fcHAJA VSAK ČETRTEK uredništvo in uprava: ^100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. nred. (rajala postale) Trst 431. Poštni tekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini T E D N K NOVI UST Posamezna številka 700 lir NAROČNINA Letna 30.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 35.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE ŠT. 1711 TRST, ČETRTEK 26. OKTOBRA 1989 LET. XXXIX. Kje je logika? Pogovor z županom Bojanom Brezigarjem Sesljanski zaliv izziv tudi za Slovence I f •i f L J Na zadnji seji goriškega občinskega sveta je liberalni svetovalec izrazil svoje godovanje ob problemu, ki pobliže zc-,eva slovensko stvarnost. Motilo ga je, ca ^ ob slikarski razstavi, ki jo je priredila ^yeza slovenske katoliške prosvete v Go-^ci v deželnem Avditoriju, bila slovenš*i-Ua na prvem mestu (na lepakih). Po nje-9°uem bi moral biti najprej italijanski lot aržavni jezik. Ta izvajanja liberalnega PTedstavnika (ki se sicer s slovenskimi sve-°valci rad ponaša s svojim znanjem s^c-Venščinej so naletela na odpor in na reak-C!Je. Slovenski občinski odbornik ga je Ž2 ^d izvajanji odločno zavrnil in pri tem sPomnil na znano liberalno Oxfordsko li-stino o manjšinah, dobro pa mu je tudi oJ-Sovoril goriški župan, ko je dejal, da lah-slovenska kulturna ustanova — kot je CP — daje slovenski jezik na prvo ^esto! V goriški kroniki italijanskega tržaške-9° dnevnika smo brali, da je zadnje dni 110 seji Liberalne internacionale v Parizu ^'ftopil tudi član liberalnega vodstva, Go-^čan odv. Majo. Ta je v svojem posegu ^svetil veliko pozornost Sloveniji in nje-'finu sedanjemu razvoju. Posebej je za-rdil, da gre tu za republiko, ki je v SFRJ najbolj razvita, in za narod, ki sam sparla ^d ostale partnerje zahodne Evrope. Be-Sede torej, ki kažejo na odprtost in zani-^■urije liberalne stranke tudi za našo širšo ^r°blematiko! . Gre za izvajanja dveh predstavnikov \ste liberalne stranke; različna so po ob-lki in še bolj po vsebini. Predstavnik Mlajše oziroma srednje generacije iste stranke v srcu Evrope nastopa v korist Venskega naroda, njen starejši svetova-ec v Gorici pa zavzema skrajno, skoraj 'Cistično stališče. Kje je torej logika?! Jasno je, da danes slovenska problema-ka ■— zlasti po dogodkih v republiki Slo-]teniji — zanima tudi širše kroge in evrop f*0 javnost. Ne sme pa isto javno mnenje ^asti pri nas) pozabiti na stvarne proble-slovenskega naroda v zamejstvu. Da-n i-lium; 9.30 Slovenska lahka glasba; 10.00 PoročPa in pregled tiska; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.40 Mešani zbor Rupa-Peč; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Mojster, nikar!«; 14.30 Gospodarska problematika; 15.10 E-kologija — danes za boljši jutri; 16.00 Harfistka Jasna Corrado - Merlak; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.25 »Mladi val«; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ TOREK, 31. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deže na kronika; 8.50 Veliki uspehi Beatlesov; 9.10 Ljudski motivi; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Z gibanjem v zdravje; 12.40 Moški zbor Novi Sv. Anton iz Trsta; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deže na kronika; 16.00 Avgust Ipavec: Zlatorog, simfonično-koreografska pesnitev po ljudskih napevih (prolog in 1. slika). Soliste, zbore treh dežel skupnosti Alpe-Jadran ter simfonični orkester iz Ljubljane vodi Avgust Ipavec; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.25 »Mladi val«; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SREDA, 1. novembra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 10.00 Mladinski oder: »Smeh in solze« (Aleksander Marodič); 10.40 Orglar Hubert Bergant; 12.00 Mešani zbor Hrast iz Doberdoba; 13.00 Onol-danski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroš. j ki tako nadaljuje svoje raziskovalno delo | na področju denarništva v naših krajih-Knjiga je na razpolago članom. Udeleženci proslave so se zadržali se j dolgo ob prijetni glasbi in ob bogato obloženih mizah. Take prireditve so dobrodošle, saj je prav, da tudi javno pokažemo lastne uspehe in da se z njimi pohvalil*1^’ namesto da bi vedno le tarnali in čakali, da nam kdo kaj podari. Hranilnice in spl° slovensko bančništvo se je zadnje čase ze' lo razvilo, tako da lahko tekmuje z italija^' skimi tovrstnimi ustanovami. Poleg tega smo si na tem področju z delavnostjo Prl' borili mesto, ki nam ga marsikdo zavida-Ta ekonomska panoga naj bi postala zgled. : da se tudi na drugih področjih ponosno samoorganiziramo in dokažemo, da sm° končno odrasli. nk Polovico več glasov za Slovensko skupnost v Miljah na?