Pottnhfll platul T {VBMOL
Leto XIII., štev. 161
opravaištTo; Ljubljana, JCnaflJeva uhca 5. — Telefon it 3122. 3123. 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelefc: Ljubljana, Seleo-burgova aL 1 — Tet 3492 to 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrova ce^ta 5t 13 - Telefon *t 2455. Podružnica Ce!Je: Kocenova ulica
it. 2 — Telefon št 190. Računi pri pošt čet zavodih: LJubljana št 11 842. Praga čislo 78.180, \Vien 5t 105 241
Ljubljana, sreda 13. julija 1932.
Cena t
Naročnina /.naša mesečno Din 25.—< za inozemstvo Dm 40.—.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva »lica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 to 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13. Te-
lefoo it 2440 (ponoS 2582). Celje Kocenova ol 8 Te« 5t T9fll
Rokopis' se ne vračajo. — Oglasi po tarifu
Lausannski sporazum pred angleškim parlamentom
Komu je treba čestitati? — Macdonald o pripravljenosti Amerike za svetovno konsolidacijo
London, 12. julija. ds. V spodnji zbornici je iizjavil Staffort Cripps v imenu delavske opozicije, da mora vsakdo, ki je zainteresiran na bodoči civilizaciji, čestitati francoskem in nemškim državnikom k njilhovi razsodnosti, s katero so dosegli sporazum v reparacijskem vprašanju, in da bodo vse angleške stranke hvaležne angleškim zastopnikom, ki so sodelovali pri tem sporazumu.
Churchill je izjavil, da se ne more pridružiti zastopniku delavske opozicije, ker se zdi, da bi se moralo predvsem čestitati Nemčiji zaradi izida lausannskih pogajanj. V manij kakor 15 letih po svetovni vojni je bi;a Nemčija oproščena vseh bremen, ki naj bi poravnaila grozne škode, povzročene angleškim sosedom. Posojila, ki so jih Anglija m Zedirajene države po voj-ni naložile v Nemčiji, presegajo za mnogo reparacijsko vsoto, ki jo je plačala Nemčija. Churchill je nadalje omenil, da ie Nemčija na podlagi mirovne pogodbe izročila tri velike parnike, potem pa si je izposodila denar in zgradila tri mnogo boljše, ki so si takoj priborili »modri trak« Atlantskega oceana. Posojila, s kaiterimi so bili zgrajeni, so prišla pod moratorij, dočim na drugi strani Angleži ne morejo zgraditi novega parnika Cunardove družbe. ker niso predeli svojega denarja. Churchill ie zahteval od vlade točno poročilo, kako je po lausannsikem dogovoru z ureditvijo dolgov na podlagi pogodbe s Cail-fai.Kom. Doslej se je moglo smatrati, da je Anglija odpustila Evropi vse ni ene dolgove in reparacije ne glede na lastne obveznosti proti Zedinjenim državam. Sedaj se zatrjuje, da je bil dosežen po podpisu lausannske pogodba »gentlemen agrelment«. po katerem se ne bo ratificirala, dokler ne bodo došle d'rža\e podpisnice do ureditve z lastnimi upniki. Opozoril je tudi na trditve listov, da bo prišlo do povratlka k Vo-urugovemu načrtu, ako lausannska pogodba ne bo ratificirana. Ce kdo meni, je Churchill poudarjal, da se bo Nemčija še kdai vrnila k Voungovemu načrtu, potrebuje posebne zdravniške nege, če pa je lausannska rešitev odvisna od ureditve angleških dolgov Ameriki in če se na} zavlačuje ratiiikaeija do te ureditve, potem stoji vsa lausannska pogodba na zelo nizkem stališču.
Zanimivo je. da so nekatere izjave Churchilla, v katerih je kritiziral lausannske skileipe. živahno odobravali konzervativni poslanci v zadnHih kinppti zbornice.
Ministrski predsednik Macdonald je popoldne v spodnji zbornici podal svojo z veliko napetostjo pričakovano izjavo o re- harnim odobravanjem.
zultatih lausannske konference. Zbornica in tribune so bile popolnoma zasedene. V diplomatski loži je bilo več šefov inozemskih misij. 2e, ko je Macdonald stopil v spodnjo zbornico, so mu njegovi pristaši priredili živahne ovacije. Nekoliko pred 14. uro je podal Macdonald svojo izjavo, ki pravi med drugim:
Menim, da moreta lausannski dogovor in njegov rezultat dovesti do ureditve onih reparacijskih vprašanj, katerih sledove najdemo v vseh gospodarskih težkočah, ki tarejo svet od vojne naprej. Dokler trajajo reparacije, ne more biti popolne sanacije. Dokler ne pride v Nemčiji do eanacije, ne more biti sanacije niti za nas. Kje bi bil svet brez Lausanne?! Upam, da je konferenca napravila konec dosedanji negotovosti. Na ugovor, da bi morale vlade čakati na gotove volitve, je izjavil Macdonald, da je sit čakanja, ter je označil za smešno misel, da bi mogei svet čakati do meseca marca prihodnjega leta na dogovor. Macdonald je nato dejal, da je bil položaj držav naslednji:
Nemčija je plačevala reparacije in samo reparacije Francija, Velika Britanija in druge države so plačevale vojne dolgove ter jih tudi dobivale, Amerika pa je samo dobivala plačila dolgov. Vsaka teh treh skupin je seveda odklanjala, da bi se o pogodbenih obveznostih razpravljalo tako, da se združijo z obveznostmi katerekoli druge države. Glede na tako imenovani »gentle-men agrement« je opozoril Macdonald, da ga je v petek dopoldne nemški kancelar vprašal, ali more Macdonald jamčiti, da bo sledila konferenca držav, če bi se izjalovil sedanji načrt. Odgovoril mu je: »Gotovo bo sledila taka konferenca, ker se sicer moramo vrniti k Youngovemu načrtu.« Toda dogovor se ne bo izjalovil, če pa bi obstojala taka nevarnost, bo angleška vada prevzela nalogo, da jo odpravi.
Macdonald je nato govoril o Ameriki ter je dejal: Pri razpravi tega vprašanja prihajamo na zelo kočljivo točko. Hočem povedati jasno, da nima nihče pravice grajati Amerike, ker je zavzela tako stališče, kakršno je pač zavzela. Dobro vem, da Amerika nikoli ni prevzela nobenih obveznosti in da ni nikoli namigavala, da je pripravljena skleniti z nami dogovor, mislim pa, da ni noben narod na svetu bolj pripravljen pomagati, da se pride iz težkoč, ki nas obdajajo, kakor je ameriški narod.
Macdonald se je nato izjavil proti Ženevi kot kraju mednarodne gospodarske konference. Srečen sem, je nadaljeval, da nas je lausannska konferenca zbližala s Francijo in da je Francijo in Nemčijo približala nam. Truditi se moramo z medsebojno pomočjo, da odpravimo medsebojne težkoče. Angleška vlada bo tudi nadalje sodelovala s svojo dobro voljo za dosego miru.
Macdonaldov govor je bil sprejet z vi-
Herriotova zmaga v parlamentu
Prvi nastop socialistov proti Herriotovi radikalni vladi Odobritev predlogov o finančni reformi
Pariz, 12. julija, d. Finančna debata v francoskem parlamentu, ki se je začela včeraj ob 3. popoldne, je trajala vso noč in je bila zaključena šele ob 11.30 dopoldne. Vlada je postavila vprašanje zaupnice po debati o ukinitvi vojaških vaj in velikih vojaških manevrov. Pri tej priliki je imel govor tudi Herriot, ki je opozoril socialiste kot nasprotnike vojaških vaj in manevrov na besede velikega francoskega socialista Jeana Jauresa: »Politična stranka. ki nima poguma, da bi zahtevala od naroda, da brani svobodo države, je bedita stranka.«
Parlament je v tej zadevi odobril stališče vlade s 360 glasovi proti 179 glasovom. Izid glasovanja so objavili ob 2. ponoči.
Po glasovanju so nekateri poslanci zahtevali. naj se seja odgodi, toda Herriot je zahteval nadaljevanje debate, na kar je zbornica tudi pristala in se je razprava o finančni reformi nadaljevala.
Pravosodni minister v bivšem Tardieu-jevem kabinetu Revnaud je izjavil, da s svojimi tovariši ne bo glasoval za predlog Herriotove vlade. Desničarska opozicija je nastopila proti vladi, ker je preveč znižala proračun za vojne izdatke, voditelj
socialistov Leon Bluim pa je očital vladi, da je napravila isto napako, kakor prejšnje vlade, zlasti pri svoji vojaški politiki. Zato bodo socialisti glasovali proti predlogom vlade. Ta Blumov nastop pomeni prvi spopad med radikalno vlado in socialisti.
V ostalem je vlada že med včerajšnjo debato v zelo veliki meri izpremenila svoje načrte. Finančni minister Germain-Mar-tin je celo izjavil, da bodo spričo teh iz-prememb komaj dosegli nekaj prihrankov. Minogo členov zakonskega načrta je bilo črtanih, ostali pa so bili skoro vsi izpre-menjeni. Končni učinek reforme bo zato le neznaten. Med ostalimi so s posebnimi členi povišali davek na inozemske vrednostne papirje od 18 na 20 odstotkov. Obenem so tudi ponovno uvedli borzni davek, ki je bil 1. 1930. ukinjen.
Popoldne je bil zakonski načrt, kakršen je bil izglasovan v poslanski zbornici, predložen finančnemu odboru senata.
Pregled glasovanja o finančnem zakonskem načrtu je dognal, da je za Herriota glasovalo 305, proti 172 poslancev, 125 poslancev pa se je vzdržalo glasovanja
Nova ureditev javnih borz za delo
Beograd, 12. julija. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal v zvezi z uredbo o organizaciji posredovanja dela naredbo o izpremembah in dopolnitvah naredbe o izvajanju uredbe o organizaciji posredovanja dela z dne 10. julija 1928. Te izpremembe in dopolnitve izpremimjajo čl. 15. naredibe iz leta 1928 takole:
Samoupravni organi javnega posredovanja dela so centralni odbor za posredovanje dela in njegovo predsedništvo ter upravni odbori javnih delovnih borz in njihova ravnateljstva.
Upravni organi javnega posredovanja dela so: osrednja uprava za posredovanje dela kot osrednji upravni organ javnega posredovanja dela v kraljevini Jugoslaviji, javne delovne borze (centrale), podružnice javnih d e4 ovnih borz in ekspoziture
teh borz.
Naredba o izvajanju uredbe o organizaciji posredovanja dela iz 1. 1928 se v nekaterih členih v toliko izpremeni. da se določi način voflitev centralnih odiborov, upravnih odborov javnih borz dela in njihove funkcije.
Centralni odbor za posredovanje dela in njegovo predsedništvo imata sedež v Beogradu.
Šefi javnih borz za delo smejo podeliti vsakemu brezposelnemu delavcu največ dvakrat v proračunskem letu podporo po 150 Din do skupne višine 300 Din in prav tako vsakemu nepreskrbljenemu otroku po 30 Din, toda največ za 5 otrok, do najvišjega skupnega zneska 300 Din na leto.
Prav taiko se sinejo denarne potne podpore dovoliti breposednemu delavcu največ dvakrat na leto.
Tragična smrt Tomaža Bafe
Dvignil se je s svojim letalom v Zlinu k poletu v Švico in se je pri tej priliki s pilotom vred smrtno ponesrečil
Praga, 12. julija. 5. Danes ob 6. zjutraj se je veleindustrijec Tomaž Bafa, ki je hotel s svojim letalom odpotovati v Švico, v bližini letališča Otrokoviee pri Zlinu na Moravskem smrtno ponesrečil. Letalo, s katerim je startal, je kmalu po odhodu padlo z višine 700 metrov na tla in se razbilo. Pilot Brou-ček je bil takoj mrtev, Tomaž Bafa pa je izdihnil med prevozom v bolnišnico. Tragična nesreča velikega češkoslovaškega industrijca je izzvala po vsej Češkoslovaški ogromno senzacijo.
Bata se je dvignil z enokrilnikom Fokkerjem, ki ga je vodil pilot Brouček. V Švici je hotel opraviti nekaj poslov in obiskati svojega sina, ki biva v Be-linzoni. Letalo se je dvignilo povsem mirno, v višini 700 metrov pa je nenadoma izgubilo ravnotežje in je iz neznanih vzrokov treščilo na tla. Pod ruševinami letala so našli Tomaža Bafo nezavestnega in vsega v krvi. Kri mu je bruhala iz nosa, ust in ušes. Takoj so pozvali rešilni avto, s katerim so ga odpravili v bolnišnico. Toda že med potio je podlegel svojim poškodbam. V bližini letališča so našli tudi truplo pilota Broučka, ki je bil takoj po padcu mrtev.
Smrt Tomaža BaCe jo napravila na vse delavce in nameščence zlinskih tvor-nic globok vtis. Vendar pa lelo v tvor-nicah ni bilo prekinjeno. Truplo pokojnika je bilo do popoldneva v bolnišnici, nato pa so je prepeljali v njegovo vilo. O vzrokih nesreče dosedaj še vedno ni ničesar znanega. Uprava Bafinih tvor-nic je izjavila, da bo ukrenila vse, kar je mogoče, da se razjasnijo vrroki nesreče. Poleg tega je objavila poročilo, cla je podjetje gospodarsko docela zavarovano, da nima nikakih dolgov, da so vsi davki plačani in da so vsi nameščenci zavarovani z vlogami od svojih prihrankov, naloženih pri raznih bankah. Frodajalnice procvitajo in z Zlinu dobi delo vsakdo, kdor je le hoče.
Uprava zlinskih tvornic je izdala na delavce in nameščence sledeči preglas: Naš prvi sotrulMk je umrl. Kljub rosti megli v ozračju je sklenil, da se odpravi na pot in da y Švici opravi svoje posle. Zanj je bilo naše delo bolj važno, nego osebni riziko. Toda opasnost je bila tokrat jačja od njegove volje Podlegel je nesreči n sedaj odhaja od nas kot neumorni energični delavec in agil-ni duh, ki se ni bal žrtev v korist naše deiovne zajednice. Njegov življenjski cilj je bil uspehe delovati v korist naše javnosti. Na poti do tega cilja ga ni mogel nihče ustaviti. Ta cilj je označil tudi kot mora.n:) dolžnost vsakega pravega državljana. De^joč v tem duhu in po njegovem vzgledu bomo nadaljevali njegovo delo ter ostali zvesti njegovim idealom.
Zle slutnje
2e pred nekaj dnevi je Bat'a svodi rodbini in svojim ožjim sodelavcem dejal: »Otroci, kaj boste storili, ako se meni kaj dogodi? Lahko je mogoče, da me ustreli kak norec, ali pa da se mi dogodi kaka druga nesreča.« Njegovi sodelavci so ga tolažili, toda Bafa je izjavil, da ima zle slutnje. »Ako bd se mi ^ dogodila nesreča,« je nadaljeval Bat'a, »ostanite še eno leto skupaj ter delajte v mojem duhu kakor dosedaj. Šele po enem letu, ako bi videli, da ne more iti več dalje, se razidite.«
Bafa zapušča vdovo in enega sina, Jana, ki je star 19 let ta se mudii sedaj v Švici. Baš k njemu je biil namenjen njegov polet, ki je prinesel njegovo nesrečno smrt. Tudi pilot ga je še davi svaril naj ne odpotuje, ali pa naj vsaj odloži polet za dve uri, ker je gosta megla. Toda Bafa je ostal pri svoji odločitvi
Pogreb bo v četrtek
Praga. 12. julija, h. Vest o tragični smrti Bafe je prispela v Prago ob 9. dopoldne. Okoli 10. ure so izšle prve posebne izdaje listov s podrobnostmi o strašni nesreči. Soouitje z nesrečnim Bat'o je bilo izredno veliko. Povsod, na cestah, v gostrilbiah in kavarnah, v tramvajih itd., se ni govorilo o ničemer drugem kakor o Bat'ovi nesreči. Na vse redakcije so neprestano prihajala vprašanja o podrobnostih nesreče. Centralna pošta je dobila toliko sožal-ttih brzojavk, da jih ves dan ni mogla odroraviti. Pogreb Bafe se bo vršil v četrtek ob 16. uri iz poslopja tvornice. Pogreba se bodo udeležiti zastopniki vlade in celokupno delavstvo Bafovih tvornic. Ministrsiki predsednik Udrža! je danes z letalom odpotoval v Zim. Zanimivo ie. da bi se današnjega poleta Bafe moral udeležiti tudi sin bivšega finančnega ministra dr. EnsrMša. Dr. Engliš na je svojemu sinu prepovedal udeležbo ter mu s tem rešil življenje. Bafove tvornice vodi direkto-
rij, kateremu ? načeJjujeta pokojnikov brat Jan Bafa in generalni ravnatelj Šipera.
Pilot Brouček je bil bivši avstro-ogrski letalski častnik ter ga je Bafa takoj po prevratu vzel v svojo službo. Bil je eden najboljših čeških pilotov. Letalo se je popolnoma razbilo, razen kab:ine, bi je ostala cela. Ako Bafa ne bi bil na sedežu opazovalca, temveč v kabini, bi ostal nepoškodovan.
Tomaž Bata je bil rojen 1876- v Zlinu na Moravskem kot sin čevljarskega mojstra. Pri svojem očetu se je izučil čevljarske obrti ter je tudi na raznih sejmih prodajal čevljarske izdelke. L. 1894 je ustanovil lastno obrt. Tedaj je že zaposloval približno 50 delavcev. Glavni njegov izdelek so bili z roko izdelani platneni čevlji za dom. Da bi svoj obrat mehaniziral, je odšel v Nemčijo, kjer je proučeval v ta namen posebne stroje, že 1. 1904 je ustanovil malo tvornico, prvo na ozemlju tedanje avstro-ogrske monarhije, v kateri je bilo ročno delo v največji meri nadomeščeno s strojnim. Njegovo podjetje se je lepo razvijalo, vendar pa še vedno ni zadoščalo njegovim visoko letečim težnjam. Odločilno je bilo, da se je Bat'a z nekaterimi svojimi delavci odločil, da odpotuje v Ameriko in prouči tamošnje načine dela. Svoje ljudi je razdelil v Ameriki v razne tvornice in tudi sam je vstopil v službo kot navaden delavec.
Ko se je vrnil v domovino, je pričel uresničevati racijonaine načine dela, ki jih je spoznal v Ameriki. S svojimi platnenimi čevlji je v početku zalagal večino avstro-ogrskega trga, kmalu pa se je lotil izvažanja v inozemstvo v večjem obsegu.
V početku svetovne vojne je bil Bafa prisiljen, da je medtem svojo močno naraslo produkcijo preo.snoval v izdelovanje usnjenih čevljev. Predvsem je izdeloval čevlje za vojaške potrebe. Med vojno, ko je pričelo primanjkovati usnja, je bil Bata eden izmed prvih tovarnarjev, ki je spravil na trg čevlje z lesenimi podplati. L. 1917 je produciral že 10.000 parov* čevljev na dan s 4000 delavci. Kmalu in zlasti po vojni je njegovo podjetje še bolj naraslo. Ni povečal le svoje tvornice čevljev, temveč si je pridobil in ustanovil tudi podjetja za pomožno industrijo. Zlasti v češkoslovaški je ustanovil celo omrežje svojih prodajaln ter je organiziral izvoz svojih izdelkov v vse dežele in ustanovil v nekaterih državah tudi lastne tvornice. V Zlinu je bilo ob koncu lanskega leta v 32 njegovih tvornicah zaposlenih približno 16.000 delavcev. Ob koncu 1. 1930 so njegove tvornice izdelale še po 100.000 parov čevljev na dan. V zadnjem času je moral zaradi raznih deviznih in uvoznih- ovir v mnogih državah Evrope precej omejiti svojo produkcijo ter tudi zmanjšati število svojih delavcev. Kakor znano, je v početku leta Tomaž Batfa potoval z letalom celo v Indijo, da bi našel nove možnosti za izvoz svojih izdelkov v azijske pokrajine. Tudi v Jugoslaviji je dalje časa srkušal ustanoviti lastno tvornico, preti čemer pa so se uprli, kakor znano ,naši čevljarski podjetniki, ki so se zbali njegove konkurence, še bolj pa, da bi se ne povečala brezposelnost v jugoslovenski čevljarski industriji, ki ja že itak precejšnja.
Bat'a je bil eden največjih evropskih prcducentov čevljev. Svojo produkcijo je imel urejeno tako, da so vsi oddelki tvorili samostojne gospodarske enote, v katerih so bili delavci soudeleženi pri dobičku in so bili za svoje delo neposredno odgovorni. Posamezni obrati so občevali med seboj kakor tuji pogodbeniki ter so sklepali med seboj samostojne pogodbe. V njegovih podjetjih so bili delavci udeleženi pri razdelitvi dobička po enoletnem zadovoljivem delu. Polovica dobička se je vpisala na račun ter obrestovala z 10 odstotki na leto. O Tomažu Bafi je znano, da je za svoje delavce ustanovil tudi vzorne socialne naprave. Bil je tudi župan Zlina ter član moravske^a deželnega zbora. Znan je bil tudi kot nasprotnik alkohola in nikotina.
Nemški uspeh v Lausanni
Papenov zagovor lausannskega sporazuma - Koliko je
prihranila Nemčija
Berlin, 12. julija, d. Kakor je bilo že jav-ljeno, je včeraj državni kancelar Papeu sprejel zastopnike tiska, ki. jih je informiral o sklepih lausannske konference. V početku je naglašal, da na odločitev, ali naj pride do končne ureditve reparacijske zadeve, ali pa naj se povzroči polom Konference in dopuste vse posiedice, niso niti trenutek vplivali kakršnikoli notranje-pu-litični oziri. V ostalem poiožaj ui b:l tak, da bi bila morda nemška delegacija »kakih 100 metrov pred ciljem«, ker ;e Nen>&ja šele pred dvema letoma potrdila s svojim podpisom zagotovilo o končnem plačnu 25 milijard mark. Čeprav se je tud, to plač le izkazalo kot nemogoče, vendar i -mšk; delegati niso m^gn odstraniti repaiac1 ,&kega vj raiaiija z enostranskim skiepom Preostala je samo pot pogajanj. Obžaluje sicer, da se ni. posrečilo popolnoma odpraviti vseh nemških dajatev, toda v Liusan-dogovorjena rešitev ne ograža več gospodarskega ozdravljenja Nemčije, temveč ima za to tudi pogoje.
Državni kancelar Papen je nadalje poudarjal, da je obenem z Youngovim načrtom odpravljeno tudt celotno vprašanje sankcij. Končno se ne sme prezreti, da bi se morale brez sporazuma v Lausanni plačati anuitete iz časa Hoovrovega moratorija po 190 milijonov v 10 letih, kar je lausannska konferenca odpravila- Nadalje je poudarjal važnost de «tva. da je Nemčija dobila zopet popolno suverenost nad državno banko in državnimi železnicami. Napram očitku, da nemška delegacija ai bila dovolj pripravljena za razpravo o pomičnih vprašanjih, se ie zagovarja! Papen. češ da je diskriminacija Nemčije pogoj za preureditev versailleske pogodbe Zato je razumljivo, da je bil i ukinjen jem reparacij odstranjen tudi s sveta moralični vzrok V resnici je vprašanje voine krivde odločeno že z delom pri raziskovanju krivde za vojno in je bila Nemč'ia oproščena s črtanjem odstavka 8. versailleske pogodbe tudi vojne krivde Končni uspeh je. da so se z dogovorom v Lausanni znatno izooljšali odnosa ji med narodi.
Minister za državno gospodarstvo Warm-bold ie iziavil. da je v Lausanni d^ežena rešitev za Nemčijo mnogo bolj ugodna kakor pa bi bila morda prek;n:tev poga-
janj. Celo v primeru, ako bi Nemčiji no bilo več treba plačati nobenih reparacij, bi morala vrniti 3 milijarde na podlagi Hoovrovega moratorija odgodenih plači' To obveznost je Nemčija prevzela in bi morala tako zvane Hoovrove anuitete plačevati od 1. julija prihodnjega leta 10 let po 190 milijonov mark. V primeru triletnega moratorija, ki bi bil morda dovoljen Nemčiji, bi morala plačati do 1. julija 1936 2.5 letnih obrokov teh Hoovrovih anuitet, torej 475 milijonov. Po lausannskem dogovoru morejo upniške države izdan šele 1. julija 1935 del določenih bonov. Ako sp smatra. da jih morajo v najugodnejšem primeru spraviti na trg za 400 milijon-^ b-ez oškodovanja nemškega kredita, bi imela Nemčija plačati 1. julija 1936 samo 24 milijonov za obresti in amortizacijo namesto prejšnjih 475 milijonov. To je vsekakor znaten uspeh lausannskega dogovora.
Kongres poštnih uslužbencev
Beograd, 12. julija, p. Danes se je pričel tu kongres poštnih ir brzojavnih uslužbencev. Kongres je otvoril predsednik udruženja Ujoševič, otvoritvi pa je prisostvova. tudi odposlanec prometnega ministrstva, načelnik Maksimovič. Po soglasnem sprejetju predloga za pozdravne brzojavke kralju in prometnemu ministru, je sledila volitev dveh tajnikov in treh overovateljev zapisnika, pri čemer pa je prišlo do burne debate. Kljub vsemu prizadevanju policijskega komisarja, ki je sam predlagal način razprave, ni bilo mogoče pomiriti razburjenih duhov. Nekateri so kritizirali delo sedanje uprave, drugi pa so je branili ter je končno došlo celo do p: ?tepa. Policijski komisar je bil končno prisiljen, da je zborovanje prekinil in odredil, da se bo nadaljevalo jutri.
Upokojitve v prometni službi
Beograd, 12. julija. AA. Z ukazom Nj. VeL kralja in na predlog prometnega ministra so upokojeni pri direkciii državnih železnic v Ljubljani: dr. Josip Tičar. višji svetnik v 4. skupini 1. stopnje; Janenz Zoreč višji kontrolor v 6. skupini, in Venceslav Cerui-goj, svetnik v 5. skupini.
»JUTRO« št. 161
Tomaž Bat'a
Sreda, 13. julija 1982..
V slavo šumadijsklm Junakom
Ob odkritju spomenika vojnim žrtvam v Kragujevcn
Ljubljana, 12. julija.
V	Kragujevcu, v srcu Šumadije, so danes na svečan način odkrili spomenik
žrtvam Šumadije za domovino. To je spomenik hrabrosti, odločnosti im požrtvovalnosti, oznanja nam in vsem našim potomcem vzore in boje Jugoslovenov. Pomnik
ni samo šumadijski in srbski, temveč jugo-slovenski — za vse Jugoslovene, ki so se združili v svobodni domovini, in tudi za one. ki še čakajo na združitev.
Jz vseh vekov nam dokazuje zgodovina, da so bile v velikih borbah za narodno svobodo med vsemi narodi, ki so stopili v borbo, po svoji moči ideje odločilne posamezne pokrajine, ki so tvorile tako rekoč kvas vsega osvobodilnega pokreta, in če je bil narod tudi premagan, se je baš iz te sredine, ki je bila na videz enaka ostalemu pogorišču in razdejanju, kar naenkrat utrnil spet plamen, ki je zajel in dvignil celoto do novih odločilnih bojev in slednjič do zmage.
