LETO XX. — številka 55 Ustanovitelji: občinske konferenco SZDL Jesenics, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Za redakcijo odgovorna Albin UCAKAR in Andrej TRILER GLASILO SOCIA LJUDSTVA KRANJ, sobota, 29. VIL 1967 Cena 40 pat ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 194/ kot tednika Od 1. januatja '958 kot poltedaiku Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko* Od 1. januarja 1964 kot poltednik* in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO Jesenice in Kranj praznujeta Vsak praznik je slovesen dan, drugačen kot ostali, lepši je, bogatejši. Rože na oknih, zastave, praznična obleka — to je praznik, ki ga vidimo. Praznik, ki ga čutimo, ki je' v naših srcih, pa so spomini, dogodek, ki se ga spominjamo, ki ga nočemo pozabiti, na katerega smo ponosni. Občina Kranj in Jesenice te dni praznujeta, vsi občani praznujejo. Pred šestindvajsetimi leti so počile prve partizanske puške na Obran-ci in pod Storiičem. To je bil pomemben dogodek, začetek boja proti sovražniku, začetek lepšega, svobodnejšega življenja. Spomin na oboroženo vstajo zato ni le spomin na težke vojne dni, ni le začetek zmage nad okupatorjem, ampak tudi prvi korak k tistemu, kar danes že imamo, k življenju, kakršnega živimo, k uspehom, ki smo jih s trdim delom in v težkih razmerah iz-vojevali v letih po vojni. Zato praznujemo vsi: starejši, ki smo se z orožjem borili za svobodo, in mlajši, ki v svobodni domovini skupaj s starejšimi gradimo lepše življenje. Občinski praznik je praznik nas vseh, saj vsi — vsak na svojem področju in po svojih močeh — poskušamo k bogati Žetvi dodati še svoj delež. To je naša dolžnost in pravica, to je naše življenje. Občinski praznik je tudi jubilej, obračun s pretekliki delom, načrti za naprej. Jeseniška in kranjska občina y~ se ob vsakoletnem jubileju lahko pohvalita z uspehi, kakršnih marsikdo takoj po vojni ni mogel pričakovati. Zato smo in moramo bili ponosni na leta, ki s-o za nami, ponosni na vsako leto sproti, obenem pa moramo biti in smo tudi že lahko tako močni, da odkrito pri-znamo napake, ki jih delamo, pa jih v prihodnje ne bomo več. Če bo tako, bo napak res vse manj, uspehov vsak dan več, življenje pa vse lepše, polnejše, bogatejše. Ce bo tako — vsi hočemo, upamo, prizadevamo si, da bo — potem bomo prihodnje teto občinski praznik praznovali še bolj slovesno, še bolj bomo ponosni na uspehe. — a t Svečanost na Hrušici Zbor internirancev in odkritje spomenika Julij je mesec grozotnih spominov za marsikateri kraj na Gorenjskem. Tudi Hruši-čani ne bodo nikoli pozabili usodnega 17. julija v letu 1942, ko so se mnogi zadnjič skupno zbudili v krogu družine. Nemci so vas obkolili ter izselili 50 družin, ženske in otroke so odpeljali v zapore v Vižmarje, moške pa v Begunje. Deset dni kasneje so partizani napadli na Belem polju pri Hrušici avto in ubili dva višja oficirja SS ter enega arhitekta. Nemci so se strahotno maščevali. Naslednji dan so na Belem polju ustrelili 46 talcev, od tega 36 Hrušičanov in 10 Jeseničanov ter Javorni-čanov. Med talci so bili štirje bratje Ambrožič ter še njihov bratranec, dva brata Li-povšček, dva brata Potočnik in dva brata Tepina. Obisk iz La Ciotata V četrtek zvečer je prišel na prijateljski obisk v Kranj predsednik odbora pobratenih mest Kranj—La Ciotat gospod Viall s soprogo. V Kranju bo do 3. avgusta gost občinske skupščine in se bo udeležil tudi prireditev za občinski praznik. Razen tega se bo s predstavniki občinske skupščine pogovarjal o dosedanjem in prihodnjem sodelovanju med obema pobratenima mestoma. Med obiskom si bo ogledal tudi razne kulturne zanimivosti mesta, obiskal več kranjskih delovnih organizacij in nekatere turistične kraje na Gorenjskem. A. Z. ZA OBČINSKI PRAZNIK 1. AVGUST ČESI ITAMO VSEM OBČANOM KRANJA IN JESENIC V spomin na te dogodke praznuje krajevna skupnost Hrušica svoj praznik. Praznovanje se je začelo v sobo- I to s slavnostno sejo krajevne skupnosti, na katero so povabili svojce padlih borcev in talcev, končalo pa se bo v nedeljo s svečanim odkritjem osrednjega dela spomenika na Belem polju. Jutri, 30. julija, popoldne ob 16. uri bo zbor interniran- cev in občanov v veliki đv bene mehanizacije, razen betonskega mešalca in vibracijskih sredstev, vendar je zA betonskimi opornimi možno izvajati zemeljska dela z vibracijskimi sredstvi šele po 21 d neb- Ce bi se pisec članka p hinjski turizem kot zelo po* membno gospodarsko panogo, premalo pisali. S tem ur pisom odpiramo polemik 0 teh vprašanjih in pros.mo vse zainteresirane posameznike, podjetja, ustanove, organizacije itd., da o tem povejo svoje mnenje. Vsi nanr reč vemo, da je solidna, & že ne moderna avtomobilski cesta osnovni pogoj za nadaljnji razvoj turistične^ Bohinja, vemo pa tudi, M ; denarja ni oz. ga je znatni i premalo. Kako naprej, kj« 1 začeti, za kaj se odločiti..? SOBOTA — 29. julija 1967 GOSPODARSTVO GLAS # * STRAN FRANCOSKI MLADINCI V KRANJU — Tako kot vsako leto so tudi letos prišli na obisk v Kranj mladinci iz pobratenega francoskega mesta La Ciotat. Med tritedenskim obiskom pri nas si bodo podobno kot prejšnja leta ogledali razne zanimivosti Kranja ter bližnje in daljnje okolice. Ko smo jih pred kratkim obiskali, so nam povedali, da so z dosedanjim bivanjem zelo zadovoljni. Več o njihovem počutju in bivanju v Kranju bomo napisali v prihodnji številki našega časopisa. ZMAGA REPREZENTANTKE - Na odprtem atletskem prvenstvu Kranja, ki je bilo v počastitev občinskega praznika, je bila prepričljivo najboljša celjska državna reprezentantka Marjana Lubej (prva z desne). S tremi prvimi mesti je bila najboljši športnik prvenstva. BLIŽA SE GORENJSKI SEJEM — V teh dneh v Kranju zaključujejo z zadnjimi pripravami na letošnji gorenjski sejem. Tako bo Kranj v avgustu spet za nekaj dni spremenil svojo običajno podobo in postal »sejemsko« mesto. Letošnji gorenjski sejem bo že sedemnajsti po vrsti — Foto: Franc Perdan »Želimo dobre sosedske odnose« Direktor Avtoprometa Gorenjska Tone Tičar ob uvedbi takse za prihod in odhod avtobusov na avtobusni postaji v Kranju Ko smo v 53. številki Glasa pod naslovom Avtobusni ringaraja pisali o problemih, ki so se pojavili ob uvedbi takse za avtobuse na avtobusni postaji v Kranju (s tem nikakor ne trdimo, da so to edini pereči problemi v medsebojnih odnosih avtobusnih podjetij), smo pojasnili, da nismo uspeli dobiti tudi mnenja ozroma pojasnila predstavnika Avtoprometa Gorenjska. Danes posredujemo mnenja direktorja Avtoprometa Gorenjska Toneta Tičarja. »Rad bi poudaril, da to ni nikakršna novost, ki bi si jo naj izmislil naš delavski svet. Takšne takse plačujemo na primer mi v Zagrebu, Varaždinu, Novem mestu, Kopru, Postojni, Izoli, Portorožu in Gospodarske novice FIAT 850 in 1100-R ZA DINARJE Tovarna avtomobilov Crvena zastava je spet začela sprejemati plačila v dinarjih za avtomobile fiat-zastava 850 in fiat-zastava 1100-R. Vendar pa so se cene zaradi večje carine povečale ca poprečno 480 novih dinarjev. Fiat 850 stane zdaj 17.520, 1100-R pa 20.940 novih dinarjev. V ceni ni vračunan davek na promet in stroški prevoza. 36,4 MILIJONA DOLARJEV Devizni dohodek od turizma je znašal v prvem polletju letos po podatkih Narodne banke Jugoslavije 36,4 milijona dolarjev. Ta znesek je dvakrat večji od zneska v prvih šestih mesecih 1965. leta in za 35 odstotkov večji od zneska lanskega prvega polletja. Vendar pa je dejanski dohodek večji od evidentiranega, ker je precej takih dohodkov, ki je za njihov dokončni obračun potrebnega več časa. Piranu. Ker naše podjetje ob podpisu sporazuma o opustitvi taks leta 1964 še ni obstajalo, menimo, da nismo nanj vezani.« — Vsem je razumljiva potreba po novi avtobusni postaji v Kranju. Uvedba te takse naj bi služila zbiranju denarja za investicijo. »To je glavni namen odločitve delavskega sveta. O vsem smo temeljito premislili in so zato za kolektiv žaljive izjave o »reševanju podjetja« s tem denarjem. Naše podjetje namreč nikakor ni tisto, ki naj bi bilo prezadol-ženo... V okviru podjetja deluje samostojna postajna poslovna enota, pri kateri se bo zbiral denar za avtobusno postajo.« — Logično bi bilo, da krije stroške gradnje postaje tisti, ki jo uporablja. »Tega načela smo se pri odločitvi glede taks tudi držali. To takso zaračunavamo za vse avtobuse, tudi za naše. Ker imamo na avtobusni postaji v Kranju največ svojih avtobusov, bomo tako tudi mi največ plačali, vendar pa bodo morala svoj delež plačati tudi podjetja, ki postajo uporabljajo. Menim, da je to čista ekonomska logika. Ne moremo se namreč sprijaznili s tem, da bi sami gradili postajo za vse.« — Kako gledate na odziv Transturista iz škofje Loke? »Menim, da ima njihov delavski svet enako pravico kot naš. da se odloči za uvedbo taks na njihovih avtobusnih postajah, vendar bi bilo prav, da se sporazumelim o enotnih cenah. Pri tem bi rad povedal, da si želimo dobre sosedske odnose — in to ne na račun enega ali drugega — ter lahko zagotovim, da bomo z naše strani na to vedno pripravljeni, kot smo bili doslej.« — Direktor Transturista je dejal, da je njihovo podjetje pripravljeno nastopiti kot soinvestitor gradnje avtobusne postaje v Kranju. »Z naše strani ni zaradi tega nikakršnih pomislekov, vendar pa moram opozoriti, da se bo morala avtobusna postaja kljub morebitnemu sofinanciranju še vedno vzdrževati in k temu vzdrževanju bomo morali pač prispevati koristniki. Kot sem že dejal, je bistveno pri vsem to, da se sporazumemo o cenah.« P. Čolnar Tradicionalno tekmovanje traktoristov V nedeljo, 6. avgusta, se bodo že enajstič pomerili poklicni traktoristi in traktoristi - kooperanti na področnem gorenjskem tekmovanju. Prireditveni odbor LT Kranj oziroma zadruge bodo sprejemali prijave še do L avgusta. Najboljši posamezniki kot tudi ekipe (v ekipi so 3 člani), s tega tekmovanja se bodo udeležili republiškega tekmovanja, ki bo v začetku septembra v Murski Soboti. Tekmovali bodo v poznavanju prometnih predpisov in motoroznanstvu ter oranju in v spretnostni vožnji. Po tekmovanju v nedeljo bodo prikazali tudi delo nekaterih kmetijskih strojev, ki bodo razstavljeni na gorenjskem sejmu. — c V prvi polovici letošnjega leta prek dva in pol milijona potnikov na mejnih prehodih na gorenjskem delu državne meje Cim toplejše je vreme, tem manj govorimo o mednarodnem turističnem letu. Smo sredi turistične sezone in že se nas loteva strah, da so bila naša pričakovanja o porastu turizma račun brez krčmarja. Nekateri valijo krivico na »vroče« mednarodno politično situacijo, drugi na hladni val, ki nenehno prihaja prek Alp in ne ohlaja samo ozračja, temveč tudi turiste. Morda so bila naša pričakovanja res preveč optimistična, morda pa se tudi varamo. Statistika, to skladišče številk, brez katerega ne moremo več živeti (oziroma pisati in dokazovati), nam bo pomagala, da si po prehodu potnikov čez mejne prehode na gorenjskem delu državne meje sami najdemo odgovor na vprašanje, ali je turizem v porastu ali opadanju. V prvem polletju letos je na naših mejnih prehodih v obe smeri prešlo mejo naslednje število domačih, tujih in tranzitnih potnikov (v oklepaju je navedeno število potnikov v enakem lanskem obdobju): Jesenice 738.494 (661.008), Rateče 402.591 (228 tisoč 558), Podkoren 366.587 (355.601), Ljubelj 923.911 (444 tisoč 539) in Jezersko 31.345 (28.069) potnikov. Visok porast beležita Ljubelj in Rateče. Rateče na račun popravila ceste čez sedlo, ko je bil pomet spomladi nekaj časa usmerjen prek Trbiža in Rateč. Poleg tega je na vseh teh obmejnih prehodih prešlo še 90 399 potnikov v maloobmejnem prometu, kar skupno na vseh prehodih znaša 2,553.357 potnikov. V prvem polletju je na Gorenjskem prišlo v našo državo 757.868 tujih turistov, kar je 200.000 več kot v enakem lanskem obdobju. Velik porast beleži tudi mo-torizacija. V prvem lanskem polletju je prek mejnih pre- hodov na Gorenjskem prišlo v našo državo 166.674 motornih vozil, letos pa 271.811. Statistika je res suhoparna in dolgočasna. Toda brca nje ne bi našli popolnega in resničnega odgovora na zastavljeno vprašanje: ali je turizem v opadanju ali porastu? Ne pozabimo: glavna turistična sezona se je šele začela. Cim bolj se bo ohlajalo ozračje v mednarodni politični areni, tem bolj bodo vreči turisti pritiskali v slano Jadransko morje. Slano po okusu in cenah turističnih uslug. Jože Vitlic Obvestilo Odbor Prešernove brigade pri občinskem odboru zveze združenj borcev NOV v Kranju obvešča, da bo v nedeljo 30. julija ob 10. uri pri šempetrskem gradu v Stražišču pri Kranju srečanje vseh preživelih borcev VII. SNOUB F. Prešeren. Prireditelj vabi vse preživele borce, interni-rance, aktiviste In občane, da se udeležijo tega srečanja. Po proslavi bo prosta zabava, na kateri bodo nastopili Veseli planšarji. Odbor Prešernove brigade GLAS * 4. STRAN KULTURA IN PROSVETA Množica kopalcev na tržiškem kopališču 1961 so Tržičani do->ališce. Iz leta v leto -ročih poletnih dneh v njem več kopalcev. okolica Pevski zbor kranjskih upokojencev prizadevno poje že dobre štiri leta Leta bih k< ee v koplje Cista voda, prijeti In avtocesta v bližini privabijo tudi marsikaterega tujca. Kopališče ima tudi bife in rekvizite za igranje namiznega tenisa. Da je obisk iz leta v leto večji, nam povedo tudi statistični podatki. Kopališče so letos zaradi slabega vremena in preurejanja odprli razmeroma kasno, šele 24. junija. Kljub temu je biTo na kopališču do konca junija že 3296 kopalcev, lani pa od 5. junija do konca meseca 4146. Julija lani je bilo na kopališču 5580 kopalcev, letos pa že do 20. julija 9793. Kljub temu pa letošnji rekord dneva 1177 ljudi še ni dosegel lanskega, to je 16'J0 ljudi. Prav gotovo je največji vzrok, da obisk stalno narašča, tudi redno oskrbovanje in čiščenje obeh bazenov. Trikrat tedensko namreč čistijo bazen, enkrat tedensko fiitre, sanitarne prostore pa seveda vsak dan. Sanitarna inšpekcija redno pregleduje vodo, vendar do sedaj še ni bilo nobenih pritožb. V. M Na pobudo upravnega odbora Društva upokojencev Kranj je bil 16. januarja 1963. leta ustanovljen pevski zbor pri Društvu upokojencev, ki je v začetku štel 14 članov, do danes pa se je število pevcev povečalo na 20. že na ustanovnem sestanku so s; začrtali smernice za svoje delo. S požrtvovalnostjo in delom so premagovali marsikatere težave in uspeli. Prvega pevovodjo Boga Klobučarja je kmalu zamenja! Anton Marolt, ki je z rednimi vajami pripravil zbor tudi za prvi nastop; ta je bil ob obisku ameriških upokojencev pri nas, drugi pa v počastitev članov društva upokojencev, starih 80 let. 1964. leta so v počastitev občinskega praznika pripravili koncert partizanskih in narodnih pesmi. Vrstili so se pevski nastopi na raznih proslavah in praznovanjih. Aprila 1964 je zbor nastopil na občinski reviji pevskih zborov v Dupljah in v Goricah. Za dan zmage so priredili samostojni koncert. Pevci zbora so sodelovali tudi pri odkritju spominske plošče padlim borcem v Stru-ževem. Posebno doživetje zanje pa je bilo prav goto- j Vo srečanje z belokranjskimi upokojenci in borci; oktobra so namreč šli na svoj prvi izlet po Beli Krajini. Tudi v letu 1965 so veliko nastopali. Ljudje so radi poslušali njihovo petje. Za dan republike je zbor pripravil koncert skupno z recitator- ji Prešernovega gledališča. Tega leta so obiskali tudi nekaj drugih gorenjskih krajev; s pesmijo so se predstavili Tržičanom, Jeseničanom in prebivalcem Javor-nika. Lani so nastopili na občinski glasbeni reviji v Preddvoru in sodelovali na sindikalni proslavi Kmetijsko-živilskega kombinata v Kranju. Kot vsako leto doslej so tudi letos počastili osemde-setlctnike v Društvu upokojencev. Nastopili so na občinski pevski reviji v Cerkljah in v priznanje za sodelovanje na vsakoletnih pevskih revijah prejeli diplomo. Julija so gostovali na Dolenjskem; obiskali so Ribnico, Kočevje, Žužemberk, Podkraj in Dvor pri Žužemberku. Skromen zapis po dobrih štirih letih prizadevnega dela pevskega zbora Društva upokojencev Kranj naj bo priznanje in obenem spodbuda