° ki Slovenska skupnost, ki se je prvič pred-1 vzpodbuden pokazatelj za celotno stavila na miljskih volitvah, je zabeležila stvarnost. Zahvaljujemo se volivcem enega največjih uspehov v zadnjih letih, so izkazali zaupanje predvsem domačin1 V primerjavi z deželnimi volitvami je na kandidatom. Tako kandidati kot tudi c& tem območju prejela 50 odstotkov več i lotna stranka zagotavljajo volivcem, da j1 ] glasov. Gre za pomemben pokazatelj za- ne bodo razočarali in da se bodo še naprel __________ vednosti, ki daje veliko upanja in poguma vztrajno in odločno bodli na vseh ravne*1 Naj omenimo, da se je prireditve, ki je za prihodnost. Od 115 je narasla na 170 za programske obveznosti, od zaščite srj" bila v velikem šotoru na travniku Sokola,' glasov ali 1,8 odstotka, medtem ko je za venske skupnosti v Miljah pa do število*® udeležila velika množica članov in gostov, deželne volitve prejela 1,2 odstotka, za ev-med katerimi bi posebej omenili predstav- ropslte pa celo 0,7 odstotka. Na žalost ji ni uspelo izvoliti svojega svetovalca v občinski svet. Z nastopom na predčasnih volitvah pa se je pokazalo, da ni zaorala le- nike vseh slovenskih denarnih zavodov v Italiji, predstavnika Ljubljanske banke, Deželne zveze posojilnic, Banke Italije, župana Brezigarja in bivšega župana Šker- dine, ampak globoke brazde v njivi, ki je ka, deželnega svetovalca in zgoniškega žu- bila v zadnjih letih zanemarjena in je ča-pana Budina, devinskega princa Torre e kala domačih sejalcev. Številčni uspeh je odprtih upravnih vprašanj, ki so dejansl<° privedla tudi do sklica predčasnih volite^-Številčni uspeh Slovenske skupnosti ie t°' liko bolj pomemben, če upoštevamo, da J® Slovenska skupnost nastopila le zadn 1 trenutek, potem ko je ugotovila, da m bi' Predsednik Zidarič s potomci ustanovitelj 2v posojilnic. Z leve proti desni: Franc Colja, Roberto Verza, Gvido Zidarič, dr. Jože Škerk, dr. Ivana Milič Antonini, Leopolda Gruden lo posluha pri Listi Frausin, da bi zagot°' vila primerno podporo kandidatu skup**0 sti na listi. Lista Frausin je zabeležila nazadovanj^ od 15 na 12 svetovalcev, med temi sta dv. slovenski svetovalki. Socialisti s socia1*1* mi demokrati so od treh prešli na šest sv"-tovalcev, krščanski demokrati so oluan* osem svetovalcev. Po enega so ohranili *e uublikanci in misovci, enega svetovalca .1 izgubila Lista za Milje, ki ostaja z eVl predstavnikom v občinskem svetu. Med lenimi pa je enega svetovalca prejela l,s smejočega se sonca. , Položaj v občinskem svetu še ni P°P?a noma jasen. Morebitna peterostrankai'sl koalicija se je znašla s 15 glasovi in je ® prto vprašanje župana, še zlasti med K ščanskimi demokrati in socialisti. Jezi e na tehtnici za oblikovanje večine bo ali zeleni. Na papirju pa bi bila še mo*®, koalicija med Listo Frausin in socialjs ’ kar pa je malo verjetno, saj je bila volil*1 kampanja socialistov uperjena proti p°* mu v upravljanju. .. Miljski volivci so kaznovali dosedai* pristop Liste Frausin in njen oblastven dalje na 8. strani Primorska se je končno oddolžila spominu Virgila Ščeka Kraška vasica Avber se je v nedeljo, t.m., naravnost kopala v prečudovitih psenskih barvah in tako še bolj vabila •judi s primorskega Krasa in iz zamejstva, 'ta so se v lepem številu udeležili slovesnosti odkritja plošče na južni steni avber-ske cerkve v spomin na velikega sina Tr-in naše Primorske Virgila Ščeka ob stojnici njegovega rojstva. Virgil Sček je jj1* duhovnik, politik, socialni in kulturni aelavec ter organizator. Eno mandatno do-je bil poslanec v rimskem parlamentu, leta 1927 do leta 1941 pa župnik v kra-vasici Avber. Umrl je v ljubljanski bolnišnici leta 1948. Zaslužnega slovenskega duhovnika in ‘Udi velikega ljubitelja mladine so se pred leti spomnili v Nabrežini, ko so tamkajšnjo osnovno šolo poimenovali po Vir-plu Ščeku. Letos je na vrsti Primorska, 'niciativni odbor koprske škofije je naj-Prej priredil seminar o življenju in delu *rgila Ščeka — potekal je marca v Kom-^ — zdaj pa je poskrbel, da se je na žulijo steno avberske cerkve vzidala plo-^ca, ki opozarja, da je tu 14 let živel in 'talal Virgil Šček. . Cerkev, ki jo je poslikal Tone Kralj, je 'la odločno premajhna, da bi lahko spredla množico udeležencev. Mašo je daro-' ^ koprski škof Metod Pirih ob asistenci stevilnih duhovnikov. Msgr. Pirih je v >v°jem govoru orisal lik in delo Virgila ~čeka kot duhovnika in med drugim poučil, da je bil v mnogih pogledih predhodnik drugega vatikanskega koncila, ^jegovi pastoralni prijemi so še danes ptualni, je dejal. Mašno daritev je sprem-Jalo iep0 ijucjsko petje, ki je bilo Virgilu Oeku tako všeč, da ga je dosledno uvajal v bogoslužje. Brezigar ob odobritvi STATUTA KRAŠKE gorske skupnosti .. Deželni odbor Furlanije - Julijske krajne je odobril statut Kraške gorske skupnosti. Prvi glavni zbor te krajevne uprave J,e bil umeščen na županstvu v Nabrežini rajnega 12. aprila 1975, vse do danes pa ^raška gorska skupnost ni imela statuta j*1 je torej tako glede osebja kot glede nekaterih drugih pomembnih področij delovala v zelo težavnih pogojih. Deželni od-;0r ni bil potrdil statuta predvsem zaradi . enov, ki zadevajo slovenščino. Zdaj pa odobritev končno prišla. Deželni svetovalec Slovenske skupno-st' Brezigar je ob tem izrazil veliko zadovoljstvo. Poudaril je pomen členov v sta-ki zadevajo rabo slovenskega jezika, ^iznavanje pravic manjšine tako v načel-?eni smislu, kot v določilih o osebju. Obuval pa je, da besedilo, ki ga je odo-ril deželni odbor, ne »jamči« rabe slovanskega jezika, temveč jo le »dopušča«. \®ekakor