo zavoj Marmola Pred plan 1> Tablet (Marmola Preaerlptlon Tablets).
—Advt
Pozor čitatelji.
Opoiorite trgoTC« 1b t-brtBfln, pri kittrih kupujete ril naročate in ste ■ njih postrežbo s* dovolj da oglašujejo t listu "Glae KarcdaM. 0 tem bost* ustregli vsem
K
»»
-
SLOVENSRO-AMERIKANSKI
za leto 1924
V ZALOGI GA IMAMO ŠE SAMO PAR STO
IZTISOV.
Kdor ga že nima, naj ga takoj naroči, da ne bo prepozno.
Cena 40 centov. Za Jugoslavijo je ists cenm-
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortiandt Street	New York
ZA NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH --
IMAMO DIREKTNE ZVEZE, POTOM KATERIH IZPLAČUJEMO DOLARJE POLJUBNIM OSEBAM V JUGOSLAVIJI, ITALIJI, AVSTRIJI IN NEMČIJI.
Ker pa jc zvezana nabava dolarjev za izplačila v Jugoslaviji z znatnimi stroški, smo bili primorani zvišati pristojbino, ki je sedaj naslednja:
Za izplačila dolarjev brez pogoja: do $25. po $1., od $25. naprej po 4%.
Za izplačila proti predložitvi vidiranega potnega lista: do $25. po 75 centov, od §25. naprej po 3%.
J »emir, n:;k:r.:iu v .1	vi jo lm/. |>i.i;oj:i. :»<• iz|>l;u-u misiov-
liiku tu k>'j ter« isti lahko I n k«»j z denarjem razpolaga. Vsletl te^a ]iripor<H"-ann> (»nini. ki pošljeji* »li-nar sam« za potne stroške, poslužili m- ilriiu'-^a načina ter označiti na nakaznici: Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega lista (posal za Združene države). Aku potem naslovnik nebi mo-niogel pre« 11»■žiti talu ]>otnega lista, se stavi nakazani znesek zopet na razpulaso vpiučniku.
Pristojbina za izplačila dolarjev v Italiji, Avstriji in Nemčiji znaša do $25. po 75 centov za nakazilo, od $25. naprej po 3%, to je po 3 cente cd dolarja.
Nakazil za zneske pod SCi. ne moremo prevzeti. Vsled ta-TiioŠiijih odredb, ne moremo izplačati v Nemčiji naenkrat eni in isti ivebi več kot	Znesek za pristojbino i:nm je poslati
tiNenem z onim. ki naj se izplača.
1'ovdarjamo pa. da je najbolje in najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti, onim. ki I tirajo na deželi daleč od banke ter v menjr.njti dolarjev niso izkušeni.
Na. zahtevo izvršujemo izplačila tudi brzojavno in potom brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav (Cable) pa: v Jugoslavijo $5., v Italijo, Avstrijo in Nemčijo $4.
Vsi oni. ki repi oglasa nebi razumeli, naj nam pišejo za natančno pojasnilo ter pripomnijo, v katero tlržstvo žele di-nar poslati.
FRANK SAKSER STATE BANK
Uspebi v dvajsetih dneh ali se vam pa vrne denar.(
Proizvaja bogato rdečo krt, močne stanovitne živce, življenja polne možice In ženske.
če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vara spomin mrači in vaše telo mrači, če sto sc že naveličali	pomirljiva in narkotična sredstva- potem poskušajte Nupa-Toac, in izprevideli boste, kako hitro se boste ectin druKačnetra človeka! Devet desetin človeških bolemi. kot lz peha vanje, anamija, revmatične bolezni, glavobol, nevralfrija, naprimer slabi tek. neprebava. vetrovi in kolcanje. zaprtje, pomanjkanje energije, poraanjkanje živahnosti, nervoznast. nespečnost, izhaja iz pomanjkanja iivene moči, redke zvodencle krvi in slabe krvne cirkulacije.
Vsak ud, vsako deJovau." telesa je odvisno cd šivčne sile 7.a svoje iivljenje in delovanje. Z- moč je poclavitna stvar za želodec. Jetra, ledice. drob, utripanje srca in krvno cirkulacijo. Nuga-Tone je najbolj uspešno zdravilo za. nervozne in fizično izdelan«*. Zakaj? Ker sestoji iz osmero važnih sestavin, ki vračajo zdravje ter jih predpisujejo najslavnejši zdravniku — Nura-Torie je bo^at na fcolezu in fosforja — ter je hrana krvi in živcem.
