PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v Kotovimi *bb. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XXII. St. 267 (6554)
OB DELTI REKE PAD NEPRESTANO DEŽUJE IN PIHA MOČAN VETER
Voda je porušila se en nasip na otoku Donzella Nad 11.000 hektarov zemlje je poplavljenih
Devet tisoč ljudi je moralo zbežati - Voda ogroža še druge kraje, ki so se do sedaj rešili - Dež in močan veter ovirata delo reševalnih skupin - Saragat nadaljuje obisk v prizadetih krajih Veneta - Moro je bil včeraj v Firencah
TRST, sobota, 19. novembra 1966
BENETKE, 18. — Na področju Polesine je vso noč deževa-™ in je pihal močan veter. Stanje je zelo resno. Največja obema tega področja Porto Tolle je vsa poplavljena. Približno 11.000 hektarov na otoku Donzella je pod vodo. Poplavljeni so ''fsi njeni centri, nad 9000 ljudi Je moralo zbežati. Ostali so sa-
je nastala 4. novembra. Še vedno piha močna burja. Na delu so skupine gasilcev in vojakov ob pomoči prebivalstva. Tudi danes so amfibijska vozila vojske in gasilcev pomagala prebivalstvu, ki zapušča poplavljena področja. Potapljači pa še dalje iščejo živino, ki e utonila. Mnogo krav je še privezanih v poplavljenih hlevih, ki so že 12 dni pod vodo.
Veter in veliki valovi so porušili še nekaj drugih hiš blizu kraja Donzella. Številni kraji so ogroženi, ker so nasipi zelo razmajani.
BELLUNO, 18. — Predsednik republike Saragat je obiskal danes kraje v bellunski pokrajini, ki jih je prizadela povodenj. Obiskal je Agordo, Frassene, Forno di Zoldo, Soffranco in Longarone. Pozneje je odpotoval z vlakom v Treviso. Tu-
hio redki, ki varujejo poplavlje-ne hiše in nekaj sto prebival-Cev manjših krajev, ki niso še Poplavljeni. Scardovari, ki so ga vceraj evakuirali, je poldrugi *Peter pod vodo. Danes se je po-JP&il tudi nasip, ki je od včeraj hranil vas Bonelli, od koder so uanes evakuirali še zadnje prebivalce. Voda je sedaj zalila vse Področje in samo nekateri manjši kraji so še na suhem.
vedno neprestano dežuje na ysem področju, promet z vozili pa Je vedno težavnejši. Zaradi tega so velike težave za oskrbovanje tistih, ki so ostali še na poplavljenih pod-rocjih in za prevažanje kamenja, k1 je potrebno za zadelavo velike razpoke na nasipu proti morju, ki
l>|iiiiiiiiiltni,l,IIMM,,,,,,,,,,,,, lla,,,,,,,, llm IIIIIIlltll)llllllllltlinllllll lllllllllllllt,lllllltllllllllillllllllllllll,l)
Razgovor bole.ducci o pomoči poplavljencem I
Pomoč gospodarskih podjetij in kmetijskih zadrug iz SFRJ
Jugoslovanske zadruge bodo navezale ne. posredne stike z zadrugami v Italiji
BEOGRAD, 18. — Jugoslovanska gospodarska podjetja bodo pomagala pri odstranjevanju posledic katastrofalne poplave v Italiji. O tem je obvestil danes predsednik |vezne gospodarske zbornice Anton ^ole italijanskega veleposlanika R. Duccija. Zvezna gospodarska zbor-biča pripravlja na pobudo gospodarskih organizacij in članov jugoslovanskega dela jugoslovansko-italijanske gospodarske zbornice organizirano pomoč jugoslovanskih gospodarskih podjetij Italiji.
. Bole je obvestil italijanskega veleposlanika tudi o pobudi iz kmetijskih zadrug Jugoslavije in njihovi Pripravljenosti, da nudijo material-"O in drugo pomoč ustreznim zadružnim organizacijam Italije. O obliki in organizaoiji te pomoči bo v kratkem razpravljal odbor zvez-•jo gospodarske zbornice za zadružništvo.
■Jugoslovanski člani jugoslovan-“ko-itaiijanske zbornice bodo na iz-redni seji proučili organizacijo in n&cin pomoči prizadetim od popla-J'e' nakar bodo stopili v neposredne stike z ustreznimi italijanskimi ustanovami. Italijanski veleposlanik J® izrazil Boletu globoko zahvalo akcijo jugoslovanskih gospodarstvenikov. Ducci je poudaril, da ta Akcija gospodarske zbornice in pomembna finančna pomoč jugoslovanske vlade in akcije jugoslovanskega RK kažejo, kakšno razumevanje imajo jugoslovanski narodi ^hudo nesrečo, ki je doletela Ita-
B-EKA, 18. — Uprava nogometnega kluba «Rljeka» je sklenila od-grati decembra eno tekmo v Ita-«i\ v korist prizadetim od poplave. Rijeka)) je pripravljena sama platni P°tne stroške. Ponudbo za to tekmo je «Rijeka» že poslala klubu danerossi« v Vicenzi, klubu «Ve-*ezia» in «Padovl». Nedavno Je tudi splitski «Hajdu.k» predlagal «Fio-entinia prijateljsko tekmo v Flancati v korist prizadetemu prebivalstvu.	b: B.
Tito obiskal Tuzlo in Banovic«
Beograd, 18. — Predsednik i Publike maršal Tito je danes na
poti po Bosni obiskal Banoviče, ki so iz majhne vasi pred dvajsetimi leti prerasli v moderno rudarsko mesto s 7.000 prebivalci. Rudnik proizvaja danes letno dva milijona ton premoga, zatem rudarski kraj Husinje, kjer so se pred 45 leti rudarji dvignili v upor proti tedanjemu diktatorskemu režimu, in Tuzlo. Ljudstvo Bosne se je povsod, kljub deževnemu vremenu, množično udeležilo sprejema in priredilo navdušene ovacije predsedniku republike. Tito je v Husinju položil venec na grobove leta 1929 ustreljenih rudarjev. V Tuzli pa, kjer ga je pozdravilo nad 50.000 ljudi, je Tito položil venec na grobove ustreljenih rodoljubov.
V pogovoru z rudarji in drugimi zastopniki kakor tudi v svojih kratkih govorih je Tito izrazil zadovoljstvo nad doseženimi uspehi ljudstva teh krajev, ki jih je obiskal in ponovno poudaril potrebo doslednega izvajanja gospodarske reforme. Tito je napovedal, da bo prihodnje leto verjetno najtežje, ter je izrazil prepričanje, da bodo končno vse težave vendarle premagane. Potrebno je le, da vsak državljan čuti potrebo doslednega izvajanja gospodarske reforme in pa enotnost vseh delovnih ljudi, je poudaril predsednik republike.
di tu je obiskal številne kraje, ki jih je zadela povodenj, in se je nato sestal na prefekturi s predstavniki pokrajine in 25 župani prizadetih krajev.
VIDEM, 18. — V Furlaniji se nadaljuje delo za popravilo poškodovanih javnih naprav. Še posebno se trudijo, da popravijo nasipe ob rekah, ker je nevarno, da bi novo deževje in sneg, ki je zapadel v vrhovih, povzročila nove povodnji.
Na področju Bevazzane je poplavljenih še 150 hektarov zemlje. Na delu so skupine z močnimi črpalkami. V Karnji so tudi stalno na delu skupine, ki popravljajo ceste in odstranjujejo zemeljske usade. V Latisani so popravili tri razpoke v levem nasipu Taglia-menta. Počasi čistijo tudi ceste. Nekatere trgovine so zopet zaprte. Tu je na delu 750 vojakov.
BOČEN, 14. — Povodnji so povzročili v bocenski pokrajini 10 milijard in 150 milijonov lir škode. Tehniki in strokovnjaki stalno nadzorujejo kraje, ki jim grozijo zemeljski usadi, zlasti na področju Primiero, Rabbi in Caldes.
— V toskanskih sneg. V Firencah dežuje in je bolj hladno. Na | vsem poplavljenem področju seve-I rozahodno od Firenc pa je megla, j Nadaljuje se delo za popravilo po-| rušenih nasipov. Bolj počasi pa se | nadaljuje čiščenje mestnih ulic za-1 radi dežja. Iz Nemčije, Anglije, Sovjetske zveze in Vatikana še dalje prihajajo zdravila, živila in oblačila.
Firenški župan Bargellini je danes odgovarjal na razna vprašanja časnikarjev:
«Ali ste zadovoljni z vladnimi nakazili občini Firence?«
«2ena je vedno zadovoljna z denarjem, ki ji ga da mož za izdatke, potem pa prizna, da revež ni mogel storiti več.«
»Zakaj ni uprava zahtevala več, da bi rešila svoje probleme, kakor je n. pr. problem odtočnih kanalov in vodovoda?«
((Firence imajo od leta 1870 velik račun za vlado, toda bilo bi zelo antipatično, da se rečemo odvratno predložiti ta račun ob taki nesreči, ki ni prizadela samo Firenc.
»Firence bodo torej ostale še vedno s svojimi nerešenimi problemi?«
((Vladno nakazilo bo služilo za zacelitev ran povodnji.«
Predsednik vlade Moro je med potjo na volilno zborovanje v Trst prišel davi v Firence, kjer se je na prefekturi sestal s predstavniki mestnih oblasti. Zatem si je ogledal najbolj prizadete kraje v mestu. Pozneje je odšel v «Palazzo vecchio«, kjer je na županov pozdrav odgovoril, da ni prišel prej, ker je bil zaposlen pri pripravljanju ukrepov za pomoč poplavljenim področjem.
Zunanji minister Fanfani pa je davi obiskal Grosseto, kjer se je na prefekturi sestal s predstavniki oblasti, ki so mu obrazložili probleme, ki so povezani z obnovitvijo dejavnosti na poplavljenih področjih.
Johnson bo danes zapustil bolnišnico
BETHESDA, 18. — Predstavnik Bele hiše je sporočil, da je predsed. Johnson sklenil zapustiti jutri zjutraj bolnišnico in odpotovati naravnost na svoje posestvo v Teksasu.
Člani kongresa in vlade, ki so služili pri mornarici in ki se lahko zdravijo v tej bolnišnici mornarice, plačujejo 45 dolarjev na dan (približno 25.000 lir). Predsednik Johnson pa se lahko zdravi v tej bolnišnici brezplačno kot vrhovni poveljnik oboroženih sil, prav tako kakor vsi častniki v službi.
kov, ki zaradi poledice ne morejo nadaljevati vožnje.
Tudi na cestah na Notranjskem je poledica prizadejala mnogo težav šoferjem tovornjakov.
BEOGRAD, 18. — Cestni promet je prekinjen tudi v Črni gori na cesti Nikšič - Savnik - Zabljak, med. tem ko je na cesti Mateševo - An-drijevica - Ivanjgrad otožeknčen. Avtobus, ki je včeraj odpotoval iz Titograda proti Plevlju, se je moral zaradi zametov 20 kilometrov od Zabljaka ustaviti.
V Bosni je prekinjen promet med Bihačem in Bosanskim Pe-trovcem, med Drvarjem in Bosanskim Grahovim, zatem na cesti Bihač-Donji Lapac in na cesti Sarajevo . Bosanski Petrovac - Jajce.
DELO SKUPŠČINE IN ODBOROV OZN
Razprava o kitajskem predstavništvu pred glavno skupščino Združenih narodov
Italija predlaga ustanovitev začasnega odbora, ki naj temeljito prouči to vprašanje - Sklicali bodo konferenco nejedrskih držav - Ustanovitev organizacije OZN za industrijski razvoj
NEW YORK, 18. — Danes se je v skupščini OZN začela razprava o kitajskem predstavništvu. Prvi je govoril kamboški delegat, ki je zahteval, naj se Pekingu prizna sedež, ki ga sedaj ima Formoza. Odločno je zavrnil teorijo o dveh kitajskih državah, ker obstaja ena sama Kitajska.
Govoril je nato italijanski
munističnih strank in skupno proučevanje sedanjih problemov. Nato dodaja, da ni slučaj, da razne komunistične stranke izražajo mnenje, da se pogoji za sklicanje nove svetovne konference komunističnih strank vedno bolj konkretizirajo. «Kljuh odločnemu odklanjanju kitajskih voditeljev, da bi skupno nastopali s socialističnimi državami in z mednarodnim komunističnim gibanjem v boju proti ameriškemu napadu v Vietnamu, kljub računom napadalcev, da bodo dosegli svoje smotre v Vietnamu, se bo vsestranska pomoč Sovjetske zveze in drugih socialističnih držav vietnamskim borcem nadaljevala, dokler ne bo prenehal ameriški napad.«
V zvezi z bližnjim Kosiginovim obiskom v Franciji piše list: «Ko-siginov uraden obisk bo velike važnosti za okrepitev odnosov med o-MOSKVA, ^ 18.	— Moskovska bema državama in za prijateljsko
»Pravda« piše danes, da je živ-1 sodelovanje v interesu miru in var-Ijenjske važnosti skupno delo ko- nosti v Evropi.«
«Pravda» o konferenci KP
predstavnik Piccioni, za njim pa formoški predstavnik. Zadnji govornik je bil gvinejski predstavnik. Pozval je skupščino, naj prizna Kitajski sedež, ki ga sedaj ima Formoza. Razprava se bo nadaljevala v ponedeljek.
Italijanska delegacija bo jutri
postavlja isti problem. Zakaj se vse to dogaja? Zaradi drugega dejanskega stanja, ki nas razdvaja pri ocenjevanju in onemogoča konkretno diskusijo. To se tiče namenov pekinške vlade. Ali Kitajska ljudska republika res želi biti zastopana v Združenih narodih? Ce bi bil odgovor na to vprašanje poziti-— ali namerava Kitajska ljudska
predložila v skupščini resolucijo, ki | ven, ali namerava lutajsKaijuasKa predlaga ustanovitev začasnega od- repubhka_ slediti listini_OZN. Tret-
bora Združenih narodov, katerega naloga naj bo da eno leto proučuje vse plati tega vprašanja.
Na današnji seji je italijanski delegat Piccioni obrazložil to resolucijo. Ugotovil je, da razprava o predstavništvu Kitajske traja že šestnajst let in zaradi tega je treba napraviti nov resen poskus, da se razprava obrne v konstruktivno smer.
Piccioni je ugotovil nekatera jasna dejanska stanja, ki jih spremljajo nekatere manj jasne okoliščine. Prvo dejansko stanje je: Peking u-pravlja in vlada vso celinsko Kitajsko. «2e več kot deset let govorimo ali glasujemo, toda še dalje traja realnost 700 milijonov Kitajcev, ki niso zastopani v OZN, in vsako leto se v skupščini znova
MED MOROVIM VOLILNIM ZBOROVANJEM V TRSTU
Včeraj v poslanski zbornici medel zaključek razprave o poplavah
Odgovarjali so razni podtajniki - V senatu na sporedu odgovori na vprašanja - Prihodnjo nedeljo bo 1.386.355 volivcev volilo občinske svete
RIM, 18. — Na današnji seji po-1 splošnih ukrepih za obnovitev pro-slanske zbornice se je nadaljevala izvodne dejavnosti.
ZARADI SLABEGA VREMENA
Cestni promet otežkočen na Štajerskem v Črni gori in Bosni
LJUBLJANA, 18. — V Sloveniji je cestni promet zaradi slabega vremena posebno v severozahodnih krajih otežkočen. Občina Ormož, v kateri živi 20.000 prebivalcev, je že dva dni brez električnega toka in vode. Tovarne že dva dni ne delajo. Tudi v Mariboru je promet otežkočen. Telefonske zveze z Varaždinom, Dravogradom in drugimi kraji Slovenije so prekinjene. Na cestah Maribor - Murska Sobota, Maribor - Šentilj, Maribor. Dravograd stojijo kolone tovomja-
#	^ I . '
Predsednik Saragat med obiskom v krajih na Tridentinskem, ki jih je prizadela povodenj
razprava o škodi in o pomoči po-plavljencem. Odgovarjali so različni podtajniki, medtem ko je bil odsoten predsednik vlade Moro, ki je bil na volilnem zborovanju v Trstu.
Najprej je poročal podtajnik za notranje zadeve Amadei o položaju na področju Trente, Južne Tirolske, Benetk in Lazia. Podtajnik za javno vzgojo Elkan pa je obširneje govoril o škodi pri umetniških zbirkah in v Narodni knjižnici v Firencah. Ugotovil je, da škoda ni tako občutna, kot so se prvotno bali, zaradi požrtvovalnega dela uslužbencev muzejev in galerij. V začetku so tudi menili, da je veliko število umetniških del uničenih, kasneje pa so ugotovili, da bo mogoče — razen redkih izjem — vsa dela restavrirati, šole bodo pričele v Firencah 28. novembra reden pouk, ki bo pospešen, da se nadomesti izgubljeni čas.
Podtajnik za industrijo Malfati je ugotovil, da še niso mogli ugotoviti popolnega obsega škode, da pa so že v veljavi ukrepi za obnovitev dejavnosti. Končno je še podtajnik za javna dela De Cocci ugotovil, da znaša škoda na javnih objektih 230 milijard Ur, pri čemer je vštetih trideset milijard lir škode na objektih ANAS.
Bivši demokristjanski minister Sullo je podtajnika vprašal, če so izdali vse vsote, ki so bile dodeljene z zakonom leta 1962 za ureditev rek, nakar je podtajnik to potrdil. Zanimivo je tudi, da je v razpravo polemično posegel bivši demokristjanski minister Togni, ki je ugotovil, da jez pri Piši ni bil dograjen in da je zaradi tega bila škoda občutno večja, kot bi lahko bila. V razpravo so posegli tudi razni drugi poslanci, ki pa po poročilih niso povedali nič bistveno novega.
V senatu pa so bila na dnevnem redu vprašanja in odgovori nanje in sicer je bilo v ospredju vprašanje tako imenovanih «diritti casua-li», ki jih pobira nadzorništvo za civilno motorizacijo in o katerih je bilo mnogo polemik in celo dolgotrajna stavka prizadetih uslužbencev. Gre za povsem neupravičeno pobiranje pristojbin za registracijo motornih vozil, pri čemer pristojbine ne gredo v državno blagajno, temveč si jih po dokaj čudnem ključu razdelijo uslužbenci. V zadevo je posegel minister Scalfaro, ki je na seji senata tudi odločno zagovarjal svoje stališče in ravna nje.
Podtajnik za zunanje zadeve O-liva pa je odgovoril na vprašanje komunističnih senatorjev glede klicanja v vojsko italijanskih državljanov, ki so se izselili v Avstralijo.
Podtajnik je sporočil, da so takoj posredovah in da so dosegU, da bodo fante uporabili v vojski samo za teritorialne civilne službe, tako da bodo lahko dobili državljanstvo. V primeru pa, da ne privo-Ujo v služenje vojaškega roka, je država poskrbela za brezplačen povratek v domovino. Vendar pa je podtajnik ugotovil, da ne gre za dokončno rešitev, ker Italija vztraja, da se ((uveljavitev novih norm podredi mednarodni praksi «in da se torej v takih primerih vseljenci ne podrejajo vojaškim obveznostim.
Na ministrstvu za proračun je bil danes širši razgovor s predstavniki vseh sindikalnih organizacij o pomoči poplavljenim področjem in c stanju na teh področjih. Po uradnem poročilu ministrstva so govorili o zaposlitvi, ki pa ni kritična, ker se je do sedaj javilo v središča za zaposlovanje manj kot 10 tisoč oseb. Govora pa je tudi bilo o
NACISTIČNA NEVARNOST V NEMČIJI
je’ dejansko stanje: Kakšno je lahko in mora biti stališče formoške vlade?«
Zatem je Piccioni dejal, da je pekinška vlada dala v šestnajstih letih vrsto izjav, ki pa se na različen način tolmačijo. Vse pa imajo eno napako, in sicer da nobena ni bila uradno naslovljena organom Združenih narodov v odgovor na jasno in uradno vprašanje. Do sedaj se je diskutiralo in se diskutira, ne da bi imeli med drugim zanesljivih elementov da bi lahko pravilno tolmačili pravo misel pekinške vlade.
Zaradi tega je potrebno najprej nedvoumno ugotoviti uradno voljo Pekinga. Zaradi tega italijanska vlada predlaga ustanovitev začasne ko. misije, ki naj med drugim ugotovi, ali Peking hoče biti zastopan v OZN in s tem v zvezi spoštovati listino te organizacije. Naloga začasne komisije bi v bistvu bila temeljito proučiti razne plati današnje kitajske stvarnosti, izvajati iz tega posledice ter pripraviti zaključke in predloge za pravično in praktično rešitev, ki bi jo predlagali na 22. zasedanju. Ko bodo vsi ti podatki zbrani, bo moč začeti debato na novi zanesljivi in konstruktivni podlagi.
Zatem je Piccioni izjavil, da bo glasoval za resolucijo, ki zahteva dvotretjinsko večino, ker gre za važno vprašanje, ter bo glasoval proti albanski resoluciji, ki zahteva takojšnje priznanje pravic Kitajske v OZN.
Glavna skupščina Združenih narodov je sinoči sklenila sklicati konferenco vseh nejedrskih držav. Začeti bi se morala julija 1968. Države udeleženke bodo morale tudi razpravljati, kako naj bi jedrske naprave uporabili izključno v mirnodobske namene in kako bi nejedrske države lahko sodelovale, da se prepreči širjenje atomskega orožja. Sklep o sklicanju konference, ki jo je predlagal Pakistan, je bil sprejet z 48 glasovi proti enemu in 59 vzdržavnimi. Indija je glasovala proti. Od jedrskih držav se je samo Velika Britanija uprla sklicanju konference trdeč, da bo ta izolirala jedrske države od nejedrskih.
Skupščina je pozvala vse države, naj pospešijo pogajanja za sklenitev pogodbe, ki naj prepove širjenje jedrskega orožja. Odobrila je tudi resolucijo, s katero poziva 18 držav, ki sodelujejo na ženevski razorožitveni konferenci, naj upoštevajo predlog, na podlagi katerega se jedrske države obvezujejo, da ne bodo uporabljale ali grozile z uporabljanjem jedrskega orožja proti državam, ki ga nimajo. Resolucija je bila odobrena s 97 glasovi proti dvema in tremi vzdržanimi. Zatem je skupščina odobrila resolucijo, ki zahteva nove pobude za repatriacijo arabskih beguncev Iz Palestine.
Skupščina je soglasno odobrila ustanovitev organizacije Združenih narodov za industrijski razvoj, kakor je priporočal gospodarski odbor OZN. Glavna naloga te organi-
................................................•■■■■■■.................................................
zacije bo podpirati industrijski raa-voj nezadostno razvitih dežel. Vodil jo bo odbor za industrijski raa-voj, ki bo štel 45 članov. Odbor bo pripravil politiko, načela in sredstva za nastope, ki naj omogočijo novi organizaciji, da bi dosegla svoje smotre.
Končno je skupščina odobrila resolucijo, ki poziva Veliko Britanijo, naj s silo nastopi proti Smithovemu režimu v Rodeziji. Za resolucijo je glasovalo 98 držav, Portugalska in Južna Afrika sta glasovali proti, 17 pa se jih je vzdržalo.
Odbor za dekolonizacijo je pozval Španijo in Veliko Britanijo, naj nadaljujeta razgovore o Gibraltarju in naj se vzdržita vsakega dejanja, ki bi škodovalo tem razgovorom.
Streljanje
na Južnem Tirolskem
BOČEN, 18. — Davi v zgodnjih jutranjih urah so nekateri vojaki streljali proti gozdu v bližini železniške proge, ker so tu videli nekatere sence. Eden od izstrelkov je zadel oporni kabel železniške električne napeljave na sredini tira, tako da se je kabel močno znižal. Prav v tistem trenutku je privozil tovorni vlak in kabel se je zapletel v motor ter se pretrgal, zaradi česar je bil prekinjen električni tok. Železniški promet so obnovili eno uro pozneje. Strojno osebje je bilo laže opraskano, motor pa je bil laže poškodovan.
Prihodnjo nedeljo bodo delne pokrajinske in občinske volitve, ki pa bodo zlasti v sedanjem političnem razdobju važne, saj bodo odrazile splošno razpoloženje. Po u-radnih podatkih notranjega ministrstva bodo volitve v treh občinah, ki so glavna mesta pokrajin in kjer je skupno 342.165 vpisanih volivcev, v 92 občinah z več kot 5 tisoč prebivalci, kjer je 780.355 vpisanih volivcev, v 212 občinah z manj kot 5 tisoč prebivalci, kjer je vpisanih 261.629 volivcev, v dveh občinah z 2206 volivci pa bodo delne volitve. Skupno bo torej volilo za občinske svete 1.336.355 volivcev. Poleg tega bodo volitve za dva pokrajinska sveta s skupno 376.546 volivci.
Močne ameriške okrepitve Južnem Vietnamu
WASHINGTON, 18. — Kakor poročajo zahodne agencije, razmišlja ameriška vlada o možnosti, da pošlje večja ojačenja v Južni Vietnam prihodnjih mesecih in zviša število ameriških vojakov od 345.000 na 600.000 ali 700.000 mož. Maja bo
v Južnem Vietnamu verjetno 425.000 ameriških vojakov.
Iz Sajgona poročajo, da so osvobodilne čete že drugič v treh tednih napadle preteklo noč največje ameriško skladišče streliva v Južnem Vietnamu ter povzročile požar ,ki so ga pogasili čez štiri ure. Skladišče je v Long Binhu, 30 kilometrov severno od Sajgona. Partizani so izstrelili več strelov z možnarji proti skladišču in so nato povzročili eksplozijo dinamit-nega naboja.
Ameriško poveljstvo v Vietnamu je danes javilo, da sta dve vojni ladji ameriškega sedmega ladjevja včeraj izstrelili 250 strelov proti skupini čolnov osvobodilne vojske ob južnem delu severnovietnamske obale. Včeraj je ameriško letalstvo izvršilo 52 letalskih napodov na Severni Vietnam.
Na področju delte reke Mekong se nadaljujejo spopadi med partizani in sajgonsko vojsko.
Cagna v Beogradu
BEOGRAD, 18. — Danes je pri-! spel v Beograd apostolski delegat in odposlanec Vatikana pri jugoslovanski vladi msgr. Mario Cagna.
