DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Kokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, uprava; Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.		Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in soci>alne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Dt* belo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust* Čekovni račun: 14,335. Reklamacije se ne frankirajo«
Jtev. 44.	Sobota 2.	junija 1928.	Leto lil.
Proti vojni in šovinizmu.
V Beogradu je žandarmerija in Policija ponovno navalila na demonstrirajoče dijake. Že prej je bilo več f^jenih — pri zadnjem spopadu jih
pa bilo ubitih kar osem demonstrantov in nad sto ranjenih! Tipičen balkanski masaker! In glej: dijaki so jentonstrirali s klicem »Živela Jugo-avija!« itd. in »Jugoslavija« je odgo-v°rila na klice s — svincem. S svincem v živo meso! Nacionalistična JBladina je dobila, kar je iskala. In če hp še sedaj klicala »Živela Jugoslavija!« in se vnemala za svete domovinske ideale Vukičevičev, Marinkovičev in Davidovičev, ne zasluži drugega, kot da pošljejo še enkrat nad njo žandarje in policijo, da izvrše nat njo nov pokolj. Kajti končno na neki način mora ta mladina vendar priti do pameti!
Zelo se nam mudi tukaj povedati, č. n*ma Jugoslovansko delavstvo nič skupnega s temi demonstracijami, da Jih najstrožje obsoja, pa ne iz razlo-lV’ a katerih jih obsoja sedanja slavna in preslavna vlada, nego iz razloga, ker je jugoslovansko delav-v° proti slehernemu vojnemu huj-proti vojni vobče — pa tudi Zato, ker ne vidi to delavstvo prav ®®bene razlike med režimom v Ita-)i in režimom v Jugoslaviji; oba bi si lahko podala roke, ker sta oba enako tiranična! In ne vidi tudi nobene razlike med italijanskimi šovinisti in jugoslovanskimi šovinisti, n»ed italijansk. vojnimi hujskači in jugoslovanskimi vojnimi hujskači. Eni so drugim podobni, eni in drugi so ttsodni za napredek in mir sveta. Kakor pač vsi šovinisti, bili odkoder-koli.
Pribiti hočemo še enkrat, da je delavstvo tem demonstracijam tuje,
jih obsoja in da si ne želi prav
nobene vojne, v kateri bi moralo ono prvo žrtvovati svoje itak že polomljene kosti!
Kakor je italijansko ljudstvo tuje demonstracijam, ki jih uganjajo italijanski fašisti proti Jugoslaviji, tako ima tudi naše ljudstvo svoje mnenje, kako se morajo urediti mednarodni odnošaji.
Najprej s politiko miru! Nato s politiko uvaževanja potrebe in pravic delovnih slojev. Tega pa ni ne pri nas, ne v Italiji.
Italijansko in jugoslovansko de-lastvo se bo kmalu sporazumelo in ustvarilo mir. Naj se samo enkrat zlomita reakciji v Italiji in v Jugoslaviji, pa se bo videlo!
Zmaga nemškega zavednega proletariata v Nemčiji je prva krepka klofuta za fašistično Italijo in za reakcionarno Jugoslavijo, Bližnje volitve v Angliji bodo druga in definitivna klofuta. Napredek se razvija v naš prid. On bo pogazil reakcije v Italiji in na Balkanu do Ogrske.
Dotlje: če se meščanske stranke rušijo v sebi in pobijajo, dobro! Vrag naj jih vzame vse po vrsti! Siti smo tega ciničnega, krvavega, kapitali-stično-strankarskega karnevala. Mladina pa naj spregleda!
Patriotizem vladajočih je laž. Tako v Italiji, kakor pri nas, tako povsod, ker buržuazija je povsod enaka, in njen patriotizem tudi.
Naše desetletno strašno notranjepolitično življenje je prišlo z beograjskimi dogodki do usodne točke. Naj se zlomi v sebi!
Amen!
Živel italijanski zavedni proleta-rijat!
Živel jugoslovanski zavedni pro-letarijat!
Živel mir!
Diplomacija in nettunske konvencije.
Zaradi objave, da hoče vlada, nar i *nkrat predložiti narodni skupščini nettunske dogovore v odobritev ali ratifikacijo, se je razvila živahna pro-Pagandai proti konvencijam in proti juliji, zlasti po prejšnjih avstroogr-*kih deželah. V Italiji pa prireja fa-**2em enake demonstracije prodi Jugoslaviji. V Trstu je izrekel tržaški ^niator pri odkritju nekega spome-***ka besede: »V veliki vojni Italija dosegla svojih namenov, ker ima r* osvoboditi ostalo Dalmacijo izpod Jerina barbarov.« Te besede kažejo, *** dela italijanski fašizem nacij onail-^o-Šovinistično propagando proti Ju-8°slaiviji z isto prazno širokoustnostjo 'akor jo dela vedno v vseh svojih ‘visoko« političnih izjavah.
Tudi v naši državi je zavzela pro-j^ganda nacijonalno-šovinistični zna-kar je povsem umljivo, ker Itali-* noče -priznavati narodnostnih ?anjŠin, Notranji minister dr. Koro-je sicer prepovedal demonstraci-
^ tVrmti	fomu	co	irroA
?®tro protestirali proti demonstraci-j*®1. ki se vrše v naši državi, ne da P1 se bil sam potrkal na prsi in re-tudi mi v Italiji ravnamo enako, ^ ne hujše.
i In kaj je glavni vzrok takemu raz-Urjamju?
i Menda je že minulo dve leti, od-so bile med ministrom za zunanje v®ri in italijansko vlado dogovorje-
ne in podpisane nettunske konvencije. O konvencijah se pa še ni razpravljalo v narodni skupščini in tudi po časopisju le malo, tako da so o-stale nettunske:	konvencije široki
javnosti prava španska vas.