bo zdaj lahko Kraška gorska hipnost polnomočno reševala vso problematiko, ki ji je zaupana. Na trgu pred cerkvijo, ki so ga domačini za to priložnost lepo uredili z brinjem in borovimi vejami, je bila slovesnost, ki se je začela z nastopom noneta pevskega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine. V imenu prirediteljev je udeležence pozdravil dr. Janez Podobnik, v imenu osnovne šole v Nabrežini pa učiteljica Lidija Sosič. Besedo je nato prevzel slavnostni govornik, pesnik in kraški rojak Ciril Zlobec. Ta je v daljšem govoru mojstrsko orisal lik in delo Virgila Ščeka kot političnega, socialnega in kulturnega delavca v najtežji dobi primorske zgodovine. Spominsko ploščo je odkril škof Metod Pirih. Sledil je recital v izvedbi gojencev vipavske verske šole. Pod vodstvom profesorja Toneta Požarja so dijaki v vezani in nevezani besedi orisali dobo, v kateri je deloval Virgil Šček. Slišali smo tako pesmi Iga Grudna, Alojza Gradnika, Srečka Kosovela, Edvarda Kocbeka in Alberta Miklavca ter krajše odlomke iz del Stanka | Vuka in Franceta Bevka. Še prej pa je na-j stopil domači pevski zbor pod vodstvom Miloša Pegana. Na koncu je spet zadonela pesem noneta zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine. Tako se je končno tudi Primorska oddolžila spominu Virgila Ščeka. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE IZ TRSTA V MARIBORU Na odru Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru se že nekaj dni vrstijo predstave v okviru letošnjega Borštnikovega srečanja. Otvoritve slovenskega festivala gledališč se je udeležil tudi predsednik Zveze komunistov Slovenije Kučan, v ponedeljek pa se je mariborskemu občinstvu predstavilo Slovensko stalno gledališče s Cankarjevo »Lepo Vido«, ki je na novosadskem Sterijinem pozorju pobralo vrsto nagrad. Naši gledališčniki bodo na letošnjem Borštnikovem srečanju nastopi- li še v nedeljo s Čehovo dramo »Striček Vanja«, izven tekmovanja pa bo na sporedu še monodrama »Služkinja Zerlina«. Selektor Borštnikovega srečanja je torej Slovensko stalno gledališče povabil z dvema predstavama v tekmovalnem izboru, saj sta bili obe predstavi izjemni in sta si zaslužili vrsto nagrad. »Striček Vanja« je bil — kot znano — nagrajen na gledališkem srečanju Alpe-Jadran v Gorici. NAGRAJENI SLOVENSKI DIJAKI Skupina dijakov tehničnega zavoda Žiga Zois v Trstu je prejela na svečanosti v prostorih Beneškega naravoslovnega mu-1 žeja posebno priznanje za raziskovalno de-j lo. Pod vodstvom profesorice Marinke Per-tot so izvedli raziskavo na pobudo itali-janske sekcije Mednarodnega sklada za zaščito narave WWF. Raziskava se je odvijala v okviru vsedržavnega projekta o lišajih in biološkem nadzorstvu nad onesnaženjem okolja. Dijaki so izvedli razi-1 skavo na tržaškem Krasu in vnesli kartografske podatke o onesnaženosti na osno-1 vi izsledkov raziskave o lišajih. I Prejeli smo Obvestilo Slovencem (Iz iniciativnega odbora Konference zdomskih Slovencev v Kanadi) Slovenski zdomski rojaki z velikim zanimanjem spremljamo politične premike v matični domovini. V luči teh dogajanj se je letos na študijskih dneh v Dragi-Trst osnoval Iniciativni odbor slovenskega svetovnega kongresa s sedežem v Celovcu. Ta korak nas je opogumil, da smo pričeli razmišljati o obliki nadstrankarskega slovenskega narodnega predstavništva, ki naj bi pred svetovno javnostjo predstavljal Slovence. V ta namen smo 22. septembra 1989 ustanovili iniciativni odbor konference zdomskih Slovencev v Kanadi s sedežem v Torontu. 27. september bo v slovenski zgodovini raz-namovan kot odločilni mejnik. Slovenski parlament je v Ljubljani z ogromno večino izglasoval važne ustavne amandmaje in s tem nakazal svetovni javnosti slovenske zahteve. Izglasovani u-stavni amandmaji bodo v prihodnosti oblikovali slovensko politično, kulturno, pravno, socialno ter gospodarsko življenje. Prav to nas je nagnilo k odločitvi, da bomo skušali posredovati naša razmišljanja vsem zdomskim, zamejskim ter matičnim Slovencem, naj bodo to posamezniki ali organizacije, novo ali staro naseljenci. Krajevne konference zdomskih Slovencev naj bi o-mogočile povezovanje Slovencev širom sveta, istočasno pa bo njihova naloga informirati svetovno javnost o slovenski problematiki. »Razmišljanja« o organizaciji in idejni problematiki zamišljenega svetovnega kongresa bomo posredovali slovenski javnosti vseh treh Slovenij v prihodnjih dneh v obliki brošure. Enotna miselnost in enoten pristop na področju slovenske suverenosti, demokratičnega političnega pluralizma ter svobodnega gospodarstva, bo merilo naše slovenske strpnosti, družbene politične zrelosti, gospodarske dalekovidno- PREDSTAVITEV DIAPOZITIVOV V Marijinem domu v ulici Risorta 3, bo v nedeljo, 5. novembra, ob 18. uri predstavitev diapozitivov o planinski tranzver-zali dveh tržaških skavtov, Mitje Ozbiča in Martina Sosiča. V okviru akcije Trans-skavt 89 sta fanta letos poleti prehodila vso slovensko tranzverzalo in med potjo naredila vrsto posnetkov, ki jih bosta predstavila skavtskemu, a tudi širšemu občinstvu. sti, pred vsem pa merilo naše narodne