Močan spopad v Munchnu med nacisti in antinacisti
Nadaljujejo se posvetovanja o novi vladni koaliciji
BONN. 18. — V Muenchnu je občinska uprava sklenila prepovedati zborovanje desničarske narodno demokratske stranke, ki je bilo določeno nocoj v cirkusu Krone, ki je dal na razpolago svoje prostore. Občinska uprava je poudarila, da «se ne more sprijazniti z mislijo, da mora policija braniti bivše funkcionarje nacionalsocialistične diktature pred branitelji demokratičnega reda in včasih prav proti žrtvam te diktature«. Spričo napetosti, ki je nastala, je vodstvo cirkusa odpovedalo pogodbo z omenjeno nacistično stranko.
Nocoj so bili močni spopadi med protinacističnimi študenti in pristaši nacistične stranke. Spopadi so nastali, potem ko je sodišče v Muenchnu ukazalo vodstvu cirkusa Krone, naj da na razpolago svoje prostore za zborovanje nacistične «narodnodemokratske stranke«. Občinske oblasti so takoj po tej odločitvi sodišča prepovedale zborovanje. Tedaj se je omenjena stranka obrnila na upravno sodišče. Medtem se je zbralo več tisoč ljudi pred cirkusom, ki ga je stražilo 130 policajev. Sledili so spopadi med študenti, ki so nosili napise proti nacistični stranki in pristaši te stranke, še prej so šli študentje po nekaterih mestnih ulicah. Nekateri govorniki so poudarili, da je prišel trenutek, ko je treba zastaviti pot nacistom.
Danes je bil drugi pogovor med predstavniki demokrlstjanske in predstavniki socialno demokratske stranke. Prve je vodil kandidat za kanclerja Kiesinger, druge pa za-hodnoberlinski župan Brandt.
Danes so govorili o notranji politiki, na prvem sestanku pa so obravnavali mednarodna vprašanja, varnost in nemško združitev. Današnji sestanek je trajal pet ur. Predsednik socialno demokratske stranke Brandt je izjavil časnikarjem, da bo moč sprejeti sklep o sestavi vlade šele tedaj, ko bodo rešeni vsi problemi, ki se tičejo trdnega političnega programa tako v notranji kakor v zunanji politiki. Dodal je, da bo morala politika nove vlade upoštevati finančno stanje, kakršno izhaja iz finančnega proračuna. Današnji razgovori, je dodal, so bili v glavnem posvečeni finančnim vprašanjem. V demokristjansklh krogih pravijo, da so bili pogovori, kar se Uče finančne plati, zelo zadovoljivi.
V	odgovoru na vprašanje časnikarjev Je Brandt izjavil, da se mu nikakor ne zdi neizbežno, da nova vlada zviša davke.
V	ponedeljek bo predsednik republike Luebke sprejel predstavnike glavnih strank v Bundestagu ln jim poročal o dosedanjih pogajanjih. V torek bo Luebke odpotoval na obisk v Mehiko.
Zanimiva je anketa, ki jo je objavil zavod za socialne vede v Bat Godesbergu. Iz ankete izhaja, da samo dvanajst odstotkov vprašanih Nemcev odobrava Hallsteinovo doktrino, ki je v tem, da Bonn ne sme imeU diplomatskih odnosov z državami, ki priznavajo pravni obstoj Vzhodne Nemčije Naklonjeni normalizacijah odnosov med Bonnom in vzhodnoevropskimi državami so predvsem begunci ter pripadniki li-
beralne in socialno demokratske stranke.
Zanimivo Je, da skoraj petdeset odstotkov Nemcev še ve ne, da Ima Zahodna Nemčija že enajst let red ne diplomatske odnose s Sovjetsko zvezo.
KP Bolgarije o Vietnamu
SOFIJA, 18. — DeveU kongres KP Bolgarije je odobril resolucijo o Vietnamu. Resolucija poudarja, da namerava Bolgarija še dalje pomagati vietnamskemu ljudstvu moralno, politično in materialno, da se okrepi njegova gospodarska in o-brambna moč.
Resolucija poudarja, da je bolgarska vlada odločena dovoliti prostovoljcem, da se udeležijo borbe ob strani vietnamskega ljudstva, če bo hanojska vlada izrazila željo v tem smislu. Resolucija podpira štiri točke hanojske vlade in pet točk narodnoosvobodilne fronte ter zahteva konec napada, umik ameriških vojakov in njihovih satelitov iz Juž. nega Vietnama ter strogo spoštovanje ženevskih sporazumov. Na koncu izraza resolucija solidarnost Bolgarije z Laosom in Kambodžo ter zahteva spoštovanje suverenosti in ozemljske nedotakljivosti teh dveh držav.
Ne pet tisoč, temveč deset tisoč ljudi je moralo zbežati s področja Polesine, kjer se je porušil včeraj še en nasip, ki je branil neko vas. Na vsem področju neprestano dežuje in piha močna burja, okrog tisoč vojakov pomaga pri reševanju in utrjevanju nasipov, potapljači pa iščejo potopljeno živino. V bocenski pokrajini znaša škoda 10 milijard 150 milijonov. Povsod nadaljujejo popravljanje nastale škode. Florenco je včeraj obiskal končno tudi predsednik vlade Moro, ki se je opravičeval, zakaj ni prišel že prej. Tudi na tem področju poprav'jajo porušene nasipe, pomoč v zdravilih, živilih in oblačilih pa prihaja tudi iz inozemstva.
Predsednik republike Saragat je včeraj nadaljeval obisk prizadetih krajev in se je mudil na področju Belluna, nato pa je obiskal Treviso in okoliške kraje.
Glavna skupščina OZN je sprejela včeraj več važnih sklepov. Med temi je na prvem mestu sklicanje konference vseh nejedrskih držav v juliju 1968, toda za ta sklep je glasovalo samo 48 delegatov in kar 59 se je glasovanja vzdržalo. Proti je glasovala samo Indija. Drugi važen sklep je ustanovitev organizacije Združenih narodov za industrijski razvoj, katere glavna naloga bo, podpirati industrijsko nezadostno razvite dežele. Nadalje je skupščina pozvala vse države, naj pospešijo pogajanja za pogodbo o prepovedi širjenja jedrskega orožja. Važna je tudi resolucija, s katero se poziva ženevska razoro-žitvena konferenca, naj upošteva predlog, ki vsebuje obvezo jedrskih držav, da ne bodo uporabljale jedrskega orožja proti nejedrskim državam. Značilno je, da je za to resolucijo glasovalo 97 držav. Končno je bila odobrena resolucija, ki poziva Veliko Britanijo, naj nastopi s silo proti Smithovemu rasističnemu režimu v Rodeziji. Italijanska delegacija pa je predlagala ustanovitev začasne komisije, ki naj ugotovi, ali hoče biti pekinška vlada zastopana v OZN in s tem v zvezi, spoštovati listino svetovne organizacije. Italijanski delegat Piccioni pa je pri tem poudaril, da bo glasoval za resolucijo, ki zahteva dvetretjinsko večino, glasoval pa bo proti albanski resoluciji, ki zahteva takojšnje priznanje pravic Kitajske v OZN.
Iz Budimpešte so sporočili, da so se vojaški predstavniki varšavskega pakta pogovarjali od 14. do 17. t.m. o vojaških zadevah.
Kongres KP Bolgarije pa je odobril resolucijo o Vietnamu, v kateri se poudarja, da bo Bolgarija še dalje pomagala vietnamskemu ljudstvu moralno, politično in materialno. Tudi glasilo K P Sovjetske zveze piše, da bo SZ skupno s socialističnimi državami nastopala proti ameriškemu napadu v Vietnamu kljub odločnemu odklanjanju kitajskih voditeljev, da bi skupno sodelovali. Medtem pa poročajo iz VVashingtona, da vlada ZDA raz-misija o možnosti zvišanja svojih vojakov v Vietnamu kar na 600.000 do 700.000 mož. — Vietnamski partizani nadaljujejo napade na ameriška skladišča, na enote na področju reke Mekong in drugod. Američani pa nadaljujejo bombardiranje Severnega Vietnama.
V Muenchnu je prišlo do spopadov med protinacističnimi študenti in nacisti, ki so se zbrali pred nekim cirkusom, v katerem je občina prepovedala zborovanje. — Za rešitev vladne krize so se včeraj pet ur pogovarjali demokristjanski in socialdemokratski voditelji.
— 2 —
19. novembra 1 Šiiti
POMEMBEN DOGODEK ZA VSE SLOVENCE
Otvoritev «Korotana» v duhu sodelovanja med narodi
Kot »mo ie javili, je bila 15. t.m. na Dunaju slovesna otvoritev slovenskega študentovskega doma »Korotan* (Studentenheim »Korotan* ). katere so se udeležili predstavniki slovenskega javnega življenja v Avstriji, avstrijski zvezni kancler Klaus, predstavniki SFRJ in Slovencev iz tujine. V naslednjem povzemamo dopis Slavka Frasa ljubljanskemu «Delu», ki nazorno prikazuje pomen novega študentovskega doma za Slovence na Koroškem posebej, za Slovence v tujini ter za vsa demokratsko javnost sploh v duhu demokratičnih izročil največjih Slovencev, kot bil na primer dr. France Prešeren.
DUNAJ, 18. — »Moj namen Je bil, dati slovenskim Študentom s Koroškega streho, možnost za nemoten študij in priložnost za narodno udejstvovanje,« Je preprosto razložil svojo misel rektor novega slovenskega visokošolskega doma Ivan Tomažič. Pred dnevi so njegove sanje postale resničnost. Ob prisotnosti visokih osebnosti iz Avstrije in Jugoslavije so njegov šestnadstropni «Korotan» na Albertgasse 48 v 8. dunajskem okraju slovesno odprli. «že zdaj je dom popolnoma zaseden, imamo več prošenj kot sob.«
Sedeminštiridesetletnl klaretlnskl pater, doma iz brkinskih Pregarij, kamor ga še zdaj večkrat zanesejo spomini na mladost, je začel uresničevati svojo zamisel «z ničimer in s svojo plačo«, kot pravi. Iz Španije — tja ga je poslal njegov red že pred vojno — se je pred trinajstimi leti preselil na Dunaj in «od prvega trenutka« premišljal. kako bi svoj kraški temperament in narodno zavzetost kar najbolj učinkovito Izrabil v korist «slovensklh brezdomcev«, koroških študentov na Dunaju. Po naključju Je zvedel za ustrezno parcelo malone v središču mesta, nedaleč od univerze, ter Jo s pomočjo celovške Mohorjeve družbe in številnih darovalcev na Koroškem in v Ameriki kupil. Potem se je začelo trkanje na vrata za ugodna posojila. Sredstva za gradnjo sta mu nazadnje zagotovila dunajska občina ln dunajski nadškofijski urad, nekaj je prispevalo zvezno ministrstvo za prosveto, pohištvo je darovala ljubljanska univerza ln tako je zdaj po dveh letih neutrudnega dela dom pod streho. Načrte zanj Je napravil koroški Slovenec, celovški arhitekt inž. Janez Oswald. Veljal Je skupaj okrog devet milijonov šillngdV" (čez 200 milijonov lir) ter mnogo potrpljenja, živcev in osebnih žrtev«.
«Visokošolski dom — Studenten-he.m Korotan«, kakor se ustanova uradno imenuje ima devetdeset sob (in ne devet, kot je tudi naš dnevnik pomotoma pisal. — Op. ur.). V pritličju Je slovenska čital-n ca, odprta ves dan za vse, majhna kapela ln velika dvorana za prireditve. V drugem nadstropju so upravni prostori in knjižnica. Tr! nadstropja so namenjena študentom moškega spola, zgornji dve nadstropji, ki sta dosegljivi samo s posebnim dvigalom, pa sta za cekleta. študent ima lastno sobo, približno 11 kv. metrov, in plača na mesec 400 šilingov (10.000 lir).
V	vsakem nadstropju je majhna kuhinja za (»samopostrežbo« stanovalcev in prostor za skupni študij.
V	domu Je tudi sejna soba kluba s,ovenskih koroških študentov, ki ima tu svoj sedež. Predsednik kluba, študent kemije iz Škocjana Lijze Popič, pravi, da šteje klub zdaj približno petdeset članov. Kali Ji trideset Jih bo letos stanova.o v (»Korotanu«.
Ivan Tomažič si Je zamislil na-e^dnji prioritetni vrstni red za sprejemanje v visokošolski dom: p.ednost imajo slovenski študentje s Koroškega; če tl ne napol-r 'o doma, pridejo na vrsto gra-d Jčanskl Hrvatje, drugi avstrijski in eresenti, Jugoslovani, Slovenci U Italije 'n nazadn'e »pravi tujci/.
2 njim sklene vodstvo doma enoletno pogodbo, tako da lahko vsako jesen znova uveljavijo omenjeno načelo spre'emanja. Letos bodo. kot ka e, Korošci v man'šini.
V	«Koro anu« Je precej nemško govorečih Avstrijcev, šest Grkov, tr 'e Ind:jci, dva zahodna Nemca, t ž’šk' Slovenci in tudi nekaj Ju-f ulovanov. Rektor upa, da se bo to p- hodnje leto. «ko se uveljavimo«, Ep-emenllo.
Tomaž čevo zatrjevanje v vzornem koncilskem duhu. da je dem namen len vsem ln da nlsogar ne t odo vpraševali po njegovi nazor skl usmerjenost!. Je dobilo lepo potrdUev ln Ilustracijo ob otvorit veni slavnosti, ko so se v dvorani dama zbrali poleg zveznega Kanclerja !n Jugoslovanskega veiefio-6'anika ter predstavnikov različ n h inst.tucij lz Jugoslavije *n Av E rije tudi predsednika obeh slovanskih organizacij na Kor-iškem, predstavniki Mohorjeve družne in drugih prosvetnih ustanov. Korošci najrazl čnejših političnih pre-pričanj ln strast;. Na dnu govor-n škega odra Je bil Prešernov citat »žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan..» ln govorniki ho drug za drugim izražali željo, da bi ta skupni dom prispeval k boljšemu razumevanju med manjšinskim In večinskim narodom, opozarjali, da stoji kornaj dvesto metrov od Albertgasse hiša, v kateri sta nekoč knez slovenskega pesništva France Prešeren m avstrijski pesnik svobode Anastasius GrUn sklenila večno prijateljstvo, ter spodbujali mlade slovenske izobražence s Koroškega, naj svoje znanje in duha prijateljstva in tolerance, ki vlada v tem domu, ponesejo tudi med svoje ljudstvo. »Dom se preprosto imenuje Korotan, toda lahko bi ga Imenovali evropska hiša«. Je rekel predsednik narodnega sveta koroških Slo-
vencev ln predsednik zveze slovenskih organizacij je dodal, da bodi ta dom šola za demokratično razpravljanje o vseh vprašanjih, ki zaposlujejo mladega človeka. Veliko lepih besed pa je bilo izrečenih na naslov Ivana Tomažiča, vztrajnega uresničitelja velikega načrta, ki je bil za marsikoga še pred nedavnim neuresničljiva utopija.
Poseben blesk je dajala prireditvi prisotnost zveznega kanclerja Klausa, ki si je kljub zaposlenosti ob obisku sovjetskega predsednika Podgomega utrgal toliko časa, da je prišel poslušat pevce klubskega zbora, spregovorit nekaj spodbudnih besed in uradno odpret visokošolski dom »»Korotan«. (»Prav posebno mi leži na srcu skrb, kako bi ustvarili zakonske temelje, ki bi ohranjali in razvijali nemoteno narodno življenje manjšin v Avstriji,« je dejal in, kot že večkrat, poudaril, da je obstoj narodnih manjšin obogatitev za Avstrijo in jamstvo za učinkovitost njenega »»izžarevanja«. Koroškim študentom
je povedal, da je tudi on sam Korošec, doma iz Ziljske doline, in da Je njihova ožja domovina evropska posebnost prve vrste: tu se stikajo tri velike evropske kulture. Zato velja vztrajno gojiti in razvijati misel o skupnosti in sodelovanju med narodi. Avstrija mora v tem pogledu storiti tako rekoč več kot zmore; »(država, ki ni več, kot je, Je manj, kot je«, je dejal dr. Klaus in zaželel novemu visokošolskemu domu mnogo uspeha v izpolnjevanju svojega namena.
«Rož, Podjuna, Žila«, je ob zaključku otvoritvene slavnosti donela po dvorani Kernjakova »(himna« koroških Slovencev; pela jo je dvajseterica članov pevskega zbora kluba koroških Slovencev, ki jih je ognjevito vodil nadarjeni mladi dirigent Janko Gabrijel. Slovenski študentje s Koroškega so dobili svoj dom, skupno streho, pod katero se bodo lahko pripravljali na bodoče delo med svojim ljudstvom.
SLAVKO FRAS
Strašen požar je uničil pet pomožnih poslopij Mednarodnega urada za delo
600 milijonov lir. Popolnoma je bil uničen arhiv
v Ženevi. Skoda znaša
fanjir/c vv	^
C*
tjlnhbu
hlihnVbhm
OB 80-LETNICI ROJSTVA UMETNIKA
Retrospektivna razstava Picassove umetnosti

PARIZ, 18. — Minister za kulturne zadeve Andre Malraui je odprl v «Grand Palais» in »Petit Palais* v Parizu največjo razstavo, ki so jo priredili v francoski prestolnici ob priliki 85-letnice rojstva Pabla Picassa.
Ta razstava je zares nekaj posebnega, saj gre za retrospektivno razstavo del enega izmed najbolj znanih evropskih umetnikov, ki je s svojo osebnostjo močno vplival na umetniška dogajanja v Evropi skozi več kot pol stoletja.
iiiiiiiiiiiii!iiiHHiiiimiiiiiiiiiiii!iiiiii,m,i,	|| 11111,|||,umiiijiimjjujiiiiiiiiniju (|( n umi,,,jiiimunuiii |m Humi, Hlinili j|||||||||||||||||(|||l||,|,umili,|„miiiiniiiiiiimiiiiiiuiin^
AMERIŠKE PRIPRAVE ZA POLET NA MESEC	po sestanku na ministrstvu za zunanjo trgovino
Lunar Orbiter 2» oddaja dobre posnetke Lunine površine
Sodeč po prvih vesteh se je zdelo, da se je poskus ponesrečil - NASA je spremenila del načrta «Apollo»
PASADENA, 18. — Znanstveniki ustanove »Jet propulsion Laborato-ry» so danes zvečer sporočili, da je Lunin umetni satelit »Lunar Orbiter 2» začel oddajati zelo dobre fotografske posnetke Lunine površine. Do sedaj še niso pojasnili za kakšne posnetke gre, vendar pa domnevajo, da so satelitovi fotografski aparati slikali Lunino površino z višine 48 km, in sicer predvsem veliko ravnino, ki je znana pod imenom »Morje mirnosti* (Mare tranquillitatis).
Neki pasadenski znanstvenik je izjavil, da vse naprave na satelitu delujejo brezhibno ter da je upati, da bo še nadalje oddajal dobre posnetke.
Prejšnje vesti, ki so prišle iz Cape Kennedyja, so bile skoraj porazne. »Lunar Orbiter 2», ki bi moral po načrtih amerišk 1 učenjakov posredovati več !-ot 400 slik raznih področij, kjer bi mjgli pristati bodoči kozmonavti, se je spočetka čudno obnašal. Namesto enega posnetka je napravil kar dva, kar je povzročalo dvojno osvetlitev.
»Lunar Orbiter* nadaljuje po slanstvo svojega predhodnika št. 1 ki je poslal na Zemljo več kot 1000 slik Lunine površine. Satelit, ki o-pravlja novo poslanstvo, je bil izstreljen 7. t.m.
CAPE KENNEDY, 18. - NASA je bila primorana, da je zaradi vrste tehničnih pomanjkljivosti spremenila načrt »Apollo*. Kot je znano, ta predvideva izk 'canje prve človeške posadke v teku leta 1969 na Mesecu ter bi ga morali začeti izvajati v prvem trimesečju prihodnjega leta. Spremembe, ki jih je sprejela NASA, predvidevajo sicer, da ne bo zadnji rok načrta odložen ter da ga bodo verjet o izvedli v celoti brez težav. Do določenih spre-j meml) pa bo prišlo pri prvih fazah načrta.
NASA je predvsem sklenila, da bo opust la izstrelitev ene vsemir-ske vesoljske ladje s tremi kozmonavti, ki bi morali ostati v vesolju 15 dni. Gre za drugo izstrelitev, ki jo je NASA nameravala opraviti konec te zime ali pa v začetku prihodnje pomladi. Posadko bi sestavljali kozmonavti VValter Schirra, Donn Esele ter VValter Cunnin-gham. Ne bo pa odpadla izstrelitev prve vsemirske rakete, ki je predvidena v mesecu februarju ali v marcu in pri kateri bodo sodelovali Virgil Grissom, Edward White in Roger Chaffe.
NdoA je nadalje odložila številne izsuemve raKet ter razne poskusu. iu gre predvsem za prvi pusKusni p.jiet rakete »baturn 5», ki di ga morali opraviti v prvem tnni.Sw-.jU prihodnjega leta, a ki do po novem načrtu prišel na vrsto v drugem trimesečju.
Spočetka so mislili, da bodo lahko napravili prvi resen poskus, oa se pošlje ljudi na mesec že spo-miaui leta 1908. Ta poskus pa so
0.	110žili verjetno na jesen istega leta.
Poglavitne pomanjkljivosti, ki so povzročile te zamude, so naslednje:
1.	napaka pri sistemu ohlajevanja prve kabine »Apollo*, ki jo sedaj kola vdirajo na Cape Kennedyju; 2. okvare pri rezervoarju neke kabine »Apollo*, ki jo sedaj kolavdira-jo v Kaliforniji in ki bi morala služiti za prvi polet rakete »Saturn* brez posadke; 3. vrsta težav, ki so se pojavile pri drugem stadiju »Saturna 5», l.jer so opazili določene izgube tekočega vodika.
se rešili samo trije.
Nesreča se Je pripetila med mestecem Ortako na evropski obali ln krajem Belerbexi na azijski obali. Številne ladje iščejo še nadalje ponesrečence, toda upanje, da bi še koga našli pri življenju, je zelo majhno.
Siamska dvojčka umrla v Čilu
CONCEPCION (čile), 18. -Siamska dvojčka, ki sta se prejšnji ponedeljek redila, v Čilu, sta umrla včeraj, ker zdravniki niso mogli opraviti kirurškega posega, da bi ju ločili. Dvojjpfft, (šlo je za fantka in deklico in ne za dve deklici, kot je bilo javljeno spočetka) sta tehtala komaj 3 kilograme. Bila sta povezana na prsih in na želodcu. Ker sta imela oba skupaj samo e-na jetra, ju j j bilo nemogoče loči-
Protestn« akcije rimskih študentov
RIM, 18. — Okoli 100 študentov Je včeraj zasedlo študentovski dom rimskega vseučilišča. Študenti protestirajo proti načinu s katerim odgovorni krogi upravljajo menzo v domu.
Protestna akcija je posledica dolge borbe študentov, ki zahtevajo, da bi menzo direktno upravljali vseučiliški organi in ne posredniki.
Študenti, ki so zasedli dom. ne ovirajo normalnega delovanja menze ter pustijo, da drugi njihovi kolegi prejemajo redno hrano.
Poslopje, kjer Je študentovski dom, je pod policijskim nadzorstvom. Zadevno službo vršijo agenti policijskega komisariata vseuči-liškega mesta, ki so ga oblasti ustanovile pred nekaj meseci zaradi znanih političnih nemirov.
Polili so jo s konjakom in ji zažgali obleko
RIM, 18. — Priložnostni prijatelji so polili 35-letno Mario Luiso An-tonelli s konjakom ter ji potem zažgali oblačila.
Ta nenavadni dogodek se je odi gral prejšnjo noč v nekem stanovanju v okraju Flaminio, kjer še je ženska sešla na «intimni zabavi*
Predvidevajo povečanje uvoza mesnih proizvodov
0 nekaterih ukrepih bo še razpravljaj CIP Zvišan kontingent živine iz Jugoslavije?
z dvema drugima dekletoma in tremi mladeniči. Antonellijeva je potem izjavila, da je »zabava* kmalu degenerirala. Mladeniči so jo več časa mučili ter so jo na koncu polili še s konjakom in zažgali. Šele I ko so opazili, da je bila ženska hudo opečena, so jo prepeljali v bolnišnico «Fatebenefratelli». Od tam pa so izginili brez sledu. Antonelli-jevo so pozneje prepeljali zaradi hudih opeklin v neko drugo bolnišnico, kjer so zdravniki opravili o-peracijo plastične kirurgije. Maria Luisa Antonelli je utrpela opekline prve, druge in tretje stopnje na rokah, na spodnjem delu trebuha ter na enem stegnu.
Policijska komisariata «Flaminio Nuovo* in «Porta del Popolo* zasledujeta krivce.
RIM, 16. — Pod predsedstvom ministra Tolloya je bila na ministrstvu za zunanjo trgovino medministrska seja na kateri so obravnavali sedanji položaj in perspektive trga zootehničnih proizvodov v zvezi z izgubami na tem področju, ki so nastale zaradi nedavnih elementarnih nezgod in v zvezi z možnostmi dobavljanja mesa raznih vrst, ki naj v pogojih normalnih cen zadostijo potrebam tržišča v državi.
Po skrbni proučitvi položaja so ugotovili, da v tem trenutku ne obstajajo na trgu kake nenormalne težnje ter da je nadzorovanje nad cenami, ki so ga uvedli, da bi preprečili špekulacije, obrodilo pozitivne sadove.
Na vsak način bodo prizadete oblasti sprejele ustrezne ukrepe za stabilnost trga, če bo položaj to zahteval. S to perspektivo in upoštevajoč najneposrednejše potrebe, so sklenili, da se tid lahko uvažala ibrez carine živina za pitanje. Na-
""""""....................... ..nun„„„„„„„..............
ZARADI NACISTIČNIH TEŽENJ PREDSTAVE
Judovski kongres protestira proti «Pasijonu» v Obergammergauu
Izjavo je podpisalo 12 ameriških osebnosti, ki so pohvalile režiserja Schweighoferja, ker je odklonil staro protisemitsko besedilo
dalje so sklenili, da bodo zahtevali od pristojnih organov EGS mesečni uvoz kontingenta 20.000 stotov zmrznjene govedine, ki jo b»/-do prodajali po cenah, ki jih bo določil CIP.
