glasilo delovne organizacije tovarne obutve a w ■ v trzic ■ AT v? G ' _ letnik Pi->r 5 OBČINSKA KNJIŽNICA 64290 TRŽIČ april 1982 Izbrane so delegacije za nadaljevanje dela občinskega delegatskega sistema v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Bogata in uspešno izpeljana predvolilna aktivnost je pripomogla, da so bile volitve uspešne in kvalitetne. Štiriletna prihodnja praksa pa bo pokazala v koliko so bili izbrani res najboljši. 27. APRIL 1941. Na pobudo komunistične partije Slovenije je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. V hiši na Večni poti 3 v Ljubljani so se sestali Boris Kidrič, dr. Aleš Bebler in Boris Ziherl kot zastopniki komunistične partije Slovenije, Tone Fajfar kot zastopnik krščanskih socialistov, Jože Rus kot zastopnik demokratičnega krila Sokolov ter Josip Vidmar, dr. Franc Šturm in dr. Ferdo Kozak kot zastopniki slovenskih naprednih kulturnih delavcev. V prvem obdobju so Osvobodilno fronto imenovali Protiimperialistična fronta. Na dan napada Nemčije na Sovjetsko zvezo so jo preimenovali v Osvobodilno fronto. OF. je s svojim programom nakazala mobilizacijo vseh ljudskih sil za boj proti okupatorju. cihS em n ciÄim frtatcem čestitamo ob dneou OCjh in (p Lazniku deta. ^cukbenapoLiticne ocg a n iza cl j e TITU - HVALA Za svaku dobru reč Sto reči si nam znao, za svaki pogled tvoj za sve Sto si nam dao... Tako malo dobroga u životu se node, čak i kad sunce ogreje za oblak odmah zade. A tvoja borba nam je prepuno sunca dala. Možemo samo reči: OD S VE G SRCA TI H VALA l D. Domjanič IZVOLILI SMO 228 DELEGATOV Tretje delegatske volitve so še enkrat potrdile enotnost delovnih ljudi in občanov, da vztrajno nadaljujejo po poti socialističnega samoupravljanja v razvoju skupnih ekonomskih in družbenih odnosov. ******* Ar *** * *************** Volišče v tozdu Orodjarna. SIMBOL SVOBODE IN MIRU Maja se je rodil, maja je prenehalo biti njegovo srce. Umrl je človek, ki ga je ljubila vsa zemlja. Umrl je TITO. Letos se bomo že drugič spominjali tega žalostnega dneva. Vsak maj bo za nas spomin na Tita, na njegovo delo in njegovo življenje. Pustil nam je svoje ideje. Življenje teče dalje z njegovim zanosom. Titovo delo in njegovo uresničevanje je prihodnost naše sociabstične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. ************** * ******* ***** ZDRUŽENJE USNJARSKE IN USNJARSKO PREDELOVALNE INDUSTRIJE SLOVENIJE USNJARSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA LANI Po podatkih, ki jih je izdelala služba družbenega knjigovodstva so bili doseženi v Sloveniji naslednji rezultati: V gospodarstvu Slovenije je bilo zaposlenih v letu 1981 575.389 delavcev, od tega v industriji in rudarstvu 299.797 (52.1 %) in od teh v usnjarski industriji 6248 (2.1 %) ter obutveni in galanterijski industriji 11.528 (3.8 %). Udeležba delavcev zaposlenih v PEKO v obutveni industriji je bila približno četrtina, skupno z Budučnostjo pa tretjina. V gospodarstvu se je število zaposlenih zmanjšalo za 0.03 %, v industriji in rudarstvu pa povečalo za 0.32 %. Povečalo se je tudi v usnjarski za 0,7 % in obutveni ter galanterijski za 1,5 %. Pri Peku je znašalo povečanje zaposlenih 2.4 %, na kar je vplival v največji meri novi obrat v Budučnosti.__________________ P ovprečj e p osi. Indeks sredstev 1981 1981:1980 v gospodarstvu Slovenije 767.505.791.000 din 135.22 v industriji in rudarstvu 404.538.686.000 din 137.0 v usnjarski industriji 5.274.878.000 din 136.0 v obutveni in galanterijski industr. 8.492.777.000 din 133.6 Poslovna sredstva so se najbolj povečala v industriji in rudarstvu (37.0%), najmanj pa v obutveni in galanterijski (33.6 %). Na posameznega delavca je bilo angažiranih v gospodarstvu 1.333.890.-din poslovnih sredstev, v industriji in rudarstvu 1.349.375,— din, v usnjarski industriji 844.251,— din in obutveni in galanterijski 736.709.— din. Od celotnih poslovnih sredstev je odpadlo na osnovna sredstva (zgradbe, stroji in druge delovne priprave) v gospodarstvu 39,8 %, v industriji in rudarstvu 42,9 %, v usnjarski 28,1 % ter obutveni in galanterijski 15,6 %. V usnjarski in predvsem obutveni in galanterijski industriji rabi delavec mnogo manj osnovnih (in tudi obratnih) sredstev, kot v celotni industriji. Če smo spredaj ugotovili, koliko poslovnih sredstev je potrebnih za posameznega delavca, nas prav gotovo zanima koliko ta sredstva dajejo. To je najbolje razvidno iz naslednjih podatkov: Doseženo na delavca Celotno gospodarstvo Industrij in rud. Usnj ind. obutvena in gai. ind. Dohodek din 438.502 454.457 436.956 386.728 Čisti dohodek din 283.238 285.669 307.919 276.472 Sredstva za OD din 184.205 178.955 185.540 173.811 Sklad skupne porabe din 28.056 27.985 31.300 24.716 Akumulacija iz ČD din 75.240 86.113 91.014 77.945 Izguba din 7.605 12.471 2.006 Pričakovati bi bilo, da bodo dohodek, čisti dohodek in ostala sredstva računano na delavca odstopala med seboj najmanj v razmerju v kakršnem odstopajo angažirana poslovna sredstva, oziroma da bo dohodek na delavca v gospodarstvu mnogo višji, kot v usnjarski predelovalni industriji. Dejansko dosega usnjarska industrija z dohodkom raven gospodarstva, obutvena in galanterijska pa za njim nekoliko zaostajata, sta pa z akumulacijo po odbitku izgub celo iznad povprečja gospodarstva in industrije Slovenije. Nazorno se to vidi iz naslednje primerjave dohodka in akumulacije z angažiranimi sredstvi: V primerjavi s poslov- Gospodar. Industr. Usnjar. Obutvena nimi sredstvi doseženo Sloveniji e in rudar. indust. in gai. ind — dohodek 32.9% 33.7% 51.7% 52.9 % — ost. čistega dohodka po odbitku izgube 5.08% 5.46% 10.54 % 10.58 % — amortizacija po predpisih in povečanih 3.50% stopnjah 4.32% 4.95% 4.17% — Amortizacija skupaj 9.40% 10.41 % 14.71 % 14.08 % Akumulacije dosega usnjarsko predelovalna industrija v primerjavi s poslovnimi sredstvi približno 50% več, kot gospodarstvo an industrija Slovenije. Žal pa tudi ta stopnja ne zadošča za pokrivanje tekoče inflacije, ki se nazorno odraža v porastu poslovnih sredstev. Tako izkazujejo usnjarska, obutvena in galanterijska industrija povišanje poslovnih sredstev 3.532.339.000 — din, akumulacije pa 1.972.800.000.