V	naši jugoslovenski skupnosti je tak kvas in tako središče Šumadija. Tu je že od nekdaj združena moralna, fizična in intelektualna moč, ki stopi na plan. kadar je narod v največji nevarnosti. Ta sila je elementarna. Nekdaj v stari Srbiji so se ob njej razbili vsi naklepi raznih politikov, ki v svoji ideologiji niso stavljali narodne časti in svobode na prvo mesto. Ko so stopili proti mali Srbiji na plan zunanji sovražniki, je bila spet Šumadiia tista, ki je vplivala na vse druge pokrajine in tudi na odločilne politične kroge, da se ni popustilo nikdar na moralno škodo naroda in države. V balkanski vojni so bili šumadijski vojaki vzor vsem drugim, v vojni z Bolgari so se šumadijske vojaške edinice odlikovale z največjo hrabrostjo, videlo pa se je, da so te najhrabrejše čete dobro razumele. da so bili bolgarski kmeti od svojih oblastnikov zapeljani, najhujskani in s silo nagnani pod orožje. Zaradi tega so bili vojaki iz Šumadije na bojišču od prvega do zadnjega vitezi najčistejšega kova. kar se je že mnogokrat priznalo od strani Bolgarov, ki se zavedajo, da je bila bratomorna vojna plod protinarodne politike, ki je imela tedaj vso oblast nad bolgarskim narodom.
V	svetovni vojni je bila Šu/madija s svojimi sinovi v ospredju Srbije, ki se je borila proti velikanski premoči ter je dosegla nepričakovane, od vsega sveta občudovane zmage nad velikansko tujo silo. Tudi poveljniki sovražnih armad so morali priznati ogromno moralno moč, ki je vodila srbsiko vojsko; po vsej Avstriji, ki je z znanimi sredstvi v sleherno vas zanesla bajko o nepremagljivosti avstrijskega orožja, so se istočasno tudi razširile vesti o brezprimerni hrabrosti srbskih vojakov iz Šumadije.
Velika premoč je od vseh strani, tudi zavratno, navalila na malo Srbijo. Ko je z ostanki srbske vojske tudi velik del civilnega prebivalstva nastopil strašni umik preko Albanije, je bilo na videz v Šuma-dij: najmirnejše pogorišče podjarmljene države. V resnici pa je bil to stoični mir globoke vere v zmago pravice, s katero so se vse doma ostale duše, tudi starci, žene in otroci, pripravljale na novo borbo za narodno svobodo. Avstrijske okupacijske oblasti so se povsod drugod občutile bolj varne kakor v šumadijsikih krajih, kjer jim je tudi iz oči najbedmejšega starca in malega otroka žarela nasproti največja odpornost.
In še nekaj je posebno važno za označitev srca in mišljenja Šumadije. Slovencem in Hrvatom, ki so na svoj način in različno po svojih razmerah vodili osvobodilni boj izpod tujega jarma, in so mnogi od njih ob prvi priložnosti stopili v vrste jugoslovenskih dobrovoljskih odredov, so bili baš sinovi Šumadije vzorniki v vseh, mnogokrat še tako težavnih razmerah. Na eni strani so od njih dobili nauk in najboljši primer, kako se nacionalno-revolu-cionarne ideje najhitrejše in najuspešnejše rešujejo z orožjem, na drugi strani pa jim je bil Šumadijec s svojim stoičnim mirom najboljši svetovalec v mnogih zadregah, ko nacionalni revolucionar iz Slovenije ali Hrvatske ni mogel spraviti v sklad svoje nacionalne miselnosti s tem, kar je cul od raznih osebnosti, ki so hotele z nekimi svojimi tezami uravnati ne samo delo, temveč tudi mišljenje nacionalnega osvobojenja. Šumadijec ni nikdar koval pravil, pač pa je s svojo požrtvovalnostjo in hrabrostjo ter s svojim mirom m ljubeznivostjo manifestiral najčistejše bratstvo, češ: vsak naj se bori v skrajni sili, kakor ve in more, ne za svobodo teh in onih. temveč za svobodo vseh — in ki> bo svoboda dosežena, se bomo prav lahko no bratski porazgovorili o njenem uživanju, ki nam je vsem tako zaželjeno in potrebno!
£5*000 ljudi pri svečanosti
Kragujevac, 12. julija, p. Davi ob 5. so prispeli v Kragujevac poleg drugih zastopnik Nj. Vel. kralja, prvi adjutant general Milan Ječmenič, patrijarh Varnava s štirimi episfcopi in 30 svečeniki, ministra Boža Mafcsimovič in dr. Kojič, zastopniki senata in Narodne skupščine ter mnogoštevilne delegacije raznih organizacij tz vseh pokrajin države. Š<umadijsike občine so poslale k proslavi skoro vse bodisi svoje predstavnike ali pa zastopnike občanskih uprav. Svečanosti je prisostvovalo nad 15.000 ljudi in se je pričela ob 11.30 dopoldne s službo božjo in posvetitvijo spomenika, ki ga je blagoslovil patrijarh Varnava z mnogoštevilno asistenco. Po posvetitvi je defilirala častna čet« 200 vojakov v počastitev spomina pad'ih pred spomenikom in zastopniki najvišjih oblasti v državi ter raznih organizacij, ki so bili zbrani na častni trrbuni. Patrijarh Varnava je ■imel ob tej priliki lep nagovor na zbrano •množico, v katerem je poudarjal velike zasluge bojevnikov. Po govoru patrijarh a Varnave je general Ječmenič sporočil Šu-madiji pozdrave Nj. Vel. kralja, poudarjajoč, naj veličastni spomenik padlim Šu-madijcem za svobodo in zedinjenje služi sedanjim in bodočim generacijam kot primer, kako je treba ljubiti svojo domovino ter se boriti zanjo. Za njim je govoril general Živojin Terzibašič. ki je kot predsednik odbora za postavitev sipomenika naprosil predsednika občine Kulanovida, naj ga sprejme v svoje varstvo. Po govoru predsednika občine je govoril v imenu vlade minister dr. Kojič, nato pa zastopnik udruženja rezervnih oficirjev, predstavniki senata m Narodne skupščine, ban Nikoiič in mnoge druge odlične osebnosti. Vse mesto je bik) slavnostno okrašeno in vsa svečanost se je razvila v manifestacijo za jugoslovensko idejo. Zvečer je bila splošna ljudska zabava z iluminacijo Popoldne je bila tudi otrvorjena razstava našega vojtnega orožja od najstarejših časov do današnjih.
Raziskovalcem in ljubiteljem naših jam
Pridružite se Društvu jamarjev, da bo raziskav a nje smotreno!
Nenadna smrt po vsej Evropi znanega češkega industrijca Tomaža Bat'e je napravila na vse. ki poznajo njegovo delovanje, globo-k vtisk. Treščil je z letalom na tla v hipu, ko je hotel od-leteti v Švico, da bi bil odpri svojemu podjetju vir novih finančnih možnosti. Tudi njega je namreč izpodkopaval v globinah neizprosni hudournik svetovne gospodarske krize. Mož. ki je lani s fanatičnim zaupanjem v svoje letalo — ta simbol sodobne tehnike — preletel dolgo pot v Indijo, je m-oral zaradi neonaženega defekta pasti na tla svojega ljubljenega Zlina, mesta, ki je bilo v pravem pomenu besede njegovo.
Nič še ne vemo. kakšna bo usoda
podjetja, ki ga je ustvaril Bat'a s svojimi izjemnimi sposobnostmi in svojo vprav ameriško podjetnostjo. Dejstvo je, da Tomaža Bat'e m več med živimi. Njegovi prijatelji in nasprotniki morajo v tem hipu kloniti glavo pred tra-giiko te človeške usode. Zakaj Bat a vendarle ni bil samo navaden industri-jec, ki skuša čim bolj izkoristiti konjunkturo in povišati obrestovanje svoje glavnice do kar največje mere. Ba-t'a ie bil svojevrsten po-jav v vsej srednjeevropski industriji: slovanski Američan. Pravijo, da Slovani nismo dobri gospodarji. Bat'a je imel neznansko veselje s tem, da bi bil pred vsem svet-om demantiral ta predsodek. O niem je začela govoriti vsa Evropa, o n-egovem Zlinu so iizhajale debele knjige. Njega so poveličevali ali devali v nič: toda nihče ga ni mogel zanikati. Za sedaj ni imel sebi enakega med Slovani. Kot izreden pojav, kot veluk delovno - socialni eksperimentator, je Bat'a v trenutku, ko leži na mrtvaškem odru, vreden naše pozornosti.
Njegov življenjepis je tak, kakor bi bil posnet po životopisu tega ali onega ameriškega selfmademana v dobi gospodarskega procvita Zedinjenih držav. Iz navadnega čevljarja, ki je prodajal po rnoravskih sejmiščih čevlje, se je razvil v podjetnika, ki je prvi na tedanjem avstro-ogrskem ozemlju ustanovili mehanizirano tovarno obuvala. Ni se zadovoljil z majhnim obratom: zaslutil je, da je obuvalo ena tistih človeških potrebščin, ki ima vedno svoje odjemalce. Kaj bi moglo navdušiti konsumente baš za njegove izdelke? Nizke cene! Skrivnost nizkih cen pa je veleprodukcija po racionaliziranem postopku. Kje v Evropi bi se bil pač mogel naučiti novih delovnih metod? Odpotoval je skupaj z nekaterimi izbranimi delavci v Zedinjene države in je stopil kot navaden delavec v veliko industrijsko podjetje. Med tem ko je sam stal za strojem v veliki delovni verigi, je bistro proučeval ameriške metode in snoval nove izpopolnitve. Ko se je bil čez nekaj časa vrnil v domovino. je imel v svoji glavi obrise velikega načrta, ki ga je izvrševal in izpopolnjeval do smrti.
Njegovemu podjetju je brez dvoma koristila vojna in povojna konjumktu-, ra. Kako je delal, pričujejo te-le številke: L. 1922. je štel Zlin samo 4000 prebivalcev in tovarna kakih 2000 nameščencev. ki so izdelali na dan okrog 7000 parov čevljev. V marcu letošnjega leta je štel Zlin približno 30.000 prebivalcev in njegove tovarne so imele 21.000 nameščencev. Dnevna produkcija čevljev vseh vrst je znašala po-vorečno 150.000 parov. V ta razvoj je zdaj segla kriza. Po trdnih Batovih računih bi se imelo v nadaljnjih 5—8 letih dvigniti število prebivalcev Bata-vije, kakor so nekateri imenovali Zlin,
Kdo nas obrekuje
Gonja italijanskega tiska proti naši državi se nadaljuje z nezmanjšano srditostjo in vse večjo zlobo. Vsak najmanjši dogodek, ki se drugje zaradi svoje brezpo-membnosti niti ne zabeleži, se v italijanskem tisku raizvlači na dolgo in široko, pretirava do skrajnosti in predstavlja kot dokaz, da se naša država nahaja že v pravcatem razsulu. V isti vrsti s takimi vestmi pa se objavljajo celi stopci poročil o vse intenzivnejšem delovanju italijanskih iredentističnih organizacij, katerim je edina svrha, da se italijanski narod kar najbolj užge za »zedinjenje neodrešenih italijanskih pokrajin«, našega jadranskega primorja. »z materjo Italijo«.
Kako daleč sega zloba italijanskega tiska pri kovanju takih gorostasnih tartar-skih vesti iz naše države, je z-nano vsakomur, kdor le količkaj zasleduje njegovo pisavo. Višek v tej zlmbi na je menda vendar dosegel »PopoJo di Roma«, ki je prekosil celo zadarsiko iredentistično glasilo »Litto-rio Da>lmatico«. Dooim ie ta objavil kratko dnevno vest. da so v zadarskih vodah našli človeško glavo brez telesa, si je rimski list dai poročati iz Benetk, da gre' tu najbrž za »truplo nekega jugoslovenskega princa (kneza), umorjenega zaradi političnega maščevanja«. — Ali si je mogoče misliti z^bne&o, a obe<nem tudi neum-nejšo izmišljotino? Razumljivo pa .ie. da se ta izmišljotina ni skovala niti v Rimu niti v Benetkah, temveč v Zadru. pa se je zdela celo zadarskemu listu pregorostas-na. da bi jo objavil. Poslali so jo zato v Rim »iz Benetk«.
Zadar. Reka in Trst so pač med glavnimi kovačnicami za obrekavanje naše države in našega naroda. V Zadru je ta kovadnica v uredništvu »Littoria«, iz nje izhaja velik del bedastih im zlobnih iz-mlšKottn. Na Reki je zopet uredništvo »Vedette d' fta/lia« tvornica obrekovalnih vesti. Kadar pa ne zadostuje po jugoslovenskih listih nabrano »gradivo«, pa napiše
do 100.000 duš. Progresivno bi rasla tudi zmogljivost in dejanska proizvodnja njegovih tovarn.
Ti računi so nemara izhajali iz napačne postavke, katere navidezno logiko je kruto zlomila sedanja kriza evropskega in vsega svetovnega tržišča. Toda Zlin je bil več ko deset let živa podoba ameriško-pionirske vere v zveličavnost in neomajenost industrije. polip, ki je daleč na okoli davil malo obrt in pretvarjal čevijarje v njihovih skromnih delavnicah v proletar-ske mezdnike podjetnega gospoda Ba-t'e. Kakor privid nekega drugega sveta, zarodek čikaških ali detroitskih tovarniških četrti, je rastlo sredi morav-ske province Bat'ovo mesto z osem-do desetnadstropnimi nebotičniki. A tu se iz tovarn ne vale oblaki dima, zakaj prav vsi stroji so na električni pogon. V tem mestu ni bil Bat'a samo župan, marveč tudi diktator, čigar socialni nazori so nas spominjali »delovne filozofije« njegovega ameriškega vzornika Forda. Vpeljal je dokaj^ zapleten in zvito razpreden mezdni sistem, ki je določal delavcu udeležbo pri čistem dobičku (in tudi pri izgubi) ter ga tako rekoč avtomatično pretvarjal v hišnega posestnika z življenjskim standardom ameriškega delavca.
V »Batavijo« so naravnost vreli mladi ljudje s kmetov. Bat'a jim je nudil življenjske ugodnosti, ki so za kritičnega opazovalca drago plačane, toda za kmečko mladino sleipilne. Bat'ovi delavci in delavke so ob prostem času gospodje, gospe in gospodične: to je Bat'a izrecno zahteval od njih. Omogočil jim je udobna stanovanja, zabave. kulturno povzdigo; odprl jim je možnost pravičnega napredovanja v delavski hierarhiji zlinskih tovarn in jih izrabljal kot sotrudnike, ne kot nameščence. V tem postopku je bila skrivnost njegove diktature. Lepi sanatori-ji, plesalne dvorane, kinematografi, čitalnice in druge naprave, namenjene delavcu — vse to pričuje, s kakšno vnemo je Bat'a dokazoval svojo tezo, da industrializiran čevljar živi mnogo le.nše nego samostojen, a reven obrtnik.
Marsikaj je Bat'i uspelo, marsikaj bi "bil še izpopolnil. Nihče ne more zanikati, da Bat'a ni imel poleg svojega ameriškega pojmovanja industrije tudi precej slovanskega etičnega in socialnega čuvstvovanja. Boril se ie zoper alkohol in nikotin kot delavska sovražnika, skrbel je za higienska in estetsko lepa stanovanja delavcev, za izdatno prehrano in sploh za civiliziranost svojih ljudi. Res jih je zasužnjil strojem: toda to delajo tudi drugi industrijei. Malo pa jih je, ki bi svojo sebičnost razodevali v tako široki skrbi za delavce kot je to delal svojevrstni delavski diktator Tomaž Bat'a.
Tega energičnega in delavnega moža, ki je Češkoslovaški na svoj način koristil, danes ni več. Morda bo ostal izjemen pojav v slovanski industriji, morda bodo njegovo delo nadaljevali drugi. Vzlic vsej kritiki in vsemu bolj ali manj upravičenemu nasprotovanju, ki ga je izzival tudi pri nas ta železni konkurent vseh izdelovalcev obuvala, ostane dejstvo, da je z Bat'o umni mož, ki je imel izredne sposobnosti in močno voljo: optimist industrije v času njene daljnosežne krize. Zlin je zajokal za njim, ki je moravsko polje pretvarjal v evropsko industrijsko središče. Evropskega kralja čevljev ni več. Kdo bo stopil na njegovo mesto, odkar ga je premagala zahrbtna konkurenca — smrt?!
glavni urednžk lista, Glovann! Mlceli, članek, v katerem obsodi Jugoslavijo na smrt Ta Giovaimi Miceli, je bil, preden je prišel na Reko za glavnega urednika »Vedette«, nekak ravnatelj dvojezične idrijske gimnazije, s katero so za nekaj časa nadomestili odpravljeno slovensko realko, in je »znan« po svojih »sijajnih« učnih knjigah, popolnoma neporabnifh za šolski pouk. Zato pa zna tembolj e kovati obrekljive vesti iz naše države.
V Trstu sta uredništvi »Piccola« in »Po-pola di Trieste« tvornici, ki zalagata italijanski svet s strahotnimi vestmi iz Jugoslavije, ravnatelji teh tvorni c pa so Ma-rio Nordio, Marco Di Drusco m Umberto Urbani. Mario Nordio, glavni urednik »Piccola, se ne zadovoljuje samo z objavljanjem takih vesti v svojem listu, temveč prireja po Italiji tudi »predavanja o Jugoslaviji«. Bil je pa pred leti celo odlikovan z redom sv Save. Marco di Drusco, ki se je pred poitailiiančemjem svotjega priimka pisal za. Marka Druskoviča, piše navadno svoje p r o ti j u go-s 1 oven s k e članke v večernem »Piccolu «in jih podpisuje s polnim imenom. Ko pa gre za kak posebno zfoben napad, skuje »doipis Iz Zagreba«. Umberto Urbani, bivši c. kr. profesor Hubert Urbanac. znan kot bivši »tajnik« na podjprefekturi v Postojni, potem kot »župan« v Košanis kot stalni kandidat za lektorat italijanskega jezika na zagrebškem vseučilišču, kot prevajalec jugoslovenskih literarnih del in »literarni kritik« (vse zaradi lektorata!) in kot glaivni član komisije za poitaliiančevanje priimkov, je tisti, ki pod šifro »a) pobira te jugoslovenskih listov gradivo, ki v nadaljni predelavi potem predstavlja našo državo kot zemljo razbojnikov, morilcev, puntarjev itd.
Take in podobne so veličine, ki so se sipeciailizirale za obrekovalni boj proti Jugoslaviji. Dobro in koristno bi bilo, ako bi jih spoznali tudi v inozemstvo, kjer se še vedno dobi zdai tu zdaj tam kak lfet, ki v željj po senzacija nasede fašističnim izmišljotinam.
2
Zborovanja v litijskem srezu
V nedeljo je bilo zborovanje krajevne organizacije JRKD v Dolah pri Litiji. 2e ob 7. zjutraj je otvorii zborovanje šolski upravitelj g. Janko Baje in pozdravil vse navzoče, predvsem g. narodnega poslanca Milana Mravljeta in podpredsednika sre-ske organizacije JRKD g. Lajovica. Narodni poslanec g. Mravlje je nato v jasnih potezah orisal potek političnega razvoja od 6. januarja 1929 do danes in se temeljito dotaknil tudi gospodarskih vprašanj. Na zborovanju se je opazil splošen preokret prebivalstva v jugoslovensko smer in so bila izvajanja g. poslanca sprejeta z velikim odobravanjem.
Po končanem zborovanju na Dolah se je vršilo ob 11. nad vse pričakovanje lepo uspelo zborovanje v Sv. Križu pri L4tiji. Ob mnogoštevilni udeležbi je otvorii zborovanje župan g. Vavtar, nakar je narodni poslanec g. Mravlje podal sliko političnega in gospodarskega stanja v državi. Zbrani volilci so z velikim zanimanjem sledili njegovim izvajanjem.
Tako se tudi v našem srezu čimdalje bolj širi pekret, ki ga je zasnovala JRKD za našo boljšo in lepšo bodočnost. Tudi v teh oddaljenih in hribovitih krajih je pričelo veliko gibanje za idejo JRKD. katero dejstvo jasno priča, da je nared obračunal z demagogi, ki so ga skušali speljati na napačna pota. ter se postavil odkrito in odločno na stališče državnega edinstva.
Sestanek pogodbenih poštarjev dravske banovine
Ljubljana, 12. julija.
Na željo gorenjskih pogodbenih poštarjev je g. Viktor Engelman, pogodbeni poštar iz Šmartnega v Tuhinju in član upravnega odbora pokojninskega fonda in organizacije pogodbenih poštarjev v Beogradu, sklical v nedeljo v hotelu Metropol v Ljubljani 6estanek pogodbenih poštarjev dravske banovine. Sestanka se je udeležilo njih 50. Zelo častno so bil zastopani gorenjski pogodbeni poštarji, precej gostov pa je bilo tudi iz Štajerske in Dolenjske. Točno ob 15. je g. Engelman otvorii sestanek in pozdravil navzoče, zlasti še oba zastopnika dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani, šefa personalnega odseka g. dr. Tavzesa, referenta pogodbenih poštarjev g. Ivana Mlača ter zastopnika polic" iske oblasti.
Po pozdravu na navzoče je sklicatelj predal besedo svetniku g. dr. Tavzesu, ki je sporočil pozdrave gospoda direktorja, nato pa je spregovoril o novem položaju, v katerega so prišli pogodbeni poštarji z novo v6edržavno organizacijo in novim pravilnikom, ki jim je prinesel v najhujših časih tudi gmotne koristi. Poudaril je, da je zato njihova dolžnost, da 6e odškodujeio državi s tem, da vestno in pošteno opravljajo poverjeno jim službo, izven urada pa naj delujejo po možnosti za procvit in boljšo bodočnost naše domovine.
Nato je g. Engelman podal daljše poročilo o delu na II. skupščini organizacije pogodbenih poštarjev in pokojninskemu fondu v Beogradu ter pozval navzoče, da vsak po svoji moči deluje za organizacijo in pridobi za to še nove tovarišice in tovariše. Sklenjeno je bilo, da se bo nadaljnje organizacijsko delo pogodbenih poštarjev v dravski banovini vršilo po srez;h ter so bili nato izvoljeni poverjeniki, ki bodo delovali za organizacijo in pridobivali nove člane po 6vojih srezih.
Dalje se je oglasil k besedi g. referent Mlač, ki se je zahvalil sklicatelju za prijazno povabilo in pozdravil navzoče zboro-valce. Omenil je tudi, da 6e 50 odst. pogodbenih poštarjev ne zaveda svojih dolžnosti kot uslužbencev do države, navedel je glavne pogreške pri poslovanju ter kritiziral neznanje pravilnikov in površnost pri poslovanju. Opozoril je na žalostne primere, ki se v zadnjem času ponavljajo. Slednjič je opozoril navzoče na dano prisego, da so dolžni kralju in domovini zvesto in pošteno služiti. Na željo štajerskih pogodbenih poštarjev je g. Engelman sporočil. da se skliče čim prej enak sestanek v Celju, nakar je dobro U6peli sestanek zaključil.
Svečan sprtem »Slaviiecc v Pragi
Praga, 12. (julija h. Danes ob 17.30 je prispelo v Prago nogometno moštvo praške >Slavirje«:, proti kateri so se igrači >Juven-tusa« in občinstvo v Tiurinu obnašali tako, da je nastal pravi evropski škandaL že na češkoslovaški državni meji so bili dgrači Sla vije sprejeti izredno prisrčno. Tudi na vseh postajah, kjer se je ustavni vlak s praškim moštvom, zlasti v Plznu, so praškim nogometašem priredili prav prisrčne manifestacije simpatij. Pred praškim kolodvorom se je že pred 16. uro zbrala velika množica, da pozdravil požrtvovalne športnike. Tudi na peronu je bila gneča velika. Polioioa je sicer ojačriia 6voje oddelke, vendar pa ni bilo nikjer vzroka, da bi intervenirala. Na kolodvoru so se zbrali zastopniki vseh praških klubov, tudii nemških, ter so svoje tovariše prav prisrčno sprejeli. Med množico pred kolodvorom so nosili hitko znanega i tali jan s nega igrača Oesarinija ter sliko turlnskega stadiona in moštva Juventusa, obdanega od vojakov z nasajenimi bajoneta. Pri lepd simpatrij&ki manifestaciji se ni niikjer kršil red in mir.
Igrači Slavije so prinesli iz Tunina celo nekaij kamnov, ki so bnii vrženi nanje. Med njimi je tudi kamenje, veliko kot pest. Vse dogodke v Turinu je videl tudi predsednik komiteja za srednjeevropsKi pokal, dr. Tschakert Tudi njega je občinstvo v Torinu grdilo. On je bdi prvi, ki je šel v kabino Juventusa ter prosil zdravnika, da bi pregledal na glavi ranjenega Planičko. Moštvo Juventusa pa je to prošnjo odklonilo In je moral dr. Tscbakert sam iskati zdravnika, kateremu so pa člana Juventusa prepovedali, da bi pregledal vratarja PLaniičko. Kasneje je zdravnik, ki Planičse niti videl ni, izjavil, da ima Plannčka sončarico. Kmalu nato pa Je dejal, da ima napad živcev. Tudi dunajski sodnik Miesz je vzel s seboj kamenje, katero je občinstvo metalo na Cehe Planička je v Pragi izjavil, da je prepričan, da so tudi odborniki Juventusa metali kamenje, ker je prihajalo tudii z onega mesta tribune, kjer so sedel; samo odborniki turinskega moštvu. Z dr. Tschakertom. Plan/ičKo ln sodnikom Mieszom so že v Turinu sestavili protokoli, krt jih je Slavjja prinesla seboj v Prago.
Ljubljana, 12. julija
V zadnjem času smo večkrat brali poročila o novo odkritih jamah in raznih zanimivih najdbah v njih. Veseli nas to, ker je dekaz za dosti razširjeno in ponekod že tudi v preprostem človeku ukoreninjeno zanimanje za posebnosti našega kraškega sveta. 2al pa se to zanimanje često izživlja v nezaželenih in celo obsodbe potrebnih smereh. Mislimo namreč na razne tako zvane »ekspedicije« v doslej neznane jame, o katerih se slednjič izve le to, da je bil ta ali oni toliko in toliko daleč pod zemljo, videl kapnike, jih nekaj odnesel in morda našel tudi kake kosti, škoda truda, ki bi se mogel čisto drugače izrabiti, tako da bi strokevno interesirana javnost res nekaj imela od teh jamskih obiskov. Neuki, četudi morda dobromisleči in navdušeni »raziskovalci« morejo z nabiranjem raznega znanstvenega materijala (n. pr. kosti) povzročiti časih nepopisljivo škodo. Nujno opozarjamo na to, da morajo v jamah najdene kosti ostati na mestu, da jih vidi poklicani strokovnjak v njihovem prvotnem položaju. O takšnih jamarjih, ki obiskujejo jame samo za to, da si natrgajo kapnikov, pa niti govoriti nočemo. Kaznovani so sami že z razočaranjem, ki ga dožive ob plenu: v naravnem položaju v jami mogoče prelepi kapniki so izven jame okras zelo dvomljive vrednosti.
Razumemo prav dobro veselje, ki ga ima jamar pri odkrivanju novih jam in novih virov, v katere še ni stopila človeška noga. Nočemo nikomur kratiti tega užitka, nasprotno, celo olajšati hečemo poti, obenem jih pa seveda pravilno usmeriti.