Nadalje so obravnavali vprašanje zmrznjene govedine, ki je namenjena predelovalni industriji. V tej :vezi so sklenili, da bo o vprašanju odločal CIP na seji, ki jo bo treba čimprej sklicati. Na kraju so še sklenili, da je treba uskladiti izdajanje pooblastil za uvoz svinj in svinjskega mesa s področij, ki ne pripadajo EGS, s potrebami domačega trga.
V prizadetih gospodarskih krogih menijo, da bo mogoče sedaj ponovno obravnava** vprašanje uvoza iz Jugoslavije ter s tem priti do rešitev, zai katere se je potegoval mešani italijansko-jugoslovanski od-bw. na svoji nedavni seji.
NEW YORK, 18. — Ameriški judovski kongres je včeraj strogo kritiziral predstavo «Pasijona», prirejajo vsakih deset let Oberammergau na Bavarskem. V tej zvezi je kongres podal izjavo, ki jo je podpisalo 12 ameriških o-
Brodolom v Bosporu
ANKARA, 18. — Romunski tanker »Plojesti« z 12.446 tonami nosilnosti Je davi trčil v Bosporu v turško ribiško ladjo (»Bereket«, ki se je potopila. Od 10 mornarjev, ki so bili na krovu turške ladje, so
sebnosti, ki igrajo važno vlogo na verskem, umetniškem in književ-ki j0' nem področju. Podpisniki so kriti-vasi zirali omenjeno predstavo zaradi njenega žolčnega protisemitstva.
Podpisniki, med katerimi so dr. Jochin Prinz, ki je predsednik svetovnega judovskega kongresa, dramaturg Arthur Miller, igralca Theo-dore Bikel in Eli Vallach, profesorja Irving Howe in Alfred Kazin ter pesnik Stanley Kunitz, so soglasno obsodili predstavo «Pasijo-na», ker ta prikazuje Jude kot peklensko in krvoločno skupino, kateri bodo vrata v nebeško kraljestvo «zaprta».
V omenjeni izjavi je rečeno, 'da so se že začele vaje za predstave, ki bodo leta 1970 ter se pripominja, da je vas Oberammergau odbila predelano in očiščeno besedilo ter dokončno sprejela staro besedilo, ki ga je sestavil neki krajevni menih in ki je v veljavi že sto let. Podpisniki izjave pravijo nadalje, da je judovski kongres zaskrbljen zaradi te nove oblike razbohotenja nacizma. Pripominja se še, da je Hitler zelo pohvalil besedilo tega »Pasijona*, ki zastopa nedvoumno teze protisemitstv -.
Podpisniki pripominjajo nadalje, da v Oberammergau niso hoteli poslušati priporočila vatikanskega koncila, ki oprošča Jude obtožbe, da so umorili Jezusa. Pač pa imajo tam rajši protisemitsko verzijo. Izjava hvali končno režiserja Hansa Schweighofral ki je odklonil, da bi leta 1970 režiral »Pasijon* ter je raje podal ostavko, kot da bi uporabil staro besedilo.
Izjava se konča s pozivom, ki je naslovljeno na vse razumnike in na nemško prebivalstvo, naj se borijo proti predstavam v tej verziji, a v nasprotnem primeru, naj jih bojkotirajo.
ni. V drugi svetovni vojni, še preden so se pojavila reakcijska letala, je sestrelil več kot 10 sovražnih letal.
19-letna Jugoslovanka Nlkica Marinovič, si je priborila drugo mesto pri izoH «r*vs» sveta* v Londonu. Lepotica na desni strani je Sla-venka Veselinovič, ki kandidira za «miss vesolja*
lačna hijena umorila pet otrok
NOVI DELHI, 18. — Indijska tiskovna agencija «Press Trost of India* je sporočila, da je neka lačna hijena umorila in raztrgala pet otrok v severnem delu pokrajine Utar Pradeš Otroci, ki so bili u-morjeni prejšnji mesec, so bili stari od 1 do 6 let.
Znan ameriški letalce se je ubil
pri prometni nesreči
DELRAY BEACH (Florida), 18. — Polkovnik James Jabara, ki je veljal za prvaka ameriškega letalstva odkar so se uveljavila reakcijska letala, je izgubil včeraj življenje pri neki prometni nesreči.
Polkovnik Jabara, ki je bil star 43 let, je sodeloval v korejski voj-
Gvinejske plesalke in predpisi o toplcsu
NEW YORK, 18. - Župan John Lindsay, ki je svoj čas spremenil občinski pravilnik, da bi lahko aretiral dve natakarici, ki sta stregli gostom v toplesu v nekem mestnem I lokalu, je sedaj preklical ukaz iz J leta 1959, zato da bi lahko nastopale afriške plesalke iz Gvineje, ki izvajajo znamenite folklorne plese gole do pasu.
Župan je pojasnil svoje stališče, trdeč da so predstave ansambla «Le Ballets Africaines* umetniški dogodek, kar pa se ne more trditi za nastopanje natakaric s toplesom v «Crystal Roomu* leta 1959.
Sedaj pa se je zgodilo, da je neki občinski komisar hotel prepovedati nastop afriških plesalk, češ da so taki nastopi prepovedani na podlagi odloka iz leta 1959. Ko je župan Lindsay zvedel za prepoved, je takoj preklical odlok.
Huda eksplozija v topilnici aluminija
LOS ANGELES, 18. - Vsaj trinajst oseb je bilo ranjenih pri eksploziji, do katere je prišlo v podjetju «Harvey Aluminium Co.» v o-kraju Torrance blizu Los Angelesa. Tri osebe so dobile hude poškodbe Škoda, ki jo je povzročila eksplozi ja znaša okoli 50 tisoč dolarjev.
Tri hudo poškodovane osebe so takoj prepeljali v ne!:o bližnjo bol-
Poveljstvo gasilcev je izjavilo, da je bilo največ žrtev, ko se je po rušila streha poslopja. Menijo, da je prišlo do nesreče, ko je eksplodirala peč z raztopljenim aluminijem.
Kako so Parižani hoteli počastiti andaluzijskega umetnika pričajo naslednji podatki: v obeh o-menjenih palačah bo razstavljenih 856 Picassovih del (od teh je 282 slik); vsa ta dela so zavarovana pred vsemi možnimi nezgodami v višini 40 milijard lir! skupine oboroženih policijskih a-gentov so neprenehoma m straži v razstavnih prostorih; predvidevajo, da bo obiskalo razstavo v treh mesecih čez 300.000 ljudi. Te številke nazorno dokazujejo, kakšno popularnost si je znal zagotoviti ta veliki umetnik.
Umetnine, ki jih razstavljajo, so prišle od vsepovsod. Nekatere pa, kljub temu, da so izredno značilne za Picassovo umetniško ustvarjanje, niso prisotne. To je primer slovite «Guernice», ki ja je Picasso ustvaril leta 1937 ter s tem svojim umotvorom dokončno obsodil Francovo vstajo in njegovo letalstvo, ki je na barbarski način bombardiralo baskovsko mestece. Slika je še vedno last umetnika, toda strokovnjaki so menili, da bi jo prevoz do Pariza utegnil hudo poškodovati. Zato je ostala v New Yorku.
Obiskovalec, ki zasleduje Picassovo umetniško delovanje, se znajde najprej v zelo starem po-litično-socialnem okolju. Picasso se je posvetil slikarski umetnosti, ko je bil star komaj 9 let. Na razstavi :o nekatere slike iz tega razdobja, ki sega v prejšnje stoletje. Potem si sledijo dela mladosti v letih od začetka tega stoletja pa tja do prve svetovne vojne. Potem je Picasso spremenil slog svoje umetnosti. Sem pa tja je občutil vpliv drugih umetnikov, toda često je pogajal druge. V letih španske državljanske vojne je ustvaril precej umetniških del, katerim je krona «Guer-nica».
Picasso se je umetniško udejstvoval tudi po vojni. Celo v zadnjih letih, čeprav že zelo star, je ustvaril številne umetnine, ki so razstavljene na pariški razstavi.
Zbornik del o prevajanju
Zveza književnih prevajalcev Jugoslavije je pravkar izdala »Zbornik radova o prevodjenju», ki ga je uredila Dušanka Perovič, v njem pa sodelujejo s članki prevajalci iz vse Jugoslavije, vsak v svojem jeziku; žal sta od Slovencev zastopana samo Božidar Borko in Kajetan Gantar. Zbornik je posvečen teoriji in tehniki prevajanja in nudi pogled v delavnico prevajalcev. Ker je velik del vse slovenske knjižne proizvodnje odvisen ravno od kvalitetnih prevajalcev, se je Društvo književnih prevajalcev Slovenije odločilo, da bo odslej intenzivneje preučevalo to problematiko.
Prevodi J. VVolkerja
iz slovenske poezije
Jifi Wolker je eden najpomembnejših čeških pesnikov tiste ge' neracije, <»I s je uveljavila zlasti s socialnimi motivi po pr v* svetovni vojni. Njegova življenjska usoda nekoliko spominja nd usodo našega Srečka Kosovela, saj je Wclker umri v starosti 2’ let. V kroniki slovensko čeških H' terarnih stikov srečujemo tud* Wolkerjevo ime. zanimal se le - našo poezijo in začel prevajati. iz nje. Sedaj m dr. Vojtech Merka, stanjši in zaslužni prevajalec iz slovenščine, sporočil svojim prijateljem, da je noš’* ob selitin svoje knjižnice nek'j še nevatisnjenih Wo'kir jenih prevodov iz slovenske lirike Tek št teh prevodov je sam nekoiko izpopolnil in ovilil ter g poslal tudi na neknt-r: našlo. . Tako l'1'1' ko bibliograf ■> zmnnmnjemd 'VolkerMe-kor prevod Gregorčičeve pesnitve »Soči* km rg^dm po svoji zvestobi izvirniku in drugih pesniških kvalitete'' in pometi: lep češki vrisgovek k 69 letut-ci pesnikove smrti
BORBA
	
	
** ** 4iižr*	SIM
DELO
In vse ostale jugoslovanske časopise dobile v sledečih prodajalnah: v TRSTU:
Elke Sonimer na festivalu v Acapulcu
V MILANU: CASIROL1 ' Piazza Duomo 31
MORPURGO Viale XX Settembre TARTERINI - Trg Oberdan (P0-staja openskega tramvaja) PAROVEL — Palača Tergesteo . RUSSO — Passo di piazza Unit® CANONE — Trg Ponterosso „ PAPAGNA - Pokriti trg - Ulic» Carducci
ZANOR — Ulica Roma
AGAPITO - Ulica Roma
SAF 1 m 2 — Železniška postaj®
Primorski dnevnik
— 3 —
19. novembra 1966
Z MOJE POTI
Ali je zares naš jezik nebogljen in hribovski
Za varnost na cesti
G.
Spet se je oglasil stari sopot-!a*: »Poslušal sem vaša izvajanja J? bi rad k temu pripomnil tole: bkrb za materialni obstoj je prva stvar in naravno utemeljena. Ne pa postati edino in najvišje aacelo. A podoba je, da je skrb edina težnja vsakega posameznica in logično tudi celotne družbi- ?amo to se v raznih oblikah ?draža v javnem in privatnem s* vi jen ju, na telesu in še bolj na ausi. Večkrat se vprašam, če se bistveno kaj ločimo od Rimljanov, Kl so pred 2000 leti klicali le po rnhu in lahki zabavi. Nedvomno se ločimo po socialnih razmerah, “in so bili lačni, mi kruh večkrat razmetujemo. In še marsi-aJ gre brez potrebe v nič. A k efnu še to protislovje: čim večje blagostanje tem večja lakota po Premoženju, tem večji notranji emir. Pa smo bili svoječasno Prepričani, da bodo boljše social-6 razmere človeka prevzgojile in *a umirile. Zdi se mi, da smo se motili. Nemir, nestrpnost, nezadovoljstvo so sodobne bolezni in ‘e kaj razveseljiv pojav. A če rzi __ in verjetno je tako — a se življenje samo zdravi, pobi11 ga more ozdraviti le nova ast — mladina. Mogoče se to že ekuje, čeprav v zelo meglenih starih' Nesporazum med njo in S(H° generacijo, njen odklon v delovanju z izkušenim svetom n Podobnimi primeri — mar ni
0	upor proti sedanji stvarnosti, apoijneni z bolestno strastjo po arnih dobrinah in nekakšno na-
*?nsko brskanje za vzori iz sre-rlr|e mladega sveta?!... Gre to-za vprašanje notranjega po urjenja in ravnovesja. Ali da ^0vem v slogu mojega prijatelja: uneno se bomo morali sprijaz-
1	1 z resnico, da ni začetek in k>nec le poslovna računica, fizl-Sl_. ln kemija ter samo gospodar p* zemljepis. Ob njih stojijo kot
Jkovredni stebri kultura, tova-stvo, človečanstvo...* s, .brjetno bi bil nepoznani be-^dnik, ki po vsem sodeč dobro .'Z|)a razmere to in onstran dr-vne meje, povedal še kaj zani-SL.VeSa, a smo se bližali Ijubljan-Postaji. Dvignil se je, izrazil t(i°Je zadovoljstvo za prijetno po-^ vanje in koristno kramljanje ter . Poslovil. Opazil pa sem, da me . rahlo ošvrknil, češ: »Kdo pa bili ba nisi črhnil besede, da bi £i jbaab tudi tvoje mnenje?* — bi k-? on vedel, kolikokrat b*l rad vsaj nekaj črhnil in
Dri	vaaj iicivaj itiuii
. ?-nal, kot redkokdaj polnim noviško- tbrbo! ku zsb°Pži sem zadnji iz našega va^eja' Na stopnicah sosednjega . gona se je pojavila elegantna
jc jjujavua cicrgantun
jp ° aska. polna prtljage. Komaj ]a 'zstnpiia, se je iz bližine pogna-i Proti njej zagorela »tovarišica* zavpild: »čav, Bruna!* la°. Silvija!*
It!e'--ai nif" ie stisnilo kot žgoge hiikr6, k’° je torej pozdrav na J h janski postaji... v srcu Slove-st”®: te bi bilo to na tržaški po-in j'" ab' ne- saj se naši fantje dekleta poslavljajo od fantov, .Sredo v vojsko, z našim po-Bk '*v.dtn> harmoniko in slovensko v. Slraj0t No, če bi to bilo na tej sraji, bi mi ne bilo povzročilo
inega sunita, saj je »ciao* po-
fekli
zelo popularen in skoro bi
Iti 7 ,v uesaterih primerih meri-
in Cukurne višine q tja
Pronica sem še bolj kot oni »bon*, ki
t Ze vrinjamo pred in za vsako Vntj0 besedo. Dober dan... zdra-j "• . Srečno in podobni pozdravi Puijo preveč starokopitno, vsak-n-e, plebejsko.
šop edn° zanimivo je to sredi-6 Slovenije. Kot se množijo nje-,uve novote, tako se vedno več jji/Pda gnete v njegovih ulicah. Šk0r° bi sličilo predpotresnemu k‘‘PjU, kjer si nekoč slišal muzi-I . toliko jezikov. Ko so stari 7ub‘jani krojne usodo piemeni-h ° ju ugledne meščanske rodbi-tu ’ Je bilo merilo za njeno kul-,. ,n° raven nemški jeziK. Po na-. unoosvobodilni vojni je nova 'vest to piesnivo dediščino kore-bih° '.‘dpihala. In srčno bitje in O* našega naroda je bilo poni111 norma*no. Ker pa imamo blaDa*10, da nam preveč diši tuje bei®°' ie odpihano dediščino vsaj Za.1?0 začel nadomeščati besedni V*iz čerčilove domovine. Mož j. bil kot državnik, človek in pol v sp. Anglež. Angleži pa so nas če d ' borbi podpirali; nič zato, dvorezno. So pač izkušeni trli« Cl- Zakaj bi tega vsaj simbo-Uas° ne prikazali in vdahnili v t° miselnost kot vzor vzorov?.
ča tako so si potrošniki nekaj trim .brua«i možgane z non stop ijfvddami. §e večja skrivnost naj s .bdi marketi in supermarketi te i?Ve' ov°ji- Sicer je še »šuma* ja^besedne navlake za druge de-SvoV°-sti. ki se je kot sraka s Serti'm Perjem vrinila v naš be-Itat1 zaklad. Hočem le podčrtati, je r° nebogljen je naš jezik. Ali s»bpeS tabo hribovski, da je spo-hj7'n kvečemu za službo le do tn0ve«a praga? Revež nima do-Uotr S-^e Pravice za širše naše alj anie potrebe. Ali je premlad, naelPrestar, da bi mogel streči v0*.ernu skoku v sodobno kako-nj ' Ni za internacionalizacijo, praul/bussines*... Sicer pa meni si uV* o tej stvari takole: «Kaj bi KJaate živce! Saj je vseeno in tak« rebn°. da bi se preklali za te a° malenkost.* To mnenje bi
dl*K^nkc......................   --
Ba , ^malenkosti*, ki so takšne-jr-jo uačaja, da žalijo in ponižuje baše narodno dostojanstvo.
Sem v kavarni po naključju
odobravati, če bi za to dr^Ubkostjo* ne tičale mnoge
naletel na tovariša — lahko rabim ta naziv, ker ga je vreden — sem ga med drugim vprašal, kaj meni o naših popevkah?
«Reci rajše, kaj menimo, ker jih zdrav razum in zdravo čustvovanje obsojata. In takih ljubiteljev glasbe je še mnogo in vedno več v mestu in še več izven mest. Popevkam pravijo lahka glasba. Ne lahka, ampak hudičevo težko je to popevkarstvo, vsaj za nas. Plehkost, pretežno plehkost, ki tako utruja. Mar ni naša glasbena kultura na takšni višini, da nas v tem lahko zavidajo veliki narodi? Že Goethe je občudoval naše melodične in vsebinsko bogate narodne pesmi. Ni prav nič potrebno, da hodimo v tem h komu ■.-na posodo*, saj imamo sami dovolj bogato zakladnico za vse glasbeno udejstvovanje. «U-metnosti*, ki to v resnici ni a hoče kot takšna veljati, pa nam prav ni treba, če nam je še kaj za našo izvirnost in pristnost.
Vedel je, da tudi jaz enako mislim, in nadaljeval:	»Razumem
tvojo in občutljivost zavednih Slovencev onstran meje; utemeljuje jo vaš izjemni položaj. Pa tudi če bi to ne bilo, drži, da se iz določene razdalje stvari najbolje presojajo. Mi tukaj smo nekako v sredini in mogoče premalo tenkočutni; verjetno ne smatramo za nujno, da bi se v takšne zadeve bolj poglobili; mogoče pa nas preveč utruja brzina dogodkov... Sam ne vem, kaj bi s tem rekel.*
«Ali se ti ne zdi, da pomeni to predvsem pomanjkljiv narodni ponos in verjetno tudi premalo razvit čut odgovornosti? Zdi se mi, da je to splošen pojav v naši narodni družini.*
Tovariš je nekam zamišljeno prikimal. Prešla sva k našim o-sebnim zadevam. Končno sem mu v zgoščeni obliki povedal doživljaj s potovanja:
«No, vidiš,* se je oglasil tovariš. .»Takšne in podobne reči ljudstvo danes obravnava s komurkoli in karkoli sprožiš, vedno slišiš isto pesem, in to od poštenih ljudi. Ne zanikam, da se večkrat kaj pretirava, a vedno dobronamerno. Mnogokrat sta napačne razlage kriva nepoučenost in preprostost, ki sta izredno dobrodošli sovražnikom socialističnega družbenega ustroja. Takih je pod takšno ali drugačno krinko še polno. Zviti so, zelo pro? ni in znajo igrati svojo vlogo. Zato so tembolj nevarni... A to, kar si slišal v vlaku in se tiče vas in nas, je, žal, resnica.*
»Se nedavno si mi rekel, da je sodobno družbo težko upravljali in še teže zadovoljiti*.
»To trdim še vedno. Neprimerno teže kot je to bilo v naši mladosti, ko smo bili srečni ob kosu domačega kruha in nas ni bilo treba opozarjati na oni stari rek »Kdor malega ne ceni, velikega vreden ni.» Napredovali smo in dosegli večjo proizvodnjo ter se povzpeli na višjo življenjsko raven; zrasle so tudi naše potrebe, večkrat celo nad meje naših moči. A te potrebe so pretežno enobarvne ali usmerjene v materialno stran. In tako smo se naučili biti po bobnu pravic, ne da bi se velik odstotek zavedal, da je vsak povečan obrok socialne pravice pogojen v večji porciji dolžnosti, odražene v taki ali drugačni dejavnosti. Moj ded bi temu kratko rekel. «Najprej sej. šele potem boš žel!»»^
Ko sem ga presenečen nekam debelo pogledal, je rekel: »Ne glej me, tdko začudeno, ker nisem še končal. Mislim, kakor misliš tudi ti, da pošteno delovno ljudstvo še se:e in ima to lastnost še v krvi. A še veliko jih je, ki bi radi želi le sebi, ne meneč se za skupno skledo, iz katere zajemamo in moramo vsi vanjo prispevati po svojih sposobnostih. Še bolj so družbi nevarni organi, ki so brez zaslug, brc« moralnih in umskih pogojev ter le s svojo pretkanostjo in mogoče po kakšnem zlohotnem, namigu zasedli kakšno vodilno mesto, od koder usmerjajo — nehote ali hote — določeno dejavnost na napačno pot. Posledice se prekalijo na celotno družbo. Ti krvosesi zasajajo svoje kremplje in kljune v meso poštenih državljanov in zaslužijo, da jih popolnoma zmrtvičimo...*
Poznam tega tovariša že dolgo let in vem, kako stvarno in mirno presoja vsakovrstne zadeve. Spričo tega me je tem bolj presenetila ta njegova izredno resna in ostra beseda. Preslišal me je, ko Sem pripomnil, da je mogoče preveč črnogled in zato prestrog sodnik, in bolj mirno nadaljeval: »Zelo težavno je, pravim, uspešno in zadovoljivo krmarjenje v širokem merilu — danes, ko sp življenje na našem vedno bolj tesnem planetu s tako blazno naglico preoblikuje; težko tudi zato, ker smo postali bolj zahtevni. Še teže pa je, če se ob tem razbohotita sebičnost in potuhnjena špekulacija; še posebno pa, če se to razpase tam, kjer naj bi najprej bila beseda tudi meso in bi bili vzor in zgled poštenje, nesebičnost, požrtvovalnost, skromnost. Dobro me poznaš in veš, da nisem moralist-sanjač. Ne mislim na kakšno Diogenovo skromnost, niti ne moremo zahtevati naše včerajšnje skromnosti. Mislim na delitev dobrin v sodobnem merilu, a hkrati tudi na naše možnosti. Tudi vemo, da smo še daleč od tega, ko bi se srečavali enaki z enakimi. Je sicer resnica, da kar so prej opravljala stoletja, izpolnjujejo danes deset-
letja in še krajše dobe, a za družbene preokrete baje to ne velja. Zato pa: zaslugam odgovarjajoče priznanje ali primerna nagrada za delo. Noben pošten državljan ne more temu oporekati... Takšno skromnost si jaz predstavljam, skromnost, ki ne odpove in se na njeno mesto ne usede razkošje, ki neugnano poraja občutje potrebe po tem in onem... če ima delovno ljudstvo odličen nos, sokolje oči in tenek sluh, pomeni, da si moramo pravilno razlagati njegovo občutljivost za razne poganjke, ki so v velikem nasprotju s socializmom in še bolj z našo stvarnostjo. Ti ljudje — mislim poštene državljane — dobro vedo, komu pritiče ta in ona zasluga in kdo si je zaslužil na primer lepše in udobnejše vozilo, odmor v vikendu itd. ... Sicer pa kaj to razvozlja-vam, ko pa že leto dni strogo in dosledno preskušamo naše vrline in hibe, prednosti in pomanjkljivosti. Kar ni tvorno in družbeno sočno, naj odpade. Mislim, da še nismo zdrknili v takšno nižino, da bi ne mogli prek čeri kot to trenutno zahtevajo naše razmere. Takšna je vera vseh dobronamernih državljanov.*
Tudi to sem vtaknil v svojo torbo, stisnil tovarišu roko in se poslovil.	j. t.
(Konec)
V GALERIJI LONZA
Neki pariški taksist si je izmislil za kolesarje in motocikliste poseben pas, ki se sveti In ima tudi dva kazalca smeri; dovolj je pritisniti gumb na balansi pa se sveti desni ali levi kazalec
V Lučanovih portretih ljudje iz zadnjih 60 let
Dve strani obsega duhovito napisani uvod, ki ga je Piero Lu-cano sam sestavil za katalog svo je razstave portretov v galeriji Lonza. Vemo sicer, da je Lucano pisateljsko nadarjen oster opazovalec življenja, ki ga je opisal v mnogih člankih in v knjigi zanimivih dvogovorov. Toda preseneča dejstvo, kako pronicljivo sledi splošnemu razvoju sveta pri svojih oseminosemdesetih letih. Je pa tudi dokaz duševne svežine tega najstarejšega tržaškega umetnika.
V treh sobah Tržaškega umetniškega krožka, ki se je preselil iz Ul. Imbriani v Ul. Crispi št. 5, visi 69 oljnatih podob. Izredno visoko število, omogočeno le s tem, da je Lucano slikam snel bogate okvirje njih lastnikov in jih nanizal tesno eno poleg druge. Tako se sedaj pred nami vrste obrazi ljudi, otrok, žena in mož, ki so cveteli in uveneli v poslednjih šestdesetih letih. Slika ljubke deklice, ki je danes že častitljiva babica, je Lučanov najstarejši portret, ki ga razstavlja, dočim je najnovejši pred meseci naslikan bazoviški kmet. Pri presoji tega, tako življenjsko živega, v barvah in potezah tako sodobnega portreta, bi nas mikalo označiti ga kot najboljše delo razstave, če ne bi Lucano to že sam preprečil. V katalogu namreč pravi: »Želel bi opozoriti na raznoličnost gledanja in slikanja, s čimer sem pogostokrat skušal izogniti se, da bi se ne zdelo, da moji portreti pripadajo vsi eni in isti veliki družini, kar se je pri-
DOSTIKRAT NI NOBENEGA OPRAVIČILA ZA NESREČO
//iiigI/c fio izijitlnli v hi* If i*'i ni ili*lovni ivlvfoii
Hude obtožbe na račun zanemarjenosti in zanikrnosti, ki sta znatno prispevali, da je škoda poplav marsikje še dosti večja
S pregovorom, da je po toči prepozno zvoniti, se dandanes ne moremo več zadovoljiti. Za tisto točo, ki je že mimo in je že opravila svoje, je seveda vse že prepozno. Toda vsi vemo, da toča ne pride samo enkrat. Tukaj pa nimamo toliko v mislih točo, kot vso tisto velikansko količino voda, ki je v preteklih dneh s tako silovitostjo divjala po obširnih predelih Italije, pa njenega divjanja marsikje še danes ni konec.