Ker pa gre ravno sedaj za veliko inozemsko posojilo in se obenem razširjajo vesti, da so tudi domači kapitalistični krogi pritisnili na vlado, da mora narodna skupščina odobriti nettunske konvencije, izgleda vsa stvar tako, kakor da bi bila Italija direktno in indirektno prisilila našo državo, da te konvencije odobri. In če ima Italija tako velik interes na dogovorih, ji morajo nuditi sigurno velike ugodnosti, naši državi nasprotno pa škodo. To so naravni in logični zaključki javnosti, ki jih je zakrivila diplomacija.
Socialistična stranka zahteva odpravo tajnosti diplomacije. Glavni krivec vseh demonstracij in sporov je torej tajnost diplomacije. Diplomacija n® javno povedala, kako so se vršila pogajanja z Italijo, kaj in zakaj se je to in ono sklenilo, kaj je podpisanega z nettunskimi konvencijami. Nettunske konvencije so pa vendar ali vaižen problem diplomatskih dogovorov zai »bodočnost ali pa le dogovor v sili. Tega pa javnost ne ve, ne naša, ne italijanska in zato je povsem naravno, da, presenečena z ratifikacijo, prireja šovinistične demonstracije, namesto da bi bila stala diplomaciji ob strani že takrat, ko
so se vršila pogajanja, s stvarno utemeljenimi zahtevami. Če bi bili net-tunski dogovori odprta knjiga, bi javnost nastopala že ob pogajanjih drugače, še bolj drugače pa danes, ko bi vedela, pod kakšnimi pogoji so bile nettunske pogodbe sklenjene.
Nettunske pogodbe so podpisane. Narodna skupščina1 jih bo sprejela, zlasti, če stoji za njimi beograjski kapitalizem. To so gotove stvari. Za-raditega pa smatramo, da je šovinistični boj v tem slučaju neprimeren, ker zbuja sovražne strasti na obeh
straneh. Važno pai je sedaj, kako se bodo konvencije izvajale. Temu vprašanju javnost ne posveča prav nobene pažnje. To bi morala vedeti naša buržuazija, ki še vedno misli, da bo v prenapetem šovinizmu, ki ničesar ne vidi in ne 'sliši, še vedno ribarila.
Predlogi, da se izogne takim ne- . stvarnim gonjam, ka škodujejo dobrim odnošajem med sosednimi državami, je pa1 odprava tajnosti diplomacije.
Tu, tu je še mnogo koristnega dela!
Nettunske konvencije pred ljubljanskim občinskim svetom.
Socialistična delegacija v ljubljanskem občinskem svetu je poslala županu glede nettunskih konvencij naslednje pismo:
Spoštovani gospod župan!
Spodaj podpisana občinska svetovalca želiva s tem dopisom obrniti Vašo pozornost na aktualno vprašanje inettunskih konvencij, ki jih glasom verodostojnih poročil vlada namerava v bližnji bodočnosti predložiti narodni skupščini v ratifikacijo.
Nočemo se tukaj dotikati dejstva, da so se te konvencije dogovorile v drugačnih razmerah, namreč v času, ko je oficijelna politika naše tedanje vlade temeljila: na ozkem prijateljstvu z Italijo in ko Italija še ni tako očitno kazala svojih agresivnih tendenc na-pram Balkanu in Podunavju.
Tudi nimamo namena baviti se sicer z resnimi glasovi, ki zatrjujejo, da je vlada y sedanjem času postavila nettunske konvencije na dnevni red na zahtevo Mussolinija, ker bi sicer ne podaljšal problematične pogodbe o prijateljstvu, koje veljavnost letos poteče in vsled diktata angleških denarnih krogov, ki bi drugače naši vladi ne dovolili zaprošenega posojila.
Za nas socialiste pri presoji nettunskih konvencij niso merodajni nacionalistični oziri ali oziri na državni prestiž in bi se jim kljub vsemu kakorkoli prilagodili, ako bi se z njimi zares ustvarjali pogoji za strpno in znosno sosedsko razmerje z Italijo, kakor to pričakujejo sedanji zagovorniki nettunskih konvencij.
Usodepolna zmota! Nettunske konvencije skušajo sicer na zunaj vzbujati videz enakopravnosti in vzajemnosti med1 nami in Italijo, v resnici pa odpirajo samo Italiji kot politično in gospodarsko močnejši pogodbeni stramju nova pota za gospodarsko podjarmljevanje in izkoriščanje naše zemlje. Lahko se zanesemo,
da bo fašistični režim vse določbe nettunske konvencije, ki obetajo naši državi in našim državljanom kako korist, v praksi temeljito izigral. Politične metode Italije so nepoboljšljive, Mussolinijev fašizem je nenasit-ljiv. Gotovo je, da bodo nettunske konvencije na vseh mogočih poljih prometa, emigracije, ribištva, agrarnih in trgovskih odnosov vstvarjale samo nove in nevarnejše spore, trenja in zaplete, tako da: te konvencije ne bodo instrument miru, temveč nas bodo neizogibno tirale nasproti novim vojnim nevarnostim.
Ne trdimo, da v konvencijah ni najti določb, ki bi utegnile prinesti kako korist posameznim našim državljanom. Ne moremo pa prezreti, da nettunske konvencije ogrožajo življenske pogoje desettisočem dalmatinskih ribičev in jemljejo desettisočem dalmatinskih odvisnih kme-tov-kolonov zadnjo nado na pravično izvedbo agrarne reforme ter jih za vselej prepuščajo izkoriščanju maloštevilnih veleposestnikov — itali-junaskih optantov. Čut solidarnosti, ki nas veže s kmetskimi in delavskimi sloji Dalmacije, nam veleva, da jih podpremo v njihovem odporu zoper nettunske konvencije.
Gospod župan, gotovo niste prezrli enodušnih izjav dalmatinskih mest, ko so vse stranke brez razlike, ali so v sedanji politični konstelaciji v vladi ali v opoziciji, složno manifestirale proti nettunskim konvencijam.
Prosiva Vas, da na prihodnji občinska seji, daste tudi ljubljanskemu občinskemu svetu priložnost, da se resno, dostojno in odločno pridruži protestu zoper ratifikacijo nettunskih konvencij,
V Ljubljani, dne 31, maja 1928.