— ali 55.9%. Gospodarstvo pokriva akumulacijo 36.1 % porasta poslovnih sredstev, industrija in rudarstvo pa 38.5 %. Še nekaj o osebnih dohodkih. Glede njih imamo dva podatka. V uradnem listu SRS je bilo objavljeno, da je znašal v letu 1981 povprečni neto osebni dohodek vseh zaposlenih v Sloveniji 11.404.— din in v gospodarstvu 11.153.— din. Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva je bil osebni dohodek delavcev zaposlenih v gospodarstvu nekoliko nižji. Znašal naj bi 11.075.—din. Po izračunih komisije Splošnega združenja usnjarske predelovalne industrije je znašal povprečni osebni dohodek delavcev v usnjarski industriji 11.158. — , v obutveni in galanterijski pa 10.383.— din. Osebni dohodek usnjarskih delavcev je tako na ravni poprečja gospodarstva, obutvenih in galanterijskih pa je nekoliko nižji. Udeležba izvoza v celotnem prihodku je znašala v gospodarstvu 9,16%, v industriji in rudarstvu 13.78 %, v usnjarski industriji 20.0 % ter obutveni in galanterijski industriji 17.3%. Podatki so nezanesljivi ker se z uvedno spremljanja celotnega prihodka po TOZD-ih večkrat duplira in ker je v obutveni industriji zajet v promet tudi celotni prihodek prodajnih mrež. Obstojajo tudi komercialni TOZD-i za katere je vprašljivo, če so zajeti v prometu proizvodnih TOZD-ov. Na splošno lahko ugotavljamo, da so rezultati poslovanja usnjarsko predelovalne industrije bili v letu 1981 z ozirom na dane pogoje uspešni. Obstoja pa nevarnost da se bodo v tekočem letu zaradi izredno težkih pogojev pri preskrbi surovin in raznih pomožnih materialov poslabšali. Janez Rozman Šolarji osmih razredov se odločajo za poklice. Bodočim orodjarjem opisuje delo v orodjarni vodja orodjarne, Vili Bedina. ČESTITKA V marcu so uspešno zaključili šolanje ob delu: SONJA VERŠNIK na administrativni šoli BOŽIDAR MRGLIČ na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju — proizvodna smer PAVEL ROBLEK na Višji tehnični čevljarski šoli v Zagrebu VALENTIN HORŽEN na Višji tehnični čevljarski šoli v Zagrebu K uspehu jim iskreno čestitamo! KAKŠEN MORA BITI KOMUNIST? tem, da ni pripravljenosti za bitke, za spopade za tveganje, seveda so pri tem tudi negativne izkušnje. Kljub temu pa zbor Deveti kongres Zveze komunistov Slovenije bo priložnost za to, da temeljito ocenimo, kaj smo v zadnjem obdobju dosegli, pa tudi, česa nismo uresničili, ter za to, da se na njem dogovorimo za naše nadaljnje naloge. Lik komunista ne nastane po receptu, zato ne smemo govoriti o svetopisemskem liku komunista. Njegov lik se je vselej oblikoval samo v boju in preverjal v vsakdanji praksi v stvarnosti. Izpričevati se mora v akciji, ne z besedami in prisegami, temeljiti mora na tovarištvu, revolucionarnosti, borbenosti, zaupanju v človeka, na poštenosti. Kjer vladata frazerstvo in karierizem, kjer eno govorijo in drugo delajo, komunisti nimajo ugleda, vpliv pa lahko vsiljujejo le z avtoriteto svojega položaja, tako se poistovetijo z oblastjo, ki je ločena od delavca, gre za oblastnike ne za komuniste Komunist mora prisluhniti ljudem, se od njih učiti, hkrati pa mora biti sposoben dvigniti se nad posamične interese. Moč komunistov je v njihovi morali, zgledu. S svojo aktivnostjo krepijo zaupanje množic, iz tega črpajo svojo moralo in ustvarjalno moč. Kriterij avandgardnosti je to, da se zavzemamo za socialistično samoupravno družbo. Pri sprejemanju v ZK pogosto uporabljamo papirnata merila. Ljudje morajo biti preizkušeni v praksi, v akciji. V ocenjevanje predloga za sprejem v ZK moramo vključiti vse ljudi. Tudi drugi izven ZK naj presojajo, ali je kdo zaslužil in dokazal z delom, zgledom, aktivnostjo, da ga osnovna organizacija ZK sprejme v članstvo. Pogosto imamo v ZK eno oceno o človeku, ljudje pa povsem drugo. Pogosto so v kadrovskih orbitah ljudje o katerih okolje nima dobrega mnenja, mi pa jih v teh krogih še vedno zadržujemo. To je slabo. Morali bi mnogo bolj upoštevati presojo ljudi o posameznem človeku. Pri idejnopolitičnem usposabljanju članstva zapostavljamo ali pa smo popolnoma opustili konfrontacijo, dialog, razčiščevanje vprašanj in mnenj tudi teoretično. To člana ZK usposablja. pasivnost Članstva zk Imamo veliko komunistov, ki stališč in sklepov ne uresničujejo, jih odlagajo ali pa delujejo celo proti samoupravljanju. Taki komunisti so prišli v ZK prezgodaj ali pomotoma. Take je potrebno izključiti iz članstva, ne pa izobčiti iz družbe. Izključitev pomeni, da nimajo kvalitet avandgarde zveze komunistov, da s svojim delom ne dajejo zgleda. Pri tej presoji mora biti pomemben delež javnosti, tudi presoja nekomunistov. Komunisti morajo pokazati svoj pravi obraz že na začetku, ne kasneje, le tako lahko vplivamo na posameznika, da bo spremenil svoje mnenje, ali pa mu reči, da zanj ni mesta v ZK. S takim se bomo pač srečevali v drugih oblikah demokratičnega dialoga. Oportunizem se najpogosteje kaže v krilatici: vse je že vnaprej pripravljeno, nič se ne izplača. Oportunizem se izraža v združenega dela v občini, če je enoten, in v republiki lahko spremeni vlado, če to želi in če subjektivne sile znotraj njega aktivno delujejo. Če pa se v teh strukturah zakorenini oportunizem, je ta oče pasivnosti kot je nekoč dejal France Popit. V naši družbi obstoja polno protislovij v katerih bomo še dolgo živeli. Pogosto še vedno prevladuje mezdni odnos v gospodarstvu ali želja po zasebnem prisvajanju, ki se izraža v tem, da želimo višje osebne dohodke, pri tem pa se ne vprašamo, ali so posledica dobrega gospodarjenja, dobrega poslovanja. Če na primer pravi kmet, da bo posejal to ali ono kulturo, da bo uporabil taka ali drugačna zaščitna sredstva, dela to z namenom da bi si povečal dohodek, da bi bilo njemu bolje in da bi bilo bolje tudi njegovemu sinu. Enako velja za delavca v tovarni. Vedeti mora, da je osebni dohodek odvisen od tega, kako bo gospodaril, kakšen bo učinek investicij ali kakšne poslovne odločitve. Odločitve o tem ne sme prepuščati zgolj posameznikom. IZKLJUČITEV IZ ZK Med vzroki za izključitev so najpogostejši neprihajanje na sestanke, daljša pasivnost, neplačevanje članarine. Biti bomo morali odločnejši in pokazati ljudem, da je nekdo kriv in da je izključen iz ZK, ker se je obnašal protistabilizacijsko, ker se je odločil za investicijo, ki morda finančno ni bila pokrita itd. To so bolj nevarna in škodljiva dejanja, kot pa če je nedko izključen recimo zato, ker se je cerkveno poročil. Ni narobe da tak član leti iz ZK, ni pa logično, da ne izključimo slabega