tednik
http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
ČETRTEK, 1. OKTOBER 2009 / ŠTEVILKA 827, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENÀTT^tfJR
827
SINCE 1984
' (M
1984-2009
GRADBENIŠTVO IN IZVAJALSKI INŽENIRING GRID MILANIČ DUŠAN S .P, unlv.dift-wi-gmdb,
gsm 041 633 987
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410 743
(3 simobil
'ko	Dr\\/oi noL'ai
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI PRODAJALEC

Tel. 05/64 040 64
Kristanov trgi-tržnica
Izdelki za zdravo življenje	urnik
ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30 -15.00 /16.00-19.00 sobota: 8.30 -12.00
041 650 882
Če ne bi imel malo bontona ne bi več nikoli dvignil telefona, tako pa junaško poslušam in trpim, se včasih tudi na koga razjezim, ker me kličete za vse mogoče stvari, tudi če vam v stranišču smrdi, če ni v parku pokošena trava, ali pa je smeti prinesla zabava. Včasih si mislim, da me radi imate, potem pa se zavem, da je to samo zato, ker mojo telefonsko poznate.
Ko sem imel delo sem bil tovariš, ko sem ga izgubil sem postal gospod
(Mef) Če bi vedel, da se dogajajo	Potem je lepega dne izvedel, da ni	Še sreča, da so bila tisto leta slo-
zgodovinske stvari in da bodo od	več družbeno političnih organizacij,	venske vznesenosti, ko so banke še
takrat naprej nekateri bogati, drugi	ni več tistega sindikata in tistih mia-	dajale kredite in ko nas ni bilo strah
pa reveži, bi gotovo prekinil malico	dincev, ni več szdljevske marele in	podjetništva. In je zavihal rokave in
in stopil v prvo nadstropje, kjer se	tudi partije ne in celo borci so posta-	se lotil dela. To je tisto, gosposko
je donedavni funkcionar ZSMS-ja,	li navadno društvo, tako nekako kot	delo od jutra do večera, včasih tudi
med igranjem Tetrisa levil v funkci-	taborniki ali planinci. Pravzaprav je	ponoči, vmes pa iskanje denarja za
onarja kasneje vladajoče stranke. ostal sam v tisti hiši, ki jo je petnajst plače zaposlenih pa denarja za suro-Ampak on je bil na zasluženi mali-	let kasneje svojeglavi župan eno-	vine in denarja za plačilo lizinga za
ci, ki je takrat pripadala delavcem,	stavno porušil. Utihnil je ciklostil,	stroje, in pošiljanje faksov, mailov in
čeprav ni imel kolektivne pogodbe,	nihče več ni prišel na pomoč k se-	telefonski klici,
niti ga ni varoval sindikat, ki je ta-	kretarju partije ali predsedniku sz-	“Ne delamo zato, da bi obogateli
krat imel druge opravke, kot je bila,	dlja, na koncu je dobil sporočilo, da ampak da bi preživeli” pove in doda:
naprimer, skrb za ozimnico.	je odveč. Takrat je postal gospod.	“Na malico pa, za vsak slučaj, ne
grem več!”
Palača Manzioli in njeni stanovalci praznujejo 5 let delovanja. Čestitamo.
NOVO
Ambulanta za male živali Lara
Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA Tel. 05 / 64 01 300________
URNIK:
vsak dan, tudi v sredo: 8.00 - 12.00 in 16.00 - 19.00 sobota:
8.00 - 12.00
0 BANKA KOPER
Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba

komunala
izda-isola
PONEDEUEK-PETEK: 8.00-19.00 SOBOTA:	8.00 -12.00
NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO
V DELOVNEM ČASU-TEL IZVEN DELOVNEGA ČASA
05/ 66 34 950 tel.: 041/ 650 882
(24 ur) tel: 041/ 650 375
POSEZONA
Kje končajo prispevki zaposlenih?
Srečanje članov in simpatizerjev stranke upokojencev na terasi Hotela Delfin je v ponedeljek, 28. septembra minilo v prepričanju, da upokojenci ne smejo pristati na zamrznitev pokojnin. Zgledovati bi se morali pri sosedih, kjer njihov INPS posluje celo z dobičkom.
Karel Erjavec, predsednik Desus-a in član vlade, v Izoli ni povedal nič novega, kar bi upokojena generacija ne vedela. V zadnjem mesecu so mediji izčrpno poročali o problematiki pokojnin, ki z njihovim usklajevanjem lahko resno ogrozijo proračun za obdobje dveh let (2010 in 2011).
Od tu prizadevanje DESUSA-a, da se zamrznitev ne bi zgodila. In ker je v Izoli ostalo samo pri teh prizadevanjih so upokojenci podprli prizadevanja. Pol ure kasneje v osrednjem dnevniku nacionalke poročajo, da bi bil Desus pripravljen na polovično rast. Kaj to pomeni v praksi. Za tretjino upokojencev (200 tisoč) ob predpostavki, da bi bila rast plač 2 odstotna in ob znani višini pokojnin (do 400 eurov) le štiri eure. S tem povipanjem bi si lahko privoščili le 4 kave. Ta resnica boli tudi zato, (tako g. Erjavec) ker država slabo skrbi za upokojence.
Neznanke pokojninske blagajne
Iz bruto družbenega proizvoda je za pokojnine odrinila 9, 5 odstotka, v razvitem svetu 12,5 - 13,5 odstotka.
Problem slovenskih pokojnin je tudi v tem, da se iz omenjenih odstotkov financirajo socialni transferji, (cca 2,5%). Kaj narediti? Ozreti se je treba v soseščino, denimo v Italijo, kjer je tamkajšnji INPS poslovanje končal s 3 miliardami eurov presežka.
Ob tem podatku italijanske nacionalne televizije bi se morali zamisliti predvsem tisti, ki jim je zaupana blagajna SPIZA. Ni moč razumeti kje končajo prispevki zaposlenih. Morda za druge, pomembnejše zadeve. Po pripovedovanju nekaterih že upokojenih vodilnih delavcev v gospodarstvu se praksa prelivanja sredstev nadaljuje.
Ob takšnem ravnanju pa so predvolilne obljube o tisoč eurih najnižje plače in pokojnine zelo oddaljene.
Vlado Ostrouška
Danes bodo imeli dan odprtih vrat	v dom. Gre namreč za pomembno
v slovenskih socialnih zavodih ozi-	življensko odločitev, ki jo različni
roma domovih za starejše občane,	ljudje različno sprejemjo. Največ
Tako bo vrata odprl tudi izolski dom	težav z vživljanjem v domove ima-
upokojencev v katerem je trenutno	jo po navadi ljudje, ki so imeli svoje
nekaj več kot 220 oskrbovancev,	družine, bili uspešni na delovnih
čakalna lista pa šteje blizu 300 kan-	mestih in ugledni v javnosti. Vseka-
didatov, vendar nekateri od teh še	kor pa je za starostnika manj stre-
niso povsem pripravljeni za odhod	sna situacija, če se odloči za selitev
Za vsako težavo raste rož'ca
Prehranska dopolnila NEW NORDIC vsebujejo preverjeno kombinacijo izvlečkov iz
zdravlinih rastlin:
DIDA - za zdravo ravnovesje mikroorganizmov in kakdide v črevesni flori: Ko imate občutek, da vam bo razneslo trebuh.
GRAN BERRY - za pogosta vnetja mehurja in sečnih poti: Recite ne vnetjam mehurja.
CHILI BURN - za razstrupljanje in zniževanje telesne teže: Naj vaše maščobne blazinice zgorijo.
BLUE BERRY - za boljši vid: Ko so vaše oči utrujene ali pri degeneraciji rumene pege.
TONE - za boljši sluh: Po naravni poti do boljšega sluha.
ZUCCARIN - za manjši vnos oglikovih hidratov v tel: Stran z odvečnimi kilogrami.
Kristanov trg 1 ■ tržnica Tel. 05/ 64 040 64
URNIK
ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 ■ 15.00 V,_______________ sreda: 8.30 -15.00 /16.00-19.00 sobota: 8.30 ■ 12.00
v dom, ki je v okolju, katerega že pozna. Pogoji v domovih so različni, tudi storitve, saj izolski dom, napri-mer, nima varovanega oddelka, zato pa ima zelo razgiban vsakdan, ki ga krasijo številne kulturne, športne in predvsem družabne aktivnosti. Nekaj jih bodo predstavili tudi na današnjem dnevu odprtih vrat.
PROGRAM
DNEVA ODPRTIH VRAT V DOMU UPOKOJENCEV IZOLA
1. oktobra 2009
Vabimo Vas, da nas obiščete in se nam pridružite. Dan bomo obeležili s programom:
10:30 - Nastop pevskega zbora stanovalcev “Val morja & Marinaio band”
“Monolog - ob odhodu v dom” Dragica Mekiš
Zahvala dolgoletnim prostovoljnim sodelavcem doma ANI JAKIČ DARJI BAGER STEVU JOVANOVIČ ob srečanju voditeljic skupin za samopomoč.
V prostorih delovne terapije bo na ogled “Razstava izdelkov UNIVERZE ZA III. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE FARUS - LUCIJA”
Ob DNEVU ODPRTIH VRAT bomo tudi predstavili problematiko doma oziroma domov v Sloveniji. VLJUDNO VABLJENI !
Direktor Ljubo KLANJŠČEK
Proračunske težave
Namesto šminke odgovorno ravnanje
Izolski Socialni demokrati smo nad trenutnim stanjem v občini Izola zelo zaskrbljeni. Finančno stanje je že po vseh kazalcih alarmantno, nadzorni odbor je na svoji zadnji seji, 18. septembra 2009, soglasno sprejel sklep, da je stanje občinskih financ nevzdržno, na drugi strani pa, kljub vsem opozorilom in pozivom, župan ne sprejme nobenih ukrepov, da bi katastrofalno stanje v proračunu izboljšal. Še več, namesto da bi začasno zaustavil vse investicije, ki niso nujno potrebne, župan napoveduje pričetek tlakovanja Sončnega nabrežja v višini 475.000 Eur. V tem trenutku, ko so občinske finance v globokem minusu, ocenjujemo tako ravnanje s proračunskim denarjem za neodgovorno in neresno. Izola v tem trenutku rabi vse prej kot investicijo »lepotnega« značaja.
Socialni demokrati sicer ocenjujemo, da je tlakovanje sončnega nabrežja potrebno, a vsekakor v času finančne krize in znatno zmanjšanih prihodkov občinskega proračuna to ni in ne more biti nujni projekt, ko pa na drugi strani veliko pomembnejše investicije čakajo na boljše čase.
Prioritete, ki po našem mnenju zahtevajo takojšnjo realizacijo, so:
-	Več občinskih najemniških stanovanj (ne občinskih stanovanj za prodajo po tržnih cenah!)
-	Takojšen pričetek investicije v novo cesto Jagodje-Šared z vso potrebno komunalno infrastrukturo
-	Ureditev vseh vprašanj glede povezave izolskega cestnega omrežja z bodočo hitro cesto Koper-Izo-la (problem vpadne ceste mimo Stavbenika-Primorja)
-	Zvišanje proračunskih sredstev za blažitev socialnih stisk Izola-nov (enkratne pomoči ob izgubi zaposlitve, spodbude za samozaposlovanje, pomoč pri varstvu pravic socialno šibkih, itd.)
Vse to je možno doseči s takojšnjim sprejetjem rebalansov proračunov za leti 2009 in 2010 ter začasno zaustavitvijo vseh investicij, ki niso nujno potrebne. Zato pozivamo župana in vladajočo koalicijo, da občinskemu svetu takoj predložita predlog rebalansa, ki bi ga morali sprejeti na izredni seji čim prej. Pri tem smo Socialni demokrati pripravljeni konstruktivno sodelovati s svojim znanjem in izkušnjami z namenom, da velik minus v občinski blagajni saniramo v najkrajšem možnem času.
Aleksej Skok, SD OO Izola

Tiskovna konferenca
Ml	■	II	I	■ V II | |	|l
Navada občinskih oblasti v naši družbi je, da skličejo tiskovno konferenco, ko se jim zdi potrebno predstaviti preteklo delo uprave in njene načrte za naprej. Trenutna izolska pa je morala sklicati tiskovno konferenco, da javnosti predstavi delo prejšnje oblasti, in to celo v zadnjem delu svojega mandata.
V ponedeljek je župan Tomislav Klokočovnik sklical tiskovno konferenco, da bi javnosti predstavil dve točki, ki sta bili nekoliko manj izpostavljeni v zadnjih časih: reševanje premoženjsko pravnih vprašanj glede objekta na Cetorah, v katerem deluje društvo Drevo življenja in o sodnih sporih, ki jih je v zadnjih časih izgubilo javno podjetje Komunala Izola. Temu je dodal še nekaj informacij o pretlakovanju Sončnega nabrežja.
Tiskovne konference so se udeležili, poleg župana Klokočovnika, tudi trije svetniki IJN Mario Gerge-ta, Tomislav Vitezica in direktor komunale Alojz Zorko, podžupan Bojan Zadel in direktorica občinske uprave Irena Ostrouška.
Župan je najprej potožil nad tem, da je očitno v današnjih časih nemogoče katerikoli spor rešiti na štiri oči, in je vsakič znova treba urejevati težave na sodiščih, kar pa ni koristno za nikogar. Nato je predstavil nekaj težav, s katerimi se trenutno ukvarja Občinska uprava, in ki so plod dela prejšnje oblasti.
Problematično Drevo življenja
Že februarja meseca je Občinski svet sprejel sklep, da se v prostore v Cetorah, kjer deluje društvo Drevo življenja, umesti tudi društvo Sožitje Obalne občine (Društvo sožitje je nevladno, nestrankarsko, nepridobitno in prostovoljno društvo za napredek skupne in posamične skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihove starše in člane družin. Društva se skupno povezujejo v Zvezo Sožitje, op.n.). Ta objekt je že vrsto let v uporabi in Občina je vanj investirala, skoraj devetdeset odstotkov celotne vrednosti ter ga tako pripravila za društvo Drevo življenja, katerega predsednica je bila takratna županja Breda Pečan. Župan Klokočovnik je zadevo interpretiral tako, da je Občina očitno investirala v tujo nepremičnino, kar seveda ni sporno. A zdaj bi hoteli to zgodbo urediti, to pa bi naredili tako, da bi uredili pravno premoženjske zadeve in ugotovili, kdo in v kolikšnem deležu je lastnik tega objekta. To je tudi osnova za nadalj-ne delo v objektu, in na osnovi teh podatkov bi lahko Občina zaračunavala najemnikom najemnino.
Tako kot je zdaj, pa vsa zgodba kar hudo spominja na spor z Marinve-stom. Klokočovnik je še omenil, da po mestu krožijo govorice, da se objekt uporablja za “takšne in drugačne namene”, ne ve pa, če je to res ali ne. Zato pa ve, da Občina od objekta, v katerega je investirala skoraj pol milijona evrov, nima ta-korekoč čisto nič.
Poleg vsega, je še dodal župan, pa ima zdaj Občinska uprava obvezo, po sklepu, ki ga je sprejela pred devetimi meseci, da objekt ponudi v uporabo tudi društvu Sožitje._Toda vsi pogovori z gospodom Štuvo (uporabnikom objekta in članom društva Drevo življenja) so se izkazali za neuspešne. Še več. Gospod Štuva ne samo, da ni hotel slišati o reševanju pravno premoženjskih zadev, temveč je preko svojega odvetnika tudi zahteval, da Občina še dodatno investira v objekt, za katerega se ne ve čigav je in čemu služi, saj sploh nima uporabnega dovoljenja in je zato vsaka dejavnost, ki se v njem izvaja, nelegalna. Klokočovnik je prepričan, da bo tudi ta zadeva končala na sodišču, saj ne vidi druge rešitve.
