Lato XIV.
? Celju, dne 5. fahr livarja 1904.1.
Štev. 10.
Izhaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo — Za Inserate se plačuje
1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron,
za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja Upravništvu „Domovine" v Celju.
„Celjski Sokol".
Mnogo ae je že pisalo o tem, kolike važnosti so sokolska društva v narodnem oziru; povdarjalo se je, da je „Sokol" ona elitna četa narodnih borilcev, ki se bojujejo vedno v prvi vrsti za narodne ideale, ono društvo, ki vzgaja narodu vedno čile, na duhu in telesu krepke može, ki se ne ustrašijo sovražnikovega navala, in naj si bo še tako silen. Res je, da tupatam kako 8okolsko društvo vsled nastalih zaprek ne more izvrševati v polnem obsegu svoje visoke naloge, a po večini jo Izpolnjujejo vsa slovenska sokolska društva. Kako častno jo je dosedaj, posebno pa v preteklem letu izpolnil „Celjski Sokol", je pričal njegov občni zbor dne 30. prosinca 1904
Po pozdravu staroste br. dr. Dečkota, ki se je spominjal umrlega večletnega društvenega člana dr. Hinka Šukljeta je poročal br. dr. Štiker o društvenem delovanju v preteklem poslovnem letu. Poročilo se je nekoliko skrčilo, ker o teh ničnem delovanju društva poroča br. načelnik. Društveno delovanje ja bilo zelo razvito, kakor morda še nikdar poprej, toda ne toliko v mno goštevilnih nastopih, temveč v gojenju prave sokolske misli med Člani in tudi na zunaj. Društvo je imelo 2 častna člana, 66 izvršujočih, 36 podpornih in 4 zunanje člane. Žalski odsek je imel 16 izvršajočih in 20 podpornih članov, torej skupaj 144 članov. Društvo je v preteklem letu prvič nastopilo v Celju korporativno z zastavo in sicer ob pogrebu br. dr. Hinka Šukljeta. Na vse mogoče načine so hoteli celjski nemšku-tarski mogotci preprečiti nastop „Sokola", a ker prepovedi niso imele nikake postavna podlage, je pač „nemško" Celje moralo doživeti, da je „Sokol" korakal pod svojo zastavo skozi celo mesto. Rdeče naše srajce so jih pač bodle v oči, ali upajmo, da se jih sčasoma hočeš, nečeš, moraš, tudi privadijo.
Odbor je imel 17 sej in sklicala sta se dva izvenredna občna zbora. Sklenila se je sprememba pravil v zmislu češkega sokolstva, Pravila so se predložila vladi, a rešitve še sedaj ni, dasiravno je preteklo od tedaj že skoraj pol leta. Društvo se je vsled narazumljivega postopanja vlade pritožilo na ministrstvo.
Društvo je priredilo o pustu sijajno maška-rado in med letom tri izlete, na katerih so društveni telovadci nastopali z znano točnostjo. Pešizleti so se priredili štirje. Več se jih ni moglo prirediti, ker se je s to mislijo pričelo šele pozno v poletju. Sokolski večeri so bili trije. Več se jih ni moglo prirediti z ozirom na' celjstfó razmere, ker je skoraj vsak „Sokoi", obetì<iii tudi član vseh ostalih celjskih narodnih društev.
Društvo je v preteklem letu vrlo napredovalo. Ustanovila se je sokolska knjižnica, katera šteje danes (po dveh mesecih) že 93 knjig, in ustanovil se je odsek „Celjskega Sokola" v Žalcu. V Trnovljah je poskusilo društvo odgojiti kmetske fante za naše društvo, toi kmalu poleglo in izkazalo se je, da tla še niso dozoreìa za sokoisko itIe3HBÌÌE ^jsk-
Društvo je imelo v letu J prejemkov 2550 K 80 vin., izdatkov pa 2121 K 58 vin., torej prebitka 429 K 22 vin. Vrednost društvenega inventarja znaša 1385 K 77 vin. Ako se odbije dolg pri posojilnici po 1250 K, in se prišteje letošnji blagajnični prebitek, ima društvo 564 K 99 vin. čistega premoženja.
Načelnik br. Smertnik poroča o tehničnem delovanju društva in poroča, da je „Celjski Sokol", materinsko društvo za Spodnje Štajarsko, vzgojil mlademu „Murskemu Sokolu" v gosp. Antonu Mišji izbornega vaditelja in načelnika. Poskus, pridobiti kmetske fante za „Sokola" se je, kakor že omenjeno ponesrečil. Lep uspeh društva je ustanovitev žalskega odseka. Ta odsek ima namen pripraviti tla samostojnemu sokolakemu društvu v Žalcu. Odsek prav vrlo
napreduje v telovadbi pod vodstvom br. Megliča Ustanovitev vaditeljskega zbora^se je ponesrečila. V preteklem letu so pri izletih nastopili prvikrat sokolski gojenci. Telovadilo je v preteklem letu skupaj v 123 urah 1737 telovadcev, torej povprečno na uro 14*1 ; žalski odsek je imel v treh mesecih 24 telovadnih ur z 292 telovadci, torej 12 2 na uro. Koncem leta je imelo društvo v Celju 26 telovadcev, v Žalcu pa 16, torej skupaj 42. Gojencev je telovadilo v 75 urah 925, torej povprečno 122 na uro. Koncem leta je bilo 20 gojencev, ki značijo krepak sokolski naraščaj. Tudi z žensko telovadbo se je pričelo v preteklem letu, za kar ima največ zaslug gospa dr. Karlov-šekova. Junija je začel ta oddelek redno telovaditi in ima sedaj 7 telovadk. Ustanovil se je telovadski fond, ki ima sedaj v Celju 52 K, v Žalcu pa 95 K premoženja. Društvo ima sedaj knjižnico in je naročeno na šest listov.
Pri nato se vršeči volitvi so bili izvoljeni z vzklikom bratje dr. Dečko za starosto, dr. Kar-
rtnik načelnikom. Nadalje so se izvolili v odbor bratj« Govekar (tajnik), Lončar, Meglič, dr. Gvido Sarnec (blagajnik) in dr. Stiker. Namestnika: Gregorin in Zabukovšek (orodjar).
Razdelila so se pravila „Zveze slovenskih sokolskih društev*. Pripomniti moramo ob tej priliki, da se je veliko število članov naročilo na list „Slovenski Sokol".
Glede izleta v Ljubljano so se sprejele sle deče točke :
1.	Da se ne sme udeležiti slavnostnega sprevoda noben član Celjskega Sokola, ki ne bo pri hajal k v ta namen določenim redovnim vajam.
2.	Ker je naša telovadnica premajhna za vežbanje redovnih vaj, oziroma prostih va$, naj se naprosi slavna Celjska posojilnica, da prepusti veliko dvorano po dvakrat na teden za vežbanje prostih vaj.
LISTEK.
Ljubezen na grmadi.
Vizija. Spisal M. K.
Pridite, pridite! Kličem vas in vas vabim!
Pridite na besno orgijo, ki jo priredim v proslavo smrti svoje ljubezni!
Pridite vi dnevi moje ljubezni; pridi ti blaženi trenotek prvega poljuba; pridite ve minute, ko sem v sladkem objemu držal svojo mlado, zorno srečo; pridite ve zvezde, ki ste naju videle roko v roki molče sedeti na klopici pred hišo; pridite vi listi, ki ste nama tajno
lepetali, ko sva sc srečna sprehajala pod drev jem; pridite t« sapice, ki ste odnašale zvonki glas njenega smeha ; pridi ti strašni zimski vihar, ki si tulil okolu hiše, ko sva v tihi sreči sedela v somračnem kotu sobic«; pridi ti pošastna zavist, ki si žarela v nekaterih očeh, ki jim najina ljubezen ni bila po volji; pridi ti peklenski stvor, intriga, in se veseli svojega uspeba, ki si ga dosegla s svojim strupom ; pridi tudi ti, angel one ljubezni, ki je piantela v srcu Marije Ane ! Pridite vi vsi na besno orgijo, ki jo priredim v proslavo smrti svoje ljubezni!
Pridite, pridite ! Kličem vas in vas vabim ! * *
*
Iskal sem v svoji miznici neke listine in sem pri tem naletel na ovitek drobnih, nežnih pisemc izza svoje idejalne ljubezni. Nakrat sem pozabil, česa pravzaprav iščem, in sem začel brskati po onih listkih.-----
In spomini so se mi porajali....
O ti blaženi čas prve ljubezni I Preživel sem v duhu zopet vse tiste jasne dni, ko je še stala ob moji strani mlada, zorna moja sreča. Videl sem se zopet sedeti z njo v mali vrtni utici, kjer sem ji tolikrat zrl v jasne, velike oči, iz katerih mi je odsevala vsa blaženost mlade ljubezni. Videl sem se zopet sprehajati z njo...
Z vso silo sem se moral vzdramiti iz teh spominov, skoro me je premagalo staro čustvo. Čemu se vdajati takim čustvom, ki srce le z novo bridkostjo napolnjujejo? Saj tiste mlade, zorne moje sreče že davno ni bilo več pri meni. Šla je bila, tako natihoma, neopazno je bila šla.
Torej proč s takimi mislimi, proč s takimi spomini, proč s temi pričami nekdanjih ljubezenskih dni, proč s tem čustvom samim ! Mari naj jin nosim do konca svojih dni v srcu?
Ne, vesel, prost hočem zopet biti, prost teb spominov, prost tega Črva, ki mi razjeda dušo,
prost te zavržene ljubezni! Prost hočem vživati življenje, to lepo, solnčno življenje!
Zatorej proč s spomini, proč z neumno ljubeznijo!
* * ♦
In uprizoril sem orgijo v proslavo smrti svoje ljubezni!
Nakupičil sem grmado in sem jo podžgal V temni noči je bilo, vse naokolu tiho, zvezde so mirno zrle z neba; zdelo se mi je, kakor pomilovalno In spomnil sem se zadnjega pogleda iz njenih jasnih, velikih oči.--
In poklical sem nekdanje priče svoje ljubezni :
Pridite, pridite! Kličem vas in vas vabim!
Ogenj je praskotal in se je vzpenjal viSje in viäje. In prihajale so nekdanje priče moje ljubezni.
Razgrnil sem ovoj malih, nežnih pisemc in sem se še zadnjikrat vtopil v sladke spomine prošlih dni. V duhu sem preživel še enkrat, zadnjikrat, vso blaženost prve ljubezni. Danes še in nikdar več!
Pred oči mi je stopil trenotek prvega poljuba in čutil sem zopet, kako je drhtela v mojem objemu. Videl sem, kako je pozneje lahno
3	Da se v najkrajšem času prične vežbati proste vaje. Da se razpošlje vabilo vsem članom, da prijavijo svoje sodelovanje: 1. pri sprevodu 2 pri prostih vajah, 3. pri telovadbi na orodju.
4	Da se ustanovi izletni fond, s katerim se bodo pokrili stroški tega izleta.
5.	Da se priredi meseca majnika veselica v velikem obsegu z javno telovadbo v prid iz letnega fonda.
6.	Da se izvoli komite, ki bo skrbel za reklamo za splošno udeležbo štajarskih Slovencev na tej slavnosti, ki bo skrbel po možnosti tudi za prireditev posebnega vlaka.
Pri 4 točki se je vnela živahna debata. Sprejel se je predlog br. dr. Gvidona Serneca, da so naprosi celjsko posojilnico za znaten prispevek k izletnemu fondu in da se razpošljejo nabiralne pole. Sprejme se tudi predlog br. An-drida, da se napravijo nabiralni bloki, kateri naj se razdele med člane v svrho nabiranja prispevkov in agitacije za izlet. K točki 5 se izvoli posebni odsek: dr. Gvido Sernec, Jošt, Likar in dr. Janko Sernec. K točki 6. se izvoli odsek: Ekar, Jošt, dr. Kukovec, dr. Štiker.
Pri tdčki „slučajnosti" se po jako živahni razpravi sklene prepustiti „Slovenskemu delavskemu podpornemu društvu" tamburice v svrho ustanovitve tamburaškega zbora, h kateremu bo
imel pristop vsak celjski Slovenec. Tamburice ostanejo last „Celjskega Sokola". Vodstvo tamburaškega zbora prevzame br. Fašalek.
