IZHAJA vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca->ella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini
T
D
N
I
K
LIST
Posamezna številka 700 lir
NAROČNINA Letna 30.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 35.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE
St. ■1681
TRST, ČETRTEK 23. FEBRUARJA 1989
LET. XXXIX.
Ob dogodku v vzhodnokraškem rajonskem svetu
Kar se je zgodilo na volitvah za pred-sednika rajonskega sveta za Vzhodni Kras te hudo, ne samo ker je v nasprotju z ev-r°Pskim javnim mnenjem, z dokumenti o Manjšinah, ki sta jih izglasovala evropski Parlament in svet, z novoletno poslanico Papeža Janeza Pavla II., temveč tudi z dosedanjo politično teorijo in prakso. Mnoge ln na mnogoterih mestih izrečene izjave o Medsebojnem razumevanju, spoštovanju in sodelovanju so bile očitno le prazne bese-ae. Tudi vsa naša dobra volja in naša prizadevanja v tej smeri so se izkazala za ni-aeva. y tržaški liberal-nacionalistični trd-Rjavi je obvladala pamet Liste za Trst: ita-ltenstvo Trsta in posledična emarginacija slovenske manjšine. Po tiskovnem poroči-m PSI v Italiji z omenjenim dogodkom »je oda odpravljena praksa zapiranja in ločenih prekatov«, da se sožitje med večino in Majnšino prosto razvija, kar je zlasti po-rsbno zdaj, pravi isto poročilo, »ko se mo-ramo skupno angažirati za rast v širšem evropskem okviru.« Misel poročevalca je tesna: sožitje in razvoj bosta možna, ko bo Manjšina izločena od političnega in družbenega dogajanja, tudi iz mest, ki ji na-ravno pripadajo, kakor je primer vzhod-bokraške konzulte. Tudi namestitev sin-arotrona pri Bazovici ne bo imela več nobene institucionalne ovire in Področje za znanstvene raziskave se bo prosto razvijalo lTL širilo. Italijanske stranke so pozabile na Vse ideološke in zgodovinske razlike in po-l^gnile skupaj, tudi tista iz skrajne desni-£e> ki je tradicionalno v opoziciji. Da je bil končno izvoljen Italijan za predsednika te bažne konzulte, je v tiskovnem poročilu lzrazil zadovoljstvo tudi politični tajnik re-bablikanske stranke, ki se že nekaj časa °dlikuje po negativnih stališčih do slovenje manjšine. Primeri izključevanja slovenske narodne skupnosti so dejstvo, s ka-erim je treba računati, in spada v strate-®li°, ki jo je pod vplivom PSI sprejel pen-apartito, ki ima zanj proste roke, ko ni v ej večini nobenega predstavnika slovenje skupnosti. Dialog in sodelovanje očit-bo nista model, urezan za Trst. Nevarno je, b-CL se bodo po predstavniških telesih, kakor Ma pokrajina in občina, tržaške nacionalistične sile spravile na slovenske ustanove ln organizacije.
Tega novega in negativnega položaja se Moramo zavedati in združiti naše moči,
dalje na 3. strani Ul
Slovenska zlata mrzlica v Coloradu
Na predvečer slovenskega kulturnega1 praznika, ki je letos sovpadal s pustnim, todkom, je sredi Skalnatega gorovja v a-meriški zvezni državi Colorado završalo: kot pred sto in več leti, ko so trume novo-naseljencev sredi zlate mrzlice z rovačami greble po strmih pobočjih, izpirale prod v gorskih potokih, napenjale oči, kdaj se bo v slepečih sončnih žarkih zaiskrilo in se bo pokazala, čeprav še tako drobcena zlata ali srebrna kepica.
Bobrov potok, novonastalo zimsko-šport-no središče, ki leži dobrih 15 km zahodno od Vaila in skoraj 180 od glavnega kolo-' radskega mesta Denverja, je ta dan čuval nalašč za skupinico sodobnih iskalcev zlata, za naj zvestejše Matejine navijače zlato kolajno svetovnega smučarskega prvenstva v alpskih disciplinah. Ptujski kurenti, vipavski harmonikar so s hrupnim zvončklja-1 njem in alpskimi poskočnicami pozdravili Matejo, ki je v prvem teku ženskega slaloma postavila drugi najboljši čas s pičlimi 4 stotinkami sekunde zaostanka za domačinko Tamaro McKinney. Vse ostale favoritinje za najboljša mesta so zgovorno zaostale, saj je imela tretjeuvrščena po prvem teku, Avstrijka Maierhofer, 82 stotink zamude, Španka Ochoa 95, slovita Švicarka Vreni Schneider pa celo sekundo in 43 stotink. Toda za potrditev zmagoslavja je bilo treba počakati še polne tri ure.
Ob 12.30 po krajevnem času, ko je bila v Evropi že noč, je v nadmorski višini 2.659 m odprla drugi tek Francozinja Masnada, ki je v prvi seriji zasedla 15. mesto z dvema sekundama in 49 stotinkami zaostanka *
Tako je ameriški list ovekovečil Matejine navijače iz domovine
za Matejo. Takoj za njo se je na začasno prvo mesto prebila Američanka Twardo-kens, ki pa je morala prepustiti vodstvo Švicarki Vreni Schneider. Vreni je smučala izredno, saj je nadoknadila skoraj se-
dalje na 2. strani ■
Vprašanje poslanca Brezigarja
Kdaj sfnvenska televizija pri nas?
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti J Bojan Brezigar je naslovil vprašanje na deželno vlado v zvezi s problemom televizijskih oddaj v slovenskem jeziku. Sveto- j valeč najprej ugotavlja, da bo avstrijska televizija dne 2. aprila začela s slovenskimi oddajami za slovensko manjšino na Koroškem, kar je v skladu s sporazumom, \ ki je bil dosežen lani. Svetovalec Sloven-1 ske skupnosti nato opozarja, da slovenski manjšini v Furlaniji Julijski krajini zagotavlja slovenske televizijske oddaje zakon z dne 14.4.1975 štev. 103, ki v svojem 19. členu izrecno predvideva takšne oddaje. I
Bojan Brezigar zatem ugotavlja, da so televizijske oddaje v francoskem jeziku že zagotovljene prebivalstvu v Dolini Aosta, oddaje v nemškem jeziku pa prebivalstvu Južnega Tirola. Zakon iz leta 1975 se torej ni izvedel le za Slovence v Furlaniji Julijski krajini, čeprav je znano — nadaljuje svetovalec Brezigar — da je deželni radiotelevizijski sedež RAI v Trstu že o-premljen tudi za slovenske televizijske oddaje. Če teh do zdaj ni, poudarja poslanec Slovenske skupnosti, je treba za takšno stanje iskati vzroke v pomanjkanju politične
dalje na 2. strani ■
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 26. februarja, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.15 Mladinski oder: »Kralj Matjaž se je prebudil« (Miroslava Leban); 11.00 Nediški zvon; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v taliji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Luigi Pirandello: »Gospa Spe-ranza.« Radijska igra; 15.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 27. februarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročilo in deželna kronika; 8.10 Tigrova duša — spomini ra Alberta Rejca; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12 00 Srečanje ob ponedeljkih; 12.40 Mešani zbor Skala iz Gropade; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13 20 Glasba po željah; 13.30 Gospodarska problematika;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Goriški razgledi; 15.00 Homer: »Odiseja«. Epska pesnitev;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Trio Lorenz iz Ljubljane; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Sl TOREK, 28. februarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Svet v črno-belem; 12.40 Škedenjski mešani zbor; 13.00 O-poldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Od Milj do Devina; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Detektiv Prismoda«; 14.30 Iz Benečije; 15.00 Homer: »Odiseja.« Epska pesnitev; 16.45 Postni govor; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Trio Lorenz iz Ljubljane;
18.00 »Slovensko pismo«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
H SREDA, 1. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika;
10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.40 Moški zbor Valentin Vodnik;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Na goriškem valu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Hc-mer: »Odiseja.« Epska pesnitev; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klemen Ramovš - kljunasta flavta; 18.00 Večna ženska proza; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
H ČETRTEK, 2. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Živeti zdravo; 12.40 Moški zbor Valentin Vodnik iz Doline;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Homer: »Odiseja.« Epska pesnitev; 15.15 Pri nas na obisku; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Vokalna skupina »Die Sing-phoniker Vokalensemble« iz Munchna; 18.00 »In exilium« — dekan Viktor Kos piše župnijsko kroniko; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
£3 PETEK, 3. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Koroški portreti; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Zenske in politika; 12.40 Mešani z'"or Primorec-Tabor iz Trebč in z Opčin; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Od Milj do Devina; 14.00 Poročila in deželna kro nika; 14.10 Otroški kotiček: »Pravljični svet v barvah«; 14.30 Zapisi in glasba; 15.00 Homer: »Odiseja.« Epska pesnitev: 15.15 Naši kraji in ljudje; 16.45 Postni govor; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
9 SOBOTA, 4. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Narava ima vedno prav; 12.40 Mešani zbor Primorec-Tabor iz Trebč in z Opčin; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Glas od Rezije«; 15.00 Zabavnoglasbeni program; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Pianistka Katja Milič v našem studiu;
18.00 »Zamislil sem si stvar za gledališče ali potovanje skozi čas«; 19 00 Večerni radijski dnevnik.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst. ulica Rossetti 14. tel. 772151
Slovenska zlata r
n nadaljevanje s 1. strani
kundo v primerjavi z Američanko. Minilo je nadaljnjih pet sila nervoznih minut. Začasni vrstni red se ni bistveno spremenil vse do Matejine druge vožnje. Pri merjenju vmesnega časa je za Schneiderjevo zaostajala le za 19 stotink, zato je v spodnjem delu lahko vozila povsem sproščeno. Bilo je dovolj ohraniti prednost iz prvega teka, toda na spolzkem koloradskem sne-gLi so prežale za vsakim grebenom nove pasti, proga je bila načeta, zadostovala bi le malenkostna nepazljivost in upanja bi s pričakovanji splavala po vodi. Čeprav je Matejin drugi tek trajal le 46 sekund in 86 stotink, je zgledalo, da je minila cela večnost, dokler se ni pojavila na zadnjem grebenu pred cilj m. Se nekaj zavojev in Mateja je z 61 stotinkami sekunde prevzela prvo mesto. Toda za uradno potrditev naslova je bilo treba počakati nastop domačinke McKinney, ki je edina še lahko ogrožala Mateji zlato kolajno. Pri vmesnem času je Američanka že izgubila vso prednost, srebrna kolajna je bila gotova, možnosti za zlato pa iz hipa v hip večje. Množiča ameriških navijačev je nezadovoljno završala, ko je McKinney po dveh manjših napakah izgubila na hitrosti, toda množico je preglasilo navdušeno zvončkljanje kurentov, ki je že tedaj pozdravilo Matejino zlato kolajno. Upanja so se uresničila, ko je pri nas ura kazala dvajset 44 minut 47 sekund in 58 stotink. Na naj višjo stopničko nagraje-valnega odra se je povzpela 22-letna Ljubljančanka Mateja Svet, na njeno desno stran je kot druga stopila Vreni Schneider,
Pozdrav misijonarjem!