za delo vnaprej. Vika Mihelič V nekaj stavkih JESENICE: izdali bodo Cufarjev življenjepis — Ob 25-let- nici smrti proletarskega pisatelja Toneta Cufarja bo jeseni- -ška Svoboda, ki nosi njegovo ime, izdala v broširani izdaji njegov življenjepis. V njem bodo prikazali njegovo vzgajanje delavcev, preganjanje zaradi napredne miselnosti in opis njegovih del, ki jih je napisal za delavski razred. JESENICE: pripravili so letak s pregledom letnih prireditev — Posebni konzorcij, ki usklaja in ureja kulturno-pro svetne prireditve, je za letošnje letne prireditve na hokejskem igrišču izdal letak s sporedom, na zadnji strani pa je reklama treh podjetij, ki so krila stroške. Nastopili bodo: češke lastovke Urpim, Magnifico iz Skopja z večerom mehiških pesmi, folklorni ansambel Virgen del Campo iz Španije in ostali. Letak bodo razdelili v vse večje kraje Gorenjske, pa tudi v Beljak, Celovec, Videm in Trbiž. SKOFJA LOKA: zanimiva razstava kopij fresk Janeza Ljubljanskega — V času slikarske kolonije bo v galeriji muzeja na loškem gradu zanimiva razstava kopij fresk Janeza Ljubljanskega iz srede 15. stoletja. Loškemu muzeju je kopije, ki jih je kopiral akademski slikar Marjan Tršar, posodil Mestni muzej iz Ljubljane. Razstava, ki so jo odprli kot prvo prireditev turističnega tedna, 19. julija, bo odprta do konca avgusta. SKOFJA LOKA: udeleženci Groharjeve slikarske kolonije v škof ji Loki — V ponedeljek, 24. julija, so prišli v Loko prvi udeleženci Groharjeve slikarske kolonije. To so slikarji: Nikolaj Omersa, Oton Polak, Marjan Rijavec, Ive Seljak-Copič, Tone Leskovšek, Miloš Požar, Maksim Sedej, Cita Potokar' Marjan Tršar in Dore Klemenčič-Maj. Prijavljeni Ceh Ivan Minarik doslej še ni prispel. Vsi slikarji so nastanjeni v hotelu Krona v Škofji Loki, ki nudi gostom — udeležencem slikarske kolonije tudi popust in hkrati možnost bivanja na Trebiji. S tiskovne konference Mladinske knjige Tri nove pomembne Avtocesta odtegnila turiste od Tržiča V primerjavi z lanskim letom se je dotok turistov v Tržič letos znatno zmanjšal. Do sredine maja je bil promet večji potem pa manjši, kar dokazuje, da je Tržič mnoRo bolj obiskan pozimi. Občuten je padec domačega turizma; vse manjši je tudi obisk okoliških planinskih postojank. Od tujih turistov Je vse manj Nemcev (10 % letos, lani 60 %) in Angležev, največ pa je Avstrijcev in Nizozemcev. Nova avtocesta Je odtegnila od mesta mnogo ljudi. Glavni vzrok je verjetno v tem, ker je premalo po- Kmetijska zadruga Skofja Loka odda v najem zasebnemu obrtniku opremljeno avtomehanič-no delavnico v Selcih. interesenti naj se zgla-S;!o na sedežu kmetijske zadruge v škofji Loki, kjer lahko dobijo informacije o pogojih za oddajo delavnice v najem. skrbljeno za reklamne in informativne table razen tega pa so priključki cest skrajno neurejeni. Drugi vzrok da slabi obisk so previsoke cene, gostinskim in drugim uslugam, ki se že približujejo ljubljanskim hotelom. Večina gostinskih podjetij namreč s kvaliteto uslug ne opravičuj« tako visokih cen. Delno se na manjši obisk vplivali tudi politični dogodki v svetu. Tržiška turistično društvo pripravlja tudi barvni prospekt, ki pa verjetno pred jesenjo ne bo izšel. Kompas pa pripravlja reliefni prospekt, na katerem bo zajeto Triglavsko pogorje in Karavanke ter Celovška kotlina. Izbira in kvaliteta razglednic je zadovoljiva. Imajo okrog 30 pokrajinskih posnetkov, ki so jih izdale različne založbe, Kompas in tudi sami. Mladinska knjiga Je pred nedavnim izdala tudi razglednice planinskega cvetja in knjižico Slovenska transverzala. Vika Mihelič V četrtek, 27. julija, je bila v sejni sobi založbe Mladinska knjiga v Ljubljani tiskovna konferenca, na kateri so novinarje seznanili s knjigami, ki so pravkar izšle in so pomemben prispevek k naši kulturi. UMETNOST, druga knjiga naše sodobne ilustrirane enciklopedije, obsega vsa področja umetnosti od glasbe, poezije in proze do slikarstva, kiparstva, arhitekture, plesa, gledališča, filma in oblikovanja. Posamezna poglavja je v angleškem izvirniku napisala vrsta priznanih avtorjev: G. Barry, J. Bronovvski, J. Fisher, J. Huxley. Zaradi sistematičnosti opisujejo vsako panogo umetnosti posebej, vendar obenem poudarjajo enotnost in različnost umetnosti. Knjigo je prevedel v slovenščino prof. Janko Moder, z nasveti pa so mu pomagali različni strokovnjaki. ANTIČNI RIM je delo dvajsetih avtorjev, zato koncept ni enoten. Avtorji se lotevajo istih stvari z različnih vidikov. Pomanjkljivost knjige je v tem, da 6e skoraj izključno nanaša samo na Italijo, naše province pa se skoraj ne dotakne. Knjigo je prevedel prof. Janko Moder, spremno besedo je napisal Jože Kasteiic, strokovno jo je pregledal Kajetan Gantar, uredil jo je Ciril Trček, tehnično pa Dušan Osredkar. SVETLE PODOBE je prikupna knjižica, ki nas se- znanja z barvnimi lesorezi iz delavnice Jung Pao — Dsai. Lesorezi s pesmimi so iz delavnice Bleščeči zakladi v Pekingu. Za ovitek je Založba Alfred Holz iz Berlina izbrala lesorez slikarja Pu Hsin — Yiia. Tekst je iz kitajščine v nemščino prevedel Alex VVedding, iz nemščine v slovenščino pa Cene Vipot-nik. Tehnično je zelo dobro Knjige opremljena. Izšla je v nakladi komaj 1000 izvodov. še v tem mesecu bo iz^la prva knjiga Ars Sloveniae, ia sicer Baročno kiparstvo dr. Sergeja Vrišerja. P0 temelja nem konceptu se povsem razlikuje od nekdanje Monumenta artis slovenicae. Po. udarek knjige je na odličnih umetnostnih V. Mihelič reprodukcijah spomenikov Veletrgovina Živila Kranj Več potrošniških centrov V klasični trgovini se potrošnik preveč zamudi — Letos več novih potrošniških centov — Morske ribe za gorenjske potrošnike Veletrgovina Živila Kranj je tik pred začetkom turističn« sezone junija letos odprla na Bledu nov sodoben potrošniški center, v katerem je samopostrežna trgovina, bife in prodajalna mesa, ki ga prodaja Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka. Za zgraditev takšnega potrošniškega centra, kjer g0s. podinje lahko hitro dobijo vse, kar potrebujejo, je Veletrgo. vina Živila porabila okrog dvesto milijonov starih dinarjev. že v prvih dveh mesecih se je pokazalo, da je bila gradnja takšnega potrošniškega centra na Bledu upravičena. Dnevni promet v obeh lokalih (v samopostrežni trgovini in bifeju) znaša okrog milijon starih dinarjev. Razen tega je praksa tudi pokazala, da klasične trgovine niso več najbolj primerne v naših krajih, ker se potrošnik v njih preveč zamudi. Zato so se v veletrgo- vini Živila odločili, da bodo v prihodnje na Gorenjskem gradili raje sodobne potrošniške centre. Razen tega pa bodo preuredili tudi nekaj klasičnih trgovin. Tako bodo predvidoma že 15. avgusta na Bledu odprli še en potrošniški center in sicer v prostorih bivše zobne ambulante. Tudi v tem potrošniškem centru bo samopostrežna trgovina in bife. Ostali del starega zdrav- SOBOTA — 29. julija 1967 KRANJ PRAZNUJE GLAS * 5 STRAN Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije z območja občine Kranj čestitajo za občinski praznik vsem delovnim ljudem in želijo še nadaljnjega napredka pri izgradnji socializma Praznik kranjske občine Uspehi, ki spreminjajo življenje Kranj. Mesto na skali, tako so ga imenovali včasih. Takrat so na Planini, Zlatem polju in pri vodovodnem stolpu okoliški kmetje še sejali pšenico, rž, ječmen, sadili krompir itd. Takrat Kranja še niso imenovali najbolj razvita občina v Jugoslaviji. Danes pa ob robu starega, zgodovinskega mesta, kjer so bila še pred nekaj desetletji polja, stojijo nova stanovanjska naselja, število prebivalcev v občini se je povečalo. Zrasli so novi dimniki, ki so Ime Kranja ponesli po vsej domovini in v tujino. Kranj je postal industrijsko mesto. V kratkem času se je v Kranju razvila tekstilna, elektronska, gumarska in čevljarska industrija. Sestava prebivalcev se je tako rekoč čez noč popolnoma spremenila. Vse manj je kmetov in vse stvenega doma na Bledu pa bo veletrgovina Živila dala v najem hotelu Jelovica in trgovskemu podjetju Murka. Za odkup zemljišča, stavbe in za preureditev bodo porabili okrog sto milijonov starih dinarjev. Ko bo zgrajen še ta potrošniški center, bo imela veletrgovina Živila na Bledu osem trgovin, na območju bivše radovljiške občine pa kar 17. še letos bodo preuredili tudi potrošniški center škr-latica v Kranjski gori. Sedanje skladiščne prostore bodo preuredili v trgovino s 6adjem in zelenjavo, zraven centra pa bodo zgradili novo skladišče. Tudi za to preureditev imajo denar že zagotovljen. Veletrgovina Živila gradi nov potrošniški center tudi v Šenčurju pri Kranju. Ta center bo stal nasproti sedanje trgovine, ki jo bodo potem specializirali. V tem centru bo samopostrežna trgovina in bife. V podjetju menijo, da bodo po zgraditvi več delavcev. Konec letošnjega marca je bilo v kranjski občini že 53.439 prebivalcev, od teh pa je bilo takšnih, ki se aktivno bavijo s kmetijstvom, le še okrog tri tisoč. Povojna vlaganja v indu- strijo so bila posledica hitre obnove domovine in tudi občine. Kmalu pa so se začele kazati nove potrebe. Urediti je bilo treba zdravstveno varstvo, zgraditi nova stanovanja, šole itd. Danes smo z dosedanjim razvojem občine lahko več kot zadovoljni. Dokaj zadovoljivo je v občini rešeno zdravstveno varstvo. Imamo bolnišnico za ginekologijo in porodništvo, Institut za TBC na Golniku in bolnišnico za očesno tuberkulozo na Jezerskem. Ce bomo vse to znali pravilno in dobro izkoristiti, potem se bo tudi trenutni problem zdravstvenega varstva precej izboljšal. Velik uspeh je bil v zadnjih letih s skupnimi napori in prizadevanji storjen tudi na področju šolstva. Zgrajenih je bilo pet novih osemletk, nova telovadnica, eno šolo pa smo prenovili. V gradnji je le še ena osemletka. Ko bo tudi ta šola zgrajena bo problem pomanjkanja šolskih prostorov v kranjski občini za dalj časa rešen. Občani kranjske občine, predvsem občinska skupščina, pa bodo v prihodnje morali rešiti še neko večjo nalogo. To je otroško varstvo. Predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar je povedal, da je občinska skupščina že letos zagotovila denar za izdelavo načrtov in programov otroškega varstva v občini.. Prihodnja leta pa bodo v občini začeli postopoma graditi vzgojno-varstvene ustanove. Tako bo otroško varstvo končno prišlo na prvo mesto v prizadevanjih nadaljnjega razvoja občine. Prve polletne številke glede izpolnjevanja letošnjega družbenega plana občine kažejo, da smo lahko kar zadovoljni. Industrijska proizvodnja poteka po predvidenem programu in je bila v polletju celo nekaj višja kot je bilo predvideno. Težave pa se pojavljajo pri prodaji izdelkov in zadolženosti delovnih organizacij. Opaža se, da se večina delovnih organizacij še vedno ni povsem znašla v novih razmerah gospodarjenja. Slej ko prej se bo treba odločiti: ali veliko zaloge ali nižje cene. Sicer pa tudi tukaj ne smemo biti preveliki pesimisti. Možnosti so, da se bo do konca leta tudi to vprašanje precej izboljšalo. Podatki in srednjeročni program razvoja kranjske občine kažejo, da bo Kranj z bližnjo in dalnjo okolico v prihodnje še bolj in hitreje spreminjal svojo podobo. Na severu mesta bo v prihodnjih nekaj letih zraslo novo stanovanjsko naselje, tako rekoč v središču pa bosta podobo mesta precej spremenila nov hotel in blagovna hiša. Razen tega se bo v občini tudi v prihodnje nadaljevala sejemska tradicija. Ker sedanji prostori gorenjskega sejma vse manj ustrezajo, je že predvideno, kje se v prihodnje zgradijo novi. Lokacija ja že odobrena, treba bo le počakati, da se bo nabralo dovolj denarja. Vzporedno z ostalimi panogami (industrija, kmetijstvo, trgovina, gostinstvo, zdravstvo, otroško varstvo itd.) pa se bo v občini postopoma razvijal tudi turizem. Kranj je že po svoji naravni legi namreč zelo odprto mesto. Skozenj se vsako leto pelje veliko domačih in tujih turistov. Zadnje čase pa so sa nekatera domača in tuja podjetja ter posamezniki zanj in za njegove lepote začeli še bolj. zanimati. To pa obvezuje turistične delavce in druge, da bodo kranjsko občino in njene naravne lepote, katerih ni malo, čimbolj uskladili z odstalo gospodarsko in drugo dejavnostjo. Kranj že dolgo ni več samo mesto na skali, ampak se je razvil v močno Industrijsko središče občine. Hiter In skokovit razvoj je občino v tem kratkem času po vojni zelo spremenil. Kljub velikim uspehom pa nas vse to no sme uspavati. Pred nami so namreč nove naloge, nove potrebe, ki bodo Kranj in občino še naprej spreminjale. a A. Zalar tega centra prebivalci Šenčurja rešeni težav, ki so jih imeli v sedanji trgovini. Center bodo zgradili še letos, zanj pa bodo porabili okrog osemdeset milijonov starih dinarjev. še letos bodo dobili nov potrošniški center tudi prebivalci Preddvora. Podjetje se je že dogovorilo s predstavniki krajevne skupnosti in drugimi, da bodo preuredili prostore, kjer je bila do sedaj pošta in trgovina. Zaenkrat še čakajo, da se krajevna skupnost in pošta preselita v staro šolo, potem pa bodo takoj začeli s preurejanjem. V tem centru bo približno 140 kvadratnih metrov prodajnega prostora. V Živilih menijo, da bo problem trgovine v Preddvoru tako rešen za najmanj dvajset let. V teh dneh bodo odprli nov lokal tudi v Prešernovi ulici v Kranju. (V podjetju pravijo, da bo otvoritev L avgusta — za občinski praznik.) Preuredili bodo namreč bivšo trgovino Izbira. Menda bo to najbolj moderen lokal v Kranju. Zadnja večja investicija, za katero so se letos odločili, pa bo manjša hladilnica za visoko zmrzovanje pri skladišču bivše Agrarie v Kranju. V tem skladišču bodo Imeli vedno na zalogi očiščene morske ribe, s katerimi bodo oskrbovali prebivalce na Gorenjskem. Veletrgovina Živila Kranj je v dveh letih svoj blagovni nromet podvojila. Leta 1965 je ta znašal okrog šest milijard starih dinarjev, letos pa predvidevajo, da bo znašal 13 milijard. Vse to jim je uspelo predvsem z lastnimi sredstvi. Pravijo namreč, da občinske skupščine posvečajo premalo pozornosti razširjanju potrošniške mreže. Štiri gorenjske občine so namreč letos namenile le 23 milijonov starih dinarjev za razširitev trgovske mreže, razen jeseniške občine, ki je odobrila 200 milijonov. A. žalar I GLAS * 8. BTRAN KRANJ PRAZNUJE SOBOTA — 29. julija 1967 Gorenjska kreditna banka Kranj čestita vsem svojim komitentom in občanom za občinski praznik Občinski sindikalni svet Kranj čestita vsem članom sindikata za občinski praznik občine Kranj — 1. avgust Kolektiv podjetja za PTT promet Kranj čestita vsem občanom občine Kranj za njihov praznik in jim želi prijetno praznovanje KOMPAS Kranj vam nudi vse turistične usluge Kolektiv se priporoča in čestita vsem delovnim ljudem in prebivalcem občine Kranj za občinski praznik D) Kranj proizvaja stroje za čevljarsko, konfekcijsko in kartonažno industrijo ter ostalo opremo Za občinski praznik čestita vsem delovnim ljudem in jim želi uspešne delo Delovna skupnost veletrgovine 4 Kranj s poslovno enoto KOLONTIALE Bled čestita cenjenim potrošnikom, vsem občanom in poslovnim prijateljem . za občinski praznik občine Kranj Prijetno praznovanje za občinski praznik želi vsem občanom Kranja kolektiv obrtnega podjetja Steklarstvo Kranj SOBOTA - 29. julija 1967 KRANJ PRAZNUJE GLAS # 7. STRAIf Servisno podjetje kranj Tavčarjeva 45, telefon 21-282 čestita za občinski praznik vsem svojim dosedanjimi naročnikom in vabi nove k sodelovanju z vsemi svojimi dejavnostmi , zidarska in mizarska, vodovodnoinštalaterska in ključavničarska, električarska, krovska in pleskarska Poleg navedenih opravljamo tudi gospodinjske usluge! šivanje oblek po meri, krpanje oblek in pobiranje zank« V pralnici Vodovodni stolp peremo in likamo perilo* Avtcfitsmei {wu$t čestita cenjenim koristnikom uslug, vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik \ sojxx s UjraJSJ tovarna gumijevih izdelkov izdeluje poleg avto- in velopnevmatike tudi termoforje, klinaste jermene, cevi, transportne trakove, tehnične izdelke in drugo Kolektiv se pridružuje čestikam občanov ža občinski praznik Kolektiv kmetijske zadruge