direktorja, ki deluje proti samoupravljanju. KOMUNIST IN ODNOS DO DELA Komunist opraviči svojo člansko izkaznico ne le z besedami, da sprejema program, temveč s tem da je pri delu resnično med prvimi, da je discipliniran, da daje s svojim delom in odgovornim odnosom do dela zgled drugim. Mora biti dober delavec, njegovo delo mora biti kvalitetno. Ljudje najbolj obsojajo to, ko vidijo, kako komunisti med delovnim časom izginjajo z delovnih mest. Član ZK se seveda opravičuje, da ima toliko funkcij in da mora zato iti z dela, vendar delavci tega ne razumejo. Ob tem se postavlja vprašanje, ali je sploh še zaposlen. To je slabo, take prakse ZK ne podpira. BOGATITVE LJUDI Vprašanje bogatitve je moralno vprašanje in morala komunistov je razredni boj, je spreminjanje stvari. Primeri bogatitve so in jih prepočasi odpravljamo, predvsem zato, ker usmerjamo pozornost ljudi preveč na stvari: moti nas hiša, vikend, potovanje, namesto da bi vedeli, kako so ljudje sploh prišli do tega. Pogosto je problematičen tudi človek, ki nima vikenda, pa živi na račun dela drugega. Kardelj pravi: »Moramo se boriti za take ekonomske in druge odnose v sistemu socialističnega samoupravljanja, v katerem bo raven potrošniškega obnašanja neposredno odvisna od rezultatov dela in ustvarjalnosti delovnega človeka, ki bo gledal na svojo potrošniško vizijo skozi prizmo svojih naporov za večjo storilnost dela, hitrejši razvoj proizvajalnih sil in višjo splošno kulturno raven v družbi. Potem prav tako ne bo več takšnih in drugačnih pridigarjev, ki bodo pozivali ljudi k omejevanju potrošnje v imenu višjih ciljev, nekakšne neopredeljene kulture itd. Ne že le neki daljni prihodnji rodovi, marveč generacija ki živi sedaj in s svojim trudom gradi novo družbo, mora že uživati sadove svojega dela . .. Škodljiva je uravnilovka, ki v končnih posledicah spodbuja, neodgovornost pri delu. Pri nas se dogaja, da preganjamo stvari, ne pa ljudi, ki izrabljajo družbo. Vsekakor pa je nesmiselno gledati v skledo tistim, ki so s poštenim delom pošteno zaslužili svoj dohodek. Preganjati pa moramo tiste, ki pridobivajo premoženje na račun tujega dela ali izrabljajo družbena sredstva, oziroma izkoriščajo svoj položaj. Povzeto iz intervjuja s tov. Francem Šetincem ŽIVLJENJSKI JUBILEJ 19. marca je praznoval življenjski jubilej — 70-letni-co JOŽE DOLENC, naš upokojeni direktor. Pridružujemo se čestitkam. C 8. MAREC - ^ SVEČANO IN DELOVNO Letošnje praznovanje 8. marca se je začelo že v četrtek z razstavo ročnih del v dvorani upravne stavbe. Razstavljene so bile tapiserije, makrameji, gobelini, pletenine — izdelki, ki so jih izdelale ženske v svojem prostem času. Prikazale so del tistega, neodkritega delavnika. Razstava številčno ni bila bogata, toda za začetek dovolj. Bila je pestra. Razstavljali so: Erika Hafner, Janka Valjavec, Marija Tišler, Milka Slatnar, Marija Rožič, Marija Dolžan, Ivica Medič, Lojzka Bohinc, Marija Pavlin, Kata Šabič, Mira Jenkole, Tatjana Ribarič, Fatima Fišič, Andreja Janežič, Marjana Ribič, Joži Zupan, Darinka Tišler in Damjan Malkič. Makrameji so v zadnjem času zelo cenjeni. 8. MAREC V TRBOVLJAH Dne, 6. marca ob 13.30 uri smo imeli v Trbovljah proslavo ob dnevu žena. Uradni govor na proslavi je imela tov. Mokorel Metka — vodja TOZD. Za njo pa je spregovoril še vodja sekalni-ce in tanjšanja tov. Jenko Simon in čestital delavkam ob njihovem prazniku, ter obenem odprl razstavo ročnih del. Odprta je bila do 9. marca tako, da so si jo lahko ogledali vsi člani kolektiva in delavke iz ISKRE. Proslavo je s svojim programom popestril še Komorni zbor in njihovi recitatorji iz matične tovarne. Čeprav so povsod po drugih delovnih organizacijah dobile delavke darila za 8. marec, jih pri nas zaradi stabilizacije že drugo leto nismo. Upamo, da bomo ta denar bolj koristno porabili za nabavo drugih bolj potrebnih stvari, ki jih potrebujemo vsakodnevno v naši proizvodnji in s tem pripomogli k lažjemu in hitrejšemu uspehu naše TOZD. Udeleženci proslave smo bili nad programom zelo navdušeni in upamo, da bo takih proslav in razstav še več. Jolanda Grebenc Bogata razstava ročnih del v Trbovljah Na razstavi so s svojimi izdelki sodelovale: Smajlovič Kata, Ani Zore, Metka Mokorel, Zagorka Španovič, Snežana Vujič, Jolanda Grebenc, Danica Dornik, Marija Grebenc, Stana Smilinovič, Zora Vidovič, Pavla Vigele, Marjana Hutar, Darina Medvešček, Albina Tramšek, Dragi Stelja, Fani Kita, Fani Petek, Natalija Stojko, Helena Žepič in Danilo Medvešek. ZAGORKA ŠPANOVIČ — strojna zagibalka v izdelavi zgornjih delov Trbovlje je na razstavo prinesla skrbno izdelano vezenino. Z ročnimi deli se ukvarja v svojem prostem času. Doma ima mamo, da ji postori večino gospodinjskih del. Njen delavnik, kot sama pravi, ni nič drugačen od delavnika sodelavk. Delo za strojem — dom — družina — gospodinjstvo. KLUB ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV POPUŠČANJE NE KORISTI Minilo je že leto dni, odkar sem se odločil za zdravljenje alkoholizma. Dobro se še spominjam, ko sem do zadnjega trenutka trdil, da nisem alkoholik in se z vsemi močmi upiral proti zdravljenju. Na delovnem mestu so mi neopravičene izostanke prekrivali z dopusti, če nisem že prej dobil bolniškega staleža. Imel sem mnogo vzrokov in izgovorov, da sem lahko izostajal od doma, puščal družino samo, saj so bile stvari, za katere sem se obvezal zelo »pomembne«. Žena sprva ni slutila kakšna nevarnost tiči za tem, vendar se je zgrozila ob prvem spoznanju, kajti takrat sem bil že alkoholik, ki je potreben le še zdravljenja. Kmalu nato so se pričeli izostanki z dela, ki niso bili več prekriti z dopusti ali bolniškim staležem. Svojega rednega dela nisem zmogel več opravljati v tolikšni meri, kot v treznem stanju. Otroci in žena so mi postali tuji, jaz njim še bolj, saj so me videli vedno samo še pijanega in opotekajočega se na vsakem koraku. Kmalu je na delovnem mestu nastopila kršitev in predlog je bil že na disciplinski komisiji. Šele tedaj sem se zavedel kam me je pripeljal alkohol in misli napojene vedno le z alkoholom. Pričel sem razmišljati o problemih, katere sem si nakopičil skozi dobo mirnega popivanja in edino rešitev sem videl v zdravljenju. Odločil sem se. Sedaj sem zdravljeni alkoholik in s treznimi mislimi gledam na vse pretekle probleme. Prišel sem do mnogih spoznanj, katere