Huda obsodba požigalca
Maribor, 12. julija.
Kazenski senat mariborskega sodišča je danes dopoldne sodil 31 letnemu posestniku in bivšemu pismonoši Francetu Pauliču iz Radohove pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, ker je kni decembra iz maščevanja požgal petim posestnikom razne zgradbe ter povzročil nad pol milijona škode.
Požigi v Slovenskih goricah so se lani kar vrstili in je bilo prebivalstvo silno razburjeno, ker ni bilo mogoče takoj izslediti nevarnega požigalca. Kakor smo že dvojčas poročali, se je ta končno sam izdal in je bil motiv njegovih zločinov osebno maščevanja zaradi raznih prepirov in pravd Pod pezo dokazov je obtoženec priznal pet požigov in je bil obsojen na 15 let težke ieče in na trajno izgubo častnih državljanskih pravia
Ljubitelje našega podzemnega Krasa, ki bi morda radi na lastno pest brskali po jamskih labirintih, prosimo, da nekoliko krote te svoje ambicije ter jih pedreia upravičenim zahtevam raznih znanstvenih strok, ki jih zanima kraški svet. Vse tiste, ki bi hoteli temu skrivnostnemu in v marsikaterem pogledu še tako malo znanemu koščku naše zemlje posvetiti nekaj moči in časa, vabimo, da vstopijo v naše vrste, med aktivne člane Društva za iskavanje jam. To je v njihovem in v našem interesu, v njihovem zaradi tega, ker bodo z našo dobro opremo in v družbi veščih jamarjev lažje dosegli svoje cilje in — mimogrede povedano — tudi s paragrafi ne bodo prišli navzkriž, v našem pa zaradi tega, ker se bo naša maloštevilna četa povečala z discipliniranimi (le na take reflektiramo) sodelavci v raznih Umskih krajih. Ne smemo cepiti sil, nasproti smotrnemu in intenzivnemu delu jamarjev na Krasu onkraj meje moramo postaviti strnjeno vrsto vseh, ki se v enem a!i drugem pogledu zanimajo za naš Kras. Potrebno je to tem br lj. ker že raziskujejo tujci naše jame (nekatere r»a Dolenjskem so že kar všteli med jame svojega ozemlja!).
Intresente za jame na Notranjskem (Vrhnika, Logatec, Planina, Cerknica) vabimo, da sporoče svoje naslove in tudi podatke o jamah, pesebno o novih, ki naj bi se preiskale, na naslov: Ivan Michler, učitelj na Vrhniki, ostale v drugih kraj;h pa na naslov: Društvo za raziskavanje jam, univerza, Ljubljana.
Jamarji Društva za raziskavanje jam.
Ameriški izletniki v Dalmaciji
Split, 12. junija, n Z velikim italijanskim parnikom »Gtelia« ie prisipelo v našo luko 300 ameriških turistov. Iz Splita so napravili izlet v Trogir. Danes odpotujejo v Boko Kotorsko.
Vreraensia napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes; Spremenljivo, oblačno, delno ali popolnoma vedro, zmerne temperature, precej sta'-no. — Situacija vferajšnjeea dne: Zelo sbb in neizrazit anticiklon prevladuje po veem kontinentu, posebno pa v severnih centralnih delih Evrope.
Dunajska vremenska napoved za sredo: Lepo vreme je ogroženo po motnjah iz za-pada.
Naši kraji in lfudje
I
Neznosno gorje rudarskih družin
Narodni poslanec Milan Mravlje med stradajočimi rudarji v zagorskem revirju. — Borba proti lakod
Zagorje 12. jul ja.
V soboto popoldne so iz vseh zagorskih revirjev hitele cele procesije rudarskih žena z otroki pred občino, kamor je prispel tiaTodni poslanec litijskega sreza g. Milan Mravlje. Zbralo se je okrog 600 ljudi, po ogromni večini žen in mater. V občinski posvetovalnici se je g. poslanec dalje časa razgovarjal z ženami, ki 60 mu s solzami v očeh slikale strahovito bedo rudarskih družin, posebno onih s številnimi otroki. Druga za drugo so odkrivale narodnemu poslancu svoj in svojih sotrpink obupni položaj.
Glavna vsebina njihove pretresljive tožbe je bila nekako naslednja: »Dosedaj je bilo vsaj osem šihtov na štirinajst dni. ki so vrgli 300 dinarjev. Od tega je bilo več ko polovica odbitkov, za silo je bilo še za hrano, kje pa je obutev, kje obleka? Naše postelje so že brez perila, ki je vse strgano, da ni niti za cape. Zadolženi smo vsi. Morda jih je v celem revirju petnajst, ki še nekako dihajo. Doslej smo dobivali na kredo pri privatnih trgovcih in v konzumu. Zdaj pa je zaslužka še manj in od 15. tega meseca dalje nam bo ustavljena še »fa-senga«! Kaj pa potem? Ne moremo živeti, če ne bo pomoči.«
»Za devet članov porabim en liter mleka dnevno, sedaj pa še mleka ne bo. Pet kovačev dobim na štirinajst dni.«
»Najhujše nam pa je. da nam predbaci-vajo otroke. Zakaj pa imate toliko otrok! -— kričijo nad nami. Ali naj žive pokopljemo,« se joče mati, »ko so pa tukaj. Fant je star 14 let, pa je za pod posteljo, tako je strgan. Človek bi kar samega sebe in družino spravil s 6veta.«
»Z odraslimi fanti, ki so brezposelni, je pa še slabše. Vse bo jetično. Ko bodo podjetja kdaj potrebovala delavcev, bo pa vse zanič. Že od 1929. leta trpimo. Sedaj ne moremo več.«
»Enajst nas je. Koiiko solz pretočim. Krivica pa je. da so bili prav oni, ki nimajo mnogo družine, največkrat na delu. Naj pri delu in zaslužku upoštevajo družine, kjer je mnogo otrok. Seveda je tisti, ki nima otrok, bolj krepak, lažje shaja in zato ga rudnik bolj upošteva. Nas pa z neza-beljenimi žganci v želodcu ne more toliko.
»Ko bi imela Toditi še katerega otroka, se raje umorim. Če pa ta ali ona splodi, mora pa pred sodišče.«
»Ob nedeljah gremo delat na kmete, da federemo kak košček kruha. A tudi kmetje se nas že boje, ker so tudi sami že pri kraju.«
»Družba je v zadnjih letih napravila lepe dobičke: naj pomaga sedaj, ko je sila. Otroci hodijo lačni v šolo, lačni spat. Dajte dela, da bo za mast, sladkor in olje. Živi ne moremo v zemljo — pomagajte!«
Take in slične. a le še bolj obupne tožbe je čul g. poslanec, ki si je beležil posamezne podatke. Nato je deputaciji pojasnil trenutni položaj in izvajal med drugim:
»Uprava TPD, kolikor je v našem območju, ne nosi tolike krivde, ker so delničarji v Parizu in nekateri niti ne vedo, kje je Zagorje. Tem je za denar, ki so ga bili doslej vajeni, ne vprašajo pa. kako živi delavec. Naša uprava je odvisna od njih, in ranrmljivo je, da mora delati po naročilu delničarjev. Naša država kot nai-večja odjemalka premoga je bila zaradi zmanjšanega prometa primtorana znižati svoj odjem pri TPD na eno tretjino prejšnjega. Da TPD uravnovesi svoj dobiček in ga obdrži na prvotni višini, je reducirala plače, šihte in delavce. Poleg tega pa družbi dolguje država še okrog sto milijonov na premogu. Posledica je ta, da je zašla TPD še sama v težikoče ter s težavo vzdržuje tudi to malo zaposlenje. Pač pa bi družba lahko pocenila premog, kar bi ugodno vplivalo na ves konzum in tudi obrt bi lažje dihala. Le<po je vaše stališče, da ne zahtevate miloščine, marveč delo, vendar bo za enkrat naša glavna 6krb vaša prehrana. Lahko vam zagotovim, da lakote ne boste umrli. Uredili bomo prehrano s pomočjo lokalnih faktorjev, ki doslej vedno kazali veliko umevanje in pa s pomočjo banovine in vlade. G ban mi je za prvo silo nakazal znesek 5000 dinarjev za najpotrebnejše družine. Obljubil mi ie pol vagona pšenice v najkrajšem času. Med tem se bodo našla še druga sredstva. Nezaposleni bodo lahko dobili delo na veliki cesti, ki se bo začela graditi iz Radeč na Litijo. V bodoče pa bom prišel vsaj vsak m-esec k vam. da se pogovorimo o vsem. kar bo potrebno ukreniti. Le s skupnim treznim delom in potrpljenjem bomo izšli iz težkega položaja, ki je zajel ves svet. V prav takem položaju, ko vi se nahaja v Sloveniji nad 50.000 bajtarjev, ki nimajo niti za sol. Morda še hujše je ponekod v
Čmi gori, v Liki in v delu Dalmacije. Glavno, kar nam je sedaj storiti, je varovanje pred lakoto. Ln to bomo izvedli.«
Zastopnice so se poslancu zahvalile s toplimi besedami. Z novo nado v srcu so ga spremile na občinska vrata, kjer je 'pregovoril nestrpno čakajoči množici v enake^ smislu kakor prej deputaciji. Še precej časa se je razgovarjal z ženami in rudarji, ki so se bili med tem tudi nabrali v velikem številu.
Smrt obnemoglega rudarja
Zagorje, 12. julija.
Ob veliki udeležbi občinstva smo pokopali rudarja Franca Jerina, ki je podlegel v najlepši starosti 41 let. Še pred leti zdrav, si je nakopal bolezen na pljučih, od katere ni mogel popolnoma okrevati. Da ga niso reducirali, je svoje bolezenske dopuste kljub nevarnosti za zdravje prekinjal z delom, ki ga je pa slednjič tako izčrpalo, da mu je bila nasvetovana upokojitev. Mož je imel družino s tremi otroki in kot edina opora ni hotel pristati na upokojitev, ker bi pokojnina ne zadostovala za vsakdanji kruh.
Zadnje čase je imel dopust. Bodisi, da si je domišljeval, da je bolj zdrav, bodisi, ker se je bal, da bo zaradi prekoračene mere dopusta upokojen, se je v petek javil na delo. Kmalu ga je pa obšla slabost, bil je bolan tudi na srcu, in zgrudil se je ves obnemogel na tla. Tovariši so mu nud'li prvo .pomoč. Toda nesrečni mož je že poldrugo uro zatem podlegel. Pogreb je pričal, kako je bil pokojnik cenjen. Ta primer dovolj zgovorno priča, kako bedne so razmere našega rudarja. — Istočasno se je vršil pogreb posestnika Vinka Zerka iz Za-vin. V starosti 42 let ga je zadela kap. Pokojnikoma blag spomin, preostalim naše sožalje!
POZOR!
Ker so dnevi za reprize najboljših filmov odšteti le za dva do tri dni, zato hitite, da ne zamudite si ogledati veselo opereto:
Ljubavni regiment
DOLLY HAAS 3 leta namesto svojega brata v kadetnici. V vlogi nadporočnika: GUSTAV FROHLICH
Muzika in šlagerji: Roberta Stolza
»Paramount zvočni tednik« Danes ob 4., 7.% in 9.14 zvečer!
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
Akademiki - Ciriimetodarji na poti po obmejni zemlji
Akademikov, zbranih okoli dražbe sv. Cirila in Metoda, ne motijo nikaki notranjepolitični ali kakršnikoli zapletljaji, da se ne bi vrgli z vsem navdušenjem na delo tam, kjer se križata človečanska narodnostna ideja ki imperijalističmi, krivični šovinizem. Gor na našo severno mejo se je podala skupina mladih ljudi, da podpre ta-mošnje borce za našo stvar, da vlije v mlada srca ponos in ljubezen do naše pesmi, običajev, države, pa da se tudi sama do potankosti seznani s položajem in se tako usposobi za bodoče narodno obrambno delo.
Prva postaja turneje je bil Ptuj, kamor srno prišli ravno na predvečer sv. Cirila in Metoda, ko se vrši na ptujski panorami znano tradicionalno kresovanje. Okoli 2000 ljudi se je ztbralo na majhnem hribčku, ko je predsednik dr. Senčar otvoril manifestacijo in podal besedo akademiku Iskri. Višek je dosegel akademski oktet z narodno pesmijo, ki se je gromko razlegala v temno noč. Ako bodo Ptujčani znali obdržati tendenco kresovamja in jo očuva-ti pred formo običajne družabne prireditve, potem moramo Ptuj postaviti za zgled vsem ostalim krajem v Sloveniji. — Naslednjega dne nas je pot peljala v gostoljubni Oranož, kjer se je vršil zvečer v telovadnici meščanske šole pevski večer, ki ga je otvoril g. Turk in naito predal uvodno besedo akademikom. Da je bil dosežen vsestranski uspeh, dokazujejo želje, naj se vendar že femalu vrnemo.
V	sredo 6. t. m. smo prišli v Ljutomer, kjer nam je pripravil pot naprej poslani tovariš. Vse je bilo v najlepšem redu: ljudje nad vse ljubeznivi in gostoljubni, otroci za raznašanje letakov na razpolago, dvorana v Sokolskem domu pripravljena. Ob 20. uri se je zbralo precej ljutomerskih meščanov, ki jih je prvi pozdravil g. dr. Pore-kar, nato še mi sami, a pesem jih je še najbolj navdušila. Pred vrati je prisluškovalo mnogo kmečkih fantov, ki se na noben način niso dali spraviti zaradi delovnih predpasnikov in od dela zamazanih oblek v dvorano. V bodoče naj si zapomnijo tisti mladi fantje, da smo se predvsem zaradi njih podali na pot. Tu si drznem staviti še vprašanje: Kdo je kriv, da mora odbor družbe sv. Cirila in Metoda voliti na občnih zborih samega sebe?
V	četrtek nas dobiš že v Slatini Raden-
cih, kjer nas je sprejel g. ravnatelj zdravilišča, na kaiterega se je že prej obrnil zaradi nas g. poslanec Zemljič, a »usoda« je hotela, da smo tu naleteli šfe na mariborskega župana g. dr. Lipolda in go. soprogo. Zvečer so naši fantje zapeli gostom, ki so povečini iz južnih krajev naše države, slovensko in marsikatero srbskohrvatsko narodno. Tudi ta muzika lično ra^rvajena publika ni štedila s priznanjem. Ker smo že prej obvestili o svoji nameri orožnišiko postajo, smo nemoteni šli nato na vas, da zapojemo fantom in dekletom. Kmalu so se zbrali mladi ljudje okoli nas in ganjeni poslušali naši petje. Večkrat si lahko čul: »Vidiš, tudi mi bi lahko tako znali!« Dosti dobre volje je v tamošnji mladini, katero, upamo, bo inteligenca odslej upoštevala in tako zadostila njihovim težnjam.
Čeprav vodi akademike pot še naprej v Zgornjo Radgono im Mursko Soboto, pa dalje preko Št. Lenarta v Dravsko dolino, smo že tu uvideli potrebo takih turnej, ki bodo gotovo poživile narodno obrambno delovanje tamkajšnjih narodnih delavcev.
Akademik.
Dve tragični smrti v Središču
Zet je v prepiru ubil tasta — Samomor na progi
Središče, 12. julija.
Prebivalstvo Središča, ki še vedno mnogo misli na nedavno strašno požarno katastrofo, sta sedaj vznemirila spet dva tragična dogodka.
Prvi se je odigral včeraj popoldne v hiši posestnika Alojza Škrinjarja. Posestnik Škrinjar se je že dolgo časa prepira! s svojim zetom Antonom Ribičem iz Obreža in se je včerajšnji prepir končal na ta način, da je tast obležal mrtev z razbito glavo, zet Ribič pa je izpovedal orožnikom, da je v silobranu tasta trikrat udaril s kolom po glavi. Silobran je motiviral z rano na levi roki, ki jo je dobil baje, ko ga je tast napadel s starim vojaškim bajonetom. Za ves potek prepira, ki se je tako tragično končal, ni nobenih pravih prič. Anton Ribič, ki je star 33 let, pa ni na najboljšem glasu, ker je bil že dvakrat kaznovan zaradi težjih telesnih poškodb. V hudih prepirih, Id so se tolikokrat odigravali v nesrečni hiši, je bila Ribičeva žena vedno na strani svojega očeta. Uvedena preiskava bo gotovo ugotovila, zakaj in kako sta se tako usodno spopadla tast in zet.
Danes zjutraj pa se je razširila ve6t, da je lokomotiva, ki vozi ob 10. zvečer proti Čakovcu, bllizu središke železniške postaje,
povozila neznanega človeka. Nesrečnik je bil hudo razmesarjen in sta roka in noga ležali par korakov proč od trupla. Neznanec je bil v delavski obleki, staT dobrih 30 let in ni imel pri sebi ničesar, kar bi lahko razkrilo njegovo identiteto. V hlačnem žepu je imel samo denarnico z 8 Din. Nesrečnež ima na levi roki tetoviranega Amorja s črkami J. P. ter letnico I9OI—-1921/22. Ker ob progi tam, kjer se je zgodila tragična nesreča, ne vodi nobena pot, in tudi ni misliti na to, da bi si bil mož iskal tam kako bližnjico, je še najbolj verjetno, da se je nesrečnež sam vrgel pod lokomotivo.
Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« gren-čice, ki dosega zaradi tega, ker čisti kri, želodec in čreva, pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Kodelja & drug pod ključem
Aretacija dveh vlomilcev, ki imata na vesti več vloranih tatvin
LJubljana, 12. julija.
Izredno predrzni in podjetni vlomilec, posetnik stanovanj in podstrešij, odkoder je odnašal obleko, dragocenosti in druge vrednostne predmete, je zadnji čas povzročal policiji dovolj dela. Policijski organi so bili stalno na preži, da izslede zmikavta z njegovimi pajdaši vred. Šele te dni je zalotil stražnik na cesti v Mostah okrog polnoči mlajšega človeka, ki je stiskal pod pazduho večji omot. Neznanec se je nameraval stražniku kajpak izogniti, vendar ga je mož postave dohitel in pograbil. V neznancu je spoznal 27 letnega Viljema Kodeljo, o katerem je vedel, da se je nahajal že večkrat v zaporu in da je sploh velik prijatelj tuje lastnine.
Stražnik je tiral Kodeljo proti mestu, hoteč ga spraviti na policijsko upravo. Kodelja je spotoma sicer tajil, da bi nosil v omotu ukradeno blago, vendar je postajal čedalje nervoznejši, čim bolj sta se bližala policijski upravi. Poleg opere je Kodelja nenadoma odskočil od stražnika, se zasukal na petah in že zdirjal v noč. Stražniku, ki je bil držal Kodeljo za desnico, je ostal del omota v rokah. Skušal je ubežnika za-
sledovati, vendar je bil ta hitrejši in mu je kmalu izginil izpred oči v temo. Na begu je Kodtlia odvrgel tudi ostale predmete, ki j;h je imel v rokah ter jih je stražnik pozneje zbral in nesel na stražnico.
Kodeljo so še v teku noči zasledovali številni ftražniki in detektivi, vendar brezuspešno. Mož se je kmalu pojavil spet na Gorenjskem, v okolici Kranja. Izvršil je tudi tamkaj nekaj tatvin, slednjič pa se zatekel naravnost v mesto in se zglasil v gostilni »Pn novi pošti«. Odnesel je veS vrednostnih predmetov. O tej tatvini so bili takoj obveščeni kranjski orožniki. Pričeli so z intenzivnim zasledovanjem in so kmalu našli v mestu samem Kodeljo kakor tudi njegovega tovariša 27 letnega Julija Goloba, ki je doma iz Trsta, pristojen pa v Št. Rupert na Dolenjskem.
Oba 27 letnika, ki sta res rojena tatova in vlomilca, tako rekoč stoodstotna apaša, ker kradeta ne samo iz potrebe, marveč iz športa in zlobe, bosta izročena sodišču. Ljubljanska policija zbira ves materijal, kajti prav gotovo je, da sta tatinska pajdaša izvršila večino večjih vlomov in tatvin, ki jih je beležila ljubljanska kronika v zadnjem času.
Kako so izsledili roparja Ivanuša
Maribor, 12. julija.
Na občinski cesti med Sv. Lenartom in Sv. Trojico v Slovenskih goricah je bil izvršen 1. t m. okoli 15. ure drzen roparski napad na poštnega sla Franca Omika od Sv. Barbare. Tega dne je sel nosil v nahrbtniku denarno vrečo z 20.000 Din gotovine za učitelje v tamkajšnji okolici. V nahrbtniku je imel tudi drugo priporočeno pošto. Ko je prišel skozi gozd Pučenco, je planil nanj maskiren ropar iz zasede, mu nastavil samokres na prsi in zahteval vrečo z denarjem. Zagrozil mu je, da ga bo sicer pri priči ustrelil. Še preden se je prestrašeni sel zavedel, ga je ropar že podrl v obcestni iarek, mu odvezal nahrbtnik in odvzel vrečo z denarjem ter izginil v gozd. Oropani poštni sel je takoj nato stekel k Sv. Lenartu in tam prijavil napad upravni1!™ pošte, ki je nemudoma oHvestil orož-niško postajo. Orožniška patrulja se je takoj odpravila na zasledovanje, pomagala
so ji orožniki iz vseh okoliških krajev.
Orožniški narednik pri Sv. Barbari gospod Avgust Lah pa je kmalu našel pravo sled Po temeljitih poizvedbah je dognal, da se je nekaj dni prej pri Sv. Barbari mudil 24 letni bivši trgovec Ivan Ivanuš iz Topole blizu Šmarja pri Jelšah. Imel je še lani majhno trgovino v vasi Selcah pri Sv. Barbari. Bila pa je zelo na 6labem glasu in jc Ivanuš res kmalu vse zapravil in se potem izselil drugam. Ivanuša je narednik takoj osumil roparskega napada in je pričel preiskovati vso zadevo v tej smeri. Pri tem mu je pomagal tudi poveljnik 2. voda mariborske orožniške čete poročnik Svetozar Kneževič. Po nadaljnjih poizvedbah so dognali, da je bil Ivanuš 30. junija v Zagrebu pri svoji sestri. Ta mu je posodila 1500 Din, za kar ji je izstavil tudi pri-znanico, katero pa je datiral z dnem 1. julija. Njegova sestra je pozneje orožnikom izpovedala, da se je brat takoj, ko mu je
9,Popolnoma ste se spremenili, gospodična,
tako dobro razpoloženi in vedri ste videti.«
»Saj ni čuda, mil os ti ji va, znano Vam je, da sem strašno trpela zaradi hemeoroidov, šla pa sem k zdravnici, ki mi je predpisala sredstvo, katero vestno uporabljam vsako jutro in zvečer. To je Posterisan-mazilo in začepki. Rešila sem se z njimi vseh bolečin in nadlog in zaradi tega sem tako srečna.« —
Posterisan-mazilo stane 31 Dir. škatlica začepkov pa 39 Din in se dobe v vsaki lekarni.
Odobren® od m-m. ?cki. po3. te Dewcwi,n6ga vIt&vtjbi —• S. br. 936 od lO/V. 193i
izročila denar, odpeljal neznano kam. Po teh okoliščinah se je naredniku Lahu zdelo jasno, da si je Ivanuš nekaj dni pred napadom dobro ogledal okolico Sv. Barbare ter se nato odpeljal v Zagreb k 6estri, kjer je nalašč datiral priznanico s 1. julijem, da bi se tega datuma pozneje posh>-ževal kot alibfi, če bi se mu primerila »nesreča«. Narednik Lah je po navodilih poročnika Kneževica sam odpotoval v Zagreb. S pomočjo detektivov je kmalu izsledil roparja in ga 8. t. m. aretiral, kakor smo to že kratko poročali naslednji dan po aretaciji.
Iz Zagreba so Ivanuša prepeljali v Maribor, od tod pa ga je močna orožniška patrulja odvedla na kraj napada. Ivanuš je orožnikom vse priznal in je potrdil tudi to, da je namenoma napisal priznanico z dnem 1. julija. Pokazal je kraj, kjer je izvršil napad in tam blizu so našli tudi nahrbtnik, priporočeno pošto ter prazno denarno vrečo in celo masko, ki jo je napadalec odvrgel.	_
Ali dobi Krško nov železo-betonski most?
Krško, v jufijTi.
Že nekaj let ee vsa krška okolica, ki je navezana na najvažnejše prometno sredstvo — krški most — prav živo zanima za zgraditev novega mostu, ker leseni most že dolgo več ne odgovarja zahtevam sodobnega prometa. Preteklo leto je »Jutro« obširno poročalo o zgodovini tega mostu, ki je bil zgrajen po zasebni inicijativi, in izraženo je bilo mnenje, da je prva nujna potreba za dolenje Posavje zgraditev novega mostu preko Save. Metoda, ki 6e je uporabljala doslej, namreč, da so s pomla-jevalnimi operacijami držali most v stanju za promet, se pač ne sme uporabljati več! Vsakoletna popravila mosta so stala že toliko denarja, da bi lahko z malo diferenco stal danes namestu gugajočih se pilotov in strohnelih tramov pravi železobetonski most, ki bfi edini odgovarjal velikemu prometu proti železniški postaji Videm—> Krško, ki je osredje prometa s severnega dela Krškega polja, vseh naselbin v skupini dolenjskega gričevja in mesta Krškega z levim bregom Save.
Ker smo prav v zadnjih dneh videli na delu komisijo, ki je obhodila levi in desni breg Save v pasu od sedanjega mosta do ceste, ka vodi v Leskovec, smo prepričani, da so storjeni prvi koraki do uresničenja dolgoletnih pričakovanj. Ob tej priliki je potrebno, da registriramo naslednje: Govori se, da mo6t ne bo več stal na dosedanjem mestu. Vzrok temu je dejstvo, da sta glede postavitve novega mosta različnih mnenj dve skupini, namreč lokalna krška in okoliška. V interesu mesta bi bilo, da bi stal novi most, če že ne na sedanjem mestu, vsaj čim bliže obstoječega, ostali interesenti in uporabniki mosta, ki zavzemajo večino, pa streme za tem, da bi se novi most premestil čim bolj južnovzhodno. Most na dosedanjem mestu gotovo ne bo stal, temveč se bo zgradil nekje v odseku od obstoječega mosta do občinske bolnice, Kako bo v tem pogledu padla odločitev, ni znano, vsekakor pa je v interesu mesta potrebno, da se premestitev mosta izvrši tako, da ne bo škodovala mestu, istočasno pa naj zadovolji tudi drugo interesno skupino, da bo vsem pTav. Menimo, da bi^bil prav primeren prostor na mestu svoje časno zamišljenega jeza zagrebške hid-rocen-trale, kar tudi ne bi povečalo poti za več ko 250 m.