Občinski svetnik Mario Gergeta pa je javno zaprosil bivšo županjo Bredo Pečan, da pomaga razjasniti vso to zadevo tako, da pove, po katerih pogodbah in po kakšnih klavzulah v teh pogodbah se je financirala gradnja objekta v Cetorah. Videl je, da je bilo tam vloženih mnogo sredstev, in občutek ima, da gospod Štuva le zavlačuje v upanju, da bo kmalu prišlo do zamenjave oblasti na Občini, in bi tako vse skupaj lahko povlekel še nekaj let dlje.
Objekt v Cetorah bi bil v veliko pomoč društvu Sožitje
Kot je povedal Mario Gergeta bi ti prostori pomagali izolskim in obalnim družinam, ki imajo doma invalidno osebo. Na žalost je skrb za tako osebo v veliko breme staršem, tudi finančno, in imeti možnost, da bi jo lahko nastanili v neposredni bližini doma je neprecenljive vrednosti. Tako pa morajo zdaj starši svoje otroke peljati na Ig ali v kakšen še bolj oddaljeni center, kar predstavlja seveda hudo breme. Da gre za resničen problem pove podatek, da je nekaj več kot 115 invalidnih oseb z Obale razseljenih po raznih centrih v Sloveniji.
Gergeta je še dodal, da si je pred kratkim ogledal delovanje društva Drevo življenja, in ugotovil, da sta
bili tam nastanjeni vsega dve osebi, kot bivši turistični delavec po ocenjuje objekt kot hotel B kategorije. Nihče sicer ne razmišlja, da bi bilo zaradi delitve objekta s Sožitjem, društvo Drevo življenja kakorkoli prikrajšano. Center Dolfke Boštjančič na Igu, kjer so društvu Sožitje že ponudili pomoč in strokovno podporo, ima posebno ekipo visoko kvalificiranih psihiatrov, ki bi 24 ur na dan nudili strokovno oskrbo tudi strankam društva Drevo življenja in ne vidi razloga, da ne bi obe društvi delovali v sožitju.
Župan je ob tem dodal, da je bivša županja Breda Pečan nakazala 462.00 evrov za društvo, katerega predsednica je bila sama. Ta postavka je bila celo vključena v proračun in če ne drugo, je vsaj moralno zelo sporna.
Podžupan Bojan Zadel pa je na koncu pogovora še navrgel, da se govori, da je v objektu na Cetorah končala tudi ena od kirurških miz z ljubljanskega Kliničnega centra, in nad tem izrazil presenečenje, saj mu ni jasno, zakaj bi jo potrebovali.
Komunala v hudih težavah
Nadaljevanje tiskovne konference je bilo namenjeno Komunali. Na naslov Izolskega javnega podjetja je namreč prišlo nekaj pravnomočnih sodb, ki so rezultat dela prejšnje oblasti. Govora je seveda o odškodninskih tožbah, ki so jih posamezniki vložili zaradi nekaj let starih zapletov ob urejanju Svetilnika. Govora je o preko 350.000 evrih, ki jih mora Komunala plačati oškodovanim, Občina Izola pa je neposredno odgovorna za finančno situacijo tega javnega podjetja. Seveda bodo na Komunali skušali najti odgovorne, pa naj bo to bivši direktor Komunale, ali pa tudi cel nadzorni svet. Direktor Komunale Alojz Zorko je podrobneje opisal te 3 odškodninske tožbe. Gre za tožbi dveh pogodbenih strank, ki sta leta 2003 sklenili petletno pogodbo za najem objektov, za katere je gradbeni inšpektor nato odločil, da se morajo rušiti. Leta 2004 sta vložili prvi zahtevek
za tožbo, letošnjega junija pa je odločitev okoli prve od teh že prispela na naslov Komunale. To je odškodninska tožba, ki skupaj z obrestmi znaša okoli 163.000 evrov. Zorko je sicer omenil, da se pogaja, da bi plačilo le-te odložili za en mesec. Nato pa je tu še odprta tožba v vrednosti okoli 100.00 evrov iste pogodbene stranke, za katero pričakujejo, da bo postala pravnomočna nekje proti koncu leta.
V	teku pa je tudi tožbeni zahtevek druge stranke, ki je skupaj vreden samo v glavnici 247.000 eur. To vsoto so poskušali s pogajanji prepoloviti in dosegli so dogovor za 126.000 eur, ki formalno prav-nostoji, vendar je pogojen, zato so morali prositi nadzorni svet za potrditev tega dogovora, ki ga bo nato moral obravnavati tudi Občinski svet, saj te vsote presegajo pooblastila direktorja.
K „Svetilniku“ je treba prišteti še okoli 110.000 evrov stroškov, ki jih je Komunala in delno Občina imela, ko so zadevo najprej gradili in nato rušili, ne glede na to, da so si nekateri posamezniki prizadevali, da bi prikazali veliko manjšo vsoto.
Ob Svetilniku je še Ribja osmica
V	istem „paketu“ tožb je tudi tista v zvezi z ribjo osmico, ki je bila formalno črna gradnja, tožbo za odškodnino, ki se še ni zaključila, pa ocenjujejo na okoli 50.000 evrov. Ob teh odškodninskih tožbah poteka tudi pritožba Občine na odločitev gradbenega inšpektorja. Na prvi stopnji je sodišče potrdilo odločbo inšpektorja, že nekaj let pa, kljub intervencijam Občine, naj se zadevo urgentno reši, čakajo na odločbo Upravnega sodišča v Novi Gorici. Ta sodba bo na koncu pokazala, kdo je imel prav in kdo ne, v praksi pa bo določila, kdo bo vse te odškodnine moral plačati, država ali Občina.
Še nekaj o pretlakovanju
Župan je tiskovno konferenco zaključil z informacijo, da se bo v kratkem začelo pretlakovanje Sončnega nabrežja, in da so govorice o tem, da bodo premaknili zelenico neresnične, in del predvolilne kampanije nekaterih svetnikov. Javnost bi radi le obvestili, da bodo pretlakovali samo Sončno nabrežje, ki bo tako po velikosti ostalo takšno, kot je. Zahtevali so pravi istrski kamen, beli kanfanar v sivo beli kombinaciji, ki pa ga je določilo spomeniško varstvo, ki je tako tudi določilo, kako bo Sončno nabrežje izgledalo. To pa je le prva faza obnove. Za drugo fazo, torej ureditev kanalizacije meteornih vod v samem nabrežju, pa bodo potrebna dodatna sredstva.
Za konec je Klokočovnik razočarano povedal, da je očitno celotna tiskovna konferenca bila namenjena težavam, za katere niso sami odgovorni, temveč se vlečejo še s časa prejšnje oblasti. Dodal je, da je takrat šlo očitno vse „bolj po domače", rezultati pa so zdaj na dlani.
Aljoša Mislej
Keš
Za blok 20 let po 45.000 mesečno?
Kritičnemu pozivu Nadzornega odbora glede finančnega stanja izolske občine je sledila svetniška pobuda o zamrznitvi nekaterih županovih projektov, po seji pa še poziv k sklicu izredne seje na isto temo. Kaj pravijo v občinski upravi?
Irena Ostrouška, ki opravlja tudi dela direktorice občinske uprave je odgovorila ne nekaj vprašanj, ki se sama po sebi ponujajo po dopisih Nadzornega odbora in izjavah predsednice Brede Pečan.
-	Nadzorni odbor opozarja na skromno realizacijo prihodkov občinskega proračuna. Zanima nas, kje je bil v Izoli glavni izpad prihodkov?
-	Občina Izola je ne glede na sklep Nadzornega odbora že predhodno začela s pripravami na rebalans, z namenom, da glede na prihodke oceni izvedljivost projektov, načrtovanih s sprejetim proračunom 2009. Sklep Nadzornega odbora se nanaša na pregled Poročila o izvrševanju proračuna Občine Izola v prvem pooletju leta 2009. To pa kaže predvsem na izpad kapitalskih prihodkov, čeprav je glavnina večjih prihodkov načrtovana v drugi po-
lovici leta, pri sami porabi sredstev pa ravnamo racionalno. Določeni kapitalski prihodki so tudi povezani s sprejetjem prostorskih aktov in daljšimi postopki pred samim sprejemom pravnih poslov. Drugi prihodki so povezani s pridobivanjem sredstev evropskih skladov -za rekonstrukcijo ceste Baredi smo tako pridobili večinska oz. dodatna
sredstva, kar bo prav tako potrebno prikazati v rebalansu.
-	Nadzorni odbor ugotavlja, da je občina najela kredit v višini 1 milijon Eurov in da lahko najame le še za 300 tisočakov kredita, hkrati pa ne načrtuje dovolj prihodkov da bi ta kredit vrnila. Je to res?
-	Občina je res najela premostitveni kredit, ne drži pa, da ne načrtuje dovolj prihodkov za vračilo posojila.
-	Nekatere zadolžitve segajo še v zadolževanje v času županovanja sedanje predsednice Nadzornega odbora. Je morda tudi to razlog za težave proračuna?
-	Veliko proračunsko breme tako v letu 2008 in celo v letu 2009 (kot posledica pozno sprejetega proračuna) so predstavljale obveznosti iz naslova velikih projektov iz minulih let.
-	Koliko plačuje občina Izola mesečnih obveznosti za različne lizinge in
Občina bo težko pokrila vse stroške
Tako v svojem pozivu pravi občinski Nadzorni odbor, ki je preveril izvrševanje občinskega proračuna v prvem polletju 2009. Predsednica, Breda Pečan, ki je tudi podpredsednica Komisija za nadzor proračuna in drugih javnih financ DZ trdi, da njihova opozorila niso politične ampak finančne narave.
-	Župana, strokovne službe in občinske svetnike ste opozorili na zaskrbljujoče stanje občinskega proračuna in predlagate sprejem rebalansa le tega. Ali je stanje res tako slabo?
-	Ob pregledu poročila za 1. polletje je na NO potekala živahna razprava, v kateri je bilo izpostavljenih kar nekaj problematičnih točk, ki jih je bilo v kratkem času, ki smo ga imeli na razpolago za pregled poročila,sploh mogoče ugotoviti. Poročilo smo namreč dobili šele v torek ali sredo pred sejo v petek.
Člani so poudarili zlasti zelo nizko realizacijo lastnih prihodkov občine, ki so dosegli komaj 8,24% načrtovanih, medtem ko so prihodki iz dohodnine - to so tisti prihodki, ki jih občini nakazuje država - bili doseženi v načrtovani višini oz. malenkost nižje: 49,2%. Skupaj so prihodki dosegli samo 18,5% načrtovanih prihodkov.
Nasprotno pa so odhodki presegli realizirane prihodke za kar 6,1 odstotne točke ali za 32,9%, proračunski primanjkljaj pa dosega -1.648.434 EUR. ( za nas, ki še vedno nimamo predstave, koliko je to: primerjava cca. 395 milijonov tolarjev).
Treba je poudariti, da so tekoči prihodki (davčni in nedavčni prihodki) nekoliko presegli skupni znesek tekočih odhodkov in tekočih transferov za skupaj 8.481 EUR, kar pa pomeni, da bi morala občinska uprava in njen vodja že zelo zgodaj v prvem polletju resno pretresti seznam investicij in investicijskih transferov ter takoj poskrbeti najprej seveda za
poplačilo investicijskih obveznosti iz preteklega leta, vse ostale investicijske odhodke in transfere pa takoj zaustaviti, ker virov enostavno ni bilo. V celem prvem polletju je bilo namreč na razpolago likvidnih sredstev za investicije z zapadlimi obveznostmi vred samo (181.870+8.481) 190.351 EUR, plačano pa je bilo skupaj 1.866.499 EUR investicijskih odhodkov in transferov.
Seveda je bilo že zaradi razlike med zapadlimi obveznostmi iz preteklega leta in razpoložljivimi sredstvi letos treba najeti likvidnostni - kratkoročni - kredit v višini 1.000.000 EUR, pri čemer moramo vedeti, da ima občina možnost najeti le še cca 350.000 EUR kratkoročnega kredita, v kolikor se bo situacija iz prvega polletja nadaljevala.
Med razpravo je bil dokaj trd poudarek na razmišljanju, da moramo takoj ustaviti vse investicijske projekte, tako neposredne kot posredne (transferi), sicer ne bo mogoče do konca leta pokrivati zakonskih obveznosti občinskega proračuna (plače občinske uprave, vrtce, Centra za kulturo, šport in prireditve, materialne stroške vseh naštetih in še šol ter zdravstvenega doma...).
-	Kako da se je NO zdaj lotil obravnavanja občinskega proračuna in kako je bil sprejet ta sklep (ali je bil sprejet s preglasovanjem)?
-	NO se ni “sedaj lotil” in ni obravnaval občinskega proračuna, ampak se mora “lotiti” vsakega letnega poročila o izvršenem proračunu (Zaključnega računa proračun) ali njegovega dela, v našem primeru
polletne izvršitve v letu 2009. Sklep o uvedbi nadzora nad polletno izvršitvijo proračuna za leto 2009 smo prejeli soglasno, čeprav ga po mnenju Računskega sodišča sploh ne bi bilo treba sprejemati. Vendar nam občinska uprava brez sklepa o uvedbi nadzora ni želela dostaviti dokumentov!
-	Kar nekaj pomislekov je bilo v zvezi z vašim predsednikovanjem temu organu in tudi pobud za vašo razrešitev ter razrešitev člana NO, Danila Markočiča (DeSUS). Po nekaterih tolmačenjih statuta in zakonodaje naj bi šlo za konflikt interesov, saj naj bi na ta način onemogočili razpravljanje o zadevah, ki segajo še v čas vašega županovanja.
-	Pomisleke so imeli samo tisti posamezniki, ki so se, kot kaže, čutili ogroženi zaradi najinega dela v NO. Dejstvo je, da do zadnje seje (upam, da ni tudi poslednja) NO ni bilo nobene pobude ali predloga za uvedbo nadzora zadev, ki so se dogajale pred januarjem 2007. Zagotovo pa tako gospod Markočič kot jaz sama premoreva toliko moralne in politične zrelosti in kulture, da bi se v primeru takega predloga takoj izločila že iz odločanja o uvedbi nadzora nad takimi zadevami, tako da do sodelovanja pri nadzoru in odločanja o zaključkih nadzora sploh ne bi več moglo priti.
-. Kako sicer, kot predsednica, ocenjujete dosedanje delo NO občine Izola?
-	Menim, da Nadzorni odbor dobro dela, seveda ob upoštevanju dejstva, da vsi člani delujemo nepoklicno. Moram pa zelo iskreno povedati, da
posebej, koliko plačuje za, še vedno, nenaseljen neprofitni blok?
-	Sam neprofitni blok je bil zastavljen - v razpisu z začetka leta 2006
-	kot poslovni najem, čeprav se je dejansko po pridobljenem izvedenskem mnenju izkazal za finančni leasing, kar bi pomenilo oziroma pomeni prikrito zadolževanje. Po prvih izračunih bi tako mesečni obrok znašal z DDV dobrih 45.000 EUR za dobo najema 240 mesecev. Glede ostalih leasingov - celotni znesek sklenjenih pogodb o poslovnih naje-mih v obdobju, za katero sprašujete (2004 - 2006) je 895.398,44 EUR, z zadnjim rokom plačila od leta 2009 do leta 2016, odvisno, kdaj je bila pogodba sklenjena.
-	Rebalans je torej neizogiben. Kaj pa bo z načrtovanimi občinskimi investicijami?
-	Glede na vse povedano naj ponovim, da občina novih postopkov javnega naročanja za projekte ne sprejema več, kar pomeni, da bodo do konca leta izvedeni tisti projekti, ki so že bili začeti v prvi polovici leta.