zavesti, čeprav geografsko oddaljeni ali celo rojeni izven matične Slovenije. Dolžnost in potreba nas vseh je, da 30 procentov Slovencev, živečih izven meja matične države, prisluhne zgodovinskim premikom in e-notno pomaga Slovencem doseči narodno osa-mosvoj itev. »Obvestilo Slovencem« zaključujemo s prijateljskim pozdravom in z željo, da bi tudi v matični domovini zavladala .Teffersonova misel... VLADA LJUDSTVA ... PO LJUDSTVU ... ZA LJUDSTVO ... Iniciativni odbor Kanadska konferenca zdomskih Slovencev (Kanada) V Torontu, 1. oktobra 1989 IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Izšla je osma šte Osma številka tržaške revije Mladika objavlja tudi tokrat vrsto člankov, ki bodo lahko zanimali širši krog bralcev. Uvodnik je posvečen novi slovenski ustavi, ki so jo sprejeli 27. septembra. V tej zvezi Mladika piše, da mora slovenski narod sedaj izkoristiti in uresničiti možnosti, ki jih nova ustava daje na razpolago. Posebej poudarja, da mora slovenska komunistična partija, ki je na oblasti, temeljito izrabiti dane možnosti. Avtor uvodnika pravi, da se slovenski komunisti »morajo zavedati, da 27. septembra niso naredili samo — priznajmo — pogumnega koraka in zgodovinskega dejanja v u-temeljevanju slovenske državnosti, temveč so sprejeli nase tudi hudo breme odgovornosti za prihodnji razvoj, ki je lahko samo v smeri demokracije«. Ker je to prva številka revije po Studijskih dnevih Draga ’89, je več člankov posvečenih temu dogodku. Ester Sferco je svoje poročilo naslovila »Spopad z resničnostjo«. Po njenem mnenju je namreč Draga »primeren kraj za spopad z resničnostjo — kakršna koli naj bo že, osebna, splošna ali navidezna«. Zanimivo je brati kratek povzetek o tem, kako so na letošnjo Drago gledali nekateri poročevalci. Tokrat pa je Mladika objavila tudi homilijo, ki jo je med mašo na študijskih dnevih imel jezuit pater Marko Rupnik. Zora Tavčar je za osmo številko Mladike obiskala zgodovinarja Boga Grafenauerja in mu postavila celo vrsto vprašanj. Grafenauer pripoveduje o svoji družini, svojem rodu, šolanju in zanimanju za zgodovino. Med drugim se spominja delovanja v akademskem društvu »Zarja« in Bohinjskih tednov, ki jih je to društvo prirejalo. Ob tem se seveda spominja tudi Kocbeka in delovanja v njegovem krogu. Intervju osvetljuje tudi Grafenauerjeve poglede na slovensko zgodovinopisje. Na kratko pojasnjuje, zakaj ni leta 1972 predaval na Dragi, ter misel o slovenski državnosti. Bogo Grafenauer trdi, da je »perspektiva slovenske neodvisne države realna samo v okviru Združenih držav Evrope, ki pa so zaenkrat tudi utopija«. Ob 150-letnici fotografije priznani slovenski fotograf Vlastija Simončič, ki je tudi sodelavec Mladike, objavlja zanimiv članek o slovenskem iznajditelju fotografije na stekleni plošči, to je Janezu Puharju, ki je bil doma iz Kranja. S svojim izumom se je Janez Puhar uvrstil v sezname pomembnih izumiteljev. Slovarček je posvečen poimenovanju rib. Na- PO POTRESU V SAN FRANCISCU V San Francisco je dopotovalo pet sovjetskih inženirjev, da bi na kraju samem preučili strukturo od zadnjega potresa poškodovanih poslopij in tako lahko ugotovili, kakšni naj bi bili optimalni protipotresni ukrepi. Mehiški znanstveniki pa se zanimajo za organizacijo prve pomoči ob naravnih nesrečah. V prihodnjih dneh naj bi v mesto ob Tihem oceanu dopotovali številni znanstveniki iz Japonske, Nove Zelandije in Avstralije. San Francisco se- bo tako spremenil v laboratorij za raziskavo vzrokov in posledic potresnih sunkov. dalj ujej o se tudi spomini Milana Guština. Krajši zapis obravnava potezo tržaških komunistov, ki so 6. avgusta položili šop cvetja na tako imenovano bazovsko fojbo. Ivan Žerjal predstavlja 5. srečanje slovenskih študentov in mlajših izobražencev v Podčetrtku na Štajerskem. Kot običajno, je več strani revije namenjenih krajšim zapisom o dogodkih in ljudeh iz vseh treh Slc-venij, ki so zbrani pod skupnim naslovom »Atena«. Martin Jevnikar predstavlja bralcem sedaj že rajnega pesnika Dimitrija Otona Jeruca. V rubriki Zamejska in zdomska literatura pa Jevnikar ocenjuje Detelovo zbirko Cafe Noir, Ze-botovo zajetno knjigo Neminljiva Slovenija ter Pibernikovo knjigo Temni zaliv Franceta Balantiča in zbornik o Lojzetu Špacapanu, ki ga je izdala goriška pokrajina. Magda Jevnikar predstavlja zanimivosti s pregledne razstave del Lojzeta Špacapana v Gradišču ob Soči ter razstavo lesnih izdelkov Mirka Guština v repenskem pokrajinskem muzeju. Sledi še ocena knjige Med Hitlerjem in Titom, ki jo je napisal Ljubo Sire. Vrsto zanimivosti preberemo lahko na strani, ki je namenjena knjižnici Dušana Černeta. Kot običajno je poskrbljeno tudi za humor in dobro voljo. SLOVESNOSTI V RIMU V cerkvi svetega Petra v Rimu se Je zadnja nedelja nekoliko razločevala od o-bičajnega prazničnega dne. Sovpadalo je namreč več dogodkov z vidnejšim poudarkom. Predvsem je šlo za mednarodno misijonsko nedeljo in sveti oče je ob tej Prj' ložnosti v svojem nagovoru poudaril vedno živ problem evangelizacije v sodobnem svetu. Papež pa je tudi opravil obred devetih beatifikacij. Za blažene je