H koncu izreče še starosta dolgoletnemu društvenemu odborniku br. Joštu priznanje za njegovo delovanje v društvu, zahvali občni zbor sa obilno udeležbo in zaključi 21. redni občni zbor.
Kakor je posneti iz tega poročila, se je „Celjski Sokol" začel marljivo pripravljati za vsesokolski izlet v Ljubljano, ki bo gotovo velikanskega pomena ne samo za naše Sokolstvo, temveč tudi za občo slovensko stvar. Želeti je torej, da bi se izleta ne udeležila samo sokolska društva, temveč tudi drugi zavedni Slovenci. Zato se že danes obračamo do spodnještajarskih rodoljubov s prošnjo, da naj po mogočnosti agi tujejo za ta izle^ Čim več nas bo, tem večjega pomena bo izlet, tem večjih koristi nam bo prinesel. Vse natančnejše bomo priobčili sčasoma;. „Celjskemu Sokolu" pa kličemo: Le tako krepko naprej po začrtani poti! Uspehi ne bodo izostali! Na zdar!
„Štajerc" in njegove sleparije.
(Dopis).
Ker so se ptujski nemčurji drznili, nas slovenske občane izzivati s tem, da so nam do-poslali, kakor tudi nekterim drugim slovenskim občinskim uradom, svoj do same skrajnosti lažmi in sleparstvom omazani list, jim hočemo tem potom naznaniti, da naj se nikakor ne šalijo z nami, ker smo toliko izkušeni, da zamoremo ▼sem njihovim zvijačam in pomagačem priti pod koren.
Kakor smo posneli že iz same nam dopo slane številke „Štajerca", so ta sleparski list osnovali slovenskemu kmetu že od nekdaj sovražni elementi; v prvi vrsti nemSki prote stantje in židje s pomočjo slovenskih reaegatov, kateri imajo svoje duše v vsakem nemčurskem trgu in mestu. Zato pa tudi zmirom vpije ta slepar nam kmetom „dajte se v roke meščanom, ker le oni so vaši pravi prijatelji in dobrotniki"! Človek bi moral biti slep in gluh, ko bi ne vedel, kaj so nam kmetom nemški me ščani in tržani, ki so danes pravi nasledniki nekdanjih nemških graščakov, kateri so z našimi dedi in pradedi ravnali kakor z živino in še hujše, jih na gromadah kod „coprnike" žgali itd. In danes, ko je postava kmeta oprostila nemških graščakov, zdaj pa naj bi se mi naslednikom ravno takih „gospodov" prostovoljno dali v roke; to bi bilo lepo!
Ali so se pa ti nasledniki nekdanjih nem ških graščakov v teku let tako poboljšali, da niso več tako zlobni, ko so bili njih predniki? Poboljšali se niso čisto nič, temveč še pohujšali so se; in taki naj bi bili „prijatelji" nam slo venskim kmetom; kaj še?
Ker danes torej postava ne dopušča, da bi ti naši „dobrotniki" svojili kmeta kot svojega sužnika, zato nas hočejo z zvijačo dobiti v svoje
kremplje; in v ta namen potrebujejo raznih sleparjev in lažnjivcev, katere deloma vzgajajo iz nerazsodnih slovenskih kmetov in izpridenih dijakov in dobivajo celo urednike zajj propalega „Štajerca".
Ker se zabiti Nemec ne more nikdar naučiti pravilne slovenščine, zato izkažejo ti gospodje svojo „milost" kakemu nemčurskemu potepuhu, ki je pripravljen prodati svojega brata za akledico židovskoprotestantske leče ; s tem da obrekuje, laže in natolcuje zoper svojega slovenskega brata, doktorja, duhovnika in vsakega uglednega rodoljuba, medtem ko zoper nemške židovskoprotestantske oderuhe, ki osleparijo našo državo in dežele mnogokrat kar za cele milijone, ne ve nikdar nič povedati. Slovenskemu odvetniku, ki je naš kme&üki ein, oponašajo ti sleparji v svojih omazanih glasilih vsak košček kruha, bödisi da ga. je dobil od svojega očeta ali pa si ga je zaslužil; a nemških doktorjev, „purgarskih" sinov pa, ki so si nakovali od slovenskega kmeta na milijone premoženja, ti sleparji nočejo poznati za „oderuhe", temveč jih šele hvalijo kot jako poštene može in „kmetske dobrotnike". Vsakemu nemškemu in nemčurskemu mestu stoji na čelu kak tak „dobrotnik", nemški oziroma nemčurski doktor. Torej kmetje! bodimo tako „pametni" in ne dajmo se po želji nam „dobrotnega Štajerca" v roke nemškim meščanom, da se „iznebimo" doktorjev, seveda slovenskih, pridemo pa v roke nemškožidovskim oderuhom. Torej na noge in pojdimo k nemškim meščanom!
Ko bi n. pr. naš „dobrotljivi Štajerc" hotel priobčevati sleparije in goljufije, ki jih doprina-šajo njegovi očetje, požidjeni nemški špekulantje
in bankirji; dalje ko bi hotel pisati o nenrav-nosti svojih protestanskih duhovnih pastirjev kateri so vsi njegovi pristaši, lahko bi napolnil vsak dan deset „Štajercev" 8 samimi dokazanimi resnicami in ne bilo bi mu treba lagati; mi bi mu verjeli, da je zares naš „prijatelj". A zdaj ko pobira komarje pri naših rodoljubih pe vseh slovenskih kronovinah ter jih povečuje v slona, ker sicer bi jih njegovi slepi čitalci ne videli, in vkljub temu komaj vsakih 14 dni par pičlih, pa jako po laži smrdečih člankov nakvasi, ter mu ostaja še vedno dovolj prostora za inserate njegovih nemčurskih kramarjev, za katere pa on „noče biti odgovoren", ker namreč ve, da imajo vsi „najboljše" blago
„Štajerc" naj bi šel rajši pometat prage svojih židovskih Nemcev, in ko bi tam vse opravil in očedil, potem naj bi šele prišel k Slovencem komarje lovit, če bi jih kaj našel.
Od časa, ko izhaja ta židovsko-protestantski „antikrist" v Ptuju, se je prikazala med našo mladino, celo med šolsko, neka kužna bolezen, ki se ji pravi posirovelost in razuzdanost, in to v prav močni meri, kakor še nikdar poprej. Vzrok je, ker ta nesramni list piše svoje nesramnosti posebno zoper duhovnike v takih izrazih, da se morajo prijeti vsakega otroka, in njegovi brezvestni agitatorji skrbijo tudi nalašč zato, da pride ta ptnjska kuga v roke vsakemu otroku, ker pametni ljudje takega strupa ne marajo vži vati. Nemcem se gre namreč tudi zato, da bi nam kolikor mogoče popačili in izneverili našo mladino, in bi nam vzgojili prav mnogo slovenskih prestopnikov in kaznjencev, da bi potem mogli pred vsem svetom vpiti in kazati na nas rekoč: „glejte jih, kakšni so!" In v ta namen potrebujejo takih časnikov, ki z ene strani po hujšujejo našo mladino, z druge strani pa z blatom obmetavajo celi slovenski narod.
Ako greste preiskavat v narodnostnem oziru slovenske kaznjence, bodete se prepričali, da vam bo najmanj 99 % tistih slovenskih kaznjencev, ki so zavoljo ropanja, tatvine in drug h takih hudodelstev po pravici kaznovani, priseglo na „Štajerčpvo" zastavo. In to je živa, neovrg-'ljiva priča, da nam vzgojuje veliko večino teh nepridipravov nemška „kultura", katera danes razsaja po vsek kotih naše slovenske domovine.
Vsakega poštenega človeka dolžnost je, da po svoji moči zatira take nesramne časnike, posebno „Štajerca", ter skrbi za to, da se strup z ognjem uniči.
Drugam ne sodi, torej v ogenj ž njim!
Celjske in štajarske novice.
— Promocija. Danes je bil promoviran na graškem vseučilišču doktorjem prava g Štefan Sagadin, pravni praktikant pri c. kr. deželnem sodišču v Gradcu. Mlademu doktorju, ki je mnogo storil za narodno probujenje svojih rojakov na Spodnji Polskavi in okolici, najodkritosrčnejše častitamo !
prihitela k meni z razprostrtimi rokami ter me strastno objela.--
Pogledal sem naokolu: vabljeni gostje so bili tu!
Prvi, to je trenotek prvega poljuba in blažene minute sladkih objemov, splazili so se neopazno v moj spomin, in sedaj so stali tam pred mano in so me gledali z zasmehljivimi očmi. Zvezde, te neme priče nekdanjih dni, so plesale okolu mene in so se mi izdajalski smejale. Tadi listi onih dreves, pod katerimi sva se sprehajala, so prišli in so frfotali razposajeno po zraku in niso tajno šepetali, ampak glasno so šumeli in so klicali v tiho noč one besede, ki sva jih govorila nekdaj.
In sapica, ki naju je včasih tako nežno objemala, je vela danes tako mrzlo, tako ledeno okolu mene, da me je zazeblo v dno duše; in ni prinašala zvonkih glasov njenega smeha, ampak donašala je glasen, razposajen smeh, kakor se smejemo, če je kdo naredil kako veliko neumnost !
Tam daleč pa je bučal vihar in je tulil kakor nekdaj in je prihajal vedno bližje: kakor da ima veselje, da me je pregnal iz tihega, somračnega kota sobice.--
Orgija je bila v tiru!
Zdaj je torej trenotek, ko se poslovim od sladkih spominov, ko odslovim svojo ljubezen!
Ogenj je prasketal in se je vzpenjal višje in višje.
Pisemce za pisemcem, listek za listkom, napisan od nežne ročice, ki mi je tolikokrat gladila lase, sfrfotali so v plamen, ki jih je požrešno pogoltnil. In vsakikrat, kadar sem prijel kako pisemce, da je vržem v plamen, iztegnila se je suha, koščena roka po njem in gledale so poželjivo strašne oči temne pošasti, in te oči so bile polne zavisti, da še zdaj hranim spomine na nekdanjo srečo. In kadar je vzletel list v plamen, ploskala je ta pošast škodoželjno s suhimi, koščenimi rokami in razlegal se je glasen, hripav smeh. In v ta smeh ae je mešalo tiho, zadušeno hihotanje peklenskega stvora, intrige, ki je zmagonosno stala poleg zavisti; okrog usten ji je igral izraz zadovoljnosti.
Tam v ozadju pa je stal angel one ljubezni, ki je plamtela v srcu Marije Ane. Stal je nepremično in je zrl v me s hladnimi, brezčutnimi očmi.--' —
Vzplamenel je list za listom, napisan vsak s toliko ljubeznijo, poln tako nežnih, siadkih
besed, da mi je vselej duša vztrepetala, kadar sem jih čital; vzplamenel je tudi zavitek z drobno kitico njenih zlatih las, ki mi jo je nekdaj podarila v spomin.
Vzplameneli so ti spomini in so se izpre menili v pepel. In ko je vzplamenela drobna kitica zlatih las, zgenil se je angel, okrog usten mu je igral pomilovalen nasmeh; zavil se je tesneje v svoj plašč, se obrnil in šel.
In okolu mene je plesalo in skakalo, in se je smejalo in krohotalo, in je žvižgalo in bučalo.
Ogenj je prasketal.
In segel sem v srce in sem iz njega iztrgal tisto neumno ljubezen in sem jo vrgel v ogenj. Visoko se je plamen vzpel. Še enkrat je zavris-nilo okolu mene, še enkrat se je slišal peklenski krohot in smeh, se je slišalo strašno bučenje, še enkrat se je iz grmade zablisnilo — ogenj je ugasnil in vse je bilo tiho ! Orgija se je končala.-----
Ostal sem sam in okolu mene je bilo jasno in svetlo. Jako prostega sem se čutil, nič mi ni več težilo duše, proč so bili spomini, proč ljubezen, in prerojen sem zrl v življenje, v to lepo, solnčno življenje!
—	Knjižnici Celjskega Sokola je darovala gospa Elizabeta Kupljenova, hiSna posestnica v Celju 78 krasnih knjig; nadalje so darovali br. Andr <5 5, br. Ekar 24 in br. Vester 2 knjigi. Vsem najlepša hvala!