Aljoša M.
so me vsi kolegi in kolegice v NO zelo prijetno presenetili, saj sem glede na to, da noben od nas ni profesionalec na tem specifičnem področju tekom teh osmih srečanj na sejah in v delovni skupini spoznala, da sem znova - kot že tolikokrat v svojem življenju - srečala ljudi, od katerih se bom lahko marsičesa naučila. Nikakor pa ne morem biti zadovoljna s sodelovanjem z vodstvom občine, ki se neprestano trudi, da bi, namesto, da NO pomaga, vsakokrat “odmaga" s sistematičnim zavlačevanjem posameznih nalog. Še sreča, da je bila prva delavka, zadolžena za administrativna (in verjetno tudi strokovna) dela in sedaj nova delavka, ki prejšnjo nadomešča, tako prva kot druga, zelo učljiva in pripravljena za sodelovanje. Res pa je, da smo se morali kar potruditi in kar precejkrat odigrati vlogo inštruktorja, kar bi po mojem skromnem mnenju morali izvesti “stari mački” v občinski upravi in ne nepoklicni funkcionarji.
Aljoša M.
Člani NO Občine Izola so:
Alan Deško (Lista IZS)
Beno Bajda (Zares)
Breda Pečan (SD)
Danilo Markočič (DeSUS)
Egle Tomažinčič (Lista Izolani) Radivoj Nardin (SDS)
Robert Mulec (SJN)
Veniš Bohinec (narodnost) Viljem Kern (IJN)
Vojko Ludvik (Oljka)

Četrtek, 1. oktober2009, št. 827	.
___________________________________________— Občinski svet-----------------
Občinski svetniki so podprli odprt spopad za upravljanje izolskega pristanišča
Posebej po sprejetju Odloka, ki določa koncesijo za komercialno marino in bodoči pomol B, v prvem branju, je jasno, da prostora za dogovarjanje z Marinvestom ni več. V igri je 450 tisoč Eurov letne koncesije za komercialno marino in morebitna odškodnina za tri leta nazaj.
Izolski občinski svetniki so na četrtkovi seji sprejeli kar nekaj pomembnih odločitev, med temi so gotovo bile odločitve v zvezi z občinskim pristaniščem in zahodnim zalivom v celoti. Svetniki so namreč najprej sprejeli odlok s katerim so ustanovili “komisijo za priveze”, ki bo imela za nalogo neposredno dodeljevanje občinskih privezov. Komisija za dodeljevanje privezov bo sestavljena iz petih članov, predstavnikov lokalne skupnosti, strokovno ji bodo pomagali delavci Komunale, imenovali pa naj bi jo že do oktobrske seje, ko bodo v drugem branju sprejemali tudi pravila, ki urejajo varnost in red v zalivu pa tudi postopke in pravila dodeljevanja privezov ter odnose med uporabniki in upravljale! občinskega pristanišča. Posebej pomembno pa je bilo odločanje o osnutku odloka, ki dejansko določa pogoje dodeljevanja koncesijskih pravic v območju obstoječe komercialne marine in v območju bodočega pomola B. Po tem odloku bo občina koncesijo za zgrajeno marino najprej ponudila trenutnemu upravljalcu, na pomol B pa bo koncesijo dala na razpis. Glede na to, da je na sodišču kar nekaj tožb med Marinvestom in Občino Izola se obeta živahna razprava v nadaljevanju razprave o tem odloku.
Strategija z nekaj popravki
Sicer pa so svetniki na začetku seje sprejeli Pravilnik o denarnih socialnih pomočeh in izvajanju drugih nalog občine Izola, ki ne sodijo med dejavnosti javnih služb na področju socialnega varstva. Daljša vsebinska razprava pa je bila pred sprejemom Strategije razvoja turizma v občini Izola 2009 - 2015 v drugi obravnavi, ob kateri so sprejeli tudi nekatere amandmaje, ki zadevajo med drugim konkretne projekte ureditve tipičnih muzejskih zbirk, ohranitev gozdne učne poti in spremembo določitve cone 7 oz. kvadranta pod Belvederjem, med San Simonom in Krajinskim parkom Strunjan, ki je po spremembi rezerviran za objekte za gostinsko ponudbo ter ponudbo različnih programov sproščanja in rekreacije, ne pa več za hotel z 200 ležišči. Izola je tako dobila in sprejela svojo prvo strategijo turizma.
Reorganizacija in znižanje plač
V prvi obravnavi so občinski svetniki sprejeli spremenjen predlog Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Izola. Čeprav se je na prvi pogled zdelo, da gre le za spremembo naziva predstojnikov uradov, ki bodo, po obisku in napotkih upravnega inšpektorja, postali vodje uradov, pa se je kakšen dan kasneje pokazalo, da gre tudi za nekatere korekcije plač. Tako imajo na občini trenutno menda opravka s pritožbami z 18-tih delavcev, ki se jim bodo s tem odlokom plače zmanjšale. Do drugega branja bo torej še nekaj prave razprave o odloku.
Sicer pa so svetniki, med prostorskimi akti obravnavali in sprejeli Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta za IPA - 8 v Izoli, in tako dejansko dokončno odločili, koliko bo moral za komunalno opremljanje in gradnjo cest ter krožišč plačati investitor, koliko pa občina Izola. Po skrajšanem postopku so sprejeli tudi Odlok o usklajenosti prostorskih izvedbenih aktov s prostorskim delom plana Občine Izola za obdobje 1086-1990-2000. Potrdili so pravne posle za prodajo funkcionalnih objektov in sprejeli sklep o ukinitvi statusa javnega dobra.
Kadrovske zadeve
Občinski svet je pod točko predlogov Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje za člana sveta osnovne šole »Dante Alighieri« imenoval Valterja Geriča, predsednik komisije Darko Grad pa je svetnike seznanil s sklepom komisije o zadolžitvi strokovnih služb, naj pridobijo mnenja pri pristojnih organih, ali je lahko predsednik Nadzornega odbo-
ra nekdo, ki je do 30.11.2006 opravljal funkcijo nepoklicnega župana. Poseben zaplet je nastal pri imenovanju članov komisije za podelitev Kocjančičeve nagrade, saj je eden od dveh kandidatov, Silvano Sau, že na komisiji odklonil sodelovanje, saj je jasno, da je nagrada povsem v rokah koprskih kulturnikov in članov komisije. Slišati je bilo tudi pobudo, naj občina Izola pripravi lastno nagrado, ki bi jo podeljevala strokovna javnostr, ne pa politika.
Avtocesta da, pretlakovanje ne
Ob točki svetniške pobude in vprašanja so svetniki z večino glasov sprejeli sklep na pobudo Liste Izolani, naj občina Izola pozove Ministrstvo za promet k dopolnitvi Nacionalnega programa izgradnje avtocest RS z umestitvijo gradnje hitre ceste Koper - Dragonja v obdobje nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji tako, da gradnja navedenega odseka poteka najmanj v enakem časovnem obdobju kot gradnja odseka hitre ceste Jagodje -Lucija oziroma uvrsti v program, kot prednostno, gradnjo tranzitne hitre ceste od Kopra do Dragonje.
Manj uspeha je imela pobuda Slavka Samotorčana iz Liste Izolani, ki je predlagal začasno prekinitev načrtrovanja del pri pretlakovanju Sončnega nabrežja. Zaradi odločnega nasprotovanja Župana in nekaterih svetnikov IJN, pa o tem niso niti razpravljali. Pobudi se je na nek način pridružila tudi svetniška skupina SD, ki je dala pobudo za takojšen rebalans občinskega proračuna in zamrznitev nekaterih projektov za katere občina nima denarja. Župan je odgovoril, da je priprava rebalansa že v teku.
Čisto ob koncu je samostojni občinski svetnik Bojan Zadel pojasnil, da gradbeni inšpektor (takrat je bil zaposlen na inšpekcijskih službah MOP) ni odgovoren za to, da bo morala občina plačati okrog 350 tisoč Eurov odškodnine lastnikom dveh gostinsko slaščičarskih objektov, zaradi posegov na svetilniku, ki sodijo še v prejšnji mandat.
I.O. in D. M.
Vtisi z jezikovnih potepanj
26. september, Evropski dan jezikov na OŠ Livade Izola
V petek, dne 25. septembra, smo se nekateri učenci iz 8. in 9. razreda OŠ Livade odpravili v Ljubljano. Učiteljice tujih jezikov na naši šoli so za obisk jezikovne tržnice izbrale 15 učencev, ki se na naši šoli poleg angleščine in italijanščine učijo tudi francoščino in španščino.
Naš namen je bil obiskati celodnevni jezikovno obarvan dogodek, poimenovan »jezikovna potepanja«, ki ga ob evropskem dnevu jezikov organizirata Urad vlade za komunikacije in Center Evropa z namenom, da mladi spoznavajo različne jezike in se jih učijo.
Ob devetih zjutraj smo se odpravili v Ljubljano. Odšli smo v Miklošičev park, kjer se je prireditev odvijala. Odpravili smo se k jezikovnim stojnicam, kjer smo se pogovarjali z matičnimi govorci španščine, italijanščine, francoščine, nemščine in angleščine. V trenutku smo imeli polne roke reklamnega gradiva. Medtem ko smo si ogledovali stojnice, so učenci mednarodne OŠ Danile Kumar brali poezije v svojih maternih jezikih. Veliko časa smo preživeli tudi v knjižnici na prostem, kjer smo brali knjige v tujih jezikih. Nato smo si ogledali lutkovno predstavo v nemškem jeziku. Sodelovali smo tudi v nagradni igri v poznavanju Evrope in seveda vse znali. Ob eni uri smo se udeležili tečaja popotne švedščine in se naučili kar nekaj koristnih fraz za popotovanje po Švedski. Z zanimanjem smo ugotavljali, katere besede so podobne angleščini in nemščini. Tak pouk v učilnici pod drevesi se nam zdi veliko bolj zanimiv, kot običajen pouk.
Učenci 8. in 9. razredov OŠ Livade in mentorica Nuša Karlovič
Vabila članom Društva invalidov
1.	Vabimo vas na pohod, ki bo dne 10. oktobra 2009 po hrpeljski učni poti. Pohodje kombinacija prevoza in pešpoti. Cas hoje 2. uri po gozdu. Prijave sprejemamo na sedežu društva ob sredah.
2.	Vabimo vas na naše aktivnosti, ki bodo potekale v mesecu oktobru in novembru 2009:
-	ponedeljek 5.10. od 15. do 16. ure merjenje krvnega pritiska
-	ponedeljek 12.10. od 15. do 17. ure merjenje holesterola
-	ponedeljek 19.10. od 15.do 17. ure merjenje trigliceridov
-	ponedeljek 26.10. od 15. do 17. ure merjenje vitaminov v tkivih
-	vsak ponedeljek od 10. do 11. ure individualno razgibavanje težjih invalidov
-	vsak torek od 16. do 18. ure športne in miselne igre
-	vsak četrtek od 10. do 11. ure : razgibavanje ramenskega obroča in hrbtenice in
-	od 16. do 18. ure delavnica ročnih spretnosti
-	14.11. Martinovanje
Vse dodatne informacije dobite na sedežu društva ob sredah.
Predsednica Dl, Jolanda Deško
MANDRAC6
Četrtek, 1. oktober 2009, št. 827 IZO KARTI CA NOSTRA ------------------------------------------------------------------------------------
Mestne krajevne skupnosti so umrle brez Evrope
Krajevnim skupnostim se je ob vstopanju Slovenije v Evropsko skupnost slabo pisalo, saj vvečini evropskih držav te najožje lokalne skupnosti ne poznajo, v glavnem zato, ker so njihove občine običajno velike tako kot naše krajevne skupnosti.
Takrat se je zdelo, da jih bo tudi naša lokalna zakonodaja enostavno črtala, vendar se to ni zgodilo, verjetno zato, ker se vaške krajevne skupnosti niso dale. Mestnih očitno nihče ne pogreša. Vsaj v Izoli se tako zdi. Kdo je predsednik KS Staro mesto? To smo povprašali dvajseterico mimoidočih prebivalcev starega mesta in prav nihče ni vedel, kdo trenutno vodi njihovo krajevno skupnost. Njim in vsem, ki jih to zanima povemo, da jo vodi George Klokočovnik, sicer brat župana Tomislava Klokočovnika, v svetu KS Staro mesto pa so še: Najda Liljana Piego, Darko Cavar, Leon Čebulj, Almira Samo-torčan, Elvino Chicco in bivša predsednica Tinkara Kirn, ki pa se je s tega položaja pred časom umaknila. Krajevna skupnost v 21.stoletju deluje kot nekakšna relikvija iz preteklih, epskih, glorioznih a vseeno že nekoliko zaprašenih časov. Je ostanek nekega sistema, ki je nekoč deloval drugače. Saj veste, tudi mi točno ne vemo, čemu služi slepič, nekoč pa je po vsej verjetnosti bil ključen pri človeškem prebavnem traktu. In kdo bi lahko bolje opisal delovanje Krajevnih skupnosti, če ne predsedniki sami? Zato smo nekaj besed izmenjali z “znanimi” predsedniki, Mariom Carbonijem, predsednikom KS Haliaetum, in Vinkom Gregoričem, predsednikom KS Livade.
Vinko Gregorič je začel z ugotovitvijo, da je delovanje krajevne skupnosti zelo pogojeno s sredstvi, ki pa jih takorekoč nima. Poleg tega se je potožil, da v sodobni družbi krajevna skupnost nima dejansko nobenih pristojnosti, tako kot tudi ni več pomembno njeno soglasje pri sprejemanju načrtov, ki bi sicer morali spadati v njeno delovno območje.
“Pristojnosti so omejene na minimum in na osnovi tega seveda tudi finančna sredstva” je še dodal Vinko Gregorič, ki je tudi omenil, da kakšnega posebnega dialoga z Občino sicer nimajo, osebno pa si ga tudi preveč ne želi, saj to bi pomenilo še več prostovoljnega dela, ki ga ima že tako preko glave, in po svoje že čaka na konec mandata.
Podobnega mnenja je tudi predsednik KS Haliaetum Mario Carboni, ki se je najprej potožil nad tem, da od Občine niso dobili niti enega samega odgovora na posredovane prošnje krajanov. Pravi, da se sicer vsake toliko dobijo na sestanku, a počutijo se pravzaprav zelo nemočne. Sama KS Halaetum ima sicer mnogo težav, od tistih bolj klasičnih, kot so urejanje zelenic, pa do tisih bolj nenavadnih, kot je za naše okolje arhitekturno grozodejstvo na Morovi ulici, ki nikakor ne paše v Izolo. Tudi sam Carboni je sicer izrazil željo, da bi se mandat čimprej zaključil, in da vsekakor ne bo ponovno kandidiral, saj se čuti povsem nemočnega pri reševanju problemov, kar ga posebej jezi.
O delovanju KS Staro mesto sicer nimamo podatkov, zvedeli pa smo, da se letos še niso sestali, kar pa vsekakor ni spodbudno.
Komu torej še koristijo Krajevne skupnosti? Gregorič je prepričan, da kljub temu, da so njohove pristojnosti že skoraj neobstoječe, se vsake toliko še vedno ponudi priložnost, da KS pride krajanom prav. S tem bi se lahko vsekakor strinjali, in če vprašamo kateregakoli prebivalca izolskega zaledja, nam bo to potrdil. Pa ni, da imajo na zaledju več težav, kot v mestu. Preprosto, dlje imajo do Občinske stavbe, in zato jim zelo na roko pride posrednik, v tem primeru svet KS. V mestu pa je drugače. Občina je zraven in vemo, da se tako ali tako vse težave na koncu rešujejo v tistih pisarnah. A vseeno ne bi bilo nič narobe, če bi za tiste manjše, tudi medsoseske odnoste angažirali ravno Krajevno skupnost. Ge bi vedeli, kdo je njen predsednik, seveda, am
CEPLENJE PROTI GRIPI
V Zdravstvenem domu Izola bodo pričeli s cepljenjem proti sezonski gripi v četrtek, 15. oktobra. Cepite se lahko pri svojem izbranem zdravniku po predhodnem telefonskem naročilu. V splošni ambulanti zdravnice Katje Dirake Rehak, dr. med. pričenjajo s cepljenjem že danes, 1. oktobra 2009.