Nesreča, ki je letos doletela Italijo, ni nekaj «običajnega», kar bi v taki moči prizadelo Italijo vsako leto. Vendar pa brez poplav ne gre nobeno leto in znano je tudi, da so te poplave marsikdaj dokaj hude. In kakor je nekoliko neokusno delati za zadnjo nesrečo krivo samo vlado, tako nima nobenega smisla odgovorne ljudi zagovarjati, kot bi nič ne bili krivi. Krivde so celo v mnogih primerih precejšnje in že toliko bolj obsodbe vredne, ko prihaja vedno bolj na dan, da bi v mnogih primerih zadostovala skoraj malenkost, da bi bila škoda znatno manjša, kot je sedaj.
Eden od glavnih novinarjev znanega torinskega dnevnika je te dni objavil članek z naslovom: ((Nezaupanje državljanov do države ni vedno brez vzrokov. Zadostoval bi bil telefon, da bi se preprečila hujša nesreča v Marem-mi. Hidrometrična postaja na Om-bronu je opazila nevarnost dvanajst ur prej: ni pa imela nobenega zanesljivega sredstva, da bi alarmirala oblasti v Grosseto. Tako so kmetje izgubili vse. Prva pomoč prizadetim vasem je pri-
spela deset dni po poplavi, in sicer na pobudo rimskih študentov: Javne ustanove niso ničesar vedele in niso mogle ničesar narediti. Ne pomaga sklicevati se na usodnost in tudi ne govoriti, da ni sredstev za velika dela. Z majhnim stroškom, s tepi, da bi za mikrofilm posneli dragocene bibliografske zbirke v Firencah, bi dosegli, da se ne bi izgubila velikanska kultoma last.» Objavljamo članek skoraj v celoti.
V	kraju, ki se imenuje «11 C ris to», med Marina di Grosseto in Castiglione della Pescaia, v bližini oporiščnega poveljstva IV. letalske brigade, je nekega jutra te dni majhna skupina študentov iz Rima, kl so se pripeljali na zasebnih avtomobilih, razdeljevala kmetovalcem poplavljencem s tega področja pomoč. To je bila sploh prva pomoč, ki je prispela. Mladi študentje pa so šli iskat prav resnično zapuščene in od vseh pozabljene: in ni jim bilo treba dolgo iskati, da so jih našli.
V	Grosseto so na centrih za Javno pomoč, ki so jih postavile civilne, vojaške in cerkvene oblasti, Rdeči križ, stranke in vse ustanove, kar jih je v Italiji, študentom dejali, naj si sami odprejo pot in naj odnesejo odeje, steklenice mineralne vode, banane in obutev, s katerimi so napolnili svoje tri 'avtomobile, naravnost potrebnim, ki jih bodo pač našli. Javna pomoč namreč ni bila v stanu, da bi zagotovila materialno razdelitev zaradi pomanjkanja sredstev pomagala naj bi individualna pobuda, dobra volja zasebnikov.
Tako se je zgodilo tisto jutro v
Modni kreatorji že sedaj skrbijo — za pomlad. Na sliki je dežni plašč iz čistega bombaža «double-face»; nepremočljivost s postopkom Fobotex. Model Fabiani-rain, izdelava in prodaja L.A.U.S., Turin. Tkanina iz tkalnice Felice Tabasso iz Chierija. (Fotografska služba Ente ltaliano della Moda, Turin)
kraju «11 Cristo», kjer je prinašalce pomoči sprejel neke vrste reslgniran obup: «Vi ste prvi ljudje, ki jih vidimo.« Verjetno sploh nikogar niso več pričakovali spričo popolnega nezaupanja, ki se je razširilo po Italiji skupaj z vodami, ki so prestopile bregove rek in potokov. Nezaupanja ni rodila toliko zakasnitev ali nezadostnost pomoči v določenih primerih in krajih kot mnogo bolj prepričanje, da je povsod tako in da je tako vedno bilo in da kakega leka tudi v prihodnje ne bo. Ljudje si morajo pomagati sami, če nočejo, da jih voda odnese.
Državni organi so v teh dneh poklicani na odločilno preskušnjo, kako učinkovita je njih dejavnost. Ali bodo znali dokazati, da obstoječa javna oblast na neki način deluje in da je tudi za kako korist v potrebi in nevarnosti, v kateri je sedaj tretjina Italije, ali pa je igra nepopravljivo izgubljena, kolikor gre za znani problem odnosov med državljani in državo.
V Maremmi n.pr. vsi prav dobro vedo, da bi zadostoval alarm 12 ur prej pa bi rešili živino. Obvestilo 12 ur prej pa bi bilo mogoče, če bi le deloval kak telefonski aparat, namreč v Ponte di Sasso na Ombronu, kjer je hidro-meter oddelka za javna dela. To je pravzaprav revna bajta na rečnem bregu, dva kilometra od Sassa, in nima niti električne luči. Telefonska linija za povezavo z oddelkom za Javna dela v Gros-setu je zelo zasilna in ko dežuje, navadno ta linija ne deluje.
Letos 3. novembra je voda dosegla nevarno višino in! ker telefon ni deloval, je čuvaj peš odšel v Sasso. Pa tudi tam telefoni niso delovali, pot v Ciniglano, kjer je karabinjerska postaja, pa je bila zaprta zaradi plazov. In tako se je čuvaj odpravil naprej peš v dežju. Prišel je na železniško postajo Civitella Paganico ter načelnika postaje prosil, naj obvesti svojega tovariša v Monte Amlata, ki naj bi spet obvestil postajnega načelnika v Grossetu, da bi alarmiral tamkajšnji oddelek za javna dela. Bila je polnoč.
Poplava je prišla v Grosseto ob tričetrt na osem drugo jutro, nepričakovano, medtem ko bi telefon zadostoval za alarm trinajst ur prej. «Vsaj živino bi rešili,» pravijo kmetje in nihče jih nikoli ne bo prepričal ,da v lestvico slovitih prioritet ne bi bilo mogoče vključiti napeljave takega telefona med hidrometrsko postajo in oddelkom za javna dela v Grossetu, ki bi deloval. Sploh pa je bilo v polemiki o teh prioritetah v teh dneh slišati marsikaj grotesknega.
Kakor bi lahko dober telefon v Ponte a Sasso rešil kmetovalcem živino, tako ne bi bilo izgubljenih toliko zgodovinskih dokumentov v Firencah, Če bi v italijanskih muzejih in arhivih bila na voljo sredstva za snemanje na mikrofilm, kot jih uporabljajo v vseh velikih knjižnicah po svetu. Umetnin ni mogoče nadomestiti, veliko večino pripomočkov za študij pa je mogoče razmnožiti.
Veliki ugovor, da Italija ni dežela, ki bi si mogla privoščiti razkošje, da potroši na tisoče milijard, zato da prepreči kako nenavadno katastrofo, ni ne prepričljiv in ne zadosten. Eno je priznati, da ni mogoče preprečiti
vesoljnega potopa, drugo pa Je držati roke križem in pasivno sprejemati posledice, ne da bi se poskušalo omejiti njih razmerje. Ne gre samo za to, da: se spet obnovi, kar je porušenega, pač pa gre za to, da se v državljanih uspet zbudi njih zaup^j^'V'državo in zaupanje mlajših v celo generacijo starejših, ki se zdi, da ni dovolj videla naprej in ni znala nekaterih stvari izvesti. Pojavlja se kako nezaupanje o načinu uporabe pomoči in kako oklevanje za prispevanje je tudi upravičeno iz bojazni, da pomoč ne bi končala v kdove katerih nepoklicanih rokah. Kdor more, pravi omenjeni novinar na koncu svojega članka, naj gre kot tisti rimski študentje sam razdelit pomoč, češ tako smo gotovi, da naše odeje ne bodo gnile v skladišču kake prefekture.
Članek se potem končuje z besedami: ((Takšnega ravnanja ne navdihujejo predsodki politične narave. Pač pa je to globoka zagrenjenost tistega, ki se nahaja pred svetom, pred družbo, pred državo, ki bi se vsaj v trenutkih hude potrebe morali pokazati boljši in bolj sposobni.»
petilo tudi slavnim portretistom.* S tem je polno opravičen mnogo-lični videz njegovih slik, ki bi pa lahko bil tudi dovolj utemeljen v 70-letnem delu slikarja, ki ni bil gluh za sočasno utripanje u-metnosti v različnih dobah tako dolgega ustvarjanja. Škoda, da ni tu tudi slike ge. Lemesič, babice moje ujne, ki jo je leta 1902 naslikal impresionistično sproščeno. Kdor pozna pesnika Kety Daneo in Samba, slikarko Rizzardijevo, prof. Roletta in Doninija, jih bo tu srečal kot žive.
Umetnina je vdani obraz konjarja, ki je spal vse življenje v hlevih in je zato tu podan z rahlim svetniškim sijem. Poleg pa se diči krasotica v hermelinu in perjem rajčice. Vidimo pa tudi lastni podobi Lučana, ko je imel 29 in 69 let. Pa tudi zadovoljni obraz pokojnega Devete-Devetaka, gostilničarja, ki je zbiral avtoportrete domačih slikarjev. V vrsti slik deklic pa čutimo biti srce te razstave Lučanove umetnosti, za katero bi zadostoval ducat slik,
kot je to velika slika njegove sestre. Prevozne težkoče takih del pa so verjetno to preprečile. Ne glede na to pa tu v polni meri ugotavljamo pesniške osnove Lu-cana-slikarja, ki je še sposoben čudenja in otroškega veselja nad lepoto stvarstva.
MILKO BAMBIČ
Zbornik del
o prevajanju
Zveza književnih prevajalcev Jugoslavije je pravkar izdala ((Zbornik radova o prevodjenju«, ki ga je uredila Dušanka Perovič, v njem pa sodelujejo s članki prevajalci iz vse Jugoslavije, vsak v svojem jeziku; žal sta od Slovencev zastopana samo Božidar Borko in Kajetan Gantar. Zbornik je posvečen teoriji in tehniki prevajanja in nudi pogled v delavnico prevajalcev. Ker je velik del vse naše knjižne proizvodnje odvisen ravno od kvalitetnih prevajalcev, se je Društvo književnih prevajalcev Slovenije odločilo, da bo odslej intenzivneje proučevalo to problematiko.
lotteriacfi capodamo
POVEZANA S TELEVIZIJSKO ODDAJO
DANES ZVEČER OB 21
LITTLE TONY Audrey Orietta Berti Mario Testa
GENE PITNEY Betty Curtis Tony Dallara Anna Lenzi
<t:Riderd»
<fOplaj>
«Tu sei quello»
(f/ ragazzi del mio quartiere»
«Quella che sa piangere» gChariol (Sul mio carro)» «Come prima»
«E se domani»
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.00 Koledar - 11.30 Šopek slovenskih pesmi - 11.45 Vokalni ansambli - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Semenj plošče -
14.45	Fosterjevi motivi v izvedbi orkestra Artura Mantovanija
15.00	Glasbena oddaja za mladino
-	16.00 Volan, oddaja za avtomobiliste 16.20 Pregled italijanske dramatike - 17.20 Skala in ladja -17.30 Jutrišnji solisti 17.50 Raz-kuštrane pesmi - 18.15 Umetnost, književnost in prireditve - 18.30 Panorama jazza 19.00 Pojeta Katja Levstik in Ricky Gianco -19.10 Družinski obzornik 19.25 Zabavni ansambli 20.00 Športna tribuna - 20.35 Teden v Italiji ■
20.45	Goriški vokalni oktet - 21.00 Za smeh in dobro voljo 21.30 Vabilo na ples - 22.30 Za prijeten konec tedna.
Trst
12.05 Plošče 12.25 Tretja stran
-	14.45 Deželna folklorna glasba.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 10.15 Ritmi - 10.45 Popevke - 11.00 Celentanov klan
-	11.15 Plošče - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Za prijetno razpoloženje - 14.00 Popevke - 15.00 Mali koncert lahke glasbe - 15.45 Pojeta Alenka Pinterič in Frank Centa - 16.00 Pisma poslušalcev -16.05 Glasbena medigra - 16.20 Izbrali ste - 17.00 Operna glasba -17.40 Jazz - 18.00 Prenos RL -
19.00	Poje Shirley Bassey - 19.30 Prenos RL - 22.15 Plesna glasba -
23.00	Prenos RL.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 -Poročila - 8.30 Jutranji pozdrav -8.45 Neapeljska pesem - 9.00 Ope-
S0B0TA. 19. NOVEMBRA 1966
retni motivi - 9.20 Strani iz albuma - 10.05 Operna antologija -
10.30	Radijska šola - 11.00 Popevke - 11.30 Jazz - 11.45 Pesmi, ki so v modi - 13.30 Sobotne radijske kronike - 15.10 Nove pesmi ■
15.30	Tribuna mladih - 16.00 Skladbe ital. skladateljev - 16.30 Oddaja za bolnike - 17.25 Izžrebanje loterije - 17.30 Operna glasba -18.00 Glasbena prizma - 18.40 Popevke - 19.20 Delovna Italija -
19.30	Vrtiljak pesmi - 20.20 Giuseppe Verdi: »Rigoletto*.
//. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Poje Gigliola Cin-quetti - 9.10 Hal Hirt 9.20 Dva glasova dva stila - 9.40 Nove pesmi - 9.55 Vesela glasba ■ 10.20 Ansambel Esperanto 10.35 Pisan glasbeni spored • 11.40 Orkestri -12.20 Operna glasba - 14.05 Pevci - 15.00 Nove pesmi - 15.35 Ital. folklorna glasba 16.00 Rapsodija - 16.38 Dixieland 1966 - 17.05 Veliki orkestri - 17.25 Oddaja za avtomobiliste 17.35 Izžrebanje loterije - 17.40 Plošče za najmlajše - 18.35 Orkester P. Unu-liani - 18.50 Vaši izbranci - 20.00 Jflzz 21.00 «11 trentaminuti* -21.40 Znanstvena oddaja - 22.00 Lahka glasba.
III. program
18.30 Johann Fux 18.45 Francoska kultura - 19.00 Karol Szy-manowski 19.15 Vsakovečerni koncert (Corelli, Mendelssohn-Bar-tholdy, Franck) - 20.40 Blochove skladbe - 21.25 Simfonični koncert.
Slovenija
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola 9.25 Četrt ure z majhnimi zabavnimi ansambu - 9.40 Iz albuma skladb za mladino - 10.15 Odlomki iz Poličeve opere »Deseti brat* -
10.40	Novost na knjižni polici -
10.55	Glasbena medigra - 11.00 Turistični napotki za tuje goste * 11.15 Koncert orkestralne glasbe
12.05	Igrajo veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti
12.40	Iz simfoničnega opusa Slavka Osterca - 13.15 Zabavna glasba - 13.30 °riporočajo vam...
14.05	Koncert p željah poslušalcev - 15.20 Zabavni intermezzo
15.30	Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi raznih narodov 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Gremo v kino 17.35 Iz filmov in glasbenih revij 18.00 Aktualnosti doma in po svetu - 18.15 Sonata od baroka do dan ’s - 18.50 S knjižnega trga 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice 20.0C V svetu operetne glasbe -
20.30	»Pokaži, kaj znaš* 21.30 Ob isti uri se dobimo 22.10 Od daja za naše izseljence - 23.05 Zaplešite . nami
Ital. televizija
Od 9.10 do 12.00 šola - 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za najmlajše - 18.45 Nikoli ni prepozno
-	19.15 Sedem dn v parlamentu
19.55	Športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 »Sca-la reale* - 22.15 Kronike XX. stoletja - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik 21.15 Sto let športa - 22.00 «Bedniki» - VI. nadaljevanje.
Jug. televizija
9.40 in 14.50 TV v SoU - 17.10 Poročila 17.15 Zviti Pejo - lutke
-	17.35 Kje je, kaj je 17.50 Reportaža studia Titograd 18.10 Vsako soboto - 18.25 Obzornik 18.45 S kamero po svetu 19.10 Operna scena 20.00 Dnevnik 20.30 Ekspedicija — film 21.00 Humoristična oddaja 22.00 Sto dio A — zabavnoglasbena oddaja češke TV 22.35 Bonanza — film 23.25 Poročila
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8.5, najnižja 6.1, ob 19. uri 7.2; zračni tlak 1001,2 stanoviten, vlaga 63 odst., veter severovzhodnik 32 km s sunki 45 km na uro, nebo oblačno, morje razburkano, temperatura morja 14.5 stopinje.
rzask
mSŠ
nevnik
Danes, SOBOTA, 19. novembra
Liza
Sonce vzide ob 7.09 m zatone ob 16,31. Dolžina dneva 9,22. Luna vzide ob 13,19 in zatone ob 22,54
Jutri, NEDELJA, 20. novembra
Srečko
Posledice nazaslišanega protidemokratičnega zadržanja rektorja Origoneja
Fašistični študenti divjaško pretepli sina občinskega odbornika Mocchija
Ranjeni študent se bo moral zdraviti v bolnišnici dva tedna ■ Odločna zahteva po kaznovanju fašističnih napadalcev, med katerimi sta baje tudi dva kandidata na listi MSI - Ogorčeni protesti demokratičnih strank
Na tržaški univerzi je prišlo včeraj dopoldne spet do hudega izpada fašističnih elementov. Skupina pristašev MSI je namreč fizično napadla študenta drugega letnika ekonomske fakultete Giampaola Mocohija, ko je prišel iz učilnice. V skupini je bilo približno dvajset pobalinov. Mocchija so pretepli, ga podrli, brcali in udarjali s pestmi. Nekaj drugih študentov in sluga so posredovali, da so rešili Mocchija. Ko se je pretep končal, je Mocchi odšel k upravnemu direktorju Mar-chettiju, ki ga ni sprejel. Nato je prišel njegov oče, občinski odbornik Mocchi, in je sina s svojim avtom peljal v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti dobra dva tedna zaradi hudih udarcev, verjetnega zloma leve lopatice in morebitnih notranjih poškodb.
Popollne so se sestale skupine univerzitetnih študentov UGI, Intesa in drugi demokratični študentje, ki so imenovali delegacijo, katera bo zahtevala razgovor z rektorjem univerze. Demokratični študentje zahtevajo izključitev odgovornih napadalcev in zagotovitev miru na univerzi.
Kakor smo izvedeli, je družina Mocchi že prijavila pristojnim organom pet napadalcev, med katerimi sta tudi dva kandidata na listi MSI za občinski svet. Rektor univerze prof. Origone je sprejel univerzitetni predstavniški organ in je v razgovoru zagotovil, da bodo izključeni iz prihodnjih volitev vsi tisti, za katere bo ugotovljeno, da so sodelovali pri napadu na Mocchija in grobo ravnali z bruci. Prof. Origone je tudi sklenil, da se čim-prej, verjetno že danes, sestane akademski svet in razpravlja o zadnjih dogodkih na univerzi.
Izvršni odbor tržaške federacije PSIUP je sinoči izdal poročilo, v katerem izraža solidarnost študentom, ki so te dni vodili borbo za demokracijo na univerzi ter napadenemu študentu Mocchiju. Izvršni odbor obsoja včerajšnji izpad fašističnega škvadrizma ter ugotavlja, da za ozračje, ki Je nastalo na tržaški univerzi, nosi odgovornost rektor Origone, ki je s svojim ravnanjem dokazal prezir do demokracije na univerzi in je neposredno opogumil akcije fašističnega terorja. Izvršni odbor poudarja, da prisotnost take osebnosti v funkciji rektorja ustvarja težko vzdušje v univerzitetnem okolju. Tudi mladinska organizacija KD je sinoči Izdala porodilo, v. katerem ostro obsoja današnje izgrede skrajno desničarsko usmerjenih študentov. Mia-dinska organizacija KD zahteva, da pristojni organi nemudoma sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se preprečijo tako imenovani «bru-covski procesls, da na univerzi zavladata resnost in red.
Tudi združena stranka PSI-PSDI Je sinoči izdala poročilo, v katerem ostro obsoja nasilje na tržaški univerzi, kjer so desničarski ekstremisti napadli sina socialistič-
organizacije. UNURI zahteva temeljito preiskavo ter ostre disciplinske ukrepe proti študentom, ki so zakrivili tako nasilje.
Razmere na univerzi so zopet napete. Pristojni organi morajo nekaj ukreniti, da se vzpostavi red in preprečijo fašistični izgredi ter odstranijo odgovorni činitelji.
prla pobudo in bo zahtevala od italijanskega zastopstva pri OCSE nova pojasnila glede predlogov za to pobudo.
Sestanek bivših partizanov v Bazovici
V sredo zvečer so se v Bazovici ponovno sestali bivši partizani iz okoliških vasi. Sestanku je prisostvoval predsednik pokrajinskega odbora ANPI Calabria. Na sestanku so razpravljali o obnovitvi rokov za predložitev prošenj za priznanje partizanskih kvalifikacij in o sedanji akciji za zbiranje vprašalnih pol. Ugotovili so, da akcija dobro poteka, vsem prizadetim pa toplo priporočajo, naj vprašalne pole izročijo do 15. decembra poverjenikom, ali pa na sedežu pokrajinskega odbora ANPI v Ul. Zonta 4.
Na sestanku so govorili tudi o organizacijskih vprašanjih, zlasti o obnovitvi izkaznic za prihodnje leto. Načelno so se pogovorili tudi o veliki partizanski manifestaciji, ki naj bi bila prihodnje leto ob obletnici osvoboditve. O tej pobudi bo-
do obvestili tudi vsedržavno ništvo ANPI.
SESTANEK NA DEŽELI
Programske smernice za turistično propagando
OCSE je mednarodna organizacija, ki ima svoj sedež v Parizu in ki se ukvarja predvsem z znanstvenimi raziskavami kot bistvenim dejavnikom gospodarske ekspanzije.
Ko je dežela zvedela za to pobudo, je dr. Berzanti takoj pozval vlado, naj intervenira Trstu v prid ter zagotovil pri tem sodelovanje dežele. Deželna uprava je tudi že mislila na to, kje naj bi zgradili stavbo za center.
Gen. konzulat SFRJ
prispeval 100.000 lir za poplavljencc
Tudi včeraj se je nadaljevala ak-
cija za zbiranje pomoči poplavljen-cem. Včeraj do 18. ure so na zbir-
nih bazah RK zbrali skupno 6 milijonov 30.580 lir. Med večjimi prispevki to: dr. Raffaele Gigante 100 tisoč, polk. Antonio Fonda-Savio 25.000 lir. Podjetje «Confezioni Carla« je dalo večjo količino otroških oblačil. Včeraj so s tovornjakom odpeljali v Latisano 31 zavojev oo-lačil in posteljnine.
Na poštni tekoči račun je predvčerajšnjim prišlo 43 prispevkov /a
skupno 20.560.000 lir (v tej vsoti je vključenih 20 milijonov lir, ki jih
je zavarovalnica Assicurazioni Generali prej izročila na RAI).
Na sedežu RAI so zbrali skupno 23.550.000 lir. Med večjimi prispevki: Generalni konzulat SFRJ 100 tisoč lir in osebje ter vodstvo ONA IRC 24.250 lir.
INTERVENCIJA DR. BERZANTIJA
Naša dežela zapostavljena pri izrednih državnih ukrepih
Medministrski odbor je določil sredstev za zaostala področja drugih dežel
mnogo več
Ko je deželni predsednik Berzanti zvedel za izredne ukrepe v prid zaostalim področjem v severni Italiji, sprejete v -posebnem odboru ministrov pod predsedstvom ministra Pastoreja in ugotovil, da so našo deželo pri tem zapostavili, je takoj interveniral pri pristojnih ministrih v prepričanju, da tolmači čustva prebivalstva. Berzanti je poslal vsem pristojnim ministrom naslednjo brzojavko:
»Seznanjen s sredstvi, ki jih Je nakazal medministrski odbor za izredne posege na zaostalih področjih v srednji in severni Italiji, ugotavljam, da ste bodisi glede de-
Na tekoči račun 1/95.000 pri predsedstvu vlade so včeraj nakazali Janških potreb kakor tudi v pri-svoj prispevek za poplavi jence tudi mer javl z drugimi deželami Furla-pevci, solisti, orkestraši in diri- nijo — Julijsko krajino popolnoma gent v gledališču Verdi kot čisti zapostavili. Potrebe dežele, ki so se inkaso v ta namen prirejenega kon- zaradi lanskih in letošnjih poplav certa, ki je znašal 865.485. lir.	še povečale, terjajo večje posege
im m ,ml|'iiii'Iniiiiiin((imi,iiiii,iii,ii,iliHnhIM„,iIillil,lm,llfllllIllll|IIllllHril,llJMll,llml,lll|1,,1,III,MI1J11)I11(I1Ill)IIliIllIIIIIllIn)IMmM1I|IlltI1I)I|n|1I11|1|11|||
VČERAJŠNJA VOLILNA ZBOROVANJA
Moro je v kinu Nazionale branil vlado in njeno gospodarsko politiko
bodisi za cestna in vodovodna dela kakor tudi za gorske melioracije. V imenu prebivalstva in deželne uprave vas prosim, da stvarno presodite naše potrebe in zahteve.«
Istim ministrom je nato Berzanti poslal pismo, v katerem ugotavlja, da so namenili naši deželi 1 milijardo in 16 milijonov za ceste in vodovode na gorskih področjih, medtem ko so nakazali za Benečijo 6 milijard in 340 milijonov, za Toskano 6 milijard in 259 milijonov, za Piemont 6 milijard 162 milijonov, za Ligurijo 4 milijarde 703 milijone, za Trentinsko in Južni Tirol 3 milijarde in 211 milijonov itd. Zato ni bilo ravnanje medministrskega odbora pravično bodisi glede splošnega razvoja posameznih dežel bodisi glede posebnih potreb gorskih področij in zadnjih naravnih nesreč.
Berzanti zaključuje pismo z zahtevo, naj ministri ponovno proučijo potrebe naše dežele in jih pravilno ocenijo.