11 let po požigu
V Trstu, 12 julija, V sredo, 13. t m., 6e že dvanajstič ponavlja obletnica onega strahovitega večera — bil je torek, 13. julija 1920. leta — ko so iz oken ponosne palače našega Narodnega doma, zažgani z bencinom, ki so ga vojaki iin fašisti prinašali iz bližnje vojašnice, zaplapolali ogromni plameni, ki niso zamrli vse do prihodnje srede, dokler ni bil naš dom, po osmih dneh požara, p ožgan v resnici do tal. Tržaški fašistični tisk se je vsako leto spominjal te obletnice s spominskimi članki, v katerih je proslavljal »junaštvo« požigalcev m njihovega vodje, Francesca Giunte, kateremu je to »junaštvo« prineslo najsijajnejšo karijero: od nemaniča, kakor js prišel iz Toskame v re-njikolsko Kalifornijo, Trst, s trebuhom za kruhom, se je povzpel do poslanca v rimskem parlamentu, do tajnika fašistične stranke, tajnika velikega fašističnega sveta in državnega p od tajnika v samem pred-sedništvu vlade. Letos pa tržaški listi niso niti počakali obletnice, temveč so že v člankih, s katerimi so pospremili »razstavo fašistične revolucije«, dali duška svojemu navdušenju ob spominu na tiste čase, ko je komaj porojeni fašizem pod zaščito tedanje demokratsko - liberalne vlade im Nittijeve »kraljeve straže« z ognjem in .mečem, s požigom, gorjačami, samokresi, puškami in bombami, s svojimi »kazenskimi ekspedicijami« — »prilagojeval tuje-
doma
rodce novi domovini Irtaliji«. Tako }e »II Picooflo« 3. t m. pod bobnečhn naslovom: »čudovita cimdHev slavnih spominov fašizma. — Ponosna zbirka dokumentov, namenjenih razstavi revolucije* ki podnaslovom: »Epopeja gorečnosti in požrtvovalnosti Junaškega četništva* objava! kratek opis dogodkov, kateri so vir »dokumentom« za tržaško zbirko na razstavi faši-stovske revolucije, in t« pSe pod posebnim podnaslovom
»Vespri Mesttnh
torej »Tržaške večemice«, po v*zoru onih »Sicilijamskih večermic« im one »Šentjer-nejske noči«, ki so z neizmerno nedolžno krvjo zabeležene v svetovni zgodovini med najstrašnejšimi njenimi dogodki, dobesedno takoJe:
»Bilo je leto reškega razočaranja, da, celo vsenarodmega razočaranja. Osveti za Reko so stali na čelu fašisti im Trst je imel čast, da je imel generalni štab za propagando za Reko, v tistem namreč, ki je bil v Milanu, v prostorih lista »lil Po-polo dTtalia« (direktor mu je bil tedaj Be-nrto Mussolini sam) razvijal akcijski načrt za pripravo D'Ammunzijevega podjetja. fNovo odkritje, po katerem torej izgublja DAnnumzio slavo micijative za pohod na Reko, ki gre potemtakem samemu Miusso-liniju! — Prev.). Jadranska strast je razširila obzorje. Razstava brani prvo, zelo
redko številko lista »U Plebiscito Adria-tico«. Ladje v Trstu so še nosile medza-vezmiško zastavo in Giumta je izzval akcijo proti tej parodiji, ki je dajala Zanelli upanje, da bo wčvistfl svoj položaj na Reki.
»tki 16. junija 1930. je bila izdana prva avanguardistovska in baJillovska izkaanAca. Tudi v tem ima Trst prvenstvo. Nato pričenjajo »tržaške večermice«: štejemo 13. julija 1920. Tragični odločilni dogodek jadranske strasti, ki dosega vrhunec z umorom Gullija in Rossija v SIpHtu. Silno so se razvneli duhovi v Trstu zaradi tega dogodka. Giunta izda poziv za zbor na Trgu edinosti. Prisotno je celo morje ljudstva,
in ko z vodnjaka štirih letmiih časov faši-stovski tribun govori o težki žalitvi italijanskega imena in italijanske krvi, ki so jo jima zadale jugoslovenske tofoe, prihaja vest o umoru Giovamnija Ninija, čet-nika prvih 5aso»v, v Trstu, ki so ga izvršili SHovenci. Ver=* elektrizuje množico in iskra bdeti: leglo slovanskega izdajstva, »Balkon«, poslopje, ki je izzivanje v srcu Trsta, se mora razdejati. Mmožica koraka v strnjenih vrstah, odločena, da na vsak način podre branik izzivalnega slovanstrva. Trikrat je odbit naskok četnikov, toda drznost premaga ovire im napad se konča z za žigom palače. Ta dogodek je posvečen v zgodovini julijskega, da, vsega italijanskega fašizma, ker zaznamuje odločilno osveto im akcijo v globino. Med žrtvami je poročnik Caaciama, eden prvih mučemi-
kOV.«	v.	VT J
Tako torej »Ptecolo« o poztgu Narodnega doma.
Neštetokrat so se že v našem m drugem nepristranskem tisku do temelja opo-vrgle bajke im izmišljotine, s katerimi fašistični tisk pretvarja v neizmerno junaštvo strahopetno zločinstvo požiga našega Narodnega doma, a sedaj, ob dvanajsti obletnici tega strahovitega dogodka, mi dovolite kot neposrednemu očividcu, ki sem bil ves čas fašističnega naskakovanja Narodnega doma v poslopju in ga zapustil prav poslednji, da naoišem nekaj pripomb k »Piccolovim« laž ©m. dasi je gotovo. da bodo tedanja fašistična zločimstva vk!jub vsem še tako neizpodbitnim proti-
dokazom tudi še nadalje ostala — »čudovita, ponosna, požrtvovalna junaštva«.
Predvsem bodi zopet in zopet pribito, da je mednarodna komisija, ki je preiskala »splitski incident« im je bil v njej tudi zastopnik italijanske vojske, neovrgljivo utrdila. da je ta dogodek izzvalo moštvo italijanske vojme ladje »Puglie« im Jugoslove-nov ne zadene zaradi njega nikakršna krivda. Za Giumto ie njegove tolpe pa je bil ta dogodek le dobrodošla pretveza, da so naskočili Narodni dom. ki jim je bil že od vsega začetka največji trn v peti. Dogodek z Giovannijem Ninijem med zborovanjem na Velikem trgu so izzvali fašisti sami, da bi tako govornik Giunta imel neposreden vzrok za poziv na množico: »Na Balkan!« m je največja laž, da bi bili Ninija umorili Slovenci. Saj fašisti niti dsnes ne morejo pokazati Nimijevega morilca, in po dvanajstih letih še nihče ni bil obsojen zaradi tega umora. To se pravi, da fašisti najbrž zelo dobro vedo, kdo ga je tedaj sumil z nožem, pa — molče!
»Piccolo« je v zgoraj prevedenem opisu tedanjih dogodkov izpustil doslej vedno ponavljamo laž, da so fašisti naskočili Narodni dom, ker so se iz njega metale bombe nanje, in pravi samo. da so bfli trije napadi četnikov odbiti im se je šele nato posrečilo zažgati palačo.
Množica se je z Velikega trga okoli 7. zvečer vsula po štirih ulicah pred Narodni dom, po sedam H ulici Roma in preko trga pred pošto ftrg Vittorio Veneto). Fabbio Fiizi,, XXX. ottobre in CarduccL Vfn dol-
Domače vesti
♦	Diplomiral je na zagrebški univerzi za magistra farmacije z. Bruno Tobias 'a Ptuja, član J. A. D. Triglava v Zagrebu in Društva Jugoslov. akademiov v Ptuju.
Mlademu magistru čestitamo!
♦	Promocija. Na jurldični fakulteti ljubljanske unaverje je 6. t m. promoviral za doktorja prava g. Milan Tramipui, po rodu iz Pazina. sin g. Firana Trampuža, višjega kmetijskega svetnika pri ter. b&nski upravi v Lcubijani. Mlademu doktorju iskreno čestitamo!
♦	Iz srednješolske službe.. Znani hrvatska književnik Vladimir Nasor, doslej direktor ženske realne gimnazije na Sušaku, je premeščen na II. moško realna gimnazijo v Zagrebu.
♦	Francoski narodni praznik. Ob priliki francoskega narodnega praznika bo poslanik Francije v Beogradu sprejemal jutri ob enajstih čestitke v prostorih poslaništva Vabljeni so francoski državljani in prijatelji Francije.
♦	Skupščina zadruge državnih uradnikov za zgradbo stanovanjskih hiš v Beogradu se je vršila v nedeljo ob veliki udeležbi interesentov. Poročilo upravnega odbora naglasa, da je uprava storila vse potrebno, da izvrši nalogo, ki jli je bila poverjena. Zadruga je pri svojih članih zbrala svoto 2,300.000 Din ter izposloviala pri Državni hipotekami banki posojilo, tako da razpolaga gradbeni fond s svoto 13,968.000 Din. V teku letošnjega leta bo zgrajene h večje število stanovanjskih hiš.
» Pokroviteljstvo nad kmečkim praznl-Vom dne 14. avgusta na Krškem polju sta prevzela gg. ministra dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj.
♦	Izlet Jadranske straže iz Bitolja. V Zagreb je prispelo včeraj 150 članov krajevne organizacije Jadranske straže iz Bitolja v Južni Srbiiji. Jadranska straža v Zagrebu je gostom z daljnjega Juga priredila navdušen sprejem. Na kolodvoru jih je pozdravil oblastni odbor in oba krajevna odbora JS iz Zagreba s predsednikom grofom Kulmerjem na čelu.
Znižali smo cene vsem oblačilom. Oglejte si zalogo!
J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova 12
+ Poziv vojnim invalidom, vdovam in sirotam. Z invalidskim zakonom iz leta 1929 je izgubilo večje števiilo vojnih invalidov vdov ,in sirot svoje pravice, pridobljene z invalidskim zakonom iz leta 1925. Udru-žonje vojnih invalidov, osrednji odbor v Beogradu, je pokrenilo akcijo za priznanje .invalidskih pravic vsem, ki so bdE z zakonom iz leta 1929. reducirani. Zato naj se vsi prizadeti vojni invalidi, vdove Ln sirote iz L-jubljan-e in okolice, ki so izgubili svoje pravice s tem zakonom, javijo v pisarni krajevnega odbora v Ljubljani, Sv. Petra vojašnica soba št 3., med uradnimi lirami od 9. do 13. magkasnege do 20. t. m. V interesu vseh prizadetih je, da se gotovo javijo, kajti upoštevali se bodo le priglašeni.
♦ Glede poveljevanja v društvih Jugoslovenske gasilske zveze, o čemer se Je v nedeljo aa glavni skupščini v Ljubljani Posebno živahno razpravljalo, nam je g. Kranjo Bule, načelnik gasilskega društva v Mirili na Do enjskem p^s.al nasledije pismo: Podpisani sem bil navzoč oa skup-ž^.nl kot. delegat novomeške gasilske Ju-pe in sem stavil predlog, naj bi se poveljevanje od sedaj naprej vršilo na vojaški r>ač n v slovenskem jezika Predlog je bil z ogromno večino sprejet, ker, ko sem p.uovno vpra?al tovariša starosto Turka, oko je v redu sprejeto, mi je on odgovoril,
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
številke za označbo kraja pomenijo: 1, čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura 4. relativna vlaga v %, B. smer ln brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7, vrsta padavin, 8 padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo.
12. julija
Ljubljana 7, 761.3, 17.0, 90, ENE1, megla, —, —; Ljubljana 13, 760.2, 26.0, 50, SW1, 4,	Maribor 7, 759.3, 19.0, 90, WSW2,
4, 26, dež; Zagreb 7, 761.0, 18.0, 90, NE2, tj, —, —; Beograd 7, 760.2, 19.0, 90, mirno, 9, 11, dež; Sarajevo 7, 761.0, 19.0, 70, mirno jasno, _, _; Skoplje 7, 760.2, 2-1.0, 70, W2, 3. _, _; Split 7, 759.8 , 22.0, 80, mirno, 4,
—, —; Kumbor 7, 759.0, mirno, 3, _, —;
Rab 7. 760.0, 20.0, 90, NE2, 4, _.
Temperatura: Ljubljana 26.0, 17.0; Maribor 28 0, 16.0; Zagreb 27.0, 16.0; Beograd 31.0, 17.0; Sarajevo 28.0. 13.0; Skoplje 33.0. 17.0; Split —, 20.0; Kumbor —, 20.0; Rab 17.0.
Solnce vzhaja ob 4.24, zahaja ob 19.47.
Luna vzhaja ob 14.27. zahaja ob 23.42
da je popolnoma v redu«. K temu pismu pirpoai i,jamD. da ao sašerau poročevalcu v tajništvu JGZ na ponovao vprat^anje oi-gt-atjl, da bilo na skupščini sklenjeno, da ostane poveljevanje, kakor ga j* uvedel pokojni gasilski starosta Barlč.
♦	Pogreb graščaka Frana Oalleta se je
vršil v ponedeljek popoldne ob veliki udeležbi sorodnikov in prebivalstva. Prišli so tudi mnogi stari fjudlje, ki so pokojnika posebno cenili. Kakor je bil pokojni graščak domač z vsakomur in je vsakega svojega umrlega uslužbenca spremi! vsaj do sred-pota, kjer so pogrebe! počivali. talko se mu je tudi Izpolnila želja, da so ga na zadnji poti menjaje nesli njegovi delavcu Vsa Bistra in otkolica je sledila krsti do pokopališča na Verdu. Po blagoslovitvi groba je izpregovoril rajnemu v slovo vrhniški župan, ki je posebno povdarjal pokojnikovo dobrodušnost. Zadnja leta je večkrat dejal, da bi v današnjih težavnih časih lahlko mirno živel sam zase, a mu vest in skrb za obstanelk uslužbencev tega nista dopustili. Bil je vzoren in zvest sin svojih staršev. Nikogar ni odpustil iz službe, trudil se je, da bi bil vsakdo preskrbljen do smrti. S svojim lepim značajem si je pri vseh. ki so ga poznali, zagotovi! neminljiv spomin.
♦	Smrt vzorne matere. V nedeljo so ▼ Ptuju pokopali gospo Katarino Berginčevo, 64 letno vdovo po sodnem poduradndku. Ni biLa dosti znana, saj jo je šele vojna vihra zanesla iz sončne Goriške na zeleno štajersko. V Ptuju je bivala šele par let Zaradi male pokojnine, ki jo je prejemala, ji ni bila življenjska pot posuta z rožicami; morala se je boriti z vsemd tež kočami, da je vzgojila svojih 5 otrok. Bila pia je vzor matere, ki je vse otroke odgojila v jugoslo-venskem duhu In jih s izšolanjem spravila na ugledna mesta. Dva sina sta oficirja v naši hrabri vojski, najstarejši ima kot ko-respondent več jezikov dobro službo pri neki veletvrdki v Kairi, najmlajši je letos dovršil srednjo šolo, pa tudi edina še živeča hčerka ima dobro eksistenco. Hvaležni otrocri so materi izkazovala spoštovanje v polni meri. Njenega pogreba se je udeležilo obilo občinstva, zlasti njenih ožjdh roj-akov, pa tudi oficirji ptujske garndzije s komandantom g. majorjem šarcem. Pogreb pa je bil tih in skromen, kakor je bila t-ud-i ona tiha in skromna v življenju. Bodi ji Lahka ljubljena slovenska žemljica!
♦	Poroka. V nedeljo se je poročili v Pe-trovčah pri Celju g. dr. Pavle Blaznik, profesor v Celjiu, doma iz Škofje Loke, z gdč. Zoro Meštrovo, hčerko uglednega celjskega trgovca. Želimo obilo sreče!
♦	Slovenska gostilna v Buenos Airesu. »Slovenski tednik«, ki Izhaja v Buenos Airesu v Argentini, poroča: »Slovenske gostilne v našem mestu so pred par leti rastle kakor gobe po dežju. Vsak naš rojak ki je razpolagal s par stotaki in se je hotel osamosvojiti, je navadno začel z gostilno. In tako smo imeli lani kaT 14 več ali manj dobro urejenih gostiln. Nekatere so se sprva prav dobro obnesle, dokler so imeM delavci kaj zaslužka. Pozneje je pa kriiaa zadela tudi naše gostilne in je v teku zadmjih mescev skoraj vse uničila. Mnogi so pri tem izgubili prihranke dolglih let ga-ranja. Našli rojaki si morajo sedaj žejo gasiti z vodo.« List dalje beleži, da je kriza skoraj popolnoma preprečila številne pretepe, ki so bili prej na dnevnem redu, a gotovo ne v čast na&ega rodu v Buenos Airesu.
♦	Pred zanimivo sodno obravnavo v BV-haču. Pred okrožnim sodiščem v Bihaču se prične danes zanimiva obravnava.. Obtožencev je 71, prič pa bo zaslišanih nad eto. Za to obravnavo vlada v Bosanski Krajini veliko zanimanje. Glavni obtoženec je Hasan Miljkovič, bivši dolgoletni narodni poslanec iz Velike Kladuše, ki je obtožen, da je kot vod<ja večje skupine ljudi 8. novembra lami (na dan volitev v narodno skupščino) vdrl v občinsko hišo. kjer so pretepali člane volilnega odbora ter ubili predsednika Savo Babiča. V .preiskavi se je dognalo, da je Babiča ubil Ibro Rahma-novlč iz Velike Kladuše. V preiskovalnem zaporu je razen Hasana Miljkoviča se 19 obtožencev.
♦	Požar zaradi strele na Blokah. V nedeljo med deseto mašo je udarila strela v lipo poleg hiše Jakoba Strleta na Rarvni ter je iskra preskočila z lipe v hišo, ki je btV.a takoj v plamenih. K sreči je bil hišni gospodar doma da je rešil kar se je dalo rešiti. Ker je bfil takoj po streli hud naliv hi ker je hiša na samem, ni zgorelo drugega kakor poslopje. Gospodar trpi preko 10 tisoč dinarjev škode, zavarovan pa. je bil za 2500 Din. Gasilno društvo iz Nove vasi je bilo kaj kmalu na licu mesta in je pogasilo ogenj, ki jie lizal t ramo v je. Ta požar je bil letos na Blokah prvi, pa da bi bil tudi zadnji.
♦	Aretacija nevarnega defravdanta. Splitska policija j© aretirala Dragotina Schle-singerja, ki je poaeveril Prvi hrvatski ste-diomici v Zagrebu 840.000 Din, njeni podružnici pa 340.000 Din. Ugotovilo se je, da Je Schlesinger bil svojedobno zaposlen pri nekem Ivanu Grgiču v Futogu in da je na njegov račun dvignil denar pri raznih bankah. Dognalo se je tudi, da so bila naročila za dviganje denarja ponarejena SchlesLnger Je bil izročen zagrebški polletji.
♦	Krvava rodbinska tragedija se je v
nedeljo odigrala v Mitrovici. Občinski tajnik v Kruševcu Dimitrij Rado j lovi č je par let živel srečno in zadovoljno s svojo ženo Milanko, v zadnjem času pa se Je razmerje med njima temeljito izpremenilo, tako da je Milanka zapustila svojega moža in se vrnila k staršem. Ker Dimitrij brez nje ni mogel živeti, se je odločil, da Jo obišče ln pregovori, naj se vrne k njemu, žena pa je moževo prošnjo odklonila, nakar je potegnil iz žepa revolver ln ženo ustrelil. Potem pa je obupani mož še sebi pognal kroglo v glavo.
♦	Odslužil je vojaški rok In utonil. Po vesteh iz Mostarja je prošlo soboto tragično končal vojaško službo dosluženi vojak Letalskega polka -Ivan Kovačevič, ki se je pripravljal na odhod domov. Pred odhodom pa se je šel še kopal v Neretvo, kjer je izginil v valovih in utonil.
♦	Komisijske nabave živinske krme, ovsa, ječmena, sena in slame za vojaške oddelke se bodo začele v vseh garnizijah še ta mesec takoj po košnji in žetvi. Banska uprava je prejela od notranjega ministrstva toeadevno okrožnico, da se na to opozori prebiva,tstvo.
♦	Če ljudje govore, da imajo že več let prhljaj, in da iim to ne škoduje, hvalijo dan pred večerom, kajti po ugotovitvi slavnega specialista za nego las je prhljaj napoved izpadanja las. ki pa se lahlko prepreči z redno nego s Pixafonom.
♦	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko ln Skrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz Ljubljane
u_ Ameriški slovenski izletniki dospejo v Ljubljano v nedeljo 17. t. m. z brzo-vlakom ob pol 9. uri. Družba sv. Raifiaela za varstvo izseljencev priredi ob sodelovanju Narodnega izseljen,iškega odbora tudi tem našim rojakom slovesen spreije.m ln vabi vse bivše izseljence ln prijatelje Izseljencev k sprejemu. Med našimi rojaki jih bo mnogo, ki že desetletja niso videli svoje drage domovine. Ker so se spominjali nas tudi takrat, ko smo izčrpanj in izmučeni po svetovni vojni skoro omagali in so nam takrat priskočili z raznimi darili na pomoč, Je naša. dolžnost, da ijih pozdravimo ob sedanjem prihodu v domovflno.
u— Društvo slušateljev jnridične fakultete opozarja vse subskribente za skripta »Narodno gospodarstvo« da čimpreje •plačajo kavcijo in s tem omogočijo izgo-tovitev skri.pt še med počitnicami.
u— Ravnateljstvo n. drž. realne gimnazije v Ljubljani siporoča z ozirom na notico, ki je bila brez vednosti direktorjevega namestnika objavljena v nekaterih ljubljanskih dnevnikih pod naslovom: Počitniški tečaj za dijake in dijakinje, ki imajo popravne izpite, da ravnateljstvo in profesorji IL drž. real. gimnazije v Ljubljani na Poljanah niso v nobeni zvezi z omenjenim »počitniškim tečajem«.
u— Društvo »Tabor« (pevski odsek) ima pevsko vajo drevi ob 20. v predtsobi telovadnice na reallki. Vabljeni tudi novi pevci in pevke. V četrtek ob 20. v društvenih prostorih (hoteli »TivoK«) bo komemorativ-
ni sestanek.
u_ Počitniški tečaj za dijake dn dijakinje srednjih šol, ki Imajo popravljalne izpite, se bo pričel 15. julija izrecno se opozarja, da ni ne direkcija, ne učiteljski zbor II. državne realne gimnazije s tem tečajem v nobeni zvezi In da bodo v njem poučevale samo upokojene, odnosno neaktivne učiteljske moči, kvalificirane za posamezne predmete, šolski sluga !L državne realne gimnazije sprejema prijave samo iz usluižnosti, ker (Je tečad popolnoma zasebnega značaja.
NACE NAROBE, tapetnik, LJubljana Gosposvetska cesta 16 (pri Levu) 225
REX
steklenice in aparati
za vkuhavanje sadja. Zaloga: Jniii Klein, Ljubljana, Wolfova ulica 4	259
Rdeča megla
je Izredno napet fantastičen roman, čitaj-te ga, ne bo Vam žal. — Naročite ga pri upravi »Jutra« za Din 20.—, vezan Din 30.—.
nji prostori v Narodnem domu. kavama, velika vhodna veža in restavracija, so bili že vse popoldne zaprti in prazni, ker je že ves dan, odkar je bil izdan poziv na zborovanje, ležalo v ozračju nekaj, kar je napovedovalo vse nekaj hujšega, kot se je dotlej dogajalo tržaškim Jugoedovenom. Zaprta je bila fcudi Posojilnica v prvem nadstropju. Čitalnica m Glasbena Matica. V krilu v ulici Giorgio Galatti, kjer so bila v gornjih nadstropjih zasebna stanovanja, so bile doma samo ženske. Na vsej tej strani smo bili samo štirje moški: sedanji vodja Delniške tiskarne v Ljubljani, g. Miroslav Ambrožič, ki je spal doma in ni rešil iz požara drugega kot obleko na sebi. brez klobuka; trgovec Millonig, ki so ga pri izhodu iz poslopja tako pobili, da so ga morali prenesti v bolnico, posojilmič-ni sluga in pa pisec tega poročila. Trditev, da so se metale bombe iz Narodnega doma, je najnesraimnejša laž. Nikdar ni bilo v Narodnem domu niti ene bombe! Pač pa morem to-le potrditi z naslovesnejšo prisego:
Ko se je vsula množica okoli Narodnega doma. da je bilo vse orno, vsenaokoii, zlasti pa v ulici Giorgio Galatti, se je odprlo zadnje okno v tretjem nadstropju ravnateljstva državnih železnic (proti pošti) in človek, ki se je pojavil na oknu — imel je nekoliko osivelo bradico — je iztegnil roko. Takoj nato je močno počilo. To je pač bik) dogovorjeno znamenje: po* t»r<K Bomba ni bila, ker doli na nabito polni uHci ni bil nihče ranjen in okna M
Narodnem domu so tudi ostala cela. Takoj nato pa »o se že oglasili streli na trgu pred Narodnim domom, kjer se je postavila cela četa »(kraljeve straže« (jpolici-je). Prva vrsta je celo pokleknila in streljalo se je, kaikor na strelišču. Ulica Giorgio Galaitti se je nemudoma izpraznila. Množica se je umaknila za vogal, na trg pred pošto. Krogle so žvižgale po prazni ulici in p« v pročelje Narodnega doma, kjer so se odbijale od glazirane opeke in udarjale v množico. Tako je bil zadet tudi poročnik Casciana.
V krilu v ulici Gepipa so bila v dolnjih prostorih hotelski uslužbenci, v gornjih pa vse sobe polne tujcev, med njimi tudi lekarnar Roblek s svojo soprogo, ki je tistega jutra prispel v Trst menda iz Mera-na. Prispel pa je tistega jutra v Trst tudi Kozuličev parnik iz Amerike in v hotelu je bilo vse polno prefcomorskih potnikov, izseljencev, Rumunov in Madžarov, ki so s' vračali v domovino. Po utrudljivi dolgi vožnji je vse leglo k počitku, in ko so fašisti z vojaki privlekli iz vojašnice bencin in ga polili po preprogah po hotelskih hodnikih in ga zažgali, je plamen tako hitro zajel vse to krilo, da je bila rešitev nemogoča. Rešil se je menda samo tisti oiieir, o katerem se je trdilo, da je z okna streljal na množico. Roblekova »ta z drugega nadstropja skočila na trg. pri čemer s« je Roblek ubil, gospa pa težko poškodovala. Kar je bilo tujcev v prednjem delu, so gotovo vsi zgoreli. Edino le tisti, ki so bili blizu stopnišča, so se rešili obenem
E?
s hotelskimi uslužbenci, skakajoč z oken na stekleno streho gledališke dvorane, preko kaitere 6o prešli na drugo stran, kjer smo jim pomagali na tamošnje stopnišče, kjer so stale zgnečene vse ženske in otroci, ki so planile iz stanovanj, pa niso mogle na ulico, ker so žvižgale krogle po njej. V hotelu je moralo zgoreti do 50 oseb. Komisija, ki je pozneje preiskovala pogorišče, seveda ni našla ostankov, ožganih kosti. Kako neki, ko so gasili le toliko, da je vse temeljiteje zgorelo in je bila vročina taka, da so v posojilnični wert-heiimovki našli upepeljene bankovce, v mali železni blagajni neke stranke pa raztopljene cekine. Pa ne bi kosti zgorele do pe-al Dia ni nihče poizvedoval po ljudeh, so zgoreli, j« umljivo, ker so bil« cele družine, ki so se vračale iz Amerike, in kdo je v tedanjih časih splošne zmešnjave vod.il račun o izseljencih! Izginili »o! Na duši pa jih ima Giunta s svojimi potna-gači.