Z odličnim spoštovanjem
Stanko Likar, s. r.
Ljudevit Miklošič, s. r.
Radič-Pribičevic.
Dva moža sta to, oba padata iz ekstrema v ekstrem, ki sta se pa v »skrajni sili« pobratila ter pripravljata, vsaj dokler se omehča srce radikalom, najostrejšo opozicijo in obstrukcijo v narodni skupščini s predlogi in obtožbami, ki sicer v beograjski skupščini ne zaležejo prav mno-go, vendar pa utegne res močna opozicija tudi vplivati na živce stari radikalni stranki. Nesreča hoče, da radikali nimajo v svoji stranki osebe, ki bi imela avtoriteto, da; bi vzdržala popolno disciplino v njej. Predsednik vlade jim ni všeč. Ne vedo pa, kako bi napravili, da bi izsilili spremembo v vladi, da ne bi obenem
trpela strankai Po Pašičevi smrti se zdi, da vzdiržuje enotnost radikalne stranke mnogo bolj zgodovina, kakor pa načela. Iz tega razloga je pričakovati, da bo ta stranka oslabela, če ne pride v njej sami do temeljite programatične in organizacijske korekture. Opozicija »prečanov«, Pri-bičevič in Radič, sicer sili radikale v tesnejši sklop, Ali rjoveča opozicija obeh junakov je kupljiva, pobratimi-ja nezanesljiva, ker je nenaravna; to vedo tudi radikali. Ako torej pride v narodni skupščini do napovedane obstrukcije, potem je nedvomno, da bomo imeli kmalu volitve v na-rodtoo skupščino, ki jih bodo radi-
VIII. mednarodni
vzorčni velesejem
Ljubljana 2.—II. junija 1928.
600 razstavljalcev. Vsakovrstno blago. Ugoden nakup. Specijalna razstava: Automobilska, pohištvena, francoska, kmetijsko-strojna, umetniška, higijenska
Popust na železnicah in parobrodih. Legitimacije se dobe v večjih denarnih zavodih, potniških uradih in po pošti tudi od velese j ms kega urada.
'kali sami zahtevali, da se v volilnem boju konsolidirajo in da se prepričajo, kakšne politične uspehe sta imela oba rjoveča leva med narodom.
Nimamo simpatij ne za Pribiče-viča, ne za Radiča, ker jih poznamo. Oba sta bila v vladi. Oba sta nesta-
novitna. Prvi je celo »oče« zakona o zaščiti države in zagovornik centralističnega policijskega režima, ki je pravzaprav uvedel današnji režim, ki ga sedaj pod patronanco radikalov pravtako nadaljuje dr. Korošec.
Pričakujmo volitve v narodno skupščino. Potrebne so, da prineso nekaj več jasnosti v sedanjo politično godlo. Pripravljajmo se na volitve! Povejmo pa že danes delavstvu, da je politika vseh teh meščanskih herojev prečanov in neprečanov usmerjena le v tem zmislu, dla se z dema-goškimi gestami ljudsitvo zvodi od pravih svojih interesov, zakaj, če govore ljudje, ki so kršili svobodo, za svobodo, če govore ljudje o iskrenosti, ki niso iskreni; pač ne smejo in ne morejo najti zaupanja med onimi, ki so bili vedno ogoljufani.
Rek: »Dejanja razkrivajo človeka«, velja še vedno. To si zapomnimo, pa bomo prav sodili takrat, ko bo 'treba zopet odločevati o svoji u-sodi z volilno kroglico.
Dnevne novice.
Zakaj se je kruh podražil? Za
binkoštne praznike so peki podražili kruh. To se je zgodilo kot po navadi, popolnoma na tihem ter neopaženo — naravnost na tihotapski način. Ko pride konsument v prodajalno in hoče plačati običajno ceno, tedaj se mu šele pove, da je to premalo ter da mora še pol dinarja ali cel dinar dodati. »Ja, kaj ne veste, da se je kruh podražil?« je odgovor. In ko pride konsument končno k sapi ter ponižno vpraša, kaj je vzrok podraženju, tedaj ne izve mnogo ali nič. Navadno se odgovor glasi: »Moka se je podražila.« »Ja, in zakaj se je pa moka podražila?« »To pa ne vem,« se glasi odgovor. To pa je seveda politika, ki jo delajo agrarci, žitni judje in končno vlada, ki ščiti interese gornjih. Mali ljudje, konsu-menti, to so delavci, uradniki, upokojenci in invalidi, pa se naj ne brigajo s politiko. Za to so morda samo poslanci, bankirji, borzijanci ter špekulanti vseh vrst in končno njih organ, to je vlada. Po mislih teh ljudi je pravzaprav že preveč, če mali človek povprašuje po vzrokih podraženja moke in kruha, ampak ti kupi in plačaj kar se zahteva in bodi tiho, sicer zaideš v politiko, ta pa ni za te... In vendar. Pred kratkim smo slučajno slišali, oziroma čitali, kaj je vzrok podraženju moke. Najprej so se čuli protesti v Dalmaciji proti podraženju moke in kruha. Tam v primorskih lukah so si znali pomagati in so kupovali cenejšo^ amerikansko moko kljub carini. Že to je ironija, da more ame-rikanska moka naši moki konkurirati kljub taki razdalji. To pa našim podraževalcem ni ugajalo, ki
imajo še mnogo žita na zalogi, zato so se obrnili na svoj odbor, to je na vlado, ki jim je takoj ustregla ter kar tako pod roko zvišala carino na amerikansko moko, in to je pomagalo. — To je tista zločinska politika, da mora pri nas doma konsument kruh mnogo dražje plačati kot stane isti izven države. Naša moka je n. pr. v Avstriji cenejša kot tukaj doma. Tam pa si smejo tudi amerikansko moko kupiti, mi pa tega ne smemo. Takšna je danes državna politika!