Prijetno predavanje prof .Habela v društvu «Slavko Skarnperle»
Manjši incidenti ob odhodu predsednika vlade iz dvorane - Prof. Apih o zaslugi socialistov za dobro sožitje na vzhodni meji, Muslin (KPI) za ustanovitev integralne proste cone v Trstu - Štoka (SS) o slovenskih kmečkih in delavskih problemih
Na volilnem zborovanju, ki ga je vprašanju ustanovitve Pristaniške, dan, ob 17.30 Barkovlie (Ul. Bove-
1	1(1 lin ntil nn/4 ■ 1 n Ič nnnn n	Inn n . , . J n I 1	.3—	_ _	1_1 ,	...	_ "	_
V zadnjih dneh je bil na odbor- drugim poudaril ništvu za prevoze in turizem sesta- i centrom Trst lahko vršil vlogo mo-
sinoči ob 19. uri priredila Krščan-1 ustanove ter poudaril, da se koška demokracija v dvorani kina | munisti borijo za ustanovitev inte-«Nazionale», je govoril predsednik - Bralne proste cone v Trstu. Muslin vlade Moro. Zborovanje je otvoril1 ie dejal, da so vlada in stranke, pokrajinski tajnik Botteri, ki je po 1 kl i° P,odpirajo krive za resen gb-
zdravil predsednika vlade in med	^ oza^ Tl^,ta in hud?
ria ho 7 Wim vPraianJa, ki so prišla na dan oa da bo z levim nedaVn!h poplavah.
nek, na katerem so določili programske smernice za propagandno akcijo, v kateri bi usklajeno delovali deželni odbor za turizem ter pokrajinske turistične ustanove. Ta akcija bi bila seveda vsej deželi v korist. Pobudo za sestanek je dai podpredsednik dežele Giacometti, ki je tudi odbornik za turizem.
Turistično propagando bodo dela. li v Italiji in v inozemstvu. Udeležili se bodo važnih prireditev: razstav, zasedanj itd. na področjih, ki imajo s turističnega stališča velik pomen za deželo. Dr. Giacometti je sporočil, da bodo v kratkem novi sestanki, ki se jih bodo udeležile avtonomne turistične in letoviščar-ske ustanove, tako da izdelajo program propagandne dejavnosti v podrobnostih.
Seja prve deželne komisije
sta ter demokratično politiko na meji, ki mora biti odprta do manjšinskih skupin.
Nato je dal besedo predsedniku Moru, ki je najprej poudaril, da je njegov obisk v Trstu samo vmesna postaja njegovega potovanja po prizadetih krajih severne Italije, ki se je začelo z obiskom Firenc. Moro je nato obširno polemiziral s komunisti, zlasti s stališčem, ki so ga zavzeli komunistični parlamentarci v senatu in poslanski zbornici med razpravo o posledicah nedavnih poplav. Nato je govoril o gospodarski', politiki vlade in zlasti o vprašanju preureditve ladjedel-ske industrije ter poudaril, da se bo tržaška tradicija nadaljevala v novi obliki. Zatem je Moro zavrnil obtožbe proti vladi ter dejal, da vlada ni nikoli pokazala šibkosti in da je vedno napravila svojo dolžnost. Nadalje je govoril o sedanji vladni koaliciji kot edini možni
vladni obliki, ki lahko premosti vse Včeraj zjutraj se je zopet sestala 1 sedanje težave ter postavi državo
nega odbornika Mocchija, kateremu P™* deželna komisija, ki je nada- na pot napredka in blagostanja, je t.fliništvn izrnkin solirinrnnRh ljevala na posvetovalni Stopnji TclZ- , f)h nHhnHii nrpHRpHnik« vIpHp
tajništvo izreklo solidarnost stranke. Deželna svetovalca Dulci in Pittoni sta predložila vprašanje, v katerem vabita deželno upravo, naj tolmači nezadovoljstvo vsega demokratičnega prebivalstva zaradi izzivalnih akcij neofašistov in «čudaškega» ravnanja rektorja, ki prav gotovo ni doprinesel pozitivnega deleža, kakor bi moral, v obrambo študentovskih predstavništev, «1 so bila demokratično izvoljena. Prav tako je ostro obsodila včerajšnje neofašistične izpade na univerzi mladinska organizacija PSDI.
Po volilnem zborovanju KD v kinu Nazionale je sinoči predsednik vlade Moro na sedežu KD sprejel predstavnike UGI in Intesa, kl so mu obrazložili položaj na univerzi po fašističnih provokacijah.
Vsedržavna organizacija univerzitetnih študentov UNURI v Rimu je sinoči izdala poročilo, v katerem pravi, da so avtoritativne In antt-demokratične metode rektorja univerze ponovno omogočile nasilstvo
pravo o zakonskem osnutku prora-1 , odhodu predsednika vlade iz čuna za leto 1967. Med razpravo so I dvorane je skupinica fašistov zace-
čuna za leto 1967. Med razpravo so spregovorili svetovalci Bergomas, Bosari, Del Gobbo, Gefter Wondrioh in Rigutto. Komisija se bo zopet sestala v ponedeljek. Pričakuje se, da bodo tisti dan končali splošno razpravo z govori šestih članov komisije, ki so se prijavili zanjo. Najbrž bosta že v ponedeljek poročevalec Mizzau in odbornik za finance Tri-pani odgovorila diskutantom.
OCSE za ustanovitev centra za raziskave v Trstu
Deželni predsednik Berzanti je prejel dve pismi od ministrstva za proračun, ki potrjujeta zanimanje vlade za predlog tajništva OCSE (organizacija za sodelovanje in gospodarski razvoj), da bi ustanovili v Trstu središče za znanstvena raizskovanja. Vlada bo pod-
Umrl je Friderik Žnidarčič - borec za delavske in narodne pravice

Ni še dolgo tega, kar smo v našem listu izrekli tovarišu Frideriku Žnidarčiču iz Barkovelj voščila ob njegovi 89-letnici, včeraj pa nas je nenadoma zapustil. Se pred tremi dnevi je kljub visoki starosti in v zadnjem času ne prav trdnemu zdravju, pohajal pred svojim domom in nihče ne bi pričakoval, da ga danes ne bo več med živimi.
S tovarišem Friderikom Žnidarčičem je odšla z odra našega narodnega, političnega in socialnega življenja markantna osebnost; odšel je človek, ki se je že v svojih mladih letih zavestno in z vsem prepričanjem v pravičnost borbe delavskega razreda vključil v razredni boj in postal celo eden izmed njegovih voditeljev. Kot zaveden Slovenec pa je poleg tega bil vedno tudi v prvih vrstah borcev za našo narodno stvar, kar ga
je stalo nič koliko žrtev in preganjanj v odbobju fašizma.
Pokojni Žnidarčič se je rodil 26. junija 1877 v Barkovljah pri Ga-šperetih. Oprijel se je najprej o-četovega poklica — kamnoseštva in kot kamnosek je odšel tudi v Budimpešto, kjer je dve leti delal pri gradnji tamkajšnjega parlamenta. Nekaj časa je kot kamnosek delal tudi na Dunaju in na Reki. Po vrnitvi z Dunaja se je leta 1903 oženil, zapustil kamnoseški poklic ter se zaposlil pri železnici, kjer je ostal do upokojitve.
V	svojih mladih letih je deloval v barkovljanskem tamburaškem in pevskem zboru «Adria». Bil je med ustanovitelji Ljudskega odra v Barkovljah in dolgo let odbornik obrtniškega društva. Prav tako je bil med ustanovitelji Komunistične partije in Delavskih zadrug.
V	drugi svetovni vojni je marljivo sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem, po vojni pa se je po svojih močeh vedno aktivno vključeval in zanimal za naše narodno, politično in kulturno življenje ter bil s svojo doslednostjo svetal vzor mlajšim.
Sedaj ga ni več. Nič več ga ne bomo srečavali, zravnanega, z belimi lasmi in prijaznim nasmehom v očeh na naših prireditvah, pri gledaliških predstavah in na pevskih nastopih. Ostal pa nam bo v trajnem in hvaležnem spominu za vse, kar je koristnega in dobrega naredil v svojem dolgem in bogatem življenju za delavski razred in našo narodno skupnost na Tržaškem.
Slava njegovemu spominu!
Njegovim hčerkam in drugim svojcem iskreno sožalje.
la žvižgati in kričati, nakar so jih takoj nagnali nekateri demokristjani. Prišlo je tudi do manjšega prerivanja, ki pa se je v kratkem poleglo, ko je predsednik Moro odpotoval.
Sinoči je Moro odpotoval v Benetke. Danes bo obiskal Latisano in Videm, nakar bo odpotoval v Belluno in druge prizadete kraje na Tridentinskem.
Za združeno socialistično stranko je prof. Apih na Trgu Goldoni izjavil, da bo združena stranka vplivala na razčiščevanje krajevnega političnega življenja in napravila konec nesoglasjem med PSI in PSDI, katerih sta se doslej posluževali za svoje hegemonistične koristi KD in KPI. Polemiziral je z republikanci zaradi njihovega ((kompleksa meje« ter je poudaril, da je zasluga socialistov, da so se začela reševati vprašanja mirnega sožitja med Italijani in Slovenci na italijanski vzhodni meji. Claudio Boniciolli pa je govoril o politiki levega centra za okrepitev bolnišnic v Trstu. Poleg tega je zavrnil govorice, da nameravajo v okviru vladnega gospodarskega načrtovanja združiti pomorske družbe z državno udeležbo, V Skednju je za isto stranko govoril prof. Lonza, ki je dejal, da združena socialistična stranka namerava pripeljati delavce na oblast, medtem ko jih KPI že dvajset let drži v opoziciji.
Na trgu pred' glavno pošto pa je za KPI govoril Muslin, kl je obravnaval tržaška gospodarska vprašanja in se zlasti zadržal na
Na zborovanju na Trgu Goldoni je za KPI govori! Jurisevič, kateri je dejal, da hočejo KD in ostale stranke levega centra preslepiti Tržačane s sklepi CIPE, ki v rc-smci ne dajejo mestu nobenega jamstva za rešitev gospodarskih težav.
Slovenska skupnost je včeraj imela shode v Dragi, na Pesku, Groča-ni in Bazovici na katerih je govoril Drago Štoka. Govornik je obravnaval pereča gospodarska in socialna vprašanja naše pokrajine ter se posebej ustavil pri problemih kmečke in delavske mladine. Poudaril Je, da se bo mladina posvetila kmečkemu gospodarstvu le če bo spoznala, da bo imela od svojega dela resnične koristi in zagotovljeno bodočnost. Odločno je tudi zahteval, da se enkrat za vselej preneha z razlaščevanjem slovenske zemlje.
Glede delavske mladine se je Drago Štoka zavzel za to, da še ustvarijo nova delovna mesta, ki naj mladini omogočijo čimprejšnjo zaposlitev, da ne bo morala po grenki kruh v tujino ali v notranjost Italije. Zato naj gospodarska in socialna politika stremi k povečanju proizvodnje, k znižanju cen
to), ob 18. Sv. Ana, ob 18.30 Opčine (pred kino dvorano), ob 19. Skedenj, ob 19.15 Kontovel, ob 20. Prosek, ob 20. Ricmanje.
KPI: ob 10 na Trgu Bonomea (Dario Supancich), ob 11. na Trgu Giarizzole (Bruno Zacchini), ob 11. v Ul. Baiamonti (Giorglo Ros-setti), ob 11. na Trgu Gioberti (Mario Jurissevich), ob 11.30 v Ulici Carmelitani - Bonomea (Dario Su-panc-ich), od 11.45 v Ul. Boi to (Bruno Zecchini), ob 12.15 v Ul. Gravi-si (Bruno Zecchini), ob 12.30 v Ul. Cataruzza (Claudio Tonel), ob 16.30 v Ul. Ovidio 9, ob 18. v Logu (Dolina), ob 16.30 na Trgu Barbacan (Pino Burlo), ob 17. na Trgu Goldoni (Arturo Calabria), ob 17. na Trgu S. Giacomo (sen. Vidah), ob 20. praznik novačenja v Nabrežini (sen. Vidali in šiškovič Mitko).
Obvestilo za brivce in frizerje trž, občine
Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja sporoča, da je izšel pravilnik, ki ureja dejavnost brivcev in frizerjev. S tem v zvezi vabimo zainteresirane, da čimprej vložijo prošnjo na tržaško obično na kolkovanem papirju za 400 lir.
Glede podrobnosti, naj se zglasijo v uradih združenja.
Prof. France Habe je tako priljubljen v prosvetnem društvu «Škamperle», da nihče noče zamuditi izredne prilike udeležiti se njegovih predavanj. Habe je predsinoč-njim v društvenih prostorih predaval o svojem potovanju od Postojne do Karpatov. Kot običajno je prof. Habe pritegnil poslušalce s svojo izredno gostobesednostjo in hudomušnostjo, ter jih odvedel na daljno pot iz Postojne tja do Madžarske, do skrajnega vzhodnega roba Karpatov, in nazaj preko Avstrije, ter jim pokazal prelepe diapozitive o tistih krajih in predvsem o prelepih jamah, ki jih je, not. vnet jamar, obiskal.
V drugem delu svojega predavanja je prof. Habe posredoval nekaj posnetkov z zadnjega izleta članov svetoivanskega društva v Prekmurje in k temu dodal še svoj komentar, pol za šalo pol za res.
Burni aplavz vseh prisotnih je pozdravil izvajanje prof. Habeta, ki je obljubil, da bo v kratkem spet obiskal Sv. Ivan in posredoval svoje dogodivščine in izkustva s potovanja od Tirola do Etne.
Gledališča
TEATRO STABJLE
«Sior Tonin Bellaf'razia»
Drevi 19. tjn. ob 20.30 premiera Goldonijeve komedije «Sior Tonin Bellagrazia« (II Frappatore) v prede, lavi Giuseppa Maffiolija z vložki iz «Dra<mmi giocosi per mušica«: (diamante cabalai), «Le donne vendicati-ve» ((Gismondoi), «11 Mercato di Mal-ma-ntile« im «La bottega del caffe«. Izvajali bodo Giampiero Becherelli (Ottavio), Limo Toffolo (Tonin), Bruno Slaviero (Fabrizio), Mariangela Melato (Rosaura), Fulvia Gasser (Beatrice), Clara Zavienoff (Eleono-ra), Mimmo Lo Vecchio (Florindo), Giorgio Valletta (Brighella), Ariel-la Reggica (Colombina), Lino Savo-rani (Arlecchino).
Režija Giuseppe Maffioli. Glasba Lino Toffolo v izvedbi Daniele Za-nettovich. Scena Bruno Chersicla.
Gledališče bo predstavo ponovilo jutri ob 16.30 za dnevni red ter ob 20.30 za abonente prostih redov.
Rezervacija in prodaja vstopnic v galeriji Protti, ki bo jutri odprta od 9. do 13. ure ter pri blagajni gledališča od 14. ure dalje.
VERDI
Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za zadnjo predstavo Verdijeve opere ((Atila«, ki bo drevi ob 20.30 za red B v vseh prostorih. Pod vodstvom dirigenta Oliviera de Fabritiisa bodo nastopili isti pevci kot pri prejšnjih predstavah.
Istočasno se začne prodaja vstopnic za zadnjo predstavo Mozartove opere «Cosi fan tutte«, ki je na programu jutri ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih z istimi pevoi kot pri prejšnjih predstavah. Dirigent O-liviero de Fabritiis.
Stavka v Stabilimcnti Meccanici Tricstini
V okviru vsedržavne stavke kovinarjev zasebnih podjetij so te dni stavkali tudi v Trstu kovinarji teh podjetij, ki niso podpisala sporazuma, doseženega med zvezo malih industrijcev in sindikatov v Rimu (Confapi). V Stabilimenti Meccanici Triestini pa stavkajo od četrtka od treh popoldne do ponedeljka zjutraj. V drugih podjetjih pa bodo zapustili delo danes tri ure pred koncem delovne izmene.
NIIIIIMIIIIIIUIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII,1,11,11,|lll|U|,||||||n|||||||im|||m|||m|||n(||||||||k|H||||||||||
in k dvigu kupne moči prebivalstva. DRUZiNSKA TRAGEDIJA V UL. DELLO SC0GLI0
Obrazložil je tudi program Sloven- --------------—----------------------------------------------------
ske skupnosti za pokrajino na območju devinsko-nabrežinske občine.
V Istrski ulici sta za PSIUP govorila senator Masciale in dr. Pin-cherle. Prvi je ostro kritiziral vlado zaradi njene politike do tržaške- i ga ladjedelstva in zaradi neustrez-1 ne pomoči po poplavah prizadete-1 mu prebivalstvu, drugi pa je pouda-: ril predvsem pomanjkljivosti dosedanje občinske uprave zlasti na socialnem, zdravstvenem in higienskem področju. Jutri ob 10.30 bo za PSIUP v dvorani kina «Alabarda« govoril vsedržavni tajnik CGIL poslanec Vittorio Foa.
15-mesečni otrok utonil v kadi napolnjeni z vodo
DANAŠNJA ZBOROVANJA
PSI-PSDI: ob 11. na Trgu S. Ben-co (Pierandrei), ob 1145 na Trgu sv. Antona Novega (Pierandrei).
PSIUP: ob 10. na Trgu Ponteros-so (sen. Angelo Masciale), ob 11. na Trgu Gioberti (sen. Masciale-Monfalcon), ob 11. na Trgu Belve-dere (dr. Pincherle), ob 12. v Lo-njerju (Pentich), ob 12. na Borznem trgu (dr. Pincherle in sen. Masciale), ob 15. na Trgu Goldoni (Martone-sen. Masciale), ob 16. na Opčinah (Pentich), ob 16. v Ulici Settefontane-Ul. Vergerio (Monfal-con), ob 17. v Trebčah (Pentich), ob 17. v Ul. Costalunga 402 (Mon-falcon), ob 18. v Miljah na Trgu Marconi (dr. Pincherle in sen. Masciale).
Slovenska skupnost: ob 10.30 Rdeči trg, ob 11. Trg Stare mitnice (kino Massimo), ob 12. Trg Ober-
iiaiiiiiiiaiiiiitiiiiaiiiiMiiaiiaiiniiiiiiiav un 11111,1111,11111,,,,, mn n, m, iimiiiiiiuii, 11,111,11,,, m u, ,,ll„,,i um,,,
HUDA NESREČA NA OPENSKI ŽELEZNIŠKI POSTAJI
Lokomotor zadel v kretničarja ki je zadobil zelo hude poškodbe
Ponesrečenca so sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo zaradi prebitja lobanje in drugih zlomov
Železniška postaja na Opčinah je bila sinoči prizorišče hude nesreče, ki se je pripetila na odseku proge v smeri proti Trstu, kjer je zadnji sistem kretnic. Okrog 20.30 je na
tistem odseku železničar Francesco Novak, ki stanuje na Vrdelci Ti-
mignano 1605 (železniška postaja Guardieila pri Sv. Ivanu) imel o-pravka s kretnicami, ker sta na tirih manevrirala dva električna lo-komotorja. Zdi se, da je nenadoma premikajoči se lokomotor dregnil Novaka, ki je stal ob progi in
---	---***	J*,	0.1*1	****	1*11*6*	**»
močan sunek ga Je vrgel na nasip. Nesrečnik se je pri nesreči hudo
ranil po zatilju in levem sencu, si verjetno prebil lobanjo in zlomil desno nogo. Novaka so nekaj časa potem hitro odpeljali v bolnišnico z rešilnim avtom in ga s pridržano prognozo sprejeli na ne-
vrokirurški oddelek. Na kraju nesreče so uvedli preiskavo agenti železniške policije, toda še pozno v noč ni bilo mogoče izvedeti pravih vzrokov hude nesreče.
Predavanje odbornika za urbanistiko Spaccinija
Občinski odbornik za urbanistiko dr. inž. Marcello Spaccini bo imel danes ob 18.30 v palači Co-
stanzi (Trg. Piccola 2) predavanje, v katerem bo prikazal delo občin-
ske uprave na področju urbanistike v razdobju 1962-1966.
5 Otvoritev nove osnovne šole v naselju S. Sergio bo jutri dopoldne ob II. uri.
Zdi se, da je otročiček hotel doseči cucelj, ki mu je v materini odsotnosti z doma padel v kad in pri tem sam padel vanjo
Petnajstmesečni otrok se je vče- preiskovalne oblasti izdale dovolje-
raj popoldne utopil v kadi polni vode, medtem ko je mati odšla nakupovat. Tragična nesreča se je pripetila v stanovanju družine Re-ganzin v Ul. dello Scoglio 131, kjer je 23-letna otrokova mati Marina Divo por. Reganzin okrog 14, ure pustila samega svojega Fabia in se oddaljila. Preden je odšla z doma ,je Divova dala otroku stekleničko s cucljem in ga pustila samega. Nič hudega sluteča se ni niti pobrigala, da bi iz prostora umaknila in spravila nizko kad, v katero je dala močit perilo.
Zdi se, da je otroku med materino odsotnostjo padla steklenička v kad. Fabio jo je hotel spet dobiti, zato se je nagnil čez približno 40 cm visoki rob kadi, da bi jo dosegel. Toda malček se je verjetno preveč nagnil in z glavo padel v kad, kjer je bilo približno 5 litrov vode.
Ko se je Divova vrnila domov, se je zgrozila ob pogledu na svojega že mrtvega sinčka in njeno prizadevanje, da bi ga obudila k življenju, je bilo zaman. Poklicala je pomoč in v Ul. dello Scoglio so oddirjali bolničarji RK in dežurni zdravnik dr. Coceani. Prihiteli so tudi agenti letečega oddelka, sodni zdravnik dr. Nicolini in namestnik republiškega prokurator-ja Franzot. Po opravljenih formalnostih m po pregledu trupelca, so
nje za prenos trupelca v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
52 novih most v poštni službi
Vladni komisar, ki je na prošnjo sindikata poštnih uslužbencev posre. doval pri ministru za pošte in telekomunikacije je prejel zagotovilo, da bo poštno ravnateljstvo v Trstu sprejelo v službo 32 novih nameščencev pomožne kariere in 20 izvršilne kariere. V službo bodo vzeli izključno vojne sirote, živeče v Trstu.
LADJE V PRISTANIŠČU
Belluno, Messapia, Giada, Illiria, Fede, Esquilino, Isonzo, E. Cosu-lich, Oceanus, Saipa II, San Mar-co, M. Berico, A. Cosulich, Brick IV, Linda Giovanna, Bitumiera, R. Lofaro, M. Bormio (It.), Moslavina (Jug.); Galiola (Br.); L. Brasil (Braz.); Ashdod (Izr.); Savannah (ZDA); Kosova (Tu.); Sas, Mitera (GrG.); Old Ook (Pa.); Delphic Oracle, Beatrice, Marietta, Alexan-dra I (Li.); Weter (ZSSR); Va-nessa (Sv.)..
Antilopa indijska koža
Samo usnjeni izdelki
DAMSKE PLAŠČE, JOPICE IN MOŠKE SUKNJI. ČE NAJCENEJE KUPITE PRI NAS, KAKOR TUDI ŠPORTNO GARDEROBO S KRZNENO PODLOGO
INDIJA, trgovina
Ljubljana - Dvorni trg, 1
Vabimo na
DRUŽABNI
VEČER
ki bo danes, 19. t. m. ob 21. uri v dvorani prosvetnega društva Ivan Cankar.
Vabljeni člani in udeleženci SŠI.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi
TEČAJ
MODERNIH
PLESOV
ki obsega dvanajst vaj po dve uri. Tečaj bo od 20. do 22. ure v Gregorčičevi dvorani.
Prijave sprejemajo do srede, .23. novembra, ko bo prva vaja.
KINO SKEDENJ
predvaja danes, 19. t. m. ob 16. uri komični barvni film:
I FIGLI
DlLEOPARDO
(LEOPARDOVA SINOVA)
Igrajo: FRANCO FRANCHI
in CICCIO INGRASSIA
Razna obvestila'* •
Društvo S. Škamperle priredi v nedeljo 20. t.m. ob 16. uri družabni ve. čer za člane in udeležence 9. slovenskih športnih iger.
Včeraj-dpnes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 18. novembra se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 9 oseb.
UMRLI SO: 81-letni Kodolfo Giaco-mini, 63-letni Giuseppe lager, 81-let-ni Carlo Colombin. 79-letni Gio Bat-ta Simonetto, 68-letni Martino Stur. man, 66-letna Ernestina Vizjak por. Hlavaty, 77-letni Giuseppe Sirk. 89-letna Gluseppina Komar vd. Vremec, 45-letni Silvano Valdisteno.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Blasoletto, Ul. Roma 16; Centau ro, Ul. Rossetti 33; Alja Madonna del Mare. Largo Piave 2; Sant'An-na, Erta d| S. Anna 10.
NOČNA SLUŽBA LEKAHN (od 19.30 do 8 30)
Davanzo, U! Bernim,' 4; Godina, AllTGEA, Ul. Ginnastlca 6; Al Lloyd Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Spon. za, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, ,je treba telefo nirati na št. 90-235.
SOŽALJE
Prosvetno društvo Barkovlje izraža ob smrti svojega dolgoletnega člana in podpornika Friderika žni-derčiča svojcem globoko sožalje.
Slovensko gledališče v Trstu
V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA
Danes, 19. t. m. ob 21. uri
(abonma I. ponovitev, sindikalni in invalidski)
V sredo, 23. t. m. ob 20. uri (študentski abonma)
Slavvomir Mrožek
STRIP-TEASE
Prevod:
ZDENKA ŠKERU-JERMANOVA Gospod I. — Stane Starešinič Gospod II. — Alojz Milič
ČAROBNA NOC
Prevod:
UROŠ KRAIGHER Osebe:
Dragi gospod kolega
Alojz Milič
Gospod kolega —
Stane Starešinič Tretja oseba —
Lidija Kozlovičeva Režija:	BRANKO GOMBAČ
Scena: MITJA RACE
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
Prosvetno društvo «VESNA» v Križu
priredi
danes, 19. t. m. ob 20.30 v LJUDSKEM DOMU V KRIŽU in jutri, 20. t.m. ob 16 uri v KULTURNEM DOMU V TRSTU
gostovanje pevskega zbora Delavskega prosvetnega društva
«SVOBODA II.»
iz Trbovelj
Zbor bo izvajal slovenske narodne in umetne pesmi ter odlomke iz znanih oper Verdija, Bizeta in Gotovca
Vabimo k polnoštevilni udeležbi!
Jean Luis Tintrignac. Prepoveda mladini pod 14. letom.	...
Excelslor 16.00 «Cerimonia per un 0 litto« Deborah Kerr, David Nlv* • Prepovedano mladini pod 14, let?J:' Fenice 16.00 «SSS — sicario serviz' speciale« Technicolor.