—	Za „Delavski dom' sta obljubila g. Kosi, c. kr. poštni cficijal in g Ivan Bovha vsako leto darovati, in sicer prvi po 8 K in drugi po 4 K. Srčna hvala! Želeti je le, da bi našla mnogo posnemalcev, kajti vedno večjim potrebam „Slovenskega delavskega podpornega društva" ne zadoščajo več sedanji ozki prostori. Treba bo večjih prostorov, kjer bi društvo rado prirejalo domače veselice v lastnih prostorih, a društvo nima premoženja, da bi si jih moglo omisliti, temveč je navezano na dobrohotnost slavnega občinstva. Komur je le mogoče, naj nakloni kak dar društvu v to svrho. V plačilo mu bodi prepričanje, da je storil s tem nekaj za narodno stvar v probujo onih slojev našega naroda, ki so probujenja in prosvete najbolj potrebni, slovenskega delavstva. Vsak, tudi najmanjši dar je dobrodošel.
—	Njen korporal. Nismo zastonj pričakovali, da bo naše občinstvo z veseljem zopet pozdravilo priliko, da se udeleži prireditve igre „Njen korporal". Po pravici moramo reči, da se tako velikanske udeležbe niamo nadejali, kajti
dvorana in galerija je bila polna do zadnjega kotička, razprodale so se vse vstopnice razun okrog 20 sedežev. Ob tej priliki naj nam bo dovoljeno izpregovoriti nekoliko resnih besedi onim p. n udeležencem, ki si po navadi po začetku drugega dejanja prilaste pravico do sedežev, ka terih niso plačali. Naše mnenje je pač da do-tičniki ne kažejo ravno bogzna kakega finega značaja. Ako je komu žal onih par vinarjev, naj [ se zadovolji s prostorom, katerega mu nakazuje njegova vstopnica, s stojiščem. Druga grajevredna napaka je, da se v pavzah med dejanji zaleti cela tropa na stopnjišče za odrom in celo na oder. Vhod v dvorano in izhod je edino pri glavnih vratih, drugje nikjer. Občinstvo, posebno ono pod galerijo naj bi si to zapomnilo! Žalostno bi bi lo pač, da bi se vedno in vedno moralo opozarjati na red. Toliko smo hoteli in morali reči, sedaj pa nekaj o igri. Glavni ulogi ste bili v rokah gce. Mate Baševe (Rezi) in g. Salmiča (Istvan). Gca Baševa je po dolgem presledku zopet nastopila na našem odru. Težko smo jo pogrešali, ker smo jo poznali kot našo najboljšo igralko, in reči moramo, da bi jo v bodoče še tem težje pogrešali, ako bi morda, kar pa tipamo, da se ne bo zgodilo, zopet odrekla nadaljnje svoje sodelovanje. Rezi gce. Baševe je bila tako umetniško zaokrožen značaj, da je boljše ni najti niti na največjih odrih. Odkrito srčno ji častitamo na krasnem uspehu. Iz občinstva se ji je poklonila krasna kita cvetja. Vreden drug ji je bil g. Salmič v ulogi Istvana, možatega, značajnega korporala. Novo izborno moč je pridobilo „Celjsko pevsko društvo" z gospo Venturinijevo, ki je podala zaljubljeno staro devico baronico pl. Rumpelsburg tako dobro, da boljše ni mogoče. Kuharica Marička (ga. Ekarjeva) je bila prav dobra. Manjši ulogi ste imeli gca Mila Sernečeva (Pavla) in gca Koroščeva (Ko-marjevka), ki ste jih izvršili kar najpovoljnejše 6ca Koroščeva je nastopila še drugič v majhni ulogi z geo Vresnikovo kot prodajalki Večji ulogi sta imela Copat (g. Ekar) in Nace Keber (g. dr. Štiker) in sta jih tudi izvedla v obče priznanj«. Manjše ulogi Radija (g. Meglič), tehnika Svetliča (g. Pohar), hišnika Lovrota (g. Terček), notarja (g. Dobršek), Slaparja (g. Kovča), korporala Martina (g. Dergas), prodajalca (g. Andrid), Franceta (g. Beve) in drugih komijev so se izvedle v popolnem soglasju s celoto, tako da je bil končni uspeh takšen, da je bilo občinstvo
prepričano, da tako imenitno uspele igre še v Celju ni videlo. Pohvaliti moramo tudi še malička Mici in Karla (Joštova) ki sta jako samozavestno izvršila svoji ulogi. Obča želje je, da se igra v letošnji sezoni gotovo še ponovi. Za letos pripravlja „Celjsko pevsko društvo" še „Legijo-narje", „Vzgojitelja Lanovca" in eno opereto. Ponovilo se bo tudi še nekaj že uprizorjenih iger. Natančnejše objavimo pravočasno.
—	Jaka I., car Sahare, je po svojem padcu in razburjenju radi laži celjske „vahtarce"
že^uko okrevaj da mu bo prihod v Celje vendarle mogoč. V svoji dobrohotnosti je tudi staremu Ibrahimu odpustil in tako so starca zopet izpustili iz zapora. Karavana se je odpočila in drugi dan "zopet nadaljevala svojo pot proti Ka-hiri, kamor je dospela v popolnoma dobrem stanju. Trgovec Ali ben Mahmud je bil neizrečno vesel, ker je karavana prinesla seboj velike za klade najraznovrstnejšega blaga. V svoji radosti je dovolil vsem svojim služabnikom, da se smejo s svojimi znanci na njegov račun en večer po-veseliti do mile volje. Stari Ibrahim je na to povabil dokaj svojih znancev in prijateljev, in tudi Ali ben Mahmud je razposlal povabila svojim znancem in jih povabil, da se udeleže te veselice. Ker se je pa na potovanju dogodila karavani ona nezgoda vsled lažnjivega poročila celjske „vahtarce", sklenil je stari Ibrahim imenovati to veselico „En večer v Celju". Tako bo prišlo Celje enkrat do izvenredne časti, da bo imelo v svoji sredi veliko množico afrikanskih gostov vseh mogočih barv. lhrahim je celo izrekel svojim drugom željo, da bi povabili tudi carja Sahare na to veselico. Seveda se je strinjalo vse s to mislijo in takoj so odposlali deputacijo. — Car Jaka I. jim prošnje ni odbil, pač pa je ukrenil, spomnivši se onega dogodka z „vahtarco", vse mogoče za svojo varnost na potovanju v Celje.
„Vahtarčni" poročevalec je tudi to po ovinkih izvedel in priobčuje v zadnji „vahtarci", da je dal car svojo zlatnino in drage kamene zavarovati pri neki dunajski tvrdki. To mu prav radi verjamemo, kajti v Celju bi ta zlatnina gotovo ne bila varna, saj so šele pred nekaj dnevi zaprli nekaj nemčurske sodrge, ki je kradla po mestu. Da pa je take sodrge še dosti v Celju, pa ve vsak, saj nemčur tako ne da dosti na poštenost. Priporočali bi tudi carju, da naj pazi na osebno varnost, posebno slovenski naj ne govori preglasno na ulici, ker bi ga še nazadnje celjska policija mogla aretirati.
—	In še in de. Piše se nam : Po predstavi v torek sem imel priliko govoriti z nekim rodoljubom z dežele. Pogovarjala sva se o celjskih razmerah in med drugimi mi je rekel: „Res, nisem verjel, da je resnica, kar čitam v časnikih o predstavah v „Narodnem domu". Mislil sem, da je ona hvala taka, kaker navadno povsod, kjer se priredi kaka igrica. Hvali se in hvali, a nikdar niti najmanjše graje, kajti sicer je vse razžaljeno. Tu sem se prepričal, da vaši igralci res zaslužijo pohvalo, katera se jim daje. Veseli me tudi, ker sem danes imel prvič priliko videti toliko množico naroda zbranega pri slovenski zabavi. Neizrečeno pa me je užalilo do dna srca, ko sem videl, da je govorila „Domovina" tudi v drugi zadevi resnico, da se namreč čuje mnogo nemščine med občinstvom. Srečal sem tri dame na stopnjišču, ki so na ves glas nemškutarile in sicer tako, da se Bogu usmili. Da bi bila vsaj lepa nemščina, toda bila je prav celjska. Te grdobije bi pač res ne bilo treba v „Narodnem domu". Tako mi je rekel ta res pravi narodnjak. — Priobčili smo ta razgovor, ker jasno kaže, kako sodijo zunanji gostje o nas Celjanih.
—	Rakom je ila žvižgat, namreč celjska podružnica „Verbanda alpenläadischer Handels angestellter". Gospodje so pri občnem zboru po vdarjali, da postaja število članov vedno manjše in manjše. Nadalje se ne razumejo s centralnim vodstvom v Gradcu itd., koncem konca je predlagal neki Michellitsch (tudi „alpinski Nemec"), da naj se podružnica razpusti, kar je tudi obveljalo. Imetje, o katerega visočini „vahtarca" pre vidno molči, se je izročilo nekemu nemškemu trgovcu v shrambo. Ta občni zbor je pokazal, na kakih slabih nogah stoje celjska nemška društva, ker jim primanjkuje članov. Ako primerjamo naše slovenska trgovske uslužbence z njihovimi nemškimi vrstniki, pač vidimo velikanski razloček. Naši ljudje, navdušeni za svojo in narodno stvar, so pokazali krasne uspehe svojega dela, Nemci pa se morejo ponašati le s svojim razpadom. Želimo jim odkritosrčen: Requiescant in pace!
—	Dr. Stepischnegg zopet pogorel. Kakor smo že zadnjič namignili, se je omenjenemu gospodu, za katerega klijentelo skrbita gg. župnika Govedič in Kunej, zopet slaba godila. Stepiach
negg ima namreč hudo piko že več let na slovenskega celjskega posestnika g. Žimnjaka. Cela stvar namreč datira še od tedaj, ko se je dr. Stepischnegg zaradi 10 krajcarjev, za katere se je pri nekem računu zmotil in jih tudi potem plačane dobil, dal intabulirati na posestvo gosp. Žimnjaka. Stvar se je toliko časa vlekla, da je dobil g. Žimnjak pravico gospoda doktorja za-rubiti na ulici. Od tod torej ona huda pika. Pred nekaj časom smo poročali, da je dr. Stepischnegg posili hotel, da ga je g. Žimnjak imenoval goljufa. Seveda je bila tožba takoj vložena in dr. Stepi8chneg jo je pošteno izgub 1. Ali to mu ni bilo dovolj. Mož se je pritožil in prošli teden je bila vzklicna obravnava, pri kateri je „na časti užaljeni" gospod zopet sijajno pogorel. I seveda, ni dobro, če ima kdo prehudo piko na svojega bližnjega, to stane denar in denar je občutljiva stvar vsakega človeka, posebno pa dr. Stepischnegga, kateremu enoletno neprostovoljno mirovanje ni donašalo bogve kakih dohodkov. Prehuda kri pač nikdar dobro ne stori !
—	Zopet nemika laž celjskih Nemcev. Celjska nemška stranka ima celo krdelo posto-pačev za svoje privržence, ki se na laži izvrstno razumejo ter so za iste, če jih v celjskem nemškem lističu raztrobijo, celo poplačani. Tem laž-njivcem zlasti zadnji čaa pšenica dobro cvete in ni skoro dneva, da bi o slovenski stranki in nje članih ne izmislili kake laži. Nedavno so grdili slovenske člane okrajnega šolskega sveta v Celju, da so baje oni krivi, da bodo morali kmetje, ki so prevzeli stavbo nove šole na Lu bečni, plačati zaradi zakasnitve stavbe globo v znesku 19 000 K, tako da bi bili dotični kmetje naravnost gospodarstveno uničeni. V resnici je pa to globo naložil predsednik okrajnega šolskega sveta popolnoma na svojo roko, ne eden slovenski član okrajnega šolskega sveta ni o tem ničesar vedel ter ni bil o tem povprašan, ker ta zadeva ni bila nikoli v seji. Slovenski člani okrajnega šolskega sveta so torej na tem sklepu o tej globi tako nedolžni, kakor novorojeni otrok.