Junaška smrt socijalističnega poslanca. Frank T. Johns, socialistični poslanec labouristov v ameriškem parlamentu, ki je bil 1. 1924 kandidat za predsednika Zedinjenih držav, je pred nekaj dnevi zagledal, kako je mal deček padel v reko pri Portlandu. Brez obotavljanja je skočil v vodo in priplaval do nesrečnega dečka, da ga reši. Toda izmučena od borbe proti jaki struji sta utonila že čisto blizu obale, predno je prišla pomoč. Johns je bil baš na potu na neko politično zborovanje ter ni čakal, da bi kdo drug rešil dečka. Trupel obeh še niso našli. Junaški čin in grozna usoda pogumnega socijalističnega poslanca je napravila globok utis tudi pri njegovih največjih političnih nasprotnikih. — Koliko izmed narodnih poslancev bi bilo pripravljenih do. take žrtve?
Radič še vedno misli, da je hrvaški narod naiven. V Splitu je Radič pripovedovali, da ima Radič-Pribiče-vičeva politika približno tiste smernice, kakor v Rusiji Stalin in Čiče-rin. Dopisnik »Politike« pa je zvedel v Pragi, da Radiču v Rusiji nič kaj ne zaupajo ter da je izključeno, da
bi boljševiki sodelovali z njim. Radič namreč pričakuje, da bo Čičerin vodil z njim protiitalijansko politiko, kar pa je popolnoma neverjetno. Saj vsi vemo, da se je Čičerin, menda pred dvema letoma, ali kdaj je že bilo, prav dobro počutil kot gost italijanskih vladnih krogov in dvora. In tudi v Moskvi so nedavno sprejeli azijsko kraljevo veličanstvo z vsemi primernimi častmi. Radič je res ali drzen, ali pa naiven, da misli, da mu bo narod še dolgo nasedel.
»Slovenec« se zadnje čase kar ne more nahvaliti, kako napreduje cerkev z Zjedinjenih državah, v Rusiji in Franciji, baje zato, ker je v teh deželah cerkev svobodna, to je ločena od države. Tam sicer niso vsi državljani registrirani kot katoličani, a oni ki so, pa zato bolj goreče izpolnjujejo svoje verske dolžnosti. Baje so tudi zelo požrtvovalni in radi plačujejo svoj prostovoljni cerkveni davek, s katerim vzdržujejo svoje cerkve in plačujejo duhovnike. Tako je prav! Želimo le, da čimprej tudi naši klerikalci izposlujejo ločitev cerkve od države, da se jim ne bo treba pritoževati nad mlačnostjo svojih prisiljenih članov.
Strojniki in kurjači so ustanovili svojo strokovno organizacijo in jo priključili Strokovni komisiji za Slovenijo. Stanovska organizacija strojnikov in kurjačev je bila neobhodno potrebna, ker je bila ravno ta stroka do zadnjega časa brez organizacije in s tem izročena na milost izkoriščevalcem. Organizacija ima svoj sedež v Ljubljani, Gradišče 2, in obseza delokrog zai vso Slovenijo. Pozivamo sodruge strojnike po vsej Sloveniji, da pristopijo svoji stanovski organizaciji, da ustanavljajo podružnice in da agitirajo med svojimi tovariši.
Davek na ročno delo je znašal v lanskem proračunskem letu 44 milijonov 699.314.21 Din. Davek na uradniške plače pa 77,461.696.62 Din. Davek na pliaiče je torej znašal v celoti nad 122 milijonov. To so samo direktni davki na mezde in plače. Horendne vsote bi pa dobili, če bi pregledali zneske indirektnih davkov.
Prepoved kajenja v vseli zaprtih prostorih, kjer dela več oseb, je izdal čehoslovaški minister za ljudsko zdravje. Enako naredbo je izdal minister železnic za vse podrejene mu urade. — Starši in vzgojitelji, pokažite na Stalni higijenski razstavi na Velesejmu v Ljubljani Vaši mladini slike o kvarnem vplivu tobaka na nedoraslo telo.
Rothermere, živi patron Madžarov. Madžarska je skupno z Avstrijo bila v vojni premagana in pri sklepanju miru so se njene meje tako izpre-menile, da ji je od približno 300 milijonov kvadratnih kilometrov bilo odvzeto nad polovico, a prebivalstva ji je ostalo od 20 milijonov še 8 milijonov. S početka so bili Madžari precej osamljeni in imperialistični »vitezi« se niso nikomur posebno smilili. Toda
CENE
„KAM“ čevljev
Polčevlji za 'gospode	Din 255"-	naprej
Vis. čevlji za gospode	„	265*-	„
Strapacni za gospode	„	270*-	„
Gojzerci vse velikosti	„	290*-	„
Modni čevlji za dame	„	245'-	„
Otročji čevlji . . .	„	70*-	„
Sandali la . ...	„	60'-	„
Vse v najboljši kvaliteti brez odpadkov, brez papirja, lahko in poceni popravilo.
Lastni izdelki.
Lastna delavnica za popravila
Maribor, Koroško cesto 19.
madžarski grofi, ki imajo denar, so si znali pomagati in so našli nove prija* telje takorekoč v sredini sovražnikov. Najprej so poskušali pokojnega Karla nazaj vtihotapiti, kar pa se jim ni posrečilo. Po tem so začeli s ponarejanjem tujega denarja, kar bi jim naj bilo pomagalo v tem smislu, da bi bili svoje sovražnike oslabili na gospodarskem polju & ob enem imeli mnog o sredstev, s katerimi bi vodili propagando v inozemstvu za spremembo mirovnih pogodb^ Pa tudi tu niso imeli sreče. Končno so našli enega prijatelja v osebi angleškega lorda Rothermera, ki je nekak nekronani kralj časopisja na Angleškem, ker je lastnik mnogih časopisov, ki tvorijo skupaj nekak časopisni trust. Zato si g. Rothermere domišlja, da on razpolaga z velikim delom javnega mnenja ne le na Angleškem ampak tudi izven Velike Britanije.