Upokojenci na praznik Mandarin
Društvo upokojencev Jagodje - Dobrava vabi v organizaciji turistične agencije Palma na 3 dnevni izlet na praznik mandarin. Prvi dan boste obiskali Omiš, kanjon reke Cetine in Makarsko riviero, drugi dan rokav Neretve in tretji dan hrvaški Lurd Vepric in nacionalni park Krka. Cena, 155 Eur vključuje vse razen vožnje z ladjic in posebnih naročil v lokalih.
Informacije: Boris Debeljak, 040 219 493 ali 05 641 8597
Menjava pnevmatik tudi v Avtocentm Jereb
IZOkartica se širi, in to kar v vse smeri. Od tega tedna lahko s tem našim, lokalpatriotskim dokumentom, lahko nakupimo otroška oblačila v trgovini Enei Benci na Prešernovi cesti (v kompleksu, kjer se nahaja trgovina Spar), lahko si ogledamo film v čistonašem, čistotapravem Kinu Odeon, ob tem pa tudi zamenjamo pnevmatike v Avtocen-tru Jereb.
Najprej bomo predstavili ravno sled-njiega, ki ga seveda vsi dobro poznamo. IZOkartica pa v tem primeru velja pri storitvah, ki jih opravljajo v njihovem vulkanizerstvu. Ravno v tem času so se namreč odločili, da bodo nudili vulkanizerske storitve za vse, ne le za stranke Avtocentra, kar je posebej pomembno ravno zdaj, ko je oktober zajadral med nas.
Namreč, po novo sprejetem zakonu bo zimska avtomobilska oprema, torej zimske pnevmatike ah verige, obvezna že od 15. ktobra.
Na Obali sicer ne, nad Črnim Kalom pa vsekakor. Miro Gojkovič z Avtocentra Jereb pravi,
da potem, ko so jih povabili na test za določevanje razlike med zimskimi in letnimi pnevmatikami pod težkimi pogoji, nima več dvomov, saj je bila razlika v zavorni liniji kar 20 metrov. Tako so se odločili, da bodo tudi sami nudili to storitev, med drugim tudi za zamenjavo RFT (prazno voznih pnevmatik), za katere je potrebna prav posebna tehnologija.
STE PRIPRAVLJENI NA ZIMO?
STORITVE in PRODAJA PNEVMATIK ZA VSE TIPE VOZIL NOVOST - ZAMENJAVA RFT PNEVMATIK
( RFT - prazno vozne pnevmatike )
POUE9b, 6310 IZOLA Tel.: 05/61 68 015 www.a-jereb.si

Izolske zgodbe
Od koruze do sladoleda
Zgodba o pobegli jadrnici
Jankovičevim delo ne smrdi. Čeprav so vsi redno zaposleni že vrsto let delajo tudi v “prostem času” in postali so pravo popoldansko družinsko podjetje.
“Oče je začel pred 16. leti s pop cornom, ki ga je delal in prodajal tukaj, pod uredništvom Mandrača, potem smo prišli ostali, najprej mati in nato še midva z bratom. Sledile so kokice in nato sladkorna pena, pa kuhana in pečena koruza, palačinke, domač sladoled in pozimi pečeni kostanji. Skupaj s ponudbo smo se širili tudi mi in sicer v Koper pa v Piran in Portorož,” pove Saša, ki je sicer pomočnik šefa kuhinje v hotelu Portorož.
“Mama dela v domu upokojencev v Luciji, brat v Trgoavtu v Kopru, jaz v hotelu, oče pa še vedno vozi tovornjak, ob tem pa ima vsak od nas tudi svojo funkcijo v tej naši skupni firmi, ki se imenuje Mr. Milord. Oče skrbi za dobavo, brat za delavce, jaz za ponudbo, mama pa prodaja. Seveda pa nismo sami, saj vsako poletje najamemo ekipo, ki je sicer mlada a zdaj že dokaj stalna. Na fotografiji na zadnji strani Mandrača smo: Boana, Andrej, Patricija, Dajana, Mr. Milord, Darko, Denis, Saša, Anja, Helena in Mirela, manjkajo pa še Manuela, Karim, Katarina, Romi, Aldijana, Andrej in Petra. “
Potem pove, da je bila turistična sezona povprečna. Ljudi je bilo veliko, vendar imajo manj denarja, predvsem pa pazljivo ravnajo z njim. Najemnina za prostor bi lahko bila nižja ampak, razumejo tudi potrebe občine.
“Zdaj je oče odpeljal hišice na skladiščenje do naslednjega maja, potem pa bo mama že pripravljena na peko kostanja” še pove. Poletja ni več.
Vino je cela znanost
Trgatev, ki smo se je varovanci in mentorji enote VDC v Izoli udeležili v začetku septembra, je v nas zbudila radovednost, kaj se po trgatvi z grozdjem dogaja. V dogovoru z glavnim enologom. Iztokom Klenarjem smo obiskali Vinakoper ter si v spremstvu prijazne Marije Kerkez ogledali celoten postopek predelave grozdja, skladiščenje vin nekoč in danes ter še veliko drugega. Zvedeli smo na kakšni zemlji uspeva najboljša trta, kako prepoznati različne sorte grozdja, kaj je to „barik“ ter s kom je najlepše spiti kozarec dobrega vina.	VDC Koper, Enota Izola
POZABUENKE (vesti, ki smo jih pozabili objaviti)
Objavili smo fotografijo, pozabili pa na besedni del o tem, da so se člani Kolesarskega društva Bičikleta Korte, letos že četrtič udeležili največje kolesarske prireditve v Avstriji in sicer maratona Wildon ki je bil v začetku septembra. Maratona se je udeležilo 34 članov KD Bičikleta. Štirje (4) člani so prevozili progo dolgo 167 km. 24 kolesarjev je prevozilo progo dolgo 129 km, ostali z ženskami pa so prevozili progo dolgo 67 km. Na koncu so prejeli tudi nagrado za 5. mesto med najštevilčnejšimi ekipami.	Franko
Ko sem prišel v Izolo sem se povezal z sekretarjem Ljudske tehnike v Kopru, z Mirom Okretičem in tako smo pričeli tudi na primorskem z modelarstvom. V Meha-notehniki smo organizirali modelarski krožek ki ga je vodil Franc Pokorn in tako smo z brodarsko zvezo iz Ljubljane organizirali prvo republiško tekmovanje brodarskih modelov, tako motornih čolnov kot tudi modelov jadrnic. Vse to, seveda, pod pokroviteljstvom Mehanotehnike.
V začetku šestdesetih let (pisalo se je leto 1961) je med jadrnicami prevladoval model Pionirka, Izo-lani pa smo izdelali načrt za nov.
Miro in pomočnik z “begunko”
sodobnejši model, ki smo ga poimenovali Izolina. Bil je sodobnejši od ostalih in z njim smo nato zmagovali na vseh naslednjih tekmovanjih tudi na državnem prvenstvu v Splitu.
Za tekmovanje v Izoli pa sem izdelal načrt za večji model imenovan »A« klasa, ki ga je izdelal modelar Miro Pergar. Model je bil dolg kar 1 meter in na dan pred tekmovanjem smo ga želeli preizkusiti na vodi v zalivu pod parkom Arrigoni.
Pihal je lep, prijazen južni vetrič, zato smo izdelovalca prepričevali naj model priveže z najlon vrvico, saj takrat seveda še ni bilo radijskih komand za takšne modele. Ampak Miro je bil trmast in prepričan, da bo lahko sledil modelu saj ne bo šel daleč. Jadra so se lepo napela in model je zaplul, ko je veter potegnil močneje pa mu Miro ni mogel več slediti. Jadrnica je zaplula na »odprto morje« in zato smo na pomoč poklicali pomorsko milico v Kopru. Dokaj hitro so izpluli z
motornim čolnom, vendar jadrnice niso uspeli ujeti, saj je že plula proti Italijanski obali. Tako smo izgubili izredno lep model in zmago na tekmovanju naslednjega dne.
Zgodba seveda sodi v zbirko POSPRAVLJANK (fotografij, ki jih najdemo med pospravljanjem).
Na zadnji fotografiji je ekipa brodarskih modelarjev MEHANOTEHNIKE, ki jo je takrat vodil avtor tega zapisa, Anton Pavlovčič.

KAPUČINO
-WKSBSÈM-
Krek je drugi skifist Slovenije
Nogomet
Rokomet
Veslanje
Liga MNZ Koper
Cerknica:Železmčar3:l (1:1)
Portorož Piran:Jadran PMahnič 7:0 (2:0) Tabor Sežana:EPIC Postojna 3:0 (1:1) Piama Pur:Dragonja 4:1 (1:1) RakekTlirska Bistrica 2:3 (2:3)
MNK Izola:Košana4:0 (2:0)
Luka Koper B:Gažon 2:2 (1:2)
MNK Izola : Košana 4:0 (2:0)
Strelci: 1:0 - Stojadinovič Milojica (17’), 2:0 - Kaluder Patrik (28’), 3:0 - Kaluder Patrik (47’), 4:0 - Šahinovic Elvis (88’) Izola, 27.09.2009 ob 16.00, gledalcev 70, sodnik: Volaš Aleksandar MNK Izola: Mustafič Hamid, Muminovič Elvis (Hasanagic Elvis 46’), Pavlovič Sandi, Božič Rok, Maršič Matija, Čavar Darko, Stojadinovič Milojica (Milič Boris 66’), Tokalič Ilija, Marjanovič Aleksander (Jačimovič Sebastijan 82’), Šahinovic Elvis, Kaluder Patrik (Gerič Elmin 88’) Košana: Morelj Aljoša, Urbančič Tadej, Penko Edvard, Sovdat Robert, Ogreševič Halid (Mašič Alen 29’), Stamenov Goran, Gombač Matej (Frank Borut 66’), Penko Andrej, Topič Milan, Lukman Smiljan, Gombač Matej (Godina Martin 46’)
Futsal
l.SFL
Izola : Tomi Press Bronx 5:2 (4:1)
1:0 Novak (3), 1:1 Mihelič (12), 2:1 Hrvatin (13), 3:1 Mirkovič (15), 4:1 Hrvatin (19), 4:2 Mihelič (32), 5:2 Lakoseljac (40).
Polna dvorana v Izoli je videla prvi istrski derbi Izolanov in Škofjotov v novi sezoni, in ta si je takšen naziv zaslužil v polni meri. Med 620 gledalci, navijači obeh moštev, ni bilo malo navijačev Bronza, absolutno pa so prevladovali navijači domačih. Za rezultat 5:2 sta bila po dvakrat strelca Mitja Mihelič (TPB) in Marko Hrvatin (Izola), prva zvezda srečanja pa je bil Valdi Lakoseljac, protislovni zvezdnik Izole, ki je imel svoj večer. Trikrat je na srebrnem pladnju podal soigralcem za zadetek, enkrat zbil žogo z golove črte, za jagodo na torti pa je iz šestmetrovke zabil še zadnji gol za domače. Marsikdo med gledalci, da ne govorimo o igralcih, je sodnikoma očital neenak kriterij delitve kartonov.
Vrstni red - Dobovec 9, Gorica in Litija po 7, Oplast in Izola po 6, Puntar C. Safir, Sevnica in Pekarna Duh po 3, Krna bar Ptuj in Tomi Press Bronx 0 točk.
1. B DRL - moški
Izola:Šmartno 99 HFB 25:29 (12:13)
Izolani so so v prvem delu prikazali boljšo igro kot v drugem. Sprva so povedli s 3:0, a so jih gostje ujeli pri 5:5. V 26. minuti je bil zaradi grobega prekrška izključen domači vratar Klobas, tako da je v vrata stopil novinec Tine Ponikvar. V nadaljevanju so Izolani popustili, kar so gostje izkoristili in si priigrali šest golov naskoka. Domačini so zaostanek sicer zmanjšali, a se Šmartno, tudi po zaslugi svojega odličnega vratarja ni pustilo presenetiti.
Pri Izoli so največkrat zadeli: Stepančič 6 (2 x 7m), Cenčič, Čosič in Vukovič po 5.
1. A. DRL-ženske
Ženski rokometni klub Izola vabi na prvenstveno rokometno tekmo članic 1. A DRL med ekipama: ŽRKIZOLA:ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ Tekma bo v Športni dvorani Izola na Kraški ulici V SOBOTO, 03.10. ob 18.00
Jadranje
PodunavacDP razreda Melges 24
Jahtni klub Portorož je podelil komplet medalj najboljšim trem slovenskim posadkam razreda Melges 24. Zlato se je v popoldanskem soncu zalesketalo okoli vratov Petra Podunavca, Karla Hmeljaka, Vida Jeranka, Željka Popoviča in Davorina Vuge.
Državni podprvak je s četrtim najboljšim izidom postal Hinko Golias. Na najnižjo stopničko zmagovalnega odra so stopili člani Fishdoga v sestavi Simon Dekleva, Sandi Dekleva, Vito Batistič, Maurizio Benčič ter Matjaž Puh. Omenjena posadka se je po lanskem srebru letos morala zadovoljiti z bronom.
Optimisti Burje ekipni prvaki
Od 18. do 20. septembra [e v Piranu v organizaciji SD Piran potekalo ekipno državno prvenstvo v razredu optimist. Letošnji državni prvaki so: Lea Janežič, Eva Veber, Peter Janežič in Domen Stepančič.
V soboto je na Blejskem jezeru potekalo 19. državno prvenstvo v veslanju. Blizu 300 tekmovalcev iz vseh sedmih slovenskih klubov se je borilo za naslove državnih prvakov. Med njimi so bili skoraj vsi letošnji člani državnih reprezentanc, najštevilčnejša pa je bila udeležba v mlajših kategorijah. V dobrih vremenskih pogojih so največ zmag osvojili tekmovalci Veslaškega kluba Dravske elektrarne Maribor.
Med člani je konkurente v skifu ugnal Iztok Čop s časom 7:03.03; drugi je bil Izolan Andraž Krek s skoraj sedemse-kundno zamudo, tretji pa Mariborčan Jernej Jurše. Andraž je trenutno drugi skifist Slovenije in gotovo eden od upom slovenskega veslanja.
POGLED S STRANI
Rokometno prvenstvo postaja vedno napeto. Pričakovali bi, da bodo v ospredju ekipe in igra, namesto njih pa so v prvem planu sodniki in njihova organizacija. Po vse dogovorih in sporazumih sta obe združenji zopet vsako na svojem bregu. Preteklo kolo je še bilo odigrano, naslednje kolo pa lahko zaide v slepo ulico. In v čem je sploh problem?
Vsi bi razumeli, če bi se stvari ustavile pri denarju. Vse pa se vrti okoli delegiranja sodniških parov. Združenje prvoligašev zahteva žrebanje sodniških parov, sodniki zagovarjajo ustaljeno prakso delegiranja sodniških parov. Vsak ima svoj prav. Medtem pa že poteka podpisovanje posebnih pristopnih izjav. Vodstvo sodnikov je podpisnike označila za izdajalce in čaka jih izključitev iz sodniške organizacije. Ob vsem pa RZS ne more pomagati, ne enim, ne drugim. Rokomet, kot ena najstarejših športnih panog je od vseh panog
Povabilo na ples
Vse, ki bi se radi zavrteli v ritmu cha cha cha-ja, salse, rumbe, sambe ali mamba, angleškega valčka, tanga, swinga, jive-a in rock’n’roll-a, ne zamudite priložnosti, pridite na brezplačno predstavitev plesnega tečaja družabnih plesov v paru za odrasle, upokojence in študente.