sedaj lahko svetujem ostalim. Takrat sem mislil, da je dolžnost mojstra, da mi opraviči izostanek z dopustom, oz. da pri zdravniku moram dobiti bolniški stalež saj sem do tega upravičen, če sem »bolan«. Sedaj šele lahko vidim, kakšne napake delajo mojstri s takim načinom opravičevanja, saj škodujejo delavcu, ki lahko mirno pije dalje in delovni organizaciji, ki nosi stroške za neredno in nekvalitetno opravljeno delo. Zato naj bi bila dolžnost vsakega mojstra, da v takem primeru ne popušča, oz. da nastopi najbolj strogo proti alkoholizmu. S takim nastopom mojstra bodo tudi mlajši delavci videli, da alkohol res ni za človeka, še manj pa sodi v delovno organizacijo. Zdravljenega alkoholika je že med zdravljenjem treba motivirati za vključitev v klub zdravljenih alkoholikov. Vsak zdravljeni alkoholik potrebuje mnogo podpore s strani svojcev, sodelavcev in sploh vse družbe, saj s tem, ko ni alkoholik pripomore k napredku družbe. Potrebno ga je sprejeti kot drugačnega človeka, ne več alkoholika, kajti do recidiva — ponovnega uživanja alkohola ne bo prišlo, če bo zdravljenec začutil, da je družbi potreben in enakovreden član. Zato naj bo zdravljeni alkoholik vzor drugim, ne pa oseba za posmeh, kot se to pogosto dogaja. Ni lahka odločitev za zdravljenje. ZA PRIJATELJE »MESTNEGA VALA« CB V---------------------------------------- KAJ JE TO? CITY — BAND ali na kratko CB ali po naše mestni obseg je radijsko emitiranje na tako imenovanem 27 MHz obsegu. Služi komuniciranju med potniki v avtomobilih ali čolnih, med oddaljenimi mesti, sodelovanju med šolami, začasnem nadomestilu za telefon in sploh za sklepanje novih poznanstev. Za uporabo oddajno sprejemnih postaj na FM frekvenčnem obsegu ni potreben noben izpit kot je to pri radioamaterskih postajah, kar je pripomoglo k množičnosti v svetu. Po grobih ocenah je v Sloveniji že od 2000 - 3000 postaj, več kot polovica je mobilnih, to se pravi, da so vgrajene v avtomobilih. Za vsako postajo tega tipa je potrebno samo dovoljenje za uporabo, ki se glasi na ime lastnika in postajo ki jo posreduje. Napajanje tega tipa postaj je običajno 13,8 V, kar je točno napetost do maksimuma napolnjenega akumulatorja. Poraba oddajno sprejemnih naprav je zelo majhna — ca. 250 m A pri sprejemu — ca. 1—2 pri oddajanju V glavnem ločimo tri vrste postaj: prenosne — ročne, mobilne, stacionarne ali hišne. CB — postaja pa vendarle ni samo igrača in polnilo za prosti čas kot hoby. Lahko bi rekli da je zelo uporabna zadeva. Drugod v svetu so na tem mestnem valu vsi, ki rabijo medsebojne zveze, na primer: gasilci, policija, vozniki težkih tovornjakov, razne servisne uslužnostne organizacije. V Tržiču ocenjujemo, da je že okrog 40 postaj tega frekvenčnega obsega na katere se lahko v bodoče računa najsi bo kot razne zveze pri: vajah Civilne zaščite, raznih tekmovanjih, gasilskih vajah, pri morebitnih naravnih nesrečah, ki pa si jih za demonstracijo zvez res ne želimo. Več o delovanju teh zvez, pravicah in dolžnostih napram družbi, nabavi postaj ipd. bomo še objavljali v sledečih sestavkih. V Tržiču je bil 2. 3. 1982 ustanovljen CB — klub, katerega proces registracije še traja. V klubu se pa bodo dobile podrobnejše informacije. CB - KLUB V TRŽIČU Na iniciativo skupine občanov, ki že posredujejo CB postaje, je bilo dogovorjeno, da naj bi po vzorcu kranjskega CB kluba »GLOBUS« ustanovili svoj klub »CEBEJAŠEV«. 2. marca 1982 se nas je zbralo na prvem informativnem sestanku približno 30. Zbrali smo se na osn. šoli heroja Bračiča v Bistrici. Na tem sestanku so bili izvoljeni vsi organi kluba in potrjen osnutek statuta, ki je bil pripravljen že prej. Ker klub ne more začeti brez nekih osnovnih minimalnih sredstev smo tudi določili članarino za posamezne kategorije članov: — zaposleni člani 150 din letno — nezaposleni — učenci — študentje pa po 50 din letno. Predvidevamo, da se bomo v začetku, ko je še precej organizacijskega dela sestajali bolj pogosto, v kasnejši fazi pa samo po potrebi. Namen ustanovitve kluba je bil predvsem, da se na tem »mestnem valu« vzpostavi določen red in disciplina v našem prostoru, hkrati pa da poskušamo v tej smeri vzpodbujati tehnično kulturo med občani, zlasti pa med mladimi. To obvestilo naj bi hkrati veljalo kot vabilo vsem občanom, ki jih tehnična smer zanima da se nam priključijo. Naša želja je, da se aktivno vključi čim več občanov. Financiranje kluba smo predvideli na več načinov: — pobiranje članarine — udeležbo na raznih prireditvah in tekmovanjih — prostovoljni prispevki raznih delovnih organizacij — črpanje dela sredstev ZTK, ki je namenjen za razširjanje tehnične kulture. Želja vseh članov novoustanovljenega kluba je, da pride klub kot tak do svoje postaje, ki bi bila namenjena predvsem mladim, ki so še v osnovnih šolah pa še nimajo svojih lastnih sredstev za nabavo. Poleg tega pa si poizkušamo dobiti tudi stalni klubski prostor po možnosti v novem gasilskem domu v Bistrici. Potek same registracije kluba je v teku, imamo tudi že poštni predal št. 25 ki ga je vzel na svoje ime eden od članov kluba. Prva delovna akcija našega kluba je že za nami. Marca meseca je osnovna šola heroja Bračiča priredila tekmovanje na Zelenici, kjer so trije naši člani poskrbeli za res kvalitetno zvezo na progi. V delovni akciji so se udeležili JANI, PERO in BRANE. V tem članku se želimo zahvaliti vsem, ki so nam v tehničnem smislu omogočili ustanovitev kluba in to: — osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici, ki nam je dala na razpolago prostor, kjer se lahko sestajamo — kranjskemu CB klubu »GLOBUS« v nesebični pomoči pri organizacijskih problemih na katere smo naleteli v teku organiziranja. V začetku bo seveda še kup stvari, ki se ne bodo mogle takoj rešiti. Vsi vemo in upamo da bodo te začetne težave kluba kmalu za nami. Informacije o klubu bodo izhajale po potrebi v raznih oblikah ali po radiu ali po tovarniških glasilih, tako da bodo novosti o klubu do neke mere šle med ljudi. Vsakogar pa, ki ga zanima naše delo vabimo zaenkrat v osnovno šolo heroja Bračiča v Bistrici vsak ponedeljek ob 19.30. Torej na svidenje ob ponedeljkih. Moški so ljubosumni na svoje predhodnike, ženske na svoje naslednice. Marcel Ashar Kar muči ženo ni tiranstvo moža, temveč njegova ravnodušnost do nje. Michelet Resnično ljubi samo tisti, ki ima