—	Zloporaba c kr. davčnega urada v Celjn za nemško nacijonalno agitacijo. Izjava. — Uredništvo „Domovine" izjavlja, da sta notici v št. 91 z dne 20. novembra 1903, oziroma peziv v št. 96 z dne 8. decembra 1903, po dognanih poizvedbah in po našem prepričanju popolnoma neutemeljena in na podlagi neresničnih ali do cela izmišljenih poročil sestavljena. Uredništvo prinava, da je „Domovina" s tema člankoma gospode uradnike c. kr. glavnega davčnega urada neutemeljeno napala in žalila, preklicuje prostovoljno vse tamošnje trditve kot neresnične in obžaluje neutemeljeno obrekovanje gospodov uradnikov, ter izjavljam izrecno, da se imam zahvaliti žaljenim gospodom uradnikom, da na podlagi te izjave žaljenje odpuste in da se v tej zadevi vže upeljana kazenska preiskava ustavi.
Rudolf Libensky, bivši urednik „Domovine".
Glede na gornjo izjavo pripominjam, da sem podpisani sprejel uredništvo „Domovine" šele s 1. prosincem 1904.
Anton Ekar, urednik „Domovine".
—	Požarna bramba za Celje in okolico. Pravila za to požarno brambo so že odobrena in se bode ta požarna bramba sedaj ustanovila. Poživljamo, da se člani zdaj nemudoma s pristopom podvizajo. Prosimo ugledne može iz posameznih sosesk celjske okolice, da sestavijo imena zmožnih mladeničev in mož ter jih opomnijo, da se vpišejo pri tajniku občine g. I. Percu. Tudi iz mesta Celja naj se mlajši svet pridruži, da ustanovimo res dostojno požarno brambo, katero prebivalstvo želi že dolgo časa.
—	V nedeljo v Vojnik. Kakor smo že ja vili v zadnji številki, se priredi prihodnjo nedeljo dne 7. t. m. veselico s petjem in gledališko pred
stavo. Ker ta dan ni v Celjn nikake zabave, je pač želeti, da se udeleži te prireditve čim več Celjanov, kajti gotovo bo velika udeležba iz Celja dala Vojničanom dokaz, de Celjani živo simpatizujemo z njimi in jim želimo najboljših uspehov. Društveno življenje je v zadnjem čauu v Vojniku nekako zaspalo in zato smo s tem večjim veseljem pozdravili to prireditev. Velika udeležba bo dala prirediteljem tudi poguma za nadaljnje delovanje, katerega je Vojnik tako potreben. Ko se prenovi družabno življenje, bo tudi
politično delovanje lažje. Zato še enkrat: v nedeljo čim največ Celjanov v Vojnik. Glede veselice priobčajemo vse podatke med društvenimi vestmi.
—	Oče sina zaklal. Jože Kovačič, p. d. kmet, živinski trgovec pri Sv. Etni, je 15. prosinca t. 1. po stari navadi prišel pijan domov in je hotel svojo ženo pretepati, kar se je pogosto zgodilo. Njegov 34 letni sin Franc ni pustil matere tepsti, na kar vzame oče v pijanosti dolg ijož in ga sinu zažene v trebuh. Sin je v par urah umrl, očeta so pa orožniki takoj odpeljali v zapor.
—	Babna reka. Pred 14 dnevi je tukaj neki pobalin pričakal mirnega, obče spoštovanega fanta pri domačem kozolcu in ga z nožem trikrat zabodel. Ranjenec bo težko okreval, ker je ve liko krvi izgubil.
—	Iz Ptuja — Nemčurji so povsod enaki. — V zadnji številki je poročala „Domovina", kako nemčurstvo narodni gostilničarki v Teharjih zaslužek jemlje. Nemčurji so povsod enaki, povsod so sovražniki Slovencev, četudi »Štajerc* to v vsaki številki taji. Danes vam podam dokaz iz našega mesta, kjer se nahaja nemčurstva na cente. Prav blizu mestnega sejmišča ima svojo gostilno g. Jožef Muršec S kmetov se je pre selil v mesto, pa ostal je zvest slovenski materi in jezika, kar je med nami redka prikazen!
Mestni očetje, med katerimi se nabaja precej odpadmikov nemčurjev, nikakor niso naklonjeni g. Muršecu. Da bi on pri svoji gostilni trpel Škodo, niso dali njemu kot najbližnjemu krčmarju dovoljenja, da bi smel pijačo na sejmišču točiti. Pač pa so dali dovoljenje svojemu krčmarju iz Švicarije, da mu ni treba sedem dni v tednu muh loviti v praznih prostorih! Tako nemčurstvo izkazuje „Štajerčevo" ljubezea Slovencem! In ko je g Muršec pred leti v okrajnem zastopu s Slovenci volil, ga je g Ornig stavil na odgovor, češ, kako more on kot meščan s Slovenci voliti ! Gospod Ornig! Ali res ne kapirate, kaj je dolžnost poštenega moža?
—	„Štajerčeve* laži, „Kmet naj voli kmeta" je vpil „Štajerc* pri zadnjih drž. in dež volitvah. Ko pa so Slovenci v Mariborskem okraju postavili kandidatom vrlega narodnega posestnika Roškarja, je začel „Štajerc" proti njemu ro goviliti. Seveda bi bil .Štajercu" le nemšku-tarski kmet po volji. Istotako pravi »Štajerc*, da tudi odvetnikov ne mara. To je sicer res, kar se tiče slovenskih odvetnikov, dočim so pa nemški odvetniki „Štajercu" najboljši prijatelji. Ko je prišel nemški odvetnik dr. Ambrožič v Ptuj, je „Štajerc" z velikim veseljem razglasil njegov prihod v svojem listu. Istotako je tudi „Štajerc* prihod drugega nemškega odvetnika dr. Plachkija naznanil v svojem listu Tudi še „Štajerc* nikoli ni napadal nobenega nemškega odvetnika, dočim napada in blati v svojih umazanih predalih slovenske, odvetnike na najne-sramnejši način. In vendar Se nismo nikdar slišali, da bi bil nemški odvetnik .slovenskemu kmetu kedaj kaj zastonj napravil ali ga brezplačno pri sodniji zastopal. Ko je bil slovenski odvetnik dr. Brumen zaradi neke malenkostne tožbe zadnjič kaznovan, natiskal je .Štajerc" to prav z debelimi črkami. Ko pa je bil neki nemški odvetnik lansko leto na Gornjem Štajarskem radi poneverjenja kaznovan, je „Štajerc" molčal Ko je bil znani celjski „oče zgodovine" dr. Ste pisehnegg na eno leto suspendiran, je „Štajerc" molčal in tudi svoječasno suspendiranje dr. Tschebulla v Mariboru je »Štajerc* popolnoma zamolčal. In zdaj pa naj kdo reče, da „Štajerc" ni prava „giftna krota", ki razliva svoj strup edino le po Slovencih.
— Poročil se je dne 1. svačana vsem dobro znani rodoljub g. Radoslav Nemec v Dragotincih
pri Sv. Jurju ob Ščavnici z gospico Marijo Berko. Bilo srečno!
Čebelarjem v pojasnilo!
Preteklo poletje je krožil po Spodrjem Šta jarskem neki čebelorejski potovalni učitelj iz Zgor. Štajarskega po imenu Oto Riedl. Ta mož si je prizadeval na vse mogoče načine pridobiti čebelarje na svojo stran ter na Slovenskem ustanavljati nemške podružnioe. Pri tem obeta
Riedl mnogovrstne ugodnosti: da udje dobijo marsikaj po znižani ceni od centrale, da smejo vporabljati knjižnico (seveda nemško), da pride potovalni učitelj poučevat itd. In kaj še več : celo „Slov. čebelarja" so nam obljubili kot društveno glasilo ! Poglejmo si zdaj nemško zvijačo ! Kaj nam zamorejo Nemci na ta način v resnici dobrega storiti ? Edino to, da nam dajo slovenski list „Čebelarja". Vse drugo pa za nas nima nobenega pomena, kajti kdor je nemščine zmožen, ta si tudi v čebelarskem oziru more sam po magati ter tudi sam kot posameznik k nemškemu društvu pristopiti, preprosti kmetski človek pa ne more vseh teh obljubljenih dobrot nič izkoriščati.
Podpisani odbor opozarja torej vse vnete in vrle štajarske čebelarje, naj se ne dajo motiti in vloviti, kajti prave nazore Nemcev bodete iz naslednjega takoj izpoznali. Ko je bil Riedl v Ptuju, vprašal ga je nekdo: „Saj nam Vi ne morete v čebeloreji nič pomagati, ker ljudstvo ne razume nemški; čemu tedaj tukaj nemške podružnice?" Ta je odgovoril na to: .„Pustimo mi kmeta pri njegovem starem panju, on itak ni sposoben za boljše čebelarstvo; mi le glejmo, da si inteligenco pridobimo.** „Tako tedaj", odvrne domačin, .zdaj ste nehote razkrili svoje nazore in nakane. To je ravno napačno, s čemer
se m nikakor ne moremo strinjati. Ravno prosti
kmetski stan je v prvi vrsti potreben pouka in pomoči, inteligenca si zamore prej sama pomagati, nego neveden kmet. Razun tega se pa še inteligenca dobro razume v slovenskem, ne pa tudi prosto ljudstvo v nemškem jeziku. Torej bi bilo bolj pošteno, ozirati se ravno tako in še bolj na kmetski stan, kajti po mojem mnenju se masa prebivalstva nikakor ne sme prezirati; saj tudi kmet plača davek. S tem se pa gotovo ne misli inteligenca zapostavljati, kajti ravno vrla naša inteligenca služi ljudstvu povsod v spodbudo, po8nemo in pouk; hoče se le povdar-jati, da je prosti kmet tem potrebnejši pouka. Da pa je naš kmet dandanes že dovolj razumen za uspešno čebelorejo, lahko se prepričate sami, če si ogledate lepo število vzornih in krasnih čebeljnakov, ki stojijo po Slov. Štajarskem 1"
Oglejmo si stvar dalje! Ravnokar se pega jajo Nemci s „Slov. čebelarskim društvom* v Ljubljani, naj bi jim poslednje prepustilo list „Slov. čebelar" za znižano ceno izvod po K 1 20; vsak ud podružnice bi pa moral seveda plačati udnine 2 K. Ali si ne moremo tedaj „Slov. čebelarja" sami naročiti, da potrebujemo k temu „nemSke pomoči" ? Ali morajo Nemci 8 sadom našega truda trgovati in dobičkarijo tirati? Ne! j — Ali si moremo misliti, da Nemci res iz gole : dobrosrčnosti in blagodušnosti pridejo k nam podružnic snovat in dobrot delit, da bi nam več dali, nego oni od nas prejeli?
Na vse to nam dovolj jasno odgovarja deželni in državni zbor ! Da si Riedl povsod okoli pridiguje: Saj čebeloreja nima z „nemškim" in .slovenskim" nič opraviti, v gospodarskem ozira moramo vsi .vkup držati*! Je že prav; da deželni in državni zbor bi naj bil še bolj nepristranski; zakaj pa tam vsi .vkup ne držimo", kjer bi Slovenci imeli kaj dobiti?
Po tem takem, mislim, mi bo vsak pošten Slovenec pritrdil, da bi bilo dovolj nespametno, ako bi mi svoj denar Nemcem dajali, da bi nam go potem oni delili, kakor bi jim dopadalo!
To tedaj, kar nam Nemci obetajo, lahko dosežemo in hočemo doseči sami ter hočemo biti svojega denarja sami gospodarji. Za slovenski Štajar se bode ustanovilo samostalno čebelarsko društvo, ki bo gotovo dobilo list .Slov. čebelar" za tisto ceno, kakor bi ga zamogli dobiti Nemci, na kar imamo iz Ljubljane že obljubo; nadalje
s« bo Se o tem govorilo ob občnem zbora v Ljubljani dne 17. februvarja 1.1. Kot samostalno društvo imamo potem tudi pravico do deželne in državne podpore, kakoršno dobivajo nemška društva; le naši vrli poslanci da jo izposlujejo.
Takoj v prvi pomladi začne čebelarsko društvo za Spodnji Štajar svoje poslovanje in se bodo ustanavljale podružnice po vsem slovenskem delu naše kronovine.
Na delo tedaj vrli in zavedni čebelarji, da i bode naše društvo imelo dober uspeh ter da bo
vztrajno in plodovito delovalo za procvit narodnega gospodarstva!