Pozdravljamo vas s posebno toplino in z zavestjo, da bomo skupno doživeli misijonske dneve.
Prvič v zgodovini bo okrog 30 misijonarjev iz Slovenije istočasno, z ramo ob rami, delovalo 15 dni skupaj s tržaškimi duhovniki in sploh zamejskimi verniki za božjo stvar ter v korist krajevne Cerkve.
Tržaški škof vas je z veseljem povabil in sprejel, enako duhovnik in tržaški človek.
Trud in prizadevanje, ki ju boste z vašo izkušenostjo delili med nami, naj prinašata sadove v duši vsakega človeka.
Ko govorimo o velikem kulturnem prostoru med Slovenci v svetu, ne pozabimo tudi na našo močno krščansko zavest, ki prav tako nima meja, ki nas že stoletja spremlja in povezuje in nam v vsakem trenutku daje posebno moč, zavest in smer.
Pozdravljamo vas v imenu tiste molitve, ki je pripravljala vaš prihod in vas bo spremljala ves čas vašega bivanja med nami.
Sejali boste božjo besedo, ki bo v svojem času vzklila in obrodila.
Bog naj blagoslovi vaše delo! V zimi nam kažite pomlad! Bog z vami in z nami!
SOBOTA, 25. FEBRUARJA, ob 16. uri v stolnici sv. Justa v Trstu. Škof L. Bello-mi podeli misijonarjem misijonski križ. Pri tem bogoslužju naj bodo zasotpane vse župnije.
nrzlica v Coloradu
na levo pa tretjeuvrščena Tamara Mc Kinney.
Slavje s petjem, intervjuji, radiotelevizijskimi reportažami in fotografijami se je v Bobrovem potoku nadaljevalo še nekaj ur, skoraj do uradne proglasitve na vailskem glavnem trgu, kjer so vihtele be-lo-plavo-rdeče zastave v pozdrav prvi slovenski zlati kolajni na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah.
Mateja Svet in Tomaž Cižman se podpisujeta na razglednici
Toda Bobrov potok s tem še ni izčrpal svoje zakladnice. Na Zlatem vrhu v Vailu je Tomaž Cižman v sLiperveleslalormi o-svojil bronasto kolajno. Istočasno s tehničnim direktorjem slovenske smučarske reprezentance Tonetom Vogrincem, ki ga zdaj vabijo v Italijo, so se veselili tudi drugi slovenski trenerji, ki delujejo v tujini. K uspehom avstrijskih in norvežanskih smučarjev sta namreč bistveno pripomogla brata Gartner. Starejši Filip se lahko ponaša s tremi zlatimi, dvema srebrnima in eno bronasto kolajno, mlajši od Gartnerjeve dvojice pa z dobrimi uvrstitvami mladega Furusetha. Ce dodamo še kolajne, ki so jih priborili tekmovalci z Elanovimi smučmi, potem ni nobenega dvoma, da je slovenščina v Coloradu postala smučarski velej ezik.
Beaver creek, po naše Bobrov potok, in Golden peak, Zlati vrh bosta upravičeno dobila domovinsko pravico v zgodovini slovenskega smučanja, ki prav letos praznuje 300 letnico prvega zapisa o bloškem smučanju.
Saša Rudolf
Kdaj slovenska...
O nadaljevanje s 1. strani
volje, ki naj pride do izraza v ustrezni konvenciji med predsedstvom vlade in družbo RAI.
Zato svetovalec Brezigar poziva deželno vlado, naj posreduje na pristojnih mestih, da se izvede zakon iz leta 1975 glede televizijskih oddaj v slovenskem jeziku, kar bi med drugim predstavljalo kulturno obogatitev celotnega območja Alpe-Jadran.
—o—
Vsedržavni kongres Krišč. demokracije se je zaključil z izvolitvijo poslanca Forla-nija za novega strankinega tajnika. Vse struje so soglašale z njegovo kandidaturo. Dosedanji tajnik De Mita je vodil stranko sedem let.
Kdo je odgovoren za pokol?
Porotno sodišče v Catanzaru je razgla-1 silo razsodbo v zvezi s pokolom na trgu Fontana v Milanu v decembru leta 1969.1 Desničarska skrajneža Delle Chiaie in Fa-| chini sta bila oproščena, ker nista zagreši- j kt kaznivega dejanja. Tako se glasi razsodba pristojnega sodišča v Catanzaru. Stefana Delle Chiaie je bil takoj izpuščen na svobodo, medtem ko je Fachini ostal v jeni, ker je bil medtem obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi pokola na železniški Postaji v Bologni.
Stefano Delle Chiaie in Massimiliano fachini, ki ju je sodišče v Catanzaru oprostilo v zvezi s pokolom na trgu Fontana v nanu, sta se morala zagovarjati pred sodiščem, ker je tako odredil preiskovalni sodnik v Catanzaru ob sklepu četrte preiskave o atentatu na kmečko banko v Milanu, dne 12. decembra leta 1969. Sodna obravnava se je začela v Catanzaru 26. oktobra leta 1987. Bilo je skupno nad 90 zasedanj z mnogimi presledki, ker sta se Delle Chiaie in Fachini morala hkrati zagovarjati tudi pred sodiščem v Bologni zaradi pokola na tamkajšnji železniški postaji. Delle Chiaie je bil oproščen, Fachini pa Je zaradi tega zločina bil obsojen na dosmrtno ječo.
Stalni protifašistični odbor proti terorizmu in za zaščito republikanskega reda je v Milanu objavil poročilo, ki pravi, da je z oprostilno razsodbo v Catanzaru odpadlo upanje, da se pojasni strahotni pokol na Trgu Fontana v Milanu, pri čemer so sodelovali novi fašisti in tajne službe. Predsednik Združenja sorodnikov žrtev pokola v Bologni je izjavil, da predstavlja razsodba porotnega sodišča v Catanzaru grobo žalitev. Poudaril je, da bo Združenje proučilo možnost novega ukrepanja proti takšni razsodbi.
—o—
OB DOGODKU V VZHODNOKRAŠKEM RAJONSKEM SVETU F3 nadaljevanje s 1. strani
zlasti v odločilnih trenutkih, kakor so volitve, če se hočemo kot narod ohraniti na teh tleh. Tudi prihodnje, evropske volitve, bodo v tem oziru važne.
—o—
Na Kosovu se nadaljuje protestna stavka rudarjev. Vzroki za stavko so tudi politične narave.
VZNEMIRLJIVI PODATKI O ATENTATU
Nedeljski list »News of the world« je Objavil nove vznemirljive podatke o aten-abi, zaradi katerega je v božičnem času nad Škotsko eksplodiralo potniško letalo ameriške družbe P ANAM, ki je iz Frank-Urta preko Londona letelo proti Združe-111111 državam. List trdi, da so ameriški obveščevalci že 2. decembra razširili med vo-itelje letalskih družb opozorilo, da bi lah-11 Prišlo do atentata s peklenskim strojem Pmstične narave, ki bi bil skrit v prenosnem radioregistratorju. Obvestilo je doda-da gre za magnetofon Toshiba vrste ornbeat«, v katerem naj bi bil eksploziv jmvit v čokoladni stanjolpapir. Dva dneva asneje pa je iz drugega vira prišla vest o ^žnosti atentata na ameriško letalo, ki bi V božičnem času poletelo iz Frankfurta. Ne-1 britanski predstavnik obveščevalne služ-e je listu izjavil, da se mu zdi neverjet-j10, da varnostne službe niso primerno u-repale. Zastopnik družbe PANAM pa ni ZEmilcal resničnosti informacij.