tudi napake ljubljene osebe za kreposti. Goethe Ko ostarimo se lepota splazi navznoter. Ra]p Waldo Emerson Marjan MARKIČ BORBA NARODOV JUGOSLAVIJE ZA MEDNARODNO PRIZNANJE V OBDOBJU 1941-1945 PRIHOD BRITANSKE MISIJE Preden so Britanci poslali svojo vojno misijo v VŠ, so spustili na osvobojeno ozemlje v času od 17. do 21. aprila 1943 tri skupine specialnih diverzantov, ki naj bi pripravili teren za prihod vojne misije. Te tri skupine so bile sestavljene iz prostovoljcev jugoslovanskih izseljencev v Kanadi, vse tri grupe so neposredno po prihodu v Jugoslavijo odrekle pripadnost britanskim vojnim oblastem in pristopile v partizanske odrede. Takoj po prihodu teh skupin pa je bila poslana druga skupina opazovalcev pod vodstvom kapetana Jonesa, katera se je v noči od 22. do 23. aprila 1943 spustila s padali na Krbavsko polje. Kapetan Jones je imel nalogo, da združi vse do sedaj poslane skupine in izvrši miniranje železniške proge na relacijah Zagreb — Ljubljana, Zagreb — Reka in Sisak — Slavonski brod. Po prihodu v Otočac je glavni štab Hrvatske predložil Jonesu vse dokumente o izdajstvu četnikov s katerimi je razpolagal, na osnovi katerih je lahko uvidel dejansko stanje v Jugoslaviji. Na osnovi teh dokumentov in pa po sestanku s četniškim komandantom Gospiča, Djakovičem, je kapetan Jones sporočil svoje vtise preko radio zveze Vrhovni komandi zavezniških sil za Sredozemlje. 12. maja 1943. je VŠ NOV in POJ poslal preko kapetana Jonesa poziv vrhovni komandi za Sredozemlje naj pošlje uradno legitimno vojno misijo v Jugoslavijo. Na ta poziv je dobil vrhovni štab pozitivni odgovor z obvestilom, ki gaje poslal general Wilson, glavni poveljnik zavezniških sil za Bližnji vzhod, v katerem je bilo rečeno, da bo ta misija v najkrajšem času poslana in končno se je v noči iz 27. na 28. maj spustila s padali prva Britanska vojna misija na osvobojeno ozemlje in sicer na Nogobučkom polju pri Žabljaku. Misija je štela pet članov in dva radiotelegrafista, njen vodja pa je bil kapetan Deakin. Po prihodu te misije se prihajale še druge, ki so bile razporejene v glavnem pri Glavnih štabih NOV in PO. Prihod britanskih vojaških misij je bil izrednega pomena za mednarodno afirmacijo NOGJ, kajti podatka, ki jih je britanska vlada dobivala preko teh misij so pred svetovno javnostjo vedno bolj osvetljevali resnično stanje v Jugoslaviji. Seveda je nekoliko razumljivo, da so Anglo-Amerikanci še naprej dajali pomoč Mihajloviču. To se lahko pojasnuje s tem, da so le še zmerom imeli namen po vojni restavrirati buržoazni družbeni sistem, za kar pa so bili prepričani, da jim tega preko NOG ne bo mogoče uresničiti. Kljub temu, da se vojne operacije še niso bližale skorajšnjemu koncu, pa so zahodni zavezniki že razpravljali o povojni ureditvi sveta. Ena izmed takih razprav je bila že v zgodnji pomladi 1943. 15. marca tega leta je imel namreč britanski zunanji minister Eden v Ameriki razgovore s predsednikom ZDA Rooseveltom, kjer sta razpravljala tudi o povojni ureditvi Jugoslavije. Predsednik ZDA je pod vtisom šovinističnih borb med meščanskimi skupinami v ZDA podal svoje stališče, po katerem Hrvati in Srbi nimajo nič skupnegaa in jih z ozirom na to ne bi imelo smisla prisiljevati, da bi živeli pod isto vlado. Zato je bil Roosevelt mnenja, da naj se obnovi samo Srbija kot samostojna država, Hratska pa naj bi se prepustila skrbstvu združenih narodov. Velika Britanija se z ozirom na to, da je bolje poznala probleme Jugoslavije, s tem predlogom ni strinjala. Končno^sta se Roosevelt in Eden sporazumela, da obe vladi priporočita vladi kraljevine Jugoslavije, da še v času vojne pregleda in prouči možnosti ustanovitve združene KRALJEVINE Jugoslavije v okviru katere naj bi obstojali svobodna Hrvat-ska in Slovenija na principu konfederacije, združeni pod eno dinastijo s skupnim skupščinskim sistemom, urejanim na dvodomnem sistemu, tako da bi bil glavni dom sestavljen iz izvoljenih predstavnikov po principu reciprocitete števila prebivalstva. Ta konferenca je znana pod nazivom »Trident« in je imela daljnosežne posledice za povojno ureditev sveta. Na tej konferenci so bili odprti tudi perspektivni bodoči razgovori »Velikih treh« na konferencah v Moskvi, Teheranu, Jalti in Potsdamu. Reakcija emigrantske vlade na tak potek dogodkov, ki so se vse bolj razvijali v korist NOGJ, se je odražala v nadaljnjem podpiranju in forsiranju Mihajloviča kot edinega resničnega predstavnika odpora v domovini. Pričakovala je, da bo s pomočjo svetovne reakcije okrepila četniško gibanje in razbila NOGJ ter se tem omogočila vrnitev monarhije in kapitalistične družbene ureditve po vojni. Vendar so se vsa ta njena predvidevanja pod pritiskom vse večjih uspehov NOG razblinila. Zaradi svoje, do skrajnosti ekstremistične politike je bila dvoletna vlada Slobodana Jovanoviča 26. junija 1943. prisiljena podati odstavko. Takoj za tem je kralj Peter II. zaupal mandat za sestavo nove vlade Miši Trifunoviču. Tudi v novi vladi je bil še vedno vojni minister Mihajlovič. Ta vlada je bila po svojem sestavu koalicijska vlada meščanskih skupin v emigraciji. Novost je bila v tem, da je prišel v vlado Petar Zivkovič, nosilec šestojanuarske diktature kralja Aleksandra. Ta je postal pomočnik vojnega ministra. Značilno za njegovo dejavnost je poizkus organiziranja kontrarevolucionarne armade, kar pa mu ni uspelo, na kar tudi zahodni zavezniki niso pristali, ker so smatrali ta njegov načrt za nerealen. V svoji politiki se vlada Trifunoviča ni bistveno razlikovala od prejšnje. Zaradi nenehnih notranjih razprtij in pa na pritisk vlade Velike Britanije, je vlada Trifunoviča 9. avgusta 1943. podala ostavko. Z 10. avgustom 1943 je bila sestavljena nova vlada pod predsedstvom Božidarja Puriča, ki je bil bivši ambasador v Parizu. V vladi je bil še vedno Mihajlovič kot vojni minister, kot pomočnik vrhovnega komandanta oboroženih sil kraljevine Jugoslavije pa Petar Živ-kovič. V tej vladi ni bilo predstavnika slovenske meščanske politične skupine. Ta vlada je imela zgolj administrativni značaj. Zaradi kom-promitiranosti meščanskih strank v domovini, kakor tudi v emigraciji, je zunanji minister Velike Britanije vztrajal na tem, da naj se Puričeva vlada v bodoče ne bavi več s političnimi problemi. Vendar se Purič ni pridrževal tega navodila, ampak so ravno po njegovem