Pripravljalni odbor „Slovenskega čebelarskega društva za Spodnje Štajarsko.
Društveno gibanje.
—	Vabilo k „Besedi" ki jo priredi pevski zbor „Vojnik" dne 7. februvarja t. 1. pri gosp. Vrečarju v Vojniku. Spored: 1. Opomin k petju, mešan zbor (P. H Sattner); 2. Govor o petju;
3.	Slovo od domovine, mešan zbor. Avg. Laban;
4.	„Županova Micika" gledališka igra; 5 „Kukavica* mešan zbor: dr. Gustav Ipavec; 6. „Le pevàj, pevaj ptičica". Mešan zbor: Volarič; 7 „L-pa". Mešan zbor: dr. G. Ipavec; 8. ,.Na tujih tleh*. Dvospev z glasovirom: Davorin Jenko; 9. .Jaz vem za deželo*. Mešan zbor: dr. Gustav Ipavec; 10. .Eao devo le bom ljubil*. Možki zbor: Simon Gregorčič Volarič. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina: sedež 80 vinarjev, stojišče 30 vin. K mogobrojni udeležbi vljudno vabi odbor.
Opomba: Vsled nekega višjega ukaza so veselice, ki niso posebno za šolarje osnovane, za šolsko mladino nedovoljene.
—	Gornjegrajsko učiteljsko društvo zboruje v nedeljo, dne 7. t. m. pri S». Frančišku, v šolskem poslopju ob 10. uri dopoldne. Zavoljo nujnih zadev je pričakovati, da pridejo vsi člani. Glede skupnega kosila — pri Moaerju — se je pravočasno zglasiti pri ksaverijanskemu g. nad-učitelju Odbor.
—	Prostovoljna požarna bramba pri Sv. Martina na Paki ne bo priredila veselice dne 7. svečana, ampak dne 14. t. m. vsled posebnih zaprek. Torej na svidenje pri g Antonu Ste blovniku
—	Žiško bralno društvo priredi veselico dne 7. svečana ob 4 uri popoldne v gostilniških prostorih gosp. Ivana Gosaka. Odbor se bode potrudil, da priredi svojim gostom vesel in zabaven večer, ter vabi najvljudne|e k obilni udeležbi. Vstop prost. Vabila se posebej ne razpošiljajo.
—	Bralno društvo t Pišecah bode imelo v nedeljo 7. februvarja ob pol BriirT popoldne v šolskem poslopju občni zbor z dnevnim redom: 1. Pozdrav in govor o delovanji društva in podučno predavanje predsednika; 2. Govor o koristi bralnega društva. Govori gospod kaplan Franc Planine; 3, Poročilo blagajnika in predložitev računov; 4 Izvolitev dveh pregledovalcev računov; 5 Razni nasveti. Vsi pošteni gospodarji in gospodinje, kakor tudi pridni mladeniči in dekleta se prijazno vabijo, da se naj udeležijo občnega zbora in da pristopijo kot udje k našemu društvu, katero ima blagi nameo, da skrbi za pouk in omiko slovenskega naroda. K obilni udeležbi vabi	odbor
—	Ormoška ženska podružnica „Družbe sv. Cirila in Metoda" je imela dne 28. januvarja 1.1. svoj redni občni zbor. Ker se je dosedanja mnogoletna in velezaslužna predsednica gospa Roza Miklova, trgovčeva soproga, preselivši se k Vel. Nedelji, odpovedala predsedništvu, je bila za predsednico izvoljena gospa Ivana dr. Omul-čeva. odvetnikova soproga v Ormožu, za podpredsednico pa gospa Roza Miklova. Nadalje so bile izvoljene: tajnica gdč. Uršika Kuharičeva, posestnikova hčerka na Dobravi, za namestnico gdč. Julika Valentinčičeva, učiteljica na Humu; blagajnica gospa Ana Rozinova, učiteljeva soproga v Ormožu, namestnica gospa Angela Po-rekarjeva, nadučiteljeva soproga na Humu; de-legatinji k veliki skupščini ste Mscika in Tončika Stupčevi. učiteljici pri Sv. Marku.
—	Bralno društvo .Edinost" v Središču vprizori dne 7. februvarja v šolskih prostorih ob
6.	uri zvečer narodno igro „Deseti brat*, s petjem v petih dejanjih. Sedeži po 1 K, stojišča po 40 v. K obilni udeležbi vabi	odbor.
—	Občni zbor bralnega diuštva pri Sv. Juriju ob Ščavnici vrši se v nedeljo, do e
7.	februvarja t. 1. po večernicah v šolskih prostorih z običajnim sporedom. K obilni udeležbi vabi	odbor.
—	Kmetijsko bralno društvo v Gornji Radgoni je imelo dne 10. januvarja svoj redni občni zbor, kjer si je izvolilo sledeči odbor : Predsednik g. Oto Ploj, c. kr. notar ; podpredsednik
čast. g. Je si p Lončarič, kapelan ; tajnik g. Franjo Horvat, slikar ; blagajnik g. Janko Pelei, veleposestnik; knjižničar g. Leopold Zemljič, posestnik ; namestnik g. Janez Lančič, klepar; odbornika: gg. Lojze Manko, slikarski pomočnik in Matevž Kavčič, posestnik. — Nadejamo se, da bode ta novi odbor skrbel, da se bode desetletnica bralnega društva slovesno praznovala. — Veselica, katero je priredilo društvo dne 22. januvarja, je uspela nepričakovano dobro; veliki prostori pri g. Škrlecu so bili natlačeno polni ; igra „Sv. Neža" katera se jo igrala sedaj drugokrat, se je vprizo-rila tudi sedaj prav izvrstno ; igra „Doktor Hribar" pa je vzbujala veliko veselja in smeha, tudi tukaj je rešil vsak igralec svojo ulogo v največje zadovoljstvo. Ž«leli bi videti naše dične diletante nastopiti s kako večjo igro, le pogum. Tudi pevci in tamburaši so tekmovali med seboj ter z lepim petjem in tamburanjem delali čast našemu društvu. Pohvalno moramo še omeniti pridne Jurjevčane, kateri so nas razveselili s svojim obiskom in marsikatero lepo pesmijo. — Živeli !
— Društvo „Zvezda" na Dunaju vabi k zabavnemu večeru, ki bode v nedeljo, 7. febru varja 1904 na Dunaju v dvorani „Zum Regens burgerhof", I., Sonnenfelsgasse 2 — Začetek ob 6 uri zvečer. Opomnja: Neudje plačajo za društvene svrhe po 40 v za vsak zabavni večer. — Prihodnji zabavni vsčeri društva „Zvezde" bodo
6.	marca, 10. aprila (to je drugo nedeljo) in 1. majnika 1904 v omenjeni dvorani. Društveni izleti bodo ob nedeljah: 5 junija, 3 julija in
7.	avgusta 1904.
ki bodo gotovo vzbudile splošno zanimanje. Letos izide prvi del, drugi sledi prihodnje leto.
4.	„Lisica zvitoperka". Učitelj Josip Brinar je zbral živalske pravljice o lisici-zvito-perki v celotno knjigo, ki je namenjena v prvi vrsti odrastli mladini, a bode ugajala tudi dru gim bralcem.
5.	„Bodi svoje sreče kovač", je naslov knjigi župnika Jurija Trunka, ki je zbral obil co naukov prav za vsakdanje življenje, učeč, kako najdemo pot do lastne sreče.
6.	Koledar za leto 1905 bode po mož nosti zopet raznovrsten in zanimiv.
To je torej letošnji naš književni dar. — Knjige bodo gotovo zadovoljile vsakogar in zato iskreno vabimo, da se čim največ udov vpiše v družbo.
Nabiralne pole z denarjem naj se odboru dopošiljajo do dne 5. marca. Mnogo truda, sitnosti in nepotrebnih troškov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času udnine !
Posamezne ude in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih letnini (2 kroni) dodati še 40 vinarjev za upravne stroške, namreč za zavoj, spremnico s kolekom, delo i. t. d. Seveda morajo potem poštnino, ki znaša veliko več, še sami plačati.
Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo bodi: „Ne nazaj in navzdol, m a r v e č v s e 1 e j n a p r e j i n navzgorl"
V Celovcu, dne 26. prosinca 1904.
Odbor.
Vabilo k družbi sv. Mohorja.
Odbor družbe sv. Mohorja v Celovcu stopa zopet pred Slovence in Slovenke s prijaznim va bilom, naj v čim največjem številu pristopijo naši družbi. — Važen je čas, ko se širom slo venske domovine pa tudi izven nje nabirajo udje, da pristopijo k Mohorjevi družbi, ko se vabijo stari družbeniki, naj ostanejo družbi zvesti tudi zanaprej, ko se poživljajo oni, ki še niso naši družbeniki, naj se pridružijo mogočnemu krdelu, ki se vsako leto v proslavo in korist slovenstva zbira pod zastavo sv. Mohorja in Fortunata !
Prosimo čč. gg. poverjenike, naj čim preje dovršijo svoje sicer težavno, a toliko hvalevredno in koristno delo nabiranja družbenih udov, vse ude pa prosimo, naj ne le samo pravočasno vplačajo svoj donesek, da s tem olajšajo delo poverjenikom, marveč vsakdo naj se tudi potrudi, da Mohorjevi družbi pridobi novih članov.
Plačilo za sedanje prispevke in raznoteri trud sprejme sleherni Mohorjan jeseni, ko se razpošiljajo družbene knjige. Odbor se nadeja, da bo letošnji naš književni dar zadovoljil vsakega Mohorjana tako glede vsebine kakor oblike. Že Koledar za leto 1904 je obširneje označil knjige, ki jih prejmo naši člani za letošnje leto, in ki so te-le:
1.	„Zgodbe sv. pisma". XI. snopič. Spisal dr. Janez Ev. Krek. — Teh zgodb Slovencem na novo priporočati in hvaliti ni treba. Hvalijo in priporočajo se same ! Zato poskrbite z obilnim pristopom k Mohorjevi družbi, da bode tudi ta snopič v čim največjem številu romal med Slovence !
2.	„Lurška Mati božja". Šmarnice in molitvenik. Spisal Janez Godec. — Šmarnična pobožnost se je zelo priljubila Slovenoem in radi segajo do knjigah šmarnične vsebine. Letos pra-snuje katoliški svet 50-letnico odkar se je proglasila verska resnica o neomadeževanem spočetju Device Marije. Molitvenik, dodan šmarnicam obsega razne pobožnosti, molitve za razne potreb« itd., tako da upamo, da bo i ta knjiga imela veliko privlačno silo pri nabiranju udov.
3.	„Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 187 8". Spisal Jernej pl. An-drejka. — Ob 25-letnici bosanske zasedbe je gosp. pl Andrejka, c. in kr. ritmojster cesarske straže na Dunaju, napisal lepo knjigo, ki bo drag spomin onim, ki so se 1 1878 udeleževali bojev na našem slovanskem jugu, a zelo zanimiva in poučna vsem bralcem. Knjiga je okrašena z mno gimi, večinoma izvirnimi podobami, risbami itd.,
Narodno-gospodarske novice.
Našim vinogradnikom.
(Napisal Ivan Vuk).
(Konec.)
Gnojenje vinogradov.
Človek, da živi, potrebuje gotovo množino hrane. In čim tečnejša je ta hrana, tem krep kejši je človek Pa tudi ni vsaka hrana za vsa kega človeka. Oni, ki mnogo dela in težko dela, potrebuje krepkejše hrane od tistega, ki nima težkega dela Konj, ki ne dela mnogo, dobiva samo seno, dočim oni, ki je vedno naprežan, mora dobiti še oves in drugo sočivje. In isto je t adi pri rastlinah, torej tudi pri vinski trti.
Z gnojenjem se dajo zemlji one snovi, ka tere je trta tekom leta porabila, da je vzgojila rožje', grozdje itd. Ker se pa tudi mnogo hranilnih anovi poizgubi, da se ali zarijejo globlje v zemljo, do katerih več korenine ne sežejo, ali pa postanejo neraztopne. Ker le v raztopljeni podobi zamorejo koreninice srkati hrano. Trta pa potrebuje tudi v primeri z drugimi rastlinami več redilnih snovi, zato moramo vinograd močno in redno gnojiti. Stem pospešimo ne samo rast, ampak je tudi pridelek večji in vino bo boljše. Ne smemo pa pri gnojenju gledati samo na to, da bi trti preskrbeli mnogo lahko raztopnih hranilnih snovi, temveč, da se tudi zemlja spremeni in postane bolj črna in rahla. To pa za to, ker se taka zemlja boljše ogreva, kakor težka in svetla. Množina gnoja, ki ima priti v vinograd, je odvisna od trte, ali je gosto ali redko nasajena in potem, kaka je zemlja.