Ko »o po dolgem Sašu, Id je M za kakih 150 ljudi, ki amo bili stisnjeni na stopnišču v krilu na strani ulice Giorgio Galatti — kdor je stopil na oni strani iz hotela na ulico Geppa, so ga pobili z gorja-čaimi kakor steklega psa — prišli gasilci, je njihovemu poveljniku sam Giunta s samokresom v roki prepovedal gašenje. Ali streljanje je tedaj vendar prenehalo in se je moglo na ulico. Bil je pa v resnici fcudi zadnji čae. Notranja vrata iz kavarne v hodnik so pregorela in dim in plamen sta udarila v hodnik m na stopnišče. Ženske
u— Razna Javna dela. V letošnjem gradbenem programu ni zaradi črtanega občinskega proračuna nikakih večjih gradb javnih poslopij. Graditi se namerava le Delavski dom na vogalu Gosposvet-ske ln Bleiweisove ceste. Ros za oddajo vseh del je bil razpisan do 4. t. m. pri mestnem gradbenem uradu. Za gradnjo se je interesiralo 12 ljubljansikih in drugih podjetnikov, toda podani so bili formalni ugovori in se bo zato pričetek gradnje nekoliko zakasnil, ker bo sledil ponovni razpis za oddajo del. Letos se je nameravala graditi novo osnovna šola za bežigrajski okraj. Zadevni načrti in proračuni so že izdelani. Zaradi proračunskih težkoč in krize se je zidanje odgodilo. Nova carinarnica z vsemi objekti je že gotova. Sedaj se vrše razna notranja adap-tacijska dela. Železniška delavnica na glavnem kolodvoru (ob Vilharjevl cesti) je biia premeščena na gorenjski kolodvor. Nova Vilharjeva cesta še ni dedelana, kajti spor zaradi sveta proti Dunajski cesti še ni rešen. Za svet, po katerem bo zgrajen zadnji del ceste, je uvedeno razlastitveno postopanje.
u— Novi Čevljarski most odprt za promet. V ponedeljek so podrli zasilni leseni most, ki je vodil čez Ljubljanico višje nad čevljarskim mostom ter je vezal Novi trg in Stari trg. čevljarski most je sedaj povsem odprt javnemu prometu. Za enkrat (pa je vozovni promet še onemogočen,, ker bo treba v prvi vrsti demolirati staro Leskovčevo hišo, da bo tako urejena zveza z Bregom in Novim trgem.
u_ Stanje pekovskega mojstra Nikolaja Zupana, ki sta se ga v ponededek popoldne lotila dva bosanska delavca iin ga z nožem hudo ranila v trebuh, je še vedno zelo kritično. Zupan je bil kmalu po prevozu v bolnico operiran, a so zdravnik; §e vedno v skrbeh zanj. Aretirana Bosanca se izgovarjata, da ju je prvj Izzval Zupan s palico. V zadevii so vrši še preiskava, kd bo seveda dognala .popolno resnico.
u— Zamotana kazenska razprava zaradi krive prisege. Pred deželnim sodiščem skoro ne mine teden, da se ne bi mali kazenski senat moral baviti s krivoprisežni-ki. Mnogi kar brez vseh očitkov vesti pričajo po krivem. Sodišča pa so sedaj začela strogo preganjati krivoprisiežnlke in so bili nekateri že kaznovani na strožje kazni, do o mesecev strogega zapora Pred malim senatom •pod predsedstvom dr. Ernesta Ko-beta se je včeraj vršila izredno zamotana kazenska razprava proti dvema Ljubljančankama ln* nekemu Ljubljančanu. Jedro procesa 1e v razdrapaniih družinskih razmerah. Med vojno in po vojni je konjunktura dvignila mnoge ljudi visoko na stol bogatije, toda kmalu se ije preobrnilo. Bančni uradnik Janko se je poročil. Bil je premeten špekulant. Bogatel je vidno, tudi njegovia žena se je spuščala v kupčije s pomočjo svoje sestre. Janko je kupdl na ženino ime hišo, za katero je dal 640.000 K. Pozneje pa je nastala v družini disharmonija. Janko je kar zapustil svojo ženo Pavlo. Pričele so se dolge civilne pnavde. V teh sta Pavlina sestra Josip-ina in njen mož izpovedala v prilog Pavle. Sodnik pa (|e civilno pravdo prekinil in odstopil spise državnemu tožilstvu, ki je dvignilo proti obema pričama preiskavo, v kateri pa je, kakor navaja obtožnica, neresnično izpovedala tudi Jankova žena Včeraj so vsi trije sedeli na zatožni klopi. Dolg je bil »agovor. Vsi trije so odkianjaH vsako krivdo. Sledilo je nato zaslišanje glavne priče Janka. Razprava pa [je bila prekanjena, da se izvedejo še drugi dokazi. Razprava nudi pestro sliko o življenju i.n nehanju povojnih špekulantov, ki so si v kratkem znali magrrmaditi premoženje.
u— Od doma je pobegnila. Avtoizvoščku Konradu Mallyiju z Aljaževe ceste 6. je pred nekatj dnevi neznanoka-m odšla soproga Josipi na. Je stara 30 let, hudo živčno bolna, ter de poprej že dvakrat odšla od domačih. Postave je šibke, k^tanie-vfih pristriženih las ter oblečena v modrikasto obleko.
u— Poskusen samomor na hlevu. Na
hlev gostilničarja Viktorja Selana na Po-ijanski cesti 52 je spflezal predteinočnjiim neznan mla-Jši človek, teka* je tamlkaii prenočišča. V teku noči so prišli za njim na hlev še nekateri drugi brezposelni, ki pa so zjiutraij okrog 9. začuli v senu nekako stokanje. Takoj nato so našli v senu mladega neznanca, ki je imel obe roki hudo okrvavloeni. S slabotnim glasom jim je pojasnil, da si je iz obupa, ker je brezposeln in brez stalnega bivališča, prereza! žile na rolkah. Mladega moža so takoi spravili tovariši s hleva, nakar so ga prenesli na bližnjo stražnico, odkoder so telefonirali po reševalni avto, ki je ofoupan-ca prepeljal v splošno bolnico. Gre za Metnega brezposelnega trgovskega potnika Maksa Humskega, ki je doma iz okolice Zagreba. Njegovo stanje je zaradi
prehude izgube krvi zelo nevarno.
u_ Pretep med fanti. Poljski delavec
30 letni Juri Matičič, doma iz Borovnice, je z drugimi kosci vred kosil na velikem travniku v Matenjl vasi pri Igu. Zvečer so se kosci nabrali pijače nekoliko čez
(proti glavobola Ar migtenO
zanesljivo in1 hiiro pomagajo. Pazite pri kupovanju, da so pristne«
mero in so začeli na vasi >aufbiksati«. Zaradi tega so prišli v spor z nekimi domačini in se je med nasprotniki kmalu razvil silovit pretep. Večina pretepačev pa je odšla le z majhnimi praskami, dočim Je dobil Matičič več udarcev s kolom po glaviL Poškodbe so bile tako hude, da so ga morali prepeljati že ponoči v ljubljansko boVnlco. Na Dolenijski cesti je včeraj dopoldne podrl neki kolesar 30 letnega delavca Leopolda šerjaka. Pri padcu je dobil šeroak več poškodb po mm telesu, zlasti pa na obreza in rokah ter je moral iskati zatoOtSča v bolnici.
u— Pazite na kolesa! Izdelovalec cementnih izdelkov Ivan Gostinčar iz Pšate je imel opravka v žiličevi trgovini na Duna> ski cesti in je pustil kolo pred trgovino. Ko se je vrnil, seveda kolesa že ni več našel. Gostitničarjevo kolo de bilo znamke ^Campion«, črno pleskamo ter je bilo vredno 800 Din.
Iz Maribora
a— Večerni promenadni koncert v mestnem parku bo jutri v četrtek med 20. in pol 22. IgraSa bo vojaška goefiba. Zadnji večerni promenadni koncert v mestnem parku je bili dobro obiskan in bodo večerni koncerti odslej ob četrHkih, če bo tudi v bodoče pokazalo občinstvo zanimanje za koncert.
a— Obmejni promet na severni meji. V preteklem mesecu je prekoračilo našo se--verno mejo 20.578 pcntnikov. Doipaitovaio je 10.007 oseb, in sicer 3104 Jugosloveni, 3730 Avstrijcev, 2286 Čehoslovateov, 459 Nemcev in 428 drugih. Preko Maribora ;e do-potovalo 7823 oseb, preko Št Ilja 1295, preko Gmureka 112, preko Dravograda 281, preko Prevalj 269, preko Radgone 202 in preko Hodoša 22 oseb. V istem času je odpotovalo 10.571 oseb. in sioer 3628 Jugoslovenov, 3677 Avstrijcev, 2350 tehoslova-kov, 499 Nemcev in 417 dtrugih. V tranzitnem prometu pa ie potov?!o v preteklem mesecu 3512 potnikov.
a'— Igranje z gramofoni in radiotapai^tf po 22. prepovedano. Precfetojmstvo mestne policije razigilaša, da je po 22. ari prepovedano igranje z gramofoni in raidio-aparati pri odprtih oiknilh. Gotsti kričati i in kavarnarji, k? imaio radie aparate m gramofone, mor ari o pa imeti še posebna dovoljenja od policije, da smeijo proizvajati godbo.
a— Ukradero koto. Livar Jože RojSoo se je malo okaiien vračal včeraj iz Maribora domov na koiesu. S potjo ga te premagalo vroče sotnee itn vino. Ko je na tr a vnuku ob cesti bitem Hoč v senci sladko zaspai, mu je neS-uJo OKtpefell okoli 1000 Din vredno kolo.
Iz Celja
e— DipTcma častnega članstva, M jo ja
res umetniško izdelal šolski upravitelj g. Joško Bizjak in ki jo ae prejel za pI-odonosno desetletno dalo vanje predsednik Olepševalnega dn tuj skoprometneea društva magistratni ravnatelj g. Ivo Šubic, je razstavljena v Izložbi urarske Ln zlatarske trgovine g. Antona Lečmika na Glavnem trgu. Odlično naslikana diploma žanje pri številnem občinstvu nedelj eno priznanje.
e— Za nocojšnji baletni večer ljubljanskih umetnikov g. Petra Golo vin a in gdč. Vally Smarkoljeve, ki bosta nastopila ob pol 21. v Mestnem gledališču, se doba vstopnice, kd Jih je še zelo veSko n<a razpolago v knjigarni Goričar.
I
I
V	hotelu „UNIONU"
vsakodnevni večerni koncerti, v sredah, sobotah in nedeljah PLES!	8778-a
V	nedeljah opoldanski koncert!
so padale v omedlevico, jokale, naravnost tulile od strahu in groze, otroci ravno tako, in kar nas je bilo moških, smo jih le komaj in komaj odrivali od vrat, da bi ne vdrle na ulico, kjer bi padale pod kroglami »kraljeve straže«. Tedaj so se pojaviti ognjegascL Vrata so se odprla in vse je planilo na ulico. Toda v tem se je zgrnila po ulici tudi množica, ki je dotlej stala za vogalom in začelo se je neusmiljeno pretepanje in pobijanje. Domačin ali tujec, kdor je prišel iz Narodnega doma, je dobil svoj del s fašistovskimi »manganelli«. Pisec teh vrstic je bil zadnji, ki je zapustil Narodni dom, in hotel je zakleniti vrata. Ali ognjegasec, ki je srtal ob vratih, ga je opomnil, naj nikar ne zaklepa, ker bi tako kdo, ki je morda še v poslopju, ne mogel več iz njega. Ta pogovor z ognjegascem ga je rešil da tudi niega niso pobili, ker ga je množica smatrala za »svojega«- Pa se je izgubil potem neopaženo med radosti vriskajočo množico.
Narodni dom je gorel nato ceflih osem dni. Ker niso mogli pregoreti glavni vmesni zidovi in železna vrata, so fašisti v noti od srede na četrtek prinesli zopet bencina, polili, kar dotlej ni dosegel ogenj, in nanovo zažgali. Tako je dejanski zgorelo prav vse. Gasilo se je samo toliko, da se je zavarovala Galattijeva palača (v podaljšku Narodnega doma do ulice Roma), ki je last mestne občine tržaške, m pa da je vse temeljiteje zgorelo. Saj kovač tudi škropi žerjavico z vodo, da daje večjo vročino!
V torek zvečer so fašisti razdejali tudi društvene prostore vseh naših narodnih društev in ustanov po mestu, naskočili »Edinost« in »pustošili slovenske odvetniške pisarne. Napadli so tudi jugo&lovensko delegacijo — konzulata tedaj še ni bilo —■ in sežgali jugoslovensko državno troboj-nioo.
Taka je resnica o požigu Narodnega doma. Kake gorečnosti in kakega požrtvovalnega junaštva je bilo treba Giunti ki njegovim tolovajem za napad na poslopje polno žensk, otrok in nič zlega slutečih, mirno spečih tujih potnikov!
Zgodovina o vseh teh strahovitih dogodkih še nd izrekla svoje sodbe. Pride pa čas, ko jo izreče, in tedaj bo ta sodba gotovo taka, kakršni so bili dogodki sami: — grozna! Taka, kakor jo edino zasluži ta strašni zločin!	Očividec.
PRIZNANO NAJBOLJŠI
GOJZERJI
lovski ln Športni čevlji po konkurenčnih cenah edino le pri	86
GRAM Ml eM čevljev,
tiri nad Škotfo Loko
Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike!
e— Pevski zbor >Svobode«, M »krvi kot
eden najbološili moških pevskih zborov v ■banovini, je priredil v soboto zvečer v mestnem parku zelo dobro obiskan koncert v korist Olepševalnega in tujsko-pro-metnega društva Zbor, ki šteje 46 pevcev, j a zapel 14 slovanskih umetnih In narodnih pesmi in je žel močno odobravanje ter je moral 3 pesmi ponavljati. Hvalevreden je sklep zbora, ki ga vodi z izurjen© roko pevovodja g. Ciril Pregelj, da bo priredili le-tošnje poletje še več sličnih koncertov na prostem, kar pozdravljaj val domačini in tujai-letoviščarji s posebnim veseljem.
e_ Evropska prvakinja v umetnem drsanju gdč. H i Ida Holovska z Dunaja Je prispela predvčerajšnjim s popoldanskim dunajskim brzovlakom v Celje, tajer namerava prebiti dvomesečne počitnice. Mlado sportistko spremlja njena ožja rodbina, ki je enako, kakor ona, nad Celjem ta njeno divno okolioo resnično očarana. Gdč. Holovska se je nastanila v idilična penziji g-Petrička v Liscah nad Savinjo.
e_ Rame nesreče. Pred dnevU je padel 'AA letni žagar Franc Klepej s Ponikve tar ko nesrečno, da se je močno poškodoval na levem kolenu. S kolesa je padel 24 letni zidarski pomočnik Jože Lebič dz šmartn« v Rožni dolini in si zlomil levo nogo. Z lestve pa je padel 28 letni Ivan Galuf, dninar s Spodnje Hudinje pri Celju in se poškodoval na desni nogi. Vsi se zdravijo v bolnici.
e_ Zopet žrtev noža. Pred dnevi je v
pijanosti in prepiru zabodel neki Ivan Led-nik z nožem v levo roko in prsi 26 letnega posestni ko vega sina Ivana Vodovnik* z Lepe njive pni Mozirju. Vodovnika so aao-rali prepeljati n<a zdravljenje v Oeije.
Iz Kranja
r_ Avtopodjetnik Pepi Goričan iz Tržiča je uvedel ob nedeljah in praznikih s tu-ristovskim avtobusom nočno turo Ljubljana—Kranj, s čimer je zlasti ustregel ontm. ki radi posečajo opero, dramo, koncertne ji druge prireditve. Ni dvoma, da bo ta zveza te vrste občinstva še pctnnožila, tako da se bo podjetniku nova tura tudi izplačala, kar bi bilo le želeti. Avtobus bo odhajal izpred kavarne »Evrope« (Hgovec) ob po! 12. zvečer in bodo tako tudi oni, ki prispejo z večernimi vlaki v Ljubljano
in nimajo	aa Gorenjsko, lahko po-
tovaH z evtobusom v Kranj.
Iz Laškega
1— Dr. Roš častni Član gasilcev. Prostovoljno gasilno društvo v Laškem je je bilo nekaj let po preobratu tako rekoč v krizi. Tedaj pa je posegel vmes mestni župan dr. Roš ter odločno izdejstvoval popolno reorganizacijo društva, ki je danes eno najbolj discipliniranih v trboveljski župi. Poleg tega je dr. Roš tudi materijalno priskočil druStvu na pomoč, da je tudi tehnično doseglo ono stopnjo, ki jo mora imeti za brezhibno vrienje tvojega vzvišenega poklica. Kot skromen a prisrčen dokaz hvaležnosti zaščitniku je društvo na občnem zboru soglasno izvolilo g. dr. Koša za častnega Slana ter mu izrodili lepo diplomo.
I— Sezijjko gibanje. Topli žarki julijskega eolnca eo oživeli tudi doslej mrtvo počitniško sezijo. Ulice so oživele in dan za dnem prinašajo vlaki nove goste. Tu letujejo tudi gg. Dimitrij Sapinac, sodoi hrigadni general, univ. profesor dr. Matija Dolenc, kapelnik dr. Če-n, ^profesor kon-servatorija Jan Šlajs in drugi ugledni možje.
1— Razširjenje mestnega vodovoda. Z razširitvijo vodovodne napeljave in gradnjo gostilničarsk« pivovarne je bilo soditi, da kapaciteta dosedanjega vodovoda ne bo zadoščal«. Mestno županstvo se je zatorej odločilo za pojačenje vodovoda z zajetjem še 1 studenca nad Ogečami pri Rimskih toplicah. Gradbena dela je pravkar izvršila stavbna tvrdka »Union« (inž. Moss-lacher). S priključkom novega zajetje na dosedanji vodovod se je zvišala njegova kapaciteta za 5 6ekundnih litrov. Pa tudi vod« sama je skoro za 2 stopinji hladnejša od prejšnje. Adaptacijo, ki se^ j« izvršil« brez vsake obremenitve meščarfov, pozdravljamo.
1— Podporne izkaznice. Da se izbegne izkoriščevanju prebivalstva po raznih sumljivih tipih, ki prosjačijo za denarno podporo, katero porabijo za alkohol, in da bi se res potrebnim nudila primerna pomoč, je založilo mestno županstvo bloke z nakaznicami po 50 par. Dobivajo se v občinski pisarni po 6 Din. Nakaznice bo vnov-fevalo mestno županstvo za potrebno hrano, živila in drugo.
spodarstvo
Obnovljen tarifni odbor pri prometnem ministrstvu
V	zvezi z načrtom nove železniške blagovne tarife, ki je bila nedavno predložena eosp. korporacijam so se gospodarske zbornice obrnile na prometno ministrstvo 8
prošnjo, da se zopet obnovi Institucija tarifnega odbora, kot posvetovalnega orga-aa prometnega ministrstva v prometnih in tarifnih vprašanjih. Prometno ministrstvo je uvidelo potrebo vzpostavitve tesnejših stikov s predstavniki našega gospodarstva iin je sedaj ugodilo tej prošnji. Promeitni minister g. Lazar Radrivojevič je namreč izdal odlok s katerim se obnovi tarifni odbor. Ta odlok pravi med drugim:
Pri prometnem ministrstvu se ustanovi tarifni odbor kot posvetovalni organ z na-Iosro, da na poziv ali z odobravanjem pro-iretnega ministra proučuje in daje mišljenja o splošnih železniških vprašanjih, kolikor se nanašajo na narodno gospodarstvo (trgovino, industrijo, obrt, šum&rstvo, kmetijstvo, itd.) Tarifni odbor lahko daje svoda mišljenja tudi v vprašanjih voznih redov kakor tudi o osnovah in temeljnih pravcih tarifne politike naših železnic, našega pomorstva in rečne plovbe in končno o osnovnih spremembah reglementamch -in splošnih tarifnih predpisov, .kolikor se ne nanašajo na prehodne An izjemne razmere.
Tarifni odbor ima 24 članov, ki jih imenuje prometni minister za dobo pet let. in sicer 9 članov na skupni .predlog trgovskih, industrijskih in obrtniških zbornic, 5 članov na skupni predlog Glavne zadružne zveze, 4 člane v sporazumu z ministrom z-a šume in rudnike na skupni predlog šu-marskih in rudarskih organizacij in 6 članov, kn jih imenuje prometni minister samostojno iz vrst gospodarskih, finančnih tin trgovsko-tarifnih strokovnjakov. Organizacije, ki predlagaijo člane, morajo predložiti dvojno število kandidatov. Prometni minister lahko odstavi člana tarifnega odbora, ki svoj izostanek od seje ne more ■utemeljiti s tehtnimi razlogi.
Prometni minister sklicuje tarifni odbor po potrebi, toda najmanj dvakrat na leto. Seje tarifnega odbora se redoma vršijo v Beogradu. V primeru .posebne potrebe, se lahko saje vršijo tudi izven Beograda, toda le s posebnim odobren'jem prometnega ministra. Prometni minister lahko skliče tarifni odbor, ako to zahteva najmanj polovica članov z navedbo predmeta, o katerem se naj razpravlja. Seje tarifnega odbora niso javne. Vodi jrih predsednik, ki ga Imenuje prometni minister. Predsednik lahko samostojno ali na predlog posameznih članov pozove na seje tudi strokovnjake iz vrst interesentov, ki niso zastopani v tarifnem odboru. Mišljenje o predloženih vprašanjih se ugotavlja z glasovanjem prisotnih članov in se vnaša v zapisnik. Ločena mišljenja se stavljajo v zapisnik kot zahteva manjšine.
V	svrho proučevanja važnejših trgovskn-tarifniih vprašanj, ki jih ni mogoče res'51 brez širšega sodelovanja gospodarskih krogov, voli tarifni odbor iz svoje srede štiri člane kot predsednike strokovnih anket. Tj lahko po odobrenou tarifnega odbora skličejo ankete v svrho proučevanja posameznih trgovsko-tarvfnih vprašanj. Dolžni so ugotoviti in objaviti preko novin dan, čas in kraj, kakor tudi dnevni red vsake seje ankete najmanj 10 dni! pred sejo. V teku 15 dni po sklicanju seje, morajo predsedniku tarifnega odbora predložiti zapisnik o delu anket s sklepi in mišljen H. Predsednik tarifnega-odbora pa je potem dolžan po prejemu zapisnika sklicati se!o tarifnega, odbora zaradi defiirritivnega mišljenja
Sejam tairtfnega odbora, kakor tudi strokovnim anketam prisostvujejo: strokov«! referent prometnega ministrstva., načelnik komeroijalnega oddelka kontrole dohodkov, prometnega oddelka in tarifnega oddelka generalne direkcije državnih železnic, Šef tarifnega odseka in komercijalne-ga oddelka, načelniki oddelka za pomorstvo in rečno plovbo kakor tudi strokovni referenti direkcije rečne plovbe. Ostala ministrstva in generalne direkcije državnih železnic nimajo pravice glasovanja, vendar lahko glede vseh vprašan*	v raz-
pravo in dajejo potrebna pojasnila.
Članstvo v tarifnem odboru se smatra kot častna funkcija, s katero ni vezana nobena nagrada. Zaradi proučevanja g>> spodarskiih razmer v državi, ki je potrebno za pravilno obravnavanje tarifnih vprašanj, lahko odobri prometni minister članom tarifnega odbora brezplačne potne karte na državnih železnicah in ladjah.
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz Narodne banke od 8. t. m- ne vsebuje v primeri z zadnjim izkazom bistvenih sprememb. Podlaga v zlatu in devizah ie ostala povsem nespremenjena Menični portfelj, ki je zadnje tedne stalno nazadoval, se je v prvi četrtini julija zopet povišal za 21 milijonov Din. dočim so iombardna posojila za malenkost zmanjšala. Obtok bankovcev se je skrčil za 17.3 na 4916.1 milijona Din, na drugi strani pa sn se obveznosti na pokaz povečale za 25.3 na 568.2 milijona Din. Povečanje obveznosti na pokaz je nastalo zaradi znatnejših žirovnih naložb državnih gospodarskih podjetii (-»razni računi«), dočim so se privatne žirovne vloge zmanjšale. Tudi obveznosti z rokom, med katere po všteti tudi blacrajni^ki bom Narodne banke, kažejo povečanje za 12 milijonov Din.
Kritveno razmerje se n? bistveno spr<>-mbenilo. Kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz v zlatu in devizah zna^s 36.09% (po zadnjem izkazu 36.14%). krije v samem zlatu pa znaša 32.14% -'32.18): Stanje na dan 8. t. m. je bilo naslednje <v miliionih Din; v oklepaiib razlike nasnrnti stanju od 31. junija): aktiva: podlaga 1979.5 (— 0.1), od tes?a v zlatu 1762.8 (+ 0.2). v valutah 0-2 (— 3.3), v devizah 216 5 (+ 3.0): posoiila na menice 1957.1 (+ 21.0); lombard 355.0 (— 1.0); stari dolg drža v« 1806.4 (-f 0.2). začasni avans glavne držnv-ne blagaine 600.0 (—); pasira: obtok bankovcev 4916.1 (— 17.3); obveznosti na pokaz 568.2 ( + 25-3), od teqa nasproti drifavi 6.3 (— 5.1), po žirovnih računih 428.6 (— 24.3). po raznih računih 133.2 ( + 54.8): obveznosti z rokom 1363.3 (+ 12.6).
Polletna bilanca Narodne banke.
V ^Službenih Novinah« od 11. t. m. je objavljena bilanca Narodne banke na rian .%'. junija 1932 (brez računa izeube in dobička). Poleg postavk, ki so bile že razvidne iz tedenskega izkaza Narodne banke na dan 30. junija, je iz polletne bilance razvidno, da se je vprevm polletju rezervni fond zmanjšal od 82.8 na 60.6 milijona Din. Tudi pokoi-ninski fond bančnega osobia ie nazadoval od 22.4 na 17.9_ milijona Din, Med aktivami vidimo, da je iz bilance izločena r>ostav\i za demonetizirano srebro v višini 33.9 milijona Din. ker je bilo to srebro prodano državi za kovan ie srebrnih novcev po 10 in 20 Din. ki bodo prišli v kratkem v prom°t. V primeri z bilanco od 31. decembra 19?>l. se je postavka »kovani denar v niklju- povečala od 38.8 na 50.6 milijona Din. Vrednostni papirji so v novi bilanci vstavljeni z vsoto 12.9 miliiona Din nasproti 27.4 milijona Din v bilanci od 31. decembra 1931. Vrednost nepremičnin in zavoda za izdelavo novSanie. pa se je povečala od 142.3 na 146.1 milijona Din.
Gospodarske vesti
= Na« kontingent za izvoz lesa v Francijo. V francoskem uradnem listu ao bili objavljeni kontingenti za uvoz lesa iz posameznih držav za tretje in četrto tromesečje tek. leta. Naš kontingent, ki je bil v drugem tromesečju zaradi prekoračenja kontingenta v prvem tromesečju zmanjšan, znaša za ITI, letošnje tromesečje 2611 ton (za H. tromesečje 1716 ton). Enak kontingent je določen tudi za četrto letošnje tromesečje. Kontingent ze lesne izdelke pa je določen za II. tromesečje na 175 ton (za n. tromesečje 242)
— Nove tvornice kva'a. 7* odlokom finančnega ministra so bila poleg dosedanjih dovoljenj izdan« še naslednja nova dovoljenja za tvornice kvas«: dr. Milanu Farkašu, kemiku v Z«grehu Kolinski tvor-nW hranrl d d. V Ljubljani. GostllniSar-ski pivovarni d. d. v Laškem. »Crvenk;«. sladkorni tvornfc? d. d. v Crvenki in tvrdki Medič-Z«nk1, tvorniči olja. tfrneža. lakov in barv v L?ub!i«ni. Vsa t« dovoljenja so izd«na brez dovoljenja z« proizvodnjo špirita.