REPRESIJA NA ZASEDENIH
OZEMLJIH
Na zasedenih arabskih ozemljih je bila splošna tridnevna stavka, ki jo je vodstvo Intifade proglasilo proti vojaški represiji Izraelcev. Vojaki pa so ravno glavno mesto Cisjordanije Nablus proglasili za vojaško področje. Vse dohode so zastražili, in kdor nima stalnega bivališča v mestu, ga mora zapustiti. Vojaki pregledujejo avtomobile in stanovanja.
Na področju Gaze je spet prišlo do rabe orožja. Vojaki so ranili dva demonstranta. V Jeninu pa so vojaki z buldožerji podrli hišo nekega Palestinca, ki je obtožen, da je odvrgel tri molotovke proti nekemu vojaškemu vozilu.
Predstavniki Organizacije za osvoboditev Palestine v Tunisu so obžalovali dejstvo, da so Združene države z vetom preprečile odobritev resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov proti izraelske-! mu ravnanju na zasedenih ozemljih. Kljub temu so izrazili upanje, da se bodo stiki I med palestinsko organizacijo
?Rqstor mladih
Slovenska zamejska skavtska organizacija
V nedeljo, 19. februarja, sta se deželno 1Qdstvo S Z SO in vodstvo slovenskih ko-°ških skavtov zbrali v Gorici v Zavodu ly. Družine, da skupaj pregledata oprav-Jeno delo in načrtujeta bodoče skupno dejanje. V jutranjih urah so predstavniki )Qsameznih pokrajin orisali delo, ki je bi-0 opravlejno v prvi polovici letošnjega dednega jeta
Popoldan pa so se udeleženci posvetili )Qlj praktičnim zadevam, in sicer pripra-
I vam nekaterih skupnih pobud, ki bodo spremljale delovanje slovenskih skavtov v prihodnjih mesecih. Prva taka priložnost bo na Koroškem 8. in 9. aprila ob priliki tradicionalnega športnega srečanja. Nato je bil govor možnosti o skupnem potovalnem taboru, ki naj bi bil namenjen novincem roverjem in popotnicam vseh treh pokrajin. Ob koncu pa so se prisotni zaustavili še ob slovenskem skavtskem Jambo-reeju, ki bo predvidoma poleti leta 1990.
Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo »Rož« v St. Jakobu v Rožu vabijo na
XI. ZIMSKI POHOD »ARIHOVA PEC« 1989 in SMUČARSKI TEK
v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo, ki bo v nedeljo, 5. marca 1989 s pričetkom ob 10. uri pri Polancu na Čemernici (Hodnina) nad St. Jakobom v Rožu.
Smučarski tek (3 km - 1 krog): otroci do 10 let (letniki 1979 in mlajši) - dekleta do 16 let (1973 - 1978) - ženske do 30 let (1959 - 1972) -ženske nad 30 let (1958 in starejši).
Smučarski tek (7 km - dva kroga): fantje od 11 do 16 let (letnik 1973 - 1978) - moški do 30 let (1959 - 1972) - moški nad 30 let (1958 in starejši).
Pohod za pešce: Od Polanca preko bivšega partizanskega bunkerja do planinske postojanke »Koča nad Arihovo pečjo« (1084 m) in po drugi smeri nazaj mimo Resmanove lovske koče do Polanca.
Pogoji za udeležence: Na XI. Zimskem pohodu »Arihova peč« lahko sodelujejo vsi. Udeleženci pohoda (pešci) morajo biti zimsko in planinsko opremljeni. Pohodniki se morajo držati proge, ki je za pohod označena. Pohodniki se vzpnejo na planino Bleščečo - koča nad Arihovo pečjo (kontrolni žig) in se preko Resmanove lovske koče (kontrolni žig) vrnejo po označeni poti nazaj do cilja pri Polancu najkasneje do 15. ure. Masovni štart za tekače bo ob 10.30, na cilj pa je treba pričeti najkasneje do 12. ure.
Prijave in Startnina. Prijave sprejemamo na dan prireditve med 9. in 10. uro. Startnina znaša 50 šilingov (n-din 25.000), za odrasle, in šilingov 40, (n-din 20.000), za otroke in mladince. Startnina se plača pri prijavi. Pohodniki in tekači prejmejo na Startu kontrolni kartonček in značko, tekači pa še dodatno štartno številko.
Nagrade. Vsak udeleženec pohoda dobi diplomo za udeležbo, če predloži po prihodu v cilj kontrolni kartonček.
Kdor se petkrat udeleži zimskega pohoda »Arihova peč«, prejme posebno blato značko. 5-kratno udeležbo mora dokazati s petimi zbranimi kartončki. Najboljši domačin dneva pri teku prejme spominsko plaketo Slovenskega vestnika.
Posebno značko dobi tisti, ki se bo udeležil teka in pohoda.
Okrepčila, zdravniška služba. Vsak udeleženec dopi toplo pijačo in klobaso. Za zdravniško službo je poskrbljeno. Vsak udeleženec sodeluje na lastno odgovornost.
Dovoz in parkirni prostor. Iz St. Jakoba v Rožu vodi označena pot proti Podroščici/Rosen-bach, preko vasi Leše/Lessach, Svatne/Schlatten in Hodnina/Kanin do Starta na Čemernici. Pot bo označena s kažipoti »Arihova peč«. Parkirišča so na razpolago.
Zimski pohod »Arihova peč« bo ob vsakem vremenu, v slučaju pomanjkanja snega, bo samo pohod.
V okviru prireditve bo kratka spominska svečanost padlim partizanom pod Arihovo pečjo februarja 1945.
V Sloveniji se je začel postopek, ki naj omogoči, da bo Božič odslej dela prost dan. Za ta predlog se je izrekla SZDL Slove-I nije.
Slovenska skupnost proučila vprašanje Sesljanskega zaliva
Gospodarska in urbanistična komisija tržaške Slovenske skupnosti bo v petek, 24. februarja, proučila načrt za valorizacijo Sesljanskega zaliva. Načrt je izdelala družba FINSEPOL, ki je nova lastnica Zaliva. Tako je na svoji zadnji seji sklenil tržaški pokrajinski svet Slovenske skupnosti. V razpravo so posegli številni člani, temeljito poročilo pa je podal devinsko-nabrežin-ski župan in deželni svetovalec Bojan Brezigar. Pokrajinski svet je bil mnenja, da bo načrt za valorizacijo Sesljanskega zaliva v političnem pogledu moral oceniti novi pokrajinski svet, ki bo izvoljen po strankinem pokrajinskem kongresu. Na zadnji seji je bil potrjen predlog, naj se pokrajinski kongres skliče za soboto, 11. marca, v športnem centru v Zgoniku.
Na začetku seje je pokrajinski tajniki
V nedeljo, 19. februarja, je bilo v Kulturnem domu v Trstu praznovanje ob Dne- j vu slovenske kulture, ki ga je priredila! Zveza slovenskih kulturnih društev. Proslava se je začela v Mali dvorani Kultur-j nega doma z nagrajevanjem treh najbolj-; ših prispevkov z literarnega natečaja na | temo »Kako se počutim v manjšini«. Z SKD je razpisala natečaj v sodelovanju s Slavističnim društvom Trst za dijake višjih srednjih šol na Tržaškem, Goriškem in v Celovcu. Odziv na natečaj je bil izjemen, saj so organizatorji prejeli več kot 60 prispevkov. Najbolj zanimive in originalne misli iz prispevkov so v nedeljo prebrali v izboru, pri katerem je s svojimi pesmimi, sodeloval tudi rezijanski kantavtor Rino Chinese in ki ga je za to priložnost zrežiral Marij Uršič. Izbor sta podala Irena Zuba-lič in Andrej Pisani.
Sledilo je predvajanje prvega koroškega igranega kratkometražnega filma. Pri zasnovi filma je režiser Marjan Sticker izhajal iz svojih korenin, delal ga je, kot sam pravi, izključno iz notranje potrebe.
Dogajanje se je nato preselilo v Veliko; dvorano kulturnega doma. Osrednji govor j je imel pesnik Marij Čuk. Sledil je nastop Plesnega teatra iz Ljubljane z baletno predstavo Panoptikum, ki je bila v Sloveniji deležna laskavih pohval. To je že osma prireditev uprizoritev skupine, ki jo z u-spehom vodi Ksenija Hribar.
Repentabrska sekcija Slovenske skupnosti je imela v petek, 17. februarja, kongres v Bubničevem domu v Repnu. Po pozdravu sekcij skega tajnika Milka Guština je o sedanjem političnem trenutku Slovencev v Italiji spregovoril deželni tajnik Ivo Jevnikar. Daljše poročilo o delu v občinskem svetu in o problematiki v repentabr-ski občini sta podala občinska svetovalca inž. Franko Pisani in Milko Guštin. Ob tem se je razvil pogovor, ki se je dotaknil.