Gnoji se s hlevskim gnojem, kompostom, ali s hlevskim gnojem in kompostom, ali s hlevskim gnojem v zvezi z umetnimi gnojili, ali s kompostom in umetnim gnojem. Najboljši gnoj je hlevski gnoj, ker ima vse redilne snovi, ka tere trta potrebuje in še zraven stori, da je zemlja rahlejša, bolj črna in tudi bolj topla. Za močno gnojenje, kakoršno je potrebno za vinograd, si da na 1 ha goric v peščeni zemlji na
leto sledeča množina najvažnejših redilnih snovi : 80—100 kg fosforove kisline, 200 kg kalija, 160 do 200 kg dušika. In to se zgodi, če se gnoji z hlevskim gnojem v zvezi z umetnim. Sledeči primer gnojenja s hlevskim in z umetnim gnojem kaže, kako se to doseže:
1. leto se da na 1 ha (7000 trsov) 700 q hlevskega gnoja. — 1 trs torej dobi 10 kg
18 q apna — 1 trs torej dobi 257 g.
2 q tomaževe žlindre. — 1 trs torej dobi 28-5 g.
2 q (95 %) žvepleno kislega kalija. — 1 trs torej dobi 28 5 g
4 q žvepleno kislega amoniaka. — 1 trs torej dobi 57 g
V 2—4 letu dobi vinograd enako množino tomaževe žlindre, žvepleno kislega kalija, pa nič apna. To se da le v zemlji, v kateri ni več kakor 3% ogljenokislega apna. Zato se vzame navadno žgano apno, katero se nanosi v male kupčke po goricah in nalahno z zemljo pokrije, da pod vplivom zraka in mokrote razpade v prah in se raztrosi. Tudi gips je dober. Vendar se apno ne sme mešati s hlevskim gnojem, ker bi iz gnoja ižtiralo amonijak, ki je za rast najvažnejši. Zato se mora apno in hlevski gnoj vsako posebej pokopati.
Kakor sem že rekel, je dušik najzanimivejše hranivo, ki se nahaja v podobi amoniaka. Dušik deluje na rast korenja in mladih. Vendar je te prevažne snovi v zemlji navadno najmanj. So tudi zemlje, ki so bogate na dušiku in to vidimo^ če trta zelo bujno raste. Taki zemlji bi le škodovali, če bi ji dajali preveč dušika; trta bi namreč rastla hitro, les bi ne dozorel in tudi vino bi bilo slabo in prazno.
Čas gnojenja je jesen ali pomlad. Jesensko gnojenje je zato boljše, ker začne prej delovati.
Hranilne snovi se öez zimo v zemlji raztope in korenine brez zaprek srkajo v se hrano, dočim se morajo pri spomladnem gnojenju te snovi prej raztopiti, kar pa pri nekaterih ne gre tako hitro. L9 za žveplenokisli amoniak je boljše, da se spravi na spomlad v zemljo, ker je lahko raztopljiv in bi na ta način ubežala že nastala solitarjeva kislina, ako bi se jeseni s tem gnojem gnojilo. Naj pa nihče ne pričakuje, ki je jeseni ali pomladi pognojil svoj vinograd, da bi že to leto videl na grozdju uspeh. Nikakor ne! Skušnje so dokazale, da se je isto grozdje, ki bi imelo letos roditi, nastavilo že v očesih meseca junija in končalo avgusta, t. j. da se za prihodnje leto že nastavi sad, mladike in listje, ko je za letošnji sad še komaj v cvetju. Iz tega sledi, da letošnje gnojenje prihodnjemu sadu ne bo koristilo, pač pa bo potem blagoslov večji.
Kakor hlevski gnoj, tako se tudi druga gnojila raztrosilo in podkopljejo Pripomniti pa moram, da se pri tem ne smejo vsa gnojila med seboj mešati. Zgodilo bi se, da bi pri tem mešanju ubežal t'oli potreben dušik, ali pa bi se škodovalo na raztopnosti, t. j., da bi sedaj lahko raztopna snov postate vsled mešanja nekaterih gnojil neraztopna ali pa le težko. Vsa gnojila, ki imajo dušik v podobi amoniaka, se ne smejo mešati z gnojili, katera sestoje iz žganega apna.
Ako se gnoji s samim hlevskim gnojem, se računi na 3 leta 700 q na ha in ravnotoliko, če gnojimo s kompostom. Ker je umetni gnoj pri nas razmeroma drag, skrbimo, da bomo imeli dovolj hlevskega gnoja in komposta.
Da se lažje vrši gnojenje, razdelimo si vi nograd v štiri dele,
Saj ni treba celi vinograd pognojiti v enem letu, posebno v velikih ne. Ako smo ga na pr. letos pognojili, imamo potem štiri leta mir, ker hlevski gnoj deluje več časa. Vendar velja to samo o popolnih gnojilih, t. j. onih, ki imajo vse najvažnejše snovi, nikakor pa ne o onih, katero imajo samo eno ali dve glavni redilni snovi. In taka nepopolna gnojila so vsa umetna gnojila. Na štiri dele razdeljeni vinograd se da lažje in bolje pognojiti, posebno če je velik, kakor pa ves na enkrat. Prvo leto gnojimo prvi del, drugo drugi del, prvemu delu pa damo nekoliko dušika, v podobi amoniaka in tako naprej, dokler nismo pri četrtem delu gotovi. In sedaj se začne peto leto zopet od začetka, in tako gre vedno naprej
po naöinu, kakor je že prej popisano bilo.
Nekatera druga gnojila. Sem spada gnojenje z gnojnico. ki hitro deluje, posebno ker ima mnogo dušika, ki ugodno vpliva na rast lesa in korenin Da pa se dašik ki je že v gnojnici raztopljen, ne izgubi, se mora gnojiti na pomlad in poleti, ko je trta v rasti. Gnoji se tako, da se med trtami napravi jarek ali rov, pa tudi jame; in v te se vlije gnojnica. Gnojiti se mora seveda ob deževnem vremenu in tam, kjer se lahko brez velikih stroškov in
trada spravi v vinograd. Slabo rastoča trta je za to gnojenje zelo hvaležna, zato zelo pripo ročam, da gnojite z gnojnico, kjer je le mogoče.
Mineralično gnojenje obstoji v tem, da se navozi v vinograd kamenje, ki hitro razpade ter ima mnogo redilnih snovi v sebi. Tako gnojenje večkrat pomaga, da začne trta krepko rasti, dočim je bilo prej vse drugo gnojenje zaman. Gnoji se vsakih 6—8 let. Taki minerali ali kamni so: lapor, grejs, drobiž od basalta in granita, dobra črna zemlja itd. — To gnojenje je tam na mestu, kjer je tako mineralno gnojilo pri rokah ter se da brez posebnih tažav spraviti v vinograd.
Zeleno gnojenje je v starejäih vinogradih tam na mestu, kjer primanjkuje hlevskega gnoja in komposta. Ob drugi kopi se poseje graholka ali kaj sličnega, ter se pognoji s tomaževo žlindro ; na 1 oral 1 q in ravno toliko z žveplenokislim kalijem. Junija in avgusta, ko je graholka v cvetu, pač pred začetkom dozorevanja grozdja, se podkoplje. V drugem in tretjem letu se da le rečena množina ■metnega gnoja. To gnojenje se je na mnogih krajih zelo obneslo.
Toliko o tem. Nisem hotel o gnojenju iz. gubljati mnogo besed, akoravno je velike važnosti, da bi bralcev ne dolgočasil. Saj imamo o tem 2e itak pisane cele kupe knjig in broäuric,
katere naj ukaželjen vinogradnik pridno Cita ter se po možnosti po istih navodilih ravna. In gorice mu bodo bogato rodile. Ča pomislimo, da je vsled nemarnosti in ker se ni gnojilo, kakor bi se moralo, upostošilo toliko lepih vinogradov, kateri bi Se pri pravilnem ravnanju in gnojenju bili lahko dika in ponos vinogradnika, pač ne moremo pomagati onemu,
če v spomin se mu posili kak' so nekdaj vince pili in na tihem solze briše, ampak mu povemo, da le z marljivostjo lahko stori, da bo zopet vince pil. Delajmo torej dobro in premišljeno in po trudu bo obilo žetve.
Druge slovenske novice.
—	Hrvatski akademiki v Ljubljani. V sredo popoldne ae je vrfiil v restavracijskih pro štorih „Narod doma" banket na čast došlim hrvatskim akademikom. Udeležilo se ga je čez 80 akademikov. Vrstile so se navdušene zdravice in pesmi „Slovenec in Hrvat", „Bog in Hrvati". Na to so si hrvatski gostje v družbi slovenskih akademikov ogledali prostore v „Narod, domu", nakar so odšli ogledovat si Ljubljano. Zvečer je bil v „Narod, domu" veliki koncert hrvatskih vseučiliščnikov, ki je uspel povoljno. Pevski zbor, ki je nastopil pod vodstvom gospoda Stražnic kega, je pel jako eksaktno, z iskrenim čuvstvom in umetniškim povdarkom. Jako so občinstvo tudi navdnšili tamburaši. Nismo še čuli v Ljub Ijani zlepa tako preciznega in umetniškega udar janja na tamburice. Nastopil je tamburaški zbor pod vodstvom gosp. Mar. Horvata in vzbujal z vsako točko viharno ploskanje. Koncert je bil jako dobro obiskan; sedeži vsi razprodani. Po koncertu je bil ples do jutra Včeraj je bil v „Narodnem domu" komerz dijaštva. Pri komerzu je svirala društvena godba in udarjali so hrvatski tamburaši. Izpregovorila se je marsikatera na-pitnica in navdušena beseda.
—	Vegov spomenik. Osrednji odbor za Vegov spomenik v Ljubljani je vložil prošnjo, da bi smel javno pri raznih prijateljih znanosti in ceniteljih junaških činov nabirati doneske za dostojen spomenik baronu Vegi v Ljubljani, •ospod ministrski predsednik dr. pl. Körber je kot minister za notranje posle dal dovoljenje z •dlokom z dne 27. januvarja štev. 393.
—	Židi nimajo sreče v Ljubljani V Ljub Ijani se je etablirala trgovina „M. Schwarz Abzahlungs-Warenhaus", ki ima namen, prodajati ljudem razno blago na obroke. Poslovodja te tvrdke je Žid Samuel Boohner. Neki čevljar je naročil pri tem zavodu neko blago in dal 5 kron are Ko pa je prišel po blago, ga ni dobil in žid mu tudi ni hotel dati nazaj 5 kron. To je čevljarja razjezilo in šel je domov po svojo boljšo polovico ter skupno z njo se zopet podal k Židu. Ko mu ta ni hotel dati ne blaga in ne denarja,
sta ga nakle8tila in mu vzela suknjič, nakar sta jo odkurila domov.
—	Nesreča pri bohinjski železnioi. Vest, da se je pri gradbi predora pri Avčah vsul neki rov, pokopal 12 delavcev ter mnogo njih ranil, je, kakor smo izvedeli iz popolnoma zanesljivega vira, hudo pretirana. Res je namreč, da se je pri avškem predoru vsul neki rov, a pri ti ne-srečil bil je smrtno poškodovan le en poslovodja, ki )e stal pred rovom in ki je po 12. urah tudi resnično izdihnil svojo dušo. Ranjenih pa je bilo in sicer lahko le 5 delavcev.
—	„Südmark" v Rožeku. Celovški vse-nemški list poroča, da bode prihodnjo nedeljo, dne 7. t. m. v Rožeku ustanovni shod nove podružnice „südmarke". Nemški listi že dalje časa pišejo o tem in pravijo, da je to „zasluga" agitacije gg. župnikov Ražuna in Hiittnerja ter dr. Brejca! Pravi vzrok tej ustanovitvi je sevé iskati drugod! Naj le ustanavljajo podružnice kolikor jim ljubo — rožeških Slovencev upognili ne bodo, in — čez tri leta se zopet vidimo pri občinskih volitvah
—	Vrbsko jezero je deloma zamrznilo. Da bi led segal po celem jezeru in bi se mogli, kakor druga leta, drsati iz Celovca do Vrbe ni več upati.