1.	termin:ponedeljek,5.10./19.00- 20.30
2.	termin:ponedeljek,5.10./20.30- 22.00 Plesni tečaj poteka v prostorih Rekreacijskega centra za ženske GYMBOFIT na Rudi v Izoli!!! Inf. 031 579 214, (TITTY DANCE)
Lahki veslači so se pomerili v skifu. Tako sta se za prvo mesto borila sicer sovesla-ča iz dvojnega dvojca Malešič Matevž in Jure Cvet. Zmagal je Matevž z dobro sekundo prednosti pred Juretom (7:51.50). Tretji je bil Erik Rutar iz VK Argo Izola. Mladinke so se pomerile le v dveh disciplinah - v dvojnem dvojcu je slavil VK Nautilus Koper s Katjo Sabadin in Aneo Mlinar, drugi sta bili Nežka Sajinčič in Sanja Savanovič iz VK_ Izola, tretji pa Kaja Ričnik in Katarina Šerc iz VK DEM. V drugi disciplini - enojcu - je šla zmaga Mariborčanki, ki je zlato pobrala tudi v članski konkurenci, Anji Sešum; druga je bila Urška Vižintin iz VK Ljubljanica tretja pa Nežka Sajinčič iz VK Izola. Mlajše mladinke so veslale v enojcih in dvojnih dvojcih. V enojcu je zmago pobral VK Piran in Kaja Grižon. Za njo sta v cilj priveslalina drugem mestu Tarin Čokelj (VK Argo Izola) in tretjem mestu Sanja Savanovič (VK Izola). V dvojnem dvojcu sta slavili Kaja Grižon in Karin Srakar (VK Piran), drugi sta bili Ana Va-nič in Tarin Čokelj (VK Argo Izola), tretji pa Emy Poljanšek in Urška Pistotnik (VK Piran).
Pri mlajših mladincih v dvojnem dvojcu je zlato ostalo na Bledu Urbanu Bregantu ter Jerneju Blažiču, srebro je odšlo v Piran s Patrikom Pribacem in Mihaelom Markovičem, bron pa v Izolo - Gregor Vojvoda, Miguel Frumen.
Pionirji: enojec - 1. mesto: Žan Črnac (VK Nautilus Koper), 2. mesto: Dean Maslo (VK Argo Izola)
Pionirke: enojec - 1. mesto: Ana Golob (VK DEM), 2. mesto: Urša Kocjančič (VK Nautilus Koper), 3. mesto: Eneja Vrenjak (VK Argo Izola)
Mlajši pionirji: enojec (letnik 97 in mlajši) - 1. mesto Sebastijan Markežič (VK Argo Izola), 2. mesto Martin Jug (VK Bled), 3. mesto Jan Strle (VK Izola)
doživela najmanj sprememb, organizacijskih in igralskih. Rokometni sodniki so edini, ki še prisegajo na ustaljene sodniške pare. Osebno, ne vidim nič »nemoralnega« v tem, če bi se tudi pri rokometu žrebalo in to poimensko. Rokometna pravila so samo ena in sodniki so jih dolžni interpretirati kot so napisana. Izgovori o »uigranosti« parov ne vzdržijo. Verjetno bi novost precej razburkala sceno, sčasoma pa bi postala stvar povsem vsakdanja.
Preteklo kolo v 1A ligi je bilo v mejah normale. Napovedi so vzdržale, zanimivo je bilo v Ljubljani, kjer so Mariborčani pošteno namučili Slo-vanovce, s prvo zmago se lahko pohvalijo Krčani. Trebanjci so zmagali v Slovenj Gradcu, Koprčani, čeprav nekompletni, pa so visoko porazili Ribnico in prevzeli vodstvo na lestvici. Prvenstvo postaja zanimivo, vendar kot povedano, prihajajo v ospredje druge zadeve in morda bomo govorili o prehitrem koncu. Izolani so prvenstvo začeli s porazom. Kdor si je tekmo ogledal, bo potrdil, da ob vseh zgrešenih strelih na gol, kaj več tudi ni bilo mogoče doseči. Res so Izolani »postavali« spomenik gostujočemu golmanu. Škoda, na koncu bodo te točke sigurno primanjkovale. Domači porazi žal odnašajo dvojne točke.
Kickboxing
Jaka Hudales evropski podprvak
Na Evropskem prvenstvu v kickboxingu za mladince in kadete sta nastopila tudi dva Izdana. Jaka Hudales je osvojil srebrno medaljo, Andrej Škergat pa peto mesto.
Od 22. do 26. septembra je bilo v Puli evropsko prvenstvo v kickboxingu za mladince in kadete. V športni dvorani Mate Parlov se je zbralo nekaj manj kot 1100 tekmovalcev iz 31 držav. V slovenski reprezentanci smo imeli Izolani dva predstavnika, člana kluba KiT, in sicer Jako Hudalesa in Andreja Škergata.
Oba je pot v reprezentanco vodila preko osvojitve naslova državnega prvaka za letošnje leto, poletnih treningov in zaključnih priprav, ki so potekale v septembru v olimpijskem športnem centru v Planici.
V	Puli so na žrebu določili Hudalesa za nosilca liste v kategoriji starejših kadetov do 63 kg v semi contactu, kar pomeni direktno uvrstitev v četrtfinale. Spomnimo, da je Hudales na zadnjem evropskem prvenstvu leta 2007 osvojil naslov prvaka.
Najprej se je srečal z neugodnim ruskim tekmovalcem Nikitom Lapshinom. Po izredno napeti borbi s polno preobrati je Hudales prevzel vodstvo, ki ga ni izpustil do konca, ko je zmagal in napredoval v polfinale. Tu se je srečal z madžarskim tekmovalcem Benedekom Pestijem. Po odlični borbi je izšel kot zmagovalec in se uvrstil v finale. V drugi skupini pa je napredoval drugi slovenski tekmovalec Tilen Zajc, tako da sta si v borbi za prvo mesto stala nasproti oba Slovenca. Borba je bila izenačena borba, končni rezultat 9 proti 8 za Zajca, zlata in srebrna medalja za Slovenijo, velik uspeh Slovencev. Na poti do odličja smo premagali odlične Madžare, Ruse, Italijane...
V	light contactu je v kategoriji mladincev do 63 kg slovenske barve zastopal Andrej Škergat. V prvem kolu mu je žreb za nasprotnika določil irskega prvaka in zmagovalca odprtega prvenstva Irske 09, Aidana Kingstona. Po vodstvu Škergata v prvi in drugi rundi je šel Irec v tretji rundi na vse ali nič in skušal spreobrniti rezultat, vendar se Škergat ni dal. Zmagal je in napredoval v naslednje kolo, kjer ga je čakal nemški tekmovalec Nico Rings. Dobro je začel in borba se je prelevila v zadnji del, ko je postal Nemec nekoliko aktivnejši. Sodnik je odločil 2 proti 1 za Nemca in Škergat se je uvrstil na peto mesto.
trn
.^TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI
AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00
Rokometna vadba za dečke od 1. do 5. razreda!
RD Izola organizira in vabi k vadbi mini rokometa vse zainteresirane mlade športnike od 1. do 5. razreda. Fantje 4. in 5. razreda z vseh treh izolskih osnovnih šol vadijo v naslednjih terminih: ob torkih in četrtkih od 15.30 do 17.00 v telovadnici OŠ V. Šmuc (4. in 5. razred), ob sredah od 14.15 do 15.30 v dvorani na Kraški (5. razred) ter ob petkih od 15.00 do 16.00 v telovadnici OŠ Livade. Fantje od 1. do 3. razreda vadijo na svojih šolah. Na OŠ Livade ob ponedeljkih in četrtkih od 14.00 do 15.00, na OŠ V. Šmuc pa ob sredah in petkih od 14.30 do 15.30. Z vadbo začnemo naslednji teden.
Judo
V ekipnih kadetskih borbah, kjer je sodelovalo 11 reprezentanc, je vodstvo reprezentance določilo v ekipo oba nosilca medalj Zajca in Hudalesa ter Abrahama (rezerva Benko) in kadetinjo Smrekarjevo. V prvem krogu je slovenska ekipa čakala na zmagovalca med Nemčijo in Italijo. Slednja je zmagala in se srečala s slovensko ekipo. Slovenci so zmagali, vendar se je izkazala za najšibkejši člen kadetinja. V nadaljevanju tekmovanja so kadeti porazili Madžare, kadetinja pa je izgubila. Skupni rezultat je bil 19 proti 18 za Madžare, ki so na koncu osvojili prvo mesto, naša ekipa pa je pristala na 3. mestu. (Bojan Korošec)
Namizni tenis
Erik Paulin presenetil
V	soboto je v Murski Soboti potekal 1. odprti turnir RS za kadete in kadetinje. Pravo presenečenje je pripravil Erik Paulin, ki je dosegel svoj daleč najboljši rezultat v tej kategoriji. Za uvrstitev med 8 najbolših je tesno, s 3:2 premagal Darka Jorgiča iz Hrastnika. V četrtfinalu je nato z 0:3 izgubil proti prvemu nosilcu turnirja Patriku Sukiču iz Kerne Puconci. Na glavni turnir se je pri kadetih uvrstil še Andrej Germek in sicer med 48 najboljših.
Pri kadetinjah smo sosegli dve uvrstitvi med 16. Zelo blizu uvrstitvi med 8 najboljših je bila Maja Milenkovski. Sabina Dobrin iz Griž jo je namreč premagala šele v petem seju in to zelo tesno na razlike. Urška Čokelj ni imela veliko možnosti proti Jeseničanki Tjaši Kelih, ki jo je za med prvih osem premagala 3:0. Svojo prvo uvrstitev na glavni turnir in sicer med 24 najboljših je dosegla tudi mlada Nežka Kocjančič.
Prejšnjo soboto pa je v Kranju potekal 1. odprti turnir RS za mladince in mladinke. Najbolj se je izkazala Nika Veber, ki je v četrtfinalu z 1:3 izgubila proti Poloni Belavič iz Fužinarja. Lep rezultat sta dosegli tudi Maja Milenkovski in Lara Zakrajšček z uvrstitvijo med 16 najboljših, kar je rezultatsko velik napredek glede na lansko sezono. Na glavni turnir med 24 najboljših se je uvrstila še Maja Grizelj.
Pri mladincih se je na glavni turnir uvrstil le Admir Muratovič.
Kristina Rahotin prva na Ptuju Naslednji dan pa je na Ptuju potekal 14. Straščakov memorial za člane in članice. Brez težav je turnir osvojila Kristina Rahotin, ki je v finalu 3:1 premagala domačinko Vesno Terbuc. Kristini je turnir vsekakor prišel prav kot priprava na bližajoča se ligaška tekmovanja.
Pri članih se je v finalni del uvrstil Kristijan Ludvik, ki je na turnirju prikazal dobro igro. Za uvrstitev med 16 najboljših je z 0:3 izgubil proti Erminu Železnu iz Kerne Puconci.
Arrigoniju Tri prva mesta v Umagu
V	nedeljo je v Umagu potekal mednarodni turnir za kadete in kadetinje ter mlajše kadete in kadetinje. Pri mlajših kadetinjah je zmagala Katrina Sterchi, tretja pa je bila Nežka Kocjančič. Germek Matej je pri mlajših kadetinjah v
finalu 3:1 premagal klubskega kolega Petra Novela. Prvi pri kadetih je bil Ervin Pavlin, visoko tretje mesto v tej kategoriji pa je dosegel tudi Andrej Germek. Turnirja sta prišla prav tako članom kot članicam, prav tako pa tudi mlajšim kategorijam pred bližajočimi se uradnimi turnirji, da se počasi pripravijo na tekmovalni ritem.Vsekakor nas veseli zmaga Kristine Rahotin ter Jane Ludvik pred mesecem dni v Poreču na močnem turnirju članic. Obe na treningu delata zelo dobro. Ob pravi Kristin Fatorič pa bo ekipa članic nedvomno igrala pomembno vlogo v letošnjem prvenstvu.
Košarka
Postojna:Izola 98-43 (35:11, 27:13,22:7,14:12)
Izolski kadeti so premierno tekmo državnega prvenstva v Postojni pričeli s porazom. Nihče ni pričakoval, da bodo domačine premagali, vendar malo več borbenosti in želje v njihovi igri bi lahko bilo. Pravzaprav je bilo vse odločeno po uvodnih minutah prve četrtine, ko so gostitelji naredili izid 35:11.
IZOLA: Cividini Peloza P. 10 (0-3), Ko-radin D., Skočir K. 18 (4-7),. Volk P. 2( 2- 4 ) ,Jusuf M., Tomšič D., Čibej A., Mavrič D., Černač T ( 1-2 ) Cerkvenik M. 12 (4-7)/2x3/
Radovljicadzola 56:64 (15:10, 8:21,13:16, 20:17)
V ponedeljek so Izolski pionirji odigrali 3. krog državnega prvenstva v Radovljici.
Začetek srečanja je napovedal zmago domačinov, ki so gladko dobili prvo četrtino(15:10). Izolani pa se niso predali in že v drugi četrtim napovedali, da nikakor niso vrgli puške v koruzo. V nadaljevanju polčasa so Izolani povedli s 15. točkami razlike in odpor Radovljice je bil dokončno strt. Pri Izolanih sta bila tudi tokrat najbolj razpoložena Tadej Cerkvenik z 29 točkami od tega kar štiri trojke in Skočir Klemen z 22 koši.
IZOLA: Cerkvenik M.., 29, Skočir K. 22, Černač T. 6, Majerič J. 5, Volk P, Ju-suf M., Tomšič D., Čibej A. 2
Pokal Oplotnice
Na tekmovanju za Pokal Oplotnice, ki je bilo za mlajše starostne skupine ml. dečki in deklice, so mladi člani Judo kluba Izola dosegli lepe uspehe: 2. mesto Joel Lenoci v kat. do 57 kg; 3. mesto so dosegle Nika Leskovar v kat. do 42 kg ter Lea Knez in Ioana Buzoiu, ki sta si tretje mesto delili v kat do 40 kg,________
Kegljanje
Po drugem zaporednem gostovanju se izolani tudi iz Medvod vračajo neporaženi. Premagali so ekipo Come iz Medvod. COMA-IZOLA 3222:3390 (1:7) Košpenda 616, Gorjup 517, Zotič 593, Širca 556, Kumar 564, Mezgec 541;
Tudi tokrat je odlično zaigral mladi Košpenda s 616 p. keglji. Odličen je tudi rezultat Zotiča 593 p. keglje. Ostali so k zmagi prispevali po trenutni formi. LESTVICA: 1. Pivka 4,2. IZOLA 4,3. Jesenice 4,4. Calcit 4,5. Slavija Štojs 2,6. Bela Krajina 2, 7. Lokomotiva, 8. Coma, 9. Novo mesto, 10. Adria brez toč.
V soboto ob 17.oo uri sledi prvi domači nastop proti ekipi BELE KRAJINE iz Črnomlja.
Istega dne ob 13.oo pa začnejo s svojimi ligaškimi nastopi tudi dekleta in sicer proti ekipi ETA II. Iz Kamnika.
Pohod za srce
V	nedeljo (M.oktobra DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA vabi ob DNEVU SRCA, skupaj z OBALNIM PLANINSKIM DRUŠTVOM KOPER na rekreativen pohod iz Podgorja na Slavnik.
Odhod z avtomobili od VINA-KOPER do Podgorja ob 8:00.
V	Podgorju in Slavniku bodo članice društva merile krvni tlak.
MAKDKltf' 10
Četrtek, 1. oktober2009, št. 827
Ura KULTURA --------------------------------------------------------------
Gibonni romantik, Jazzile klasik
Ne zgodi se vsak dan, da v dveh večerih lahko obiščeš dva koncerta in se naužiješ dobre glasbe, ob tem pa razmišljaš, zakaj tega ne znamo narediti sami. Gibonni je organizatorju verjetno navrgel zaslužek, mi pa bi ga plačali iz proračuna. Na Centru imajo dva nova zaposlena, prireditve pa pripravljajo drugi.