Cerklje na Gorenjskem \ čestita občanom Kranja za občinski praznih ter se še naprej priporoča Kranjske opekarne Kranj se pridružujejo čestikam za občinski praznik 1. avn gust ter še v bodoče priporočajo svoje kakovostni opečne izdelke po konkurenčnih cenah in z ugod-f nimi pogoji ± Kolektiv slaščičarne — kavarne Kranj čestita vsem občanom za praznik občind Kranj in se priporoča za obisk Delovni kolektiv Cestnega podjetja Kranj čestita občanom občine Kranj za občinski praznik ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KOLEKTIV TOVARNE ELEKTROMEHANIČNIH IN FINOMEHA-NIČNIH IZDELKOV V KRANJU ČESTITA OBČANOM KRANJA ZA OBČINSKI PRAZNIK 1. AVGUST IN JIM ŽELI PRIJETNO PRAZNOVANJE G1.AS * 8 STRAN KRANJ PRAZNUJE Zavarovalnica Kranj čestita vsem delovnim ljudem v komuni Kranj za njihov praznik in želi, da bi bilo v prihodnje čim manj nesreč in požarov Elektro Franj-Kranj s svojimi delovnimi enotami: distributivna enota Kranj, distributivna enota Žirovnica, proizvodna enota Kranj in skupne službe čestitajo vsem občanom Kranja za njihov praznik in jim želijo nadaljnjih uspehov Čestitkam občanov občine Kranj za njihov praznik se pridružuje Kolektiv Gorenjske vodne skupnosti Kranj čestita občanom za njihov praznik in jim želi prijetno praznovanje _ KRANJ Puškama Kranj proizvaja orožje in lovske potrebščine — specialna orodja — embalaža Kolektiv se pridružuje čsetikam občanov za občinski praznik 1. avgust in želi prijetno praznovanje Kemična tovarna Exoterm Kranj čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Dimnikarsko podjetje Kranj čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik in jim želi prijetno praznovanje Kolektiv podjetja Kovinar Kranj čestita občanom za občinski praznik in jim želi nadaljnjih delovnih uspehov Komunalni servis Kranj čestita vsem clejovnim ljudem v oočini Kranj za njihov praznik Kolektiv trgovskega podjetja Kurivo Kranj čestita vsem potrošnikom in občanom za občinski praznik in se priporoča Obrtno podjetje Pleskarstvo Kranj se pridružuje čestitkam občanov za njihov praznik in priporoča' svoja slikarsko-pleskarska dela na stavbah, plastične omete, polaganje tapet in Imtikorozijska zaščita jeklenih konstrukcij PANORAMA GLAS * 9. STRAN mm Te dni po svetu Ljudje Sukarnov labodji spev Rasni nemiri v ZDA se vedno bolj širijo in črnski voditelj Young je izjavil, da so prišli do točke, kjer bodo črnca uničili ali pa osvobodili. Predsednik Johnson bo verjetno proglasil Detroit, mesto, ki vse bolj vzbuja vtis bojišča, za cono, ki doživlja katastrofo. Prvi začetki nemirov so se pojavili v Los Angelosu, v San Franciscu in v predmestju Nevv Vorka. Britanski Spodnji dom je sprejel novo obrambno politiko laburistične vlade, ki predvideva postopen umik britanskih sil z Daljnega vzhoda. Skupina laburističnih poslancev je tudi zahtevala omejitev vojaških stroškov, tako. da bi bilo več denarja za socialno-zdrav-stveno varstvo. Perujska vlada je kolektivno odstopila, v novi vladi pa bodo po predvidevanjih izključno predstavniki krščansko demokratske stranke in narodne unije. Opozicijske stranke, kj si prizadevajo na prihodnjih predsedniških volitvah prevzeti oblast, izkoriščajo zlasti finančno krizo, ki je zadela Peru. Kot se je odlikoval bivši predsednik Indonezije Sukamo po velikih be&edah, trdni prepričanosti o svoji nezmotljivosti, se odlikuje njegov naslednik, general Suharto, po počasnosti v svojih odločitvah. Ta počasnost odločanja se je stopnjevala do te meje, da se ga je oprijel pridevek »obotavijivec z "Jave«. Ta »počasni stil« Je značilen za vse uradno indonezijsko ukrepanje po noči na 1. oktober leta 1965, vendar je »politični diletant« — kot nekateri imenujejo Suharta — že dokazal, da to ni res, saj je bil, kot kaže razvoj, čeprav počasen še vedno pre-hiter za sedanjo indonezijsko družbo. 19. Julija Je Indonezijska vlada sporočila, da Je zadušila zaroto, kt je imela namen privesti na oblast odstavljenega Sukarna. Iz Indonezije so začele prihajati vesti, da se položaj bivšega predsednika zboljšuje, pri čemer je pomembna tudi izjava zunanjega ministra Ma-lika, da se vlada srečuje z velikimi problemi, ki jim nI povsem kos. Čeprav je nesmiselno pričakovati, da bi stekel razvoj dogodkov res v Sukarnovo korist, pa je vseeno gotovo, da se je »novi red« znašel na začetku krize, katero so nekateri že vseskozi napovedovali. Stranke »novega reda« so si po svojih interesih tudi do skrajnosti različne. Enotne so si bile gotovo izključno v borbi proti »staremu redu« oziroma bivšemu predsedniku Sukarnu. Sedaj, ko se je ta borba približala svojemu cilju, so prišle na površje razlike med grupacl-jami, katere so bile doslej prikrite pod plaščem enotnega nastopa. V fronti »novega reda« vidijo protisukarnovci gibanje proti Sukarnu, antikomunisti gibanje proti komunistični partiji in vplivu Kitajske, najrazličnejše stare politične stranke možnost za povrnitev svoje veljave in ugleda, trgovci konec močne konkurence čezmorskih Kitajcev, bogati možnost, da še povečajo svoje bogastvo in reveži borbo za uresničitev vabljivega načela »dovolj hrane in obleke za vse«. Na sedanji stopnji razvoja dogodkov v Indoneziji so začele stopati v prve vrste te najbistvenejše zahteve posameznih grupacij. Ker so se te zahteve med seboj tudi diametralno nasprotujoče, pomeni to rahlanje vezi, ki združuje »novi red«. Nova vlada se zaveda, da teče razvoj dogodkov v prid bivšega predsednika. Zaradi tega so sprejeli že več ukre-pov, ki naj bi kar najbolj onemogočili njegovo vrnite* na politično prizorišče. Ce* prav bodo v tem najverjefr neje uspeli, pa kaže, da se b* morala vlada resno spoprl« jeti z razdrobljenostjo, ki M obeta sedanji neuradni koaliciji, v kateri se križajo in,-« tereni vojske in političnih strank, bogatih in revnih .. i Je to Sukamov labodji spev? Se bo v teh nasprotjih vendarle pokazala njegov« veličina? Kam lahko vse to pripelje? Mar res do novega prelivanja krvi v gospodar* sko in politično že tako močno razrvani Indoneziji? P. Čolnar in dogodki Ljubiteljem planin Ne jezite se na graničarje Pred kratkim sta dva planinca iz jeseniške občine krenila na vrh Stola po stezi, ki od planine Belščica vodi v obmejnem pasu do najvišjega vrha Karavank. V 100-metrskem obmejnem pasu ju je zasačila patrola graničarjev in fanta sta se morala vrniti (uklenjena) v dolino. Zaman sta kazala graničarjem osebne izkaznice in potne liste. Vsa dokazovanja, da nameravata po poti do Prešernove koče na vrhu Stola, niso uspela. To se je pripetilo tudi znanemu jeseniškemu javnemu delavcu, ki je odšel v planine z družino. Mednarodni strokovnjaki za Bližnji vzhod predvidevajo, da bo Sueški prekop zaprt še najmanj tri do šest mesecev. Zaradi blokade je najbolj prizadeta Velika Britanija. Venczuelska vlada je obtožila Kubo, da je organizirala atentat na predsednika Ra-ula Leonija. Poskus atentata je bil 26. julija, ko sta neznani osebi vrgli dve bombi velike eksplozivne moči na uradno palačo šefa države. Varnostni svet se bo ponovno sestal 7. avgusta. Razpravljal bo o položaju na Srednjem vzhodu. V četrtek, 27. julija, je na desettisoče prebivalcev Hrvatske ter Bosne in Hercegovine na Kozari proslavilo dan vstaje ljudstva obeh bratskih republik in 25-let-nico zgodovinskega proboja sovražnega obroča na Kozari. Ob dnevu vstaje Hrvatske ter Bosne in Hercegovine so bile številne priredi t v« tudi v drugih krajih. Kaže, da nekateri občani ne razumejo predpisa zveznega sekretarja za narodno obrambo in zveznega sekretarja za notranje zadeve o obmejnem pasu, v katerem se državljani Jugoslavije lahko prosto gibljejo brez posebnega dovoljenja. Zato ne bo odveč, če ljubitelje planin ponovno senzanimo s tem predpisom. Na vrh Zelenice ali Stola lahko državljani Jugoslavije potujejo vse leto po označeni (markirani) planinski stezi brez posebnega dovoljenja od sončnega vzhoda do sončnega zahoda. Potrebna je samo osebna izkaznica. Brez posebnega dovoljenja je tudi dovoljen pristop na Veliki Stol, ki je v območju 100-metrskega obmejnega pasu. Na vrh Golice je dovoljen pristop brez posebnega dovoljenja samo ob sobotah, nedeljah in praznikih od 15. aprila do 30. septembra od sončnega vzhoda do sončnega zahoda. Za vse te tri vrhove (Stol, Zelenica in Golica) je točno določeno, po kateri poti državljan lahko gre brez posebnega dovoljenja. Ce pa namerava planinec iti po stezi, ki vodi po pobočju Karavank in je v 100-metnskem obmejnem pasu, mora imeti posebno dovoljenje za gibanje v obmejnem pasu, ki ga izda občinski upravni organ. Po državnem sporazumu med avstrijsko in jugoslovansko vlado je državljanom Avstrije in Jugoslavije dovoljen prehod meje z veljavnim potnim listom ali prepustnico. Gibanje na teritoriju druge države je dovoljeno v obeh smereh po markiranih poteh. Na jugoslovanskem področju je dovoljen prehod od Prešernove koče in tudi od Velikega Stola prek mejnega prehoda na sedlu Belščica (kota 1840), na avstrijskem področju pa do Celovške in na Mačensko planino. Dokumente pregleda miličnik jeseniške postaje milice, ki je stalno na vrhu Stola ali pa na poti, ki pelje na Stol. Zanimivo pri tem je, da so avstrijski obmejni organi izrazili željo, naj obe strani ne bi ovirale ljubitelje planin, če bi prekoračili okvire tega sporazuma. Seveda naj bi bil to le neke vrste »tihi sporazum« glede na prijateljske odnose obeh držav. Pri tem je mišljeno, naj bi dovolili planincem, ki prihajajo v sosednjo državo s prevoznim sredstvom (avtobusom ali vlakom), vrnitev prek dovoljenega planinskega obmejnega področja. Državni sporazum nu-d Avstrijo in Jugoslavijo takšnega prehoda ne omenja, kar pomeni, da uradno to ni dovoljeno. Koristniki planinskega turističnega prometa smejo prenašati samo predmete za osebno rabo vključno z običajno turistično opremo in hrano. Jože Viuic Spremenjen odlok o prispevkih za uporabo mestnega zemljišča V korist vrtnarjev uporabo mestnega zemljišča tako, da vrtnarji, ki uporabljajo zemljo za gojitev cvetja, zelenjave in sadik za prodajo, plačujejo prispevek la v višini 3 stare dinarje, oziroma 2 S dinarja glede na kvaliteto koristne površine zemljišča. Zmanjšanje je občutno, saj so vrtnarji do sedaj plačevali 10 S din prispevka za meter koristne površine. Dopolnjeni odlok tudi določa, da se oproste plačevanj« tudi zemljišča, ki se uporabljajo za šolske, prosvetnoj kulturne, športne, zdravstvena In prometne namene. J. V. Občinska skupščina Jeseni ce je ugotovila, da je odlok o prispevku za uporabo mostnega zemljišča pomanjkljiv in da ga je zato potrebno dopolniti. Pojavili so se namreč primeri, da obrtniki, ki so jim za opravljanje obrtne dejavnosti potrebni le poslovni prostori, plačujejo letno od 2.000 do 25.000 S din prispevka, medtem ko je ta znesek pri nekaterih vrtnarjih znašal tudi do 380.000 S din. Nesorazmerje je bilo očitno in neprimerno glede specifičnosti vrtnarske obrti. Zato so na zadnji seji skupščine dopolnili odlok o prispevku za Brez besed Kmet to (Nadaljevanje) Prvi kosec je začel f dinl travnika gor in zraven, spet po sredU Kosil je torej top1 (dvojni red), kar je t je kot za ostale, ki sili enojni red. Okrog 6. ure ali & zneje je prinesla gos koscem zajtrk, pot^ so kosili naprej, dot; preveč skrhali kos I ler ni postalo prevft" Okrog osme ure d ženske mešat rede. so jih z grabi jami, | niso bili veliki, ali i okn\ če so bili večji. Prvičs čali seno potem ok« 6te ure, drugič pa t popoldne. Obračali grabljami podolgem čez po travniku; to odvisno od lege parv\; de na sončne žark* je bilo seno pač tako da ga je sonce najto: šilo. Po drugem o* so ženske prigrabi'; skupaj, potem pa s pomagat še moški s mi vilami. Seno so -kupe. Če so bili kupi veliki, se je na pc-v Prvi avtomobil v Poljanah . , . . :__i~ r^i bil VOZ. p: Nekako pred petinpetdese-ttmi leti je pribrenČal prvi avtomobil skozi našo Poljansko dolino, Bilo je sredi polet ja, ko so pri nas, pod Ble-go.šem, zrele češnje in ko so bile šolske počitnice. Bil sem pri stricu, ki je tudi imel nekaj češnjevih dreves. Češnje mu je pomagal obirati sosed Tinač. Bila sta oba Že priletna moža. Prinesel sem jima malico, malo »ta Zelenega«, klobaso in kruh. Ko *mo sedeli v 6enci in malicali, pravi Tinač, ko ogleduje češnjo, pod katero smo •odeli: »Kaj meniš, deset \U trov ga bo pa dala tale Češnja.« »0. bo ga, bo. Letos so dobre, ker je dosti sonca,« odgovori stric. Pri nas pod Blegošem se namreč iz če-, ženj napravi dosti dobrega žganj No, medtem pride mmo poten'k a Meta, postarana ženica. Kupovala je jajca in ma^lo po vaseh okrog Ble-goša in nosila prodajat v Poljane ali v Železnike. »Bereta, jih bereta, pila pa ne vem, če ga bosta,« pravi Meta, ko pride do nas. »O bova, ga bova. Se ti ga boš rada, če ti ga bova dala!« pravi Tinač. »Ali boš malo zelenega!« »No, ga bom pa malo, no, saj — kot kaže — ga ne bomo dosti več pili. Ver-jemi'.a, možaka, da bo kmalu sodni dan. Ja, včeraj sem bila v Poljanah. Sveti križ božji, kaj sem videla! Prav gotovo se je s^m ,la spodn' peliai skozi Poljane. Doli pred Vidmarjem sem sta a pa pri buči fo cesti od Loke ena čudna mrha: kola je imela, pa ni bil voz, pa kar samo je letelo. Ljudje so drli skupaj gledat to čudno vozilo. Zraven mene je stala Žgajnarjeva Mica iz Poljan. Prav .gvišno' se je ,ta spodn' pripeljal. Oh, sodni dan bo! je rekla in jo ubrala domov. Malo se je ustavil v Poljanah in ko se je odpeljal naprej, se je pokadilo izpod njega in zasmrdelo po žveplu. Tako pravijo, da v peklu smrdi. Potem je šlo proti Žirem. Tisti Poljanski ,rebe-ralci' so se mu pa še odkrivali in mu mahali z rokami. Oh, Bog nas varuj, kakšen je danes svet!« Tako je povedala Meta in odšla. TinaČ pa pravi stricu: »Veš kaj, če je pa tako, ne hodiva več na češnjo. Po-žagajva jo, bo hitreje in lažje obrana, saj jo drugo leto tako ne bova več brala.« »No. iant, pa pojdi domov I po žago,« mi reče stric. Jaz prinesem žago, možaka po-žagata češnjo. Češnja pa je stala na bregu in ko pade, se zavali globoko v grapo tako, da so se vsi sadovi raz-tresli po grmovju in travi. »Na hudiča, zdaj ga še za vsakega en liter ne bo, pravi Tinač, ko sta pobirala zmečkane sadeže po travi. »Pojdimo domov, Blegoš ima kapo, dež bo,« pravi stric. In res, kmalu je zagrmelo za Mladim vrhom, da je odmevalo čez Koprivnik in Blegoš tja do RaVitovca. Ko smo prišli domov, se je ulila ploha. »No, zdaj pa naj le lije, saj smo pod streho«, pravi Tinač in si nabaše pipo. Loški humoristični kotiček U Kran pa nazaj u Lo^a r&jža ose Miha Klinar: Mesta, ceste in Janez Pinlar Pred ta teden, tist dan, k i j pol praznk zbruhnu, me j firbe nesu u Kran, de b vidla, kak se tam, k sa učas okrej imel, regiraja pa rih-taja. Ke grede sm računala, de se me bo kešna močnej žvau, k po luft, leta usmi'lla, pa sm se uštela. Cela luba douga pot sm mogla sama ferčat, pa še veter j biu pa mal firbca popasla, pa mertva ket živa persopihala preki men, tak de sm bel na hiter pogruntala, de Kranc na prebere ulik al žvi u Lok al u Kran. Pol sm se pa jela perštimovat za nazaj u soj gnejzd, u Loka. Mal se j na dež rih-tal, tak, de se m j zdel preveč ferdohtn po luft u Loka letet. K sm doug cajta grun-tala, kak pa na kakšna viža b se gvišn pa brez prevelke muje damu spraula, m pade u glava, de ulik autobusu ke prek Lok pele, to se prau, en tak ženic, k kej slehkga zboj nese, se zari nem ke u hruška al pa kešn drug sadje, pa bam hmal, zaston pa brez muje u Lok. Ura j bla mejhn men ket ferklc na tri, dan pa, ket sm že rekla, tist pred praznkam. U Kran na autobusnmu štac-jonu j stau pod numara 6 en plou bel ster koretl, k j gor pisal Transturist. Na ja, sm mislna se za auto do i Loke ni tak grozn delič, bo že tud ta škatla še pregvera-la. Mejhn na tistu sm se zarđa ke u ena babja mreža, k sa ble breskve not, koreta j zaropotala pa hajdiuLoka. Vesela j blo pa hmal konc, na sauskmu mostu sa ja mogl možaki ven stopt pa potiskat tista stara reja, k za Transturist namest autobusa u Kran pa s Krana voz. Edn od tistih možakarju, k sa potiskal, j pol konduk-terja prašu, če baja karte kej cnej, pa j blo use tih. Do Loke se j pol še ene trikrat zataknil, šofer j mal beznu u mašina, p j šlo spet naprej. Ta zadn tal poti j pa tista koreta tak podivjala, de sm komi u bresku obstala. K sm usa prepadina peršla damu sm rekla: s Transtu-ristam nkamer več, hvečm če Mercedis pele. OSA —^ Domo III. DEL POSREDUJEMO PRODAJO karamboliranega osebnega avtomobila NSU 110, leto izdelave 1967 s prevoženimi 8000 km. Začetna cena 12.000,00 N din Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 12. ure pri ZAVAROVALNICI KRANJ. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede, 2. 8. 1967 do 12. ure. ZAVAROVALNICA KRANJ In prav zaradi te rabeljske »razstav zvezanih in na postajno ograjo privejani kov videti še bolj zverinska in razb\ jetnikom z udarci ne spremenila obli?') od katerih Stefi, Rozi in Stivčeva ne 1} ki se jim kljub razbitim obrazom že i znani, kakor da bi bili Andrej, Anton in i »O bog,« se vsem trem spreminia srečniki zdaj v daleč, kakor da izginja yf nepredirno meglo, zdaj blizu in popolno« doba nalašč umika daleč, da bi se lahk« približala, dokler se jim v njihovem SuJl blizu, da se jim zdi, da bi se lahko z r prebičani Kristus izmučenih in prelepe -nile sleherne otekline. »Andrej?« stiska Rozika ustnice, d \ ker se boji, da bi tisti hip ko bi slišala postala resnica. I »Franc?« zapira tudi Stivčeva ime sv stiska grlo. »Anton?« zapira Stefi oči pred podobi stanjevih, od strjene krvi štrlečih las, kr gosti in bujni lasje, za katere ga je kot V ji je zljubilo, ne zato, ker bi rada lasala bili Antonovi lasje tako močni in gosti, <3\ od tal, če se mu je z rokami obesila zalas Ko odpre oči, se ji zdi, da jih ni odp: glo, vedno bolj gosto, vedno bolj temno glo, takoj nato pa se tema razbije v koHv se vanje ne ujame zopet Antonova poft gamo po laseh, in se nosi bliže, dokler i njenimi očmi. »Anton!« ne more več zadržati bra' »Ne!« krikneta Rozika in Stivčeva v nji nista samo strah, da bi mogla brti nr GLAS * 10. STRAN SOBOTA — 29. julija 1967 GLAS * 11. S TRAM Prireditve £ V ponedeljek, 31. julija, bo ob 20.30 v festivalni dvorani na Bledu svetovno znani folklorni ansambel Tanec iz Skopja izvajal program jugoslovanskih narodnih plesov in pesmi. 9 V četrtek, 3. avgusta, bo ob 20.30 v festivalni dvorani na Bledu gostoval svetovno znani folklorni ansambel Lado iz Zagreba z jugoslovanskimi narodnimi plesi in pesmimi. £ V nedeljo, 30. julija, bo ob 10. uri dopoldne pri Ruski cerkvici na Vršiču spominska slovesnost za umrlimi ruskimi vojaki iz prve svetovne vojne, ki so gradili cesto čez Vršič. £ V Kranju bo v soboto, 29. julija, ob 18. uri prome-nadni koncert na Titovem trgu. £ V Gorenjskem muzeju v Kranju je odprta stalna muzejska zbirka s področja arheologije, kulturne zgodovine in ljudske umetnosti, galerijska zbirka akad. kiparja Lojzeta Dolinarja in občasna zgodovinska razstava Prešernova brigada. V Prešernovi hiši si poleg memorialnega muzeja labV ogledate razstavo del akad. slikarja Leona Koporca. Zbirke In razstave so odprte vsak dan od 10. do 12. ure in popoldne od 16. do 19. ure. Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za vsakogar Naročniki Glasa! Ce želite popotnega jpremljevalca, dobrega obveščevalca o vseh novicah v domačem kraju za čas vašega dopusta, potem to sporočite upravi Glasa. Uprava bo namreč poskrbela, da boste redno prejemali list na vaš začasni naslov kjerkoli boste letovali. V sporočilu nam javite stari in novi naslov in čas bivanja. Turistične informacije BLED — Na Bledu so zasedeni vsi hoteli, nekaj prostora je le še pri zasebnikih in v počitniških domovih, kamping v Zaki pa tudi lahko še sprejme nekaj gostov. KRANJSKA GORA — Prostor je v hotelih Razor in Slavec, hotel Erika pa bo od 1. avgusta naprej zaseden. Zaseden je tudi motel. V hotelu Vitranc v Podkorenu je še 8 prostih postelj. V Gozd Martuljku je prostor samo v zasebnih turističnih sobah, Vabijo vas in se priporočajo: Na Višarjih — Lussari Oitzinger Albin (prvi paviljon levo) spominki vseh vrst, prenočišča in izbrane pijače Kandutsch Maria (zadnji paviljon desno) gostilna, bar, spominki S hišne terase prelep razgled na Julijce KRIZE Gostilna pri Benku Gorše Stane — telefon 71-397 domača jedila in izbrane pijače Vreme Vremenska slika: Nad Jadranom se zadržuje jedro hladnega zraka, ki povzroča oblačnost. Nad Srednjo Evropo pa greben visokega zračnega pritiska polagoma slabi. Temperature včeraj (v petek) ob 13. uri: Brnik 25, Planica 21, Jezersko 21, Kredarica 7, Ljubljana 26, Koper 28 temperatura morja 21 stopinj Celzija. Napoved za soboto in nedeljo: Bo precej-sončno vreme. V Zahodni Sloveniji vmes še zmerne pooblačitve. Najvišje dnevne temperature od 24 do 28 stopinj, najnižje nočne okrog 14 stopinj Celzija. Napoved vremena za naslednje dni: V začetku prihodnjega tedna ponovno nevihte. Hubert Petz TRGOVINA S STROJI Celovec — Klagenfurt, Blumengasse 46 Singer šivalni stroji za gospodinjstvo in obrt # pletilni stroji # sesalniki $ hladilniki £ sivanke in ostali pribor. Hj«prodaja v tekstilni šoli (II. nadstropje) v času gorenjskega sejma od 5. do 15. avgusta 196* v Kranju gostinski objekti so zasedeni. Pri zasebnikih je še prostor v Kranjski gori in Podkorenu. Na Vršiču je še prostor v vseh planinskih kočah. Tudi v Ratečah je povsod dovolj prostora. KRANJ — V hotelu Evropa in pri zasebnikih ter v hote- lu na Šmarjetni gori je dovolj prostora.- Llotel Jelen je zaseden. V Naklem je pri zasebnikih še prostor. V domu na Krvavcu, v Preddvoru, na Jezerskem, v Češki koči in pri zasebnikih je dovolj prostora. Dom na Jezerskem je zaseden. SKOFJA LOKA — Zasedeno je gostišče Krona. Nekaj prostora je šfc pri zasebnikih in v mini hotelu Zorka. V planinskem domu na Lubni« ku, v Loški koči na Starem vrhu je dovolj prostora. POLJANSKA DOLINA -i V Poljanski dolini je dovolj prostora v Gorenji vasi in Trebiji. Nekaj prostih mest imajo še zasebniki v Poljanah in Srednji vasi. SELŠKA DOLINA — V Selški dolini je dovolj prostora^ Ob Sori je bilo ob teh pasjih dneh precej kopalcev # Vsi nadomestni deli za kolesa, mopede, rolerje In motorna kolesa # Puch # šivalni stroji 0 Delavnica Hans Waschnig Klagenfurt — Celovec, St Ruprechterstrasse zraven avtobusne postaje in na Neuer Platz (okrajno glavarstvo) P0NTEB8A*:......Arnolostein ^Xn/er-' VOLK. R.MARKJ VElDEN KLAGENFURT J^iS Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri SAHONIG VILLAGH, AM SAM0N16 - ECK Velika izbira — najnižje cene mm Walter Gaggl URAR, OPTIK Villach — Eeljak Hauptplatz 11 Salamander čevlji Villach — Beljak nasproti Parkhotela Trgovina s čevlji pričakuje slovenske kupce LODRON Villach — Beljak Lederergasse 12 Zavese iz diolena v bogati izbiri Varčujte denar! Kupite tudi vi originalna angleška blaga pri uvozniku lahki kamgarni za pomlad in poletje moher-tropika, Ash 238 modni kamgarni Ash 298 fresko za voznike avtomobilov v vseh modnih barvah Ash 298 Skrube Trgovina g suknom Villach — Beljak, Rathaus Villach - Beljak Podružnica ARNOLDHEIM Ročno in električno orodje, motorne in verižne žage — železnino — opremo za vrt in poljedelstvo, kosilnice, cize, opremo za spajanje in varjenje, orodje za gradnjo, mešalnike, nihalna vrata, garaže kroglične ležaje itd., okove za gradnje in pohištvo, iz valovite pločevine. Plačljivo v dinarjih! BOSCH Oprema za stanovanje, hladilniki, gospodinjske potrebščine, radio Biaupunkt, baterije za avtomobile Villach — Beljak BOSCH I Nikolaigasse 24 MENSO Telefon 4573 Vsi rezervni deli za PUCH — mopede, rolerje in motorna kolesa, vsi rezervni deli za FIAT, moderna delavnica. Postrežemo tudi v slovenščini. F. Rutter Villach — Beljak Italienerstrasse 22 Peraustrasse 18 BRAUN — SIXTANT električni brivski aparat Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za vsakogar Ing. Peter Laggner Elekirodelavnice Ing. Dullnig Celovec — Klagenfurt, Pischeldorferstrasse 4 8 Maistrasse 33 Električni stroji, orodja, naprave, surovine, žice, kabli. Dobava — popravljalni ca poceni in hitro Majhna gostilna za v«* ljudi vse Jože Malle Loibltal — St. Lenart v Brodeh Ob gostilni trgovina. Slu čajna menjava dinarjev Govorimo slovensko Novi in rabljeni poljedel »ki stroji In traktorji l£ klene^blagajne.naprav'e^ Hans Wernig Blagajne in stroji Paulitschgasse 8 Klagenfurt — Celovec Postrežemo vas v sloven-»črni. 4 Stroji, orodja, stavbno in pohištveno okovje Josef Strauss Villach — Beljak Prodaja na veliko — Gasvverkstrasse 7 Prodaja na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telefon 042 42. 60 61 in 68 53 Villach — Beljak Vsak dan neprekinjeno odprto od 8. do 18. ure Ob sobotah od 8. do 13. ure Če hočete biti na tekočem o najnovejši modi, obiščite največjo trgovsko hišo na Kot vedno Koroškem. Vsak obisk se izplača. kakovostno in poceni 3977 SAP LJUBLJANA TURISTIČNI BIRO 11 Titova 38 in Miklošičeva 34 Prirejamo izlete v tuzemstvo In inozemstvo 2 udobnimi turističnimi avtobusi. Vsak teden izlet po Koroški, Goriški in v Trst. Hotel Slon Ljubljana, Titova 10 Telefon 20 641 20 645, pp 33 Hotel A kategorije v strogem centru mesta. Klasična restavracija s prvorazredno mednarodno kuhinjo in priznana narodna restavracija KLET SLOM s slovenskimi in jugoslovanskimi specialitetami. BAR z mednarodnim artističnim programom. LASTNA KAVARNA z godbo in senčnat vrt Klubski prostori za konference, sprejeme, cocktail partie in banketna dvorana. Menjalnica v hiši. Osebje hotela govori vse svetovne jezike. Za obisk se priporoča kolektiv hotela Slon Ce kupujete dobro, kupujete pil Tomsche Velika izbira, nizke cene Trgovina MSCHE Villach — Beljak Jože Madotto Laghi Fužine galanterija, volna vseh vrst, pijače, konfekcija, obutev, pralni stroji in pralni praški, hladilniki. Obiščite nas in prepričajte se o kakovosti j Strežemo v slovenščini, non-stop, sprejemamo dinarje Na mejnem prehodu v Ratečah se pokrepčajte v našem bifeju Specialna delavnica za vozila FIAT — originalni nadomestni deli — oprema — garaže ALPI Nino de Martiis Tarvisio — Trbiž Via Roma 15, telefon 2036 % Abarth — glušniki za najrazličnejše znamke avtomobilov % Pirelli, Michelin in Ceat avtomobilski plašči 9 Magneti Marelli — servis, baterije in rezervni deli Vi invitiamo di visitare il piu grande magazzino a Slovenija vis a-vis dell'albergo Slon che vi offre: Pianterreno Valigie di cuoio, borsa da viaggio, tasehe, ne-cesSa li es Borsettt in pelle per signore Guanti di cuoio per signore e signori Porte monnaies ir pelle, etuis, cingue Secondo piano Confezioti' maschile in pelle (soprabiti, man telh, gileis, abiti) Confezione in pelle per donne (taillers, so prabiti, gonne, mantelli) Negozio speciaiizzato per la vendita della confezione: Konfekcija E.ita Ljubljana, Čopova 7 Modelli nuovissimi — colori moderni — per ogni gusto — scelta libera Nel pianterreno proprio cambio valute 10% sconto ai acquisti in valuta estera Gorenjska kreditna banka Kranj Menjalnica Bureau de change Cambio valute Exchange office VVechselstube Kranj, c. JLA 4 Jesenice, m. Tita 20 Radovljica, Gorenjska c. 16 skofja Loka, šolska c. 6 Tržič, Trg svobode 1 ckb Hotel Letališče Aerodrom Ljubljana Ko potujete po cesti Kranj—Kamnik, se ustavite na letališču, kjer vas vabi ob gozdnem robu hotel. Postreženi boste z dobro kapljico in hrano. Izkoristite tudi zimsko sezono in nas obiščite v brunarici Tiha dolina na Krvavcu Ure — okraski — prstani Fleischhacker Villach — Beljak Nikolaiplatz Bei Ihrem Aufenthalt in Slovvenien vergessen Sie nicht die alte Stadt Kamnik mit ihrer idylischen Alpenumgebung zu besuehen. In unseren Geschaftstellen crhalicn Sie zu niedrig-sten Preisen Lederartikel und jede Art technischer Artikel, Konfektion fiir Damen, Herren und Kinder, Strickware und Untervvasche, Glas, Porzellan und andere Qualitatware in reicher Ausvvahl. Bei Bezahlung in fremder VVahrung 10 % ErmSssi-gung. Besuehen Sie uns! Es empfiehlt sich Veletrgovina Kočna Kamnik Velepapirnica Villach — Beljak, Hauptplatz 25, telefon (042-42) 41 36 Velika izbira papirja in pisarniških potrebščin £ Ves pribor za tehnično risanje Simon Prescheren Tarvisio — Trbiž (Udine) vam nudi po izredno ugodnih cenah: 0 pralne stroje ® gorilnike na mazut # peči za centralno kurjavo % svetila — kolesa — otroške vozičke 9 keramične ploščice Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Kako je s turizmom v Begunjah Manj gostov kot lani V juniju in začetku julija je bil turistični promet v Begunjah na Gorenjskem zelo slab, v zadnjem času pa so dobili nekaj ponudb iz Avstrije in Italije. Največ je prehodnih gostov, predvsem Nizozemcev, ki pridejo samo na ogled muzeja talcev in drugih zanimivosti. Domači turisti prihajajo največ iz Beograda, Zagreba in Vojvodine. Izletniški turizem se je zmanjšal zaradi ukinitve popustov za skupine na avtobusih in železnici: Na splošno je letošnji obisk Begunj in okolice za 30 odstotkov manjši kot lani. Turistično društvo ima na voljo nad 200 postelj; dom v Dragi ima 6 ležišč, restavracija Begunjščica 26, penzion Vila Mir v Zapužah 18. Območje Begunj, Zgoš, Zapuž in Nove vasi ima čez 150 postelj v zasebnih hišah. Letos je TD Begunje na Gorenjskem izpolnilo skoraj ves svoj program. Skupaj s podjetjem Transturist Skofja Loka so zgradili terase v gradu Kamen, prenovili so prostore v lurističnem domu v Dragi in .skupno z Zavodom za spomeniško varstvo Kranj opravili zavarovalna dela na gradu Kamen. V zelo kritičnem stanju je tudi streha na cerkvi sv. Petra, ki bo, če Zavod za spomeniško varstvo ne bo ničesar ukrenil, propadla. Uprava za notranje zadeve je namestila varnostna zrcala na kritičnih odsekih cest, kažipota in reklamno tablo z zemljevidom Begunj in okolice. Trikrat tedensko učenci osnovne šole prirejajo čistilne akcije. Prebivalci Begunj, Poljč, Zgoš, Zapuž in Ncfve vasi so svoje kraje olepšali s cvetjem. Posebna komisija je že pregledala 44 hiš; nekaj najlepše urejenih so nagradili. Turistično društvo tudi sodeluje z urbanisti, s tovarno Elan, Suknom Zapuže, Opekarno Dvorska vas in z drugimi glede ureditve parkov okoli tovarniških objektov itd. V avgustu bodo skupno z DPD Svoboda priredili nekaj kulturnih nastopov. Letos so založili tudi novih 3500 barvnih razglednic z najlepšimi motivi iz Begunj in okolice. V prihodnje bodo skušali čimprej urediti grajsko restavracijo v gradu Kamen in avtokamp med Begunjami in Rodinami. Največja želja vseh turističnih delavcev v Begunjah pa je, da bi imeli svoje kopališče. Za sedaj je to še nemogoče, ker bi bili stroški preveliki za njihove finančne zmogljivosti, določili pa bodo lokacijo zanj. Vika Mihelič Zlatnina, srebrnina, dragulji in ure v priznanih strokovnih trgovinah Georg Pirker Ze petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško in italijansko. Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem tečaju Žičnica Kompas Zelenica obratuje 30. julija in v avgustu samo ob nedeljah. najmodernejši ročni pleti'ni stroji. Možno tudi norveško (vzorčno) pletenje! Staromodne uteži in grebeni so nepotrebni. Navodila in prodaja na gorenjskem sejmu od 4. do 15. avgusta. Ročne pletilne stroje regina lahko dobite v vseh večjih trgovinah in veleblagovnicah po vsej Sloveniji REMAC 1212 VVien-Dunaj, Austrla — Voltgasse 40 s. p. a. A. Rejna Trieste — Trst Ul. Cassa di Risparmio 4, telefon 36094 Največja izbira avtomobilskih delov in opreme Specializirana trgovina za prevleke lastne proizvodnje Sprejemamo dinarje FIAT zane3ti s porfiri CQ£»MISSIONARIA Velika izbira rabljenih avtomobilov Prodaja originalnih servisnih delov, motorjev in vžigalnikov Trieste — Trst Via F. Severo 30, telefon 36-154 — 68-120 Zastopstvo za originalne rezervne dele za notranje tržišče in Izvoz v Jugoslavijo Brunelli & C. Trst, Ul. Donizetti 1 (prva ulica levo od Stande vhod u!. Battisti) Telefon 28922/23 A. Schojer Camporosso — Žab niča • Trgovina: bogata izbir« prehrambenih artiklov, kožne in ostale galanterije, pregrinjala, steklenina in spominki vseh vrst. Desertna in ostala vina. % Bar % Tujske sobe Za obisk se priporočamo. Postregli vas bomo ▼ slovenščini, plačate pa lahko v dinarjih. Će je moderno, potem Scharschon <*/Hoser Vaša modna hiša na Koroškem Villach — Beljak, Klagenfurt — Celovec ljudje S gorenjski kraji In ljudje $ gor ^?ski kraji in ljudje ® gorenjski kraji in ljudje ® gorenjski kraji in ljudje.j kuje v Mostah pred 40 leti (3) «re-tem fcol. il-ed težko- „5>o- fiso Poje- dle ~^Ie ?