—	Hrvatske novice. Razžaljenje hrvatskega naroda. „Slovanska Misao" poroča, da se besede,
s katerimi je major Hanel v Petrinji razžalil hrvatski narod, glase : „Der Croat ist im Dreck geboren, ausgezogen, erzogen, ein Schwein^und ein Dreck". Hrvatje imajo priče, ki so čule te besede ter so sedaj odposlali v tej zadevi na dvorno pisarno vlogo, katero so podpisali trije najuglednejši petrinjski meščani. Za to razža Ijenje ni prava pot tajenje, kakor v tem slučaju delajo hrvatski vladni krogi, ampak proti toliki predrznosti nemških častnikov bi morali storiti odločne korake — Dr. Franko Potočnjak je bil oproščen obtožbe radi zločina motenja javnega miru, Vitomir Korac pa je bil obsojen na 14 dni zapora. — Umrl je v Varaždinu bivši poslanec in veleposestnik g. Ivan Petrovid. Svoje premoženje, okolu 2 milijona kron, zapustil je narod nim in dobrodelnim društvom. Tudi istrske družbe sv. Cirila in Metoda se je spomnil.
—	Delo slovenskega umetnika na svetovni razstavi v St. Louisu. Država Colorado hoče v svojem oddelku svetovne razstave v St. Louisu izpostaviti tudi oljnato sliko črnogorskega kneza, delo ameriškega Slovenca, g. A. Tomana. Reprodukcija predstavlja črnogorskega kneza v naravni velikosti, krasni uniformi z raznimi re-dovi in odlikovanji. Predsednik odbora se strinja s tem ter pravi, da bode slika vreden dodatek umetniškemu delu Colorade. Umetniki se jako laskavo izražajo o umetnem delu ter hvalijo njega vstvaritelja. Sodi se celo, da prekaša slika vse dosedanje izdelke te vrste na zapadu. Gosp. Aleksander Toman je naš rojak, ki je izdelal poleg zgoraj omenjenega dela, še več drugih oljnatih slik, ki tudi ne zaostajajo za prvo.
—	Slovenski zdravnik. Na čikaškem vseučilišču je promoviran doktorjem vsega zdravilstva g. Martin Ivec, prvi slovenski zdravnik v Ameriki. G. dr. Ivec je bil rojen na Kranjskem, toda ko je bil šele 10 let star, je prišel v Ameriko. Postal je najprej učitelj, nato pa šel študirat zdravilstvo na državno vseučilišče v Minneapolis, odtam pa v Čikago. Skušnje je prestal z najvišjo odliko. Sedaj se bo naselil v Čikagi ter otvoril svoj urad tudi v Jollietu.
Politični pregled.
— Avstrijske delegacije. V sredo je bila plenarna seja avstrijske delegacije. Na vrsti je bila razprava o kreditu za zasedeni deželi. Prvi
je govoril delegat Biankini, Izjavil je, da stoje Hrvatje glede Bosne in Hercegovine na programu, sklenjenem leta 1895. Boana se mora priklopiti hrvatskim deželam, obsojal je ponemčevanje in madjarizacijo ter ostro govoril zoper Khuenovo vlado. Zahteval je, da se ustanovi v Bosni deželni zbor in da se podeli občinam popolna av tonomija. Grajal je gozdno upravo v zasedenih deželah ter zahteval razne preosuove v gospodarstvu. Govoril je o naseljevanju; vlada podpira Nemce in Madjare. Zahteval je varstvo domačih
delavcev, učiteljev, duhovnikov, povzdigo ljudskega šolstva. Delegat Kramar je naročal, naj Avstrija na Balkanu ne vodi oavojevalne politike, zavzel se za status quo in znova priporočal vladi previdnost glede balkanske politike. Govoril je o italijansko-slovanskem pobratimstvu, zoper vse-nemško prodiranje in slednjič o zasedenih de želah. Zahteval je sprejem domačinov v državno službo nemščina ne sme biti uradni jezik v Bosni, m želel večje slobode glede tiskovnega za kona. Državni finančni minister je odgovarjal na interpelacijo glede zboljšanja plač v Bosni. Plače ljudskih učiteljev v Bosni in Hercegovini so povprečno znatno višje, kakor na Hrvatskem, v Dalmaciji in Slavoniji. — S tem je bila seja pri kraju.
—	Cehi. V Pragi se snide' dne 13. t. m. izvrševalni odbor mladočeške stranke. Bavil se bo s sklepi češke parlamentarne komisije ter skoro gotovo odobril, da češki poslanci zopet prično občevati s Körberjem. V parlamentaričnih krogih se nadejajo, da pride do sporazumljenja med Čehi in vlado.
—	Srbija. Ministrstvo Gruid je odstopilo, ker mu zbornica ni dovolila zvišanja državnih dohodkov. Kralj demisije ni sprejel. Tudi radikalni klub se je izrekel proti demisiji.
—	Dogodki na Balkanu. Turška vlada se pritožuje neprestano pri poslanikih velesil. Sedaj dolži Sarafova, da je nakupil v Avstriji velike množine turških fesov, da jih razdeli s turškimi uniformami vred vstašem z namenom, da se bo
! provzročitelje atentatov smatralo za turške vo-j jake. Nadalje ae dolži organizacijo, da izdeluje : v Vranji dinamit in bombe, da se je poslalo v Samatov sedem zabojev streliva in pet zabojev j bomb, da je v Gabrovi izgotovljenih 5000 uni-i form in da je Sarafov nakupil v Italiji 7000 pušk. — Turškim ovadbam ae seveda ne sme vse verjeti.
—	Rusija in Japonska. Vaebina ruskega odgovora, ki se pošlje Japonski prihodnjo soboto, se je sporočila nekaterim velesilam. V odgovoru se dovoljuje Japonaki mnogo več, nego se je pričakovalo. Ako pa vkljub ruski popustljivosti in miroljubnosti pride do vojne nositi bo morala odgovornost Japonska sama ter ostane moralno osamljena. — S cesarjevo naredbo se naroča, da se japonski armadi in mornarici izplačuje vojna plača. To dokazuje, da se Japonska že čuti na pragu vojne. — V februvarja pričakujejo v Vladi vostoku 50000 vojakov v pomnoži te v gami zije. Tudi se pričakuje, da se že v prihodnjih dneh mobilizujejo rezervisti vseh pokrajin na skrajnem vzhodu.
Književnost in umetnost-
—	Slovan, mesečnik za književnost, umetnost in pro8veto. Zvezek 3., letnik II. Vsebina : Alojzij Gradnik: Prišlo je aolnce. Matejka: Usoda. Zofca Jelovškova: Nada. Bogumil Vošnjak: Brez tradicij. Simon Gregorčič: Stoj, aolnčece, 8toj.
.Josip Rusin: Moja misel. Alojzij Gradnik: Tam zunaj je solnce . .. Prof. dr. J. Tominšek : Smeri našega pravopisa in pravorečja. Olčev Igo: Roman umetniškega samouka. Dr. J. C Oblak: Zla-torog. Ivan Cankar: Novela doktorja Grudna. A. Kristan: Petr Bezruč. C Golar: Iz težkih časov. C. Golar: Vizija. — Listek — Književnost. — Gledališče in glasba. — Umetnost. — Naše slike: Srečko Magolič: Iz trnovskega predmestja. (Um. priloga v tribarvnem tisku.) — Josip Douba: V baletni šoli. (Umetna priloga.) — Zima v gozdu.
—	Ferdo Kovače vi <5: Iz zagrebške okolice. — Dunaj: Vseučilišče. — Robert Frangeš: Ovce.— Maks Liebenwein: Bazar v Sarajevem. — Leo Arndt: Drvar. — Prof. Tomaš Štetky! Na Otavi.
—	Oton Zupančič. — Ivan Cankar. — Sv. Pe
ruzzi: Načrt za oesarjev spomenik.
—	Dom in Svet. Leto XVII., štev. 2. — Vsebina : — Bogdan Vened : V smrtni senci. Baltiška povest. (Dalje.) Anton Medved: Job. Svetopisemska zgodba. 5., 7.. 7., 8 0 Ves. Kovač : V kitajski malikovalnici. Narodopisna črtica. Fr, S. Finžgar: Iz modernega sveta. Roman. (Dalj».)
j Jožef Bekš: Nageljnov in modroati. Jožef Bekš: ; Šel bi črez poljano belo .... Roman Romanov : j Pada sneg .... Roman Romanov: Moč. Novela. (Dlaje.) Roman Romanov: Smeji se, smeji!...
Anton Jarc: O fotografiji in projekciji. Njiju raba pri praktičnem pouku. Jožef Bakš: Nagrobnice tFr. Mediču. Vladimir Mihajlovič: A. P. Čehov Črtica iz ruske književnosti. Iz črtic A P. Če-hova: Strugar Petov, Iz ruščine prevel Vladimir Mihajlovič. Dr. Ev. Lampe: Imanuel Kant. K stoletnici njegove smrti. — Književnost. — To in ono. — A Breznik : Slovarski navržki. — Šah (na ovitku). — Slike: Mladost. J. Vavpotič. — Bedni umetnik. Peter Žmitek. — Kitajska ulica. — Kitajski berači na ulici. — Mestna vrata v Pekingu. — Oder pri zgradbi Kettelerjevega spo menika. — Bitka pri Lesnem. A. Kocebu. — 0 fotografiji in projekciji, sedem slik. — A. P. Če-hov. — Ogrsko ženitovanje. Jaroslav Vešin. — Tiskarstvo. Iz risb bratov Šubidev. — Medvode na Gorenjskem. — Gorenjka. — Dr. Ante Star čevč —
— Ljubljanski zvon. Let. XXIV. Februvar. Mesečnik za književnost in prosveto. Vsebina: 1. P. Grošelj: Pesem življenja. 2. A. Gradnik: Po zimi. Pesem. 3. Josip Kostanjevec: Lovec. Črtica. 4. Dr. Ivan Prijatelj: Moderna manira in Žmitkov Poe. (Konec.) 5. Petruška: Četrti februar. Pesem. 6. A. Funtek : Najlepša himna. 7. C. Golar: Iz bosanskega perivoja. Pesem. C Golar: Melanholija. Pesem. 9. Ivan Cankar: Na pragu. Povest. (Dalje prihodnjič) 10. Podlimbaraki : Moravske slike. 11. Makso Mak: Izgubljeni sin. Povest. (Dalje prihodnjič.) 12. E. Kristan: Morje. Povest. (Dalje prihodnjič.) 13. B Baebler: Moderni pekel. Pesem. 14. Makso Pirnat: Prešeren v Moravčah. 15. Književne novosti. 16 Glasba. 17 Gledališče. 18. Med revijami. 19 Splošni pregled.
V najem se daje
vila Sernec v Celju, Ljubljanska ulica, s hlevi in vrtom.	(25) 2-1
4=
Ženitna ponudba.
StarejSi, premožen samec išče za gospodinjstvo sposobno, slovenščine in nemščine veščo, starejšo ženko. Gotovine 2—3000 gld. se želi. Ponudbe upravništvu „Domovine" pod „Fodravje".	(51)
m
Zelo okusna pijača je
Calanda
Ceylon~čaj
posojilnice y Brežicah
se vrši v nedeljo, dne 21. februvarja 1904, ob 3. uri popoldne v lastni pisarni.