Harej kratko poročal o političnem položaju na Tržaškem, pri čemer je zlasti poudaril stanje v tržaški občinski in pokrajinski upravi. Pokrajinski svet je med drugim vzel na znanje izid volitev v rajonski kon-zulti za Vzhodni Kras, kjer je za predsednika bil izvoljen socialist italijanske narodnosti z odločilnim glasom misovskega svetovalca. Nadaljuje se torej proces izri-njanja predstavnikov Slovenske skupnosti iz vodstvenih organov tržaške pokrajine in občine, kar pomeni tudi izrinjanje predstavnikov slovenske narodne skupnosti iz obeh pomembnih javnih uprav. To postavlja — zaključuje poročilo Slovenske skupnosti — slovensko narodno manjšino na Tržaškem in zlasti stranko Slovenske skupnosti pred nove naloge in nove preizkušnje.
Za otroke je bila istočasno v baru Kulturnega doma predstavitev pesniške zbirke kriškega pesnika Miroslava Košute »Na Krasu je krasne«. Pri tem je sodelovala skupina animatork, ki v zadnjih letih v okviru osrednjega praznovanja Dneva slovenske kulture skrbijo za dobro počutje najmlajših.
—o—
»ETIKA IN GOSPODARSKA
DEMOKRACIJA«
Italijanska škofovska konferenca je izdala poročilo o seminarju »Etika in gospodarska demokracija«, ki ga je priredila v Rimu njena komisija za družbena in delovna vprašanja. 80 udeležencev je sprejel tudi papež Janez Pavel II., ki je kritiziral vzpon novega gospodarskega liberalizma. Prevladujoča gospodarska teorija, ki temelji na utilitarističnem individualizmu, ne more dajati, po mnenju italijanskih škofov, zadovoljivih odgovorov na rastočo zapletenost družbenih in gospodarskih vprašanj. Potreben je dialog med moralisti in ekonomisti, ker gospodarska znanost ne more biti nevtralna in se mora ozirati tudi na odnose med vrednotami in vedenjem. V času, ko se šibi vloga »socialne države«, postajajo vse bolj kričeči primeri otrok, ki so izpostavljeni nasilju, bolnikov, ki so prepuščeni sami sebi, in revežev, ki so vedno bolj odrinjeni.
predvsem obrtniške cone, novega kulturnega središča, cestnih povezav in prometa, kot tudi nujnosti, da se na občinskih volitvah prihodnje leto okrepi podpora slovenski stranki in ohrani uprava v domačih rokah.
Ob koncu je bil za sekcij skega tajnika potrjen Milko Guštin, ki bo tudi zastopal repentabrske volivce Ssk kot delegat na bližnjem pokrajinskem kongresu Slovenske skupnosti.
Ssk je prejela odgovor
Italijansko zunanje ministrstvo je od govorilo Slovenski skupnosti v zadevi Evropske listine deželnih ali manjšinskih jezikov, ki jo je sprejela parlamentarna skupščina Evropskega sveta, začel pa jo je obravnavati še ministrski odbor Evropskega sveta.
Slovenska skupnost je svojčas pozvala italijanske oblasti, naj v ministrskem odboru podprejo listino in se zavzamejo za to, da jo ministrski odbor osvoji kot mednarodno pogodbo, ki naj jo podpišejo in ratificirajo evropske države. S tem bi manjšine dobile novo, zelo odprto besedilo s pravno obveznostjo za države podpisnice.
Zunanje ministrstvo je sporočilo, da so predstavniki 22 držav, članic Evropskega sveta, na zasedanju predstavnikov zuna-| njih ministrov Evropskega sveta ocenili 1 Listino kot »na splošno sprejemljivo«. Sklenili pa so, naj jo pregleda še odbor strokovnjakov, ki naj preuči posamezna določila in njihovo skladnost z drugimi mednarodnimi pogodbami ter notranjimi nor-ammi. Odbor bo tudi predlagal ministrom, ali naj besedilo osvojijo kot resolucijo ali kot pogodbo.
Dekliški zbor Devin in zbor Fantje izpod Grmade
vabita na prireditev ob
DNEVU SLOVENSKE KULTURE,
ki bo v nedeljo, 26. februarja, ob 17. uri v osnovni šoli v Devinu.
Slavnostna govornica bo odbornica za kulturo devinsko-nabrežinske občine, prof. Marinka Terčon. Nastopila bosta oba zbora, Šentjakobska dramska skupina pa bo uprizorila komedijo Antona Tomaža Linharta »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Delo je režirala prof. Dina Slama.
I
GOST IZ DOLINE AOSTE
Te dni je bil na obisku pri deželnem tajništvu Slovenske skupnosti član osrednjega vodstva in bivši tajnik Union Valdo-taine Leonard Tamone s sodelavko Pio Mo-rise. Trenutno je zadolžen za priprave na junijske evropske volitve.
Na srečanju z delegacijo Ssk, ki jo je vodil deželni tajnik Ivo Jevnikar in v kateri so bili deželni predsednik Marjan Ter-pin, deželni svetovalec Bojan Brezigar, deželni podtajnik Karel Brešan, deželni podpredsednik Rafko Dolhar in odgovorni za stike z manjšinami Andrej Bratuž, sta gosta iz Aoste prikazala dosedanja prizadevanja za osnovanje široke liste manjšin in avtonomistov za nastop na evropskih volitvah. Pred petimi leti je lista manjšin izvolila v Strassbourg enega predstavnika.
VEČER V DSI V TRSTU
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 27. februarja, na pogovor o knjigi dr. Franceta BUČARJA »Usodne odločitve«. Pri pogovoru bo sodeloval tudi avtor knjige, ki je vzbudila živahne in zelo različne odmeve. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30.
I
Dan slovenske kulture v Trstu
Sestanek Ssk na Repentabru
Poziv k solidarnostni akciji za obnovitev bolnice Franja
V noči s 7. na 8. januar je zemeljski usad v soteski Pasice pri Novakih nad Cerknim zgrmel na znamenito partizansko bolnico Franjo in njene objekte, jih delno porušil, delno močno poškodoval, uničil del zgodovinsko dragocenega inventarja ter zasul vse čudovite in avtentične dostope v bolnico, slapove in mostičke.
Partizanska bolnica Franja je v Evropi edinstven zgodovinski in kulturni spomenik, priča velikega boja malega naroda za svobodo, priča človekoljubja partizanskih zdravnikov, bolničarjev in vseh, ki so v teku narodnoosvobodilnega boja skrbeli za ranjene in bolne partizane, jim s skrajno požrtvovalnostjo reševali življenja in lajšali trpljenje v najtežjih, često skoraj nemogočih pogojih. Skozi njo je šlo okrog 800 slovenskih, predvsem primorskih in partizanskih borcev drugih jugoslovanskih narodov, med nji-mi okrog 80 pripadnikov drugih narodnosti, predvsem Italijanov, ki so se skupno s slovenskimi Partizani borili v enotah NOVJ, Rusov, Franco-z°v, Angležev, Američanov in celo en nemški vojak. Zato je bolnica Franja ne le slovenski, marveč mednarodni spomenik, ki je bil tudi predlagan za vpis v seznam svetovne humane in kulturne dediščine. V povojnih letih si je bolnico Franjo ogledalo nad milijon dvesto tisoč obiskovalcev, med katerimi nad 200.000 iz tujine.
Bolnica Franja stoji na primorskih tleh, bila Je bolnica primorskih partizanskih enot v se-stavu 9. korpusa, bila je izraz boja, humanosti 'n Požrtvovalnosti naših primorskih ljudi, je in mora ostati naš ponos in svetlo, humano izročilo generacije, ki je šla skozi težke preizkušnje druge svetovne vojne, novim generacijam.
Obnova bolnice Franje ali vsaj njena povrni-tev v čim bolj pristno prvotno obliko, je zato stvar najširše solidarnosti vseh, ki verujemo v Ideale svobode in humanizma. Obnovitvena dela bodo zahtevala ogromna finančna sredstva. Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in druge organizacije so na Pobudo partizanskih ranjencev, zdravnikov, krajanov in drugih naslovile na slovensko in širšo javnost poziv k solidarnostni akciji za obnovitev m ohranitev bolnice Franje.
Zato tudi podpisane organizacije pozivamo vso slovensko javnost v Italiji, njene organizacije in ustanove ter demokratične italijanske ljudi, da se odzovejo in pridružijo pozivu za zbirale denarnih prispevkov za sanacijo spomenika bolnice Franje. V ta namen so pri slovenskih denarnih zavodih na Tržaškem in Goriškem odprti tekoči računi, prispevki pa se lahko izročijo tudi
na sedežih podpisanih organizacij in drugih, ki se pridružujejo tej pobudi.
Zveza vojnih invalidov NOB, Trst-Go-rica-Videm; Vsedržavna zveza partizanov Italije VZPI-ANPI, ANED in ANP PIA; Združenje aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja; Slovensko kulturno gospodarska zveza (SKGZ); Svet slovenskih organizacij (SSO).