**iif bi~a- kj-*Veh • z btlo J&Ie-^ba ^ti, Nu l!n-o hsii v v 1 24 arov naredilo npr. 16 kupov. Naslednji dan so seno raz-stlali takoj, ko je »šla rosa dol«. Razstlali so ga z gnojnimi vilami, potem pa so ga spet dvakrat obrnili. Mrvo so naložili na voz potem, ko je šumela, ko je bila torej popolnoma suha. Nakladali so jo prav tako na lojtrnik kot gmajniško travo. Mrvo so zmetali potem v svisli, nekaj pa tudi na hlev. Ce je bilo vreme slabo, so jo zložili v kozolec že prvi dan. Popoldne in proti večeru, ko so suho mrvo že zmetali v svisli, so gospodarji sklepali kose. Pri klepanju so sedeli na klepalnih stolih, z levo roko so držali koso, z desno pa klepalno kladivo. Kiepalni stol ima železno babico, na kateri se drži kosa, s kladivom pa se udarja po njenem rezilu. Naj v zvezi s košnjo zapišem še dogodek, ki pove, kako so bili včasih ljudje lahkoverni in kako zgodaj zjutraj so hodili kosit. Neki Moščan je šel v ponedeljek zjutraj kosit še preden se je zdanilo. Ko je prišel do lipe med Mostami in Križem, kjer je včasih stalo tudi znamenje, je zaslišal, da nekaj godrnja in sope. Bil je prepričan, da ga straši, zato je odhitel domov, kakor hitro so ga pete nesle. Počakal je, da se je povsem zdanilo, potem pa je spet odšel na travnik. Mimo lipe in znamenja je še posebno previdno stopal. Na tleh je zagledal človeka, ki je bil očitno pijan. Ko si ga je natančneje ogledal, je ugotovil, da je domnevni »strah« njegov brat, ki ni zmogel poti domov. PLETJE PROSA Se pred kresom so ženske oplele proso. Ker je bilo vse-jano na krajih in ne v vrstah, se ga ni dalo okopavati, zato je bilo pletje precej bolj naporno delo. Ženske so ga plele tudi po teden dni skupaj. Drugič so ga oplele potem še enkrat čez štirinajst dni, ko se je njiva spet orasla. ŽETEV Od kresa do sv. Petra so želi ozimni ječmen, okrog Cirila in Metoda (5. julija) ali malo pozneje rž, teden dni zatem pa pšenico. Vse so želi s srpi, zato je bilo treba za to delo veliko žensk. Zeti so pomagale tudi dnina-rice. žeti so začeli zgodaj zjutraj. Vsaka ženska je žela po dva kraja. V kupe so snope zložili moški. Potem pa so jih z lojtrniki zvozili domov. Voz so začeli nakladati zadaj, nato ob straneh. Vsak snop so tako namestili, da je povreslo ležalo na lojtr-nici, da ga je torej nekaj viselo čez. Zadaj so tako naložili, da so s snopi lepo zaokrožili, da so se snopi med seboj dobro vezali. Prav tako so naredili spredaj. Snopi se potem niso mogli stresati, čeprav so voz visoko naložili. Doma so snope zložili v kozolec. Podajalec na vozu je snope podajal tistemu, ki jih je skladal, s posebnimi vilami, s podajalnikom; te vile imajo dolg »štil« in dva železna roglja. žetev je trajala dober teden, seveda če je bilo lepo vreme. Nazadnje, ko so poželi že vso pšenico, so poželi še jari ječmen, ki je prav takrat dozorel. Pri žetvi so največ trpele gospodinje, ki s0 morale — utrujene od dela — hiteti domov in skuhati kosilo, potem pa spet nazaj na polje. Oče se še dobro spominja, kako je njegova mama večkrat prinesla poln jerbas kosila ostalim žanjicam na njivo. Od doma na njivo je bilo včasih tudi več kilometrov daleč. Prinesla ga je na glavi. Takoj po kosilu je morala spet prijeti za srp. PLETJE BIVCA Po žetvi so ženske plele bivc — kraje, kjer so poželi ječmen. Na njivo z ječmenom so namreč že konec z£-' me posejali korenje. Pravili so, da je korenje najboljše, če se vseje v pustnih dneh. Zaradi korenja so ječmen poželi nekoliko višje, nato pa so dninarice oplele iz korenja ostanke ječmenovih bilk. Bivc so spravljale na kupe, te so potem pretresli z vilami, da so odstranili prst, bivc pa so odpeljali domov za steljo. Nekateri so poželi ječmen tudi nižje, skoraj čisto pri zemlji. Tudi na takih njivah je bilo treba opleti bivc in ga zvoziti domov. To so naredile zastonj \ bajtarske ženske; za plačilo ■o imele bivc za eteljo, p«' Se kakšno malico so dobileJ' To nam zgovorno pove, k«^ ko težko je bilo včasih življenje bajtarjev. i SETEV AJDE Ajdo so sejali od sv. Aleš« (17. julij) do sv. Jakoba (25^ julij). Aleševa, so govorili.1 je »ta jelšava«, torej ne naj-, boljša. Najboljša je bila tista ajda, so rekli včasih, ki so jo vsejali na dan Marije Magdalene, 22. julija. Ajdo so vsejali na pšenišče (na njivo, kjer so poželi pšenico). Ker je bilo pozneje zelo vroče, so šli ajdo zelo zgodaj zjutraj sejat. Njivo so preorali tako kot običajno. Ajdo so pomešali z gnojilom in vse skupaj poškropili z vodo, nato pa premešali. Sejali so jo tako kot druge žitarice. Pri nas so jo vsejali 60 do 70 arov, kar je precej. Ivan Sivec, Mcste (Naprej prihodnjič) *cestja • Miha Klinar: Mesta, Miha Klinar: Mesta, ceste in razcest^ • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja ina 46 ^ iznakaženih obrazih 11 i kov je desetina voja-i kakor bi bila, ko bi ^'•kom in nesrečnikom, j Odtegniti pogledov in sekundi zazde čudno '^Ja med njimi in ne-^ gledajo, v daljavo, v ^■o, kakor da se ta po-Lt>l laže in vedno bliže 3 ^voje ne približa tako staknile teh, bolj kot ; ^astih obrazov; dolak- 5 Ogovorila tega imena, ^'?is, strahotna slutnja ^>oža v bolečino, ki ji «bi ne videla tistih ko-Htor bratovi, Antonovi j^ela vleči, kolikor se marveč zato, ker so f lahko z glavo dvignil *3a tone v rožasto me-f^sled skoro črno me-Wžeče od nje, dokler *i jo lahko prepozna ^lni ves prostor pred imena za ustnicami, i, da tudi njuni slut-. fenimi in na postajno ograjo privezanimi jetniki človeka, za katera že vse te dn trepetata, marveč da je resnica. »Anton!« se nosi nov Stefankin krik do ograje. »Ne!« bi Stivčeva in Rozi radi ubili resnico, toda nekdo med privezanimi nesrečniki se zgane in gleda, kakor da išče po oknih vlaga glas. »Anton, nesrečnik, ali si res ti?« »Jaz! Žena slovenska, ki me kličeš!« se iz nesrečnikovih razbitih ustnic nosi glas proti ženam. »On je,« vztrepetata Rozika in Stefi. »Andrej, moj nesrečni Andrej!« »On? Potem... Franc!« krikne tudi Stivčeva. Odgovorov ni. Sunki s puškinimi kopiti utišajo jetnike. »Ne bijte jih, zveri!« krikne jo vse tri hkrati in hočejo planiti iz vagona, a vlak potegne dalje. Toda žene se ne zmenijo za premikanje vlaka. Ven hočejo! Hočejo k svojim, a jim pot zastavi orožnik. Nagonsko se obrnejo, da bi planile iz vlaka pri drugih vratih, a trčijo ob drugega orožnika, ki je prišel z nasprotne strani. »Lass't uns!« hoče Stefi brez sleherne razsodnosti odriniti prvega orožnika, a jo zgrabi za zapestji, kakor da bi jo stisnil s kleščami. »Langsam, langsam, meine Frauen,« pravi orožniški orjak, v njegovi nemščini pa je neavstrijski naglas, kakor da je Ceh ali kak Poljak. Nikamor ne morejo. Ujete so. na predkupejski hodnik med dvema orožnikoma, ki jih merita s strogimi pogledi, dokler oni, ki je prišel z one .strani ne opazi Stefankinfh in Rozikinih nog in se začne z nagonskim moškim pogledom pasti po tej zapeljivi lepoti, kar izrabi Zefek in se izmuzne mimo njega k Stivčevi. »Mama, kaj je? Kam si hotela?« pravi z jokavim glasom. O, Zefek, moj Zefek!« se Stivčeva šele sedaj zave, da je hotela planiti iz vlaka brez otroka. »O, moj nesrečni otrok«« ne more zadržati solz. »No, no, jokali bomo potem!« spregovori orožnik, ki drži še vedno Stefi. nehote slovensko in s svojo slovenščino preseneti ženske. »Najprej se bomo pogovorili,« pravi in namigne z očmi drugemu orožniku, naj cdpro kupe, v katerem so bile in ki je bil prazen. »Bitte, reče drugi orožnik skoro vljudno in z ral opozori Roziko, naj vstopi. »Auch sie!« ukaže tudi Stivčevi »Auch sie,« reče prvi orožnik, tokrat zepet v nem-čini, pusti Stefankini zapestji. Potem stepi za njo in za seboj vrata, obenem pa zahteva izkaznice »Deutsche Staatsburgerin?« jo sumljivo poslsda. dotikom jpi »Ja, und?« i Orožnik strmi v polni list. Morda misli, da ni pravi, potem pa se oprosti, ker jo je zgrabil; mislil je (tako pravi), da je ona klicala murauškega ubežnika Antona Slivnika. »Antona Slivnika?« se zdrzne Stefi. »Kakšnega Slivnika?« pogleda orožnika tudi Rozi. , Torej ni bil Anion? ni bil brat, razmišlja Stefi. »Da, Antona Slivnika, ujetega ubežnika iz Muraue,« pravi orožnik slovensko in ko pogleda Rozikino izkaznico, se začudi. »Iz Bor-: jane ste? S Kobariškcga?« »Da« jj »Tudi jaz sem z Goriškega? Kako je zdaj tam doli?« \ Tudi orožnik je goriški Slovenec, doma nekje blizu Vrtojbe. Kaj vse iz človeka napravi strah, razmišlja Stefi. Se sreča, da je orožnik prej povedal ime nesrečnega ujetnika, saj bi drugače zopet povzročila kaj nepremišljenega. Tako pa se je pogovor za-r sukal. Orožnik vprašuje po razmerah v domačih krajih. Zato stvari ne smejo več zapletati, si reče Stefi in se spomni,' da ima v torbi še steklenico žganja (vse drugo so pustile Fonovi in Strguljčevi). Žganje napravi svoje. Orožnika pozabljata, zakaj sta pravzaprav planila v ta vagon. Prvi hvali žganje in se ob »žganju, ki je žganje in njegove ožje domovine« skoro »domovinsko« razneži, čez čas pa začne sam pripovedovati o nesrečnikih, ki so jih videle. Vsi! trije so Kranjci. Tisti Anton Slivnik, ki je kričal je doma iz okolico Bleda. A druga dva — pišeta se Janez Stefe in Matevž Pibernik —• pa sta prvi doma iz Kranja,, a drugi iz Kamnika. »Kranjci pač! Kranjci, ki bi radi z glavo skozi zid! Neučakanci,' ki ne morejo počakati,': da bi cesar storil, kar je obljubil. Zdaj so si razbili glave. Tisti iz Kamnika pa je celo socij in ga bodo najbrž obesili, ker je govoril, da bi bilo treba zapreti cesarja in vlado in narediti tako, kakor so boljševiki v Rusiji.« . Potem pridejo Breze. | » »Fricsach!« kliče sprevodnik. Tu je križanje vlakov in orožnika izstopita, Stefi pa si zapiše imena: Anton Slivnik iz okolice Bleda, Janez Stefe iz Kranja, Matevl Pibernik iz Kamnika. Skušala bo obvestiti njihove domače. Ce drugega ne, Pibernikove bo prav gotovo s pomočjo kamniških sodrugov. ,• Polom se njene misli vračajo zopet k bratu Antonu. Cez dobro uro so v Celovcu. L;udje se pogovarjajo o vojaških uporih v Judenburgu in Muravi Govore, da so v bližini Podkloštra orožniki prijeli skupino pobeglih upornikov. j GLAS * 15 STRAN GIAS * 16. STRAN ZA ŽENE SOBOTA — 29. julija 1967 Kaj je dosegel človek na svoji poti na mesec? »Glej ga med zvezdami« (Nadaljevanje) Vendar pa so tudi učenjaki, ki so te načrte ocenili kot znorelost. Tak med njimi je južnoafriški strokovnjak za vprašanja astronavtike T. E.V. Shuman, ki je prepričan, da v tem stoletju nobeno človeško bitje, niti Rus niti Amerikance, ne bo stopilo na Mesec in se z njega spet vrnilo na Zemljo. Ta znanstvenik jc ostro kritiziral ameriški načrt APOLO, ki naj bi izvedel izkrcanje človeka na Mesecu. Izračunal je, da bo morala posadka ameriške vesoljske ladje v osmih dneh opraviti nad 1200 raznih operacij in da lahko najmanjša napaka V tej dolgi verigi izzove katastrofo. Verjetnost, da take napake ne bo, ni nobena garancija in to temprej, ker gre za verjetnost. Dokler pa v projektu še sodeluje slučajnost, pravi Shuman, se s programom ne sme začenjati, temveč ga je treba izpopolnjevati. Potrebnih izpopolnjevanj, meni Schu-man, pa se pred koncem stoletja ne bo dalo izvesti. Ali človek lahko vzdrži potovanje na Mesec Za znanost je bila še do zadnjega popolna uganka, ali bi mogel živ organizem vzdržati pod danimi pogoji polet v kozmos? Kako vpliva na človeka breztežno stanje, ali je mogoč izhod iz vsemirske ladje v kozmos, kako se odraža izolacija človeka v kabini ladje na njegovo psiho, kako prehranjevati kozmo-navte. Na vsa ta vprašanja so zadnja leta dala točne odgovore. Ne da bi podcenjevali razne nevarnosti, danes lahko rečemo z gotovostjo, da človeški organizem lahko vzdrži pot na mesec in nazaj. Pomisleki, ki se glede potovanja človeka na Mesec, še vedno ponavljajo, se nanašajo predvsem na neproučene razmere na Mesecu, predvsem pa na sposobnost kozmične ladje, da se bo uspešno vrnila na Zemljo. Ko bodo rešili tudi te probleme, bo na ko-zmodromskih rampah zažarela zelena luč za prve potnike na Mesec. Kozmična dirka in tekmovanje V zadnjih desetih letih se je svet najbolj pogosto spraševal, kdo bo prvi stopil na Mesec — Rusi ali Amerikanci. Na tisoče raznih analiz in prognoz so napravili v tem času zahodni časopisi, da bi dokazali in predvideli, kako daleč je kdo prišel v kozmični dirki. Borba za vodstvo v kozmonavtiki je bila dostikrat povezana s političnim prestižem. Vso zadevo so speljali na to, »kdo bolje dela — komunizem ali kapitalizem« in kdo na ta način pridobiva na prestižu v svetu. Politika hladne vojne znanstvenikom ni dovoljevala, da bi združili sile v skupnem delu in tako lažje s skupnimi napori dosegli cilj v največjem podvigu človeštva. šele v zadnjih letih so našli skupni jezik. Sklenitev mednarodnega dogovora o Mesecu in drugih nebesnih telesih, ki so jo nedavno dosegli v okviru OUN, je najboljši dokaz, da se je odprla pot sodelovanja. Ce se bodo stvari razvijale v tem pravcu dalje, potem ne bi presenetila ostvaritev predloga, ki ga je dal svojčas Hruščev — naj bi na Mesec poletela skupaj Rus in Amerikanec. čigav je Mesec V atmosferi, ko so na osvajanje Meseca gledali z vidika političnega prestiža, so se začela pojavljati tudi vprašanja o morebitnih teritorialnih pretenzijah na Mesecu in drugih planetih. (Nadaljevanje prihodnjo sobota* Od leve proti desni: zanimiv športni kostim v karo vzorcu tovarne Sukno Zapuže. Jopica M zapenja z dvojnimi gumbi in ima stoječi ovratnik. Na hrbtnem delu jopice je razporek z dra-gonarjem — »Kamelhar« plašč z dvojno gubo na hrbtu zaključuje dragonar. Plašč ima maj. hen krznen ovratnik in ga je izdelalo podjetje Kroj iz škofje Loke. — Model Jagoda je dvobarvna platnena obleka (kombinacija zelene in plave), primerna za dijakinje. Obleka ima spredaj in zadaj po dve gubi. Izdelek Almire Radovljica — Pleten hlačni kostim v črno-beU barvi, mode' tovarne Almira - Foto: F. Pcrdan Modna revija na Bledu Vse priznanje prirediteljema TD Bled in Murki Lesce Turistično društvo Bled je s sodelovanjem trgovskega podjetja Murka Lesce priredilo v sredo, 19. julija, zvečer v festivalni dvorani na Bledu modno revijo pod geslom Proizvajalcc-trgo- vina-potrošnik. Na njej so sodelovali nekateri najbolj znani slovenski proizvajalci modnih artiklov, kot so Almira Radovljica, tovarna Kroj Skofja Loka, tovarna klobukov šešir Skofja Loka, tovarna nogavic Polzela, čevljarsko podjetje Rožnik Ljubljana, tovarna Tekstina Ajdovščina in tekstilna tovarna Sukno Zapuže. Modne revije na Gorenjskem niso pogoste, zalo zaslužita prireditelja vse priznanje. Trgovsko podjetje Murka je s to revijo želelo približati modele za jesensko in zimsko sezono širokemu krogu svojih potrošnikov. Prikazani modeli so bili predvsem praktični, za vsakdanjo rabo, nekaj pa tudi za svečanej.še priložnosti. Po zagotovilu proizvajalcev bodo vsi modeli tudi na voljo kupcem. Upajmo, da bodo proizvajalci držali svojo obljubo. Modeli so bili napravljeni iz materialov, ki so pri nas pravzaprav vedno v rabi, in sicer iz bombaža, volne in sintetike, med njimi pa je bilo tudi precej volnenih modelov, puloverjev, kostimov in oblek. Nekaj oblek, plaščev in kostimov pa je bilo narejenih iz letos moderne makobombažne tkanine. Dobro uro in pol smo si ogledovali modne novosti v jesensko-zimski kolekciji, ki so jih našim potrošnikom namenila na reviji sodelujoča podjetja. Vsekakor so obiskovalce najbolj navdušile Almirine pletenine, prijetno pa smo bili presenečeni tudi nad zelo lepimi plašči tovarne Kroj iz Škofje Loke. Z nekaj modeli damskih klobukov in čepic se je na reviji predstavna tovarna šešir iz škofje Loke. Tudi tovarni Sukno Zapuže in Tekstina Ajdovščina imata za svoje kupce pripravljenih nekaj praktičnih in lepih modelov. Blejska modna revija je bila dobro obiskana. Ogledalo si jo je tudi precej inozemskih turistov, ki preživljajo svoj dopust na Bledu in v njegovi okolici. Trgovsko podjetje Murka nas je že velikokrat • presenetilo z novimi načini pridobivanja kupcev za prodajo svojih artiklov. Tako je npr. z razstavami na Bledu pridobilo precej kupcev, želimo pa, da bi tudi zadnja modna revija imela podoben uspeh. S. Zucan RASTA, PAVLINA S\SA. INES, MANON IN RIVA so letne tkanine z modnimi vzorci in kvalitetno apreturo. TEKSTIL INDUS KRANJ illptvl ne lažejo (Nadaljevanje iz prejšnje številke) In spet: »Kam? H komu?