Ne razburja živcev, temveč jih blaži in krepi. Dobiva se: Štev. 1 v zamotih po 20, 50, 125 vinarjev
„ 2 . „ „ 24, 60,160 „
,3 ...... 32, 80, 200 „
v naslednjih zalogah:
CELJE: Anton Ferjen, Josef Hasenbiichl, Josip Matid Iv. Ravnikar. VRANSKO: I. Laurič. BRASLOVCE: Josip Pauer. KONJICE: Franc Kupnik. OPLOTNICA: Alojz Walland. PTUJ: A. Jurza & sinovi. PETROVCE: Josip Polene. RADGONA: R Prettner. ROGATEC: Josip Berlisg. RADEČE: Iv. Haller. ŽALEC: Adalbert Globočnik. St. PAVEL v Sav. dolini: F. Piki. ŠT. JURIJ: F. Krasovič. LAŠKI TRG: And. Elsbacher. SLOV. GRADEC: Josip Klinger. SLOV. BISTRICA : Alojz Pinter. (474) 10-7
Ugodna pri It'kal
Radi preobilega posla in dela prodam svojo že dobro vpeljano trgovino papirja in papirnih izdelkov ter pisarniških in šolskih potrebščin z zalogo tiskovin v Ljubljani, Schellenburgove ulice štev. 4. Ugodna prilika je to tudi za žensko, ki si s par tisoč goldinarji zagotovi lahko dobro in uspešno eksistenco.
Ponudbe Dragotin Hribar-ju v Ljubljani.
Hiša
Dnevni red.:
1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje letnega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Izvolitev načelstva. 5. Izvolitev računskih preglednikov. 6. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil ob 3. uri popoldne sklepčen, se vrši isti dan v istem prostoru ob 5. uri drugi občni zbor in sklepa takrat vsako število za-zadružnikov.
(49) i	Načelstvo.
i Naprodaj
je lep, še popolnoma nov brek.
Več pove Ferdinand Pakef,
pekar >p. Hudinja, pošta Celje.
Gostilno na račun
«== odda —
Jožef Škerleo v Gornji Radgoni dobremu
krčmarju, katerega	žena je dobra kuharica. —
Znanje slovenskega	in nemškega jezika, 200 K
kavcije in potreben	kapita za posel se zahteva.
Kava in čaj
iz prve roke, t. j. neposredno od sadilca kave in čaja,
torej s popolnim jamstvom za pristno in nepokvarjeno kavo in čaj.
f^*» NAJNIŽJE CENE. "fPg
* Najino dosti črez 100.000 oralov veliko posestvo se obdeluje najracionalnejše. Najine vrste kave in čaja so jako aromatične in izdatne.
M Javaflor, najfinejša, 43/4 kg gld. 6 65, fina, 43/4 kg gld. 5 90. Javabrasil-mešanica 43/„ kg 1 gld. 5-40. — Pošilja se carine prosto na vsako pošto proti povzetju.	(483) 12-9
Cenik zastonj in poštnine prosto.
furk & drug*
veleposestnika na Javi, prodajalca kave in čaja v lastni režiji
■-= v Trstu =š=
II lil
li
im
i :•:•:•
Yoznje karte in tovorni listi ? ♦
ERIKO
Kralj, belgijski poé-tni parnilc..
?5
.V.V.V.W.V. »»»»

m
I É



Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijovana od vis. c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje Red Star Linie, Dunaj IV.
Wienergürtel 20 ali pa Karol Rebek, glavni zastopnik v Ljubljani.
m
m
M •.•«♦«•i
8ii
z vsemi gospodarskimi poslopji, vrtom, travnikom in hosto v Žalcu št. 18, je pod ugodnimi pogoji
naprodaj. —
Vse natančnejše se izve pri J"akobu G-ajtoiču v Dobrišivasi št, 6	(37) 2
Naznanilo.
Registrovana zadruga «Hranilno in posojilno društvo v Ptuji» ima
20. občni zbor
dne 11. februarja t. I. ob 11. uri, oziroma ob pol 12. uri predpoldnem v «Narodnem domu» ■	v Ptuju.	--
DNEVNI RED:
1 Poročilo ravnateljstva, predložitev računskega sklepa in bilance za 1. 1903.
2.	Poročilo revizorjev.
3.	Posvetovanje in sklepanje o porabi čistega
dobička.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Če se ob 11. uri ne zbere zadostno število zadružnikov, vrši se ob pol 12. uri istega dneva po naznanjenem dnevnem redu zborovanje pri vsakem številu navzočih. Zadružniki se vabijo na udeležbo. IsTa Fiiiju, dne 25. januvarja 1904.
(42) 2-1
Ravnateljstvo.
Dr. med. K ašpar
večletni praktični zdravnik ordinira kakor poprej v hiši štev. 96
na Vranskem.
Da odpotuje, je neresnično!
(40) 3-1

h
! ! POZOR ! !
Vsem, kateri bolehajo na želodcu
daje gotovo pomoč in pov.ača izgubljeno zdravje
in težki prebavi
edino prava
Germano va zdravilna življenska esenca
katera je nenadkriljivo sredstvo in deluje z največjim uspehom pri vseh želodčnih boleznih, kakor: slaba prebava, pomanjkanje teka, želodčna oteklina, napihovanje, podrigovanje, zgaga, zlatenica, omotica, glavobol, krč itd. Germanova življenska esenca pomaga proti jetrnim in sleznim boleznim, proti hemeroidom, čisti pokvarjeno kri in izločuje vse nečiste sokove iz krvi
Germanova življenska esenca odganja zaostale vetrove in neznosne gliste, a s tem, da povrača izgubljeni tek in voljo do jedi, donaša mnogo k okrepljenju telesa!
Germanova življenska esenca je pomagala že več ljudem, kateri so jako veliko potrošili za razna zdravila brez uspeha, kateri se pomoči niti več nadeja,li niso.
Germanova življenska esenca se pripravlja iz blagodelujoCih, povsem neškodljivih rastlinskih sokov, je jako prijetnega, nekoliko grenkega okusa, tako da ga lahko uživajo tudi občutljive
osebe, ženske in otroci, kateri drugih zdravil ne morejo jemati.
Cena steklenici 1 K 40 v, s pošto se ne pošilja manj nego 2 steklenici, za spremnico in odpravo 40 v več, in to samo po povzetju ali če se znesek pošlje naprej. Glavna zaloga, kamor naj se vse naročbe naslovljajo
K. GERMANA lekarna ,pri črnem orlu'
v Belovaru, Hrvatsko.
W V znak pristnosti ima vsak zavitek tiskano ime tvrdke Ljekama ic „crnom orl-u." BL. Germana u Belovaru. Zato zahtevaj izrecno pristno Germanovo življensko esenco; ako pa ti se ponudi dtuga, za katero bi s i trdilo, da je boljša ali pa ravno tako dobra, je ne vzami, temveč jo naroči po pošti, ako je tamkaj ne dobiš.	(263) 3

Via dell acquedotto 62.
fi/JXS PXJXj) C/JV) MX9 PyflV) ffXIV) CXtS.*) PJGSA CAIX«) i»/IVl

JVIIinsko orodje
šele par let v rabi, skoro čisto novo, s tremi pari kamnov in stopami ter sploh z vsem k mlinu spadajočim orodjem je
naprodaj s™
po zelo nizki ceni. Urejeno je vse po najnovejšem načinu z jermeni. (38) 4 Kje, pove upravništvo „Domovine".
mwwwwwww'w-i
J uxjyj tfflyj uxsyj uxjyj sxp'j (.XJXJ c^o uxP^J

Gimnazijski abiturijent
zmožen slovenščine hrvaščine in nemščine v govoru in pisavi želi mesta v odvetniški pisarni. Vstop takoj. Ponudbe naj se pošljejo uredništvu (44) 3—3 „Domovine" pod „M. 12".
Mlad, v vseh strokih trgovine, kakor tudi navadnega in dvojnega knjigovodstva popolnoma vešč mož	(46) 2—2
išče primerne službe.
Prijazne ponudbe se prosijo pod „Zvest in delaven" na upravništvo ,Oomovine' v Celju.
NAZNANILO.
Ker se delniška pivovarna Laški trg pregradi in z novimi stroji uredi, se p. n. odjemalci vljudno prosijo, da do meseca »prila-majnika naroče pivo direktno le pri
„Delniški pivovarni Žalec"
ali pa v cèntralni pisarni v Ljubljani, Sod-aijske ulice, št. 4., katera cenjene p n. odjemalce že naprej najboljše postrežbe s svojim, po češkem načinu varjenim pivom zagotavlja.	(34) 3-3
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani.

Poljedelci\ vinogradniki in živinorejci
pozor!
m v	vi. i kakor druga umetna gno-
lomazevo Žlindro jilazatravnike,polja,hmelj
in vinograde;
Starr,knvn klainn alirediln° aPn°> najboljšiP0d-
UUL1UIVVIU MOJ11U p0moček za dobro rejenje domačih živali, priporoča in pošilja navodila brezplačno
trgovina z železnino JVIerkur'
Fe ter IMIaj ciiö, Oelje.
Bogata zaloga raznovrstne železnine, poljedelskega orodja in strojev.
v
!!
ZcLravje je največje bogastvo i
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive" kapljice se uporabljajo na notranje in zunanje bolezni. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri boleznih na želodcu, ublažujejo katar, ure-jejo izmečke in odpravijo naduho, bolečine m krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Delujejo izborno proti hripavosti in preblajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezih ter kóliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in modremu in raditega ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmetski hiši Naročuje se edino in točno le pod naslovom: MESTNA LEKARNA, ZAGREB, Gornji grad àt 25, poleg cerkve sv. Marka. — Denar ?e pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na pošto:
1 ducat ( 12 3 ducati ( 36 5 ducat. ( 60 10 ducat. (120
stekl.)
4 K 11 „
17 „ 32 „
Ustanovljena leta 1360.
Mestna lekarna
ZAGREB
Markov trg št. 36.
(1) 20-4
ZcLravjè je največje bogastvo!
AAAAAAA A A A A A A A AAAAAA * * * *
• vjUjj^jja';'~~' ^TOamniia'anm nmranuuiy y|\fy'l11


J";-0'-C i' ••(.'#
mM
.H' -. v
Dragotin Hribar
trgovina knjig, papirja, pisalnega in risalnega orodja; tiskarna in knjigoveznica
priporoča gosp. trgovcem in slavnemu -tw-m** •bčinstvu svojo veUko zalogo vsakovrstnega papirja za pisarne, pisma, risanje in zavijanje, raz-aovrstno barvanega svilnatega (za cvetlice), za vezanje knjig itd., zalogo raznih risank in pisank, in posebno le lastno zalogo najboljših zvezkov pod imenom: »Spodnještajerska zaloga risank in pisank«; Hardt-nmthovih in drugih svinčnikov in angleških peres po originalnih tovarniških cenah. Dalje priporoča is vitke za pisma raznih velikosti in barv, pe-
, letnike, črnilo, tablice, irtalnike, brisalke, krede, gobice, puiice in »katlje za pereenike, torbice, kujièice ta beležke, trgovske
knjige, pečatni vosek itd. po najnižjih ceaah. Posebno lep Uber papirja in nntlwv v mapah ia elegantnih
Ikatljah. — Najbolje struno za citre, gosli in kitare. YeUk «ber albumov <a fotografije ia spomenice, map za pisma ia papirje, tintnikov, okvire za fotografije, listnic itd. ftobke in molitvene knjige; prekopcem še poseben popust. Sv. pudsMot v vseh velikostih po najnižjih cenah. Preskrbi te tndi vsakovrstni tisek na podobice.

..	't^-v-»-	priporoča se p. n. gg. duhovnikom, pi-
™ wCIJI (s)? sateljem, založnikom in slav. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska po najnovejšerri okusu ia najelegantnejši obliki v raznovrstnih barvah. Izdeluje knjige, brošurice, časopise, letna poročila, prospekte, vstopnice, dekrete, plakate, vabila, vozne liste, mrtvaške liste, vizitnice, naslovnice, cenike, ime- ' nike, kuverte s firmo, pobotnice, pravila, tabele za urade itd. — Vedno v zalogi so obrazci za posojilnice, sodnije, občine, šole itd. ; kakor tudi v več krasnih barvah tiskane diplome za častne občane in častne člane.
V moji knjigoveznici se izvršujejo vsa knjigo-veška in galanterijska dela, bodisi priprosta kakor tudi najfinejša priznano trdno in ukusno. Ker je moja knjigoveznica preskrbljena z vsemi potrebnimi stroji najnovejše sestave, vsprejema ter cenò in kar najhitreje izvršuje tudi največja naročila.
imnnmninni i mumm ur ri:
ü fram i HüIi ti umnuinrm i5icImmicsziu r;-1 . rr:nfIim-.m-:T r -kìk: m m m nun u i