Gibonni mi je bil včasih bližji. Očitno je zadnje čase ugotovil, kaj je dobro za standard pa se je obrnil v komercialno smer, odšel je med pop glasbenike in pustil ritem in bluz nekoliko pri strani. To pomeni, da je zdaj bližji Dragoje-viču kot Zuccheru. In takšen je bil na koncertu v San Simonu: zelo dober, točen, pogumen a preveč prijazen in posledično pop. Organizatorji nam niso postregli s številom obiskovalcev, poznavalci San Simona pa so rekli, da nas je bilo blizu 2.700. In če upoštevamo, da je bila treba za vstop plačati 18 Eur in da je vsaj 80 odstotkov obiskovalcev karto res kupilo, je jasno, koliko so zaslužili tisti, ki so Gibonnija pripeljali v Simonov zaliv za, nepreverjenih, 9 tisoč Evrov.
Toda, kakorkoli obračam, vseeno mi je bil njegov nastop bližji od tistega, ki so ga po dobrem mesecu dni na Kampi izvedli Perpetuum Jazzile. Zavedam se, da po nepotrebnem rinem v nesrečo, vendar moram povedati, da mi gre njihovo tezgarjenje počasi že na živce. Zbor po klasičnih merilih ni nič posebnega, poseben je njegov program, ki ga oblikuje stari pop maček Tomaž Kozlevčar.
Povabilo na ples
Vse, ki bi se radi zavrteli v ritmu cha cha cha-ja, salse, rumbe, sambe ali mamba, angleškega valčka, tanga, swinga, jive-a in rock’n’roll-a, ne zamudite priložnosti, pridite na brezplačno predstavitev plesnega tečaja družabnih plesov v paru za odrasle, upokojence in študente.
1.	termin:
ponedeljek, 05.10./19.00 - 20.30
2.	termin:
ponedeljek, 05.10./19.00 - 20.30
Plesni tečaj poteka v prostorih Rekreacijskega centra za ženske GYMBOFIT na Rudi v Izoli! ! !
Za vse informacije pokličite na tel. št. 031 579 214, z Vami PLESNI KLUB TITTY DANCE IZOLA!
In kaj je bližje ljudem kot gospel ali slovenska popevka? Perpetuum, na prvi pogled v skrčeni zasedbi, so še enkrat odpeli kar odpeti znajo in uprizorili nevihto v Afriki. Ker smo jo enkrat že doživeli nas tokrat ni več ujela brez dežnikov.
Pet let morda ni dolga doba a vendar se je v petih letih palače Man-zioli zgodil marsikaj.
Dogajalo se je že med prenovo, ki sta jo dogovorili vladi dveh držav, bajprej Italije in Jugoslavije, dokončno potrdili Italija in Slovenija. Potem se je zgodila prijetna in koristna prisotnost Oddelka za arhitekturo in analize sredozemskih mest Univerze iz Reggio Calabrie, katere strokovnjaki so v sodelovanju s slovenskimi restavratorji in Zavodom za spomeniško varstvo načrtovali in nadzorovali obnovitvena dela, ki jih je na slovesnosti predstavil Božo Guštin iz piranskega zavoda. Predvsem pa so jasno izzvenele besede predsednika Skupnosti Italijanov in izolskega podžupana, Silvana Saua, ki dejal, da palača ni namenjena zgolj in izključno pripadnikm narodnosti, čeprav je res, da imajo v njej prostor tako skupnost kot dve društvi narodnosti, ki delujeta v Izoli, ampak je palača srečališče in prostor zbliževanja vseh izolskih ustvarjalcev in poustvarjalcev.
Prav lepo pa mi je naredilo pri srcu, ko sem na Kampi ugledal naš, izolski oder, ki je še vedno najboljše kar premoremo, le da je menda preklemansko drag oziroma je draga njegova montaža. Ko se bodo komunalci izvežbali bo gotovo cenejši. (Mef)
Videli smo tudi film o obnovi, ki ga je posnel in montiral Dragan Sino-žič, ter dobili v dar brožuro o palači Manzioli.
V podporo SSG
Prav veliko ne moremo pomagati, izražamo pa našo podporo vsem, ki se trudijo za ohranitev te izjemno pomembne inštitucije in ustvarjalne hiše Slovencev na drugi strani meje. Hkrati se pridružujemo stališčem, ki jih je s tem v zvezi izrazila Komisija za odnose s Slovenci po svetu inj v zamejstvu, ki je na včerajšnji seji sprejela naslednji sklep. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu predlaga Vladi Republike Slovenije, da dejavno nadaljuje z reševanjem finančne in institucionalne krize Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.
Ta je s svojo zgodovinsko in sodobno vlogo nenadomestljiv element slovenske kulture in identitete in je hkrati strateškega pomena za Slovence v Republiki Italiji pri uveljavljanju slovenske kulture v narodnostno mešanem okolju v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Zato ga nikakor ne smemo prepustiti propadu.
Vlada Republike Slovenije naj torej stori vse potrebno, da do tega ne bo prišlo, niti zdaj, niti v prihodnje. Rešitev naj bo torej takojšnja in tudi trajna, pri čemer mora Republika Italija dosledno izpolnjevati finančne obveznosti do Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in do slovenske kulturne dejavnosti v celoti.
Gojkova skrivalnica
Fotografija je nastala v Izoli. Ali veste kje?
Prva petletka palače Manzioli
Pred petimi leti so po dolgih letih obnavljanja odprli Manziolijevo palačo, ki je v naslednjih letih počasi a zanesljivo postajala vsaj drugi, če ne kar prvi kulturni center naše občine. Ob prvi petletki so pripravili prireditev in izdali priložnostno brošuro.
Četrtek, 1. oktober 2009, št, 827
-----------------------------------------------------------Kulturniški smerokazi
Četrtek, I.oktober 2009
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00
večerni klepet z »Zanimivimi Izolani”
Gost 43. večernega klepeta z »Zanimivimi Izolani« bo
RemiglO Gnzomc mizar in restavrator,
ki je svoj ustvarjalni navdih našel tudi v fotografiji. Ob letošnjih Dnevih evropske kulturne dediščine, posvečenih ustvarjalnosti in inovativnosti, svoje umetniške fotografije razstavlja v izolski mestni knjižnici. Spoznajmo ga skupaj
Kino Odeon
18.30	PRAVIČNI UMOR - Righteous kili Režija: Jon Avnet
20.30	NESLAVNE BARABE-1 Režija: Quentin Tarantino___
Petek, 2.oktober 2009
Manziolijeva Palača - ob 19.00
590. obletnica Javne šole v Izoli
Program:
•	Uvodni govor bo imela Državna sekretarka za šolstvo, g.a Alenka Kovšca.
•	Glasbeni program bo izvajal Orkester »Vladimir Lovec« Glasbene šole Koper.
•	Ob priložnosti prisotnim bo podeljena brošura o pomembnem dogodku.
Prireditev organizira Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola pod pokroviteljstvom Občine Izola in Ministrstva za kulturo RS.
Kino Odeon
18.30	SNUBITEV - The proposai Režija: Anne Fletcher
20.30	NESLAVNE BARABE- Režija: Quentin Tarantino
Sobota, S.oktober 2009
Kino Odeon
18.30	SNUBITEV - The proposai Režija: Anne Fletcher
20,30	NESLAVNE BARABE- Inglourious Basterds
Nedelja, 4.oktober 2009
Kino Odeon
18.30	SNUBITEV - The proposai Režija: Anne Fletcher
20.30	NESLAVNE BARABE- Režija: Quentin Tarantino
Ponedeljek, S.oktober 2009
Kino Odeon
18.30	NESLAVNE BARABE- Režija: Quentin Tarantino
20.30	SNUBITEV - The proposai Režija: Anne Fletcher
Torek, G.oktober 2009
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 Mestna knjižnica Izola, Borza znanja Izola in Akademija za psihosintezo vabijo na
predavanje Dva obraza ženske: ples moči in nežnosti.
Predavanje nas bo popeljalo v svet ženske. Zenske kot posameznice in ženske kot dela družbe. Ženska, ki pri svojem delu srečuje drugo žensko: razočarano, zlorabljeno, žrtev nasilja, obupano, zapuščeno, ujetnico,... Toda žensko, ki v sebi nosi neizmerno nežnost in pogum. Predavala bo Rožana Grdina - svetovalka iz smeri psihosinteze. Predavanje bo v čitalnici knjižnice. Vstop je prost.
Kino Odeon
18.30	NESLAVNE BARABE-
20.30	USODNA IZDAJA - Traitor Režija: Jeffrey Nachmanoff
Sreda, T.oktober 2009
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00
Mestna knjižnica Izola in Borza znanja Izola v sodelovanju z Društvom za boljšo kakovost življenja Kažipot iz Izole vabita na interaktivno delavnico
»Lepota v našem življenju«.
Prvi del srečanja bo namenjen pogovoru in praktičnim vajam iskanja in oza-veščanja lepote v našem življenju, vodila ga bo izkušena izvajalka in predstavnica društva Marina Sučič Vukovič. Ob koncu srečanja se nam bo pridružila znana izolska umetnica Marjetka Popovska, ki bo vnesla v naš večer lepoto glasbe in poezije.
Zaradi delavniškega načina dela je v prvem delu srečanja udeležba omejena na največ 20 sodelujočih. Interesente naprošamo, da se predhodno prijavijo na dru-stvo-kazipot@hotmail.com ali izola@borzaznanja.si ali pokličejo na 040-761-402. Udeležba je brezplačna.
Kino Odeon
18.30	USODNA IZDAJA - Traitor Režija: Jeffrey Nachmanoff 20.30... VIDEO NA PLAŽI V ODEONU...
Projekcija 5. zaključnega večera Videa na plaži je razdeljena na tri sklope. Prvi vključuje predstavitev sveže študentske produkcije nastale v okviru ljubljanskega AGRFT-ja. Drugi del je namenjen samostojni slovenski video produkciji, kjer prevladujejo urbane teme, med slednjimi velja izpostaviti simpatični dokumentarni portret fotografinje Marte Lamovšek. Tretji sklop poimenovan Zelo kratko pa večinoma vključuje animacijske bravure.
galerija INSULA smreki™20izolani.05/e«5303
Vabimo vas na ogled razstave
RAJKO APOLLONIO
Lunatica
Razstava bo na ogled do 15. oktobra 2009.
Prostori mojih sanj
(mala retrospektiva grafike)
v Pretorski palači v Kopru.
Razstava bo na ogled do 15. oktobra 2009.
Sončna dvorana
Giordano Bruno, Izola (pod stopnišf etn cerkve Sv. Mavra)
Razstava modnih fotografij
MIND THE GAP,
kjer se nam predstavljata
Alice Bossman in stilistka Maja Lazar.
Razstava modnih fotografij bo na ogled vsak ponedeljek, sredo in petek med 17.00 in 19.00 do 9.10. 2009.
Galerija Alga / Kristanov trgi
Vabimo vas na ogled razstave
“Kolož - ideja o BU. sestavi in povezavt&i vrednot likovne skupine LIK - Izola’
Galerija Krajcar
Navdih in ustvarjalnost mladih Madidi moda m obiettivo jmwr
GALERIJA LOŽA KOPER”
EMERIK BERNARD slike 2004 - 2009____________________
GALERIJA Meduza & Titov trg KOPER
Jakov Brdar Izgon iz raja, fotografirane podobe & obrazi
Kulturni dom Izola - Četrtek, 8. oktobra ob 19.00
JEMEN
Potopisno predavanje društva Shappa - predaval bo Rok Kofol Slikovita dežela na Arabskem polotoku. Prečesali jo bomo po dolgem in počez..od osrednjih gorovij Haraz in Kawkaban, do zelenih žitnih teras, obiskali pravljično prestolnico Sano, z beduini preučili puščavo Ramlat Al Sabatyn, uživali ob prelepih razgledih doline, posute z dateljnovimi palmami in še mnogo zanimivosti te prijazne dežele
Vstopnine ni !
Kulturni dom Izola - Petek, 9. oktobra ob 20.00
Zavod za kulturo Maribor in KUD Teater G.
MUCA MACA 2 ali brez dlake na jeziku
Tokrat sta moči in predvsem veliko mero duhovitosti združili vrhunska stand up kemičarka Martina Ipša in prepoznavna dramska igralka Tina Gorenjak. Muca maca 2 je ndaljevanje prve mega uspešnice Tine Gorenjak Muca Maca ali brez ljubezni mi živeti ni, ki je pustila nepozaben pečat na slovenski medijski sceni. Tokrat sta tukaj dve - popolnoma različni ženski, s popolnoma različnimi pogledi na moške, ženske in..še marsikaj. Ali je v tej poplavi komedij, ki govorijo o odnosih še sploh mogoče povedati kaj novega, presenetljivega IKomedija z glasnimi razmišljanji, v katerih se boste gotovo prepoznali, čeprav jih mogoče še nikoli niste izgovorili na glas. Skratka - brez dlake na jeziku.
Vstopnina : 10 EUR, na dan prireditve 12 EUR
Vpisujemo v začetniški tečaj: Dihalnih vaj, Qigoga in Taičija vsak četrtek ob 17. uri v Kulturnem domu Izola. Info. na 040774298 ali dkuhar@gmail.com ali http://pina.info/~drzmaj/.
Živeti mesto
Kako bi Izola spet postala otok
Prejšnji teden je diplomiral še eden od štipendistov izolske občine. Miha Slekovec je na oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani uspešno zagovarjal nalogo z naslovom Preveritev teženj po ponovni vzpostavitvi Izole kot mesta na otoku,
Miha Slekovec je sicer že sodeloval pri nekaterih projektih v našem mestu, med drugim je bil, še kot študent, član ekipe, ki jo je vodila njegova mentorica Ana Kučan in je zmagala na natečaju za ureditev izolskega svetilnika.
Njegova diplomska naloga pa obravnava mesta, ki so se nastala na otokih in so se tekom zgodovine spojila s kopnim. Osredotoča se predvsem na manjša mesta in otoke, ki jih definira kot otoška mesta. Usmeri se predvsem na mesto Izola kot na osrednji predmet obravnave. Glavno vprašanje, ki ga naloga raziskuje, je ali naj se in če se, kako naj se (s katerimi prostorskimi in programskimi ukrepi) Izoli povrne značaj mesta na otoku. Naloga predpostavlja, da lahko mesto ohrani prvobitne otoške lastnosti, kljub novi stvarnosti mesta, povezanega s kopnim.
V prvem delu se loti iskanja otoških mest, ki jih tudi analizira. Ugotovi, da imajo dve lastnosti, ki jih ločita od kopenskih ali priobalnih mest: cezuro (ločnico) med kopnim in otokom ter trikotno silhueto. V nadaljevanju preveri, ali se te lastnosti pojavljajo tudi pri Izoli in na kakšen način se kažejo v prostoru.
Ali Izola lahko spet postane otok?
Diplomska naloga predpostavlja, da bi lahko s premišljenim prostorskim in programskim ukrepom mestu Izola vrnili izgubljeni značaj mesta na otoku. Rekonstrukcija nekdanjega stanja ni mogoča in tudi ni smiselna. Z njo bi namreč obnovili vse probleme, ki so pogojevali zasutje kanala v začetku 20. stoletja. Hkrati bi s tem tudi zašli v konflikt z vsemi novimi programi, ki so se razvili od takrat naprej. Zato je treba iskati rešitve, ki bi na drugačen način poudarile prvobitno lastnost kraja. Ureditev je na območju obdelave obravnavana v dveh delih. Prvi del je ‘urbaniziran otok’, pri čemer gre za razširitev urbanega mestnega tkiva na celotno območje nekdanjega otoka.