ukazu vsa diplomatska predstavništva Jugoslavije začela voditi ostro propagandno kampanjo proti NOG. Vsa Puričeva politična strategija je bazirala na interesih četniškega gibanja s ciljem povrnitve na staro. NOGJ so za njegovo mednarodno afirmacijo bistveno pripomogli, zlasti uspehi na vojaškem področju. Kljub veliki nadmoči sovražnika je NOVJ izšla iz IV. in V. sovražne ofenzive kot zmagovalec. Vrhunec svojih uspehov pa je NOVJ dosegla ob kapitulaciji Italije, ko je razorožila poleg manjših enot štiri kompletne divizije italijanske vojske, razorožila je glavnino nadaljnjih osem divizij, dve diviziji pa sta prestopili k NOVJ. Ti uspehi so omogočili, da je NOV oborožila preko 80.000 novih borcev. Vsi ti faktorji so predstavljali velik doprinos v borbi za mednarodno priznanje NOGJ. S temi faktorji so morali računati tudi zahodni zavezniki, kar se je odražalo tudi na sestanku med Churchillom in Rooseveltom v Quebecu 17. avgusta 1943. Za NOG je bila ta konferenca pomembna v toliko, ker je bil tam dosežen sporazum, da naj zunanji ministri antifašistične koalicije na predstoječem sestanku v Moskvi proučijo problem Jugoslavije. Na tem sestanku je bil tudi dokončno zavrnjen načrt o organiziranju protirevolucionarne armade. Koncem septembra so vlade Velike Britanije in ZDA poslale v Vrhovni štab NOV in POJ skupno vojno misijo pod vodstvom brigadnega generala Mac Leana. Neposredno pred začetkom Moskovske konference zunanjih ministrov je Tito poslal v Moskvo naslednje sporočilo na osnovi pooblastila AVNOJ-a, AVNOH, SNOS-a in Vrhovnega štaba NOV in POJ. 1. ) Mi ne priznamo niti jugoslovanske vlade niti kralja v inozemstvu zato, ker oni, dve leti in pol, pa še sedaj podpirajo sodelavca okupatorja Draža Mihajloviča in zaradi tega nosijo vso odgovornost za to izdajstvo nad narodi Jugoslavije. 2. ) Mi ne bomo dovolili, da oni pridejo v Jugoslavijo, ker bi to pomenilo državljansko vojno. 3. ) Govorimo v imenu ogromne večine ljudstva, da ono želi demokratično republiko katera se naslanja na narodnoosvobodilne odbore. 4). Edina zakonita vlada so v sedanjem času narodnoosvobodilni odbori, na čelu z antifašističnimi sveti. Podobne izjave je izročil vrhovni štab tudi vladama ZDA in Velike Britanije preko njihove vojne misije. Vodja skupne vojne misije general Mac Lean je obvestil Tita, da britanska vlada ne bo vztrajala na obrambi kralja in monarhije, ker smatra, da se bodo medsebojni odnosi v Jugoslaviji postopoma rešili z ustvaritvijo skupne fronte proti okupatorju. Iz teh nekaj navedenih činiteljev je razvidno, v kakšnih pogojih je bilo sklicano II. zasedanje AVNOJ-a. SPORT REKREACIJA SPORT REKREACIJA SPORT YASSA MARATON V soboto 13. marca je bil na Pokljuki 5. spomladanski »YASSA« maraton. Tega težkega in zahtevnega maratona se je od naših udeležil le LAUSEGAR DARKO in sicer daljšega — 42 km dolgega teka. Med 182 tekači je s časom 3 ure 15 min. zasedel solidno 57. mesto. Še en dober rezultat med našimi rekreativci, kateri pa se sedaj počasi že pripravljajo na letno sezono, kjer prevladujejo krosi, razni patruljni teki in pa kolesarski maratoni. CERKLJANSKI SMUČARSKI TEK V soboto 27. februarja je bil v Cerkljah 3. Cerkljanski smučarski tek Gorenjskega odreda. Teka se je udeležilo okrog 800 rekreativcev. V kategoriji moških nad 20 km sta tekmovala tudi naša sodelavca: ŠTEFE JOŽE - DSSS in LAUSEGAR DARKO Obutev. Med 326 udeleženci te kategorije, je ŠTEFE s časom 1 h 30 min. zasedel 79. mesto, LAUSEGAR s časom 1 h 31 min. pa 89. mesto. Vzpodbudno za naše rekreativce. Želimo jim še naprej dobrih rezultatov. DRUŽINSKI TEK NEDELJSKEGA V Kranjski gori je bil v soboto 27. februarja »3 družinski tek nedeljskega«, katerega se je udeležila tudi družina AMBROŽ. Tekli so oče Janez, mati Lidija in otroci Roman in Jani sicer oba mlada, pa so kljub mladim letom otrok, zasedli med 38 družinami iz vse Slovenije solidno 26 mesto. TEKMOVANJE V STRELJANJU V počastitev 8. marca — Dneva žensk, je strelska družina ŠAK Tržič organizirala za ženske streljanje z zračno puško. Udeležilo se ga je 16 žensk iz tržiških delovnih kolektivov. Naše sodelavke so se uvrstile: 2. mesto Marija Perne 127 krogov; 6. mesto Fina Ležaja 117 krogov; 9—10. mesto Milena Dolčič 93 krogov. DUPLJE 82’ 7. smučarski tek »Po poteh kokrškega odreda« »Duplje 82«, je bil letošnji osrednji množični smučarski tek pri nas, saj je veliko takih tekmovanj odpadlo zaradi pomanjkanja snega. Teka se je udeležilo veliko naših delavcev, kar pa je tudi pohvalno, da se vedno več ljudi ukvarja s tako vrsto rekreacije. Udeležencev je bilo skupno preko dvatisoč. Med moškimi na 30 km je zmagal Ivo Čarman — Triglav KRANJ, naši delavci pa so med ostalimi 553 tekmovalci zasedli naslednja mesta: JOŽE BOHINC 1 h 47 min. — 55. mesto; DARKO LAUS-EGAR 1 h 58 min. — 141. mesto; MILAN MEGLIČ 2 h 04 min. — 209. mesto; STANE VALJAVEC 2 h 19 min. — 248. mesto. V teku na 15 km za moške pa so med skoraj tisoč tekači zasedli JOŽE ŠTEFE 1 h 12 min. — 39. mesto; JANEZ AMBROŽ 1 h 22 min. — 62. mesto; ŠTEFAN GROS okrog 1 h 40 min. — 320. mesto. Med ženskami na 15 km: LIDIJA AMBROŽ 1 h 41 min. — okrog 50. mesto. SANKANJE V soboto, 27. marca je osnovna organizacija zveze sindikatov v TOZD »Poliure-tan« organizirala sankaško tekmovanje za svoje delavke in delavce. Ob lepem sončnem vremenu so tekmovali z navadnimi sanmi in to na progi pri domu POD STORŽIČEM. Najboljši čas med vsemi nastopajočimi je dosegel MEGLIČ MIRKO, saj je drugo uvrščenega MEGLIČ FRANCA prehitel za 16. sekund. Rezultati so sledeči: ŽENSKE: 1. SOKLIČ JOŽI 3,19,8 2. KAV AR MARINKA 3,35,7 3. ČERNE MARIJA 4,24,1 4. AHAČIČ ADA 4,31,6 MOŠKI: 1. MEGLIČ MIRKO 2,21,6 2. MEGLIČ FRANC 2,37,8 3. DOLINAR STANE 2,49,2 4. TIŠLAR MIRAN 2,49,3 5. ZUPAN MILAN 2,56,8 6. MEDIČ SILVO 2,58,5 7. PERNUŠ JANEZ 3,04,4 8. ČARMAN JANEZ 3,05,5 9. ŽAKELJ DARKO 3,22,6 10. STEINER WALTER 3,23,4 JožeBohinc: v prostem času smučarski tekač VELESLALOM IO OOZS TOZD OBUTEV je v soboto 13. marca organizirala veleslalom na Zelenici. Kljub slabemu vremenu in delovni soboti se je tekmovanja udeležilo 43 tekmovalcev od tega 15 žensk. Pohvaliti moramo delavce na progi, ki so tekmovanje dobro izpeljali. Vrstni red: MOŠKI: Primožič Anton, Meglič Anton, Benčina Janez, Skrjanc Beno, Sedej Lado, Jerman Franci, Debevc Boži, Jazbec Dušan, Mežek Miroslav, Slatnar Jože, Zupančič Brane, Brejc Janez, Zalaznik Slavko, Roblek Pavel, Arnež Bojan, Kavčič Valentin, Ruparčič Franci, Germovšek Ludvik, Bartelanič Ivan, Fuks Lojze, Steiner Lepold, Avramovič Nikola, Nunar Rudi, Golmajer Vinko, Meglič Franci. Primožič Šimen pa je bil diskvalificiran. Geč Stanko (odstop), Zupan Darko (odstop). ŽENSKE: Benčina Olga, Razumič Majda, Vogelnik Polona, Zalaznik Marjana, Ruparčič Blanka, Kramar Cilka, Sedaj Joži, Ribnikar Jolanda, Brodar Cilka, Meglič Joži, Ive Irena, Eigner Marija, Rejc Vilma, Kaplan Milena, Rejc Marija. KEGLJANJE IO OOS TOZD Obutev L, II. je 3. 