Tekoči računi za »Bolnico Franjo«:
Tržaška kreditna banka - Trst 5377/35 Hranilnica na Opčinah 7503 Hranilnica v Nabrežini 128801/82 Kmečka banka - Gorica 38921 Doberdobska banka 13820173 Sovodenjska banka 391-03-12
—O—
DEŽELNI SVETOVALEC BREZIGAR
V ŠTEVERJANU
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je bil pred dnevi na o-bisku v Števerjanu, kjer se je srečal s predstavniki tamkajšnje sekcije Ssk in z njenimi svetovalci v občinskem svetu.
Na srečanju je bil govor o številnih problemih, ki se tičejo občinske uprave in pristojnosti drugih ustanov, med njimi pristojnosti deželne uprave, in sicer tudi v okviru priprav na prihodnje občinske volit- ca, Kulturna skupnost Slovenije, Zavod za var-ve leta 1990. Predstavniki sekcije Sloven stvo naravne in kulturne dediščine iz Nove Goske skupnosti so opozorili predvsem na dva rice in Goriški muzej.
problema; na občinske ceste, ki so v sla-j Prav Goriškemu muzeju je letos bila pover-bem stanju zaradi mnogih usadov, in na'jena naloga, da 8. februarja pripravi osrednjo zvišanje cene vode, za kar se je bila od- Prešernovo proslavo v Novi Gorici. Slavnostni ločila občinska uprava. Govor je dalje bil j govornik je bil znani primorski arheolog Drago o mnogih vprašanjih, ki pobliže zadevajo Svoljšak, sedaj zaposlen v Narodnem muzeju v
Urejen park pred gradom Kromberk
Ob letošnjem Prešernovem prazniku so se pred gradom Kromberk, kjer ima sedež Goriški muzej, v precejšnji meri zaključila obsežna urejevalna dela okolice. Omenjeni grad je bil po vsej verjetnosti zgrajen v začetku 17. stoletja in po svojem videzu kaže na renesančni izvor. Vendar se do danes ni ohranil v prvotni obliki, saj je dvakrat pogorel, v prvi in drugi svetovni vojni, prav tako je bila uničena njegova notranja oprema.
Do priključitve Primorske Jugoslaviji leta 1947 je bil lastnik gradu grof Viljem Coronini-Cronberg iz Gorice, ki je v času takoj po vojni še uspel za silo popraviti to mogočno stavbo. Kasneje je v njem gostovala gozdarska šola, leta 1954 pa se je vanj naselil Goriški muzej. Tej u-stanovi je šele leta 1979 uspelo, da je grad v celoti popravila, neurejena pa je ostala okolica gradu. Premaknilo se je v lanskem letu, ko so uredili novo parkirišče na severovzhodnem platoju grajskega kompleksa, na severnem grajskem dvorišču z baročnim vodnjakom na častnem mestu pa so si omislili park s štirimi simetrično razporejenimi polji, obrobljenimi s pušpanom. S to ureditvijo je hkrati poudarjena baročna os, potekajoča od glavnega portala na severnem pročelju prek obnovljene baročne fontane iz leta 1774 še dalje do zaključka parka na severni strani. Veliko zaslugo, da je to delo bilo izvršeno, imajo številna podjetja in nekateri zasebniki, prav tako Skupščina občine Nova Gori-
kmetijstvo, svetovalec Brezigar pa se je v tej zvezi obvezal, da bo posredoval pri deželnem odborniku za kmetijstvo.
ZA ARMENIJO
Ob koncu obiska armenske delegacije v Furlaniji - Julijski krajini je bil podpisan sporazum, po katerem bo Furlanska zadruga za razvoj in sodelovanje, ki povezuje kakih 15 podjetij, zgradila na potresnem področju v Armeniji deset bolnišnic. Sporazum bodo aprila potrdili v Moskvi. Zadruga bo verjetno v Armeniji gradila tudi šolske stavbe s prispevki iz naše dežele.
Ljubljani. Tega dne so v muzejski stavbi po končanem kulturnem sporedu odprli tudi tri razstave pod skupnim naslovom »Iz kulturne dediščine«. Prva, postavljena v pritlični veži, prikazuje obnovo gradu in okolice, v drugem nadstropju pa sta na ogled zanimivi razstavi starih kmečkih skrinj in fresk. Skrinje izvirajo iz časa med 17. in 19. stoletjem, medtem ko so freske, ki so nekoč krasile kmečke domačije in so jih pred nekaj leti zaradi ogroženosti sneli z zidov, nastale v 18. in 19. stoletju. Vse tri razstave pomenijo nedvomno zanimiv prikaz prizadevanj spomeni-škovarstvene in muzejske stroke, hkrati pa omogočajo vpogled v pomemben del kulturne preteklosti na Primorskem.
Studenci in osnutek zaščitnega zakona
Kulturno društvo Studenci iz Bene-] ije je pred dnevi v Vidmu predstavilo ’v°j osnutek zaščitnega zakona za Slovenjo manjšino v Benečiji. Gre za še neizde-an° besedilo načelne narave, ki naj bi do-3ilo dokončno obliko v prihodnjih mese--ih in naj bi ga potem predstavili parlamentu izvoljeni predstavniki liste Zelenih.
društvo Studenci so govorili predsednik Riccardo Rutar, Ferruccio Clavora in Ren-2° Matelič, za listo Zelenih pa deželni svetovalec Federico Rossi ter poslanec Lan-hnger. Slovenski predstavniki so poudari. da je položaj v Benečiji iz narodnost-
nega vidika vsak dan slabši in da si nihče ne more privoščiti nadaljnjega odlašanja in zamujanja. Pri tem so opozorili, da nastajajoči zakonski osnutek nikakor noče konkurirati z že obstoječimi predlogi, njegova veljavnost pa naj bi se nehala, kakor i hitro bo odobren zakon za globalno zašči- i to. Osnutek je dokaj izviren, predvsem kar zadeva šolsko področje, predvideva pa tudi dokajšnjo zaščito kar zadeva Beneške Slovence, ki so se iz beneških dolin porazgubili po bližnjih krajih furlanske nižine, kjer živijo društveno in kulturno neorganizirano.	I
TISKARSKI ŠKRAT
V tiskarni Graphart, kjer tiskamo naš list, je prejšnjo sredo pri lomljenju »pomagal« tudi tiskarski škrat. Še posebej je ponagajal pri članku »Večer slovenske pesmi na Opčinah«, odpadel je namreč ves zadnji odstavek, ki se je glasil:
»Večer je zaključil nastop mešanega zbora Sveti Jernej, ki je v počastitev pete obletnice smrti skladatelja in organista Stanka Maliča z veliko občutljivostjo in dovršenostjo zapel štiri njegove pesmi. Zbor je vodil Janko Ban.
Ves spored pa je povezoval profesor Aleš Lupine.«
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Izšla je nova številka revije Zaliv
Nova številka revije Zaliv, izšla je z datumom december 1988, je tudi tokrat pravi zbornik, saj zaobjema vse štiri načrtovane letne številke. Šteje pa 320 strani najrazličnejših prispevkov. Uvod- j ni članek »Premišljevanje o slovenskem letu 1988« je napisal Boris Pahor. V njem med drugim pravi: »Prvo in odločilno je trpko spoznanje, da je slovensko vodstvo razočaralo slovensko družbo v njenem pričakovanju, da bo prišlo do bistvenega preobrata narodove usode. Izbira temporiranja in kompromisa je namreč slabša od obeh rešitev, ki sta se ponujali odgovornim forumom današnjega matičnega družbenega sistema. Saj ni nobenega dvoma, ugotavlja Boris Pahor, da bi odklon nakazanih sprememb ustave, odklon, ki so ga zahtevali kvalificirani predstavniki kulture, pisatelji in sociologi, ki so imeli za sabo solidarnostno zavest javnosti, začeli spreminjati položaj slovenske identitete v jugo-slovenski zvezi.« V nadaljevanju Pahor trdi, da so previdne slovenske politične izbire »v svojem bistvu pravzaprav primer podedovane slovenske nesposobnosti, da bi izrabila priložnost, ki ji jo nudi zgodovinski trenutek«. Vsekakor pa avtor uvodnega razmišljanja ugotavlja, da »ostaja ozračje novega pluralizma, ki, čeprav še ni jasno razvidno, kako se bo mogel operativno uveljaviti, vendar nakazuje možnost upoštevanja vrednih premikov«. V drugem delu članka Pahor obravnava vprašanje slovenske neodvisnosti. V tretjem pa razmišlja o odnosu med matično do-
Kostanjeva krona
Med slovenskimi pisatelji gre posebno mesto prekmurskemu rojaku Evaldu Flisarju, romanopiscu, potopiscu in avtorju številnih radijskih ter gledaliških iger. Se kot mladenič je zapustil domovino in se napotil v širni svet. Potoval je po Avstraliji in daljnem vzhodu, zdaj pa stalno živi v Angliji. Menda se je že toliko priučil angleščine, da že piše, in to z uspehom, v tem svetovnem jeziku.
Znano amatersko Gledališče čez cesto iz Kranja je te dni uprizorilo Flisarjevo igro Kostanje- j va krona, ki so jo krstili pred domala dvajsetimi leti v mariborskem teatru. V njej avtor s svojevrstno zavzetostjo in čudno mešanico realizma, fantastike in folklore govori o treh poglavitnih postavkah v življenju, o usodi, ljubezni, smrti.