= Velik Ob^eg škode zaradi rje na pšenici v Vojvodini. Kakor je razvidno iz došlih poročil, je škoda zaradi rje na pšenici v Vojvodini prav znatna: V okolici' Subotice je na 1,4 površine letina povsem uničena. Na ostalih % površine bo pridelek preoej manjši. V oKolici Pančeva bo pridelek za polovico manjši, <akor j*e bil prvotno ocenjen. Severnovzbodni Banat je vrhu tega utrpel precejšno škodo zaradi tropskih kobilic, ki so ponekod uničile ves pridelek. Rja je uničila tudi znaten del pridelka v Rumuniji. Rumunske kmetijske zbornice so mnenja, da bo letošnja letina pšenice najslabša v zadnjih desetletjih.
= Dobave. Komanda 2. kolesarskega bataljona v Nišu sprejema ponudbe glede dobave rezervnih delov dvokoles. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 18-t. m. ponudbe glede dobave 300 m kabla. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 20. t m. ponudbe glede dobave 6000 kg pokosta in 60 komadov azbestnih plo5£ (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.)	_
Borze
12. julija.
Na ljubljanski borzi ie danes denarni tečaj devize London po dolgem času prvič zopet padel pod 200. Za malenkost pa so se okrepile devize Newyork, Praga. Berlin in Bruselj.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi v glavnem nespremenjena. Do zaključka je prišlo le za avgust po 181. 7% Blairovo posojilo je bilo zaključeno po 38.50. 8% pa po 41.50. Promet Je bil ie v 6% begluških obveznicah po 33.75.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2269.32 _ 2280.68, Berlin 1333.97-1344.77. Bruse« 782.40 1o 786 34, Curih 1097 35—1102 85. London 199.96—201.56, Newyork 5612 88_5641.17. Pariz 221 19—222.31. Praga 166.67—167 5?
Zagreb. Amsterdam 2.269.32 — 2280.6S. Berlin 1323.97 — 1334.77. Bruseli 782.40 do 786.34. London 199 96 - 201.56, Milan 286.09 do 289.09, Newvork kabel 5634.8S _ 5603.14. Newy0rk ček 5612.88 - 5641.14. Pari* 221.19 do 222.31, Praea 166.67 — 167.53, Curih 1097.35 — 1102-85.
Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 182 — 184, za julij 182 — 184, za avgust 181 — 185, za december 181 — 186, 7% investicijsko 48 — 50. 4% agrarne 22.50 den., 6% begluške 33 — 33.75, 7% Blair 38.50 do 39, 8% Blair 40.50 _ 41, 7% Dtž. hipotek, banka 40 — 41; bančne vrednote: Narodna banka 3850 _ 3938, Priv. agrarna banka 200 — 204.
Beograd. Vojna škoda 181, 187 zakli-. T'o investicijsko 50, 49.50 zaklj., 6% begluške 34.50, 33.75 zaklj., 7% Blair 37 den., 7% Drž. hipotek, banka 41.25, 40.50 zaklj., Priv. agrarna banka 205 zaklj.
Dunaj. Eskompteorftsell. 100. Staatseisen bahngesell. 15.95, Trboveljska 18.80, Alpina-\iontan. 8.25.
Proti jugovzhodu le pozdravljajo eerkvi-ee Sv. Petra in Sv. Ivana, naša najbližja hrvatska soseda, bi kraljujeta skupno z gra-dfcf Mfti Tabor fn Porodje ob skrajni meji slovensko - hrvatski. Le Sotla nas leči od niih. Naravnost proti jugu vidiš v bližini cerkvico Sv. Eme. ki stoji 9 Solo in z £up-niščem vrh strmega hriba, objeta z vinogradi in losi. Pri lahnem južnem vetričku zadoni njen zvonček tako jasno, kakor da smo v njeni fari. Malo na desno sloni ob hribu Brad Podčetrtek. Na desno zopet cerkvice in kmečki domovi. Tinjsko z dvema cerkvicama, druga poleg druge. In kdo bi jili vse naštel? Rodenčani pravijo, da jib je okoli trideset, nekateri pa, da jih je še vež! — Zopet se nagne svet in cesta. Pod seboj le imamo cerkvico Sv. Mohorja, Čuvarja Rodenskih goric, ki jih, kakor rjegov oskrbnik, stari mežnar Lovrenc, varuje nred točo. Dasi sključen od let, jo mahne Lovrenc proti cerkvici kakor hitro začuje prvi grom iz oblakov, nakopičenih nad Bočem. In ž« zacingija zvonček, da odganja oblake in kliče ljudi k pobožni molitvi. Kdo bo odvračal oblake, ko njega več ne bo? Zato naj nam ostane še zdrav in krepak, čeravno ga teže leta nad sedemdeset! Naj bo še v naprej vreden naslednik Sv. Mohorja!
Tu pri cerkvici, na zeleni ledini, ob braj-dah. .prepletenih od zelenih vinskih trt, »e odpošlje izletnik. Pogled mu plava po nižjih hribčkih in dolinicah. Tu je počival ln užival srečo, mir in uteho tukajšnji rojak, pokojni dr. Debelak, prvi jugoslovenski ravnatelj pošte in brzojava v Ljubljani. Najlepši »o mu bili trenutki, ko »e tonilo conce in je pobarvalo vse te lepe in sočne vinske gorice s svojim škrlatom; kadar je potegnil Lovrenc z« vrv in priklical iz stolpa ve&io lepo Ave Marijo in so mu odgovarjali tovariši od Sv. Eme, od Tinjskega in bosrsigavedi odkod. Seda i že spi par let pod cipresami pri Sv. Trojici.
Tik pod Sv. Mohorjem leži malo vino-gradno posestvo slatinskega »doktorja«, ki
Blagovna trži&a
LES.
+ Ljubljanska borza (12. t m.) Tendenca za les slaba. Zaključen je bil 1 vagon rezane jelovine. povpraševanje je za 2 vasona rezane jelševine od 2 m navzgor, šir. 15 do 35 cm. deb. 50 — 100 mm, I., II., neobrob-ljeao blago).
21 TO.
+ Chicago, 12. julija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 46.625, za september 48.875, za december 52.25; koruza: za julij 29.25. za september 31.50, za december 31825. ©ves: za september 19.25, za december 21.50; rž: za julij 28.125, za september 31.
-i- Winnipeg, 12. julija. Začetni tečaji: ršenica: za oktober 56, za december 57.
+ Ljubljanska borza (12. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo- Nudi su pšenica (slovenska postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): slavonska, 78 Kg po 185 — 190, okolica Sombor, 79 kg po 195 — 197.50; potiska. 80 ke po 200-202.50 , moka: baška >0« fco Ljubljana, plačljivo v 30 dneb po 305 — 310; banaška >0c. fco Ljubljana, plač. v 30 dneb po 310 — 315: koruza (slovenska postaja, plačljivo v 30 dneh): baška, po mlevski voznini po 150 do 152.50. pri navadni voznini po 155 — 157.50.
+ Novosadska blagovna bore« (12. t. m.) Zaradi praznika borza danes ni poslovala.
Sv. Trojice do Sv. Mohorja
Rogaška Slatina, 9- julija.
Od Sv. Križa, slatmske farne cerkve, se vzpenja cesta navzgor proti Sv. Trojici. 2e Rimljani so vozili svoje bojne tovore po tej cesti proti nekdanji Petoviji. Prešlo je na stotine let, da, tisoč let in še več — :n še kljubujejo težki kamni, vzidani v to cesto, vsem vremenskim neprili-kam. Sv. Trojica! Ljubka cerkvica stoji že stoletja na tem idiličnem vrhu v sredi pokopališča, kjer sanjajo svoj večni san fa-rani svetokriški. Tihot« vročeg« poletnega dneva je tu, samo od časa do časa ze-ziblje lahen veter temne ciprese, da se klanjajo nad grobovi, kakor bi hotele vg'o-bifi spanje pravičnih.
Še nekoliko se vzpne pot od cerkve navzgor in že se znajde n« ravnici platoj«, med njivami in travniki, ob vinogradih in gozdičkih in popelje slatinskega gosta proti zahodu, proti cerkvi Sv. Monorj«. Pri Šternovi gorci, najvišji točki rodenskesa pogorja se ustavi korak slehernega popotnika. Za seboj ima Donačko goro, ki izgleda kot koničast rog in štrli proti nebu popolnoma izoliran. Ta naš ?,Rigte, simbol Rogaške Slatine in nje okolice, je najljubše izletišče slatinskih gostov. Ob južnem pe«. gorju ščiti cerkvico Sv. Jurja in malo vii;9 Sv. Donata pred nevihtami, ki jih prinaša nevarni sever. Cerkvica Sv. Donata je stala nenkdaj vrh Donačke gore. Porušila jo ie strela. Zvonovi so se zakotalili navzdol in tam. kjer so obstali, so sezidali domačiji sedanjo cerkvico Sv. Donata.
Najbližji sosed ponosni Donački pori je Boč. Dasi visok, je vendar obraščen 9 temnimi gozdovi, ki skrivajo njegove dolomitu« sknle. Tudi on drži v svojem zatišju beio golobico, cerkvico Sv. Marjete. Toda na glavo eo mu pred letom postavili podjetni Po',j-čančani razgledni stolp, ki mora kljubovati vsem vremenskim nezgodam. Nizko pod njim pa sanja prelepa Kostrivnica. ki,zasluži, da jo boli poseFajo slatinski gosfe. Dosežeš jo lahko po cesti, ki pelje iz SlaM-ne skozi Ratansko vas mimo Negonja, nli pa po banovinski cesti skozi Podplat, kjer zavije prf Kupniku na desno. Skrjt |e ta kostrivniški kot. toda visoke Rodne so fca vendar popotniku izdale.
ga lahko opazuješ ob nedeljskih popoldnevih, ko pregleduje trte in njive, kravice i« čebelce, sadovnjake in travnike. Pred hi5o se košati orjaška lipa. cvetoča in dišeča, okoli kleti pa 6enčijo visoki orehi, vabeči popotnika na kratek odmor. Pred večerom zadoni fantovska pesem, ki se razlega po dolinicah in se odbija ob bližnjih gričih. Po cesti v dolini pa drdrajo avtomobila proti Celju in Mariboru, polni izletnikov, ki so prišli poslušat Neffatovo godbo in se krepit ob 9latmskih vrelcih.
Naj ne zamudi noben gost, ki poseča Rogaško Slatino, baš takšnih izletov, kakor je tu opisani Če hočeš zdravja telesu in duši, izpopolni svoje zdravljenje z izleti v naravo, ki Ti jo ponuja okolica Rogaške Slatine z vso svojo krasoto. Ne hodi po obedu v sobo, ne vdaj se omamlja jočem a vabilu hladne sobice in mehkega otomana. temveč obuj se dobro, zgrabi za palico tn hajdi v nebeško naravo! Naj peče ljubo sonce z jasnega neba, sveži hlad iz gostih Sum te ohladi! Prijetni veterček. ki veje nad vrhovi dreves in nad zelenimi griči, te poživi! Občuduj krasoto narave, potlej v skrivnost cvetic in rastlin, zasleduj početje ptic in poslušaj njihovo nebeško pesem, prebredi hribčke in dolince, briši si pot s čela! Naj telo izloča preobilne in nezdrave 6oke iz sebe — potem ti bo zdravljenje potekalo hitrejše in uspešnejše! K? iti oglašal se bo apetit in zdravilna voda slatinskih vrelcev bo napajala vso ono stani čevje « svojimi zdravilnimi snovmi. Telo si bo zaželelo te božje kapljice iz slatinskega vrelca, pa najsibo Tempel, Styria ali Donat, kakršen ti je pač od zdravnika predpisan. Pomni, da sta poleg vode sonce in zrak zdravljenju potrebna! če kje, imaš v Rogaški Slatini in nje okolici vse pogoje za pravilno in izdatno zdravljenje, ki ne obstoja samo v ozko začrtanem receptu zdravnika. ampak v vsem, kar ti nudi mati — narava.	Dr. F. Kolterer.
Dogodki za mejo
Promocije na tržaški trgovinski to gospodarski univerzi.
Na univerzi za trgovinske in gospodarske študije v Trstu so se te dni zaključili promocijski izpiti. Kandidatov je bilo 21. Med temi je bilo pet kandidatov rodom iz Jugoslavije. Izmed ostalih naj navedemo Josipa štolfo iz Sežane, Dragota Prek ga iz Trsta, ki sta pri izpitu dosegla visoke rede, in Josipa Božiča iz Trsta. Kandidati iz Jugoslavije so bili: Oskar Kis s Sušaka, Janko Matič iz Modric, Gustav KronfeLd iz Siska, Valter Mayerweg iz Šibenika in Jakob Levi s Savskega mostu. Vsem navedenim iskreno čestitamo.
Nov udarec tržaškemu gospodarstvu
Pred kratkim so v vseh italijanskih pc-krajinah razen v Julijski krajini uvedli znižane tarife za železniški tovorni promet. Tovorni promet z motornimi vozili je namreč v zadnjem času tako zelo porasel, da je pričel resno konkurirati s prometetm po železnici. Računajo, da je dosegel osebni premet z motornimi vozili 25, tovorni pa 15% železniškega prometa. Zaradi tega je bilo znižanje železniških (tarif povsem" razumljivo. Tembolj pa so se razburili tržaški in c stali poslovni krogi, da je režim kar tako na lepem spet pozabil na Julijsko krajino. V Julijski krajini promet z avtomobili sicer zares še ni tako razvit, da bi mogel konkurirati z železnico, vendar pa so z novimi tarifami, ki pridejo v poštev le za predvojne italijanske pckrajine, gospodarsko zelo oškodovali vso deželo. Znano je n. pr., da so tržaški trgovci doslej v veliki meri s kolonijalnim blagom zalagali skoraj vse gornjeitalijanske trge. Zaradi take tržaške konkurence so bile v večji meri prizadete Benetke in deloma celo Genova. Zdi se, da bo sedaj tržaška trgovina tudi na italijanskih notranjih tržiščih zelo padla, ker ne bo več prenesla beneške in genovske konkurence,
Otroci fašistov s Sušaka in Krka v italijanskih p čitniških kolonijah.
S Krka in Sušaka je prispelo v četrtek na Reko 117 italijanskih otrok, ki so vpisani v fašistični organizaciji »Balilla« in »Piooole Italiane«. Z Reke so jih poslali v fašistične počitniške kolonije v Pesaru, Francavilli in Pescari. Otroke s Krka so spremljali učitelj Amedej Vitale, župnik Alfonz Doneggia in še nekateri drugi Italijani s tega juge slovenskega otoka, one s Sušaka pa je vodil italijanski konzul dr. Romizi. Na Reki so otroke sprejeli pod-prefekt Bevilacqua, zastopnik mesta, zastopnik pokrajinskega fašističnega tajnika in drugi fašistični veljaki. Z razvitim praporom fašistične organizacije na Krku so otroci še istega dne zvečer krenili dalje na pet proti počitniškim kolonijam.
istrski kamen za beneško pristanišče.
V bližini Pirana so ob morski obali razstrelili velik grič. Izkcpali so v hrib 25 m dolg predor in položili vanj 5000 kg razstreliva. Z razstrelitvijo hriba so pridobili 70.000 ton belega istrskega kamna, ki ga bodo s tovornimi pamiki prepeljali na beneško stran to ga tam obdelali ter nato porabili za gradnjo beneških pristaniških naprav.
Dogodek sam vzbuja žalostne spomine na nekdanje čase beneškega gospodarstva v Istri, ko ao uničili istrske gozdove, da so na njih zgradili beneško mesto. Zdi se, kakor da je bila Istra osvobojena le zato, da jo znov« oropajo in okrnijo za nove temelje beneškega blagostanja.
Iz slovenskih občin na Goriškem. .
Idrijska občina namerava zgraditi občinsko klavnico. V ta namen je najela večje posojilo pri idriiski hranilnici. Idrijski podefttat Je določil tudi večjo vsoto za
fašistične počitniške kolonije.
Podeštat v Sv. Luciji pri Tolmin« je odredil, da se z občinskim denarjem deloma krijejo stroški za pogreb fašističnega miličnika Antona Kumarja.
V	Kojakem bo občina dobila nov urad. Da nakupijo primerno poslopje, bodo prodali občinski delež obligacij državnega javnega dolga.
V	Kobaridu bodo zgradili nov vodovod. Tudi tu bodo prodali obligacije javnega dolga, da si preskrbijo potrebno vsoto denarja, ker podjetja za javna dela nočejo sprejemati v plačilo teh obligacij.
Anhovska občina je darovala večji prispevek za fašistične kolonije.
šentviška občina nad Vipavo je najela 25.000 lir posojila, ki ga ji je dala vipavska občina. V št. Vidu bodo kupili hiso za občinski urad.
V	Fari ob Soči pa bodo zgradili novo šolo, za katero nameravajo najeti večje posojilo.
Zaradi pobega čez meja
Pred sodnikom v Ajdovščini se je vršila te dni cela vrsta procesov zaradi bega če^ mejo. Obkojeni so bili v kontumaciji na 4 mesečno ječo, na globe po 3000 lir in ra denaThe kazni po 240 lir naslednji obtoženci: 22 letni Viktor Kerbec. AI'odz Besednjak, Drago Kodrič, Rafael Humar in France Mihelič iz Rihemberka, Lojze Gorjup, Tone Mohorčič, Marija Cehovinova in Andrej Kodele iz Vipave, Jo6ip Saksida ;z Skrilj, Janko Vidic iz Dola-Otlice, Andrej Jejčič z Erzelj«, Alfonz Rovtar iz Sv. Križa n« Vipavskem, France Marc in Josip Marc iz Budanj ter Ivan Česnik z Dolge Poljane. Nadalje je bila Obsojena pogojno n« tri mesece ječe, 2000 lir globe in 240 lir denarne kazni 27 letna Albina Rust Ssnabora, ki se je lani m°?eta marca skrivaj izselila, a se je pred kratkim spet vrnila domov in bila tedaj aretirana ter izročena sodišču.
Pet let ječe zaradi 1000 lir
Pred tržaškim ka<zensklm sodiščem se je vršil v ponedeljek proces proti kletnemu poštnemu uradniku Josipu Bišofu iz šmihela nad Postojno, proti njegovi ženi Ani, ki je bila obtožena v kontumaciji ;n njenemu sinu Marku. Obtoženi so bili goljufije, češ da so hoteli oškodovati šmih^l-sko občino za znesek 1000 lir. Bišofova žena je bila obsojena na dve leti in 6 mesecev ječe ter 2300 lir denarne kazni. Mož Josip je bil obsojen na dve leti in 3 mesece ječe in 300 lir kazni, njun sin Marko pa je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov.
Meseca oktobra preteklega leta je pokrajinski poštni Inšpektor pregledal v šmi-helu poštne račune in pričel sumiti, da pri tekočih računih nekaj ni v redu. Poleg drugih knjižic je obstojala v poštnih računih tudi postavka o knjižici šmiheteke občine. Kakor poročajo listi, je izpovedal podeštat Colombo, da občina ni posedovala take knjižice. Tedaj je Bišof izpovedal, da je knjižica prav za prav njegova test, čeprav nosi ime šmihelske občine. Leta 1921, ko je bil občinski tajnik, je spričo ugodnih valutnih razlik zlahka likvidiral dolg v znesku 7260 kron na račun tedanje Kranjske hranilnice in posojilnice. Dolg pa je povrnil z lastnim denarjem in zaradi tega si je knjižico pridržal kot jamstvo. Lani sredi leta je njegova žena dvignila na poŠti 1000 lir na račun te knjižice. Podestat Colombo Je baje za to dal dovoljenje. Kakor pa so pozneje izvedeli, Colombo spi oh ni dal potrebnega dovoljenja Zato je prišlo do proeesa, čeprav je Bidof Se pred procesom naložil 1000 lir pri poŠti na račun ta knjižice ta čeprav je izjavil,, da je smatral, da ne napravi nikakega prestopka, če kot upnik dvigne del svoje terjatve.
žrebanje v drž. raz. loteriji
v IV. razreda so bili Izžrebani sledeči dobitki:
Din 8.000.— it. 5.975
M ?'Sftft'H " 4425 4.449, 4.477, 5.957, 10.852, 13.063, 19.510, 19.523, 1QJtt2 1958'r 19 588, 23.4^6,23.4^,35.513, 35.519 35.538, 37.044, 42.524, 42*534' 42577! 42:582 45.788 45/798 51.566: 52.265, 54.225, 58.327, 62.209, 62 226 62:241 62.244 62.259 65.358, 69.407, 69.474. 69.483 80.241, 84.486, 003 g6 623 gg 255, 93.028. 93.058. 93.068. 98.686.
Zadružna hranilnica r.z.zo.z^ Ljubljana, Sv. Petra c. H
Iz življenja In sveta
Podpis lausannske pogodbe
Angleški ministrski predsednik Mac Donald podpisuje pogodbo. Desno ob kraju mize: nemški državni kancelar Papen in nemški vnanji minister Neurath. V sredi: angleški vnanji minister sir John Simon. Poleg njega na levi: francoski ministrski predsednik
Herriot.
Zatiranje komarjev
Razne vrste komarjev spadajo, kakor enano, med najnevarnejše prenašalce bolezni. Zadostovalo bi, da omenimo malarije' in rumeno mrzlico, ki zahtevata še danes številne človeške žrtve in povzročata, da so širna ozemlja neobljudena. Tudi gospodarsko je problem komarjev naravnost odločilnega pcmena. Celo lažje vrste bolezni, kakor Dengueva mrzlica, ki jo prenaša reka vrsta komarjev, je mogla pred nekoliko leti ustaviti v Grčiji skoraj ves pro-
Zadovoljni se vračajo Nemci • • •
Nemški notranji minister von Gayl pozdravlja državnega kancelarja von Papena (s črnim trakom na rokavu) na berlinskem kolodvoru. Za državnim kancelarjem gospodarski minister prof. Warmbold.
dovolj
met, ker ni bilo na razpolago zdravega železniškega csobja.
Posebno velika je tudi škoda, ki Jo povzroča neka vrsta komarjev med živino. Celo Nemčija, ki gotovo ni dežela nevarnih komarjev, utrpi vsako leto milijonsko Škodo zaradi smrti in obolenja opikane živine, zaradi ragube mleka, stroškov za živinozd ravnike itd. V drugih deželah Je še hujše. L. 1923. so utrpeli romunski živinorejci okreg 20 milijonov dinarjev Škode zaradi izgube živine, vlada Je morala podpreti s kopico milijonov oškodovane kmete. Isto leto je izgubila Bolgarska preko 16.000 glav živine, isto tako velBca je tudi škoda, ki jo mora prenašati ameriško živinorejstvo rad5 komarjev.
škoda, ki jo povzroča malarija, m t številkah skoraj ne da izraziti. Na Bolgarskem so kraji, v katerih izumre vsaka družina zaradi malarije v enem samem pokolenju. španska porabi vsako leto 9000 kg kinina v vrednosti 40 milijonov dinarjev samo za lečenje malarije; v enem samem malarijskem ekrožju Južne Srbije s 16.500 prebivalci potrebujejo stalno 30 zdravnikov, 18 pomočnic in 31 razde-ljevalcev kinina — vse samo za malarijo; Sardinija izgubi zaradi malarije letno okrog 500.000 delovnih dni v vrednosti približno 150 milijonov dinarjev; Romunija pora/bi letno za več nego 2 milijona dinarjev ktaina in mora zdraviti povprečno 65.000 malaričnih bolnikov; povprefr-no število malaričnih v predvojni Rusiji Je bilo 3 milijone oseb, isto toliko bolnikov imajo Zedinjene države, kjer umn letno 13.000 oseb zaradi te bolezni, in Italija nič manj. Več milijonov smrtnih žrtev zahteva malarija vsako leto v Indij!
In proti tem strašnim dejstvom J« Človeštvo akeraj še vedno brez moči. Insefc-tolog Howard Je nekoč dejal, da ne živimo v ddbd človeka, temveč v dobi žuželk, ki ao močnejše od človeka in mož kna v nekem pogledu pravo. Najbolj uspešna obramba, ki jo imamo zoper smrtonosne komarje, Je v tem, da se zasujejo jarki in močvirja v katerih imajo strupene živali-ce svoja legla Tudi petre lej uničuje zarod. Vendar pa ostane tu Se toliko dela, da se za sedaj res ne moremo ponašati, da Je človek edini gospodar sveta.
Radioaktivni človek
Kksa.kt.na znanost Je odkrila naravni pojav na človeškem telesu, ki so ga doslej znanstveniki vedno zanikavali, ker je bil spočetka zvezan z velikim ckuitističnhn humbugom: e Reichenbachovim naukom o človeškem »odu«, z mesmerizmom, »živalskim magnetizmom« in podobnimi stvarmi.
2e pred leti Je slavni profesor Sauer-bruch registriral električne vplive človeškega telesa na daljavo z občutljivimi instrumenti in italijanski raziskovalec prof. Cazzamali je lahko s slušalkami zasledoval neko vrsto radijskih valov iz delujočih človeških možganov. Neki drugi učenjak je spet dokazal, da izžareva človeška koža žarke, ki so sposobni ustaviti in uničiti rast tkivne kulture. Dunajski raziskovalci so odkrili v krvi spet druge žarke, ki pospešujejo delitev stanic.
Sedaj pa poroča angieški profesor Watters o svojih novih poskusih, s katerimi je v človeškem in sploh v vsakem živem organizmu odkril radioaktivne žarite. V to svrho si je zgradil silno občutljiv aparat, ki je podoben detektorju z ojače-▼alnimi pripravami. Pri neživih predmetih, kolikor ne vsebujejo radija, ne registrira aparat nobenega izžarevanja, pač pa pokaže takoj, da ima n. pr. vsak sad svoje posebno izžarevanje. 2e po značaju teh izžarevanj se da točno spoznati, da-li izvira n. pr. od jabolk, hrušk itd. V človeškem telesu to izžarevanje ni enakomerno razdeljeno. Najmočneje je v rokah, zlasti v koncih prstov Watters je natančno določil prebojnost teh nevidnih žarkov. Globlji vzroki in izvor teh čudnih pojavov še niso znani to tako bo morala znanost šele določiti bistvo in namen biološke radioaktivnosti.
Katastrofa podmornice „Promčthče"
Couespel du Mesnil poveljnik nesrečne podmornic«
Nemški princ — pretendent na portugalski prestol
S strupenim prahom nad gozdne Škodljivce
Letala so vedno češče uporabna za boj proti gozdnim škodljivcem, zlasti proti gosenici borove sovke, ki napravi vsako leto ogromno škodo v gozdovih Nemčije. Letalo lahko opraši v kratkem času velike komplekse s strupenim plinom in pokonča vso škodljivo zalego. — Zgoraj: Letalo praži strupeni prah nad gozdom. Spodaj: Piloti študirajo zemljevid. Vsi so v plinskih maskah, kajti strupeni prah Škoduje
v večjih množinah vdihan tudi človeku.