^Vuga-Tone _proizvaja živfi.njc v jetra, ter ojačujo črera. da redno deljujejo. Oživlja led ice ter izganja is njih strupene sestavine. Nič več vetrov in kolcanja. težke sap« in pokritega jezika. Nič vci bolečin in bale=r.il Niiers-Tcne daje čudoviti tek, dobro prebavo, stanovitno iivce ter »dravo okrepčujočo spanje.
_ .	.. -	— -------jemati. PosKuiajte ga. Priporočili
STS boste vsem svojim pnjstotjcrui.
NASA POPOLNA GARANCIJA.—Cena Nu**-Tcne je cn ($1.00) dolar za steklenico. Vsaka steklen«« vsebuje devetdeset (90) tablet, polno mračno zdravljenje. Vi lahko kupit» že»t žkatdj, »e«tineseeno zdravljenje za pet ($3.00) dolarjev. Jemajte Nuga-Toat oraj»et (20) dni. Ce ni»t» zadovoljni z uspehom, vrnite preostanek zaeno ■ ikatlja u» ml vam bomo takoj vrnili densr. Vidite, da no morete iz/pibiti niti penija. — Ml prevzamemo tiziko. Kuja-Tcne je na prodaj pri vsih dobrih tekarjih po	ccai
—. = garanciji.
KO NAROČATE. SA POSL.UŽITE TEGA KUPONA.
NATIONAL. LABORATORY,
Gospodje:—Prosim, dobite priloženo., steklenic Nugi-Tonc.
S- 20 » 1013 S. Wabash Ave., Chicago, ILL
........zo liar mi poiljite.
Ime
Ce«ta in Siv. ali R. F. D.
I>f lava
ttLAS NARODA, 15. APR. 3924

(Nadaljevanje.)
Druga plat žene.
F. Šramck. — Poslovenil F. K.
Kesta vrani žvenketa, kakor ve-j to je umetniško tlelo, p. t. publi-lika steklena omara, ki se stresa. Jkuui in jaz sem velik umetnik.
Gradič se guglje na svojem sto-[pesnik, čudežen otrok . .. lu. Poleg njega sedi starejša da-j Gradič prazni predale nekega ma in se sklanja k njegovemu uše- prodajalca ; znan prodajalec, ki
ima v naprsnem žepu takšne obs-
su. To je njena mama.
4'Ida mi je vse povedala Strašno rada vas ima .
Gradiče ve oči zaliva vlaga, v odločno ne spada . .. tu je Ida
' Semkaj odločno ne spada. Kajti tu je Ida.
obrazu molitev; ustnice mu drhte
-poplača."
Ida se zabava z zelo lepiui «o- lad. spodom: njen smeh se razliva kakor vroč studenček krvi. Gradič menda- vidi vse. toda
je zelo libe-
Nehote je jezno nainršil obrvi, d očim se je Urška spustila z balustrade, nehote pokleknila preden j ter dvignila roke.
—	No. kaj pa to— je osorno vprašal.
—	Sedaj ste me pa že dovolj zmerjali. Obljubljam vam, da bom j kakor metulj. Toda le za trenutek, zopet dobr,i. Le nikar te me zmerjati. Vi morate biti strašansko lutd I Nevidni kremlji so mu segli ua človek, ker tako grdo gledate. Vi ste spUjk čuden človek. Vsi lju-fgrlo. Ironično šepeče:
< t je me imajo radi. Samo vi, «amo vi . . .	| "Bog ji naj
Umolknila je, povesila pogled in nadaljevala:
--- Saj mi ne zamerite več, kaj ne. ker sem napodila ovce v vaš hlev! Dajte mi reko in bediva prijatelja. Zanaprej bom dobra, ^a-Jiaprej hom spodobna in fina kot je moja angleška učiteljica.
Ni ji pa dalo, ila bi pri tem zafrkljivo ne zavihaLa noska.
Ure t je premišljeval, kaj naj ji odvrne.
1"veril se je. da je ona pojiulcn otrok. Edinule nekaj bi ji pomagalo. Da j<i spravi iz teh razmer, du bo šla nekam, kjer bo dihala drug«! "en. vzdidi. nakar 'uo brez dvoma, postala povsem drugačna ženska.