3. 1982 v Zvirčah organiziral kegljanje v počastitev 8. marca dneva žena. Bilo je 24 udeleženk. Dosegle so naslednjo uvrstitev: 1. Meglič Joži 204 keglje 2. Zupan Jana 187 kegljev 3. Ribnikar Jolanda 174 kegljev 4. Pagon Magda 164 kegljev 5. Žnidarič Lidija 164 kegljev 6. Maren Marija 163 kegljev 7. Sedminek Mojca 162 kegljev 8. Kavčič Erika 159 kegljev 9. Špik Marjeta 158 kegljev 10. Benčina Olga 154 kegljev 11. Fister Fani 151 kegljev 12. Kaplan Milena 150 kegljev 13. Mandič Hilda 149 kegljev Ruparčič Blankal45 kegljev Zalaznik Marjana 144 kegljev Cerovski Breda 136 kegljev 17. Vogelnik Polona 134 kegljev Rejc Vilma 132 kegljev Rej c M arij a 126 keglj ev Perne Marija 126 kegljev Januš Suzana 122 kegljev Zavrl Pepca 108 kegljev Dobrin Biserka 87 kegljev Sedej Joži 84 kegljev 14. 15. 16. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. NAGRADNA KRIŽANKA '1 PREBIVALEC UASeCA POLOTOKA -lLOZOFJRA ŠOLA STOIKOV FRAUC05W OTOK V iREDOZEMlJIl JTOGJE MED ŠVEDSKO M FINSKO RAVNILO ZA LINIRAUJE EMILIJAM CEVC DESPOT, CE5AR BERI ČEVLJAR) IME 5MUČARRE ZAVADLAV REDKA BELA KOVIUA ODRGNINA PRASKA ENOTA IZ DESETIH DELOV .»-j* ČLOVEK, KI IŠČE \ K. A L f SVOBODNA POSEST V fevdalizmu A KATEDRA Hi UNIVERZI A U RAFIJA WEP0-KLICUA ŠPORTNICA kJ H m 5PAUSKI ŠAH. VELE' M01STER PIR0VAN3E A POKOJNIK MAJHNA SKULPTURA A vl \ trn M ► ERAH. DlR-KALUl AVTI KOVAŠKO 0AN31ŠČE [\ PI5AU OßVODUl PTIČ IQRAS petjem KRAJ MA PRIMORSKEM 1UIU0AMER INDIJANCI ORŠKILJUD SKI PEVEC IREkJA KOHOkIT PREMIČNA STENA, ZASLON POLJSKI A5TR.0U0M (RIKOLAT) STRIČEVA ZENA PETI DEL HOVIUARTV LJUBIJAUA (FRAU10) P V 1 i AJ K A VEČBARVNI 0I/RA5UI KAMEU PAPIRNATA ČEPICA SMEHLJAJ MAJHEN EDO K. IME IGRALKE EKBERC, LIJ, LIV KLADA ZA SEKAOJ E MLAD BERAČ & ) l Pc O ■p“ L— J_; K IME Ih MEDVEDA LIHE K ŽEN.GLAS JALIEÌ-LATIU5K0 REKA V BURMI h RIBARIČ VLADO POLOVICA REKA JUŽUO OD MOSKVE SORA MAD BOVCEM OTOK V IRSKEM MORJU STADI OU V 50FI31 V l P0Ž.IGAL-5KA STRAST TRIBU5EOI4 NAPAD, naskok OSUOVUI T0UT0U5KE LESTVICE * 9 V -T PRAPRE- BIVALEC ITALIJE im INPIMEGA RADZE, RAUIJA DOPI5U3 .ČEVLJAR! CRAJSKI 1PODLOŽNIK 1 "■t A o A À» KRATEK MOŠKI SUKNJIČ Za zadnjo križanko smo dobili 150 rešitev. Današnje nagrade je izžrebala naša sodelavka iz splošnega sektorja SILVA STRITIH, razdelila pa jih je takole: 80 din — HRGOVIČ MATJAŽ — štipendist 60 din — FURAC MARCELA — upokojenka 40 din - TEPINA MIRA - 200 20 din - KATIBEKŠ - 510 20 din - MALOVRH JANEZ - 300 Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo Čevljarja do 30. aprila 1982 ZAHVALE Ob boleči izgubi našega JANKA RIBICA se iskreno zahvaljujemo vsem za cvetje, izraze sožalja in udeležbo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem iz oddelkov 523, 521, 510 in 512/4 za cvetje in denarno pomoč. žena, sinovi in hčere Ob smrti našega dragega IVANA ŠTUCINA se iskreno zahvaljujemo vsem, ka so nam izkazali pozornost, darovali cvetje, z nami sočustvovali in pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se predstavnikom družbenopolitičnih organizacij občine Tržič in delovni organizaciji Peko za organizacijo pogreba. Vsem, ki so počastili njegov spomin še enkrat prisrčna hvala. Vsi njegovi Ob smrti naše drage žene, mame, stare mame in sestre VERE GRAŠIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA. žalujoči Franc in Jana Grašič ter ostalo sorodstvo Ob odhodu iz tovarne se vsem sodelavkam iz oddelka 512/2, najlepše zahvaljujem za poklonjena darila, ki mi bodo ostala v trajnem spominu. Pri nadaljnjem delu pa vam želim še veliko delovnih uspehov. Slavka Puhalj Sodelavcem v montažnem oddelku 522 se zahvaljujemo za čestitke in pozornost ob 8. marcu Sodelavke NAŠI PETDESETLETNIKI KOPRIVNIK MARIJA — označevanje spodnjih delov v oddelku 510 LIKAR HELENA — šivanje golenic najzahtevnejše v oddelku 512 ČUDEN MIRKO — ročno trganje iztisa in razrezo-vanje v oddelku 540 SAVŠEK FRIDOLIN A — poslovodja v poslovalnici LITIJA ISKRENE ČESTITKE PRIŠLI ODŠLI V TOVARNO Premrov Alojz, Meglič Franc, Marinkovič Milivoje, Smergut Mihaela, Ponikvar Marjana, Grguraš Drago, Leban Zvonko, Kavar Janez, Cotelj Nevenka, Ovsenek Marjan, Pranjič Pejo, Špendal Mirko, Sijamhodič Marija. V TOZD BUDUČNOST Packo Franjo V MREŽO Postojna Sisak Tržič II Žnidaršič Janez Dubrovnik Geneja Draženka, Bjelovar Martek Vesna Titograd I Pejašinovič Dušanka Glavinič Katica Čirjak Dušanka Maksimovič Mijoljka IZ TOVARNE Telepepček Bojan, Naglič Jožefa, Kostič Mehmed, Štucin Marta, Kopač Ana, Lohaj Raif, Kupšek Breda, Janežič Andreja, Kostič Bejza, Pejašinovič Dušanka, Muratovič Nurija, Gros Mira, Hribar Marjeta, Opalički Milan IZ MREŽE Subotica Varga Terezija Sarajevo Hadžihasanovič Hilmija Niš III Lazič Živojin SPREMLJAMO DOGODKE 17. april 1937. V noči od 17. na 18. april je bil na Čebinah nad Zagorjem ob Savi ustanovni kongres KP Slovenije. S tem kongresom so slovenski komunisti prevzeli nase zgodovinsko nalogo, da zbero vse demokratične sile na Slovenskem. Ta odločitev se je kmalu pokazala za eno od najpomembnejših v slovenski zgodovini. 18. aprila 1955 je umrl ameriški fizik nemškega porekla Albert Einstein (roj. 1879). 20. aprila 1945 je vlada Velike Britanije priznala novo enotno vlado Jugoslavije v Beogradu. 21. aprila 1942 so nemški vojaki po dveh dneh ogorčenega boja na Okroglem pri Kranju uničili skupino trinajstih borcev kokrške partizanske čete. 22. aprila 1878 je bila rojena slovenska pisateljica Zofka Kveder. Pisala je novele, povesti, romane in drame v katerih je razgaljala težko socialno življenje ženske za licemerstvo kapitalističnega sistema. Najpomembnejša dela so: »Misterij žene«, »Odsevi«, »Nada«. Umrla je 1926. leta. 25. aprila 1929 so pri Sv. Duhu na Kozjaku orožniki zahrbtno ubili organizacijskega sekretarja CK KPJ Djura Djakoviča in sekretarja Rdeče pomoči Nikolo Hečimoviča. 