proglas1 sedem versko zaslužnih ljudi iz Tajske, neko francosko redovnico in italijanskega duhovnika Timotea Giaccarda, ki je umr pred 40 leti in ki je imel velike zasluge za širjenje vere preko tiska. Poleg tega je Janez Pavel II. v nedeljo praznoval enajsto obletnico umestitve na prestolu svetega Petra ter je tudi ob tej priložnosti pre' jel veliko čestitk. Dan prej se je sveti oče udeležil svečanosti ob 400-letnici cerkve svetega Hieronima v Rimu, ki povezuje hrvaške ka' toličane v italijanskem glavnem mestu 1 ki je tudi v tesni povezavi s tamkajšnjm1 hrvaškim papeškim zavodom. Za to jim lej no priložnost je prišel v Rim kardina Franjo Kuharič, zagrebški nadškof in predsednik jugoslovanske škofovske konference. V soboto, 20. t.m. dopoldne, pa je Pa' pež v cerkvi svetega Petra pozdravil večjo skupino vernikov iz Furlanije. Trubarjevi nemški predgovori k slovenskim in hrvaškim protestantskim Leta 1551 je izdal Primož Trubar prvi slovenski knjigi, Abecednik in Katekizem. Medtem ko je obe prvi knjigi tiskal še v gotici, je v sledečih 24 verskih protestantskih knjigah uveljavil latinico. Trubarjevo delovanje v slovenskem jeziku je dalo pobudo za težnjo, da bi preko knjig v domačih jezikih razširili novo Luthrovo vero v dobrobit prenovljene krščanske zavesti pri vseh južnih Slovanih. Bivši štajerski deželni glavar Ungnad, ki se je kot goreč pristaš Luthrovega nauka umaknil iz Avstrije v Nemčijo, je v Urachu na Wiirttemberškem ustanovil zatč za južne Slovane poseben biblijski zavod za izdajanje svetopisemskih knjig v slovenskem, a tudi v hrvaškem jeziku. Nedavno je na Koroškem živeči upokojeni evangeličanski škof dr. Oskar Sakrausky pri založbi avstrijskega evangeličanskega tiskovnega društva — Evangelischer Presseverband — na Dunaju objavil zanimivo knjigo o Trubarjevem delovanju za prenovo verske zavesti na Slovenskem in med južnimi Slovani s pisanjem, izdajanjem in širjenjem verske literature, Svetega pisma in drugih del v domačih jezikih. Dr. Sa-krausky je v obširni knjigi, ki je izšla v nemščini pod naslovom »Primož Trubar: Nemški predgovori k slovenskemu in hrvaškemu reformacijskemu delu« (Prknus Truber: Deutsche Vorreden zum slovvenischen und kroatischen Re-formationswerk), objavil številne Trubarjeve predgovore, oziroma uvodne besede k slovenskim in hrvaškim protestantskim knjigam. V predgovoru k načrtovani izdaji hrvaško-srbske-ga Svetega pisma v cirilici je menil, da z natisom hrvaškega Svetega pisma izdajatelji upajo, da bo »s pomočjo božje milosti s tem pri vzhodnih narodih in med Turki spet mogoče ustano- I viti pravo staro krščansko, zveličanje prinaša ! jočo vero, jo obnoviti in razširiti«. Dr. SakraU ! sky je s posluhom za nekdanjo reformacijo na Kranjskem, Spodnjem Štajerskem in na Kor° škem zbral številne stare dokumente in Trubar jeve tekste. S pomočjo dunajskega inštituta za cerkveno zgodovino in slovenske akademije zna nosti in umetnosti v Ljubljani je sestavil zan1 mivo nemško knjigo, ki ni privlačna le za evan geličane, temveč za širšo za zgodovino, vero in kulturo zainteresirano občinstvo. Publikacija Je izšla leta 1989 in stane 580 avstrijskih šilingov’ i sti- du- S starimi slovensko-nemškimi kulturnimi ki pa se ukvarjajo tudi pisci dvaindvajsetega najskega slavističnega almanaha, ki strme 150 lingov. V njem so objavljeni prispevki 5. slavl stičnega srečanja na univerzi v Celovcu. V gla^ nem v nemščini, a delno tudi v slovenščini 0 javljeni teksti izpod peres znanih slavističnih germanističnih strokovnjakov iz Celovca, Ljub- ljane in drugod opozarjajo na slovenske izraz® koroških nemških narečjih in na nemške vite- ške pesnike Wolkensteina in Liechtensteina, so v svoje nemške pesnitve vpletli tudi slo',e^ ske besede. Dela Ulrika Liechtensteinskega SP311' steih mešanica kronike in ljubezenskih pesmi, heimski dvor na Koroškem je bil v trinaj stoletju pomembno središče nemških vites pesnikov. Med drugim ga je obiskal tudi Wa* von der Vogelvveide, ki v neki pesmi omenja roškega vojvodo Bernharda kot enega najb ših podpornikov umetnosti in poezije. Na Staj6^ skem je vitez Otokar v svoji obsežni, v sred visoki nemščini napisani »Avstrijski rimani kro- niki« poročal tudi o dogodkih med Slovenci- Lev Detela Sodobno kmetijstvo Križnice kot krma Med strniščnimi krmnimi rastlinami jttiajo križnice (krmna ogrščica, listnati o-hrovt, krmna repica, krmni ohrovt) pomembno mesto, ker dobro prenašajo mraz 111 jih pokladamo tudi pozimi, dokler ne zapade sneg. So visoko prebavljive in bo-§ate z beljakovinami, torej kvalitetna kr-1113 za krave, a pri krmljenju bodimo previdni. Križnice so listnata krma z nizko vsebnostjo sušine in relativno nizko vsebnostjo ^aknine. Vsebujejo tudi nekatere nezaželene in strupene glikozide, ki pri krmljenju večjih količin negativno vplivajo na kravje živali in kakovost mleka. Poseb-110 med cvetenjem se količina glikozidov 'fiočno poveča, zato križnice pokrmimo Pred cvetenjem v omejenih količinah. Če M dalj časa krmimo v prevelikih količi-to slabo vpliva na število krvnih te-lesc in tvorbo vitamine A iz karotinov, Predvsem negativno pa