Don Onarte Braganšld, Cigar mati je princesa Loewenstein-Wert-heim, Id so ga sorodniki bivše vladajoče dinastije po smrti razkralja Manuela priznali za pretendenta na portugalski prestol. Don Duarte je bil rojen 1907 na avstrijskem gradu Seewenstein in je zdaj dijak friburške univerze.
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Fran* Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« grenčica se dobiva r vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Jetniski ravnatelj - pesnik
Ce pišejo jetniški ravnatelji pesmi, se mora to slabo končati. Na francoskem jugovzhodu so imeli takšnega ravnatelja, ki je cele dni prebil v zelenih gozdih in poljih ,iščoč inspiracije. Malo se je brigal za svoje jetnike, ki so dobivali zato zelo neredno svojo hrano in so se začeli upirati. Da si prihrani vsako skrb ž njimi in jih potolaži, Je pesniško navdahnjeni funkci-jonar končno ukrenil, da smejo iz ječe, kadar se jim ljubi in kamor se jim ljubi. Tega so se seveda takoj poslužili in mnogi so izginili neznano kam. Eden pa je Ml toliko netakten, da sf je naprtil nov greh in ko so ga prijeli, je prišla vsa zadeva na dan.
Ravnatelja, ki je bil pozabil na svoje dolžnosti, so postavili pred disciplinarno sodišče. Ker pa na Francoskem spoštujejo pesništvo in pesnike, se je izmazal razmeroma dobro: odpustili so ga enostavno Jz službe in mu dali dovolj prestega časa, da se bo lahko še intenzivneje posvetil pesniškemu udejstvovsnju.
ženska
Znani bclaaMd učenjak Berndot-Mo-ena, ki ga imenujejo todi »modernega Darwina«, si je izbral svojevrstno znanstveno nalogo Potuje po svetu, opazuje človeške tipe in išče v njih značilnih črt, ki vežejo današnje človeštvo preko tisočletij s pračleveškim tipom
— opica
Pred kratkim pa je napravil veliki antropolog isto tako zanimivo odkritje v sredini civiliziranega sveta, v Niči, prestolnici Riviere. Našel je tako rekoč pra-človekovo sestro: mlado dekle z lepim obrazom in visoko postavo, finimi, belimi rokami in čisto normalnimi nfvani Od
Levo: »Pračlovekova sestra«,
L. 1915. Je v Srednji Ameriki, v Panami, naletel na Indijanca, ki kaže presenetljive sličnosti z Jamskim človekom. Učenjak je kupil — okostje tega Indijanca, to se pravi, po njegovi smrti pripade Indijanče-vo okostje njemu — seveda če ne bo raziskovalec sam umri.
desno: prof. Bernelot-Moens.
ramen do kolen pa je lepotica pokrita z gosto dlako, ki kaže vse specifične znake opičje površine. Takšni pojavi so po mnenju moderne znanosti možni le zato, ker Je človeštvo nekoč izgledalo vse drugače nego danes in je bila doba. ko se ni dosti razlikovalo od »vejih opičjih sorodnikov.
Babilonski stolp
Že L 191«. Je pričel Julius Jordan izkopavanja v prastarem mezopotamskam kraju Varki, nekdanjem Uniku. Vojna je to delo prekinila in šele 1929. se Je spet otonovilo. Jordan je med tem postal vodja bagdadskega muzeja in pri izkopavanjih mu je sledil hannovenski arheolog N61-de&e. Najnovejše rezultate te ekspedidje so sedaj objavili.
Izkopavanja ao raakrtia najstarejšo človeško kulturo, od njenih početkov do prvih svetiščnih gradb in početfeov pisave. Obenem so osvetlila neke skrivnosti v zgodovini Somercev, zagonetnega ljudstva, ki je po svojih duševnih naslednikih Aslrcih, Babfloncih, Hetitfli ta Heforejeih vplivalo na vso antično kulturo ta -vpliva nevidno še na današnjo. Jordan ta Nfldeke sta ricod IS prettagodovtodkih plasti ob vznožju ogromnega svetiščnega stolpa, ki ga Je posnosumerekl kralj Urnamu zgradil okrog I 2300., prodrla do najstarejših, kamne-nodobnih naselij praprebivalstva.
Ta naselja se pričnejo s primitivnimi kočami ta trstja In se končajo a hišami iz opeke.
Okrog L 8000 pred našim štetjem so st Sumerci podvrgli praprtbivaistvo, naselili se v njihovih naseljih, ki so j!h dbdall z zidovi, ter prevzeli njihove teterike in dbt-čsje. Dodali ao pa tudi mnogo svojega, že peta iprafegodovtaelka plast kale 78 m
Prostovoljna smrt znanega učenjaka
▼ svojem stanovanju na Donavi se Je usmrtil s strelom v glavo izredni profesor dunajske univerze in znani botanik dr. Friedrich Vlerhapper. Bilo mu je 56 tet še prejšnji večer je bfl v krogu svoje družine in nič ni kazalo, da bi mislil na svoj dtoT&jtoji konec, dasi je zelo tožil nad revmatičnimi bolečinami, ki so mu grenile J« leta in ki so po mnenju njegove Int tudi edini vzrok njegove smrti.
Prof. Vlerhapper se je rodil L 187«. in > «3(1 po končanih študijah do 1. 1912. asistent prof. Wettsteina na botaničnem zavodu dunajske univerze, ki Ji je potem kmalu postal eden najboljših predavateljev. Specializiral se Je na rastlinsko siste-matiko ta rastlinsko geografijo ter se je udeležil več znanstvenih ekskurzij in ekspedlcij, ki so ga privedle tudi ta Evrope.
Smrt kralja varnostnega brivskega
Ta Los Angelesa so aporočflt, da Je umrl King Camp Gillette, izumitelj varnostnega brivskega aparata in kita, ki nosijo njegovo ime. štel je 77 let in njegov Izum ga Je napravil bogatga. Gillette je bil po rodu Francoz.
Usoda izobčenca
Blizu francoskega zgodovinskega pristanišča La Rochelle leži skalnati otočič Rš. SMM kot Sbirališče za težke dbsojen-ce, ki morajo na zloglasne Hudičeve otoke.
Dne 1. t. m. so pripeljali omtaiki že drugič v ječo nekega Loulsa Soucheta, Prvi* je bil zaprt na otoku 1. 1904. Vkrcal se Je na plavajočo ječo in odrinil v Guaya-no. L. 1914. se mu je posrečilo v malem čolnlčku pobegniti iz Cayenne. Prestal Je številne nevarnosti: mrzlico, lakoto, indijanske zastrupljene puščice in boj s krokodili v ustju Amazonke, a naposled srečno prijadral v Venezuelo. Id ne izroča beguncev. Imel j« izredno srečo, ker je moral križariti mimo holandske in brit-ske obale, kjer Imajo druge neusmiljene postave. V Venezueli je spremenil ime in kot njen državljan odšel na špansko.
Po svetovni vojni se Je pogumno povrnil v ljubljeno domovino. Več let se je klatil po deželi ta naposled izmaknil na sejmu denarnico nekemu kmetu. Znesek ni bil velik. Souchet Je bil obsojen samo na en mesec zapora. A na njegovo nesrečo se je zanimal za niegovo prstne odtise neki uradnik v pariški policijski centraH. Španski že par se Je nenadno spremenil v francoskega begunca iz Cavetme. Zdaj čaka Souchet na parnfk. ki ga bo vznrelel ▼ GuavanSko ječo, odkoder je pobegnil pred 18 letL
dolgo, 33 m široko svetiščno zgradbo na temelju iz apnenca, ki so ga morali pripeljati od daleč. Ko se je ta zgradba zrušila, so se dvignile nad njo druge, najvažnejša Je plast iz dobe okrog 1. 4000. s ostanki svetišča, ki je imelo veliko ploščad, dvorišča, mozaike na stenah, stebre itd. Tu so našli tudi najstarejši arhiv s čisto slikovnimi pisemskimi znaki. V višjih plasteh Je mogoče zasledovati, kako se Je ta pisava spreminjala v glasovno pisavo. Največje presenečenje pa je bilo majhno svetišče iz dobe okrog 1. 5000. na vrhu na pol razpadlega svetiščnega stolpa. Po tej najdbi se da rekonstruirati do malenkosti tudi svetopisemski babilonski stolp, ki so ga odkrili, kakor znano, že pred vojno.
Optik — častni doktor
Berlinski optik Erich Ritter,
Id ga je matematično prirodoslovni oddelek draždanske tehnike zaradi njegovih zaslug za nemško precizijsko optiko noval za častnega doktorja-
KARIKATURA
WUliam Carr, najnovejši ameriški prvak v teku na srednjih progah.
Vsak dan ena
Prvi počitniški posebni vlak
(»Journal«),
»JUTRO« St. 161
Sreda, 13. julija 1932.
Mtehel Zčvaco:
90
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
Tesno mu je bilo le zato, ker je bil prepričan o Leonorfcii odkritosrčnosti. Verjel ji je, da je tvegala življenje, ko mu je izdaia soprogovo skrivnost. Čeprav je bil trdno odločen,, da iztrga. Jehana iz Concinijevih krempljev, vendar ne bi hotel za nič na svetu škoditi njej, ki se mu je bila iz lastnega nagiba ponudila v zavezništvo. Zato mu je roka trepetala, ko je odklepal vrata.
A že se je pomiril. V hiši oči vidno res ni bilo žive duše. Krenil je naravnost v klet. Ključ je visel ob vratih. Treba jih je bilo samo cdriniti. Za temi vrati je visel ključ od kleti. Leonora je govorita resnico!
Zdaj, ko je bil prepričan o gotovosti uspeha, je ravnal počasi 2T premišljeno. Šel je v kuhinjo, vzel leščerbo in jo prižgal. Z lučjo v roki je krenil po polžastih stopnicah nizdol. ■
Na levi je našel naznačena vrata iti jih odprl Bil je na tesnem hodniku. Četvero težkih vrat z velikanskimi zapahi se je odpiralo na ta hodnik. Zadovoljno se je namuznil in zamrmral:
»Ta prigoda mi res ugaja. Vrli Jehan mi zadnje čase ni več. posebno zaupal. Poslej menda ne bo mogel dvomiti o mojem očetovskem prijateljstvu!«
Odprl je prva vrata. Rjasti zapahi so glasno zaškripali. Klet, ki 'je posvetil vanjo, je bila prazna.
»Nu, je zamrmral, »v tej ga ni. Kaj pa v nasprotni?«
A zdajci se je zavzel: hreščanje zapahov je bilo kar od sile
hudo. Zakaj se Jehan ni oglasil, ko ga ie vejjdar moral slišan?
Pomislil je:	. j	,
»Najbrže misli, da so ga prišli ubit, ki se noče izdati. A v tem
primeru sem, če mu odpahnem vrata, tudi jaz v nevarnosti, da me pošlje na oni svet. Poginiti prej kakor on? Corpo di Christo! Tega pa že ne!« '	.-.-.■•-	"
Da bi se obvaroval te nesreče, je na vse gsto zakKoal: »•Hej, sinko! Jehan! . . . Jaz sem, Saetta!... Kje pa si?« Tako kričeč je odprl drugo klet. Nikjer tiikogar. S čudnim nemirom je urno odpahnil. ostali dve luknji, "ne da bi nehal vpiti.
Vse štiri kleti so bile prazne.
»Nu, nu,« je prepade,n zamrmral Saetta, »pa ne da bi se motil? Ali sem na pravem kraju ali nisem?«
Natanko je preiskal ves hodnik. Razen tiste četvorice vrat in kleti ni brk) ne drugih vrat, ne druge kleti, ne vobče kotička^ kamor bi se bil mogel človek skriti. Jehana ni bilo tu!
Jel je iznova preiskovati kleti, kakor dia bi bilo vobče še-moči dvomiti. Kleti so bile štiri enake votline, ki so se le po velikosti neznatno razlikovale druga od druge. Vse Štiri so bile gole in prazne, brez vsakega pohištva ali druge oprave.
V eni iizmed njih je zbudil njegovo pozornost majhen bel štiri-(kotnik na umazanih tleh. Posvetil je nanj. Bil je košček papirja. Pobral ga je in malomarno pogledaL A tedajci je zamrmral: »"Glej, glej! Italijanščina!«
Čim delj je bral, tem večje je postajalo njegovo zanimanje. Roka mu je trepetala, oči so se mu lesketale od silnega veselja. Ko je končal, je vzkliknil:
»Vrag naj me nabode, če sem se nadejal take najdbe!« Papir se mu je moral zdeti oči vi dno zelo važen, zakaj pozabil
je Jehana in se, za topil, v dolgo sanjarijo.
Nazadnje je skrbno zložil papir in ga spravil v svoj jopič, mu-zaje se od prevelikega zadovoljstva. Nato je jel spet iskati Jehana. Pretaknil je vso hišo od vrha do tal in spoznal jalovost svojega prizadevanja.
Jehana očividmo ni bik) v hiši, drugače bi ga bil našel. Pomneč Leonofino naročilo, je skrbno zabrisal vse sledove svojega obiska, spravil leščerbo in ključ na njuni mesti ter ves razočaran in mračno zamišljen odšel.	- -
Ko je zavil v Mesarsko ulieo, se je utrnila iz temnega kota nasproti hiše neslišna senca in počasi krenila za njim.
28 v
Ko je Concini odpravljal ženo, je pusta vrata malega kabineta odprta. Njegov plašč in meč sta ležala na stolu, tako da se je moral pred odhodom še v/niti, če ju je hotel vzeti s seboj.
Kakor hitro je zapustil kabinet, kjer je bil prosto govoril, prepričan, da ga ne sliši nobeno nepoklicano uho, je stopil izza težke žametne zaves drugi moški.
Ta mož Je popolnoma mimo zaklenil vrata, ki jih je skrivala zavesa, in spravil ključ v žep.
Ozrl se je na stol, kjer sta ležala gospodarjev meč in plašč, na priprta vrata in smehljaje se zamrmral:
»Vrnil'se bo. Prekrasno!«
Nato je pogledal izza vrat proti hišnemu izhodu m zagledal Concinija, ki se je ves okamenel oklepal vrat. Mirno se je vrnil na sredo sobe. Vrata so se odpirala navznoter. Mož je stopil v kraj, tako da bi ga vrata skrila, ko bi Concini vstopil. Tedaj je tudi opazil, da sta ležala meč m plašč na injegovi desnici in da je mogel zaradi tega prehiteti Concimija, če bi hotel le-ta prijeti za orožje.
Toda namrdnil se je in rekel sam pri sebi:
M iil tiar ni pregled
Igralci ne morejo biti nradniki. Prejeli
jrmo: Gospod urednik, vljudno Vas prosim, da resnici na ljubo priobčite v zvezi z beležko. ki je pod zgornjim naslovom izšla pred dnevi v sJutru«, to-le stvarno pojasni-, lo: Pred tremi in pol leti je g. dr. Ranko Mladenovic v svojstvu generalnega tajnika Narodnega gledališča v Beogradu težko žalil beograjske igralce in našo stanovsko organizacijo. Upravičeni protest z naše strani je sprožil polemiko, ki je prišla — ne po naši krivdi — v liste in celo do ministra, Posledek tega spora je bil ta, da je g. dr. R. Mladenovic zapustil gledališče. Letošnji kongres, čisar predsedniško mesto je bilo poverjeno meni. ni protestiral proti osebnemu mnenju g. bivšeaa generalnega tajnika, ali igralec more biti državni uradnik ali ne, temveč je samo naglasil stališče organizacije nasproti g. profesorju, kateremu se je zopet zahotelo, in sicer po več kot treh letih. d;i bi postal član uprave Narodnega gledal vea v Beogradu. Sprejmite, gospod urednik, tudi ob tej priliki izraz mojega spoštovanja. L. Drenovec. predsednik Združenja gledaliških igralcev«, Ljubljana.
Kmiccrt Riharda Zike v ljubljanskem radiu. Koncert na tej višini bi spadal pred najizbranejšo koncertno publiko. Po naključju so mudi Rihard Zika. primarij praškega kvarteta te dni v Ljubljani in je presenetil poslušalce radia z užitkom, kakor jih je v Ljubljani prav malo. S prof. Jankom Ravnikom sta igrala Dvorakovo F-dur sonato in balado ter iz Smetanove »Moje domovine« dva dna. Kot solista slišimo Zi-ko ri nas kaj redko. Včerajšnji ogromno tehnično znanje zahtevajoči program, je odigral virtuozno in polnokrvno, kot znajo to le svetovni umetniki največjega formata. Prof. Ravnik je ž njim že mnogo premuzi-ciral. Le tako je bilo mogoče, da sta umetnika z nekolikimi skupnimi skušnjami dosegla tako popolno izenačenje podajanj Priporočamo vodstvu radia, da prihodnjič s primerno reklamo že prej opozori našo publiko na take izredne koncerte. Dr. D. Š.
Slovenski skladatelji na praškem koncertu. Minule čini je koncertiral v Pragi zagrebški akademski zbor »Mladost — Balkan pod vodstvom skladatelja Jakoba Golovca. Na programu so bile tudi nekatere slovenske skladbe. Kritik »Lidovih Sovine je poročal med drugim: »•.. Nežna poeta sta Oskar Jozefovič in Vasilij Mirk, čijih zbora ' Angel Gospodove in >Šumi potok« sta se odlikovala po krasnem nastroju in ganljivem zadrža.ju.« >S pomembno vokalno parlituro se takisto odlikovali glasbeno krasno občuteni zbori Emila Adamiča...«
skrbno izbiro odličnih jugoslovenskih zborov smo nenavadno poglobili svoje poznanje glasbene kulture bratskega naroda, ki nam ni docela neznana, a vsedkar srčno lobrodošla. Koncert je imel globok in iskren uspeh ...« — Iz »Venkova« posnemamo: >V starejšem stilu pišejo Vasilij M?rk. Emil Adamič...; gladka oblika Adamičevega zbora prav posebno pridobiva zase •.. Koncert je bil zanimiva in dobro podana revija jugoslovenske zborovske glasbe...«
Zbrani spisi Gustava Krkleca. V založ
bi >Narodne prosvete« v Beogradu sta kot 15. in Ifi. zvezek ^Biblioteke sa vremenih jugoslovenskih pisaca' izišli prvi dve knjigi >Sabranih dela: Gustava Krkleca, znanega tudi po prevodih iz slovenske poezije. Prva knrca obsega prejšnji zbirki ^Srebrna cesta in Nove pesmer, druga pa »Ljubav ptica«1:, "Izlet u nebo« in >?an pod brezom*.
Mi>!i o sodobni arhitekturi«, ie naslov članku, ki ga je po lepi tradiciji šolskih izvesti j objavilo letošnje Izvestje tehniške srednje šole v Ljubljani. Članek je iz peresa prof inž. arh. Dragctina Faturja.
»Sofiialna misao« objavlja v 7./8. številki Mihaila Rajkoviča članek VTalas fašizma«, Milivoja Magdiča premotrivanje >Zadaei književna kritike^ ''poskus opredelitve pro-Iptarske književnosti in njene kritike), Mirka Kusa Nikolajeva esej o nemškem publicistu Valeriu Marcu. Tollerjev govnv-na- bu-riimpeštanskem kongresu PEN-klubov, članek o sodobnem bolgarskem pisatelju Geor-giju Karaslavovu in dr.
Knjige o Rusiji. V zadnjem času je izšlo v nemščini več zanimivih knjig o Rusiji. Kakor sodi R. KaVser v najnovejšem zvezku revije sDie neue Rundschau«, je za novo literaturo o Rusiji značilno to, da v nji ne najdeš več v toliki meri razlogov, odnosno kritik komunističnih teorij. ma#/ež imaš tu predvsem opise ruskega življenja v dobi petletnega načrta. Videti je, da je po desetletju vojn in meščanskih voin nastopil stadij industrializacije in kolektivizaeije. O mladini v sovjetski Rusiji piše na osnovi osebnih doživetij in vtisov mladi berlinski slavist dr. Klaus Mehnert v knjigi >Die Jugend in Sowjetrussland«. Dalje je izšel prevod potopisa Američana Williama C. »Vhiteja ?-So lebt der Russe«. Spis vsebuje noveli-stične epizode, ki imajo vedno posredi revščino in pomanjkanje, pa tudi zaupanje in novo vero. .Tulius Hadus je skušal v knjigi >Russland 1932«; pokazati; kako se presnav-Ija ruski človek. >Tu nastaja novo^ človeštvo z drugačnimi očmi. drugačno dušo^ drugačnimi možgani, da, celo z drugačnim želod-
cem«. Izkoreninjeno, brazdomovinsko Rusijo emigrantov in protirevolucijonarjev opisuje Essad Bey v knjigi as weisse Russland«. Nobeden izmed navedenih piscev ni komunist: vsi skušajo biti objektivni opazovalci ruskih eksperimentov.
Nov roman Rudolfa Medka. Eden najbolj svojevrstnih čeških pripovednikov zadnjega desetletja, epik legionarstva in pesnik moške sile, poguma in nacijonalne zvestobe, general Rudolf Medek, je pravkar izdal pri Vilimku v Pragi svoj novi roman »Legendji o B.arabašovi aneb Podivuhodna ilobroduj-sivi kapitana Mojmira Ivanoriča Barabaše a Josefa Jelitka, sluhi jeho«. (Legenda o Barabašu ali Čudovite pustolovščine kapitana Mojmira Ivanoviča Barabaše in njegovega sluge Jožefa Jelitka.) O Rudolfu Medku in njegovih spisih je >Jutro« že ponovno pisalo: Značilnost Medkovih romanov je v prvi vrsti kult možatosti, volje in energije. Medek poudarja tudi v vojni in vojaštvu pozitivne sile, ki oblikujejo človeški karakter in dvigajo kolektivne vrline naroda, če gre narodu za svobodo ln pravico, za njegove najbolj življenjske ideale. Zato Medek za-metuje preveč jokavi pacifizem v romanih o vojni in rad opisuje junake, ki jih vodi čut neizprosne dolžnosti do naroda. Njegovi najznačilnejši junaki so ljudje, ki se v imenu trdnih načel' bore zoper .razkroj in nered. Žrtev takega konflikta je tudi junak Medkove popularne i«re »Plukovnik šve.c. V zgoraj navedenem novem romann je Medek postavil-nasproti >šve|kovstvu t kot ne-gativniusliki ..češkega - enačaja pozitivno podobo f-eeškoslovelk^t': 5^agitana Barab,aža-in njegovega sluge Jelitka, ki iu viharji vojne in-revolucije preganjajo po Rusiji. Roman je-poln bumoris-tičnih prigod; preveva ga veselost in optimizem. Eden najodlič-nejših čeških kritikov, univ. prof. dr- Arne Novak je te dni napisal o njem to-le sodbo: »V zadnjem času je bilo pri nas napisanin le malo tako prisrčnih, toplih, čuvstveno odprtih knjig, kakor je ta Medkova >Legenda«, ki kar prekipeva od zmožnosti, približati osebe in dogodke čitateljevi simpatiji. Vendar je ta Medkova prisrčnost bližja samovoljni improvizaciji po načinu kramljalcev nego samo ob sebi umevnim epskim razpletom, kakor so lastni humorističnim romanopiscem najvišjega tipa, Cervantesu ali Go-golju.«
>Deutsches Theater« t Berlinu, eno Izmed dveh _ treh vodilnih, evropskih gledališč. je po Reinhardtovi ostavki prešel pod vodstvo Beera in Karlheinz Martina. Jesenska sezona se bo začela s Chlumbergo-vim »Verdunskim čudežem«, nakar pride na vrsto nova igra B Franka (»General ln zlato« ali Homburški princ«« v Reinhardtovi režiji, še pred božičem bo krstna predstava neke nove igre Karla Zuckmayerja.
Pozor!
Pozor
Kemično čiščenje in barvanje vseh vrst oblek, (izvršitev žalne obleke v 24 urah) nadalje zaves, preprog ter kožuhovine izvršuje po najnižjih cenah
ANTON B O C, Ljubljana
Šelenburgova ulica 4 (dvorišče) in Vič cesta IX., št. 9.	173
Prostooolina
dražba!
Pašniška zadruga Limbuš — Ruše bo
prodala najboljšemu ponudniku dne 1. 9. 1932 v prostorih Posojilnice v Rušah ob 10.' uri dopoldne svoje zemljišče vi. št. 46. k. o. Lobnica. To posestvo meri 149 ha 23a 81 m2. Na posestvu stoji zidano gosposko poslopje ter popolnoma nov hlev bavarskega sistema za 30 glav živine z moderno gnojno jamo in kanalizacijo ter vodovodom. Na posestvu je žaga na turbino, travnikov ie okoli 20 ha, 50 ha gozda zrelega za sečnjo, ostalo je gozd zasajen v starosti od 5 do 20 let. Posestvo lezi tik pod Ruško kočo, kamor se sedaj gradi avtomobilska cesta iz Reke. Avtocesta od Sv. Areha do Ruš bo šla skozi posestvo samo.
Izklicni cena je 300.000 Din, kavcija znaša 50.000 Din, potrebna gotovina najmanj 50.000 Din. Posestvo se proda s celim živim in mrtvim inventarjem.
Bližnje informacije daje Posojilnica v Rušah ter g. Mirko Sernc, oskrbnik Ruške koče, pri katerem se tudi lahko dobi vodnika za ogled posestva.
Si p o r t
Generalna klasifHcatija
L kola gorskega prvenstva »avčza Moto-klubov kraljevine Jugoslavije.
Generalna klasifikacija ob priliki gorske dirke na Ljubelju je naslednja:
Kategorija do 250 čem, Šport: 1. Uroič Anton, IHMK Zagreb, 15 točk, 2. Starič Ludvik, MK Ilirija, 10 točk, 3. Jelovčan Rajko, MK Ilirija, 6 točk, 4. Cerič Hinko, MK Maribor, 3 točke.
Kategorija do 350 ccm, Šport: 1. Štrban Anton, IHMK, 15 točk, 2. Uroič Anton, IHMK. 10 točk, 3. Šiška Janko, MK Ilirija, 6 točk, 4. Starič Ludvik, MK Ilirija, 3 točke, 5. Trampuš Franc, MK Ilirija, 1 točka.
Kategorija do 500 ccm, Šport: 1. Starič Ludvig, MK Ilirija. 15 točk, 2. Jagušt Stje-pan, IHMK, 10 točk, 3. Jelovčan Rajko, MK Ilirija. 6 točk.
Kategorija do 1000 ccm, Šport: 1. Uroič Anton, IHMK, 15 točk," 2. štrban Anton, IHMK, 10 točk, 3. Šiška Janko, MK Ilirija, 6 točk, 4. Starič Ludvig,'MK Ilirija. 3 točke, 5. Jelovčan Rajko, MK Ilirija, 1 točka.
Kategorija turističnih motorjev do 1200 ccm: 1. Breznik Dušan, MK Ilirija, 15 točk, 2. Zorčič Vekoslav, IHMK, 10 točk, 3. Neu-man Rudolf, IHMK, 6 točk, 4. Holv Zdenko, MK Ilirija, 3 točke, 5. Jurjevčič Rode-rik, MK Maribor, 1 točkaL
Državno prvenstvo v taMe-tenisu
, Jugoslovenski table -teniški savez v Zagrebu nam pošilja s prošnjo za ctojavo na-
i'ifiini7 "jV ^ *" j " ^
Na redni glavni BkupSčdni JTTS^
ki se je vršila 1. decembra 1931. v Zagrre-bu, je bilo na prošnjo-delegata SK Mure, Murska Sobota, enoglasno sklenjeno, da se vrši prvenstvo dravske banovine v table tenisu za leto 1931. v M. Soboti v režiji SK Mure. Po tej skupščini je SK Ilirija, Ljufbljana baje prosila savez, da dovoli njej prireditev tega prvenstva. Ker pa je skupščina 1. dec. 1931. sklenila, oziroma dovolil to prireditev SK' Muri, ni mogel in ni imel novo izbrani upravni odbor saveza pravice sklepa skupščine v nobenem slučaju menjati,, tudi če bi bil prejel tak tozadeven dopis cd SK Ilirije.