Predvidena je poselitev območja Parkovna površina je zamišljena kot Delamarisa in ladjedelnice podob- ‘zareza’ v urbanem tkivu, ki členi ne vrste kot je sedanje staro mesto	mesto na dva dela: kopenski in otoš-
Drugi del pa je cezura, ki se bo ure-	ki- V prostorskem smislu je njen
dila kot parkovna površina.	namen poudarjati prostor cezure, ki
Novo naselje se nima namena vzpo- se nahaja na tem mestu. V program-stavljati kot novo središče, temveč skem smislu pa bo oblikovala osred-se naveže na staro središče, ki ga njo mestno parkovno površino, funkcionalno dopolnjuje..
d.m.
Z drevesi in poezijo rešujemo svet
To leto brin smo na šoli Vojke Šmuc posadili in Eno dan s petjem ter glasbo obeležili. Učenci so se na projekt odlično pripravili, saj so veliko o projektu lani že slišali. Vsi bomo moči združili, zavedanje o podnebnih spremembah dvignili, ter do leta 2012 še veliko dreves posadili in s tem dejanjem našo Zemljo pogumno rešili.	Alenka Težak in Mojca Pristov Fink
Prvošolci varno hodimo po Izoli
Ob vstopu otrok v prvi razred dajemo velik poudarek na varnost v cestnem prometu. Z učenci izvajamo dejavnosti, s katerimi spoznavajo pravila za pešce in kako se po njih varno ravnati. V ta namen tudi dobro sodelujemo s PP Izola. Letos sta nas policista že obiskala in ob video posnetkih in s pogovorom seznanila otroke o varnem gibanju v prometu in o posledicah pri neupoštevanju pravil. Da bi si otroci nasvete in napotke bolje zapomnili, smo se v spremstvu policistke napotili na pohod po mestu. Z njeno pomočjo smo varno prehodili zahtevnejše prehode in križišča, učenci pa so ob neposrednih izkušnjah utrdili pridobljena znanja.
Nekaj težav smo imeli le z avtomobili, ki so jih vozniki parkirali na pločnikih in nam tako otežili varno hojo.	j.Pohlen
ODKRIVAMO POZABUENE IZOLSKE VODNJAKE
Ko smo začenjali niti slutili nismo, kakšno delo nas čaka. V društvu Izolani je delo z veseljem predvsem pa odgovorno prevzel predsednik društva, Dušan Ambrož, ki zdaj že ugotavlja, da bo evidentiranje vodnjakov in vodnih virov trajalo vse do pomladi, ko naj bi izšla brošura s seznamom in opisi ter točnimi lokacijami večine izolskih vodnjakov. In da bo seznam čimbolj popoln seveda potrebujemo tudi vašo pomoč.
Morda imate vodnjak na dvorišču pa redki vedo zanj. Morda ga ima sosed ali pa je kje na samem. Pokličite nas v uredništvo in mi bomo informacijo posredovali društvu Izolani. Tako kot je to storil Niaz Smailagič iz Sončne poti 6 v Jagodju, ki nas je opozoril na lep vodnjak na dvorišču njihove hiše. V kratkem ga bomo predstavili, še pred tem pa dva lepa vodnjaka z območja Simonovega zaliva, ta-korekoč neposredno ob morski obali. Prvi je blizu arheološkega najdišča, drugega pa so res lepo uredili Boljetovi in ga seveda pridno uporabljajo.
Vodnjak ob hiši na Cankarjevem drevoredu št. 7 je zelo lepo obnovljen, ne vemo pa kdo ga ima v lasti oziroma kdo ga je obnovil. Pomagajte nam in povejte kaj več o njem.
Vodnjak na vrtu hiše v Cankar, drevoredu št.7
No. 327
1 X 2009
Quinto
anniversario a Palazzo Manzioli
Venerdì scorso la cerimonia del quinto anniversario della nostra presenza a Palazzo Manzioli ha significato, per il numero delle persone venute ad ascoltare la storia che siamo riusciti a mettere assieme, un vero e proprio incontro di persone, amici ed autorità che si è protratto anche per qualche ora dopo l’evento. Un incontro che ha rappresentato un 'occasioneper discutere, parlare, confrontare idee e opinioni al di fuori dei limiti spesso imposti dalle riunioni ufficiali, dei contesti prestabiliti, degli ordini del giorno che devono seguire un iter burocratico. E più che un incontro, la serata si è trasformata in una serie di piccoli incontri, a due, a tre, a cinque sparsi sia all’interno del Palazzo, sia nell’attiguo bar, sia nell’antistante piazzetta all’ombra della Chiesa di Santa Maria d’Alieto. Riportando alla contemporaneità un modo di trascorrere il tempo che nei secoli scorsi doveva essere abituale e quotidiano in questa parte della nostra cittadina. Ben vengano allora gli auspici di coloro che, nel corso della serata, hanno voluto pronosticare uno sviluppo isolano che riporti nuovamente questa parte storica della città alla sua funzione originaria di motore partecipe della vita culturale, sociale, politica ed economica della nostra realtà comunale.
In questo senso vogliamo intendere anche l'evento che domani, venerdì, sarà nuovamente protagonista di Palazzo Manzioli: il 590.esimo anniversario della prima Scuola pubblica di Isola, voluta e creata nel lontano 2 Ottobre del 1419 dal Consiglio Maggiore della cittadina, convocato allora dal podestà al suono delle campane. Un atto, per i tempi che correvano, di grande coraggio e di grande apertura : un atto, forse, del quale avremmo bisogno anche oggi per dare una migliore prospettiva di sviluppo alla nostra piccola, ma tanto ricca, realtà.
Quindi, perchè non partecipare domani sera, venerdì 2 Ottobre con inizio alle ore 19.00 a Palazzo Manzioli, a questo nuovo incontro della nostra città con un evento importante della sua storia?
Silvano Sau
Palazzo Manzioli: 5 anni dopo
Festa popolare, quella di venerdì sera, che non è riuscita a contenere tutti coloro che hanno voluto partecipare alla manifestazione in occasione del quinto anniversario del primo evento svoltosi a Palazzo Manzioli nel 2004. Allora, appena terminati i lavori di ricostruzione e di restauro di uno dei più antichi edifici di Isola, la Comunità Italiana destinataria dell’immobile, aveva voluto ricordare allora il millesettantesimo anniversario della prima menzione storica della città Insula.
Nel corso della serata, presentata dalla brava Ondina Matijašič Pu-cer, a prendere la parola per primo il presidente dellaComunità, Silvano Sau, il quale ha voluto tratteggiare i primi progetti riguardanti Palazzo Manzioli e risalenti ai primi anni Ottanta, per arrivare alla firma del Protocollo fra i governi italiano e sloveno a favore della Comunità Italiana. Dopo un breve filmato di Dragan Sinožičsullaricostruzione e sul restauro dell’edificio, eseguiti dal Dipartimento di Architettura Mediterranea dell’Università di Reggio Calabria in collaborazione con la Direzione per i beni culturali del Ministero per la Cultura della Slovenia, il prof. Božidar Guštin, della Sovrintendenza ai beni culturali di Pirano, ha illustrato brevemente la storia del Palazzo sorto su un’area, come ha sottolineato, che conta ben 2.000 anni di storia e che ha richiesto agli esperti italiani e sloveni una buona dose di collaborazione e pazienza per trovare le soluzioni adeguate. Infine, il presidente Silvano Sau, nel constatare che i cinque anni trascorsi hanno dimostrato come una comunità pur piccola, come quella Italiana, è riuscita ad integrarsi pienamente nel tessuto sociale ed economico della città rispondendo con le proprie iniziative alle richieste sempre più esigenti di eventi culturali, sia dei connazionali, che di tutta la popolazione locale e regionale. In tale contesto, Sau ha presentato anche le due ultime iniziative riguardanti l’immagine grafica che da ora in poi accompagnerà tutta la comunicazione pubblica della nostra Comunità e che, nei più diversi aspetti del design, si rifà sempre e comunque a Palazzo Manzioli. Il logo grafico, realizzato dall’Isolano Sergio Gobbo, è stato usato anche per avviare l’opuscolo di promozione dedicato a Palazzo Manzioli, ma che, con tutte le sue attività e con la sua storia, rappresenta pure tutta la città di Isola. Alla fine della manifestazione, i presenti sono stati informati che già il prossimo venerdì, sempre a Palazzo Manzioli, la Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana ricorderà con una particolare cerimonia i 590 anni dell’istituzione della prima scuola pubblica a Isola. I presenti sono stati invitati, quindi, a visitare la mostra documentaria su Palazzo Manzioli e sulle diverse fasi dei lavori di restauro, ed a concludere la serata con un brindisi.
L’ambasciatore Bova a Capodistria
Il direttore della Direzione Generale per l’Europa del Ministero degli Affari esteri italiano, ambasciatore Mario Salvatore Bova, si è incontrato venerdì 18 settembre a Capodistria con una rappresentanza della Comunità Italiana in Slovenia, nell 'ambito di una visita di due giorni in Istria che già lo aveva portato a Fiume ed a Rovigno. L’ambasciatore ha fatto pure visita ai programmi italiani di Radio e TV Capodistria. All’incontro Capodistriano, presenti anche l’ex ambasciatore Daniele Verga, il console generale d’Italia a Capodistria, Marina Simeoni, l’incaricato d'affari italiano a Lubiana, Michele Cecchi nonché il presidente ed il direttore dell’Università popolare di Trieste, Silvio Delbello ed Alessandro Rossit. All’ospite sono stati esposti i problemi inerenti la posizione della Comunità Italiana in Slovenia, sia per quanto riguarda l’attuazione dei diritti codificati dalla normativa, ma non sempre attuati, sia per quanto riguarda la necessità di una più snella procedura amministrativa nel rendere disponibili i mezzi erogati dallo Stato Italiano in favore della nostra Comunità. Durante l’incontro sono stati evidenziati anche alcuni problemi ultimamente emersi. Tra questi, ad esempio, la necessità da parte italiana di informarsi della situazione in cui spesso vengono a trovarsi gli imprenditori italiani, soprattutto nella zona di confine, e di affrontare, pure se con attenzione, il fenomeno dei cittadini che in numero sempre crescente decidono di trasferire la propria residenza dall’altra parte del confine e che, soprattutto in alcune zone della Slovenia, vanno incontro ad evidenti ostilità tra la popolazione e le forze politiche locali.
SCUOLA SCUOLA SCUOLA SCUOLA
La scorsa settimana ha avuto luogo il quarto incontro tra gli alunni della Scuola media M. Lessona di Venaria Reale (Torino) e i coetanei della nostra scuola elementare. La visita è seguita ad un scambio epistolare in inglese e rientrava nei progetti di contatti con le scuole dell ’ltalia.Nel marzo scorso un gruppo di alunni avevano fatto visita agli amici italiani con i quali avevano avuto una corrispondenza in lingua inglese. L'iniziativa ha il merito, oltre che di rendere più efficace l'apprendimento delle lingue, di ampliare le conoscenze delle reciproche realtà geografiche, culturali ed umane. La scuola isolana ha approntato per l'occasione un ricco programma di visite e attività in comune. Gli alunni delle due scuole hanno visitato assieme le saline di Siedale, le grotte di Postumia e il castello di san Giusto e la Risiera di San Sabba a Trieste. A Isola invece hanno conosciuto meglio i sistemi scolastici di Italia e Slovenia.
CULTURA CULTURA CULTURA CULTURA
Nell’ambito dei ciclo "Trieste, una storia scritta sidl 'acqua ”, al Civico Museo del Mare di Trieste è stato presentato il volume “Il Porto di Isola - Breve storia cronologica e documentata dal 1857 al 1923 - Dalla raccolta di documenti dell’Archivio di Stato di Trieste". Di fronte ad un auditorio numeroso ed attento a parlarne l'autore Ferruccio Delise e, a nome della Comunità Italiana di Isola, il suo presidente Silvano Sau. Ambedue sono stati presentati dal curatore delle serate, Marino Vacci, e dal direttore del Museo. Il volume, offerto in omaggio ai presenti, ha suscitato vivo interesse anche al termine della presentazione, attraverso domande e approfondimenti. In particolare è stata sottolineata la validità dell 'iniziativa, da tempo in fase di realizzazione presso la Comunità italiana di Isola, finalizzata ad approfondire aspetti storici del passato isolano che, negli anni e decenni trascorsi, hanno riscontrato da parte degli storici scarso interesse, ma anche tentativi di deviazione del reale corso degli eventi. Infine, a conclusione dell 'interessante dibattito, ipresenti sono stati informati delle iniziative in corso presso la nostra Comunità, per cui è stato già annunciato anche un 'eventuale prossima presentazione presso il Museo del Mare, tempo permettendo, di un contributo sulla storia della pesca a Isola. Il volume dovrebbe andare in stampa probabilmente nel corso del prossimo anno.
Bella serata a Palazzo Man-zioli dedicata alle pietre preziose ed ai quadri in terracotta dell 'artista friulano Piero De Martin. Introdotto dal critico Enzo Santese e coadiuvato dalle recitazioni poetiche di Astrid Brenko e dalle performance estemporanee di Teura Raschini, in veste di indossatrice dei gioielli esposti, la manifestazione ha riscontrato il pieno consenso del numeroso pubblico accorso.
Continua l'interesse per la poesia in dialetto isolano di Dorina Beržan. Nei giorni scorsi la poetessa ha recitato alcuni versi tratti dal volume “Onde e scoi de vita" a Gradisca d’Isonzo. La manifestazione è stata organizzata nell’ambito della “Staffetta delle Donne Italiane contro la violenza". In precedenza, le poesie della Beržan erano state presentate anche a Sagrado, nell 'ambito del Festival Regionale della Poesia. Le poesie di Dorina Beržan, molto apprezzate dal pubblico presente nel suggestivo cortile di Palazzo Torrioni di Gradisca, sono state presentate nell 'ambito dello spettacolo intitolato “Storie di Donne di Frontiera”, con canzoni scelte eseguite da Gabriella Gabrielli (voce), Mauro Punteri (chitarra), e David Cej (fisarmonica). Una serata dedicata completamente all 'autrice delle poesie in dialetto isolano è in programma in ottobre alla Biblioteca Civica di Isola.
Si dice e non si dice...
Occupiamoci del sostantivo “salone”. Vi diciamo che è un francesismo nel senso di: mostra, esposizione. In buon italiano “salone” altro non è che una grande sala. Non si dica: A Lubiana s’inaugurerà il salone dell’automobile. Si dirà: A Lubiana s’inaugura la mostra, l’esposizione deH’automobile. Però, è malede-tamente vero che quasi tutti preferiscono il salone. E che se lo tengano.
G.S.
Il Mandracchio,/og/;o della Comunità italiana di Isola Caporedattore responsabile: Andrea Sumenjak
Redazione: C. Chicco, M. Maurel, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Sumenjak Sede: Piazza Manzioli 5, Isola, Slovenia
telefax: (+386 5) 616 21 30, 616 21 32, sito Internet: www.ilmandracchio.org (Il giornale è iscritto nel Registro dei media del Ministero per la cultura della Repubblica di Slovenia al No. 1143.)
Non c'è più religione
È proprio vero che la mamma dell’idiota è sempre incinta. Uno di questi parti, non sappiamo quanto tempo fa, ha messo alla luce colui o coloro che hanno trasformato il leone di Palazzo Besenghi in una pantera. E come se non bastasse usano le pareti degli edifici faticosamente restaurati per i loro esercizi di calligrafia. Ai tempi nostri questi esercizi ce li facevano fare a scuola con carta penna e calamaio. Oggi, evidentemente, le scuole sono cambiate e così la “bella” calligrafìa e la “pittura” trovano altri banchi d'esercizio. Un dubbio su tutto ciò che succede frulla nella nostra mente. Leggiamo ogni giorno quanto e come il Governo sloveno ci pittura. Ci dice, infatti, che viviamo in tempo di recessione e che perciò bisogna limitare i posti di lavoro, bloccare gli stipendi e possibilmente ridurli anche se sono già vergognosi rispetto a quella che è la realtà europea. Ci dice altresì che bisogna congelare le pensioni nonostante queste siano al di sotto dei limiti della decenza. E contemporaneamente sentiamo che a livello ministeriale si acquistano arredamenti da capitalisti ubriachi e che si spendono barche di soldi per rinnovare la propria immagine grafica. C’è da sperare che quelle mamme di cui sopra a un bel punto della loro vita si stanchino.