Pa Rothermere se je usmilil ubogih grofov, ki so izgubili ogromna posestva, katera leže na Čehorlovaškemi v Rumuniji, v Jugoslaviji in tudi v Avstriji. Ne gre torej toliko za izgubljene pokrajine marveč bolj za izgubljena posestva. In v tem oziru se madžarski magnati angleškemu plemiču smilijo in on si je trdno naprej vzel« da se morajo mirovne pogodbe spremeniti Madžarom v prilog. Madžari pa so našli nad tem še enega zaveznika v osebi g. Mussolinija, ki se popolnoma strinja z Rothermerom in pravi, da ima do madžarskih »vitezov« velike simpatije, zato je treba trianonsko mirovno pogodbo izpreminiti iP Madžarom dati nazaj narodne meje, med tem ko veljajo za Italijo slej ko prej strategične meje.
Kot znano, je patron Madžarske bil dosihdob St. Štefan —■ bivši madžarski kralj. Toda od kar se je pojavil drugi živi zaščitnik Madžarov, o& tedaj je stopil slavni Štefan popolnoma v ozadje, zato pa se sedaj sli&
LEO SILA:
Človek mrtvaških lobanj.
Kronika raztrganih duš.
20
Zlasti Leo, ki je kot eden najmanjših, a vedno precej glasnih sedel v prvi klopi, ga je zvesto poslušal. Pri prvih njegovih urah je sedel kakor prikovan. Ko pa se je pozneje vsled profesorjeve popustljivosti razvila velikokrat prava anarhija med-urnih pogovorov, tudi on ni bil več izjema.
Na vse strani je trosil svoje zanimanje. Nekateri sošolci so ga napadali. Češ, povsod hoče imeti svoj nos zraven, Eden izmed tistih dolginov, ki so taborili v zadnjih klopeh, ga je v peti prav ujezil. Ker se ni mogel maščevati s pestjo, se je na papirju. Napisal je poemo o sošolcu dolginu, junaku, ki hodi in korači po razredu kot vitez Vsemoč, kadar pa stoji pri tabli in ga profesor matematike sprašuje, zleze v klaverno figuro preplašenega, pretepenega psička. Takrat ga ni videti nikjer. S Stanetom, ki je bil vedno za vsak originalen, kljubujoč korak, sta izdala poskusno številko »Cvetja«. V naglici. Vinjeto je narisal Leo sam. Tudi prispevke je prepisal v list. Stanetu tako delo ni nikdar šlo. Bil je širokopotezen in preširokogruden za podrobno delo. Listič, pisan komaj na dveh polah s prispevki Leona, Staneta iin Mirkota, je vzbudil precejšen šum v razredu. Marko, dolgi, zamišljeni Marko, ki je taboril med očaki v zadnji klopi, je takrat prvič zabrundal. (Tako so govorili, kadar so se spomnili na začetek.) V naslednji uri je na-
pisal epigram na pesnike »Cvetja«. Zadnja klop, kjer so sedeli on, Franček, Maksim, sami seme-nišoani, se je postavila v opozicijo. Pisali so že v semeniške »Vaje« in Marko je črkoslovil Dostojevskega v originalu.
Stane se je samo zaničljivo obregnil, ko je izvedel za njegov epigram. Mirko, nežna dušica, ki se nikoli ni hotel prerekati, saj se je v prerekanju popolnoma izživel v matematiki in grščini, je postal posrednik. Uredništvo naj prevzame Marko, piše naj Franček, ker ima najlepšo in najbolj čitljivo pisavo, Leo pa naj skrbi za kritje izdatkov. List se naj imenuje »Utrinki« . . . Tako so se sporazumeli, tako se je začelo. Leo je s klobukom v roki po razredu pobiral denarne prispevke za kritje stroškov ustanovljenega lista. Prva številka je imela mnogobarvno vinjeto, ki jo je napravil suhi semeniščan Maksim. Vse je šlo gladko. Celo sestanek so imeli s profesorjem Jankom. Postal je njih oficijelni mentor in kritik.
Revolucija pa je nastala med njimi, ko je prišel
v mestno gledališče »Človek z bombami«, Anton Podbevšek iz Ljubljane. Semeniščani, ki so imeli svojo knjižnico z revijami, so ga poznali iz »Dom in sveta«. Edini Leo ni vedel iskoraj nič o njem. Po delih ga ni poznal, dokler ni prišel v Narodno gledališče. ZavršeJo je. Kako bi tudi ne, če pride »Človek z bombami . . .« Bombastičen naslov je vzbudil zmešnjavo med gimnazijci. Vsak si je metaforo razlagal po svoje. In so šli v gledališče tisti večer. Semeniščani so si izprosili izrecno dovolje-
nje, ki pa je bilo omejeno na sedmo- in osmošolce-Franček in Stane sta se iztihotapilai. Marko in J*' nuš sta ostala doma. Prva dva sta svojo drznost, ki se je odkrila, poplačala z izključitvijo iz semenišča-Fantje so bili navdušeni. Ploskali so. Poleg mladine ni bilo razen par dolgočasnih profesorjev in kri' tikov nikogar v gledališču. Dijaki so zasedli prazne parterske sedeže. »Človek z bombami« je brc* bomb, v liričnem, skoraj jetičnem glasu, recitira* ob spremljevanju klavirja' svoje električne žoge< kače, dimabesne čarovnike, motorje, traverze • -; in tako dalje, študentje niso veliko razumeli. Skoraj prav nič, četudi so si prebrali razne komentarji; ki so izšli v dnevnem časopisju. Vendar — literat'* so bili navdušeni. Nejasnost .nakopičenih besedi. 'J katerih bi se naj skrivalo nekaj novega, drzne prJ' mere in nastop sam, ki je bil v zgodovini slovensk® literature nov in za študente originalen, jim je k* všeč. Imponiral je. Pet petošolcev se je v tiste1*1 navdušenju nagulilo par krajših stvari na Pan,ej: To so bili risar Maksim, Franček, Mirko, ki je tud* zašel v bojevitost, Marko in Stane, ki je ves ž*' rel od navdušenja in revolucijonarnosti. (Prvi se je ohladil urednik Marko.)