Eden 16.00 «La calda preda«
UCU 1U.UU VUCt Idiuu
mancolor. Jane Fonda. Prepoveo no mladini pod 18. letom.
Četrti teden.
Grattacielo 16.00 ((Fahrenheit so Technicolor. Julie Christie, OsKa VVerner.	^
Rttz (Ul. S. Francesco 10)	*”■
«Miss:one speciale Lady CI,ap;'la Technicolor. Ken Clark, Dani« Bianchi,	he
Alabarda 16,00 «11 papavero č an un flore« Technicolor, Yul Ury ner, Marcello Mastroianni, Nad Tiller.	.
Filodrammatico 16.30 «Giochi di no1’
te« Ingrid Thulin. prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 «K!ss, klss...
tom.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. 8
-OSP'
Erne Hlavaty daruje družina dr. -—	--	---- -	olja5K
5000 lir za
rafin Hrovatin matico.
Namesto cvetja na grob pok. “v. Hlavaty daruje Vojko Ferluga lir za Dijaško matico.
Ern'
Sporočamo žalostno vest, da nas Je nenadoma zapustil naš dragi
FRIDERIK ŽNIDARČIČ
Pogreb bo v nedeljo, 20. t. m. ob 12.30 iz hiše žalosti v Barkovljah, Ul. Bonafata 25, na domače pokopališče.
Žalujoči: hčere Marija, Dora, Ernesta, Zora in Vida (odsotna) z možem Kalmanom, vnuki, pravnuki in drugi sorodniki
Trst, Ryde-Sydney, Zadar, Ljubljana, Milan, 18. nov. 1966
Nazionale 16.00 «Un uomo, un a don na« Technicolor. Anouk
East-

ba ni
bang» Technicolor. Giuliano Gern ma.
Aurora 15 30 «La caccla«.
Garibaldi 16,30 «L'uomo che non peva amare« Technicolor. Alan La Prepovedano mladini pod 14.
Capltol 15.30 «Nevada Smith« peC.. mcolor. Steve Mac Queen, Su^a ne Pleshette. Prepovedano mlad11 pod 14. letom.	|(1
Impero 16.30 «Per gualche dollaro plu«.	.
Moderno 16.00 «1 9 dl Drykfort ^ ty» Technicolor. Ann Margret, va HefUn.
Vittorio Veneto 15.30 «Detectlves ^ ry» Technicolor, Paul Newwai“ Lat’i en Bacall, Pamela Tif fin. pr pov”d: no mladini pod 14 letom. Ideale is.3o ((Agente C07 Thuriderba" operazione tuono« Technicolor. Sea Connery,
Astra 16.30 «Madame X«.	,
Abbazia 16.00 «Viva Maria« Tecnnr color. Brigitte Bardot, Jeanne Mo-reau, George Hammilton.	-
Skedenj 16.00 «1 figli del leopard0” Technicolor. Franco Franchi, clc' cio Ingrassia.
IZ SREDSTEV SKLADA ZA TRST
V prihodnjih 5 letih 7 milijard za gradnjo ljudskih stanovanj
S tem zneskom nameravajo zgraditi 1400 ljudskih stanovanj - Največ jih bo zgradila ustanova IACP
Iz sklada za Trst bodo v prihodnjih petih letih namenili sedem milijard Ur za gradnjo ljudskih stanovanj. V tem smislu so se po temeljiti proučitvi vloženih prošenj m nasvetov prizadetih poslovnih krogov ter končnega privoljenja generalnega vladnega komisarja dr. Cappellinija odločili člani «Odbora za Trst», ki mu — kakor znano — Predseduje župan dr. Franzih Z omenjenim zneskom nameravajo zgraditi 1400 ljudskih stanovanj, ki jih bodo razdelili potrebnim prosilcem. Stanovanja bodo zgradili ustanova za ljudska stanovanja .(IACP), zveza beguncev in ustanova ((Antonio Caccia e Maria Burlo Garofolo». Povprečna vrednost vsakega stanovanja se bo sukala okoli ?>5 milijona lir (to je približno toliko, kolikor so znašala stanovanja, kj sta jih IACP in begunska organizacija zgradili doslej na našem Področju); povprečna vrednost minimalnih stanovanj, ki jih bodo zgradili v okviru ustanove Caccia— ■Burlo Garofolo, pa se bo sukala okoli povprečja 3,5-4 milijoni lir.
Sklep komisije za Trst bo zelo dobrodošel za razvoj gospodarskega življenja na našem področju, in si-cer iz dveh razlogov: prvič zaradi .neposredne pomoči, ki je bo s tem deležno tukajšnje gradbeništvo, ki Se še ni povsem rešilo iz dolgotrajne stiske, in to zlasti tik pred zimskim zastojem v tej proizvodni panogi, in drugič zaradi važnih odzivov, ki jih bo uresničitev tega obsežnega načrta novih gradenj imela na socialnem področju.
Odbor, ki upravlja sklad za Trst, Je sklenil dodeliti neodvisni ustanovi za ljudske gradnje 4 milijarde ‘ir, begunski organizaciji 2,5 milijarde ter ustanovi «Caccia - Burlo Oarofolo)) pol milijarde lir. Vsota b'5 milijarde, to Je skupek sredstev, ki jih bosta prejela IACP in begunska organizacija, se bo pridružila drugim pobudam podobne narave, ki so že zagotovljene s Stranj države in dežele Furlanije — Jurske krajine. V tej zvezi je bilo sklenjeno, da se bodo ta nova sredstva- uporabila predvsem za realizacijo večjih in pomembnejših načrtov. Tako na primer bo IACP končno spraznila in podrla zisll-ha stanovanja na Kolonkovcu, ki So bila že davno tega proglašena *a nevseljiva. Finančna sredstva, K so jih dali na razpolago v tem °kviru, bodo krila približno 50 odst. s jaškov predvidenih za popolno ‘'eš.tev omenjenega vprašanja, za “gradnjo potrebnih stanovanjskih Prostorov in za njihovo popojno u-
reditev.
s sredstvi, ki jih bo prejela bernska organizacija, pa bodo odpravili še zadnja taborišča, v katerih živi danes še okoli 1000 družin.
. Ustanova Caccia - Burlo Garofolo Je bila ustanovljena z namenom, da bo dodeljevala v najem stano-vanja proti minimalni najemnini -evnim meščanom. Danes podpira jVjtanova okoli 1500 ljudi, od .tega .r® družin v zelo slabih gmotnih m zdravstvenih’ pogojih. Gre za družine, ki živijo v večji stavhi v Cesare dell’Acqua in sicer vsaka Y eni sobi, ne glede na število družinskih članov. Poleg tega niso Pristojne oblasti nikoli izdale doajena za vselitev v te prostore, ker nikakor ne ustrezajo potrebam dostojnega življenja. Problem teh “tezdomcev namerava ustanova ‘Caccia* rešiti z izgradnjo večjega ° oka s 25 stanovanji v Ul. Sonci-dh ter štirih podobnih zgradb s “kupno 100 stanovanji na tistem “testu na Kolonkovcu, kjer stoje danes barake. Dodelitev teh sta-novanj tržaškim brezdomcem bo v zeliko pomoč tudi tržaški občini, k'troši vsako leto v ta namen okoli ‘°0 milijonov lir.
Komisija, ki upravlja sklad za. crst, bo nadaljevala svoje delo v decembru. Napovedan je širši sestanek. na katerem bodo pripravili na-dft za uporabo razpoložljivih sred-stev v letu 1967 in pa v daljšem
kzdobju več let. Kakor znano, je £’®d časom tržaški parlamentarec ®eicl dosegel pri vladi, da je lz-K asovala zakon (št. 512 z dne 24.
junija 1966), po katerem se del sredstev iz sklada za Trst sme uporabiti v okviru posameznih posegov tudi za razdobja več let, in ne le za posamezna proračunska leta, ka,-kov je veljalo doslej. Med raznimi pobudami, ki jih nameravajo upravljale! sklada uresničiti s takim večletnim posegom, se v novejšem času navaja zlasti adaptacija tržaške glavne bolnišnice v univerzitetno kliniko.
Časopis «Esp loriamo» se opravičuje...
Kot znano je italijanski časopis za mladino «ESPLORIAMO», ki ga izdaja založba «LA SCUOLA* v Brescii pred kratkim objavil spis «Trieste, tram N. 6» v katerem se žaljivo izraža o Slovencih. (Med drugim jih naziva s «ščavi».)
V zadnji številki revije (1. nov. 1966) pa se list opravičuje. Ob zaključku omenjenega spisa se obrača do svojih mladih bralcev in pravi:
«Strani, ki si jih prebral, vsebujejo spomine «dečka iz onih dni», ter predstavljajo njegovo iskreno in pristno pričevanje. V prvih nadaljevanjih si bral besede in izra-
žačanov. Avtor jih navaja dobesedno, kakor so mu ostali v spominu, ne da bi hotel s tem žaliti nobenega.*
Ista številka revije nam prinaša drugo, to pot prijetno presenečenje: Pod naslovom «Un dolore sin-cero» objavlja slovensko zgodbico ((Bolečina* povzeto iz ((Solzic* našega Voranca. Naslovna slika revije nam kaže Vorančka, ki se zateka v naročje svoje matere.
Knjigo ((SOLZICE* je prevedel naš rojak g. Mirko Rijavec in bo izšla v najkrajšem času v založbi «LA SCUOLA* pod naslovom «MU-GHETTI*.
* * *
Opravičilo revije jemljemo na znanje, vendar je potrebno pripom. niti, da žaljivka «ščavo» takrat ni bila «v navadi v Trstu v odnosih do slovenskih Tržačanov», pač pa je bila in je še v navadi pri fašistih in najbolj strupenih nacionalistih. Avtor spisa, ki danes prav gotovo ni več otrok, bi to lahko vedel in če je že pisal po svojem otroškem spominu, potem vsekakor ni mogel po svojem i troškem spominu videti zemljevida, na Katerem bi slovenski Kras nad Trstom bil označen kot «ščavena», kakor ga je označil on.
Ui-amo, da se kaj nodooami u-redništvu revije «Esp!oriamo» ne če več vrindo pač pa da 0e bo potrudilo objaviti še icaj takega kar vzbuja v mlad'h ljudeh plemenite
ze, ki so takrat bili v navadi v ocnose do ljudi drugačne narodno-Trstu v odnosih do slovenskih Tr- sli.
lini mm imiiiniiii umili m ii iiiii h im n iiiiiiiiiii n mu ■iiiimMiiiMHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiummmiimi
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Z naperjeno lovsko puško izsilil od žrtve denar
V prizivu so mu potrdili prvotno kazen in ga takoj pomilostili zaradi amnestije
V sodni palači je včeraj zasedalo porotno sodišče v prizivni stopnji, kateremu je predsedoval sodnik Franz, javni tožilec je bil Mayer, zapisnikar Salimbeni. Na vrsti je bila razprava o ropu, ki ga je 6. junija lani izvršil 21-letni Esterino Grotto iz Ramuscella blizu San Vita al Tagliamento. Tistega večera je Grotto na samotni cesti blizu vasi pomeril nabito lovsko puško proti nekemu Dinu Nonlsu, ki se je pripeljal nasproti v avtomobilu. Grotto je s seboj imel tudi dežnik, in ga je tudi odprl, ko je izrekel besede «ali denar, ali življenje«, ker je tedaj začelo deževati. Vsa priprava ropa je bila ena sama farsa, edino naperjena lovska puška je pravzaprav .predstavljala resno nevarnost.
Grotto je od Nonlsa zahteval denar, Nonis mu Je izročil .Jistnico, vendar Je roparja naprosil, naj mu vrne vozniško dovoljenje, ker sicer ne bi mogel pripeljati avta do doma. Ropar je prošnjo svoje žrtve uslišal. Pobral je iz listnice 23.000 in vrnil vozniško dovoljenje.
Da Grotto ni ravnal prav nič prebrisano kaže dejstvo, da se je glas o ropu kmalu raznesel po vasi, roparja pa so po presledku nekai ur že prijeli karabinjerji. Sredi septembra 1965 se je moral Grotto zagovarjati pred porotnim sodiščem v Vidmu, ki ga je obsodilo na deset mesecev in 20 dni zapora ter plačilo 72.000 lir globe zaradi roparskega dejanja in 10 dni zapora zaradi nedovoljene nošnje orožja. Kazen je bila pogojna, zato so obtoženca spustili na svobodo. Proti tej razsodbi je vložil priziv lavni tožilec
Medtem je Grotto moral k vojakom in prav te dni mu je vojaško poveljstvo priznalo izreden dopust zaradi poplav. Grotto pa je svoj dopust namesto pri odnašanju naplavin in koristnem delu doma, preživel v Trstu pred porotniki. Zato se je včeraj predstavil sodišču v vo-
V ČETRTEK NA SESTANKU V STANDREZU
Občinski odbornik za šport je obljubil ureditev igrišča za domače nogometaše
Služilo naj bi tudi za druge športne panoge - Gradnja nove telovadnice v bližini šole je v načrtu ■ Mnenje občinskih svetovalcev dr. Sancina in dr. Battella
jaški uniformi, misleč morda, da bo s tem morda omehčal porotnike in samega predsednika sodišča. Toda že njegov branilec odvetnik Andrea Glberti iz Pordenona, ga je označil kot omejenega mladeniča, ki v življenju ni naredil nič dobrega, in še tisto na zelo slab način.
Porotniki so nato v posvetovalnici razpravljali pol ure in končno izrekli obsodbo. Potrdili so prvotno razsodbo porotnega sodišča iz Vidma, vendar so Grotta pomilostili zaradi amnestije.
* * *
Na kazenskem sodišču se je včeraj nadaljevala obravnava o zapleteni zadevi ponarejevanja menic, pri kateri sedi na zatožni klopi kar 33 obtožencev, med katerimi sta glavna Bonifaciova in Cral. že včeraj smo poročali, da so v teku popoldneva spregovorili odvetniki o-bratnbe Coen, Fast in Ghezzi, včeraj dopoldne pa so govorili odvetniki Strudhoff, Sblattero, Gerometta, Padovani in Testa iz Gorice. V glavnem so vsi odvetniki zahtevali, naj sodišče oprosti obtoženke s polno formulo, ali vsaj zaradi pomanjkanja dokazov, še posebno odv. Padovani je imel zelo čustven govor, med katerim je obtoženko, ki jo je branil, napadel histerični jok, da so jo morali odpeljati iz dvorane.
Sodna obravnava se je nadaljevala tudi dopoldne, ko so govorili odvetniki Longo, Berton in Mor-gera.
LJRORISJE L-rr ^LRTPRNE
rDCT Viale XX Settenihre 1« tel 96016
NABREŽINA (center) SESUAN (center)
7.I.AT1 IM SREHRM Oh R ASM PREDMETI

predvaja danes, 19. t. m. ob 18. uri Technicolor dramatični film:
COME UCCIDERE VOSTRA MOGLIE
(Kako ubiti vašo ženo)
Igrajo: JACK LEMMON, VIRKA LISI, CLAIRE TREVOR, EDDIE MAYEHOFF in TER-THOMAS
HIM« «IBI8. P KO* K14
Predvaja danes, 19. t. m. ob 19.30 uri Cinemascope barvni film Po romanu Donalda Hamiltona:
Matt Helm il silenziatore
(M ATT HELM, DUŠILEC GLASOV)
Igrajo: DEAN MARTIN, STELLA STEVENS, DALIAH LAVI in ARTUR 0’CONNELL
Mladini pod 14. letom prepovedan!
Finančni stražnik padel s kolesa
Včeraj zjutraj so na nevrokirurški oddelek bolnišnice, kamor so ga prepeljali z rešilnim avtom, sprejeli 21-letnega finančnega stražnika Pietra Ibbo iz vojašnice na Fernetičih, ki se je malo prej ponesrečil pri padcu s kolesa. Ibba se je z Repentabra po strmi cesti vozil na kolesu proti bližnjemu mejnemu prehodu. Približno na pol poti je zagledal skupino ljudi, ki so hodili sredi ceste. Da bi se izognil pešcem, Je Ibba s kolesom zavil v stran, toda pri tem je izgubil ravnotežje in se prevrnil. Pri nesreči se je ranil in pobil po čelu, levem sencu, levi ličnici, desnem zapestju ter začel krvaveti iz no-Zdraviti se bo moral 8 dni.
V župnijskem oratoriju v štan-drežu je bil v četrtek zvečer sestanek, ki ga je sklicalo vodstvo športnega društva Juventina iz štandre-ža in na katerega so povabili tudi goriškega župana Martino, odbornika za šport Agatija ter načelnike političnih strank, ki so zastopane v občinskem svetu. Zupan ni prišel in se je opravičil pismeno, da je zadržan. Agati je prišel bolj pozno. Od občinskih svetovalcev so bili prisotni dr. Sancin, dr. Battello in Piani. Prisoten je bil tudi deželni svetovalec Jarc in večje število domačinov, skupno z domačim župnikom.
Predsednik Vidoz v italijanščini in tajnik društva Roner v Slovenščini sta po pozdravu povabljenih obrazložila namen in pomen sklicanega sestanka. Omenila sta, da ima občinska uprava v načrtu večje število športnih gradenj s pomočjo deželne uprave na svojem področju. Pri tem pa so popolnoma pozabili na potrebe štandreških športnikov, predvsem na Juventino, ki je pravzaprav športno žarišče tega kra. ja. Občina sicer prispeva večji del najemnine za igrišče, ki ga ima društvo v najemu. Lastnik pa, ki je že od lani do letos povišal najemnino od 115 kar na 180 tisoč lir, noče obnoviti najemno pogodbo za več let in je napovedal, da hoče imeti svojo zemljo s prihodnjim junijem nazaj. Spričo tega bi morala občina misliti na ureditev svojega igrišča v štandrežu, ki bi ga zaupala v uporabo Juventini.
K besedi sta se v tej zadevi oglasila dr. Sancin kot predstavnik socialistov, ki je poudaril, da bi morali štandreški športniki že prej postaviti svoje zahteve in priti tudi do svojih zastopnikov v občinskem svetu. Sedaj bo nekoliko težje, ker bo treba verjetno vnesti spremembe v regulacijski načrt, ki na tistem mestu predvideva določene spremembe. Na vsak način pa naj sl na občinskem tehničnem uradu v Gorici temeljito ogledajo regulacijski načrt, zlasti tisti del, ki se tiče Standreža. Na tej osnovi in potem, ko bodo predložili tudi svoje predloge o tem, kje naj bi uredili novo igrišče, bi potem posredovali tudi občinski svetovalci.
Dr. Battello od KPI je omenil 19 sklepov občinskega sveta glede gradnje novih športnih naprav v goriški občini. Za deželni prispevek v ta namen je bilo treba zaprositi do 31. oktobra letos. Nove prošnje za se lahko vloži do 31. januarja 1967 in bodo veljale za tisto leto. Na vsak način pa je prošenj za	mnogo	več izdatkov, kot
pa znaša	za	te	gradnje	določeni
sklad pri deželni upravi.
Odbornik za šport Agati, ki Je kot rečeno prišel pozneje, ker je bil zadržan, je nato pojasnil v zadevi stališče občinskega odbora. Zagotovil	je,	da	občina	misli na
ureditev občinskega športnega igrišča v Štandrežu, kjer naj bi bile tudi naprave za druge panoge športa. Sedaj prispeva 150 tisoč lir letno za najemnino sedanjega zemljišča. Dejal je tudi, da bodo skušali doseči dogovor z lastnikom zemljišča,	za	podaljšanje	najemne
pogodbe do zgraditve novega igrišča, kar naj bi se zgodilo v dveh ali treh letih. Izjavil Je tudi, da so na igrišče mislili tudi v regulacijskem načrtu in bi ga eventualno lahko uredili v sklopu za parke namenjenega prostora na področju Standreža. Omenil je tudi nameravano gradnjo nove telovadnice,
ki naj bi jo zgradili v Štandrežu,, verjetno kje v bližini šole in za katero je predvidenih 27 milijonov lir stroškov. S tem v zvezi so domačini predlagali, naj bi uredili tam tudi stranske prostore, ki naj bi bili uporabni tudi za vaje domačih pevcev in druge kulturne manifestacije.
Predstavnik domačega katoliškega društva pa je izrazil željo društva, da bd se z deželno podporo uredilo nekatere dodatne športne naprave. V ta namen bodo lahko kot društvo zaprosili za deželni prispevek v okviru razpoložljivih sredstev.
Debata, v katero je poseglo še več drugih prisotnih, je pokazala, da se vsi strinjajo v tem, da so zahteve Juventine in štandreških športnikov na splošno, upravičene in da jih bo treba upoštevati. Predsednik in tajnik sta vzela ne zanje izjave odbornika Agatija in izrazila
željo, da bi se njegove napovedi uresničile brez predolgega čakanja. To pa je menda tudi želja vseh domačih športnikov in domačega prebivalstva na splošno.
200 milijonov za izgradnjo novega goriškega vodovoda
Ministrski odbor je v okviru pomoči za pasivna območja severne in srednje Italije izplačal občini Gorica 200 milijonov lir za izgrad njo vodovoda. To je drugo finan ciranje za izgradnjo novega vodovoda; za prvo fazo izgradnje so že izplačali 250 milijonov.
Celotni javni objekt bo stal 800 milijonov lir, Za enkrat gradijo tri jaške, iz katerih bodo črpali vodo, naknadno pa bodo zgradili še štiri.
NADALJUJE SE SOLIDARNOSTNA AKCIJA
Nove pošiljke blaga CRI za poplavljena območja
Blago so odpeljali v Oglej, Gradež, Latisano, Motta di Livenza in Percenicco - Skoraj poldrugi milijon lir zbranega denarja Dar goriških lekarn - Prispevek uslužbencev hranilnice
Na sedežu Rdečega križa v Gorici se nadaljuje zbiranje denarne pomoči, oblek, živeža, zdravil in posteljnine, ki jih z vojaškimi tovornjaki nemudoma odvažajo na prizadeta območja. Do včeraj so zbrali skupno 1,480.000 lir, od katerih so 457.000 lir prispevali uslužbenci osrednjih uradov in podružnic goriške hranilnice. Ob izročitvi zneska so izrazili željo, da bi za ta denar nakupili najnujnejfe blago. Rdeči križ Je že kupil 250 oblek za otroke, posteljnino in drugo blago.
V	torek so iz Gorice odpeljali v Latisano 12 velikih zabojev oblek, žimnice, zdravila in živež. Večje količine posteljnine, predvsem žimnice, odeje in obleko so poslali v Oglej in Gradež, da bi jih potem razdelili med ribiče, ki živijo v laguni in jim je naraslo morje uničilo vse imetje
V	kraju Percenicco pri Latisani so se predstavniki goriškega Rdečega križa pozanimali za najnuj-
iniiiiiiiiHitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiniiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiHHiiiiimiiiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii
IZPRED OKROŽNEGA S0DISCA V GORICI
Zastopnik tržaške zavarovalnice poneveril nad 3,6 milijona lir
Epilog dveh prometnih nesreč z amnestijo - Zaradi spolzkih dejanj bo sedel skoraj 68 mesecev
V	odsotnosti obtoženca, ki se menda sedaj nahaja v Zah. Nemčiji, so pred okrožnim sodiščem v Gorici obravnavali včeraj dopoldne zadevo 43-letnega Giovannija Leot-tija, ki je najprej stanoval v Gorici, Ul. Vittorio Veneto 14 pozneje pa v Belluno, Ul. S. Lorenzo 4 ter je bil pred časom generalni zastopnik tržaškega Lloyda v Gorici.
V	obtožnici je rečeno, da je v tem svojstvu poneveril ali si pridržal 3.658.710 lir na škodo družbe Lloyd Triestino in to v času do 22. oktobra 1964. Nerednosti Je odkril inšpektor družbe Emilio Kovačič. Zadeva se je po odkritju še nekaj mesecev zavlekla, ker je Leobti obljubil, da bo plačal primanjkljaj do določenega roka. Ko se to ni zgodilo, so ga prijavili sodišču. Med tem pa se je Leotti preselil v Belluno, kjer je bil zastopnik zavarovalnice «L’Abeille» pozneje pa je izginil in po nekaterih podatkih menijo, da se je zatekel v Zah. Nemčijo.
Sodišče ga je včeraj v odsotnosti obsodilo na tri leta zapora in 300 tisoč lir globe ter na plačilo sodnih stroškov. Poleg tega bo moral plačati 4.158.710 družbi Lloyd kot odškodnino ter povrniti stroške civilne stranke v znesku 145 tisoč lir. Branil ga je odv. Pedroni.
V	prizivni razpravi so oprostili 51-letno Rozo Gergolet iz Doberdoba, Ul. Roma 23, ki jo je okrajni sodnik v Gorici dne 20. novembra lani obsodil na 100 tisoč lir globe In povračilo stroškov poškodovancu, kateremu naj bi takoj izplačala 250 tisoč naračun ter 50 tisoč na račun njegovih sodnih stroškov. Odvzeli so ji tudi vozno dovoljenje za 6 mesecev.
Zadeva se nanaša na prometno nezgodo pri Rdeči hiši, kjer je Gergoletova dne 20. marca 1964 z avtom fiat 1100 podrla mopedista Stefana Rijavca, ki Je pri nesreči dobil poškodbe, katere je moral
sa
iiiiiiiiiiniiHHiiiiiiHiiiiiiHiiiiiniiHHiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiliiiilii|iiiimniiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiHninimmiiniiiiiiiniii
VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Hudourniki v Beneški Sloveniji so tokrat prizanesli prebivalstvu
Sočustvovanje beneških ljudi s prizadetimi v Karniji in spodnji Furlaniji odraža tudi zaskrbljenost za lastne težave
zdraviti v bolnišnici 15 dni. Včeraj je sodišče apliciralo amnestijo in ustavilo sodni postopek. Branil jo je uradno odv. Pascoll.
Z enako formulo so oprostili tudi 28-letnega Romana Camparda iz Re-manzacca v videmski pokrajini, ki je bil prav tako obtožen kot povzročitelj prometne nesreče ter ga je okrajni sodnik v Gorici dne 16. decembra lani obsodil na globo 80 tisoč lir in na plačilo sodnih stroškov, ter na odvzem voznega dovoljenja za 6 mesecev.