vpliva na delovaje žleze ščitnice, ker pri pretiranem zau Korenite spremembe... ^ nadaljevanje z 2. strani Pravi državni udar, ki je spremenil Ma-^arsko v malomeščansko republiko. Pi-Sanje češkoslovaškega glasila pa je povsem ^nasprotju z izjavo, ki jo je dal ministr-predsednik Adamec v intervjuju za tajske liste. Adamec je namreč na predvečer obiska v Avstriji pozitivno ocenil reforme v vzhodnoevropskih državah in Se zavzel za ovrednotenje tako praške pokadi kot tedanjega voditelja Aleksandra °UbČka. živanju križnic povzroča golšavost. Če krmimo krave s križnicami pred molžo ali med njo, dobi mleko oster in kiselkast priokus, zato jih kravam pokladamo vedno po molži. Križnice je treba pogosto intenzivno gnojiti z mineralnimi gnojili ali z gnojevko, zato je pri košnji mladih rastlin visoka vsebnost nitratov, kar spoznamo po temno zeleni ali modrikasti barvi listov. Take krme ne pokladajmo visokobrejim kravam, kravam po telitvi in mladi živini! Krma naj bo vedno sveža, saj se v kupu hitro pregreje, pri tem pa se nitrati spremenijo v nitrite, ki so 10 do 12 krat bolj strupeni in se živali lahko zastrupijo. Križnice v obrok vključujemo postopno, količina na dan naj ne preseže 20 do 35 kg sveže mase. Manjše količine pokladamo, če je krma čisto sveža ali pa starejša, pokošena v začetku cvetenja. Kravam obvezno pokladamo vsaj 4 kg sena na dan, razen tega pa energijsko bogate krme, kot so koruzna silaža, krmna pesa, pesni rezanci in žita. Če je obrok u-strezno energijsko dopolnjen, je precej manjša nevarnost škodljivega delovanja nitratov, ker se ti v vampu reducirajo do amonijaka, ki ga mikroorganizmi s pridom izkoristijo za sintezo beljakovin. i Če je na voljo koruzna silaža, dnevni obrok sestavimo iz 15 kg koruzne silaže, 6 kg sena in 30 kg krmne ogrščice ali listnatega ohrovta. Obrok na dan zadostuie j za približno 14 litrov mleka po energiji, po prebavljenih beljakovinah pa za dobrih 16 litrov mleka. Namesto koruzne silaže v obrok enakovredno vključimo lahko krmno peso. 10 kg krmne pese, 30 kg križnic, in 10 kg sena zadostuje za 14 litrov mleka. Do 17 litrov lahko dopolnimo z žiti, pri višji mlečnosti pa z močnim krmilom in mineralno vitaminskim dodatkom. V krmi povečana vsebnost nitratov o-bremenjuje žlezo ščitnico z glikozidi, s tem pa se veča potreba po jodu in vitaminu A. Intenzivno gnojeno ogrščico in repico bomo pokrmili kot presno krmo, saj zaradi velike vsebnosti vode in beljakovin in nizke vsebnosti sladkorja slabo silirajo. Bolje se silira krmni ohrovt strženar. Križnice siliramo v nizkih koritastih silosih z dobro urejenim odtokom od-cedka. Zeleno maso na kratko režemo, dobro pretlačimo, pokrijemo s folijo in obtežimo. Križnice veljajo za kvalitetno krmo pri jesenskem in spomladanskem krmljenju in ob pravilnem polaganju z njimi obogatenega obroka povečamo prirejo mleka iz voluminozne krme. Z. T. ŠE VEDNO NI MIRU Libanonski krščanski voditelj, general Aoun, je zavrnil dogovor, ki so ga libanonski parlamentarci dosegli v saudskem mestu Taif. Vodja krščanskih milic je obenem oklical pripravno stanje. Tudi muslimanski voditelji so izrekli celo vrsto pomislekov do sporazuma, še posebej predstavniki skupin Amal in Hezbollah. General Aoun še dalje zahteva, da Libanon nemudoma zapusti 40 tisoč sirskih vojakov. Položaj je znova izredno napet, tako da zahodni diplomati ne izključujejo možnosti obnovitve sovražnosti. V petek, 27. t. m., bo v samostanu ra Sveti gori posvet o tej znani božji poti od leta 1539 do leta 1989. Med predavatelji so tudi nekateri italijanski zgodovinarji. Ob 50-letnici Bohinjskega tedna OClOO Dr. Andrej Gosar c llft,,ill!l">llll|,l,llll|ll|ll il,,,|llll,",liilrll|lill|,l|li il,,,|liil|ll|lii|l,,|liil,,,|li ll|liill"li OOOD lllll' >I|||IMI||I|I"I||||I|,I||||I"I||I||II|||||I"I||||II M 111 i1 k 111,111 lil' Ml,M "lili" Na kakšen način, v kakšnih smereh in | |j0 kakšne mere naj bi se naša dežela in-, ustrializirala? V tej zvezi je posebno važ-j l10 zlasti vprašanje o primerni porazdelitvi j^dustrije in obrti po vsej deželi. To ve-toliko bolj, ker se da tudi naše kmečko vPrašanje v največ primerih samo v tej *vezi zares uspešno reševati. S kakšnimi ukrepi in v kakšni meri Srbeti za ohranitev trdnih kmečkih po-sestev, na drugi strani pa, kako urediti paketno in koristno delitev posestev, kjer je Potrebna ali celo neizogibna. Vprašanje o izboljšanju zemlje in no-^eČanju oziroma izboljšanju naše polje-elske proizvodnje vseh vrst. .. Problemi slovenske kreditne organiza-c*je in nacionalizacije tujega kapitala. Prometna vprašanja itd. S pretežno socialnega področja pa mo-l£lrno tu omeniti zlasti: j. Vprašanje o izboljšanju splošnih živ-•^rijskih pogojev na deželi. V tej zvezi je P°sebno važno tudi vprašanje primerne gospodarske in zlasti še gospodinjske izobrazbe podeželskega prebivalstva. Vprašanje družinske in starostne preskrbe siromašnih delovnih slojev. Naš izseljenski problem itd. Posebej je treba poudariti, da bi moral tak narodnogospodarski in socialni program dobro upoštevati razliko med težavami in problemi podeželskega ali recimo kar pretežno