29. aprila 1945 so zavezniške enote zavzele Dachau v zgornji Bavarski in iz koncentracijskega taborišča osvobodile 32.000 jetnikov. To zloglasno nacistično taborišče je bilo ustanovljeno leta 1933, takoj po prihodu nacistov na oblast. V njem je umrlo več tisoč protifašistov in Židov. 15. maja 1945 so enote NOV končale zadnje boje za osvoboditev Jugoslavije. ★★★ V Ludbregu bila v okviru praznovanja 8. marca razstava eksponatov (slik, skulptur intarzij, lesorezov, tapiserij) članov društva umetnikov Ludbreg. V okviru praznovanja je gostovala v Budučnosti dramska umetnica iz Zagreba Marija Sekelez z monodramo »Tebi o moja Dolores«. Razstava v Budučnosti IVAN ŠTUCIN Na dan, ko je tudi koledar priznal pomlad, se je utrnilo življenje IVANA ŠTUCINA. Rodil seje 10. avgusta 1905. Izhajal je iz tržiške delavske družine, zato je že v otroških letih občutil tegobe pomanjkanja in tudi težave vojnega časa. Le s težavo je našel mojstra, ki gaje izučil za čevljarja ter mu dal napotkov za nadaljnjo borbo za vsakdanji kruh. Prav to spoznanje ga je napotilo v vrste naprednjakov, najprej med člane delavskoprosvetnega društva Svoboda in kasneje še med člane Komunistične partije Jugoslavije. Predvojno revolucionarno in ilegalno delovanje ga je sicer pripeljalo tudi v »Glavnjačo« in »Ivanjico«, znani koncentracijski taborišči za komuniste. To ga ni pokolebalo, pač pa le še vzpodbudilo k aktivnejšemu revolucionarnemu delu. Takega je našla tudi druga svetovna vojna in kot komunist — aktivist se je moral že med prvimi (julija 1941) umakniti v partizane, kjer je bil soustanovitelj tržiške čete in kasneje njen borec in borec Kokrškega odreda. Po končani drugi svetovni vojni ga je čakalo novo delo, nove zadolžitve. Kot sposoben strokovnjak čevljarske stroke je bil že leta 1947 imenovan za glavnega direktorja takratne glavne direkcije usnjarske in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije ter nato za direktorja tovarne »Planika« v izgradnji in zatem za direktorja »Obutve« Kranj. Leta 1951 je bil imenovan za direktorja našega podjetja, kjer se je po skoraj desetih letih službovanja starostno upokojil. V času njegovega vodenja podjetja je le-to doživelo brez dvoma velik razvoj in razmah tako po obsegu proizvodnje, kakor tudi v tehnološkem pogledu, saj so bili to časi preorientacije od planskega na samoupravno gospodarjenje, to je bil prehod od nekaj enostavnih modelov, ki smo jih proizvajali v planskih letih, na obsežnejše kolekcije modne obutve v katere proizvodnjo se je podjetje v tem času preusmerjalo. To so bili časi trikratnega povečanja obsega proizvodnje in seveda povečanja lastne prodajne organizacije, preko katere je tovarna prodajala vse svoje izdelke. Poleg dolžnosti direktorja je aktivno sodeloval tudi v družbeno političnem življenju, saj je opravljal razne funkcije vse do republiškega poslanca. Za vsestransko aktivnost in uspešnost ter za zasluge v NOB, povojni gradivi, operativno vodenje, razvoj samoupravljanja ter za politično delovanje je, poleg spomenice 1941, prejel še priznanja in odlikovanja: Red za hrabrost, Red dela I. stopnje, Red zasluge za narod II. stopnje, Red bratstva in enotnosti II. stopnje, Red zasluge za narod z zlato zvezdo in Red republike z zlatim vencem. KAM PO OSNOVNI ŠOLI TOVARNA OBUTVE »PEKO« TRŽIČ razpisuje za šolsko leto 1982/83 naslednje KADROVSKE ŠTIPENDIJE diplomirani ekonomist 1 štipendija inž. organizacije (proizvodna smer) 1 štipendija čevljarski tehnik 7 štipendij ekonomski tehnik 1 štipendija (M) aranžerski tehnik 1 štipendija (M) strojni tehnik 1 štipendija kemijski tehnik 1 štipendija gumarski tehnik 1 štipendija gimnazijski maturant pedagoške družboslovne — jezik, smeri 1 štipendija kemijski laborant 1 štipendija obratovni električar 2 štipendiji kalil ec 1 štipendija rezkalec 3 štipendije mizar 1 štipendija orodjar 1 štipendija šivalec zg. delov obutve 2 štipendiji (TOZD Trbovlje) krojilec zg. delov obutve 4 štipendije (TOZD Trbovlje) SKUPAJ 30 štipendij Kandidati morajo predložiti: — prijavo za štipendiranje (obrazec 8,40) — fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih — potrdilo o vpisu v šolo, oz. frekventacijsko potrdilo Kandidati naj zahtevano dokumentacijo od- dajo najkasneje do 30. junija 1982 na naslov To- varna obutve »Peko« Tržič — Kadrovski oddelek. U SRCU DJETETA Jedan dječak mali radoznalo me pita: — Čiji je ovi buket od tako mnogo cvijeća? — Ovo je dijete buket u spornen na voljenog Tita, a svaki je mirisni cvijet simbol njegovog pr olječa. Osamdeset i osam ruža opojni miriš širi i svakog tužnopodtsječa da njega više nema. Narod se ovaj težko s bolnom istinom miri, al TITO i njegova djela neiscrpna su tema. Jednom kada odrasteš, s ve češ shvatiti, znati. Ako te tudjinac neki za tvojeporijeklopita ponosno mu reci — Jugoslavija moja je mati. a ja sam dosljedan sljedbenik velikog čovjeka TITA! Dijete ozbiljno šuti i gleda u buket cviječa. Vatra rodoljublja u njemu tiho se pali. Iz očiju pametnih, bistrih, zrači ponos i sreča. — Ja volim domovina svoju iako još sam mali. S ve što mi sada govoriš, več mi je rekla mama. 0 TITU sam mnogo čuo i učio u školi. Makar ga više nema, on je ipak u nama 1 svaki pravi čovjek poštuje ga i voli. Martinovič Nada radnica »Budučnosti« RAZSTAVA O MOTOKROSU Ob 20-letnici prvih motokros dirk v Tržiču je bila v paviljonu NOB zanimiva razstava AVTO-MOTO ŠPORT 82. Pripravil jo je naš so- delavec iz orodjarne Matevž Jenkole. Zbral je zanimive motorje in gokarte. Razstavo je opremil tudi s številnimi fotografij ami gorenjskih tekmovalcev. VSAKI ŽENI CVET Letošnje praznovanje Dneva žena v tozdu Budučnost je bilo delovno in svečano. Po kratkem pozdravu vodje tozda ing. Franja Repiča, je vsaka delavka dobila po en cvet. S proslavljanjem Dneva žena, brez dragih daril, izletov in veselic so ženske Budučnosti pokazale, da se tudi na tak način prispeva k stabilizaciji. nekaterim pa s cvetom tudi poljub. čevljar Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Bojan Prešeren, Marko Tomazin, Sašo Uranjek, Karel Zajc, Marija Slapar — glavni in odgovorni urednik. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3300 izvodov v slovenskem in 1700 izvodov v srbo-hrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.