Campardo se je peljal s fiat Giar-dinetta dne 1. septembra 1964 ob 12.20 uri Iz Ločnika po ,U1. Mocchst-ta na državno cššttt ki pelje iz Gorice proti Farri. V tistem je privozila iz Gorice v smeri proti Farri fiat 500 giardinetto Maria Ballaben iz Farre, s katero se je peljal tudi njen mož 70-letni Luigi Ballaben. Ker Campardo ni ustavil pri vstopu na pokrajinsko cesto, je trčil v njeno vozilo. Pri tem so bili vsi potniki ranjeni. Najbolj jo je iz-kupil Luigi Ballaben iz Farre, ki se je moral zaradi dobljenih poškodb zdraviti 130 dni ter so mu ostale posledice.
Branil ga je odv. Pascoli uradno.
Zaradi spolzkih dejanj nasproti dvema deklicama v starosti izpod 14 let so sodili v odsotnosti obtoženca 30-letnega Maria Iacopica, ki je po rojstvu iz Trsta, zadnje vpisano bivališče pa ima na Oslavju, Ul. Lenzuolo bianco št. 8, dejansko pa nima stalnega bivališča.
V obtožnici Je rečeno, da je dne 1. oktobra letos in prej izrabljal dve deklici, pravzaprav še otroke LC IN LC za svoje spolne instinkte. Deklici sta stanovali v bližini gostilne v Ul. Balilla, kamor je ponavadi zahajal Iacopic. Ta je dne 1. oktobra prišel v njihovo stanovanje, ko ni bilo doma staršev, potem pa je eno od deklic odpeljal s seboj na Kostanjevico. Ko je deklica začela jokati, so prihiteli drugi ljudje, ki so Iacopica ustavili ter ga izročili policiji, ki ga je prijavila sodišču. Po zaslišanju obeh deklic pri zaprtih vratih in drugih prič, so obtoženca obsodili na pet let in sedem mesecev ter 15 dni za pora ter na trajno prepoved zahajanja v javne lokale, ker mu očlvid-no uživanje alkoholnih pijač preveč škoduje. Uradno ga je branil odv. Pascoli.
Drž. tož. dr. Balti; preds. sodišča dr. Arculeo, sodnika Morra in Maz zarella.
znam, da se tako prepreči nepotrebno izgubo časa s čakanjem. Ta sistem nameravajo postopoma uve. sti tudi na drugih specialističnih oddelkih, vštevši tiste, ki jih bodo na novo odprli.
Za sedaj velja sistem za predhodni vpis pri naslednjih ambulantah: za ušesne bolezni, za oči, za živce, za srce in za urologijo. Pre-notacije se sprejemajo na sprejemnem uradu tel. št. 87451, 87452 in 87453 (int. 507); pogoj je, da je za specialni pregled dal napotilo splošen zdravnik.
Samo v zelo nujnih primerih pridejo lahko bolniki neposredno in brez predhodnega vpisa na preglede k specialistu, vendar se morajo prej zglasiti pri sprejemnem uradu.
nejše potrebe ter ugotovili, da potrebujejo obleke za otroke v starosti od 6. do 12. leta, ki so jih odpeljali s prizadetih področij ter jih nastanili v počitniški koloniji v Lignanu.
Zelo dragocen je prispevek gori-ških lekarn, ki so darovale 40 zabojčkov z zdravili, obvezami in drugim sanitarnim materialom za prvo pomoč ter jih bodo odpeljali v Latisano in Percenicco.
Podružnica Rdečega križa iz Tržiča je včeraj odpeljala v kraja Motta di Livenza in Percenicco živež, obleke, posteljnino, medtem ko so jim iz Latisanotte sporočili, da potrebujejo kakršna koli svetila: sveče, petrolejke itd., priprave za odpiranje konzerv in, seve, obleke, čevlje, perilo itd.
Po Izboljšanju vremena se nabirka na Goriškem nadaljuje z novim elanom. Vedno več ljudi prinaša dragoceno blago za prizadeto prebivalstvo ter tako z dejanji izkazuje svoje globoko razumevanje za težave, v katerih so se znašli tisoči in tisoči družin. Včeraj popoldne je bila na prefekturi tombola ženskega oddelka Rdečega križa, katere čisti izkupiček bodo izročili oškodovancem novembrskih poplav.
Kronika iz Tržiča
Včeraj ob 15.30 so sprejeli na zdravljenje v tržiško bolnišnico dva mladeniča iz Devina, ki sta bila ranjena pri prometni nesreči na križišču pri štivanu. Ob 15. uri se Je peljal 25-letni Mirko Trobec, doma iz Devina, Ul. Cave auremia-ne 56 z vespo iz Devina v smeri proti Tržiču. Na zadnjem sedežu je bil lastnik vespe 29-letni Nor-berto Quadracci iz iste ulice št. 55. Na omenjenem križišču je Trobez z vespo trčil od zadaj v neki avto in oba vespista sta padla.
V bolnišnici so Trobca pridržali za 15 dni na zdravljenju zaradi rane na čelu, nad desnim očesom in pretresa možgan ter več odrgnjenj. Quadracci pa ima manjšo rano na čelu in nekaj odrgnjenj ter so mu nudili le prvo pomoč. Okreval bo v 7 dneh.
Karabinjerji iz Turjaka so včeraj aretirali in pripeljali v zapore v Tržiču 27-letnega Franca Berginca iz Turjaka, ki Je bil pred časom obsojen na tri mesece zapora zaradi vožnje avtomobila brez šoferske izkaznice.
Navadno je vsako malce večje neurje ali bolj vztrajno deževanje povzročalo divjanje hudournikov, prestopanje bregov, spodkopavanje cest, odnašanje mostov in zasipanje njiv in travnikov z gramozom po vseh dolinah Beneške Slovenije. Posebno so bile divje tri Bistrice v zahodni Beneški Sloveniji, nato Malina, pa Grmovščica, Kosiča, A-borna in po vrsti vsi pritoki Nadiže.
Zdaj ko Je strašna vodna masa divjala po furlanski ravnini, so v Vidmu in Čedadu že kar pričakovali, da bo odnesla razbesnela voda polovico Beneške Slovenije. Vesti ni bilo nekaj dni nobenih iz slovenskih krajev, ker so se pač pod udarci hudih ur potrgale telefonske žice, toda ko so po večdnevnem divjanju nalivov zlezli ljudje iz hiš in se razgledali, so z začudenjem ugotovili, da so naravne sile tokrat prizanesle Beneški Sloveniji.
Ni bilo niti posebno velikih usadov. Z zemljo in kamenjem, ki se je usula na cesto v Hlodiču do Grmeka, so kmalu opravili. Kosiča je ostala v strugi, prav tako tavor-janska Bistrica. Idrijca, ki jo obkroža gozdna samota, se je obnašala kot po navadi in ni poplavila polj okoli Ibane.
Z veseljem so ljudje in civilni
vzdržali nasipi, ki so jih zgradili ob Kosiči. Ljudje sodijo, da je tudi spričo velikega izseljevanja po-rastlo grmovje, nekje celo pravi gozd, tako da niso deževne vode kar udrle po pobočjih v doline in odnesle s seboj vse kar so srečale na svoji poti:	zemljo, kamenje,
drevje in ogromno blata. Kdo naj bi sekal drva in Jih vozil na če-dadski trg v sto in sto vozovih, ko pa so vsi krepki moški nekje na delu v Švici in Nemčiji!
Seveda vsi slovenski ljudje širom po vsej Beneški Sloveniji globoko sočustvujejo z nesrečnimi hribovci v Karniji, ki so jim motni valovi posuli hiše ali pa s Furlani v spodnji Furlaniji in posebno v Latisani, kjer je utonila skoro vsa živina, propadle zaloge kmečkih pridelkov in se pokvarilo blago po trgovinah .
Bojijo se tudi beneški Slovenci, da ne bodo poplavljenci zadnje povodnji v Furlaniji dobili dovolj od.kodnine od države, kot je niso ob povodnjih lanske jeseni, da bi mogli vsaj nekoliko zakrpati luknje in grape, ki jih je izkopala povodenj in popraviti svoje delavnice in hiše. Ker v tem primeru se revščini hribovskih beneških Slovencev in Karnijcev pridruži še revščina Furlanov iz ravnine. Katera deželna uprava bi zmogla brez
tehnični uradi ugotovili, da so velike državne podpore sama kriti
škode te zadnje elementarne naravne katastrofe iz revnega fonda deželne solidarnosti. V tem primeru bo treba najti od 30 do 40 milijard lir, da se poravna vsaj delno škoda po povodnji samo v Furlaniji. Ce bo dežela morala sama najti sredstva, potem ji nič ne ostane za ves velikopotezen načrt, ki naj bi obnovil kmetijstvo, postavil industrijske cone, ustvaril takšne infrastrukture, da bi se povečal turizem.
Po tem, kako bosta dežela in država dajali oziroma mogli dajati resnično odškodnino in ne samo podporo poplavljencem v furlanski ravnini, bodo beneški Slovenci vnaprej videli, kakšna usoda se jim vnaprej piše: ali bo deželi o-stalo toliko sredstev, da se ustvari za Beneško Slovenijo kot za Karnijo dovolj novih delovnih mest v Furlaniji, da bodo spodrezali s tem korenine emigraciji ali pa bo letošnja povodenj ob dnevu zmage porazila deželo in zamorila vse na-de beneških Slovencev in drugih furlanskih hribovcev, da ne bodo več nosili emigratskih ’vallž.’
Usad emigracije je že sedaj tako strašen, da bo v nekaj letih zdrknilo v prepad celotno hribovsko območje, če ne bodo v najkrajšem roku nekaj let zaustavili tokov emigracije. Povodenj je postavila strašen neusmiljen ultimati
V ponedeljek v Gorici seja občinskega sveta
Občinski svet v Gorici se bo zno-va sestal v ponedeljek 21. novembra ob 21. uri. Prvo delovno uro bodo posvetili obravnavi interpelacij, ki jih je še več kot deset, na katere morajo odborniki odgovoriti. Da bodo takoj za županovimi sporočili prišle na dnevni red in terpelacije in vprašanja, so sklenili že na zadnji seji občinskega sveta.
K dnevnemu redu pa so pristavili še najem posojila 34 milijonov lir za nakup nepremičnine v Ul. Oberdank, kjer je sedež občinske glasbene šole.
Obvestilo zavarovancem bolniške blagajne INAM
Pokrajinsko vodstvo bolniške blagajne INAM v Gorici sporoča, da je tudi na novem sedežu ustanove v Ul. Vittorio Veneto vogal Ul. della Bona služba pri specialističnih ambulantah urejena s sistemom predhodnega vpisa na se-
Spoštovani ravnatelj!
Pred tremi dnevi je Primorski dnevnik objavil pismo nekega bralca o zadevi D'Annunzio v Gorici. Pismu sledi krajši komentar.
Ker nas to zanima kot svetovalce KPI, bi radi pripomnili sledeče. MI smo predložili resolucijo, ker dnevni red tovarišev socialistov ni vseboval bistvenega vprašanja, dodelitve zemljišča za postavitev doprsnega spomenika D’Annunziu. V dnevnem redu tovarišev socialistov ni namreč bilo niti besedice o odgovornosti goriškega občinskega odbora.
Predložili smo resolucijo namesto interpelacije zato, da bi omogočili vsem političnim skupinam, da objasnijo svoje stališče do te zadeve. V občinskem svetu se je župan opravičil, češ da je prisostvoval cerimo-niji, ker je bila posvečena vojski. S tem opravičilom so se zadovoljili govorniki DC, PSDI in PSI. Nato pa so skupno s SDZ izglasovali prednostno Izjavo, da občinski svet po poslušanju županovega poročila prehaja na dnevni red. Mi smo zapustili dvorano, ker so sl z zgoraj omenjenim postopkom politične skupine levega centra enostavno umile roke ter se izognile razpravi o odgovornosti, da so dodelile občinsko zemljišče organizatorjem omenjene manifestacije.
Iz teh dejstev izhaja, da DC-PSI-PSDI in SDZ niso hotele, da bi se izglasoval naš dnevni red, to je edini dnevni red, v katerem Je bilo govora o dodelitvi občinskega zemljišča pobudnikom znane fašistične iniciative.
MILADIN ČERNE
občinski svetovalec
* * *
Pripis uredništva: K zgornji pripombi o poročilu našega lista o seji občinskega sveta v ponedeljek 14. novembra, na kateri so posamezne politične skupine povedale svoje stališče o odkritju doprsnega kipa Gabriellu D’Annunziu pod Gradom, dodajamo sledeče:
1. Naš list je izmed vseh goriških listov najbolj poudarjal izjave tistih svetovalcev, ki so prikazovali vsestranske škodljivosti poveličevanja dannunzianskih manifestacij, kot je tudi prvi in najbolj odločno reagiral na samo odkritje spomenika.
2- Iz čitanja poročila o poteku seje, ki ne more biti zapisnik, ampak veren odraz borbe idej in mnenj na tej seji, je bilo razvidno, katere skupine so bile v pobijanju fašističnih manifestacij bolj in katere manj, odnosno celo neaktivne.
3. Znano nam je, da so bile med občinskimi predstavniki strank levega centra pred sejo ostre diskusije o županovem obnašanju in so predstavniki takratne PSI in SDZ ostro nasprotovali dejanjem prvega
meščana, ki niso docela rezultat skupnih odločitev.
4. Ker je ostalo italijansko časopisje zamolčalo komunistično resolucijo. bi občinski svetovalci KPI morali istočasno kot nam poslati podobno pojasnilo tudi drugim, zakaj če je pri kom potrebna prevzgoja mladih ljudi, podvrženih fašističnim in dannunziamkim vplivom, tedaj je takšna prevzgoja potrebna ravno in samo pri italijanskem delu.
Hort ca
VERDI. 16.00: «Tre sul divano*, 3, Lewis in J. Leigh; ameriški barvni film.
CORSO. 17.15—22: «Modesty Blalse, la beilissima che uccide*, Monica Vitti in Terence Stamp; amer. kinemaskopski barvni film.
MODERNISSIMO. 16.45—22.30: «Co. me imparai ad amare le donne*, R. Power in R. Hoffman. Italijanski kinemaskope v barvah; mladini pod 14 letom prepovedan.
VITTORIA. 17.15—21.30: «AS3 — Operazione Tigre*, J. Fuchsber-ger in C. Lee; barvni kinemaskopski film.
CENTRALE. 17.00: «Tom in Jerry per qualche formaggino in piii», ameriška barvna risanica, zadnja ob 21.30.
/ riič
AZZLRRO. 17—22: «Le meraviguo-se avventure di Marco Polo*, R. Hosein, kinemaskop v barvah.
EXCELSIOR. 16—22: «Awenture in Oriente*, E. Fresley, v barvah.
PRINCIPE. 17—22:	«L'araijesque»,
Sofia Loren in G. Pečk. Kinemaskopski film v barvah.
S MICHELE 19—22- «Esperimen-to IS — il mondo si frantuma*, D. Andrews. Barvni film. Izven programa slikanica.
Ronko
EXl,ELS10R. 19—22: «Cat Ballou«, J. Fonda in L. Martin. Barvni film.
RIO. 19—21.30: «Nessuno mi pub giudicare*, C. Caselli.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna «AL CORSO*, Korzo Italija št. Bi1, tel, 24-43.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja 10,2 stopinje ob 13.10, najnižja 5 stopinj ob 21. uri; povprečne vlage 60 od sto.
DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 20. novembra bo v Gorici odprta dežurna cvetličarna Jožef Bandelj na Travniku, tel. 54-42.
JUTRI V III. KOLU IH. AMATERSKE KATEGORIJE
KOŠARKA
Po neuspehu Italije v Parizu
V Nabrežini prvi slovenski derby Odstraniti igralce brez volje
VESNA (Križ) - PRIMOREC (Trebče)
Jutri je na sporedu III. kolo III. amaterske kategorije. V skupini «M» bo enajsterica Uniona v gosteh Campanelle Fides, ki je prejšnjo nedeljo presenetljivo premagala Breg. Čeprav bodo igralci od Magdalene nastopili na domačih tleh, je rezultat tekme odprt
vsem rezultatom, še posebno, ker-----------------------
se bo Union potrudil, da zbriše
ničlo na lestvici.
Miiimiiiiiiitmiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiia
DOMAČI NOGOMET
Jutri, v nedeljo 20. t.m.
III. kategorija Ob 10 url v Borgu S. Sergio S. SERGIO — BREG Verjetna postava BREGA —- Baloš, Kozina, Valentič K., Zocchi, Maver, Bertesina, Raiča, Švara, Gra-honja, Valenčič M., Žerjal.
* * *
Ob 10.30 v Nabrežini VESNA — PRIMOREC
Verjetna postava Primorca — Aldo Kralj, Angel Kralj, Stojan Milkovič, Edvard Kralj, Bogdan Cuk, Renato Kralj, Doro Možina, Erik Cuk, Tulio Možina, Livio Sosič, Leonard Kralj. (Trener Mario Kralj).
* * *
Ob 14.30 v Nabrežini PRIMORJE —
LI BERT AS (Prosek)
Verjetna postava PRIMORJA — Scheriani, Bukavec (Segina), Beline, Fragiacomo, Babudri, Bartole, Živec (Puntar), Milič, Zužič, Verginella, Danev.
* * *
Ob 14.30 v Borgu S. Sergio
CAMPANELLE FIDES — UNION * * *
Ob 14.30 v Boljuncu
ROSANDRA ZERIAL —
DON BOSCO
Naraščajniki
Ob 11.45 v Boljuncu
* * *
BREG — ESPERIA
Verjetna postava BREGA — Žerjal. Kuret, Gerli, Bandi, Slavec, Berdon, Krmec, Lovriha, Veljak, Zahar, Kocjančič.
* * *
Ob 13. na stadionu «Prvi maj»
PRIMORJE — LIBERTAS
Juniorji
Ob 9.30 v Boljuncu BREG — AURISINA Verjetna postava BREGA — Ota, Maar, Hrvatič, Komar, Metlika, Opara, Samec, Mikuž, Rodella, Pe-
taros, Cuk.	• -•
* » *
Ob 14.15 na stadionu ((Prvi maj»
PRIMORJE — LIBERTAS
Brežani pa bodo gostje S. Sergia. Priznati je treba, da je imel Breg še enkrat smolo. V nedeljo je izgubil tekmo, nogometaš Dušan Rodella pa je moral zaradi poškodbe kolena na operacijo. Zdraviti se bo moral precej časa in zaradi tega ne bo mogel nastopati, kot ne bo mogel Bubnich, katerega je pokrajinski odbor FIGC diskvalificiral do 30. t.m Ker je tudi vratar Ba-loš ponesrečen, ni izključeno, da ga bo moral Breg zamenjati. Jasno, da bodo postavo sestavili z najboljšimi igralci, ki jih imajo na razpolago. Smatramo zato, da bo Bregu uspelo vrniti se domov vsaj s točko, razen seveda, če ne bo zabeležil spodrsljaj, kot ga je pred tednom dni Primorje, na istem igrišču! V tej skupini pa bodo še naslednje tekme: Rosandra Zerial -Don Bosco, Muggesana B - Flami-nio, S. Anna - Virtus.
V skupini «L» bo proseško Primorje tokrat igralo na domačih tleh proti enajsterici proseške Libertas. Fragiacomo, Verginella in drugi bodo imeli trdo delo, če bodo hoteli osvojiti obe točki, ki sta jim potrebni zato, da se približajo vrhu lestvice.
Naj zanimivejša tekma — prvi slovenski derby letošnjega prvenstva — bo brez dvoma Vesna - Primorec. Križani bodo hoteli ohraniti svoj položaj, predstavniki Trebč pa bodo skušali priti do prvih točk.
Kakšen bo rezultat te tekme je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili raznim športnikom tako v Križu kot v Trebčah. Odbornik Vesne Silvij Bezin je odgovoril: «Mislim, da bi morala biti zmaga naša, pa čeprav vemo, da znajo biti Tre-benci zelo nevarni.»
Navijač kriškega kluba Bruno Sul-čič: «Vesna bo zmagala, ker je močnejša od Primorca.»
Ste gotovi tega?
«Ne bi hotel, da bi me slabo razumeli. Nikakor ne podcenjujem enajsterice Primorca. Celo vesel sem, da imamo zopet slovensko društvo na nogometnem polju, vendar mislim, da Primorcu manjkajo izkušnje. Zato tudi predvidevam zmago Vesne.»
Igralec Vesne Zmago Košuta pa je na vprašanje, komu bodo šle točke, odgovoril: «Prepričan sem, da bosta obe točki za Vesno.»
Henrika Cuka, ki bo tudi v nedeljo oblekel dres Primorca, pa smo vprašali, kaj pričakuje od tekme.
«Mi smo še mlada enajsterica, vendar mislim, da se bo morala
Vesna, če bo hotela zmagati, precej potruditi.))
Bi bili zadovoljni tudi z eno samo točko?
«Igrali bomo, če bomo osvojili vsaj točko, bo za nas že velik uspeh.»
Navijač enajsterice Trebencev Renato Kralj, pa je odgovoril:
«Seveda bi si želel zmago Primorca, vendar bi bil tudi z eno samo točko zadovoljen.))
Predvidevanj je torej mnogo, vendar danes ni mogoče dati odgovora na razna vprašanja. Ne preostane nič drugega, kot da v nedeljo gremo v Nabrežino, kjer bomo pač videli, kaj se bo dogajalo med slovenskim derbyjem. Ostale tekme te skupine so: COOP - Aurisina, Gret-
in jih nadomestiti z mladimi
Tudi zvezni trener Paratore nosi del krivde
cev in tako je kazalo, da je Ita-ta . Roianese, Libertas Barcolana -1 lija končno dobila nov sistem igre, G. Viani.	B. R. 1 v katerem bi bil glavni ključ vseh
iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
Nekaj ni v redu z italijansko košarkarsko reprezentanco. Lombardi in drugi so namreč na turnirju v Franciji za pokal narodov (Chellenge de Nations) razočarali na celi črti.
Kje so vzroki tega nepričakovanega neuspeha? Reprezentanca je še pred mesecem dni na turneji po severnih državah zabeležila nekaj prepričljivih zmag in poleg tega je gladko premagala tudi Finsko, kateri je morala kloniti na evropskem prvenstvu v Moskvi. Dvojica pivotov Masini-Bovone sta z neverjetno lahkoto zalagala koš Fin-
1
DREVI OB 20. URI V TELOVADNICI V ULICI DELLA VALLE
Za moško B ligo šesterka Bora proti ekipi Pagnina
Danes bodo v telovadnici v Ul. della Valle dve zanimivi srečanji, na katera vabimo vse ljubitelje odbojke in predvsem navijače Bora. Ob 20. uri bosta nastopili postavi Bora in Gasilcev iz Padove (Pagnin)
za prvenstvo B lige. Takoj za to -
tekmo, približno ob 21.15 pa se bo-
sta postrojih na igrišču šesterki tržaških gasilcev In Virtusa iz Bologne, ki je italijanski prvak.
Forma borovcev je zadovoljiva in upati je na ponovno zmago. Ker pa Pagnin vsako leto dela Borovi ekipi sive lase, obstaja tudi tokrat nevarnost, da plavim spodleti. Slovenski odbojkarji sicer pravijo, da bodo vzdržali tempo, s katerim so se že izkazali v Ravenni in da bo tudi ta ekipa njihova žrtev. Prevelik optimizem pa lahko škodi in zato pozivamo igralce v plavih dresih, da napnejo-vse sile na igrišču in ne podcenjujejo nasprotnika.
Na lanskem prvenstvu sta se oba spopada med Borom in Pagninom
IMiiHimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiimiiiimiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiinmiifiMmimiimiimiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiitiiiiiii
moštva na igriščih
TORINO
Vieri; Cereser, Trebbl; Pula, Maldini, Bolchl; Simoni (Mero-ni), Ferrini, Combin, Moschi-no, Meroni (Facchin).
LR VICENZA
Luison; Volpato, Rossetti; Poli, Campana, Carantini; Mara-schi, Govemato (Fontana), Da Silva, De Marco, Ciccolo.
NAPOLI
Bandoni; Nardin, Micelll; Ron-zon, Girardo (Zurlini), Bian-chi; Orlando, Juliano, Altafini, Sivori (Emoli), Cane.
JUVENTUS
Anzolin; Sartl, Leoncini; Ber-cellino I„ Castano, Salvadorc; Favalli, Del Sol (Sacco ali Gori) De Paoli, Cinesinho, Meni-chelll.
FIORENTINA
Albertosi; Pirovano, Diomedi; Bertini, Ferrante, Brizi; Ham-rin, Merlo, Brugnera, De Sisti, Chiarugi.
BOLOGNA
Vavassori; Furlanis, Ardizzon; Muccini, Janlch, Turra; Pera-ni, Bulgarelli, Nielsen, Haller, Pascuttl.
MILAN
B a r 1 u z z i; Rosa to, Noletti; Schnellinger, Sa-ntin, Trapat-toni (Made); Lodetti, Rivera, Sormani, Amarildo, Fortunato.
INTER
Sarti; Burgnich, Facchetti; Be-dln, Guarneri, Picchi; Domen-ghlni, Mazzola, Vinicio, Suarez, Corso.
ATALANTA
Cometti; Pesenti, Nodari; Pe-lagalli, Gardeni, Signorelli; Da-nova, Salvori, Savoldi, Milan (Cella), Hitchens.
BRESCIA
Cudlcini; Robotti, Fumagalli; Rizzolini, Vasini, Casati; Salvi, Mazzia, Troja, D’Alessi, Cor-dova (Pagani).
ROMA
Pizzaballa; Sirena (Carpenet-ti), Senslbile; Carpanesi (Osso-la), Carpenetti (Losi), Scala, Peirč, Tamborlnl, Enzo, Cola-uslg (Carpanesi), Barison. LECCO
Meravlglia; Tetamanti, Bravi; Schiavo, Pasinato, Malatrasi; Incerti Ferrari, Clerici, Ange-lillo, Bonfanti.
VENEZIA
Vincenzi; Tarantino, Mancin; Grossi, Rizzato, Spagni: Berto-gna, Benitez, Manfredini, Mazzola II., Mencacci.
LAZIO
Cel; Zanetti, Castelletti, An-zuini (Marchesi), Pagni, Caro-si; Burlando, Mari, D'An.’ato, Morrone, faagatti.
MANTOVA
Zoff; Pavinato, Corsinl; Vol-pi, Spanlo, Giagnonl; Spelta (Tomeazzi), Catalano, Di Gia-como, Jonsson, Tomeazzi (Corel li).