« Potem pa, kot bi se razsute misli zlile v eno parno, je naenkrat popustil nagonu, ki mu ni dal miru že v začetku. »K Martini! Ta me bo krila na obe strani!« Pravzaprav je že vseskozi vedel, da je ona njegov edini up. Čutil je tudi, da bo še doma. Naenkrat je dobro vedel, kam naj gre in kaj bo zahteval od nje. »Sestra mi je! Pribežališče in maska! Od nje dalje ne bo težko dobiti zdravniške pomoči, zvez in novic!« To mu je dalo moči, da je pod nogami spet čutil trdnejšo žemljo in tudi svetlikanje pred očmi je malo pojenjalo. Pazljivo se je pomikal naprej za vasjo in zadolžil vsa čutila, da so delovala natanko tako, kakor je bilo pQtrebno. Obšel je nekaj vrtov in se tipaje bližal sestrinemu stanovanju, domači rojstni hiši. Priznal si je, da si je vse dotlej lagal, ko je ugibal, kam naj bi šel. Saj ni imel izbire. Brž ko je bil ranjen, je v njem že pognala tiha in skrita misel prav nanjo. Z Nemci se bo poslej že pogodil, le da bo videl, kako se bo obnašal Gorski . .. »Ta slabost! Ne smem se ji vdati!« Popravil je strgane obveze, pobral močno palico in krevsal naprej. Težko se je premikal, kajti vsak nov korak mu je povzročal hude bolečine. Odnehal pa ni. Mučila ga je tudi sapa ... Vse to pa je odganjal strah pred smrtjo, strah pred partizani, ki so hoteli njegovo glavo. Se več: ki so hoteli, da jim pripoveduje o svojem delovanju! »Dobro, da sem se Aleša otresel! Ta je vedel več kot so tile hoteli od mene!« Take vrste tolažba mu je dala moči, da se je v poznih večernih urah le dotipal do vrat Marti-nine sobe. »Samo, da bi bila še doma?«, v tem je bil zdaj ves njegov svet. Vse okoli hiše je dodobra ogledal, da bi moral začutiti vsako nevarnost — pa naj bi pretila z nemške ali s partizanske strani — metal kamenčke, da bi izzval kak premik, če bi bilo ob hiši kaj živega, vendar ni odkril ničesar. Sicer se je bal, ker je Jesen dvakrat omenil Martino, vendar je upal, da ne bo najhujšega. Nujnost ga je priganjala, da je ta obisk moral tvegati. Ce bo kaj, je še vedno računal na sestro. Ivan Jan 3 - (Odlomek) »Sestra me ne bo izdala!« Naenkrat je od nje zahteval, da je boljša kakor on. To je želel tako močno, da so mu bili drugi ljudje taki, kakršen bi v tem hipu rad postal tudi sam. Martina je v postelji takoj začutila, da po vratih nekaj narahlo trka, kajti njeno spanje je bilo podobno počivanju preganjane divjačine. Strah jo je bilo vstati in tudi kaj vprašati. Ko pa le ni bilo tega konec, se je okorajžila in zadržano vprašala: »Kdo je?« V teh dneh je bila neprestano na preži, pripravljena na aretacijo s te ali druge strani. Te vrste ropot jo je opozoril, da je zunaj nekaj nenavadnega. Ne kaj takega, kar je pričakovala. Tednj je razločila šepet: »Filip!« »Moj bog! To je nemogoče?« ji je ušlo. »Hitro odpri. Mudi se!« je priganjal utišan glas. Martina je v hipu uganila, da je res on, in tudi zaslutila, zaradi česa jo je presenetil. Ze je naredila nekaj korakov k vratom, da bi jih odprla, ko se je zavedela, da tega ne sme, da je Filip izdajalec, in zdaj še kaj drugega. Ni ugibala, odkod ji naenkrat moč in spoznanje, da je rekla: »Pojdi drugam in ne onesreči me do konca! Prosim te, pojdi!« Trepetaje je stala sredi sobe In vlekla na ušesa. Oni zunaj pa je zdaj močneje zaropotal in dahnil: »Moraš odpreti. Ranjen sem!« To jo je zmoglo. Razum je popustil, iz nje je udarila sestra in človek. Odprla je! V sobo se je malo manj ko zvalil ranjeni Filip. »Kakšen si! Pokaži!« V temi je razločila raztrgane obveze, gola ramena brez srajce in suknjiča, bled in prestrašen obraz. »Ušel sem jim, hudičem, ki so me ranili. Nihče me ne sme dobiti. Ne Nemci, še manj partizani!« Filip se je spravil na posteljo in Martina ga je sezula, umila, uredila, potem pa pripravila sveže obveze, razkužila rano in ga spet na novo obvezala. Pogled na nemočno in okrvavljeno telo jo je pretresel. »Zdaj pa močno srkni!« Na usta mu je nastavila steklenico z žganjem in Filip je močno potegnil. Tudi sam je vedel, da mu je to potrebno. V tem trenutku sta bila to ranjenec in ob njem edini človek, ki mu je lahko in moral pomagati. Filip je hvaležno poslušal vse, kar mu je naročalo dekle, kajti tik pred vojno je hodila v neki sanitetni tečaj. »Kaj pa zdravnik? Misliš, da bo šlo brez njega?« Martina, ki si je rano dobro ogledala, ni mislila na najhujše. »Poskusi, če še lahko hodiš!« Filip je vstal in šlo je bolje, kot je pričako^ val. Nekajkrat je premeril sobo, sicer počasi in previdno, vendar brez večjih težav. Potem mu je spet velela: »Lezi. Ce bo slabše, bova na zdravnika mislila jutri!« Ranjenec je še enkrat nagnil steklenico Z žganjem. Nekaj časa sta molčala, potem je Filip spet spregovoril: »Si z Gorskim imela kakšne zveze?« • Začudila se je vprašanju, vendar je rekla: »Sekretar je. Saj veš, da ve tudi zame.' Zakaj ?« Ze vprašanje jo je neprijetno vznemirilo in prizadelo. Tako zdelan brat toga ne vprašuje kar tako! »Pri Nemcih je!« je povedal naravnost in na kratko. Martina je zazijala in sedla k Filipu na posteljo . .. Vse je grmelo na kup. Te dni se je vse odvijalo tako naglo, da temu divjanju nihče ni mogel slediti zadosti hitro. Tudi Gorski, gad! To je gotovo v zvezi s Filipom. »Kako pri Nemcih? Ujet? Dezerter?« »Ko je bila nevarnost, da bodo iz mene izvlekli vse, se je stihotapil v dolino in pripeljal Nemce, da bi potolkli partizane in mene rešili!« Martina je prizadeto poslušala. Ni mogla takoj dojeti, vendar je popoldansko pokanje takoj povezala s tem dogajanjem. »Gorski! Sekretar je gestapovce! Tako rekoo tvoj človek?« V Martini je vrelo. Tudi njej se je jasnilo marsikaj, zlasti zadeve okoli Aleša in vse v zvezi s Filipom. Na misel ji je prišlo, da ljudje še ne vedo za to zadnje o Gorskem in je že hotela o tem spregovoriti s Filipom. Toda na postelji ni več ležal samo njen brat, temveč vse bolj stvor, ki je zakrivil preveč -hudega. Martinin boj je oživel znova. Bo tudi zdaj ostala doma ali bo našla moč, za kako dejanje? Karkoli, samo da bo omilila nesreče, ki jih bodo prav gotovo spet povzročala nova izdajstva! Najraje bi ranjenca pustila tu in odhitela po vaseh, da bo r.ajprizadetejše obvestila o Gorskem. »Kakšen udarec! Partijski sekretar! Neverjetno! Le kako je moglo priti do tega?« (Nadaljevanje naslednjo soboto) DA.C fl&U !S* ITI N£ Skupščina občine Jesenice z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami na območju občine Jesenice čestita za občinski praznik 1. avgust vsem delovnim kolektivom in občanom in jim želi prijetno praznovanje tega pomembnega praznika Ob jeseniškem občinskem prazniku Jeklo, hokej in ljudj Jesenice. Meglena rdeča zavesa, skozi katero le težko posije sonce. Prah. Rdeči prah, ki tišči mesto k tlom. Rdeči prah, ki daje Jesenicam tisto njihovo značilno barvo, ki obarva ceste, hiše, nasade. To je tisti rdeči prah, ki daje soncu svojo barvo, ki vtisne svoj pečat zanemarjenemu pločniku v Predmestju, moderni cesti v središču, osamelemu lepaku na oglasni deski, vsemu jeseniškemu In vsem Jesenicam. Prah. To je jeklo, za katero tu žive ljudje, brez katerega mesto ne bi bilo takšno kot Je, brez katerega se ne bi izoblikovali njihovi značaji tako kot so se, brez katerega se ne bi žalo-stili, veselili, jokali in peli, brez katerega ne bi živeti. Jeklo, hokej in ljudje. Ljudje so seveda na prvem mestu, pa čeprav na prvi pogled kaže, da so odvisni izključno od svojega jekla. V resnici so ga sami ustvarili. Ne samo ljudje v mestu, marveč pretežna večina prebivalstva občine. V občini skoraj ni človeka, ki ne bi bil v zvezi z jeklom, ki ne bi vplival na to jeklo, ki ga ne bi oblikoval. ŽIVLJENJE IN LJUDJE Ko jutranja zarja £e ne obsveti številnih dimnikov železarne, se začno valiti ljudje proti temu srcu občine. Mladi in stari, dekleta in fantje, žene in možje. Delavci, ki oblikujejo življenje, nau dajejo njegov hiter utrip. Nepregledna množica delavcev, ki se pehajo za tisti boljši »jutri«, ki jih odlikuje nezadovoljstvo z današnjim dnem, tista želja za boljšim in boljšim, ki je že od nekdaj tisto značilno gibalo vsakega napredka. Življenje se je izboljšalo. Močno se je spremenilo od tistih časov, ko sta še rudar in železar izdelovala kvalitetno noriško železo, spremenilo se je od časov javorni-ške-jeseniške stavke leta 1904, od 1. avgusta leta 1941, ko sta na Obranci na Mežak-1J i padla prva kovinarja v narodnoosvobodilni vojni (ta dan praznuje občina kot svoj praznik), življenje se je izboljšalo in vendar si ljudje želijo še boljšega. Želijo si takšno življenje, kot so si ga zaslužili. Želijo si ga in dočakali ga bodo, pa čeprav Občinska uprava v novih prostorih si bodo tedaj želeli zopet drugo, še boljše življenje... Življenje se izboljšuje. V primerjavi z lanskim letom imajo ljudje poprečno za 14,2 odstotka višje osebne dohodke kot lani. Pri tem povečanju pa so se prebivalci znašli vseeno v dokaj nenavadnem položaju. L aprila so imeli v občini čez osem in pol milijarde starih dinarjev neporavnanih terjatev. To vpliva na družbeni standard, zaradi tega se marsikaj zavleče. Otroškega igrišča, ki bi moralo biti narejeno, ni. Se vedno žive ljudje v izredno slabih stanovanjskih razmerah . .. Ne, niso vsega krive le terjatve. Pač ni mogoče vsega naenkrat narediti. Važno je, da se naredi čimveč, da bo ostalo manj dela za tiste, ki »bodo prišli za nami, da bodo naši ljudje že sedaj čim bolje živeli.« Življenje in ljudje. Nikoli se ne da vsega povedati o življenju. Kaj je življenje? Morda ciganska naselbina ob Jesenicah? Morda vratar v železarni ali pa morda inženir, ki se ob dveh z avtomobilom odpelje domov? Vse je življenje in zato nikoli ni mogoče povsem ujeti njegovega pravega celotnega utripa. občini. Hokej pomeni več. To je košarka, odbojka, nogomet, to je vse tisto, kar daje ljudem priložnost za rekreacijo in razvedrilo, za njihovo udejstvovanje v prostem času. Gledališče Tone Cufar, lokalna radijska postaja ter cela vrsta družbenih in kulturnih institucij so odraz te dinamike življenja, ki je tako vidna prav v hokejski igri JEKLO IN LJUDJE Pred leti sem bral govore, ki so jih imeli naši politični voditelji na Jesenicah: — »Prah z Jesenic mora izginiti .. .« Prah še naprej oklepa Jesenice in njene prebivalce, Še naprej diktira svoj tem- po življenja. Ljudje ga poskušajo ukrotiti, kot so ukrotili jeklo. Čeprav si prizadevajo, da bi njihovo mesto izgubilo svojo rdečo barvo, v tem ne morejo uspeti. Vendar — uspeli bodo. Premagali so že veliko težav< razgibana zgodovina je za njimi, težko življenje jih je morilo, vendar so vedno uspevali. V besedah Toneta čufarja se zrcali bit njihove borbe, s katero si oblikujejo svoj svet — takšnega kot si ga želijo: »A vendar smo rastll In ra-stemo dalje / ter bomo dorasli v žene in može, / saj hočemo biti in smo i« ljudje, / ki svet s svojim delom pokonci drže / ...« [ P. Čolnar ti- V tem tednu so se službe skupščine občine Jesenice Preselile v nove prostore, t. J. v drugi trakt zdravstvenega doma na Jesenicah. V novih prostorih je dobila skupščina tudi svojo sejno dvorano, tako da v prihodnje s sejami ne bo več potrebno gostovati v dvorani delavskega doma. V novi sejni dvorani s približno ir»0 sedeži je bila včeraj, v petek, tudi prva slavnostna seja v počastitev občinskega praznika, na kateri so podelili domicil Cankarjevemu bataljonu, Gorenjske- mu odredu in Koroškim enotam. S pridobitvijo novih prostorov v zdravstvenem domu so se v dosedanje prostore občinske uprave preselili občinsko sodišče, sodnik za prekrške, kataster in še nekateri. S tem so izpraznili stavbo nekdanjega sodišča oz. stare šole, saj ti prostori niso bili več primerni za pisarne. S preselitvijo občinske uprave v zdravstveni dom na Plavž se naselje Plavž vse bolj preoblikuje v moderno središče Jesenic. - pu HOKEJ IN LJUDJE Jesenice so mesto hokeja, vendar na besedo hokej ne gledam kot na določeno športno zvrst. Nekako vzporedno z razvojem hokeja je na Jesenicah vzklila živahna rekreacijska dejavnost, ki je dobila svoj odraz v rekre acijskem centru na Spano-vem vrhu in v lepem športnem stadionu pod Mežakljo. Beseda hokej ne pomeni le izredno razgibanega življenja v enotnem občinskem šport nem društvu, ki zdnužrujie vse kvalitetne športnike v se pridružuje čestitkam občanov za občinski praznik Jesenic FBOTA — 29. julija 1967 JESENICE PRAZNUJEJO GLAS * 19. STRAN Elektro Kranj-Kranj s svojimi delovnimi enotami: distributivna enota Kranj, distributivna enota Žirovnica, proizvodna enota Kranj in skupne službe Čestitajo vsem občanom občine Jesenice za njihov praznik kolektiv trgovskega podjetja ^ožca Jesenice ^stita vsem svojim odjemalcem in občanom ^ občinski praznik Jesenic 1. avgust Potrošnikom se priporočamo za nakup v naših ^govinah in ob tej priliki obveščamo, ^ naš kolektiv v tem času praznuje 15-letnico ^Vojega obstoja Čestitkam občanov občine Jesenice za njihov praznik se pridružuje Splošno gradbeno podjetje Jesenice na Gorenjskem KOMPAS Jesenice vam nLidi vse turistične usluge kolektiv se priporoča in čestita vsem delovnim ljudem ^Li prebivalcem Jesenic za občinski praznik Delovna skupnost trgovskega podjetja 9P &ŽlciV1Ct" Jesenice se pridružuje čestitkam za občinski praznik z vsemi svojimi člani in obenem priporoča po ugodnih cenah nakup blaga široke potrošnje v svojih specializiranih trgovinah. Predmete stanovanjske opreme dostavljamo brezplačno na dom, nudimo potrošniški kredit in prodajamo za tujo valuto z 10% popusta. Obiščite nas na gorenjskem sejmu v Kranju. Razstavljali in prode bomo v vseh nrostorih razstavišča III. v delavskem domu. lajali Trgovsko podjetje Delikatesa Jesenice želi občanom prijetno praznovanje občinskega praznika in se še nadalje priporoča za nakup v svojih bogato založenih poslovalnicah Interevropa Koper filiala Jesenice čestita občanom Jesenic in okolice za občinski praznik in jim želi prijetno praznovanje Kolektiv mesarskega podjetja Jesenice čestita vsem občanom za občinski praznik in želi veliko delovnih uspehov Kolektiv trgovskega podjetja Univerzal Jesenice se pridružuje čestitkam občanov za občinski praznik in jim želi prijetno praznovanje Kolektiv Vodovoda Jesenice čestita občanom za občinski praznik in se priporoča za instalacijska dela, nakup in uporabo propan-butan plina, s čimer se skrajša Čas kuhanja in zmanjšajo stroški. Plia dobavljamo v neomejenih količinah. Poskusite — zadovoljni boste. Kolektiv Komunalnega podjetja Jesenice čestita vsem občanom za občinski praznik Jesenic in jim želi še veliko delovnih uspehov Gl.AS * 20. STRAN OGLASI IN KRONIKA razstavlja in prodaja na gorenjskem sejmu od 4. do 15. avgusta 1967 v Kranju pohištvo, pralne stroje, hladilnike, okna, vrata, preproge, zavese, čokolado, kavo 30, kola dne 27. 7. 