kmečkega ljudstva, ki živi vsaj v glavnem neposredno od obdelovanja zemlje, pa drugih delovnih plasti, na primer industrijskega delavstva, malih in srednjih obrtnikov, raznih vrst uradnikov in nameščencev sploh. Ne smemo namreč pozabiti, da so glavne težave, da je, če naj se tako izrazim, glavna problematika v e-nem in drugem primeru povsem drugačna. Pri kmečkem prebivalstvu je treba računati s tem, da ti ljudje, vsaj na splošno, ne bodo imeli nikdar toliko denarnih dohodkov, da bi z lahkoto krili vse najrazličnejše potrebe, ki jim jih moderna civilizacija vsak dan prinaša in vsiljuje. Take dru- žabne reforme, ki bi to za trajno omogočila, ni in je nikdar ne bo, ker je prav po naravnih pogojih kmečkega življenja nemogoča. Zato pa je glede tega eden zelo važnih, da, osnovnih problemov v tem, kako poskrbeti, da si bodo kmečki ljudie sami s svojimi lastnimi domačimi sredstvi svoje življenje kar najbolj primerno in u-dobno uredili. To vprašanje pa obsega zopet dvoje: Na eni strani gre za to, da bi si kmečki ljudje na deželi sami doma pridelali in drugače proizvedli kolikor mogoče dovo^ vsega, kar potrebujejo, na drugi strani pa, da bi znali svoje pridelke in proizvode tudi primerno dobro in koristno uporabiti. Oboje pa zahteva mnogo strokovnega znanja in izkušnje. Posebno kmečke gospodinje čakajo tu velike in težke naloge, ki se dajo le z obilnim znaniem pa z ve^o vnemo in spretnostjo zares dobro rešiti. Prav zato je vprašanje primerne strokovne izobrazbe kmečkega ljudstva, zlasti kmečkih (tudi bajtarskih) gospodinj eno naj večjih in najvažnejših vprašanj, ki ie od njegove rešitve zelo zelo mnogo odvisno. Poleg tega pa ima celo to vprašanje še drugo, moralno plat. Za to gre, kako naše podeželsko ljudstvo vzgojiti, da se ne bo slepo vdajalo premnogim nepotrebnim in Pred pričetkom bojev slovenskih ženskih odbojkarskih ekip V soboto, 28. oktobra, bo kar pet slovenskih ženskih odbojkarskih ekip začelo prvenstvene tekme v C-2 oziroma D ligi. Le teden za tem pa jim bodo sledile še Borovke, ki se bodo tudi letos kosale s šesterkami v C-l ligi. Mestno društvo ima letos novega trenerja, in sicer Marka Kalca, ki je zadnja leta živel v Rimu kot študent telesne kulture, a zlasti kot pomožni trener ekipe Tor Sapienza, ki nastopa v ženski A-l ligi. Igralski kader ostaja v bistvu nespremenjen, čeprav je Tanja D’Ambrogio o-pustila odbojko, vendar se vrača po dvoletnem igranju v Nabrežini Vera Stopar. Jedro ekipe še vedno sestavljajo mlade in perspektivne odbojkarice. Omeniti moramo, da bo italijanska odbojkarska zveza prihodnje leto razdelila B ligo v dve prvenstvi, in sicer v B-l in B-2. Letošnje zmagovalke C-l lige si bodo zagotovile prestop v B-l ligo, ostale ekipe do vključno četrtega mesta pa bodo čez leto dni nastopale v B-2 ligi. Cilj Borovk je tako uvrstitev v to drugo skupinico ekip, se pravi v zgornji del lestvice. Največ novosti pa srečamo letos v prvem deželnem prvenstvu. Nabrežinski Sokol Indules je v lanski sezoni napredoval iz D lige, tako da se bodo kar tri slovenska društva udeležila prvenstva C-2 lige. Ze celo vrsto let pa tu nastopata še sovodenjski Agorest in Sloga Koimpex, ki igra svoje prvenstvene tekme na Opčinah. Začnimo prav pri letošnjem novincu. Nabre-žinska dekleta bo letos vodil nov trener Peter De VValderstein, ki je v preteklih sezonah deloval pri Slogi. Prav tako iz openskega društva prihaja v Nabrežino tudi prepotrebna podajači-ca Martina Vidali in Kontovelka Loredana U-mek, ki pa se je na treningu resno poškodovala, tako da je Sokolova šesterka po našem mnenju nekoliko šibkejša, predvsem zaradi izredno o-mejenega števila igralk, kajti kar tri odbojkarice so letos zapustile Sokol. Cilj novinca bo predvsem dobro odigrano prvenstvo, brez skrbi pred izpadom. Openskim dekletom se je v lanski sezoni za las izmuznilo napredovanje v C-l ligo. Sloga je v svojo lansko ekipo vključila Savino Žbogar, ki je v minuli sezoni odločilno pripomogla k Sokolovem vzponu, saj jo odbojkarski izvedenci smatrajo za eno najperspektivnejših i-gralk v zamejstvu. Letošnji Slogin cilj je prav gotovo napredovanje. Sovodenjska dekleta pa nimajo pretiranih ambicij, saj ni prišlo do bistvenih sprememb igralk, čeprav ima Združena ekipa Agoresta novega trenerja. Gotovo pa ostaja njihovo igrišče eno najtežjih za goste, saj je Agorest izredno trdoživa ekipa v domači telovadnici. Breg Agrar in Kontovel Electronic Shop se bosta tudi letos borila za častno uvrstitev v D ligi. Pri Brežankah so spremembe minimalne, tako da je njihov cilj uvrstitev v prvo polovico končne razpredelnice, ki bo dosegljiv, če bo Breg Agrar sposoben odpraviti nihanje v igri, ki je bilo tipično v pretekli sezoni. Največ novosti pa je letos na Kontovelu. Prvo ekipo bo tokrat vodil Franko Drasič, ki se tako vrača med naša društva. Trener bo dajal poseben poudarek zelo mladim odbojkaricam; sad sodelovanja med Slogo in Kontovelom je množičen prestop mladih Sloginih deklet h Kontovelu, kjer bodo imela možnost igranja tudi v D ligi. Kontovel Electronic Shop pa se vseeno ni odpovedal nekaterim starejšim igralkam, ki še vedno