In grof je zatrdilo sklenil, da jo bo brezpogojno spravil odtod.
* * *
Knez So bole j je stopil na prag plesne dvorane, ko so plesali zaključni ples.
Neki navdušeni plesalec ga je prijel pod pazduho ter ga odve-del k Leni. Šel je kot v sanjah.
Komaj tla sta .-e ujela z očmi. je odkorakal Sobolej lia svo. e prej in je me to. V prsih jra je tiščalo.
Urez pretanka je pa motril s svojimi naširoko odprtimi očmi mladega dekleta.
Zdela se mu je izpromenjena. razburjena, negotova. In zdelo se mu je. da je bila parkrat j a ko zardela.
Kako tudi ne!
Sv j je vendar -^t a 1 pred njo mož. ki je zaničeval denar in premožne neve-te. Pred njo je >tal m<ž-znaeaj, ki se ni brigal niti za premoženje, niti /a pekolenje. In poleg tega je bil ta mož" naravnost vzor moške lepote.
lvlinole Sobolej je videl, kako je sledila Lena ^rofu Altenu z ( čini. kako je bilo vse njeno zanimanje le njemu posvečeno, in kako se je ta idealni človek malomarno menil zanjo.
eome fotografije, takšne razposa-Ijene in nage stvari; toda sem to j
ROYAL MAIL
K IKML vUAi »MUIKIH MI*MH (• mt4 NEW YORK IN HAMBURG
CHERBOURG IN SOUTHAMPTON
•♦Ohio" "Orouna" "Orca" "Orbit®" Ti parnikl bu novi In moderni v vsakem oziru, nftjbolj priljubljen* potnikom ln glasuvU« r&di komodnostl la — KOM FO RTA.
Zdrava, tečna ln obilna hrana se Mrvi r a vsem potnikom na belo pokritih miz»h. Družine, ž»>ne in otroci Imajo POSEBNO PAZLJIVOST.
Za podrobnosti se obrnite na naie zastopnike v vašem mestu ali na ROYAL MAIL STEAM PACKET CO 26 Broadway._New York
nohtnih in ožgan več; naravno.
(•radič priznava tudi to; usoda je v celoti usmiljena: celo uro mu
Nekaj podobnega kakor kostim; še T'UKtl	v glavi,
imenuje se Ida. In njen učinek, ka-1 za 'j Iahko	,iro lu,sli na
vse poplača, vse kor oni od liostije; duši daje uo-(Itlo: l:,hko	* °'"mi* 7:1
'vo življenje, novo lilijsko pom-iter,nu	trezni možgani.
Tudi včeraj je tako dejal; re-! Ta Uhta so	vC'eril-i P"l.inhlja-kel ji je včeraj med prvo in dru-'jla; to samo kot konštataeija. To go stotino poljubov. J38*1® ^ potrebni trezni, razumni
Zaradi teh dvesto poljubov sj možgani.
(•radič si r-ez čas šepeče: Bože, bože, bože . . . Da. možgani
ne sme seveda ničesar domišljati;
njegovo stališče . ralno.
Vojaška godba bije >kozi dvo-Jv tem je kos življenjske modrosti.. rano kakor pekoče božanje nad Torej, gospod Gradič ni domiš- D:l-	To-le uslupuro mi
občutljivim. živosrebmini morjem, ljav.	jgotovo še izkažete. Glej, stari to-
Pravzaprav je tudi res, da je vari5- Poslednjo u^lugieo rin niče-
Ida storila veliko neumnost; izgle-;^'1" yf'' samo fo Prednjo uslngi-
eo. Samo to-!e premislite in poli Gradiču; njen korset je zaškri-'mu je vrgla «•>»•«■";>e.jtc
Žene vspenjajo nepokojna grla k a kor	plev. il. vrtovih.
Starejša dama se zopet sklanja'dalo je naravnost verjetno, ko se
v naročje
pal. Gradič se je lojalno nasmehnil.I Da. niti zaradi tega si ničesar' Tako	vprašanje, ki ga
Ae, lie, milostljiva gospa mu vidi »e domišlja. Temu pravijo živ.i *avi *VOJIm ,nož«a!lom' tako lia'
v dušo; poljubljam roko . .. po- Ijenjska modrost ali tako podob-ljubljam roko ...	;io; v celoti nejasen stadij.