1967. Srečke s končnicami 0 18730 22770 54600 73530 71 891 28931 67731 79761 62 72 82 92 04673 30343 65883 86743 1041783 174 02704 53884 79314 0438114 0445314 0838184 95 17505 39455 53935 0188395 16 26 86 56576 80786 0047516 0649366 0774256 17 27 47 1597 43827 0293097 0386957 12898 81893 99 849 04089 32559 83899 0145899 0514299 0797399 40 600 400 400 6 6 8 6 600 400 600 400 8.000 100 400 400 600 50.000 10.000 10.000 8 600 400 400 8.008 10 6 6 2.000 1.006 8.010 8.000 8.000 8 20 6 200 620 8.000 30.000 4 604-604 10 80 400 600 1.010 100.010 8.010 8.010 Motiv z razstave o junija letos kranjskih kamnih spotike, ki je bila Kako dolgo še neurejeno plakatiranje? Zgornji posnetek je z raz stave Kranjski kamni spotike, ki jo je pripravilo turistično društvo junija letos. Malce pozno za objavo, vendar pa nič manj aktualno. Plakati v Kranju namreč še vedno visijo kjerkoli in kakorkoli, to pa posebno zdaj, v času glavne turistične sezone, našemu mestu ni v ponos. Mar ne bi to uredili vsaj zdaj, ko v dneh Gorenjskega sejma dobi Kranj bolj praznično, bolj Živahno podobo? Tujci se ne bi več zgražali, domačini pa bi bili prijetno presenečeni, če bi bilo tako. Obesil se je V Srednji vasi pri Bohinju so 25. julija našli obešenega Janeza Urna. Pokojnik je bil star 55 let in je bil invalidski upokojenec. Na truplu niso našli znakov nasilja, zato gre po vsej verjetnosti za samomor. - m - Voznica pobegnila, vendar so jo dobili Na cesti II. reda Kranj— Jezersko je 25. julija ob 16.40 voznica osebnega avtomobila KR 110-20 Ana Sehk trčila v osebni avtomobil s prikolico M-NL-667, ki ga je vozil Werner Maier. Voznika sta se srečala na ozki cesti v nepreglednem ovinku. Pri srečavanju je Ana Senk zadela v prikolico Maierjevega vozila in jo poškodovala. Po nesreči se je odpeljala naprej, vendar so jo izsledili. Gmotne škode jc bilo za 800 N din. - m - Motorist huje ranjen Ko se je vračal s sezonske-' ga dela v Zahodni Nemčiji, je Beograjčan Velimir Bojič 25. julija na cesti I. reda med Jesenicami in Kranjsko goro hotel z avtomobilom BB-MII-92 zaviti na cestno izogibališče. Tedaj mu je nasproti pripeljal Viktor Tram-te z motornim kolesom KR 12-987 z Jesenic. Voznika sta trčila. Tramte se je hudo ranil, gmotne škode pa je za 2100 N dinarjev. -m- Kranj Trgovsko podjetje . bo razdajalo na gorenjskem sejmu na razstavišču v tekstilni šoli po zrn-žanih cenah: volno za pletenje Bohinj po volno za pletenje Zasavka po volno za pletenje Merino (uvoz) po moške obleke, kamgarn po moške suknjiče po moške hlače po ženske plašče po kostime po 50.00 N din 70.00 N din 110.00 N din 230.00 N din 80.00 N din 35.00 N din 198.00 N din 150.00 N din stara cena 81.00 N din 115.00 N din 150.00 N din 390.00N din 180.00 N din 90 00 N din 380.00 N din 250.00 N din ui«.«o M sa bomo prodajali po tovarniških Vabimo vas na ogled še drugega blaga, ki ga bomo p cenah. Samomor z utopitvijo Nad slapom Vintgar Prl električni centrali je 26. julija napravil samomor z utopitvijo Jože Drolc z Jesenlo« Vzrok ni znan. Neznani voznik povzročil nesrečo in pobegnil Na cesti I. reda Kranj-Na-klo je 25. julija neznani voa-nik zelenega opel rekorda • belo streho povzročil hudo prometno nesrečo. Neznanec je vozil iz Bistrice proti Na* ■ klem in na ovinku prehiteval osebni avtomobil L*J 379-06* ki ga je vozil Viktor Spe* tavc iz Tržiča. Nasproti mu je pripeljal pol tovorni avtomobil LJ 509-03, ki ga je vozil Franc Počkar iz Ljubljane. Neznani voznik je prijel v »škarje«; najprej je zadel Počkar j evo vozilo, od tam pa se je odbil v vozilo Spe-tavca, ki se j« po trčenj« nekajkrat obrnilo in obstalo izven ceste. Po nesreči Je neznani vodnik kljub poškodbam na svojem avtomobilu pobegnil špetavčev sopotnik je laij« ranjen. Škode je za 7.000 N dinarjev. — m — Razpisna komisija osnovne šole STANKO MLAKAR, Šenčur pri Kranju razpisuje prosti delovni mesti 1. 1 predmetnega učitelja ali učitelja za šolski varstveni oddelek — višja stopnja 2. 1 učitelja za šolski varstveni oddelek — nižja stop- j nja. Prednost imata kandidata s prakso in pod prvo točko 7. vsaj pasivnim znanjem nemškega jezika. Rok prijave je do 21. avgusta 1967. Obiščite XVII. gorenjski sejem v Kranju od 4. do 15. avgusta 1967 Sejem bo odprt od 8. do 19. ure. Sodelujejo domača in tuja podjetja. Modna revija. Vsak večer zabavni program. SOBOTA - 29. julija 1967 OGLASI GLAS * 21. STRAN Kakovost je najboljša reklama Rolete s specialno plastično maso novost, ki jo bo razstavljalo podjetje MIZAR Volčja draga na Gorenjskem sejmu — Z visoko kvaliteto izdelkov stavbnega pohištva si je podjetje pridobilo zaupanje potrošnikov — Graditelji hiš lahko kupijo v trgovskem podjteju MURKA Lesce vse potrebščine od žeblja do strehe Eden izmed mnogih problemov jugoslovanskega gospodarstva je kopičenje zalog, oziroma blaga, ki leži po skladiščih in pomeni mrtvi kapital za podjetja. Ne mislimo analizirati vzrokov in posledic tega problema, omenjamo pa ga zato ker so nam v podjetju »MIZAR« v Volčji dragi pri Novi Gorici povedali, da so imeli prek zime nabito polna skladišča izdelkov v vrednosti okrog 100 milijonov starih dinarjev. Kaj je to pomenilo za podjetje, v katerem je samo 90 zaposlenih, ni potrebno omenjati. Kljub temu so samoupravni organi v podjetju storili vse, da se povečata produktivnost in proizvodnja. Ob polnih skladiščih je bilo videti stali- šče takrat dvomljivo. Praksa pa jc kmalu pokazala, da so v podjetju pravilno ocenili potrebe trga in da je bila ta smer edino pravilna. Danes so skladišča prazna in zahteve kupcev večje od zmogljivosti podjetja. Podjetje »MIZAR« Volčja draga izdeluje stavbno pohištvo tako kakovostno, da si je pridobilo zaupanje potrošnikov in visoko oceno na jugoslovanskem trgu. Zato so nekatera beograjska podjetja za potrebe gradbeništva v Beogradu naročila stavbno pohištvo v Volčji dragi. V organizaciji trgovskega podjetja »MURKA« Lesce se nam bo podjetje MIZAR tudi letos predstavilo na Gorenjskem sejmu. Novost, s katero nas bc podjetje presenetilo na sejmu, so rolete iz specialne plastične mase, ki jo uvažajo iz Italije. Te rolete so lažje in cenejše od borovih ali pla-stlficiranih,. ki so sedaj v prodaji. Podjetje ne bo razstavljalo na sejmu vseh svojih izdelkov, zato naj naštejemo nekaj njihovih proizvodov: vhodna vrata s tremi ali štirimi odprtinami; dvokrilna garažna vrata, oblečena z borovimi deščicami in dvema odprtinama za steklo, ki jih izdelujejo po želji kupcev iz borovega ali hrastovega lesa; balkonska vrata, ki se dajo spojiti z enokrilnimi, dvokril-nim ali trokrilnim oknom; dvojno enokrilno okno s škatlo za zaveso ali s platneno zaveso; enokrilna, dvokrilna Les — glavna surovina pred MIZARJEM Volčja Draga pri Novi Gorici Zahvala Ob smrti naše drage mame, sfare mame, sestre in tete Marije Resman Starulčove mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so z nami sočustvovali. Posebno zahvalo smčt dolžni dr. Černetu, č. duhovščini, sosedom za pomoč, pevcem z Jesenic, gasilcem iz Begunj, številnim darovalcem cvetja in vsem, ki so našo dobro in iskreno mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Begunje, Jesenice in Podnart Žalujoči: hčerka Milka, sinovi Ciril, Tine, Lojze z družinami in Ivan ter sestra Ivana, brat Jože in ostalo sorodstvo ali trokrilna (dvojna) okna s škatlo za zaveso ali različne rolete; kletna okna itd. Vsi navedeni izdelki so izdelani v različnih dimenzijah. Vse potrebne informacije pa bodo potrošniki lahko dobili pri raztavljalcu na Gorenjskem sejmu. Med ogledom podjetja Mizar v Volčji dragi smo zvedeli za lep korak delavskega sveta. Vsakemu delavcu, ki v podjetju dela deset let, podarijo uro. — Na področju Gorenjske največ izdelkov podjetja Mizar Volčja draga proda trgovsko podjetje MURKA Lesce. Razen stavbnega pohištva trgovsko podjetje MURKA razpolaga s široko izbiro parketa, kopalnic z uvoženimi ploščicami, vseh- vrst centralnih kurjav, vodovodno inštalacijskim materialom, opeko vseh vrst, salonitnimi ploščami ter z veliko izbiro pralnih strojev in hladilnikov. V kratkem povedano, graditelji hiš lahko v MURKI dobijo vse potrebščine od žeblja do strehe. MIZAR Volčja draga in MURKA Lesce se priporočata za obisk na gorenjskem sejmu, obenem pa čestitata občanom Kranja in Jesenic za občinski praznik. J. V. TOCAJKO začasno zaposli restavracija PARK Kranj OBVESTILO Osnovna organizacija zveze gluhih v Kranju obvešča vse na sluhu in govoru prizadete, stanujoče na ob* močju občin Jesenic, Radovljice, Tržiča, Kranja in škofje Loke, da priredi ob priliki mednarodnega dneva gluhih, v nedeljo, 10. septembra, skupinski izlet v Velenje. Izleta se bodo udeležili člani vseh osnovnih organizacij zveze gluhih iz Slovenije. Ob tej priliki bodo v Ve^ len ju športna tekmovanja in kulturno-prosvetne prireditve naših članov. Nastopili bedo tudi učenci iz zavoda za gluho mladino iz Ljubljane. Osnovna organizacija Šoštanj bo razvila prvi prapor gluhih v Jugoslaviji, Vožnja je brezplačna. Za hrano skrbi vsak sam. Če se bo prijavilo zadostno število udeležencev z Jesenic in iz Radovljice, bo vozil z Jesenic peseben avtobus, nasprotno pa samo iz Kran ja. Prijave osebno ali pa na dopisnici nam pošljite do 15. avgusta na naš naslov: Zve-za gluhih, osnovna organizacija Kranj. Po prejemu prijav bomo pravočasno objavili v časopisu kraj in čas odhoda avtobusov. ODBOR Zahvala Ob bridki izgubi našega ljubega sinka Renatka Verliča se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tem najhujšem trenutku stali ob strani, nam izrazili sožalje in grobek našega sineka obsuli s cvetjem. Posebna zahvala dr. Hriberniku, tovarišem, ki so ga poskušali rešiti, g. duhovniku in vsem, ki so ga spremili v njegov tihi domek. še enkrat vsem iskrena hvala. Kokrica, 27.7. 196/ žalujoči: mama, ata, bratec, stara mama in ata, teta in ostalo sorodstvo Z a hvala Ob bridki izgubi našega dobrega moža, očeta in starega očeta Antona Strniša - Vaškarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se poslovili od njega, ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in obsuli njegov grob s prekrasnimi venci. Prisrčna hvala vsem za iskreno sožalje. Hvala preddvorskemu župniku g. Jegliču, Fende Lojzetu za poslovilne besede, dr. Žgajnarju za dolgoletno zdravljenje, še posebej iskrena hvala dobrim sosedom, ki so nam v hudih urah stali ob strani in nesebično pomagali. Bašelj, 25. 7. 1967 Žalujoči Vaškarjevl ■ ■■■■■■■ GlAS * 22. STRAN SPOREDI SOBOTA — 29. julija 1967 Radio \_____/ SOBOTA — 29. julija 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Iz albuma skladb za mladino — 9.30 Revija zabavnih ansamblov — 10.15 V plesnem ritmu — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični -napotki za tuje goste — 11.20 Tam doli za našo vasjo ... — 12.10 Domače skladbice za soliste — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Operetni zvoki — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od melodije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Zaključni prizor 2. dejanja opere »Madam But- Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. terflv« — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu —- 18.15 Z godci in pevci po naši deželi — 18.50 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Izbrali smo vam — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.15 Glasba ne pozna meja — 22.10 za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA — 30. julija_ 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.48 Skladbe za mladino — 9.05 Naši poslušalci čestita- jo in pozdravljajo — I. —• 10.00 še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Kar po domače — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Godala v ritmu — 15.05 Iz sveta opernih melodij — 16.00 Radijska igra — 16.57 Glasbena medigra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Godala v noči PONEDELJEK — 31. julija 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovedneže 9.15 Dobra volja je najbolja — 9.30 V svetu operetnih melodij — 10.15 Prelodij in simfonija Lucijana Marije šker-janca — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glfsbena medigra — 11.00 Turistični napotki za turiste — 11.20 Kaleidoskop zabavnih zvokov — 12.10 Mala balerina in še nekaj drugih lahkih koncertnih skladb — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poje vokalni kvintet Niko Štritof — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Majhen koncert orkestralne glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Pevski zbor Ljubljanski zvon poje pesmi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Izbiramo zabavne melodije — 18.35 Mladinska oddaja »Interna 469« — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč. otroci — 20.10 Revija jugoslovanskih pevcev zabavnih melodij — 21.00 Koncert Simfoničnega orkestra — 22.30 Pesem godal — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana _ TOREK — 1. avgusta 8.95 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Počitniški pozdravi — 9.30 Iz manj znanih francoskih oper — 10.15 Naši ansambli in orkestri zabavne glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Narodne iz Rezije in Benečije — 12.10 Pisana paleta melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Dvajset minut z ameriškimi pihalnimi orkestri — 13.30 Priporočajo vam —■ 14.05 Od melodije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Z domačimi ansambli po Sloveniji — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Iz studia 13 — 20.30 Radijska igra — 21.58 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program J RT — 23.05 Jazz v noči SOBOTA — 29. julija 16.30 Atletika Madžarska : Velika Britanija (Evrovizija) — 18.50 Vsako soboto, 19.15 Sprehod skozi čas, 19.40 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Skopje) — 20.38 Beloruski državni ansambel, 21.30 Golo mesto, 22.50 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.15 Mladinska oddaja (RTV Ljubljana) — 19.00 Narodna glasba, 19.15 S kamero po svetu (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Beograd) — 20.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 30. julija 9.00 Poročila, 9.05 četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Tisoč- krat zakaj (RTV Beograd) — 11.30 Serijski film za otroke (RTV Ljubljana) — 12.03 Nedeljska TV konferenca (RTV Zagreb) — 16.30 Atletika (RTV Beograd) — 18.55 Poročila, 19.00 Perry Mason, 19.45 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.50 Sončna karavana, 21.50 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 18.00 in 20.