Drugi dan po recitacijskem večeru so
n apr
sili profesorja Janka, da jim pove svoje mnenje1^ razloži svoje misli. Janko je priznal talent veka z bombami«, vendar je menil, da se odraz in izraža v delih še tako nejasno, individualisti^110' da, je v glavnem nerazumljiv.
(Konec prihodnjih
Današnji številki smo priložili vsem onim, ki so zaostali na naročnini, opomine, ter prosimo, da v interesu rednega poslovanja nemudoma poravnajo svoj dolg, ker bi bili sicer v nasprotnem slučaju primorani, jim Ust
ustaviti, naročnino pa izterjati z ▼semi, na razpolago stoječimi sredstvi«	Uprava.
samo — »Rothermere«, Rothermere H sicer ni prišel osebno v Budimpešto, da bi se dal kronati, pač pa je Ppslal svojega sina, lorda Harsvvortha, ki se je kazal en cel teden v madžarski prestolici in kateremu so se izkazovale kraljevske časti.
^ Kakor pa najnovejša poročila pra-vMo, misli vendar Angleška vlada napraviti rothermerijadi konec ter iz-ftviti, da to kar Rothermere uganja, le njegova privatna stvar in da na Angleškem nihče na to nič ne da, kar dela Rothermere!
Delavsko antialkoholno gibanje v Sloveniji. Na inicijativo zagrebške Radničke Apstinentske Zaijednice je Pokrenjeno 'kakor v Ljubljani tudi v Celju vprašanje delavskega treznostma gibanja. Dočim je bila v Ljubljani osnovana dne 19. maja tl. »Delavca Abstinentska Jednota«, je bil v eOju ustanovljen akcijski odbor, ki vodi vsa preddela za osnovanje Delavske Abstinentske Jednote v Celju. Pravila so bila predložena na °dobrenje. Agende akcijskega odbora vodi trgovski sotrudnik Franjo Šesen, Celje, Prešernova ulica št. 9.
Alkoholizem s svojo razširjenostjo >n slabimi posledicami za duševni in telesni razvoj pri nas naravnost tri-Umfira. Na vprašanje zdravstvenih oblasti v letu 1926, ali ima naše ljudstvo kake zdravju škodljive navade in katere, je navedlo izmed 60 okrožnih zdranikov 36 kot najpogubnejšo navado — pijančevanje. Protialkoholni oddelek na stalni higijenski razstavi na Velesejmu v Ljubljani do-volj priča, da je narod, ki se udaja alkoholu, zapisan pogubi.
Otvoritev najvažnejše prireditve. Otvoritev VIII. ljubljanskega velesejma ni v-eč daleč in lahko rečemo, da se javnost, zlasti trgovska, kljub stagnaciji in neprestanim gospodarskim krizam za impozatno nacijonal-
in splošno jugoslovansko institucijo živo zanima. Priglasilo se je za razstavo lepo število domačih in ino-2emskih razstavljalcev, tako, da obe-^a biti letošnji velesejem resnična Manifestacija slovenske in jugoslovanske trgovine, industrije in obrti, ^di se, da se nekateri krogi še predalo zanimajo za važno gospodarsko Institucijo, ali pa, da gledajo nanjo z Nekako skepso, češ, kaj pa je treba ^andanes velesejmov. Povemo naj, da so velesejmi važen zbliževalni ‘aktor, povemo naj, da prav velečimi netijo in vzgajajo bratske od-4 ?°šaje med Slovenci, Hrvati in .Srbi ,n tudi med ostalim trgovskim sve-‘°m. Prikazujejo porast industrije in Ustvarjajo v ljudeh misel za napredek ltl vzibujajo zanimanje za nove iz-^aidbe in nove, bolj zdrave načine trgovanja.
Stalna higijenska razstava na velesej-y v Ljubljani, preurejena in znatno izpolnjena, se otvori letos v soboto, dne
«'iunija. Razstava obsega preko 700 slik, ot°grafij, preparatov, modelov in nazoril, Vnašajočih se na vsa polja higijene. Te-vne‘i ‘celi razstavi tvorita osebna in stano-„^nlSka higijena, kjer so zuazorjeni razni Dauki in pravila tako* da jih mora na prvi Y°?'ed razumeti tudi maloizobraženi člo-Smisel razstave je ta, da skušamo ll akemu posamezniku pokazati pot k cilj K-i ima človeško telo na tej zemlji: l'v®M činf boljše, čim lepše, čim srečnejše m daljne. V dosego tega cilja nam je
Ko spite
Vam ni treba imeti ni-kakih skrbi za perilo, ker
ŽENSKA HVALA
raztaplja nesnago tako, da drugo jutro trebate perilo samo malo kuhati v rastopini, za katero vzamete
S©hiehtovo Terpentin milo
?5treba še mnogo cur
znanja o ohranjevanju 'bolezni splošno
ravja in o preprečenju t,” vaseh in mestih. Z eno besedo, bolelo vsled 'neznanja in malobrižnosti. — n - stalni ^higijenski razstavi so nakopičeni >Precenljivi zakladi, do katerih ima vsak-n. Pristop. Tukaj nabrano znanje se bo ...‘'Ogobrojno obrestovalo. — vstaneta,	l5- avgusta 1925 do jeseni 1927	je
b	posetilo nad 100.000 oseb.
■ zstava obsega po .vrsti nastopne oddel- ■ Anatomija — /Prahom — živila —
Dečja nega — Desinfekcija — Asanacije — Stanovanjska higijena — Higijena žene — Osebna higijena — Spolne bolezni — rli-gijena v okolici hiše — Higijena v hiši Nalezljive bolezni — Obrtna higijena — Šolska higijena — Bolniška soba — Jetika
  Prva pomoč — Alkoholizem — Tobak.