In milostljiva gospa dovoli — In zdaj sedi tam zelo lep go-li a enkrat bi tako r?d trenil z njo, spod. recimo kolikor mogoče na kakor trčita dva človeka, kadar m splošno, zei<> lep jrospotl: toda zaupata skrivnost . .. Toda, še Gradiču* pripoveduje sree
ravnost noro vprašanje.
"Ne domišljan si ničesar; toda i«Ja nas je imela vendarle rada, kajne, stari tovariš?"
In Gradič gleda Ido z očmi. v tako katerih se nekaj drobi, kakor po-jhojeno steklo.
zanjo gotovo z devetimi ključi za-j Pravzaprav je res menda I ' tnj '*1>a mogoče kaj podobne™;*— kljeno . .. Eksistinjjo namreč ta-'da pripoveduje lepi gospod Idi ne-j,l:t 1,<l vzdiline v njej niti ena ste
emur zažare Z3ca- ko so šla tam še včeraj moja ■hrepenenja, da so se objela z nje-m pri j o slabi časi, ko šepečemo v So dogodki, takšni dogodki kr- nimi hrepenenji: da je mogoče, da uho tako strašno strupene stvari, vi; možje jih včasih pripoveduje- 1,1	teh stezicah nekdo na
he, he; toda milostljiva gospa se jo ženam.	J pol juhe ki niso moji, na krike
Tudi to bi bilo lahko res, da!strasti* ki ni moJa • ; •
še Gradiču' pripoveduje prej ji nekaj ])ove. nekaj, kar ob;sirašne stvari.
ke slepe ulice, ali nekaj podobne-j kaj takšnega, ob č ga, kar meri naravnost na čelo. In včasih obema oči.

Kreta nje parnikov - Shipping News
■Sil
It. aprila:
IJoineric. CWbnur*; Aufonla, Cher-our*: I 'res. Roosevelt. Cherbourg: New
Vmsterdam, Rotterdam; ILucbambea«.
Havre. 23. aprila:
Paris. Havre; Berencarla. Cherbourg. 2C. aprila:
Majestic, Cherbourg: Albania. Cherbourg; Pres. H.iHin?, Cherbourg; Ordun». Cherbourg; Cleveland, li uuburg.
21. aprila: Republic, Cherbourg.
3. mala:
I.evlalhan, Cherbourg; Olympic, Cher-ourg; Pres. Wilson. Trst; L.a Savole Havre; Orbita, Cherbourg.
T. maja:
Aqutania, Cherbourg;
8. maja:
Belgenland. Cheroburg.
tO. maja:
Homeric, Cherbourg; America. Cher bourg. 14. maja:
Paris, Havre: Martha Washington. Trsv Berengarla, Cherbourg.
HITRA POTNIŠKA SLUŽBA^
od NEW YORKA do TRSTA
(prsko Genov«) Najboljia in najkrajša pot po Sredozem-tkem morju z našimi rcliČRttnimi parniki, '
D UI LIO---- 1. maja; 17. juni.: 19. julija
COLOMBO 24, maja: 1. julija; 7. avgusta GIULIO CESARE a juli.; 16 avg.; 19 sept.:
•Največji ln najhitrejši parni k na olje *a' Sredozemsko morje.	i
Jdobne kabine tretjeRa razredi ■ I. 4 la • posteljami za druiine ln tenake. i
Pri okusnih obedih Je vino brezplačno. I
Zrn podrobnosti vprašajte našega agenta ▼ t« Sem mestu ali pa naravnost prt
mmn cehe?,ALE mm
Italia-Amarlca Shipping Corporation | t State Street General. Agenti New York Nail zastopniki v JugoalavlJl: Jadranska Banka. Belgrad ln njene podru2nlc«L
i^rle. nad ulicami sloni trdo, visoko. biserno nebo.	i Gradič je prestopil par korakov v smeri proti s t razni komat. Da. haš :ako jima poreče. Eden pokliče kočijo. In Gradič krikne kočijažn: V i!e/.'-!no blaznieo.
Pred stražniki se ustavi. Veselo va gledata in pozdravita.
15.	maja:
Albwt. Ballln. Cherbourg ln Hamburg; Stuttgart, Bremen.
16.	maja:
Orca. Cherbourg; Vecndam. IJologna; Pres. Uoosevelt, Bremen.