Glavni junak Janek je študent, ki je obesil študij na klin, zapletel se je z materjo, vendar njun odnos ni incestni, ker sta imuna pred izvirnim grehom. Tretji v tej čudni zvezi je vaški posebnež Geder, ki se pokonča, ko izve od Janeka, da njegova mati ne nosi Gedarjevega otroka.
Naslov Kostanjeva krona je več kakor simbol ali vraža, je predznak rase, njeno znamenje in prepoznavni znak.
Kranjska predstava te zanimive igre je bila silovita v izrazu in včasih nekoliko krčevita, vendar vseskozi prepričljiva in verodostojna.
Slovenska gledališča očitno menijo, da Flisar ni več slovenski avtor, drugače si ne znamo razlagati brezbrižnosti, s katero so zavrgli Kostanjevo krono, ki že ob mariborski praizvedbi ni doživela odmevnosti, kot bi jo bila zavoljo svojih nespornih kvalitet zaslužila. Morda ji bodo mlajši gledališčniki bolj naklonjeni.
Žarko Petan
movino in tistim delom slovenskega narodnega telesa, 'ki živi izven njenih meja. Pahor ponovno ugotavlja, da je »obstoj ločenih slovenskih delov v glavnem odvisen od uveljavitve slovenske državniške drže«. Miran Mihelič je v tej številki Zaliva objavil poziv vsem slovenskim gospodarskim poslovnežem, ki delujejo v tujem svetu, naj bi denar investirali v podjetja, ki bi delovala v zamejstvu, torej v popolnoma zahodnem svetu, a še vedno na slovenskih tleh. Tak gospodarski doprinos v tesni povezavi s slovensko narodno skupnostjo bi bistveno okrepil celotni narod.
V živahnem slogu opisuje Ubald Vrabec svojo skladateljsko pot. Zapis bi vsekakor zaslužil podrobnejše obdelave, saj se dotika nekaterih zanimivih tem, ki zadevajo ustvarjalnost in glasbeno življenje pri nas.
Milan Lipovec v članku »Torej pohitimo!« tudi dejansko razmišlja o slovenskem narodnem značaju v luči zgodovinskih dogodkov.
Pesmi za to številko sta prispevali Marija Kostnapfel in Tatjana Rojc. Objavljen pa je tudi izbor »Judovskih zgodbic« Ferruccia Folkla. Vlado Kresnik je prispeval študijo z naslovom »Anatomija družbene agresivnosti«. Peter Merku, ki živi na Nemškem, se spominja svojih staršev in s tem dela zgodovine Trsta in njegovih ljudi. Jošt Žabkar v zapisu »Marginalije k potovanju po Apuliji« beleži marsikatero zanimivo in prodorno misel.
Zaliv objavlja nadalje referat Vinka Ošlaka z naslovom »Pogled z Babilonskega stolpa«, ki ga je avtor prebral v esperantščini na srečanju, ki ga je organizirala »Mednarodna mirovna zveza« oktobra lani v Vidmu. Renzo Timay predstavlja prevajalca in jezikoslovca Giannija Bar-rala, ki je bil velik prijatelj Slovencev. Objavljen pa je tudi prvi del Barralovih spominov.
Pod naslovom »Tipanje za sintezo« sledi bogat Pahorjev dnevnik, ki pomeni osebno pisateljevo pričevanje o minulem letu. Pod zaglavjem Kaj pišejo drugi in v rubriki Fleši o novih knjigah je Zaliv pogledal v izbor drugih publikacij in knjig. V Svobodni tribuni je več kratkih, a živahno napisanih misli o raznih dogodkih. Prav na koncu Boris Pahor objavlja odprto pismo Marjanu Rožancu v odgovor na pismo, ki ga je
dalje na 8. strani ■
Likovne novice iz Slovenije
Primorska je od 17. t.m. bogatejša za novo likovno galerijo. Svojci prezgodaj umrlega primorskega kiparja Negovana Nemca so sklenili, da odprejo javnosti njegov delovni atelje, ki si ga je uredil v rojstnih Biljah, a ga je zelo malo časa užival. Odslej bo to stalna galerija njegovih del v marmorju, lesu, mavcu in kovini, ki jo bo U-pravljal Goriški muzej. Na ogled so realistično oblikovani portreti, ekspresivni ciklus destrukcij, ki je nastal po potresu na Tolminskem, in lirične upodobitve hrepenenja v belem kamnu.
Stalno razstavo Negovana Nemca sta slovesno prevzeli kulturno društvo Zarja iz Bilj in občin-kas Zveza kulturnih organizacij iz Nove Gorice. Govorila sta predsednik Kulturne skupnosti Slovenije Sergij Pelhan in likovni zgodovinar ter kritik dr. Nace Sumi, ki je orisal kiparjevo u-stvarjalnost. Z otvoritvijo je bil združen literarni večer mladih Novogoričank Vide Mokrin Pauer in Maje Vidmar ter Cirila Zlobca in Marka Kravosa.
V torek, 21. t.m., so v spodnjih prostorih Moderne galerije v Ljubljani odprli razstavo Fogli di immagini. To bi lahko poslovenili Podobe na listih. Gre za razstavo sodobne italijanske risbe umetnikov, mlajših od 35 let. Razstavo je posredoval Italijanski kulturni center iz Zagreba. Značilnost prikaza je v svobodnem izrazu, ki ne pozna škandaloznih motivov in ki brez zadržkov izraža govorici abstrakcije in figuralike. Najbolj znana tokova te italijanske umetnosti 80. let sta transvantgarda in »pittura colta«. Na ljubljanski razstavi risb so zastopani Fabrice De Nola, Seba-stiano Guerrera, Felice Levini, Massimo Livadiot-ti, Tommaso Massimi, Nunzio, Piero Pizzi Can-nella, Salvo Russo, Dario Taormina in Marco Ti-relli. Razstavna dejavnost teh umetnikov je vezana na središče Centro di cultura Ausoni, ki ima v Rimu sedež v bivši tovarni makaronov. Komentar k razstavi pravi, da njihova dela delujejo kot opozorilo na neizogibno prisotnost preteklosti, ki ni nevtralna, ampak predvsem fantazma-tična.
Naj opozorimo na odprtje še ene razstave, in sicer v ljubljanski Mali galeriji. Zagrebški kipar Slavomir Drinkovič je predstavil svojo zadnjo skulpturo »Sen o slavi«. V katalogu za to razstavo je Davor Matičevič o omenjeni skulpturi zapisal: »Ta prizor je oblikovan skozi abstraktno formo upredmetenja moške sile in figuralno for-
dalje na 8. strani C
Fabianijeva razstava v Ljubljani
V torek, 14. t.m., so v prostorih Cankarjevega doma v Ljubljani odprli razstavo o arhitektu in urbanistu Maksu Fabianiju. Gre za razstavo, ki so jo lani pripravili v konjušnici Miramarskega gradu. Organizatorji ljubljanske razstave so jo obogatili še z nekaterimi novimi dokumenti, v pripravi pa je miniatura tržaškega Narodnega doma, zgradbe, ki je bila prvo večnamensko središče v Evropi.
Samo odprtje razstave je privabilo v vežo Cankarjevega doma zelo številno občinstvo. Poleg predstavnikov tržaške pokrajine so bili prisotni goriški župan Scarano, deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar ter številne vidne osebnosti slovenske kulture in slovenskega političnega življenja.
Prvi je spregovoril in pozdravil prisotne pred-
stavnik Cankarjevega doma, sledil je pozdrav ravnatelja Arhitekturnega muzeja v Ljubljani, profesorja Petra Krečiča, ki je med drugim opozoril na dejstvo, da je ob tej priložnosti izšel tudi ponatis Fabianijevega urbanističnega načrta mesta Ljubljane iz konca prejšnjega stoletja. Nekaj priložnostnih misli sta nato izrekla še Nuša Kerše-van v imenu izvršnega odbora Mestne skupščine in Dario Crozzoli, ki se je med drugim zahvalil zaradi bolezni odsotnemu nekdanjemu odborniku za kulturo in glavnemu pobudniku Fabianijeve razstave v Trstu, pokrajinskemu svetovalcu Zorku Hareju.
Na koncu pa je Fabianijev pranečak in igralec Kristijan Muck prebral dve Fabianijevi deli, eno v nemščini in drugo v italijanščini ter slovenski odlomek iz Fabianijevega filozofskega dela Akma.
Sodobno kmetijstvo
Vplivi na klavne lastnosti pri govedu
Pri ugotavlj anj u kakovosti klavnih trupov govedi najpogosteje subjektivno ocenjujemo le mesnatost in pokritost oziroma zamaščenost, kar pa pove razmeroma malo. Klavno kakovost ugotovimo tako, da najprej izmerimo klavne polovice. Ohlajene razsekamo na anatomske kose, katere v nadaljnjem postopku ločimo na posamezna tkiva: meso, lahko ločljivi loj, kite in kosti. Analiziranje dobljenih podatkov o-niogoča kazalce za presojo. Prvo objektivno merilo klavne kakovosti je klavnost. Odvisna je od genetskih okoliških vplivov, Pri čemer sta najpomembnejša pasma in sPol ter dopitanost ali vzajemno delovanje na primer pasme in dopitanosti. Ta vpliv Je manj izrazit pri lisasti in mesnih pasmah, veliko bolj pa pri rjavi in črno-beli Posmi. Klavnost lisaste in mesnih pasem Jo tudi pri lažjih živalih ob zakolu zadovoljiva. Današnja rjava in črno-bela pasma Pa imata ob manjših živih težah slabo klavnost. Velika prednost mesnih pasem m lisaste pasme v primerjavi z rjavo in frmo-belo je dobra klavnost v vseh obdobjih klanja.