V oddelku za spolne bolezni in Higijena žene je nedoraslim vstop zabranjen.
Za žrtve potresa v Bolgariji: Kelner Alojz 2 Din, Pokleka 1 Din, Turnšek 3 Din, Pajk 2 Din, A. Šalamon 5 Din, V. Fuks 3 Din, Ultrian Ludvik 3 Din, Nukič Stanko
1 Din, ■ Strašnik Vili 2 Din, Jager Avgust
2 Din, F. P. 5 Din, Strašnik Edi 2.50 Din, Avgust Šfnularg 1.50 Din, Dragan Lisac 5 Din, Jazbec Ivan 4 Din, Alojz Privšek 5 Din, Pavle Malovrh 5 Din, Fran Režeh 5 Din, Neimenovan 1 Din, Kovač Alojz 1 Din, Mlakar Franc 1 Din, Tanšek Albin 5 Din, Beutl Franc 5 Din; skupaj 80 Din. — Vsem posnemanja vrednim sodrugom iskrena hvala. —> Nadalje je daroval sodr. Zaveršnik, Lajteršperg, 2 Din. — Iskrena hvala!
* Gojzerji, lahki, poltežki in original, kakor tudi nad 30 modelov promenadnih čevljev, nudi Karo, Koroška cesta 19.
Zborovanje delavstva Osječke ljevaonice v Osjeku.
Lastniki podjetja »Titan« v Kamniku so tudi lastniki livarne v Osjeku. Kakor znano, stoje delavci'»Titana« v mezdnem gibanju, ter so smatrati za svojo dolžnost, obvestiti o tem gibanju tudi delavstvo istih lastnikov v Osjeku. Savez kovinarjev je poslali v Os jek kot referenta s. Vran-kaf-ja, ki je tamošnjim delavcem obrazložil prej obstoječo kolektivno pogodbo pri »Tiitanu«, vzroke, zakaj je bila ta "pogodba odpovedana ‘in zahteve, ki jih je kamniško delavstvo na novo stavilo podjetju »Titan«,
Zborujoči delavci so imeld priliko videti originalno kolektivno pogodbo, ki je bila >sklenjena s podjetjem »Titan« ob sodelovanju državne oblasti (to je Inšpekcije dela) in da ta pogodba aosi podpis in pečat državne oblasti. Ogorčenje pa je vzplamtelo med zborovalci, ko so čuli, da je to podjetje pogodbo na najnesramnejši način kršilo, dasiravno nosi državne pečate. I	.
Zborovalci so z zanimanjem sledili referentu, ki jim je razložil, da danes v tej situaciji veljajo vsi zakoni in ©aredbe samo toliko, v kolikor so one naperjene proti delavstvu. Zategadelj se delavstvo ne sme zanašati, da jim bo njihove pogodbe varovala državna oblast, temveč mora misliti na samoobrambo. In to bo našlo v svojih bojnih strokovnih organizacijah.
Ko je nadalje referent pojasnil, da sedanji režim nima kljub svojemu militarizmu toliko moči, da prisili enega podjetnika, da spoštuje pogodbe, ki so bile sklenjene ob sodelovanju državnih oblasti ter da se vidi delavstvo prisiljeno seči po samopomoči in napovedati tudi eventuelno stavko, so zaorili klici po dvorani: »Živeli »Tiranovi« delavai!« Tudi osječko delavstvo je solidarno z njimi! Osječko delavstvo jih bo podprlo moralno, in če bo potrebno, tudi ma-terijalno.
Za izraženo solidarnost se je referent zborujočim delavcem v imenu kamniških delavcev toplo zahvalil.
Sodrugi! Delavci! Solidarnost delavcev bo kapitalizmu polomila njegove rogove.
Kultura.
Deset godina Ruske revolucije. — V kratkem izide dru*;i del knjige, ki jo je pod gornjim naslovom napisal sodr. Božidar Adžija iz Zagreba. Knjiga vsebuje, poleg drugega, naslednja poglavja: histo-rijski prikaz ruskog revolucionamog i so-cijalističkog pokreta; dva revolucijonarca (Bakunin i Lenjin); prva i druga Ruska revolucija; kriza komunističke stranke; hi--storijsko značenje ruske revolucije;, hi-storijska paralela (usporedba s francuskom revolucijom); oljnova normalnih odnosa sa Sovjetskom Rusijom. — Cena knjige okolu 15 Din. Naročila sprejema naklada »Naša Snaga«, Zagreb, Iliča 55, ter sam pisec, Zagreb, Preradovičeva ulica 42.
Maribor.
Mariborsko gledališče.
V soboto, ob 20. uri: »Otiielo«. Ab. A. Kup.
V nedeljo, ob 20. uri: »Jesenski manever«. Znižane cene.
V pondeljek zaprto.
V torek, ob 20. uri: »Puščavnikov zvonček«. Premijera.
Pozor! Veliki župan razglaša: Počenši s 1. junijem pa do konca oktobra t. 1. se bodo vršile vojaške vež-be 4. potonirskega bataljona v Ptuju na Dravi, in sicer v prostoru med obema mostoma in do 500 m nižje železniškega mosta. Vsled tega se glasom razpisa velikega župana za-branjuje vožnja po Dravi v označenem prostoru, in sicer vsakega delavnega dne od 5.30 ure do 11. ure predpoldne in 3. ure (15. ure) do 7. ure (19. ure) popoldne, to vse do konca meseca oktobra t. 1. Straža bo postarvljena 1300 m nad lesenim mostom, in sicer na desnem bregu ter bo imela rdečo-belo signalno ploščo. Splavarji in druge osebe, ki se bavi-jo s plovbo, imajo pristati, čim opazijo signalno ploščo, in sicer najmanj 300 m više iste. Počenši s 1. julijem do konca -oktobra se bodo vršile tudi nočne vaje ter se v tem času tudi od
20. ure zvečer pa; d!o 2. ure zjutraj v splošnem zabranjuje vsak promet na Dravi na označenem prostoru, ker se ne bo postavilo posebne straže.