17.	maja:	, Majostic. Cherbourg.
21.	maja:
France. Havre; Mauretanla. Cherbourg.
22.	maja:
LafUnd, CherL<ourg.
24. maja:
Leviathan. Cherbn'irg: Olj-mpic. Cherbourg; TyTihema, Cherbourg; Colombo. Genoa.
27.	maja:
Reliance. Cherbourg In Hamburg; Tork, Bremen.
28.	maja:
Aqultania, Cherbourg.
30.	maja: Ame-lca. Genoa.
31.	maja:
Homeric. Cherbourg; Conte Verde Genoa: Pres. Harding, Cherbourg.
[DSUIichunf
y^XWaa* t JugOMlMrtj^Xt
Edlno nlnktno »pomladno »dplutja
Otvoritvena vožnja xctseit
Presiuente Wilson — 3. maja; 24. jun.
Martha Washington—14. maj.; 12. Jull.
v Dubrovnik all Trat.
Zelecnlnm v notranjost zmerna. Nobenlb vl-
wiev Vpraiajts pri bližnjem a pen tu ali pri PHELPS BROS. A CO, 2 We*t St., N. Y.
Prijetno in veselo je čebljal 7. gospodično Wanringen kot da bi lahko zanese, saj se samo zato ta-1 ne bilo mimo nje nobene druge na svetil.	jko izraža, da bi podal nekaj Pn-jvrti oni lepi gospod na prstu pr-[ Ida sloni na stob.vem naslonja-
Aranžcrjl plesa s<j bili medtem odvzeli vsaki dami pripe'o rev. .. Tako . .. milostljiva. go- >tan s strupenim, zelenim, magne- «'u. p^lobna je kožuliovini, ki jo
cvetje ter pripel, na vsnk šopek ime dolienice.
Nato vse skupaj pokrili z belim prtom ter povabili plesalce, naj vsak svojo izbere.
Grof. />lt--n je nekaj časa tipal in tipal pod prtom, slednjič p.i izvlekel itiriperesno <'.eteIjieo trr jo izročil aranžerju.
— Čestitam vam. gospod Alten •— vzkliknil slednji — Kd-r poslednji smeje, m- najboljše smeje. Plesali boste z gospodično ' i ropen.
spa je res dobra, da trka ž njim. tioniiu kamnom; kajti Idine oči šegeeejo sapiee,- njene oči obljub-Tudi Ida je ua tej veseli ladji včasih preveč izražajo željo, ki se ljajo veliko očem b»pega gospoda, in ];oleg n.ie setli zelo lep gospod, hoče ves es at i . . .	jln Gradič vidi veliki nemir celega
Vesela ladja, ki je odrinila odi Toda, državljani; vsak otrok njenega telesa, dolge dražeče tres-biega.	jvikin vendar lahko pove . ..	iljaje, ki se utrinjajo v njeno na-
l*rez dvoma se razvije iz na- Gradiče v smehljaj je trnje v.
črtov te ladje beneška noč a.li kaj j ^^ date, lie govori, kar nič ne
■v - j i - j .... i	.	drugega, tako srečno improvizira- 110 Rovori . .. !
.Nekoliko se je zdrznil. ]>oteiii pa vzel deteljico ter pristopil le C"a •
gosi>edieni Leni rekoč;	L "	f .
,. ...	. .	,	Uren . ..	i pesmi!
— liospcdicnsu to je vaša cvetka, ka] ne' Pri tem je ni "-ledil
nevidno loki božajo kožo J Občinstvo poje z godbo refrain
na
Da. Ua . .. Gradič ve prav do-kakšen zmisel ima vse to.
v ;•!»> . .. od sile neoi'vti«.vrčer. t iement. Xe, hlapec sv H
vocem .'a . ..
v oči ampak je \prl svoj pogled v zvenelo per osje.
—	Da. — je cdvmiJa Lena. — To je znamenje moje sreče. To<J kot vidite, je moja sreča ovenela.
-- Ali ste sami našli to ."liriperesno deteljico^
—	Da. >;una.
—	-- Ne da bi jo iskali ?
—	Prav nič j»* nisem iskala.
—e C je tako. jo morate podariti. Stara vera je namreč, da Šti: peresna deteljica le v tean slučaju osrečuje.
Lena mu jo je hotela iztrgai. Ponesrči --ta jo pa pretrgala polovico.