Gianfranco Siljan
ATTIVITÀ COMUNITARIE
Manifestazioni culturali
Venerdì, 2 ottobre, ore 19.00, Palazzo Manzioli
590.ESIMO ANNIVERSARIO DELLA SCUOLA PUBBLICA AD ISOLA. Il discorso ufficiale verrà sostenuto dal Segretario di stato per l’istruzione, sig.a Alenka Kovšca. Il programma musicale sarà eseguito dall’Orchestra “Vladimir Lovec” della Scuola di musica di Capodistrìa. Nell’occasione ai presenti verrà fatto omaggio di una pubblicazione. Organizzazione: CAN Isola.
Venerdì, 9 ottobre, ore 19.00, Palazzo Manzioli
INAUGURAZIONE DELLA MOSTRA SCULTOREA DI PETER E PETRA ČERNE. Seguirà alle ore 19.30 il CONCERTO con SELMA CHICCO al pianoforte e ANTONIJE HAJDIN al violoncello. La mostra sarà aperta al pubblico sino al 22 ottobre. Organizzazione: CAN Isola.
Sabato, 10 ottobre, ore 20.30, chiesa di S. Maria d’Alieto
CONCERTO DELL’ENSEMBLE VOCALE “IN CONTRÀ” di Camelli (PN). Il coro è diretto da Giuliano Goruppi. Organizzazione: CI P. Besenghi degli Ughi.
Mercoledì, 14 ottobre, ore 19.00, Palazzo Manzioli
LABORATORIO DI ARCHITETTURA ISOLANA - Ciclo di conferenze con la Dr. Daniela Tomšič che, dopo la serata dedicata al Palazzo Manzioli, tratteranno la storia dell’architettura di Isola. Primo appuntamento: “Le mura di isola dall’ erezione alla scomparsa”. Organizzazione: CAN Isola.
Biblioteca D. Lovisato
Orario Biblioteca Domenico Lovisato: lunedì e giovedì dalle 10.00 alle 13.00, martedì dalle 15.00 alle 18.00, mercoledì e venerdì dalle 16.00 alle 19.00.
Orario sala di lettura: dal lunedì al venerdì dalle ore 17.00 alle 20.00.
AVVISO!
Con il mese di ottobre inizia il programma dedicato ai bambini intitolato C’ERA UNA VOLTA... Si tratta di un laboratorio didattico sul mondo incantato della fiaba e altri racconti tenuto dalla mentore Katja Dellore. L’attività si terrà a Palazzo Manzioli di martedì, alle ore 17.00 ed è rivolta ai bambini di età compresa tra i 4 e gli 8 anni, che verranno successivamente suddivisi in due gruppi a seconda dell’età. Si prega di contattare la segreteria della CAN al num.tel. 05/6162131 per le iscrizioni, dato che il numero di posti disponibili è limitato.
Aula Informatica
Aperta al pubblico previo accordo con il responsabile.
Avvisi
Corso di informatica Da metà ottobre inizia il Corso di informatica per adulti tenuto da Mario Sancin. Si prega di contattare la segreteria della CAN al num. tei. 05/6162131 per le iscrizioni.
Corsi di chitarra
Alla CI P. Besenghi degli Ughi sono iniziati i corsi di chitarra, sotto la guida del sig. Enzo Hrovatin.
Le prove sono di lunedì e mercoledì dalle ore 18.00 alle 20.00, al secondo piano di palazzo Manzioli. Per ulteriori in formazioni contattare il numero 040 880-490.
Attività ricreativo-sportive
Lunedì, 5 ottobre, ore 16.00, Ex scuola italiana
GIOCO DELLA TOMBOLA. Organizzazione: CIDA Isola.
Uscite dei gruppi
Da venerdì a domenica, 2-4 ottobre 2009, Como
ESCURSIONE: COMO E IL SUO LAGO - Il viaggio offerto da Ul e UPT è riservato ai Soci della CI D. Alighieri di Isola.
Sabato, 10 ottobre, ore 09.00 - Paren-zo. Zelena Laguna
Partecipazione delle Squadre Sportive delle CI P. Besenghi degli Ughi e D. Alighieri di Isola al XVIII INCONTRO SPORTIVO di UI.
Ancora a Palazzo Manzioli
Martedì, 6 ottobre 2009, dalle ore 10.00 alle ore 15.00, Palazzo Manzioli
TAVOLA ROTONDA “LE MALATTIE EPIDEMICHE IN ISTRIA TRA ‘800 E ‘900” - giornata di studio di demografia storica dellTstria. Organizzazione: Società umanistica Histria.
Venerdì 9 e sabato 10 ottobre, dalle ore 9.00 alle ore 18.30, Palazzo Manzioli
SIMPOSIO SUL TEMA “I BENI CULTURALI VENETI SULLE COSTE DELL’ADRIATICO”. Organizzazione: Inštitut za zgodovinske študije - Znanst-veno-raziskovalno središče Koper, Univerza na Primorskem.
mwdraC 15
Predzadnja--------------------------------
KRIMINALNE
Zapozneli gost
NEkateri pač zamujajo in ker se zgodi, da je lokal že zaprt vstopijo bolj na silo. Na koncu se pokaže, da niti žejni niso, čeprav jim nekaj manjka. Tako je tudi prejšnji teden preko noči neznani storilec vlomil v gostinski lokal in iz predala točilnega pulta ukradel nekaj denarja.
Tudi tujci bežijo
Če je bil star Tržačan, ki se je vračal z bandirne, potem je pozabil. Če je bil mlad latino lover pa je zbežal. Govorimo o tujem vozniku, ki je na bencinskem servisu natočil za 60 EUR goriva in odpeljal ne da bi poravnal račun. Policisti tudi o njem zbirajo obvestila. Statistika
Bil je v akciji
Včasih delajo akcije trgovci, drugič pa so v akciji policisti. Tako so prejšnji teden v eni od prodajaln pri tatvini artiklov zalotili moškega in ga zadržali do prihoda policistov. Ti so ga prevzeli in bodo zanj podali kazensko ovadbo.
Podnajemnik in podvzemnik
Nekateri podnajemniki so zlati, drugi pa dokaz, da ni vse zlato kar se sveti. Tako se je na policijski postaji zglasil občan in podal kazensko ovadbo zoper bivšega podnajemnika, ki si je ob odhodu protipravno prilastil televizor, kuhinjske omarice in sesalec. Policisti o primeru še zbirajo obvestila.
iz kosov sestavljen avto
Na bencinskem servisu je mlajši moški v svoj osebni avtomobil natočil gorivo v znesku 68 EUR in z vozilom odpeljal ne da bi poravnal račun. Policisti so kmalu po prejetem obvestilu vozilo izsledili in ustavili. Med postopkom so ugotovili, da je imel osumljenec na vozilu nameščeni dve različni registrski tablici, ki so bile prijavljene kot ukradene. Odvzeta mu je bila prostost, zaseženi registrski tablici, zaradi suma storitve kaznivega dejanja tatvine pa bo zanj podana kazenska ovadba.
Kdo so izolski piromani?
Obravnavali smo še sedem poškodb vozil na parkiriščih, štiri prometne nesreče, tri kršitve povezane s hrupom, pri čemer so bili kršiteljem izdani plačilni nalogi. Obravnavali smo tudi dve kaznivi dejanji nasilja v družini. Enemu vozniku je bil odrejen strokovni pregled na mamila, v enem primeru pa so policisti zasegli prepovedane substance za katere se sumi, da gre za prepovedane droge.
ALKO:
0.50, 0.23 mg/l voznica začetnica.
Policisti so letos zasegli že 29 avtomobilov
Zadnji primer je iz Sežane, kjer so policisti Postaje za izravnalne ukrepe Koper ustavili 23-letnega Ljubljančana, ki je pred njimi polkrožno obračal v križišču. V postopku so ugotovili, da voznik nima veljavnega vozniškega dovoljenja, veljavnost prometnega dovoljenja njegovega osebnega avtomobila znamke BMW, pa je potekla nekaj dni pred tem (12. 9. 2009). Na pomoč v postopku so jim priskočili kolegi iz Policijske postaje Sežana, ki so nadalje skupaj ugotovili, da je bil voznik v zadnjih dveh letih pravnomočno kaznovan za šest prekrškov, zato so mu vozilo zasegli. Zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja bo na Okrajno sodišče v Sežani podan obdolžilni predlog, za ta prekršek je predpisana globa najmanj 500 EUR, zaradi poteka veljavnosti prometnega dovoljenja pa mu je bil izdan plačilni nalog, z globo v višini 80 EUR.
Kaj pravi zakon
Na podlagi 238.a člena Zakona o varnosti cestnega prometa policisti pri nadzoru cestnega prometa preverjajo pogoje za zaseg vozila. Policisti zase-žejo vozilo tistim voznikom kršiteljem, ki so bili v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovani za hujše prekrške (vožnja pod vplivom alkohola, mamil, brez vozniškega dovoljenja, visoka prekoračitev hitrosti). V letošnjem letu smo tako zasegli že 29 vozil. Zoper kršitelje je bil v vseh primerih podan obdolžilni predlog na pristojna sodišča za prekrške, ki v nadaljnjem postopku odloči o usodi zaseženega vozila. Kršitelj je dolžen plačati tudi stroške hrambe vozila.
PAKETI, PRALNI PRAŠEK....
Rdeči križ Izola obvešča vse upravičence, da ima na zalogi prehrambene pakete, pralne praške in ribje konzerve (riba z zelenjavo in ribja pašteta). URNIK: ponedeljek in sreda od 09-12h
Uganka brez nagrade
v
A
Pred seboj imate dve površini na istem delu mesta. Levo je cestišče Sončnega nabrežja, desno pa sprehajalna pot na istem nabrežju. Med njima je le zelenica. Vprašanje se glasi: Katero od teh dveh površin bomo v naslednjih mesecih obnavljali za uradnih 450 in neuradnih nekaj manj kot 800 tisoč Eurov? Odgovorov ni treba pošiljati nikamor ampak jih zadržite zase.
MALI OGLASI
Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. mandrac.si v rubriki mali oglasi.
Nepremičnine
PRODAMO
-	V Izoli prodamo 3 sobno stanovanje, 60 kv.m., sončno, z čudovitim razgledom , zastekljen balkon, kopalnica komplet prenovljena. Cena: 159.000,00 EUR. Tel. 041/345634 ali 040/385529.
ODDAMO
-	V Izoli oddam 2 sobno, opremljeno stanovanje za daljše obdobje, tel 031 858 826
-	Na Belvederju za daljše obdobje oddam hišo za osem oseb, družini, delavcem ali študentom, tel. 031 434 851
-Na ugodni lokaciji v centru Izole oddam lep in klimatiziran, 38m2 velik poslovni prostor (dva ločena prostora). Vsi priključki so ločeni. Poklicati na tel. 041-249-806. Cena 520 Eur
Delo
-	Nujno potrebujem kakršnokoli delo. Znam delati na polju in za stroji, sem zanesljiv in delaven. Tel. 031 792 316
-	Mamica srednjih let, izobražena, čista, poštena, nudi pomoč v gospodinjstvu ali pomoč starejšim osebam pri vsakdanjih opravilih, najraje v Kopru ali okolici Tel: 041 234 591
Vozila in plovila
-	Prodam Renault 5 cmpus 1.1, poreklo Francija, bele barve, 5vrat, dobro ohranjen,letnik 92, 164.500km, za 271 EUR. tel 040 638 217 ali 031 583 881 -Prodam Citroen Bx 1,5 TGE, poreklo Francija, v voznem stanju, neregistriran, letnik 94, 157.000km za 230 EUR. tel 040 638 217
-	Prodam Citroen Xara letnik 2002, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. tel 041 653 946 ali 031 583 881
-	Kupim dobro ohranjen osebni avto, enoprostorec, s sedmimi sedeži. Tel. 041 608 765
Razno
-	Kupim še dobro ohranjen štedilnik na drva. tel 041 638 292
-	Nudim pomoč na domu. tel 05/ 639 56 70
-Prodam oljčno olje 041 713 870
-	Nov, originalno zapakiran pomivalni stroj Gorenje GV 63222 prodam za 300 Eur. (Igor 031 342567)
-PRODAM nerabljen pianino KRONE-NBERG, star 20 let shranjen v prostoru s konstantno temperaturo in vlago, potreben ponovne uglasitve.
-	Prodam mlin za grozdje, tel 05/641 6316
-	Prodam rabljen mlin za grozdje in plastično kad za kmetijo 300 litrski. Tel 041/828605
-	Napihljiv grad, primeren za otroško igranje, oddajam v najem za prireditve, rojstne dneve in podobno. Tel.: 041 695 605
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 0010, fax. 05/640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
NLB Družinski varčevalni paket |
•j
o
Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00
nlbO
www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket
Gibonni v San Simoni
Slavisti bodo protestirali ampak rima je lepa in zelo postojnsko zveni. Gibonni pa je zvenel zelo mediteransko, morda celo nekoliko preveč, vendar to ni motilo slabih tri tisoč obiskovalcev njegovega koncerta na plaži v Simonovem zalivu. Organizatorji Boat showa so imeli srečo z vremenom in so z vstopnino zagotovo “pokrili” Gibonnija in band ter druge stroške, Izolani in drugi prisotni pa smo dobili še en delček Jadrana, kot je bil nekoč.
Da je bila letošnja sezona boljša od napovedi in slabša od želja vedo povedati tudi člani ekipe Mr. Milord, ki so že 16. leto skrbeli za sladkanje sprehajalcev ob Sončnem nabrežju pa tudi v Kopru, Piranu in Portorožu. Ampak Izola je zakon, pravijo. V vseh pogledih in zato, ker smo tu doma.
Da je letošnja kopalna sezona podaljšana v jesen priča tudi ta, torkov posnetek s kopališča na svetilniku. Morje 22 stopinj, zrak 25 stopinj C. Super.
RAZUMEM ...bA 7E POTREBNO PPETLAKOVANJE SONfNEAA MABREŽ7A... RAZUMEM.. OA JE POTREBNO Y TLAK VARANTI KAZSYETL7AV0.. NE RAZUMEM PA... BA 5£ NE LOTIJO OBNOVE ATROPA V LETNEM KINU...
2
S
Izolski BEACH BREAKERSF (člani Plesnega kluba Titty dance Izola) so se na letošnjem Svetovnem prvenstvu v hip hop-u, electric boogie-ju in break dance-u uvrstili med najboljše na svetu. Fantom je ekipno zbežalo mesto na stopničkah, Reni Markovič pa je dosegel najboljši izolski rezultat na SP.
center
za vse, kMjubimo življenje ...
H,
o-
Jesen je tu in mi z njo, da vam pomagamo obdržati dobro počutje v prihajajočem letnem času
Različne oblike vadb v našem centru so primerne za vse potrebe in starostna obdobja


•	PILATES
(Basic, Intermediate, Advanced,
Body Flow, Jogalates ...)
•	RAZTEZNA VADBA - STRETCHING
(za zdravo hrbtenico)
•	JOGA
•	VADBA »MAMI & DOJENČEK«
•	AEROBIKA
•	VADBA ZA PREDŠOLSKE OTROKE (3-6 let)
center
GSM: 041/662-463 (Barbara) e-mail: bcenter@siol.net www.bcenter.si