CAGLIARI
Reginato; Martiradonna (Tiberi), Longoni; Cera Vescovi, Lon-go (Tiberi); Nenč, Rlzzo, (Vi-sentln), Boninsegna, Greattl, Riva.
SPAL
Galli; Tomasin, Bozzao; Ba-gnoli, Bertuccioli, Moretti; Bo-sdaves, Pasetti, Rozzoni, Mas-sei, Muzzio.
FOGGIA
Moschloni; Tagllavlni, Corradi; Vivian, Rinaldl, Micheli; Di Giovanni, Gambino, Traspedl-nl, Lazzotti, Nocera.
končala s 3:2. V Padovi so zmagali domačini, potem ko so plavi že vodili z 2:0. V Trstu pa so zmagali Borovci in spominjamo se še zadnjega seta, ki se je končal pri stanju 15:13. Po našem mnenju je tekma zelo težka in odprta vsakemu rezultatu.
Na žalost se v Borovi postavi tudi letos občutijo posledice slovenskih športnih iger. Pri marsikateremu se pozna utrujenost in na dan pride tudi izčrpanost. Tako je v dvomu prisotnost kapetana Jur-kiča, ki se je s požrtvovalnostjo udeležil skoro vseh panog Sšl in dal vse iz sebe. Upajmo, Če bo popularni Učo odsoten, da bo ekipa vseeno zaigrala kot zna in osvojila tudi tokrat zmago.
Borova dekleta bodo tudi ta teden počivala. Italijanski zvezni odbor za tekme je namreč odločil, da se tekmo Bor - UISP Sestese odloži na pozneje. Tokrat razumemo ukrep federacije, ker gre za toskansko ekipo, ki je bila direktno prizadeta pri poplavah. Nedopustno pa je bilo ravnanje prejšnji teden, ko so odpovedali tekme z ekipami, ki niso bile prizadete. Bor pa je moral v Ravenno in 16 ur vožnje ni šala, ki so jo predvsem dekleta občutila. Mislimo, da bi bilo prav, če bi Bor vložil protest zaradi podobnih odločb, ki so bolj škodila kot koristila slovenskima ekipama.
f. v.
akcij v napadu prav ta dvojica velikanov Mašini - Bovone.
V	Parizu pa nenadna tema. Paratore se je poslužil svojih standardnih igralcev kot Vittorija, Via-nella, Lombardija, ki so trenutno še daleč od najboljše forme in zato je celotna reprezentanca izgubila na učinkovitosti. Največjo krivdo nosi seveda trener reprezentance Paratore, ki ni imel dovolj poguma, da bi potrdil centra Masini-Bovone. Nasprotno, zaupal je individualnostim Lombardija, Vittorija in drugih. Ti pa so ga neusmiljeno razočarali.
Bodimo namreč odkriti: za Lombardija in marsikaterega drugega «diva» je državni dres skoro neka ovira in v številnih primerih so ti igralci prav v zadnjem trenutku dali forfait Paratoreju, ki je bil tako prisiljen sestaviti iz nič novo reprezentanco. In pri tem bi hoteli omeniti dogodek, ki se je pripetil «azurnemu klanu« na meji s Francijo. Lombardi je namreč pozabil doma potni list. Celotna ekipa je morala tako spremeniti svoj program. Po potni list pa ni šel igralec... Preskrbeti mu ga je moral pomočnik trenerja Primo. Primer bo banalen, toda že s tem si lahko ustvarimo sliko o značaju nekaterih reprezentantov, ki hočejo izvajati monopol v reprezentanci.
V	italijanskih vrstah manjka predvsem resnost in brez resnosti «veteranov» tudi mladi niso preveč navdušeni za treninge. Da ne govorimo o tekmah, ko se Lombardi niti najmanj ne zmeni za skupno igro in hoče iz vseh položajev metati na koš. To mu je nekdaj uspelo, sedaj pa je v slabi formi. Isto velja tudi za Vittorija in delno za Vianella.
Torej, prvi ukrep: te individualnosti pustiti doma in okrepiti se z novimi mladimi silami. Požrtvovalni Ovi (član Aramisa) bi da! vse iz sebe, da bi lahko oblekel državni dres. Tudi Gavagnin (Ignis Sud), čeprav v B ligi, bi dal ekipi tisti elan in značaj, ki ju državna reprezentanca v teh zadnjih časih izgublja. Da ne govorimo o Recal-catiju. Del Pozzu, Jessiju ii. drugih, ki bi le z malenkostno inkuše nostjo gotovo bolje zaigrali od Lombardija in drugih. Italiji manjka predvsem učinkovita psihološka priprava in zdrava atmosfera, ki bi morala zavladati med športniki.
Poleg te pomanjkljivosti, ki je nedvomno bistvene važnosti, pa je Paratore zagrešil tudi marsikatero tehnično napako. Predvsem, kot smo že omenili, ni vztrajal na dvojici Masini-Bovone. Poleg tega pa ni znal dopovedati svojim zunanjim igralcem, da bi bolj sodelovali s centrama. Pri tem ni imel niti toliko avtoritete, da bi pustil izven igrišča kapetana
ca žela solidne uspehe. S to cono je seznanil italijanske juniorje severnoameriški trener italijanskega porekla Percudani, toda Paratore jo še vedno zanemarja in se raje poslužuje starih obramb kot 2-1-2, 2-3. Trenutno uporablja nekoliko bolj moderno 1-3-1, ali man to man. In prav s cono pressing je Franciji uspelo proti koncu tekme premagati Italijane in jim s tem odvzeti tudi drugo mesto.
Edina pozitivna nota francoske turneje so več kot solidni nastopi pivota Masinija, ki je tako ponovno dokazal, da je trenutno najboljši italijanski košarkar in eden najboljših evropskih centrov. Tudi Bufalini ni razočaral; igral je vsaj požrtvovalno. Jellini je premalo igral, da bi lahko ocenili njegove nastope, Cosmelli in Ossola sta bila diskretna. Ostalo pa splošna tema.
-edson-
* * *
RIM, 18. — Košarkarsko tekmo moške A lige Candy Bologna - Fe-trarca Padova, ki bo v nedeljo, bodo igrali ob 15.15, ker jo bo televizija v celoti prenašala.
HAVANA, 18. — Rezultati 12. ko: la šahovske olimpiade so naslednji: Španija - Jugoslavija 0:2 (2) (Po-mar . Gligorič prekinjeno, Menvil-Ivkov 0:1, Calvo - Matanovič prekinjeno, Pevs - Matulovič 0:1), Ostale partije
Vzh. Nemčija-Madžarska 1,5:1,5
Romunija - ZDA SZ Argentina Kuba - Cehoslovaška Danska . Bolgarija Islandija - Norveška Stanje na lestvici Sovjetska zveza 36
1,5:1,5
1:1 1:2 1,5:1,5
ZDA 31 (1),
GORIŠKI NOGOMET
Jutri Sovodenjci gostje Pro Gorizie
Tekma bo na stadionu Raiamonti ob 9.15
Jutri v nedeljo, po remiju s Podgoro, čaka Sovodenjce težka naloga: gostovali bodo na goriškem stadionu «Baiamonti» proti tamkajšnji Pro Gorizii B. Goriški igralci so večinoma vsi mladi, trenirani ter precej izkušeni Zanje bo baje nastopil tudi Rudi Vižintin, ki je izšel iz sovodenjske eki- ———-—-.	v
pe in in je nastopil tudi v D-ligi. dreške ekipe že kar lep uspeh Od-
pe in in je nastopil tudi v D-ligi. Težkoča za Sovodenjce ni le v tem, marveč tuje igrišče ter nepripravljenost ekipe. Baje za bele ne bo nastopil Ferfolja B., ki ga je trener kaznoval zaradi nediscipline.
Ker igra goriška ekipa precej urejeno, namerava trener Cijak u-vesti hitro povezano igro in s prostim branilcem. V tem vidi edino pot do vsaj poločivnega uspeha.
To tekmo bodo igrali v jutranjih urah, kajti na istem igrišču igra popoldne prva goriška ekipa. Tudi ura je zelo neprimerna: ob 9.15. Za igralce je odhod izpred gostilne «Pri Francetu« ob 8.30. Tisti, ki nameravajo priti posamič, morajo biti na stadionu najkasneje do 8.45. Priporočamo točnost.
Za izid tekme se predvideva ponoven remi. Zmage si Sovodenjci ne pričakujejo, vendar je ta bolj odvisna od igre kot od besed. Zato priporočamo domači ekipi, naj se ne zadržuje do poznih ur, na igrišču pa naj igra disciplinirano, vneto ter posluša trenerja.
Na igrišču v Sovodnjah igra ob 14.30 kot gostiteljica San Rocche-se proti Moraru, ki trenutno zaseda po dveh prepričljivih uspehih prvo mesto na lestvici.
J. V.
Juventina jutri proti Seveglianu
Jutri bo Juventina v gosteh Se-vegliana, ki ima že 8 točk, kar pomeni, da je zelo nevarna. Zaradi tega je bil neodločen uspeh štan-
Madžarska 30 (1), Jugoslavija 29 (2), Bolgarija 27,5 (1) itd.
..........................................................................iiiiimiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiimi...............................
hod ekipe bo ob 13. uri. Na štan-dreškem trgu naj se jutri zberejo naslednji nogometaši Juventine: Tomasini, žezlin, Oblak, Paškulin, Castelli, Ferfolja, E. Tabaj, Montl-co, Klavčič, Petejan, Colini, Močil" nik in Rosolen.
VATERPOLO
GENOVA, 18. — V prvi tekmi polfinalne skupine turnirja v vaterpolu za pokal evropskih prvakov, ki je bila nocoj v plavalnem stadionu v Albaru, je Vasutas lZ Budimpešte premagal švedsko ekipo Tunaforsa iz Elkistune 3:1 (L°> 0:0, 1:1, 1:0).
* . .........
TRST, 18. — Nino Benvenuti, ki se je nekaj časa pripravljal za dvo. boj z Hernandezom v našem mestu m po Krasu, je odpotoval v Bologno, kjer bo nadaljeval in tudi zaključil trening. Dvoboj Benvenuti - Hemandez bo 2. decembra. Benvenuti se bo moral v kratkem odločiti, če bo odšel na turnejo po Avstraliji skupno z bratom Dariom in Del Deganom.
SZ BOR
sporoča, da bo v ponedeljek, 21. t.m. ob 21. uri na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7, sestanek predstavnikov društev, ki se poslužujejo dvorane za trening. Na sestanku bodo razpravljali o umiku uporabe dvorane na stadionu.
Informacije turistične zveze Slovenije
Vittorija. Premalo se je poslužil mladih sil kot Jellinija, Fattorija in drugih. Toda tudi taktično niso bili Paratorejevi posegi uspešni. Predvsem je italijanski trener popolnoma zanemaril cono-pressing, s katero je že mladinska reprezentan-
PRIMORSKA IN GORIŠKA
V	Izoli je dovolj, prostora v hotelih, pri zasebnikih in v počitniških domovih. Cene so znižane do. 50 odst. Dovolj prostora je tudi na Bovškem, Tolminskem in Goriškem.
Prireditve: V Goriškem muzeju v gradu Kromberk bo do 27. t. m. odprta razstava ((Slovensko ljudsko slikarstvo in prostor«. V Park hotelu v Novi Gorici je vsak večer, razen ob nedeljah in torkih odprt nočni lokal z artističnim programom.
GORENJSKA
V	Bohinju bo do 24. novembra zaprt Mladinski dom, do 27. novembra pa hotel Na Voglu. Hotel Jezero bo imel prostor do 26. no-
T	...	. vembra. V drugih hotelih in pri
Lombardija m | zasebnikih je dovolj prostora. Pro
Atalanta — Brescia I Bologna — Fiorentina I X Mantova — Cagliari 1 2 Milan —Intcr	1	X
Napoli — Juventus 1 X Roma — Lecco	1
Spal — Foggia	1
Torino — Vicenza 1 Venezia — Lazio 1 Messina — Catania 1 X Savona — Genoa 1 X Cesena — Anconitana 1 Caserta — Avellino 1

3. —
4. —
5. —
6. —
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
2
X
1
2
1
2
1
1
2
1 1
2
štor je tudi v Koči na Uskovnici. Na Bledu so zaprti hoteli Toplice, Triglav in Park. V drugih hotelih in pri zasebnikih je dovolj prostora. V Ratečah je prostor pri zasebnikih, v počitniškem domu Gorenjka in v gostiščih žerjav in Mojmir. V Kranjski gori je zaprt hotel Erika. Hotel Prisank pa bo zaprt do 29. novembra. V hotelu Razor, v Motelu in pri zasebnikih je dovolj prostora. Prostor je tudi v Podkorenu in Gozd Martuljku. Na Vršiču je zaprta Koča na Gozdu, Mihov dom pa je odprt samo ob sobotah in nedeljah. V Erjavčevi koči in Ti-čarjevem domu je dovolj prostora. Dovolj prostora je tudi na Jesenicah, v smučarskem domu na črnem vrhu in na Planini pod Golico. Nekaj prostih postelj je tudi pri zasebnikih v okolici Jesenic. V Tržiču in Podljubelju je prostor v gostiščih in pri zasebnikih. Prostor je tudi v planinskih domovih na Zelenici, Pod Storžičem in na Kof-cah. Pri planinskem domu na Zelenici je 50 cm snega. V Kranju Je prostor v obeh hotelih in pri zasebnikih. Prostor je tudi v hotelu na
šmarjetni gori, hotelu na Brniku in v i Domu na Krvavcu. Na Jezerske mje prostor v domu In pri zasebnikih. V Preddvoru je dovolj prostora v Gradu Hrib in v zasebnih turističnih sobah. V Škofji Loki je prostor v gostišču Krona in pri zasebnikih. V planinskem domu na Lubniku je 20 prostih postelj. Prostor je tudi v Loški koči na Starem vrhu — Javorje. V Poljanski dolini imajo prostor zasebniki v Poljanah, Srednji vasi, Gorenji vasi in Trebiji. Hotel Dom pod Planino v Trebiji ima 40 prostih postelj. V Selški dolini imajo prostor zasebniki v Selcah, Železnikih in Sorici. Planinski dom Litostroj na Soriški planini ima 50 prostih postelj.
Prireditve: V hotelu Pošta na Jesenicah bodo imeli danes in jutri zvečer plesno zabavo. V hotelu Jelovica na Bledu je odprt vsak večer, razen ob ponedeljkih nočni bar.
LJUBLJANA Z OKOLICO
V Ljubljani je dovolj prostora v hotelih Lev in Bellevu. Hotel Slon bo zaseden 18. novembra, hotel Turist 19. novembra, hotel Union od 18. do 20. novembra, hotel Ilirija pa 18. in 19. novembra. Zvezni center za gradbene inštruktorje bo zaseden 18. novembra. Dovolj prostora je pri zasebnikih. V Kamniku je dovolj prostora pri zasebnikih in v planinskem domu na Starem gradu. Prostor je tudi v planinskem domu v Kamniški Bistrici in v hotelu Šimnovec na Veliki planini. Dovolj prostora je v Domžalah, v Motelu Medno in pri zasebnikih v Zbiljah. V Trbovljah je prostor v gostišču Klek. Dovolj prostora je v planinskih domovih na Mrzlici, Kumu, Vrheh in Partizanske™ vrhu- V Zagorju je prostor v hotelu Kum, dovolj prostora je v Medijskih toplicah in pri zasebnikih v Izlakah, čemšeniku in Pod-
kumu. Koča na Zasavski gori irna dovolj prostora, Koča na čemšeni-skl planini pa je odprta samo ob sobotah in nedeljah. Prostor Je tudi v Hrastniku in v planinskih domovih Dol in Hrastnik. Dovolj prostora je v Litiji in v okolici. Na Vrhniki je prostor v hotelu Mantova in pri zasebnikih. Planinski dom na Planini nad Vrhniko je odprt ob sobotah in nedeljah. Dovolj prostora je v Logatcu, Rovtah in ZA-reh. V Rakovem Škocjanu je prostih postelj, v Domu na Slivnici 37 in v restavraciji Jezero v Cerknici 20. Zasebniki v Cerknici imajo 8 prostih postelj. Dovolj prostora je tudi v vseh krajih v okolici Cerknice. V turističnih domovih na Travni gori, Kureščku in Polževem je dovolj prostora. » Kočevju je prostor v hotelu Pugled in pri zasebnikih. Prostor je tudi v Dolu ob Kolpi, Osilnici in v Kostelu ob Kolpi. Zasebniki v Grosupljem in Ribnici imajo dovolj prostora.
Prireditve: V Modemi galeriji v Ljubljani je odprta retrospektivna razstava kiparja Petra Laboda. Turistično društvo Medija-Izlake bo priredilo 19. novembra ob 17. uri v Medijskih Toplicah martinovanje s programom.
DOLENJSKA
V	Novem mestu je dovolj prostora v obeh hotelih. Prostor je na Otočcu, v hotelu Lahinja v Črnomlju, v hotelu Bela Krajina v Metliki in v hotelu Sremič v Krškem-
V	šmarjeških, Dolenjskih in Ca-tesklh Toplicah je dovolj prostora-
V	planinskih domovih na Mirni gori, Lisci, Bohorju, Preti in Gorjancih je dovolj prostora.
, Prireditve: V Novem mestu imajo vsako soboto v hotelu Kandija plesno glasbo.
ŠTAJERSKA
V	večini turističnih krajev na štajerskem je dovolj prostora.
W. SOMERSET MAUGHAM
ČUDO VITA ZENSKA
Londonsko življenje z vsem svojim nemirom, zmagoslavjem in duševnimi bolečinami se ji je zdelo že silno daleč. Zelo hitro je začutila, da lahko misli o Tomu in svojih čustvih popolnoma mirno. Ugotovila je, da je bila, bolj užaljena njena nečimrnost kakor pa njeno srce. Dnevi so minevali enolično. Kaj kmalu je bila edina stvar, ki jo je spominjala na London, prihod nedeljskih časopisov vsakega ponedeljka. Dobivala jih je celo goro in po ves dan je sedela ob njih in jih brala. Tedaj je postajala nekoliko nemirna. Odhajala je na trdnjavsko obzidje in opazovala otoke, raztresene po zalivu. Sivo nebo jo je navdajalo s hrepenenjem po sivem angleškem nebu. Todi. že v torek zjutraj je ponovno tonila v tišino podeželskega mesta. Razmeroma veliko je brala romane, angleške in francoske, ki jih je kupovala v mestni knjigarni, in svojega ljubljenca Verlaina. V njegovih stihih je bilo veliko nežne melanholije, ki se je skladala s sivino bretonskega mesta, z otožnim, starim kamnitim tlakom in tišino strmih in krivulj astih ulic. Tihe navade obeh stark, enoličnost njunega bivanja in njuno liho šepetanje jo je navdajalo z žalostjo. Tu se dolga leta ni nič dogajalo in nič se ne bo zgodilo vse do njune smrti. Kako je njuno življenje nepomembno! Pri tem je zanimivo, da sta obe srečni in zadovoljni Poznali nista ne zlobe in ne zavisti. Tako daleč sta bili od običajnih človeških interesov in prizadevanj, kakor je bila daleč od njih tudi ona sama, kadar je stala pred lučmi rampe in se klanjala občin-
stvu, ki ji je navdušeno ploskalo. Kdaj pa kdaj se ji je ta odmaknjenost zdela nekaj naj dragocenejšega. Bila je to svoboda duha, samo da je bila pri obeh starkah bolj nespremenljiva in stalnejša.
Michael ji je pisal enkrat tedensko vedra in malce poslovna pisma, v katerih ji je poročal o gledaliških dogodkih in o pripravah v zvezi z novo igro. Charles Tamerley ji je pisal vsak dan. Pripovedoval ji je o londonskih dogodivščinah, pripovedoval ji je ljubko in izbrano o slikah, ki jih je gledal, in o knjigah, ki jih je prebral. Bil je nežen in šaljivo učen. Modroval je brez drobnarij. Pisal ji je, da jo obožuje. Bila so to nejlepša ljubezenska pisma, kar jih je Julija kdaj prejela. Odločila se je, da jih bo shranila za potomstvo. Morebiti bodo nekega dne objavljena in ljudje bodo obiskovali Narodno galerijo, da bodo videli njen portret, tistega, ki ga je bil naslikal Mc Evoy, in vzdihovali bodo ter si šepetali žalostne in romantične ljubezenske zgodbe.
Charles se je do nje čudovito vedel v tistih prvih štirinajstih dneh njenega največjega trpljenja. Niti sama ni vedela, kaj bi napravila, če ne bi imela njega. Odzval se je vsakemu njenemu klicu, slehernemu njenemu namigu. Pogovor z njim, ki jo je prenesel v popolnoma drug svet, je pomirjal njene razrvane živce. Njena od blata umazana duša se je očiščevala pod vplivom njegovega odličnega duha. Kako čudovito je nanjo vplivalo obiskovanje galerij in gledanje slik v njegovi družbi. Za vse to mu mora biti zelo hvaležna. Mislila je tudi na to, on pa jo še zmeraj čaka. Nikakor ni bila z njim preveč ljubezniva. Kako bi ga osrečilo to, da bi jo imel, njej pa ne bi to prineslo nikakršnega zla. Vpraševala se je, zakaj se mu je pravzaprav toliko dolgo upirala? Morebiti zato, ker je bil tako zvest, ker je bila njegova vdanost tako ponižna, morebiti pa samo zato, ker je želela v njegovih mislih ohraniti podobo, ki si jo je bil ustvaril o njej. To je bilo res zelo neumno in njeno vedenje do njega je bilo sebično. Nenadoma
........................
ji je prišlo na pamet in navdušilo jo je, da bi mu morala naposled le poplačati njegovo nežnost, njegovo potrpljenje in samopremagovanje. Še zmeraj v njej ni zamrl občutek lastne nevrednosti, ki ga je prebudila Michaelova velika dobrota, a zmeraj se je bridko kesala, ker ji je bil tako dolgo neznosen. želja, biti požrtvovalna, s katero je bila zapustila Anglijo, ji je še zmeraj živo plamenela v srcu. Začutila je, da bi bil Charles vreden te žrtve. Dobrodušno se je nasmehnila ob misli na to, kako bo osupel, ko bo doumel, na kaj meri. V prvem trenutku bo nedvomno težko razumel, a potem kakšna blaženost, kakšen zanos! Ljubezen, ki jo je toliko let skrival v sebi, bo podrla zapornice in se razlila preko nje kakor silna poplava. Srce se ji je topilo od sreče ob misli na njegovo brezmejno hvaležnost. Komaj da bo mogel verjeti v svojo veliko srečo; in ko bo vse minilo in mu bo ležala v objemu, so bo privila k njemu in mu nežno šepetala:
«Kaj, ali je bilo vredno čakati?«
«Kakor Helena ste me z enim poljubom storili nesmrtnega.« To je bil čudovit občutek, imeti možnost, tako silno osrečiti tega skromnega človeka.
«Pisala niu bom, še preden zapustim St. Malo,« je sklenila.
Pomlad je prehajala v poletje in konec junija je prišel čas, ko se je Julija odpravila v Pariz, da si tam kupi obleke. Michael je nameraval uprizoriti novo komedijo v začetku septembra, vendar bi bilo treba začeti z vajami že v avgustu. Komedijo je Julija prinesla s sabo v St. Malo z namenom, da se bo učila vloge. Toda to ji je onemogočilo okolje, v katerem je tamkaj živela. Imela je dovolj prostega časa, vendar je bila v tem sivem, strogem, pa tudi sicer žalostnem mestecu zmeraj v družbi obeh starih dam, katerih prizadevanje se je vrtelo okoli župne cerkve in gospodinjstva; zato se ni mogla poglobiti v delo.
«Zadnji čas je, da se vrnem,« je rekla. «Pravo prekletstvo bi bilo, če bi prišla do zaključka, da gledališče ni vredno
:::::::


tistega prizadevanja in skrbi, kakor sem mislila«
Poslovila se je od matere in tete Carrle. Do nje sta bili ze o prisrčni, vendar je nekako čutila, da ju slovo ni raz-f-	njen oohod jima bo spet vrnil stari način življenja.
Ki jima ga je bila zmedla. Začutili sta celo majhno olajšanje! zdaj ni oilo več nevarnosti, da bo prišlo do česa nenavadnega, kar seveda človek od kake igralke lahko pričakuje in kar Maloja§nl ° 1ZZVati nevšečne komentarje častitljivih dam St-
V Pariz je prispela popoldne in ko so ji pokazali v Rit?'” n*?,n® obleke, se ji je utrnil vzdih zadovoljstva. Bil je pravi užitek, vrniti se v razkošje. Tri ali štiri osebe so ji poslal« cvetje. Okopala se je in preoblekla. Charley Deverill pri kat* rem je zmeraj naročala svoje obleke, njen stari prijatelj, .1° je povabil v Bois na kosilo.
«Tam je bilo zelo lepo,« mu je pripovedovala, «za obe starki je bilo pravo slavje, ker sta me imeli pri sebi, ven-ciai, če bi bila ostala še en dan dlje, menim, da bi se bilft že pošteno dolgočasila.«
Vožnja po Chams Elysees v teh čudovitih večerih jo je navdajala z razigranostjo. Bilo je prijetno duhati vonj bencina. Avtomobili, taksiji, hupanje, kostanjevi drevoredi, ulične svetilke, množice ljudi na pločniku in množice ljudi, ki sedijo po kavarnah — vse to je bilo čudovito. In ko so’ dospeli v Chateau de Madrid, ki je bil tako sijajen, civiliziran in drag — imenitno je bilo spet videti lepo oblečene ženske, brezhibno nalepotičene ter od sonca ožgane moške v večernih oblekah.
((Počutim se kakor kraljica, ki se je vrnila iz pregnanstva.*
Julija je nekaj dni izbirala obleke in hodila h krojaču. Imela je značaj; kar je nekoč sklenila, je tudi storila. Pred povratkom v London je pisala Charlesu. Ta je sicer stanoval v Goodvvoodu in Covvesu, a zdaj se je, na poti v Salzburg, štiriindvajset ur mudil v Londonu.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II.. TELEFON 93-808 tn 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej, četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur. celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu In nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Z« SFRJ: AD1T, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/L, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3-85 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-uprivnl 250, osmrtnice 150 Ur. — MaU oglasi 40 Ur beseda — Oglasi tržaške to
gortške pokrajne se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Socletš Pubblicitš Itaiiana« — Odgovorni urednikž STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska Trst