Dve peresi sta ostali v nj-nih rokah.	Skratka, zanj ne eksistirajo ta-
»	prostaške stvari, kakor je na
Smeje »« je poghdala rekoč; — Neprostovoljna sem jo razde .l,mucr> mIaka krvi: je morda lila. Obdrživa vsak jiolovieo. mogoče bova ^eeno sre5na.	j-notraj nekje počila cev, če se
8»x>itljivo se ji je priklonil ter spravil v listnico preresi. Za- :Jia[cSen studenec v njem izliva tem je zaplesal žnjo. pa le par korakov. Godba je utihnila. Tu ko r V1'°c-	madež rje. lo-
se j- poslavljal, je senca njegovih temnih trepalnic popolnoma ;.a-/la t0ga Sl Žc sam P°siPUe z zakrivala njegove krasne oči.	ganjeni, na tihem brez policije.
Danijel Soblej je pozorno motri ves ta prizor. Nekaj čudi;' a.Mo^ane zdrobi v žaganje in pose je porodilo v njem. Težko je dihal in se krčevito oprijemal HtPUc rdceo malo v sebi. žiija cb stopnicah. Strašna strast, ki se je nabirala leta in leta v Lestenec 111 veliko zrcalo korenjem ter spala v njegovem srcu, je izbruhnila na dan z element;.!-|^P.°"dirata .med sebo-i s svetlobni-110 silo.	izstrelki. G radič eve oči se za-
Njegove oči sr, bile podobne očem divje zveri.	j ,lovol-ino oslepijajo v njihovem
—	Na njegovih prsih je deteljica — je mrmral. — Prostovo j-jJ,lesku-
110 je ne bo vrnil. Toda dobiti jo moram, naj me stane ves svet. I Pot<;m pobili nekakšen smeh. Ce ne drugače s pomočjo krogle.	j nekakšen poseben smeli, kakor bi
* * --	[potegnil kožo z obličja; lahko bi
Po kosilu je posadil gospod Kiras na glavo velikanski slamnik dcjuI' da sc vejejo njegovi zob-ter pozval svojo hčerko z besedami:
—	Lovski voz sem dal napreči. Na pristavo sem namenjen. Ali greš z menoj ■
—	Seveda. Ali naj vzamem puiko s seboj .'
—	Zakaj ne. Mogoče se bo kje splašila jata jerebic in bo kaj 1 lena.
Urška je stekla po stopnicah. Častniki so odšli v svoje sobe, edino le Loncn je prosil gospo Krrasovo, če tine ostati par trenutkov pri nji.
Gospa Kiraso\a mu je z veseljem dovolila.
Gospa Kiras je bila jako vesela tega pogovora.
Mlademu častniku je pripovedovala o žhljenju ua dvoru, o starih lepih časih, o nepozabnih vrnile.
—	Saj pravim, to je življenje, — je rekla. -- Kako strahovito se je ^c izpremenilo. Poslala sem žena moža, ki ne da niC za stare Z1-šege in običaje, ki skrbi bolj za domače živali kot »pa za svojo zi* nanjost. In poleg njega ima hčer, ki ima ifobalinske navade ter je taka kot živo srebro.
—	Preveč, ste bohii, gospa. — je povzel Lonen, — da bi se mogli bavili z vzgojo gospodične hčerke.
-- Da. že leta in leta me muči nervozni glavobol. Postala sem ženska brez volje in veselja. Grozno sem razdražljiva. Sama ne vem, kaj bo in kako. Poleg tega je pa tudi Urška se mlada. Vajena je letanja in neumnostL Sedaj bi bilo prepozno vzgajati jo in jo učiti lepih manir.
roeje . . .
Godba boža zopet z valčkovim': melodijami.
"No povej, stari tovariš, izkazi mi poslednjo uslugico; takšno noro vprašanje."