ostajajo nosilke igre prve ekipe. Aljoša Terčon O---- Delegacija SKGZ se mudi v Bruslju. V četrtek, 26. t.m., je priredila tiskovno konferenco, na kateri je orisala položaj Slovencev v Italiji, kot se kaže 35 let po podpisu londonskega sporazuma. V delegaciji so Klavdij Palčič, Duško Udovič in Ferruc-cio Clavora. FIKRET ABDIČ NA ZAČASNI SVOBODI Sodišče v Bihaču je sprejelo zahtevo odvetnikov o podelitvi začasne svobode glavnemu obtožencu v menični aferi Agr°' I komerc Fikretu Abdiču. Obtoženec se bo torej v nadaljevanju procesa branil s svobode. Odlok je z navdušenjem sprejelo tri I tisoč meščanov iz Velike Kladuše, ki so i manifestirali pred sodiščem v Bihaču. POLITIČNE VOLITVE V ŠPANIJI V Španiji bodo v nedeljo, 29. t.m., državnozborske volitve. Po zatrjevanju barcelonskega dnevnika »La Vanguardia« bo- 1 do socialisti izgubili večino. V poslansk0 zbornico naj bi izvolili od 172 do 178 kan' didatov. Trenutno imajo socialisti 182 P°' slancev, leta 1982 pa so jih izvolili celo 20^-Po zatrjevanju barcelonskega dnevnika o znatno napredovala skupna levica. stranke naj bi v glavnem ohranile dosea nje sedeže. PAPEŽ BO OBISKAL MALTO V Vatikanu so sporočili, da bo papeZ Janez Pavel II. med 25. in 27. majem obl skal Malto, kamor ga je povabil nadško Joseph Marcieca. Papež Wojtyla bo Prl hodnje leto prvič odpotoval na ta otok. POLOVICO VEC GLASOV ZA Ssk V MILJAH 3 nadaljevanje s 4. strani odnos in nadutost. To je razočaralo tud1 dobršen del slovenskih volivcev, ki so o slej bistveno pripomogli k njeni uveljav* vi. V zadnjem obdobju pa je Lista Frausin v boju za ohranitev spuščala mreže v ne i primerne vode in pri tem še naprej r® čunala na potrpežljivost in vdanost stan volivcev, da bodo, kot že veliko let, me slabimi izbrali manj slabšo rešitev. le prevečkrat nesmiselnim novotarijam moderne civilizacije, marveč da se bo zna- lo zadrževati v mejah pametne konserva-j tivnosti. Samo tako bo namreč mogoče sedanje kričeče nesoglasje med premajhnimi dohodki in preobilnimi potrebami izravna- J ti, oziroma ga spraviti v prave meje ter na ta način ustvariti tem ljudem možnost zdravega, primernega in zadovoljnega živ-, ljenja. Pri drugih delovnih slojih, ki žive v glavnem ali kar izključno od denarnih dohodkov, je stvar seveda v veliki meri drugačna, v jedru preprostejša. Poleg skrbi za zadostne dohodke je tu eno glavnih in najtežjih vprašanj, kako doseči, da bodo ti ljudje znali vsakovrstne svoje dohodke zares smotrno in koristno uporabiti. To velja toliko bolj, ker je v mestih, trgih in industrijskih krajih, kjer živi večina teh ljudi, nešteto skušnjav, ki jih navajajo in zavajajo, da bi čim več potrošili, mnogokrat tudi za povsem nepotrebne reči. Prav zato ima pri tej ljudski plasti osnovni problem človeka dostojnega in zadovoljnega I življenja mnogokrat predvsem moralen značaj, je torej predvsem problem vzgoje, in volje. Za tak narodnogospodarski in socialni program, ki bi vse te okolnosti in proble-. me primerno upošteval, hočem reči, ki ne bi ničesar postavljal preveč v ospredje in ničesar omalovaževal, je seveda predvsem drugim potrebno, da dobro poznamo stvarne gospodarske in socialne razmere in ni ih razvojne možnosti v vseh najrazličnejših predelih naše dežele. Skratka, za tak program nam je potreben kolikor mogoče točen opis in pregled stvarnih gospodarskih dejstev in socialnih razmer ter njihovega dosedanjega razvoja v vseh delih naše zemlje. Zal, da nam prav za to manjka še zelo mnogo temeljnih podatkov, brez katerih si o vsem tem ne bi mogli nikdar ustvariti zares pravilne in točne slike. Nadaljnji bistveni pogoj za zares smotrno in uspešno narodnogospodarsko in socialno delo med nami je, da si moramo biti popolnoma na jasnem glede našega razmerja do skupne države in s tem tudi do njene narodnogospodarske in socialne politike. Dokler ta vprašanja niso zares jasna in odločena, dokler morda niti sami prav ne vemo, kaj hočemo in kaj zmoremo, oziroma kaj bomo morda v dogledni prihodnosti zmogli, toliko časa bo nemogoče govoriti o kakršni koli zares smotrni in uspešni slovenski narodnogospodarsk1 in socialni politiki. Če hočemo v vseh teh rečeh priti za res na čisto, pa moramo posebej tudi ve^ deti, koliko smo gospodarsko navezani n druge pokrajine v državi in koliko sW° 0 njih odvisni. Predvsem moramo vedeti, kaj in ko^' ko različnega blaga moramo v drugih P krajinah države kupovati ter kaj in jj lahko tja uvažamo. Poleg tega bi m01" ^ vsaj približno dognati, kakšna bodočn se nam v tem pogledu obeta, koliko Cc bomo lahko še to in ono prodajali v dri e dele države. Vse to so vprašanja, ki so za našo s vensko gospodarsko in socialno poln1 tako odločilne važnosti, da bi brez prin1 q ne jasnosti o vsem tem sploh ne mog11 nji govoriti in je ne bi imeli na kaj opr Prav tako važno je tudi, da smo s\z^ res na jasnem, kje, na katerih podroc.l in v kakšnem smislu nam lahko naša sk H na, jugoslovanska gospodarska in socia politika koristi in v čem se gospodarski teresi drugih delov države tako križaj0 našimi, da moramo računati s slabimi P sledicami teh nasprotij. (dalje prihodnjič)