Koncert. V nedeljo 3. junija od pol 11. do 12. ure v magdalenskem parku koncert.
Vič-GIInce.
Ne pozabite na delavski izlet Vič—Glince—Ljubljana!	Sodrugi iz
Ljubljane in Viča-Glince prirede jutri, v nedeljo, pešizlet v okolico. Sodeluje železničarska godba »Zarja«. Odhod iz Gradišča ob pol dveh in izpred Delavskega doma na Glincah ob dveh popoldan. Ako bi bil jutri dež, se izlet preloži. — Odbor.
Izkaz tiskovnega sklada. S. Leskovšek Vinko je nabral za tiskovni sklad vsoto 312.50 Din od spodaj navedenih sodru-gov: Kraj. org. SSJ v Studencih 100 Din, Leskovšeli Vinko' 10 D, Pregl Alojz 10 D. Beleškovič Jakob 2 D, Pušnik Franc 20 D, Kaloh Alojz 20 Din, Španer Josip 10 Din, Pristovnik Anton 2 Din, Kirbiš Karl 10 Din. Bauman Karl 10 Din, Kreuh Karl 10 Din, Habvirt Ludvik 10 D, Vošnik Franc 10 D, Letnik Peter 5 D, Meihenič Franc 10 D, Meihenič Ludvik 10 D, Novak Josip 10 D, -Pust Anton 4 D, Seriac Franc 1 D, Klojč-nik Franc 3.50 D, Babič Franc 10 D, Brenčič Leopold 10 D, Kraner Anton 10 D, Kač Franc 10 D, Valenšak 2.50 D, Pihlerič Fran 2.50 D; skupaj 312.50 D. — Požrtvovalnim in posnemanja vrednim sotirugom iz Studencev iskrena hvala!
Zahvala. Podpisani Mezgol Stefan se tem potom iskreno zahvaljujem socijalističnemu občinskemu klubu Studenci pri Mariboru za podporo, ki mi jo nakazuje studenška občina v živilih, ker bi v iia-sprotnčm slučaju bil kot invalid obsojen, da vsled bede in delanezmož-nosti poginem. — Štefan Mezgol.
Podružnica ..SoD&oda". Študenti
naproša vsa kulturna, strokovna in politična društva, da nam blagovolijo pravočasno javiti, v kakšnem številu se nameravajo udeležiti naše prireditve dne 14. in 15. julija; osobito telovadna in pevska društva naj pošljejo najkasneje do 15. junija sporočilo, s čim nameravajo nastopiti dne 14. julija zvečer pri akademiji, katera se vrši v dvorani »Union« v Mariboru. — Sodrugi, agitirajte za ta dan!	Odbor.
Citraški koncert
V nedeljo, dne 3. junija ob pol 20. uri priredi mariborski citraški klub v Gambrinovi dvorani velik citraški koncert. — Vstopnina 5 Diu. Za obilno udeležbo prosi odbor.
Prepečenec tieopo-rečetie kakovosti!
ROBAUSow SUHOR
I	'llpNi
......
Pravi samo v originalnih zabojih z zaklopno znamko! —======—
BBBBBBBBBBBBBBBBBBIBBBBBBBBBBBBBBBBBBBKJBBBBBBBBBBBBBBBBBI
RODITELJEM!
B9
B3
Ne dopuščajte, da hodijo otroci bosi.
Živahen otrok se lahko rani.
Rana na nogi lahko okuži celo telo.
Kupite zato otrokom naše gumijaste čevlje.
Ker so trpežni, po ceni in praktični.
Prihranili bodete na izdatkih za zdravila in na skrbeh,
Vse številke Din
49’
II. Okrožni zlet DTE ..Svobode", Studenci, dne K. In 15. jallja g Studencih.
Na plan za „Svobodo“!
Prireditev se vrši ob vsakem vremenu.
Odbor«
—
rarannncrannnnnnnrannncinnnnncinnna
3
a
3
3
I
3
I
Ali že uporabljate
JV imtim In iijnuei
Hli
Dobiva se lo povsod. Dobiva se jo povsod.
a
E
a
C1
c
c
ha
n
£
S
c
c
c
a
NASlM rodbinam priporočamo
KOLINSKO CIKORIJO
IZVRSTEN PRIDATEK ZA KAVO.
Nabirajte
nove
naročnike
Kupujta samo pri tvrdkah, ki ogla. sujejo v »Delavski Politiki" I •••
Pllse
a 2 u r
vsake vrste, stoječe, ležeče, votle tfi kombinirane gube.tudlnajmanjšet^
na vseh tkaninah, posebno pa n® svili In na sličnem izdeluje satfl®'
prva delavnica te stroke v Mariboru? modni atelje
Marica Kitzler, Krekova 5
Praške šunke
prvovrstne na debelo in drobno nudi
tovarna Jof. Benko
Murska Sobota
ter vse vrste prekajenega mesa i» klobase po izredno nizkih cenah. Priporoča posebno hotelirjem in restavracijam sveži kara mladih prašičev. Zahtevajte cenike!
Garantirano la. blago! Skrajno znižane cene!
IVAN JAX IN SIN, LJUBLJANA,
aOSPOSVBTSKA 7.
ŠIVALNI STROJI
Izborna konstrukcija ln elegantna izvriltev iz lastne tovarne. ISle* na garancija. — Vezenje t» poučuje pri nakupu brazplaf*0-
PISALNI STROJI „ ADLER11
Kolesa iz prvih tovarn. DOrkbpp, Styrla, Wa«enrad (Oroln* kolo)-Ptetilnl »troji vedno v zalogi. — Posamezni deli kolea In Hvalni" strojev. — Daje se tudi na obroke! — Cenike Iranko in zaftoni
Tiska; Ljudska tiskarna d, d. v Mariboru, predstavitelj Josip Oilak v Maribora. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen ▼ Marlh®*1*