Toda možgani ne odgovarjajo in Gradiču se sanja nekaj zelo gr-
lu Gradič si misli: Cc bi .šel ven, zunaj gotovo stoji pod svetiljko Toda »diskretnosti ne zagreši stražnik in jaz bi mu dejal: Prija-nobene; niti čez mizo se ne sk!o-|telj. tam znotraj se godi nekaj; lega. Na ramah mu čepi posoda ni in ne reče Idi na glas, da bi strašnega I	j in v njej pljuska smeh. kakor u
slisLli vsi in tudi oni lepi gospod. i.u dobri mož bi bil gotovo mi'11™"*1 voda iz močvirja.
bi slišal, d.: jp n x .v ,.ti'Vs0 mo£ ,-adoveden.	i Vstane in opetekaje se odide
Zato bi mu dejal: Ne, tam notri j kakor človek, ki je malo okiaijcn. \
■ - e, 1 apcc s- lie he. ad.sc Jielii,j jiopolnoma nara\me- j garderobi mu pomagajo obleči hlapec; kozarcev ne razbi-jga. T()t]a v moji glavi se je z?odi.|suknjo in se pomembno spogledu-
lo nekaj čudnega: poskusite to ra-1 jejo; takšna brezpomembna, po-zumeti. I11 preskrbite mi kakšen ipolnoma brezpomembma opica mu
čepi na tilniku.
Nasproti restavranta stojita dva si ražnika . ..
voz. . .
Koči ja se pripelje. Sedem in "Kričim kočijažn: Deželna bloznica. Da, čez eno uro napravim tako.
v	_
(_'ez eno uro ne bom imel v glavi mraz razmetava po zraku bodeče
Vstane in gre k k sosedni mizi; tam nosi nervozna roka s pomembno bestnostjo pogosto čaša port era k ustom. Xa to roko položi Gradič svojo dlan.
"Jirko, baš mi je padel v glavo wilno čeden sonet . .. če ga boš iahko porabil . ..
Nervozna roka se dobrika časi portera.
"Fant, nisi za ta svet; moje so-uricab, ki se ne bodo nikdar več žalje, imaš Se domislekc . .. Ljudje postajajo podobni prascem. ..' Gradič se vrne nazaj k svoji mi-
Godba boža z valčkoviini melodijami; so na svetu takšne majhne sobice, sobice za dva; baš o teh sobicah prepeva ta nespodobni valček ; Gradič se dobro spozna v takšnih stvareh.
In čeden sujet . .. kakor bi se res zgodilo ...
Obrisiti si z belim robcem kr-' v«vi pot; he, be, to ni krvavi pot,
Zastavi se in nekaj razmišlja;
Potrebna knjiga za pravilno pri« učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški dr-jžavljan.
Slov.-Angleška Slovnica
Obsega sledeči;
Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE, Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ ySAXDANJE€E4
ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-ANV3LEŠKI BESEDNJAK Sesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI kater« mora znati vsakdo pri nabavi dršav> Ijanskega papirja.
-Vse angleške besede so navedene, kako se pile* Jo in kako se pravilno angleško izgovore. Is ti knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleft&a« bres učitelja.
Je trdo Tesana, vsebuje 850 strani,50 eena a poštnine	V
Slovenic Publishing Company CorUwdt Street	Hew York. M. Y
ALI VESTE, —
la j »reži vi jugoslovanski knilj Alrksan-■Jer s sviiju ženo vs-iko leto {uir nu»se- | •ov v S!i»vf«iiji i;i si«i-r na ]!!i««Hi? Ali '"-le. ila kni>njfte Hcliuar i-iRarete. la «l«!l>il" čisti turški U»l:ak in vso vriilnost za svoj «iei:ar?
Ip
otovanje v Jugoslavijo.
Kdor namerava letovati to spom. ad v stari kraj na oltisk ali z« italr.o, [»rij»oroeanio, fJa se odločf a parnik "1'AIIIS", najverji in naj-(ovejšl jmrnik francoske parohrod-»e družbe, ki odpluje iz New Torka
14. MAJA 1924.
Železniška zveza preko Franelje, Šviee in Avstrije je za Jugoslovane najbolj pripravna i»o franeoski pro-q;it zlasti pa 5e s parnikom 'PARIS' in se pride v devetih dnoh v Ljubljano ; oni pa, ki potuje jo v zas^ dno ozemlje, se peljejo iz Pariza naravnost y Trst.
S tem parnikom potuje tedaj tudi naš nradnik, ki bo spremljal letnike do Ljubljane. Id bo pazil tudi na prtljago, da bo naprej Trdno istim vlakom, kot potniki.