Pitance rjave in črno bele pasme mora-010 pitati do večjih živih tež, do optimalne stopnje dopitanosti.
Roljša klavnost pomeni večjo težo klav-noga trupa in večji dohodek za rejca.
Pomemben kazalec klavne kakovosti je Sestava klavnih polovic v deležih čistega mesa, lahko ločljivega loja in kosti v klav-nih polovicah. Delež čistega mesa je odvi-Seu predvsem od genetskih osnov in teže Pitanca ob zakolu. Z intenzivnostjo krm-1 ijenja na količino mesa ne moremo veliko 'Tlivati. Lahko pa vplivamo na marmori-ranost mesa, od katere je odvisna sočnost.
Vrstni red rasti tkiv je genetsko določen. Močno pa lahko vplivamo na relativni delež mesa, izražen v odstotkih. Ob enaki stopnji dopitanosti, ki jo merimo tudi z deležem loja, imajo naj večji delež čistega mesa v klavnih polovicah pitanci mesnih pasem. Sledijo križanci lisaste, rjave in črno-bele pasme z mesnimi pasmami in lisasta pasma. Manjši delež mesa ima rjava, najmanjšega pa čno-bela pasma. To pomanjkljivost pa lahko izboljšamo s pitanjem.
Na delež lahko ločljivega loja vplivamo z načinom krmljenja. Pri intenzivnem krmljenju se začne loj nalagati pri nekoliko manjših živih težah, zato so intenzivno krmljene živali hitreje klavno zrele, pri pitanju se delež loja hitro povečuje, kar pa zmanjšuje delež čistega mesa. Zato oddajmo pitanca v zakol, ko je optimalno do-pitan.
Pri nadaljnjem pitanju se začne nalagati večja količina loja, zato negativno vpliva na gospodarnost reje. Rast mastnega tkiva zahteva veliko več energije kot rast mišičja.
Ob optimalni dopitanosti je delež kosti najmanjši, slabo dopitane živali imajo večji delež kosti. Zaradi močnejših kosti imajo samci večji delež kosti kot enako dopitane samice. Razlike v deležu kosti so med pasmami velike. Najmanjši delež imajo živali mesnih pasem, še najbolj pa vrsta limuzin. Večji delež kosti imajo klavno zrele živali lisaste, križanci lisaste in rjave z mesnimi pasmami. Sledi rjava, največji delež pa črno-bela pasma. Opozorim še na en kazalec kakovosti klavnih polovic. Delež čistega mesa glede na živo težo pred zakolom imajo pitanci mesnih pasem. V tej
lastnosti za njimi prav malo zaostajajo križanci rjave in lisaste pasme z mesnimi pasmami. Pitanci rjave pasme imajo ob slabi dopitanosti precej manjši delež mesa na živo težo. Najslabše rezultate pa tudi v tej lastnosti dosegajo živali črno-bele pa-
sme.
Pri rejah za meso upoštevajmo, da genetskih zakonitosti, ki vplivajo na klavno kakovost, ne moremo spreminjati. Za doseganje boljše kakovosti pa lahko veliko naredimo z optimalizacijo okoliških dejavnikov, predvsem krmljenja, da ne bi rjave in črno-bele pasme preslabo ocenjevali.
Z. T.
Presajanje lončnic
Hitro rastoče rastline moramo presajati vsake tri do štiri mesece, počasi rastočim pa zadošča presajanje na eno ali več | let. Vse, kar pri presajanju rabimo, si pripravimo prej. Vse rastline presajamo hkrati in si oskrbimo primerne posode, v katere jih bomo presadili. Posode naj bodo večje za en prst ali toliko, da gre star lonec v novega. Uporabimo lahko tudi temeljito umite stare lonce. Nove glinaste lonce namočimo v vodo, da vpijejo vlago. Nato pripravimo primerno prst substrat, ki ( naj bo mešanica dobre vrtne zemlje, me-1 šanic šote z dodatkom hranilnih snovi, ki rahljajo prst, zadržujejo vodo in zrak. Substrat mora imeti drobne in grobe sestavine, tako da bo rastlini omogočena začetna rast in prehranjenost v fazi, ko se mora rastlina ukoreniniti ali bolje premostiti šok ob presajanju.
Zelo velikim rastlinam, ki jih težje presajamo, odstranimo samo vrhnjo plast zemlje in dodamo svežo zemljo. Tako lahko ravnamo tudi pri manjših rastlinah vse leto in s tem delno nadomeščamo dognojevanje. Na voljo so nam visoko hranljive
dalje na 8. strani
stanko žerjal
Smrti prehitevajo
Grenko mi je pred dobrim mesecem januarja t.l. — udarila v uho vest trža-Cega radia o smrti političnega veljaka dr. Darijana Breclja v Ljubljani. Za njim ža-ljem nič manj kot za rajnkim dr. Jožo ilfanom in prof. Jožkom Zemljakom.
Oba sta bila z Brecljem povezana že v •udentovski mladosti, in sicer zelo kon_ retno v tako imenovani strateški koalici-katoliških visokošolcev s komunističnimi za organiziranje demonstracij in stavk a ljubljanski univerzi v prvih tridesetih ;tih proti kraljevi diktaturi pod imenom Ivkoviča in pozneje Uzunoviča, Brecelj in 'emlj ak sta sodelovala kot odbornika ka-3Uških akademskih klubov, Vilfan, malce tarejši in manj viden, pa kot vplivni član mkad. kluba Triglav, ki se je vedno bolj odmeval od tako imenovanega naprednega, 3 je liberalnega tabora. Vsi ti trije dobri ant j e so mi bili v kratki dobi stikov odkritosrčni prijatelji. Vilfan je leta 1943 iskal tik z menoj in me malce nato celo zago-arjal ter bil pripravljen braniti. Ob od-
kritju spominskega obeležja dr. Besednja-[ ku v Novi Gorici pred nekaj leti sva se sre-I čala in glej: spomnil se me je, bil odkrito-| srčno prijazen z menoj in me presenetil z : vabilom, naj ga kdaj obiščem v Ljubljani.
Vsi ti trije možje so se končno strnili i na isti idejni in službeni ploskvi in precej : enako — vsak po svoje — napredovali v | visokih funkcijah, nikdar pa ni bilo slišati o njih kaj zlega, kar bi odbijalo drugače misleče.
Vse te tri, ki so žal že dospeli na zadnje razpotje, na tisto brez alternative, pogrešam, ker bi jih potreboval za neko koristno pričevanje o skoraj neznani, pa izredno pomembni spomenici slovenskih katoliških izobražencev Apostolskemu sedežu glede zatiranja slovenstva in hrvatstva v Julijski krajini. Njeno rojstvo je zanimivo. Cisto navaden bruc (matricola) s filozofske fakultete v Ljubljani je leta 1932 ob nekem zelo viharnem spopadu med katoliškimi visokošolci in katoliškim akademskim starešinstvom dal pobudo, naj bi na-
mesto zakotnega obtoževanja Cerkve rajši poslali v Rim primerno spomenico kot laiki, kot verniki jugoslovanskih škofij in kot tolmači neizmernega pohujšanja, ki je zajelo Jugoslavijo zaradi rastočega gorja na Primorskem in zlasti zaradi naj novejših dogodkov, kot je bilo nesrečno početje a-postolskega vizitatorja kapucinskega škofa Luke Hermenegilda Pasetta ob upokojitvi nadškofa Sedeja ter ob »investituri« Sirot-tija ter še kaj drugega.
Marijan Brecelj in Jože Zemljak sta dala odločilno podporo temu predlogu in sodelovala pri oblikovanju končnega besedila, Vilfan pa bi mogel kaj povedati o odmevnosti tiste spomenice v njegovem taboru ter v mednarodnem predstavništvu manjšin, kjer je sedel njegov oče. Ker so | mi vojni dogodki uničili slovenski koncept ! in latinsko redakcijo, bi mi mogli prav ti možje pomagati pri iskanju prepisa, ki se ; gotovo nahaja v nekem zaplenjenem dosjeju pokojnega škofa Rožmana ali vsaj o-svežiti spomine na tisto spomenico, pa mor-: da iztakniti še kaj več analognih stvari v civilnih jugoslovanskih arhivih, ker v za-! grebškem cerkvenem arhivu nekdanje jugoslovanske škofovske konference ni dovolj ohranjenih podatkov. Sam namreč skušam raziskati celotno poglavje o interven-
PRESAJANJE LONČNIC
■ nadaljevanje s 7. strani
naravne mešanice lumbrit in bioterra, kar je presnova kalifornijskega deževnika.