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 31. julija 18.15 Lepe pesmi so prepe- vali, 18.45 Energija iz plime in oseke, 19.05 Risanke (RTV Ljubljana) — 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.38 čakajoč na Godota — TV drama, 21.40 Mali komorni koncert (RTV Zagreb) — 21.55 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Tedenska kronika, 18.30 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 18.45 Znanost, 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt, 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Zagreb) — 20.00 Spored italijanske TV_ TOREK — 1. avgusta 18.40 Drejček in trije mar-sovčki, 19.00 Poljudno znan« stveni film, 19.30 Cik cak, 19.40 TV obzornik, 20.00 Daljna dežela — film, 21.36 Smeri sodobne likovne umetnosti, 21.50 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Poročila, 18.10 Torkov večer, 18.30 Tele-sport, 19.10 Turizem, 19.40 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.00 Spored italijanske TV Kranj CENTER 29. julija franc. kriminalni CS film KUPE ZA UBIJAL- !)E ob 16., 18. in 20. uri, pre-niera zali. nem. jug. barv. ilrna KOMISAR X ob 22. uri 30. julija franc. krim. CS film KUPE ZA UBIJALCE ob 15., 17. in 19. uri, premiera jug. filma LJUBEZENSKA ZGODBA ob 21. uri - 31. julija jug. film LJUBEZENSKA ZGODBA ob 16., 18. in 20. uri 1. avgusta jug. film LJUBEZENSKA ZGODBA ob 16., 18. fii 20. uri 2. avgusta jug. film LJUBEZENSKA ZGODBA ob 16., 18. & 20. uri Kranj STORŽIČ 29. julija premiera ital. špan. "filma KRVNIK ob 18. in 20. uri 30. julija ital. film PREVARANI SOPROG ob 16. in 20. uri 31. julija ital. špan. film KRVNIK ob 18. in 20. uri 1. avgusta češki barv. film REVOLVERAS IZ ARIZONE ob 18. in 20. uri Stražišče SVOBODA 29. julija sov. barv. film ARSIN MAL ALAN ob 20. uri 30. julija zah. nem. jug. CS film KOMISAR X ob'16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 30. julija amer. barv. film LEGENDA O VOLKU ob 17. in 20. uri Naklo 30. julija jug. film LJUBEZENSKA ZGODBA ob 16. uri, sov. barv. film ARSIN MAL ALAN ob 20. uri Jesenice RADIO 29. julija ital. barv. CS film TRI LJUBEZENSKE NOČI 30. julija ital. barv. CS film TRI LJUBEZENSKE NOČI 31. julija amer. film MLADI DR. KILDARE 1. avgusta češki film PLA-VOLASKINA LJUBEZEN Jesenice PLAVŽ 29. in 30. julija češki film PLAVOLASKINA LJUBEZEN 31. julija ital. barv. CS film TRI LJUBEZENSKE NOČI 1. avgusta ital. barv. CS film TRI LJUBEZENSKE NOČI Dovje-Mojstrana 29. julija madžarski film GROZA 30. julija amer. barv. VV film NAJLEPŠI ŠPORT ZA MOŠKE KOROŠKA BELA 29. julija ital. film SANJA- j VE ZVEZDE VELIKEGA i VOZA J 30. julija amer. film TEN- j KA RDEČA ČRTA 31. julija češki film PLA- i VOLASKINA LJUBEZEN Kranjska gora I 29. julija amer. film TEN- j KA RDEČA ČRTA 30. julija ital. film SA- ; NJAVfc ZVEZDE VELIKE- ' GA VOZA Kamnik DOM 29. julija franc. ital. film TAJNI AGENT STANISLAV ob 20. uri 30. julija franc. ital. film TAJNI AGENT STANISLAV ob 17. in 20. uri 31. Julija franc. Ital. film TAJNI AGENT STANISLAV ob 20. uri |r^ni^reggd Krompir 0,80 do 1 N din, solata 2 do 2,50 N din, rdeča pesa 1,20 do 1,50 N d n, stročji fižol 2 do 2,50 N d:n, kumare 1 do 1,50 N din kumarice za vlaganje 2,50 do 3 N din, korenček 1,20 do 1,50 N din, peteršilj 1,20 do 1,50 N din, čebula 2,50 do 3 N din, marelice 3 do 3,50 N din, breskve 2,50 do 4 N din, hruške 3,50 do 4 N din, paradižnik 2,50 do 3 N din, slive 3 do 4 N din, med 13 N din, surovo maslo 16 do 18 N din, orehova jedrca 26 N din, skuta 4 do 5 N din, živa perutnina 7 do 8 N din za kg, kaša 4 do 4,50 N din, ješprenj 1,60 do 1,80 N din« koruzna moka 1,60 N din« ajdova moka 3 do 4 N din, pšenica 0,90 do 1 N din, ovet 0,70 N din, borovnice 3,50 do * N din, lisička 2 N din, celi orehi i N din za Utarj jajca 0^0 N din. SOBOTA - 29. julija 1967 ^--_- Nagrobne spomenike po izbiri in naročilu ter vsa kamnoseška dela opravlja UDOVČ BORIS Kamnoseštvo, Naklo 41, telefon 21-058 Prodam Prodam moped T 12. Poljane 25 nad Sk. Loko 3612 Prodam fiat 750, letnik 61. Šenčur 236 3616 Prodam okrog 4000 kosov strešne opeke (bobrovec). Ing. Langus, černivec 3639 Prodam levi vzidljivi štedilnik na dveinpol plošči. Žanova 13, Kranj 3642 Prodam desni vzidljivi štedilnik in kctne klopi. Zasip 79, Bled 3643 Prodam 5 traverz, 7,50 m dolge. Poizve se v pekarni Šenčur 3644 Prodam pralni stroj candy. Podreča 49, Medvode 3645 Prodam dvosedežni moped in otroški voziček Jadran. Naslov v ogl. oddelku 3646 Prodam, kravo, ki bo avgusta četrtič telila. Jezerska 93 3647 Prodam moped T 12 z ve-trobranom, prevoženih 3500 km. Šmartno 29, Cerklje Prodam kravo, ki bo dru-cič telila. Poženk 18, Cerklje b 3649 Prodam mlatilnico s čistilnico in 400 kg težkega vola. Naslov v ogl. oddelku 3650 Prodam večjo količino jjajbic in motor jawa 175. Srakovije 5, Kranj 3651 Prodam pet prašičev, težkih po 80 kg. Janez Goiičič, Suha 36, Šk. Loka 3652 ( Prodam okrog 500 kosov opeke BH, rabljene, 50 kg smole in nekaj rabljen:h plohov. Ul. M. Pijade 10, Sa-jovic 3653 Prodam za/i dl j ive parcele. Poizve se Zupančičeva 2, Kranj 3654 Prodam novo cementno strešno opeko (folc). Vopov-lje 5, Cerklje 3655 Prodam kravo, dobro mle-karico, ki bo avgusta telila. Sr. vas 4, Golnik 3656 Prodam kravo (frizijko), ki bo v kratkem telila in motorno siarnoreznico. Stra-hinj 1, Naklo 3657 Prodam dve stanovanji v Kranju. Naslov v ogl. oddelku 3658 Prodam hlevski gnoj. Re-jmic, Pšenična polica 10 3659 Zelo ugodno prodam skoraj novo lepo otroško posteljico. Gorjanc, Koroška 4, Kranj 3660 Prodam veliko mlatilnico s tremi vrečnimi predali in Siarnoreznico z verigo in pu-halnikom. Jurčič, Križna gora, Šk. Loka 3661 Prodam moped T 12 z ve-trobanom. Naslov v ogl. oddelku. 3662 Prodam plemenskega vola, 550. kg težkega. Zg. Besnica 59 3663 Prodam kosilnico BAUZ. Zalog 42, Cerklje 366+ Prodam kosilnico s porav-nalnikom slame, plug dvo-brazdr.i, kombinirane grab-lje, obračalnik za konja ali traktor, nakladalec za seno in dvigalo na elektromotor. Triler, Grenc 9, šk. Loka 3655 Prodam motor maxi, let. 63, lahko na 2 obroka. Primožič, Demšarjeva 16, Šk. Loka 3656 Ugodno prodam malo rabljeno kuhinjsko opremo (kredenco itd.) in garažna vrata. Zg. Bitnje 155, p. Zab-nica 3657 Prodam prašiče, 30 kg težke. Cesta na Klanec 5 3668 Prodam deske 25 in 50 mm in vhodna vrata. Naslov v ogl. oddelku 3669 Predam fiat 750 — 36.00i) km. Naslov v ogl. oddelku 3670 Prodam dvosobno in eno-sobno stanovanje v Kranju. Ponudbe poslati pod GOTOVINA 3571 Spalnico, debro ohranjeno, ugodno prodam. Kašman, Kidričeva 23, Kranj 3672 Poceni prodam težjo siarnoreznico, kravo, dobro molznico s teletom (frizij-ko), motorno žago SOLO in nov kotel za žganjekuho, 85 1, obračalnik. Poljšica, p. Pcd-nart ^ 3673 šotor — četverček, češki, s predsobo, ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku 3674 Prodam lepega žrebela, pasme naričan in srednje težkega konja, starega 5 let. Žrebeta menjam tudi za kakršno koli goved. Trboje 10, Smlednik 3675 Prodam kravo s teletom. Ručigajeva 3, Primskovo, Kranj 3676 Prodam 2 m3 smrekovih plohov. Nasl. v ogl. oddelku. 3677 Prodam žensko kolo ROG — športno in moško usnjeno vetrovko — novo. Kranj, Kidričeva 46. Ponedeljek, torek od 14. — 18. ure 3678 Prodam vprežno kosilnico doring v dobrem stanju. Zalog 10, Cerklje 3685 Prodam telico, 8 mesece; brejo. Trstenik 25 3686 Poceni prodam superavlo-matieni pralni stroj candv, 5 kg. Naslov v ogl. oddelku 3687 Prodam kravo, ki bo čez 6 tednov telila. Stružcvo 5, Kranj 3688 Prodam kobilo »haflingar-co«, staro 8 let. Šenčur 230 3689 Prodam 900 kosov navadnega zidaka. Nasl. v ogl. oddelku 3690 Zelo ugodno prodam novo mizarsko kombinirko, 7 operacij z 1-letno garancijo. Nasl. v ogl. oddelku . 3691 Poceni prodam moped TMZ v voznem stanju. Ho-temože 44 3692 Prodam kravo s četrtim teletom. Dermastja, Voklo 75 3693 Prodam prvovrstni nemški izruvač za krompir. Per.č, kovač. Medvode 69 3694 Prodam kravo, dobro mle-karico s teletom. Pristava 2, Križe 3695 Poceni prodam hladilnik, 3 fotelje in mizico. Nasl. v ogl. oddelku 3696 Prodam mlatilnico s t resili v dobrem stanju. Vas Veštcr, 24 pri šk. Loki 3697 Prodam novo motorno kosilnico, šir. 130. štendler, Boh. Bistrica 18 3698 Prodam primo 150 ccm. Ogled popoldan. Mlinar, Zasavska 50, Kranj 3699 Prodam po ugodni ceni 3-delne žimnice in vzmetnice. Pcrko, Škofjeloška 42 3700 Prodam stružnico maximat. Nasl. v ogl. oddelku 3701 Prodam piske, stare 5 mesecev. Prcdoslje 79, Kranj 3702 Ugodno prodam zastava 750. Suha 24, Kranj 3703 Prodam kravo s prvim teletom ali brez. Orehovlje 16, pri Predosljah 3704 Ugodno prodam kombiniran otroški voziček. Slevec, Kranj, Kajuhova 12 3705 Predam harmoniko, 96 basov vveitmeister. Roblek, Baše! j 1, Preddvor 3706 Prodam novo ostrešje 8,5 x 10. Naslov v ogl. oddelku 3707 Prodam 1 leto staro teličko, lepo sivko, lahko siarnoreznico v dobrem stanju, 3 m suhih smrekovih desk co-larice, 3 in 4 cm. Parcelo za vikend hišico v lepem sončnem kraju. Tavčar Janez, Poljane 20 nad Šk. Loko 3725 Prodam fiat 850 kupe. Hrastje 21, Kranj 3726 Poceni prodam kavč, divan, mizo in dva stola. Naslov v ogl. oddelku 3727 Kupim Kupim zazidljivo parcelo v Kraniu, Radovljici ali Lescah. Ponudbe pod »ogled v avgustu« 3634 Kupim suhe jesenove plohe. Hafnar Franc, mizar, Zasavska 2, Kranj 3708 Kupim nekaj starih sodov in vreč za žito. Zbilje 4, Medvode 3709 Kupim zastava 750 — do 20.000 km. Martinjak Franc, Britof 91, Kranj 3710 Kupim psa, 1 leto starega. Mavčiče 57 3711 Ostalo ROLETE — lesene, plastične ali platnene lahko naročite osebno, pismeno ali po telefonu pri zastopniku ŠPI-LERJU Lojzetu, Radovljica, ■ Gradnikova 9, tel. 70 — 046 3679 ■Slikarskega in pleskarskega pomočnika ter vajenca z dokončano osemletko sprejmem. GIGROVSKI Jože, Gorenjska c. 39, Radovljica 3622 Diplomant zgodovine sprejme mesto predavatelja na osemletki, ev. z dodatnim poukom matematike. Ponudbe pod GORENJSKA 3626 Iščem čevljarskega pomočnika za honorarno delo doma ali v delavnici. Čevljarska delavnica BEZINOVIČ Kruno, Tomšičeva 42, Kranj 3632 Želim spoznati moškega do 60 let za razumevanje v razočaranem življenju. Ponudbe pod MALO SREČE 3630 AMD Cerklje obvešča vse interesente, da se začne tečaj za šoferje amaterje za A B kategorijo. Prijavite se v trafiki do 15. avgusta. 3631 Draga IVA in VLADO, na poti v novo življenje vama želijo mnogo sreče in zadovoljstva vsi vajini najbližji 3682 Manjši narodni pevski ansambel potrebuje dober prvi ali drugi tenor. Ponudbe pod KRANJ 3683 Mirna upokojenka išče sobo v Kranju. Naslov v ogl. oddelku 3684 Mlajši samski upokojenki nudim sobo in kuhinjo za manjša dela. Ostalo po dogovoru. Ponudbe poslati pod LEPA SOBA 3712 Kmečki fant bi se rad poročil s kmečkim dekletom starim od 25 — 35 let. Imam manjše posestvo. Samo resne ponudbe pod »POLETJE« 3713 Našli smo svetlo zeleno žensko kolo. Dobite ga v kolesarnici pri kokrškem mostu. 3714 Solidna starejša samska uslužbenka išče prazno sobo s posebnim vhodom. Plača dobro in po želji za eno leto vnaprej. Pismene ponudbe pod »RED in POŠTENOST« 3715 Iščem več tesarjev za Zah. Nemčijo — takoj. Pošljite prevod spričevala na naslov: Pere, Celje, Cesta na grad 11 3716 Izgubljeno denarnico od Vogel do Šenčurja vrnite proti nagradi, Jenčič Milan, Trboje 52 3717 Izgubil sem šop ključev od Suhe do Naklega. Poštenega najditelja prosim, da jih proti nagradi odda na upravi GLASA 3718 Zaposlim parketarja. Clari Aldo, Stišičeva 6, Kranj 3719 Od Poženka do šmartna sem izgubil mikrofon BEJER. Poštenega najditelja prosim, da ga proti nagradi odda v Pozen k u št. 7 3720 Mehanična delavnica ZUPAN, Tekstilna 14, Kranj, prosi stranke, ki imajo svoja kolesa v popravilu pred L 1. 67. da jih dvignejo do 15. 8., ker kasneje ne odgovarjam zanje. 3721 Za posojilo oddam enosob-no stanovanje v Kranju. Ponudbe pod »1,5 milijona« 3722 V najem oddam 3 1li sobno stanovanje v bližini Kranja proti posojilu. Naslov v ogl, oddelku 37z3 Prireditve Gostilna pri MILHAR.TU v šmartnem prireja v nedeljo, 30. julija, vrtno zabavo. Za ples in razvedrilo bo poskrbel KVARTET STEGEN Vabljeni. 3724 Avtokovinar Skofja Loka sprejme samostojne vodovodne instalaterje in avtomehanike. Plača po pravilniku. Samska stanovanja na razpolago. Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj Razpro daj a v prodajalni Blagovnica po tovarniško znižanih cenah ženske elastične hlače 5,45 N din ženske elastične hlače 6,69 N din puliji 30,65 N din otroške žabe do št. 3 5,90 N din otroške žabe 8,91 N din ženske hola hop 12,42 N din IZKORISTITE UGODEN NAKUP KOKRA — BLAGOVNICA r- KRANJ GLAS SPORT SOBOTA — 29. julija 1967 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Martin Grašič-Bajc Beseda kajakaša Srečali smo ga, ko se je vračal s Sore. Zagorel in dobre volje nam je rad pripovedoval o sebi in svojem najljubšem športu — veslanju na divjih vodah. — Bi povedali za naše bralce od kod ste, koliko ste stari in kaj ste po poklicu? »Doma sem v Srart Loki, star sem 23 let, Studiram pa strojništvo.« — Kdaj ste začeli veslati in kaj vas je navdušilo? Odprto prvenstvo Kranja v atletiki Lubejevi naslovi trije D. Prezelj Atletski klub Triglav je v sredo že petič priredil tradicionalno odprto prvenstvo Kranja v atletiki. Tokrat je nastopilo prek 100 tekmovalk in tekmovalcev iz dvanajstih klubov iz Švedske, Avstrije in Jugo-slovije. Zal so zaradi zadržanosti odpovedali udeležbo atleti iz Italije. Kranjskim gledalcem se je predstavila tudi evropska prvakinja in rekorderka Vera Nikolič iz Ćuprije, ki je v teku na 600 metrov le za pet desetink sekunde zgrešila svoj državni rekord na tej progi. Najboljša posameznica tekmovanja je bila Ce'janka Marjana Lubej, ki je osvojila kar tri prva mesta in v teku na 80 m z ovirami ter 100 m postavila tudi nova rekorda kranjskega stadiona. V skoku v višino tokrat ni nastopil poškodovani Milek. Od domačinov je bila najuspešnejša Lidija Osovnikar, pionirka Vidovičeva pa je izenačila gorenjski rekord na 80 m z ovirami. REZULTATI — Moški — 100 m: Pungerčič (Lj) 11,0, Stahl (KAC) 11,0, Hočevar (Lj) 11,1 110 m ovire: Olsson (Halsingborg) 14.8, Person (H) 15,1, Kropiunik (KLC) 17,5, 200 m: Le var (Ml Zgr) 22.4, Homoki (KI) 22,8 OKson (H) 22.9, 800 m: Mittcr (Graz) 1:56.7, Niel-sen (H) 1:57,9, Maver (KLC) 1:59,0, 800 m mladinci: Ta- sić (MC) 2:00,0, 2umer (Tr) 2:00,7, Stromajer (Tr) 2:01.3, 3000 m: Fistrič (Di) 8:40.0, Kome.sarovič (KI) 9:10,7, višina: Vhod (Ki) 195, D. Prezelj (Tr) 180, Krumpak (Tr) 165, palica: Peče (Lj) 430, Kržič (01) 421, Švent (01) 370, Krumpak (Tr) 360 (gorenjski rekord), krogla: Potseh (Gr) 16,84, Pikula (KI) 15,79, Pink (Gr) 14,86, disk: Jonsson (H) 39,60, kopje: Spilar (KI) 64,04, Matkovič (Di) 58,52, M. Fi-ster (Tr) 54.36, 4 x 100 m: Halsingborg 43,7, Graz 43,8, Kladivar 44,4. Ženske — 80 m ovire: Lubej (KI) 11,3, Peče (Lj) 12,3, Vidovič (Tr) 12,9, 100 m: Lubej (KI) 11,8, Osovnikar (Tr)12.7, Brandnegger (KAC) 13,0, 600 m: Nikolič (MC) 1:30,1, ščukanec (Di) 1:40,4, Steinke (KAC) 1:53,4, daljina: Lubej (KI) 592, Peče (Lj) 536. Osovnikar (Tr) 470, disk: Malnig (Gr) 48,45, Hu-dobivnik (01) 40,66, Kastelic (KI) 39,96, 4 x 100 m: KAC Celovec 51,9, Triglav 52,7. M. Kuralt »Veslati sem začel leta 1964, navdušil pa me je prijatelj, ki je že veslal pri ljubljanskem brodarskem društvu, le prej pa sem se zanimal za vse vodne športe.« — Pri katerem društvu veslate? »Pri Ljubljanskem brodarskem društvu.« — Kako je bilo na prvem tekmovanju? »Ne spominjam se več natančno. Vozili smo spust od Tacna do Jezice. Vem le, da mi je bilo všeč, zato sem ostal. Sedaj vozim tudi slalom.« — Vaši uspehi? »Na državnem prvenstvu v Orašu pri Skopju leta 1965. sem bil prvi, v mednarodnem maratonu v Bengoval di Tara v Italiji peti, v Špi-talu v Avstriji na mednarodnem tekmovanju 12. in v Tacnu letos šesti.« — Imate dobra čolna? »Ja. Zadovoljen sem z njima. Za spust imam svojega, za slalom pa klubskega.« — Koliko trenirate? »Malo. Le pred tekmovanji. Nimam časa. Prav gotovo izmed vseh tekmovalcev treniram najmanj. Sedaj, ko mi je dal klub štipendijo, bom treniral več.« — Ali se zanimate še za kateri drugi šport? »Skoraj za vse. Še posebno za atletiko. Nekaj časa sem tekel pri Triglavu in dosegel lepe rezultate. Sedaj mi manjka časa. Rad se tudi potapljam, smučam . ..« — Vaše želje v prihodnosti? »Še veliko veslati, veslati, veslati. ..« — tn — NEGOTOVOST — Lidija Svarc, najboljša kranjska plavalka* Drugo ali tretje mesto Od 1. do 3. avgusta bo v Kranju mladinsko državno prvenstvo v plavanju Vreme, ki se je poslabšalo v zadnjih dneh, je močno prizadelo kranjske plavalce, ki se prav sedaj najresne.je pripravljajo za mladinsko državno prvenstvo v plavanju, ki bo v Kranju L. 2. in 3. avgusta. Za Kranjčane je to prvenstvo pravzaprav leto dni prezgodaj, saj bodo še vsi njihovi najboljši plavalci naslednje leto mladinci in bodo imeli tako tedaj večje možnosti za visokoeuvrslitev. Klub tej mladosti v sami mladinski konkurenci pa so možne.sti domačinov velike. Računi na papirju namreč kažejo, da se bo Triglav potegoval za drugo ali tretje mesto, kar pomeni, za najvišjo uvrstitev, kar jih j„ sploh kdaj dosegel na mladinskih državnih prvenstvih. »Udarna sila« Kranjčanov, Lidija Svarc, živi še vedno v negotovosti. Se vedno namreč ni znano, če bo lahko nastopila na prvenstvu, ker bo prav te dni potekal dvoboj članskih reprezentanc Jugoslavije in Madžarske v Splitu in PZJ zahteva, da Svrrčcva plava na tem dvoboju. Razumljivo je, da poskušajo Triglavairi na vse načine prepričati kapetana državne reprezentance B. Ncnadoviča. ker če bi vedeli za t0> se letos najverjetneje sploh ne bi potegovali za organizacijo prvenstva. Jedro kranjske ekipe bodo sestavljali: Breda Pečjak, Noska Virnik. IMarjetka šmid. Vinko Sorli in Brane Milovanović. Vsi plavalci so prav te dni v zelo dobri formi, kar potrjuje njihovo rušenje osebnih rekordov na zadnjih predprvenstve-nih tekmovanjih. P. Čolnar PO SEJEMSKIH CENAH LAHKO KUPITE MOTORNO KOLO ALI DVOKOLO V PRODAJNEM PAVILJONU Slovenija ^^jj avto NOVOST — dvokoleša lahko kupite na brezobrestno posojilo na sejmu in v trgovini Slovenija avto, Kranj, Titov trg 1. na Gorenjskem sejmu v Kranju pred tekstilno šolo od 4. do 15. avgusta.