Ysl potniki III. razroda «o nastanjeni na tem paraiku v kabinah po 2-4-6 v eni kabiui; kdor želi potovati takrat na tem jnirniku, naj r>ara dopo^Ijc čim proj S10.00 are zn ■ni. razred ln $"»0 za drugi razred, da mu preskrbimo dobro kabino že sedaj, ua ne bodo boljši prostori val oddani.
Frank Sakser State Bank New York, N.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
por jo namenjen potovati y sl:iri kraj. je potrebno, da je natančno poučen o potnih listih, prt-ljjf^i in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje, Vam hudo gotovo v ki>rist; tudi pri-poročamo vedno !•; prvovrstne par-nike. ki imajo kabine tudi v 111. razredu.
Tudi oni ki se niso ameriški državljani. morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je. da se i»o-vrnejo tekom šestih meseeev in so l>ripušceui brez vsake neprilike v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kd<>r želi dobit i sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za jMijasnlla. Nadaljni pri-sidjeoei iz Jugoslavije btulo pripuš-eeni sem zo;»et po 1. juliju 1JC-L Prodajauio vozne liste za vse pro^e; tudi preko Trsta zamorejo Juguslo-sini sedaj potovati.
Ako želi kedo naročiti vozni list iz Jugoslavije v C A N A D O naj nam piše za pojasnila.
Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York
tlivrt zastopatv« Jciranak« bank«.
PEODAM HIŠO
na kolodvoru v Novem mestu
v-.eiul g-c.-iiiodarj.iiiii stavbuini. sob. 2 ki:hh»ji, '2 jedibii slmiiiioi. 4 vilisl:«? kleti, drvarnice. 2 jska hle\a. svinjska kuhinja. ii :iir;>/.iii.	za prašiče va-4 velike bet*-nirane lileve za 2t!0 |>ra.Š čev, 2 avt-j g~arnži. skladišče zn d'*va. svinjakov za d"-:iiaee svinje, 1:: s H slant i. ve-!*.!•: ograjen vrt za zelenjavo in l>ivd ])'»st:!.jf» 1'elik senčnat vrt, V je dol-ro :doč-i hotel, restavracija in sobe za prenočišča. Vse v najboljšem <anju. Zraven spada njiva z;i IS mernikov posetve. Dviu-išč ■ iz treh straaii za uvoz in izvoz. Predam radi družinskih i aziii.-r. — Jože Windi seller, me sar ;n p sesti-.:k. Novo mesto £:tev. 2~>f>. Slovenia, Jugf»slavia.
Prav vsakdo—
kdor kaj Išče; kdo1 kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh
mali oglasi
"Glas liro da
SLUŽBO DOEI
mo 'llj. »krog 40 let stara ž«.-nska brez otrok v dobri hiši za posluž-bo pohabljenega 18 let st:trep;t dekleta. PlaC-a $G0.00 do $65.00. 1*^1 u-iba tek >ni pne«ra» terlna. — F. RanihU, G12 E. Jlth St.. Xe\r Vork. X. V!
VEČ KOT 40 NOVIH SLOV. PLOŠČ za VAŠ GRAMOFON
PESMI. MOŠKI ZBORI. MARŠE rOLKE, VALCERJE itd.
PIŠITE TAKOJ PO NOVI BREZPLAČNI CENIK NA:
VICTOR N A VIN Š E K 331 (ireeve SU Conrmaugh, Pa.
DR. LORENZ
642 Penn Ave.,
PITTSBURGH, PA.
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJALJST MOŠKIH USLEZNI.
MoJe stroka je zdravljenje akutnih ln kroničnih bolezni. Jaz sam ž« zdravim nad 25 let ter imam skuinje v vxh boleznih *in ker znzm slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti (n spoznati vaše bc-iezni, da vas ozdravim in vrnem moč šn zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skuinjo pri ozdravljenju molkih bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Js. da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimprej*.
laz ozdravim zastrupljeno kri, mazulje tn lise po telesu, bolezni v orlu. Izpadanje lam. bolečine v kosteh, stare rane, oslabelost, iivtne in bolezni v mehurju, ledieah, Jetrah, želodcu, nnenico, revmatizern, katar, zlato žilo, naduha itd. Uradne ura: V ponedeljek, sredo in petek od 9. dopoldne do S. popoldne; v torek, četrtek ln sobota od 8. dopoldne do S. »večer*. V nedeljah In praznikih od 10. dopoldne do t. .popoldne.
___lL

: 'fcfca-'. _ .