Rastline najprej izločimo, tako da lonček obrnemo navzdol, ga položimo na dlan, potolčemo z lončkom ob rob mize in ga z desno roko dvignemo. Poškodovane, bolne in odmrle korenine odstranimo, s koreninske grude nekoliko otresemo staro, izčrpano zemljo. V nov lonček damo čez odprtino lončeno črepinjo, dno prekrijemo s svežim substratom, postavimo lončnico s koreninsko grudo v lonec in dodamo svežo prst nekaj čez koreninski vrat.
Z lončkom udarimo ob mizo ali po njej, da se prst sesede. Potem ko prst še dodamo, s palcem stisnemo prst ob lončkovem robu. Drugače ravnamo z manjšimi, ukoreninjenimi rastlinami, sadikami. Lonček napolnimo do vrha, odvečno prst odrinemo z deščico, potem napravimo primerno luknjo, vanjo posadimo sadiko in korenine primerno razporedimo. Zemljo pritisnemo h koreninam s prsti obeh rok. Z lončkom potolčemo ob rob mize, da se zemlja usede vsaj za centimeter. Tako nastane zalivalni žleb ob robu lončka. Če prst ni dovolj vlažna, rastlino zalijemo takoj ob presajanju. Za dan ali dva jo postavimo na mesto, kjer ni neposredne sončne pripeke.
Z. T.
LIKOVNE NOVICE IZ SLOVENIJE
■ nadaljevanje s 6. strani
mo utelešenja ženske moči. Do razburljivosti te avtorske zamisli prihaja ob napeti zavrtosti prvega in ohlapni sproščenosti drugega elementa. Doživljajski nivo pa pogojuje sprememba, do katere pride v gledalčevi zavesti, kajti njune oblike so po tradiciji, v kateri smo odraščali, predvsem podobne nagrobnim spomenikom«.
Končno v družinski grobnici!
OCCHETTO V MOSKVI
Glavni tajnik italijanske komunistične partije Occhetto bo od 27. februarja do 1. marca na uradnem obisku v Sovjetski zvezi. V torek, 28. februarja, se bo Occhetto v Moskvi sestal z državnim poglavarjem in glavnim tajnikom sovjetske komunistične partije Mihajlom Gorbačovom.
Svojci nekdanjega madžarskega komu-' nističnega voditelja Imreja Nagyja, ki jel bil usmrčen leta 1958 v času represije po madžarski vstaji leta 1956, so sklenili, da bodo njegove posmrtne ostanke prekopali j in javno prenesli v nov grob 16. junija, torej na 31. obletnico smrti. Sele pred kratkim so oblasti sporočile, kje leži Nagy s številnimi sodelavci, ki so jih takrat justi-ficirali in skrivaj pokopali v Budimpešti. Njihovi grobovi so bil doslej brez znaka in imena. Oblasti so že izdale dovoljenje za prekop.
Madžarska preteklost pa še naprej vzbuja razprave in nova družbena gibanja. Madžarski zunanji minister Horn je priporočil ustanovitev mešanega madžarsko - sovj etskega odbora zgodovinarjev, ki naj skupno preuči sporna vprašanja novejše madžarske zgodovine, predvsem v zvezi z madžarsko vstajo, ki so jo zatrli sovjetski tanki. O mešanem odboru zgodovinarjev misli razpravljati s sovjetskim predsednikom Gorbačovom madžarski komunistični tajnik, ki ga bo obiskal v Moskvi prihodnji mesec.
Iz Budimpešte prihaja tudi vest, da je tja dospelo 12 pripadnikov madžarske manjšine v Romuniji. Gre za osem odraslih in štiri otroke, ki so se pred petimi me-
seci zatekli na madžarsko veleposlaništvo v Sofiji, ko so bili na obisku na Bolgarskem. Sele zdaj so se lahko preselili v matično domovino. Vsi so iz Transilvanije, ki je podvržena romunski rodomorni politiki.
IZŠLA JE NOVA ŠTEVILKA REVIJE ZALIV EB nadaljevanje s 6. strani
v knjigi »Svoboda in narod« pisatelj Rožanc naslovil na Borisa Pahorja. S tem prispevkom se novi Zaliv ne konča. Miran Mihelič namreč predstavlja še umetnika Franca Poholeta, ki živi v Združenih državah Amerike. Na notranji strani platnice pa je še sporočilo kulturnih delavcev, ki so se udeležili sestanka v Tupelčah ob 20-let-nici prvega srečanja kulturnih delavcev iz kroga primorskih revij.
M. T.
ZAHVALA
Globoko ganjeni nad tolikimi izrazi sožalja in sočustvovanja ob prezgodnji smrti našega dragega očeta in starega očeta
dr. Draga Gantarja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili pogreba in kakorkoli počastili njegov spomin ter nam bili blizu ob uri žalosti.
SIN ROBI Z DRUŽINO IN SORODNIKI
Trst, 23. februarja 1989
cijah jugoslovanskih škofov med dvema vojnama pri Apostolskem sedežu v prid zatiranim kristjanom takratne Julijske krajine.
Odlašal sem in čakal, kdaj pride do večje odjuge in kdaj »Kranjcem se vremena bodo razjasnila, razvedrila« (kot bi rekel Vodnik), da bi poskusil najti stik s katerim teh nekdanjih prijateljev in kvalificiranih poznavalcev omenjene spomenice — in »Kranjcem se vremena res jasnijo«, toda smrt vseh treh je prehitela ta moj načrt in mi je preprečila paberkovanje zgodovinskih podatkov. Skoda! Smrt očividcev, protagonistov, poznavalcev je žal v slovenski zgodovini celega pol stoletja pokopala marsikako skrivnost v molčeči grob, zlasti velja to za zgodovino Primorske.
Ob smrti zadnjega izmed imenovanih treh se vračajo misli na viharno akademsko leto 1931/32.
Duhovni voditelj ali verski asistent katoliških visokošolcev ljubljanske univerze, organiziranih v akademskih klubih Zarja, Danica, Borba, Savica, profesor teologije dr. Lambert Ehrlich, trden narodnjak, goreč duhovnik, svetniški asket, zelo razgledan mož, izredno zaskrbljen pred nevarnostjo komunizma kakor tudi, manj znano, pred nevarnostjo rumene rase, govori v dvoranici ljubkega »Akademskega do-
ma« v okviru očarljivih slik Toneta Kralja razburjenemu in razburkanemu občinstvu akademikov in akademičark. Se zdaj ga vidim tam na prednjem desnem vogalu kvadratno sedeče in deloma stoječe skupščine. Takole vzdihuje: »Gospodje in gospodične, ne imejte zvez s komunisti! Ne zaupajte jim! Veste, da je policijsko poveljstvo poslalo v Beograd poročilo, da so zadnje demonstracije na univerzi izvedli le zagrizeni klerikalci skupaj s komunisti. Veste, da je v nevarnosti obstoj univerze...«
Marijan Brecelj pa je bil v okviru Akademske zveze, to je krovne organizacije vseh štirih klubov, organizator in voditelj »odporniškega gibanja« na univerzi in je hitel zagotavljati: »Ne bojte se, gospod profesor! Mi dobro vemo, kaj so komunisti in imamo z njimi jasen dogovor, da se morajo oni kakor mi vzdržati vsakih strankarskih gesel pri demonstracijah in stavkah in da moramo oboji vpiti po ulicah le, kar nam je skupno, na primer: spoštovanje avtonomije univerze, priznanje predstavniške organizacije ZSAU (Zveza slušateljev Aleksandrove univerze), znižanje šolnin, dol s krvavim režimom, živela demokracija, svobodne in tajne volitve, večje finančne dajatve univerzi, izgradnjo u-niverzitetne knjižnice, svobodo mladinskim organizacijam, dol s kapitalizmom, boj korupciji itd. itd. ... Ker so zadnjič komuni-
stični zavezniki zavpili tudi nekaj svojih nevarnih gesel, eno celo proti kralju, in ker so razobesili rdečo zastavo na kupoli univerzitetnega poslopja, so se nam morali opravičiti — in policijskemu poveljstvu smo dopovedali, da je šlo le za nekaj primerov neodgovornih oseb, ki so se vmešale v naše vrste ... Komunistične kolege potrebujemo zaradi števila in kot protiutež desničarjem in zagovornikom centralizma iz kluba Jadran. Polovica Triglavanov jez nami. Potrebno je strateško zavezništvo s komunisti ...«
Profesor Ehrlich se ni dal prepričati: »Gospod Marijan, gospod Marijan! Pomnite, da vas bodo prej ali slej komunisti izigrali. Pretrgajte z njimi vsako zvezo!«
Zopet Marijan Brecelj: »Pa saj imamo mi velikansko večino pri demonstracijah in smo že budni nad komunističnimi kolegi, da ne bi zlorabljali demonstracij v svoje revolucionarne namene in da nas ne bi vseh skupaj kompromitirali ...«
Občinstvo je bilo nekoliko zbegano, mnenja deljena, navsezadnje je obveljalo, da se strateška koalicija nadaljuje zaradi sile razmer, a s primerno budnostjo nad začasnimi, taktičnimi zavezniki rdeče barve.
To je bilo spomladi leta 1932.
(Dalje)