Kljub temu, da je SK Ilirija vedela iz časopisnih vesti, da priredi prvenstvo dravske banovine SK Mura, je brez dovoljenja in znanja saveza in proti sklepu skupščine priredila v istem času isto prvenstvo ter rezultate v časopisu objavila, ne da bi poslala preje Rezultate savezu na verifikacijo.	. _
Na izredni skupščini JTTS 29. maja t. 1., na kateri je zastopal SK Ilirijo, Ljubljana, inž. Bartejev ter zahteval, da to stvar skupščina uredi, je bilo sklenjeno z 10 : 1 glasom, ^ da se verificira prvenstvo dravske banovine za 1. 1932, prirejeno po SK Mnri, Murska 3'bota v dn«>to 37. in 28. m»rca t. ]., ker je edino ta klub imel dovoljenje saveza in je tudi sicer ustregel.. ostalim predpisom.	<..
Verificirajo se naslednji rezultati:
Prvenstvo moštev: .prvak SK Mura A'/ 2. SK Mura B; single gc spodov: prvak Nemecz L., 2. Nemecz J., 3. Kirchner (Graz); single dam: prvak Cimperman M., 2. Kardoš G.; double gospodov: prvak Nemec J. in L., 2. Stankovič—^Kirchner; mixed double: prvak Nemec J.—Cimper-man, 2. Nemec L.—Kardoš G.; double dam: prvak Cimperman—Kardoš; juni-orji: prvak šerbec, 2. Hoyer.
Prvenstvo dravske banovine, katerega je objavila SK Ilirija, Ljubljana je terej neveljavno in se bo priznalo le prvenstvo Ljubljane, odigrano istega dne v Ljubljani, kakor hitro nam SK Ilirijja pošlje točne rezultate na verflkacijo.
Jtigoslovenski table-teniški «Wtv©E.
Službeno iz LNP. Danes, v sredo, ob 20. seja u. o. v Delavski zbornici. Tajnik I.
Službene objave LHP. Prihodnja seja u. o. bo v Sredo 13. t. m. ob 20.30 v dam-skem salonu kavaine Emona. Iž zapisnika VT. redne seje u. o. JHS. Pchvaino se prima ha sedniči seveza rigorozno i tačno
Cenjenemu občinstvu naznanjava,
da sva
II
**
v KOČEVJU. ;
Točila se bodo pristna štajerska in do* lenjska vina; prvovrstna Kuhinja; zmerne cene, zlasti sobam, ki jih je vedno dovolj ria razpolago.	; 8774
Za točno postrežbo jamčiva .in se naj-topleje priporočava, - ..-•-. ^ s - ■>■
Jožko In Mid Poj«
funkcionisanje Ljubljanskog hazena po«t-seveza, kao i akcija na propagandi za hazena šport, pa im se sa strane saveza iz-riče pohvalno priznanje.
Stane Sporn (Dirija), državni prvak v maratonskem teku. V nedeljo so se vršila v Zagrebu lahkoatletska tekmovanja po-edincev za prvenstvo države. Slovenci so nastopili ie v maratonskem teku, na katerem je znani in simpatični Stane Spora (Ilirija) dosegel krasen uspeh. Prišel je na maratonski progi (42 km 195 m) v času 3:21.05 kot prvi na cilj ter postal s tem prvak države. Drugi je bil Leščan (Conccrdia) v času 3:36.30. Ostali so odstopili, med njimi Primorjaš Gregorc 10 km pred ciljem.
SK Korotan (Kranj). Redni in za vse igralce strogo obvezni treningi ge vrše vsak torek in četrteek od 18. naprej. Vsak izostanek je opravičiti kajpetanu moštva ozir. načelniku sekcije.
ASK Primflrje (plavalna sekcija). Danes točno ob 14.30 zdravniški pregled pri g. dr. Prodanu, Grafični dom, Masarvko-va cesta, obvezen za naslednje: Prekuh Vika, Aplenc Beba, Pretnar Boža, Mahko-ta Manica, Htirbos Maks, Dolenec Ciril, Močnik Cveto in Zlato, Nahtigal Anton, Aplenc Alfcnz, Trampuž, Sketelj, Turna Ostoj in Zorko, Kolar, Gabršek, šramel, Erbežnik, Mikuletič, Mayer, Wilfan, Ku-kover Robert.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi od 17. naprej strogo Obvezen trening za vse nogometaše. Po treningu sestanek prve garniture.
Iz živlfcnja na deželi
J BC£D. "Zvd&ir"®«{6' Bleid'. sr^Jo*'1 "ta četrtek velefilm »N^eho Veličanstvo ljubezen«
DOBOVA. Dne 5. t. m. se je vršila pri nas birma. Birmanih je brilo gotovo 500 do 600 Otrok. Kljub veliki udt'ežb> so se razni branjevci, branjevke, fotografi in medičar-ji slabo odrezali. Po birmi se je naenkrat vse razbežalo in človek bi mislil, da zaradi denarne krize. Toda ne. Gostilne 6o sicer bile prazne, zato pa se je marljivo popivalo v privatnih točilnicah največ nedovoljenih. tako da se je culo vinsko razpoloženje kasno v noč. Stari ljudje se pritožujejo, da se še nikdar ni toliko pijanče-valo kakor sedaj, ko ni močne Toke pri nadziranju točenja. Nebroj vinskih prekupčevalcev je nastalo in z njimi je narasla- delomržnost. Kako daleč naj še gre ta nezakonitost? Gostilničarji so dobili nalog, da plačajo letne takse, toda ne bo jim tega mogoče storiti, saj ne prodpio ves teden niti enega litra vina, medtem ko se proda privatno kar-poiovnjak na drobno Odkod bodo dobile občine svoje doklade?
RIMSKE TOPLICE. V nedeljo dopoldne smo spremili k večnemu počitku br. Jožeta Zupana. Kako priljubljen je bil med vsemi, ki so ga poznali, je pričal ravno pogreb, kakršnega že dolgo ni viaea Šmar-jeta. — Po obredih župnika g. Jakoba Bohaka ob asistenci dveh dušnih pastirjev je pred hišo žalosti zapelo domače pevsko društvo pod vodstvom g. Leopolda Ulage ganljivo žalostinko. Poleg številnih sorodnikov in drugega občinstva je bilo polno-številno zbrano tudi domače sokolsko društvo v kroju in v civitu z znaki. Saj je pokojni bil dolgoletni član vse do časa, ko ga je zavratna boleezn priklenila na postelj. Krsto so nosili štirje Sokoli. Ko je zemlja objela krsto, je pristopil k grobu br. Srečko Razpotnik ter se v imenu celjske sokolske župe poslovil od mrtvega brata. V imenu domačega Sokola se je v daljšem govoru poslovil br. Lev T;čar. Pevsko društvo mu je še zapelo žalostinko, nakar so šopki cvetja, s trdimi grudami zakrili krsto.
KOROŠKA BELA—JAVORNIK. V nedeljo ob 15.. bo. razvilo tukajšnje agilno Sokolska društvo svoj naraščajski prapor, ki mu bo kumoval g. ban dr. Drago Ma-rušič. Ob -tej .priliki se bo vršil tudi javni telovadni nastop. Vsa prireditev bo imela Značaj narodne manifestacije v našem obmejnem kraju; Zato vjudno vabimo vsa društva in korporacije, da nas polnoštevil-no obiščejo. Vabimo pa tudi posameznike, prijatelje Sokolstva, ki bodo imeli priliko videti naše delo. Posebno jih bo zanimal naraščajski prapor, ki ga je nad vse pričakovanje lepo izdelala sestra Nada* Accettova z Javornika, naravnost umetniški osnutek zanj pa je napravil br. Kreuzer mlajši, tUdI član domačega društva. Prapor bo do nedelje razstavljen v izležbi trgovca br. Rika Mežika na Jesenicah. Na veselo svidenje! Sodelovafla bo sokolska godba z Jesenic. Zdravo!
Prva številka »Slovenskih poti«; MIŠKO KRANJEC
TSežaUt
je pravkar izšla pri
TISKOVSl 9ADBV6I
To je povest iz Prekmurja, ki jo je napisal mladi, mnogo obetajoči pripovednik.
Radie
Izvleček Iz programov
Sreda. 13. julija.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: čas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet — 19: Nasveti za domači vrt. — 19.30: Literarna ura. _ 20:
Glasbeno predavanje. — 20.30: Koncert >Ljubljanskega šramel - kvarteta«. 31.30: Salonski kvintet — 22: Čas, poročila, salonski kvintet.
Četrtek. 14. jnlija
LJUBLJANA 12.15: Plošče". _ 12.45« Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza, — 18: Salonski kvintet — 19: Slike iz narave. — 19.40: Prenos iz Beograda. — 21.30: Plesna glasba z Bleda. — 22-30: Čas, poročila, plošče.
BEOGRAD 12.06: Francoska operetna glasba. — 19.40: Proslava francoskega narodnega praznika-— 21.10: Drama.— 21.#>: Koncert orkestra. — 22.50: Lahka francoska glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 19.40: Prenos iz Beograda. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19: Koncert \z Brna. — 20: Dramski večer. — 22-20: Koncert na orgle. _ BRNO 19: Koncert francoske glasbe. — 20: Program iz Prage. — VARŠAVA 18.20: Plesna glasba. — 20: Večer francoske glasbe. — 21.20: Sluhoigra. — 22: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet — 15.20: Koncertna ura. — 16.50: Orkester. _ 19.35: Plesna glasba. — 20.30: Koncert dunajskih filharmonikov. — 22.20: Ciganska godba. — BERLIN 21: Valčki Joh. Straussa. 22.30: Mešan glasbeni program. — Plesna -#asbe- _ KSNIGSBRG 19.45: Zabaven program. — 20:20: študentovsko petje. — 21.OT: Simfonična jazz muzika. — 22.45: Koncert z Dunaja. — BUDIMPEŠTA 18.30: Lahka glasba. — Koncert ciganske kapele. — RIM 17.30: Instrumentalen in pevski koncert — 20.45: Mešan glasbeni program. — 21.80: Veseloigra._
TRGOVINO
prvovrstno, 30 let obstoječo, zelo dobro vpeljano, konfekcijske in modne stroke, v lepem letoviščarskem mestu Slovenije, vsled zaposlenja v drugem obratu takoj PRODAM. Ponudbe na oglasni odelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Ugodna prilika 1932«
7571
Prenovljena Kola v 3 dneh
Razširjene znojnice in črne pike so Izginile za zmerom.
Neznosne črne pike, mozolji, grde luskine in kožni izrastki, rumene in temne pege, vse to so neprijetnosti, ki kaze obraz radi razširjenja znojnic, zato, ker so se le — te napolnine z maščobno nesnago, ki se n* da iztisniti ne z umivanjem izprati. Vsako tako razširjenje pride od draženja znojnic.
Krema Tokalon bele barve, suha, takoj vnikne ▼ znojnice, pomirja draženje žlez v koži, razkraja in odstranja nesnago, ki se je nabrala na dna znojnic, čisti Srne pike, oži in zapira odprte in razširjene znojnice do njihove prave mere in napravlja temno ia trdo kožo belo in nežno. S tvojim popravljanjem, zbiranjem in hranjenjem zdravi in krepi celo kožno tkanino samo, ki se je že povsem posušila in zamrla. Z njo se da povsem odpraviti kot olje mastni nosni sij.
Krema Tokalon bele barve, suha, vsebuje zdaj neko novo čudežno voščeno maso, ki je nežna in topljiva in jo izloča razno -evetfe t naravi Ta masa se meša s svežo kremo in najbolj fino očiščenim olivnim oljem. Zato da krema Tokalon bele barve lahko že u treh dneh koži nenavadno lepoto, zato po njej postane koža bela in sveža kot pomladni dih jutranje zore, kar se na noben drug način ne da doseči.
Uporabljajte vsako jutro kremo Tokalon bele barve!
Cene malim oglasom
ženitve ki doptsovanjm wak« beseda Dtn i*— ter enkratna pri-
Vojbine ts iifro ati za dajanje naslova Din i—% Oglati trgovskega m reklamnega enačaja: vsaka beseda Dtn i.—v Po Din l.— ta besedo te zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadalo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto*. »Kapital*, »V majem*. »Posest*. »Lokali*, »Stanovanja odda*. mStrofi*. »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* Im »Zašlo-tek*, če se s oglasom nudi zaslužek, oziroma, ie se tiče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama iiie zaslužka ati službe, plača za
Malivglosi
Za odgovor
3 Din
v znamkah
vsako besedo 50 por. Prt vseh oglasih, ki te zaračunajo po Din l.— ga besedo, tt zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta iifro aH ta dajanje naslova V tt ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se taračunaio po 50 par za vsako
besedo, znaia Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—v
trf oglasih po l Din ea besedo pa Dm 15.—. V te pristojbine ta male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma frh le vposlati v pisma obenem t naročilom.
Da ne bo zamude!
če želite poslati ponudbo na katerikoli oglas, za katerega pove naslov oglasni oddelek »Jutra", pošljite ponudbo kar na oglasni oddelek, da ne bo zamude. Prilepite na kuverto znamko, poleg nje pa napišite številko od oglasa, mi pa bomo napisali naslov in pismo takoj oddali na pošto. Tako bo hitro ustreženo Vam in oglaševalcu.
Službo dobi
Vsaka Oetied« 50 r; «u dajanje naslov« ali u iifro pa S Dia. (1)
Mizarja
dobro agilnega, samostojnega, sprejmem za izdelavo lesnih izdelkov ln lesenih rolet, lzvež-ban mora biti vseh v to stroko spadajočlh strojnih del in kalkulacije. Posebno se mora razumeti pri izbiri lesa. — Eventuelno bi tudi po dogovoru prevzel v svojo lastno režijo. Ponudbe cod šifro *Za-nesljivi mizar« na ogl. oda. »Jutra«. 28066-1
Dobrega brivskega pomočnika
spm.imTe takoj A. H<»fimger Jesenice. Firamska cesta 1 — Gorenjsko.	28104-1
Učenca
krpiikeisra, i>7. poltene hi£e
f^prejime Joško Kmiiim*, trgi 1'vrma m'šaniega blaga v Šli vnioi pni Olju.
28200-1
Učenko
trreftko im rc\ r;iivir>. g brano im s-tainorvamjeim v hiši sipre-mip-m v trgovino me-
Fa.n«!ga bla-sra na fl '"7.''H.
Ponudbe na o<^a.-s. od del ek »Jutra« pod »l"čemika<.
281974
Kontoristinjo
t *na.ty«m stpo.ieipiis.ja iin lepo i »:.sn v.> sprejmem. — VložAti m«*ra 10.000 T>in prohi si gurm^mu jamstvu. Pomrdbe ped »Služba v K ■\-iin.jnic na oglas, (videl.^k > Jutra«.	2Sifli>-l
šiviljsko učenko
ejmnp Praznik, Krait- ov-ak.i nasip št. 26. 28233-1
Brivskeea vaien^a
i dežele. 9 priimierm« izobrazbo spreimfim s 1. av-(T-ti^notrTi. Pomudibe na n gl. oddelek »Jnitra« pod šifro »Pridem«.	38211-1
Več gospodinjskih pomočnic
TskTil^nnBi stjwaohno"i,tii mi-poroča gospodinjam posre-dovailoiea Z0<P v še.len-burgovi irlid 7/1. na^prniti gl^vme poŠte. BrPZipo^elna dekleta dobe prenočišče. —	:vm se naro?^
»Oo^prn I >n	pomo»čni Me.
27810-1
Fino šiviljo
d-rtbro :,77UT :rfr>o	:<m*im
7 a 2 dini na dom. V po-£*pv prid p sortno prvovriSit-m m^v. Pooudlbp na ogl. oddpl«k ».Tnitra« ped šifro »Šivilja I«.	28243-1
Brivskega
n^močnika
po	dobrpjro ondu-
1-f-r'a sprejme takoj Drago Bernard, frizer, La^k o.
23250-1
Upokojenega
kuž^njerja aii čmsitmilka-inž^rtjierja, kii bi z ma.lo faoiekc&j« teihmičnilh načrtov posetal inržfnjer>e, 3,t-hor.nkte. geometre, kakor tttdi r.ifflna tohnaVma im ee-st-ogr«<ir»ja podjertja ter držarvive	iSčemo. —
T'pokorami žele®mča.raka jn-žetnjerjii ;ima>o prediniost. — Znamje n«mškpga jeziiia j« T>wbbo«1no portrebn<K Ob-žiinrie po.mfdbo z navedbo rpf»>r«np poslaitd na nasl(«v >Mi7ipr\-a< d. d.. Sn-botipa .— po^t. prvima c 104.
Stenotipistinjo
aibscvl iftino perffktm>, ia i'tnilijair»sk« in sl«*v. kore-*[»>nid«nc<i sprejmem taikccj ta Maribor. — Ponudbe z zahtevki [>od >Ka.tia«ja< na po.i niwnii«M> »Ju>t.ra« v Mariboru.	28274-3
Učenca
z 2 raar. ni>*i5čaioske šole , na žeiii« z vso oskrbo sprejim« želeiznina Pwh v liariibora, Glav™ trg.
3827S-1
Hotelsko sobarico
za bo<t.ed prv«ga reda, z 7;nainijwm nemškega jezika fen znw>žiiw> 5000 Din kav. eije sprejmi*™ v stalno sluižibo. Ponmdlbe s sliko im natamonAm «|<iiSoim dose-ilaiivjtga &hi-žbova<njft je po-alatii na oglat-nci o«id«leik »Jutra« v Ljaiiblijamii pod z>rKKik'o »Solidna«. 28tJ70-l
Frizerko
vešifio taidfi mainikure, ter
pomočnika
zmožnega omlittlaioije aJi samrno z«, mioškio stroko s,prejiine taikcuj M. Gjiiniii v Ka.mnikiu.
Kuharico
wwm>stiojinr*, ^tiairo "35—40 tet, bi bi šla na deželo, im kii bi mpraivljala tmdi dniga hišna d«la, S(f>rej. ntem. IVwjae=miil a daije po-sredo^-alTii''« v 5eierobu.rgo-v» wiri<ii 7/1.	283644
Uradnico (ka)
popol nffliM siaimostojtfno ^'O. v pirMk'0. snbohrv. in n+im-3k.o bore^fion-drem-tninjio, iz-lirjen-n s-t-noj^piis^ko iin 8te-n-ogra.fiiinijfo, vsestrainievko t-T-gm-s^ko na-obraž.en-o m-o^' z daljšo prakso sprejme takoj večje trvoTniiško pod-jef.jp v T .ji »HI lami. v ogiaaman o<id-el'kn Juitra 28:09-!
Potniki
KdKw	mesoo pot-
nika, pla£a n r«k« besedo 50 par; m dajanje oaakrva aii trn lifno 8 Dic. — Kdor sprejpm« potnik«, plaža besedo po 1 Din j z« dajanj« aasioTa ali za iifro pa S Din. (S)
Potnik
v ? eni ja rskd strokii dolbro vpeljain. sprejme mesbo pri kiinii/kiirenoe zim^frani tiovanni za dravsiko im savsko ba-r-ioviiTi-o. a»li za vso drža.vo Naslon- v oglasniein oddelku »Juitra«.	28-03-3
Potnika
verTiiraimiga in zamesljSive-ga uirejimem taikoj. — Ponudbe na oglaisrni oddelek ».Tiit.na« ped šifro »Fiksna plača«.	28232-5
Dolgoletni potnik
stiroime stroike, želi vzeitii v proda,jo predmeite, za katere j« večje povpra-še-vamje.. Piomudhe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Provtiraija«.	28244-5
Zaslužek
Kdor 1S6« zaslužka, plaM n vsako besedo 50 par; ia oaalov ali šifro 3 Din. — K doc nudi zaslužek, pa xa vsako besedo 1 Din, za dajanj« naslor« «1! za Hfro pa fi Din. (8)
Za počitnice
rabite biitr-o izvršein eoteil, ažuir, mionogrftme — kar taikoj d<Vbiite pri Mateje & Mikeš. Lj.i»bljama, poJeg boteia Štrukelj. 37737-3
Zastopstvo
doimačih tvormic kakršne-koJi stroke bi prevzel. — Seim sf>retem, pošten m ima.m sn^ojo hišo, skladišče in pisarno. Pismene ponudbe na ogiasro oddelek »Jutra« pod »Zastopnik Zagreb«.	38227-3
Pouk
Beseda 1 Dia; m dajanj« aaetanr« «li M
šifro 5 Din. Dijaki, U iščejo Vn«Wuk©ije, plačajo vsake besedo 50 par: ta šitro ali z« dejanj« na »lova S Dia. (4)
Šoferska šola
Gojko Pipenbacher, Go sposvetska cesta 12. -Najboljši teoretični ln praktični pouk, plačilne olajšave. — Zahtevajte prospekt.	210-4
FYfTFf7Tmf
Vsaka beseda 50 par; za dajeeje naslova aK
za iifro pa t Dia. (S)
Inteligentan
korespondent
hrv.-«n)., talij., ojemač., fra.no. I ©ogl., po-uzda«. široke komer«, oaobrazbe, verziraffl a svim komerc. idmnmstr. poslovima, kn^i-govodja, tarifer, potpano u-pnčMi a kootiioerrt. 1 ma ritim, spediciju. vreta-n za tajnika, o^lon (zamjenirka) šefa Si direktor«, apra vitelja podnržnice, želi proimjeimtf mjeeto. Reflek f.ira na firme bei prote-žea. Pisati na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Maaagerc.	27768-2
Šofer
trezen io zamesljŠT vorač, vešč vseh papra-všt, iMfi siu^bo. Ponudile na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Vsako delo«. 27980-2
Pridna postrežnica
išče zaipoelemje — tudi za ves dam. Spreijime vsako delo, budi postavljanje piisainn. Pommdbe na oglas, oddelek »Jintra« pod šifro »Mlada«.	26014-2
Trg. pomočnica
ki bi oipra-vjjaia budi razna hišna dela, ®če sdinžbo — tudi pnotii man j.si plači v oglasnem oddelku »Jutra«.	28201-2
Mladenič
aibvnivemit 2 kmeitfijslkflh, za-drurane, vojino veterinarske ter milekarsike šole. z ju-g*v»lo^-«ni=(k™m i® framoo-skiim šo^fer^kiim isjpiloini, veš? s^rojni&tiva, dektrike, 3 prakso v ta in inozemstvu. k,i je prPipoibovail v 3 leitfih fi evTfupakih držav im del Afrifke, govori, piSe im čirta vse slovamske. n"m-9kii im fraoc. ier-ifk. zmožen 7000 fTomkov ka.v^ije, išče vslod vnmtnre naaneRtiitive. Poreudbe na oglas, oddeleik »Jutra« pod ».AtietiiTiPmt jm nekadiilec«.	28030-2
Ekonom
alhsoilvemt mpAPamske, vinarske io sad jarek e šole, s prakso v vseih strokah, pošten in dela/ven, vežž stlintvemščnme in nemščime, ilšče za taikoj priimemo službo ali pralkso. Naslov v ogla<=me«m oddeliku Jutra 38206-2
Gospodična
stara 40 1-et, z dežele, za-ne«1.iiiv3 in poštena, ieče mewto gosipodinje. — Po-midibe na podnramieio Jurtra v Mairibonu pod »Zampamije« 28-2T2-2
Razumna mladenka
brez sitar&en?, bj proti nizki plačri rada prišla k dobrim Ij^ideim. Nai^iorv v oglasnem oddelku »Jutra« 38310-2
500 Din nagrade
da vestem m močam mladenič, neikadiilec, tresem, vojaščine prost, orKtmi. ki m« preskrbi sliraho imfea-earfita, skladiSčmoika, pisar, moč adi sSiičmo ▼ Ljuibl jami Položi tadS ka-vnijio. Ponudbe na oglasni odde«leic ».Tuitro.« pod zmtufiko »Im-teiigeot 500«.	38628-2
Katera oseba
žeii ves«tinega si-uža bralka: kreijikega, poštenega, treznega milademiča, kii bi znal viisoiko cemitii plememiiitost srca, ki bi mu s t»im omo-goioilio žjivil jeviij.p. Naslov v oglasnem odd elku »Ju tire« 28335-2
Pekovski pomočnik
mrožem za pred .peč. aM za afcuipno delo, ki zTia tadi nekoliko MoiSčir-e d«l atri, išče pnimernio »liržfeo v meeita ald na deželi. Po-nudlbe na oglasmii oddelek »Jkitra« pod šifro »-Pek«.
382157 -2
lilffll
ia besed«. Oglasi M-cijaln ega enačaja p« 50 p*r beseda. Za dajanje aaalova ali m iifro S Din, osirsna S Din.	0A)
Moško kolo
znamk«	»Waffenrad«. teh) dobro »hr«nje»o agodm«
prodam.	Naslov T oglas,
oddelku	»Jutra«. 27343-Ll
Koto
dobro obratvietnio kirpflim. —
Pomnidbe na oglas, od-delek »Justra« pod šifro »Kolo«.
283184H
Kupim
Ogtodi b«. saaiaja M 1 Dia beseda; ta n-janje aaaleiva ali aa Mre 6 Dia. — Oglasi »oeialnega —'čaja vsaka beseda 50 par: m dajaoj« nafttorra aM w Mre pa < Dfe. (7)
Vinske kad]
rabljene, in Sevte-preceje-valee (filter). Ponudbe na oglasni od dedek »J«fcra« pod Šifro »-Profeaingabe«.
28138-7
Avto, moto
Iitdian Scout
pocemi proda P. 9kafa», vulkanmirainje gnmija — Ljobljaoa, Rimeka cesta št. 1)1.	38143-10
Motor »Peugeot«
lfiO con' prodam za 1600 Dim. Naslov pove oglasni oddelek »Juitra«. 38334-10
Avto
Obeivnoiet t4pe, šesteede-žen, ki se da preureditfi v poflitovoroega za 500 kg, poceni pnodaim. Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra« 38336-10
Tovorni avto
1000 kg noenUmosti, dobro ohrainj.em kinpiim. Ponudbe oa podrmžiniieo »Ji»t.ra« v Celju pod ši-fro »Tovor«.
38354-10
£dgar Rice Burroughs:
Tarzan, kralj džungle
292
Spomnila se je čara, ki jo je bil objel v divji, daljni džungli. Tu ni bilo nikakega čara več. In ta brerhibnl mladi Francoz ni šel prvobitni ženski v njej nič več tako do živega kakor gozdni bog z jeklenimi mišicami. Saj niti ni imel imena!
Motor AJS
8 HP, s prikolico prodam za 6000 Din. Oglodata v garaži Koipač Ivan, Blei-weisova cesta štev. 52.
08203-10
Vsaka beseda 1 Din: ta dajanj« railo-ra ali »a fcfne ps B Din. fl«)
Lasten dom
nezadolžeoo imetje doeeže-te z brezobrestnim posojilom »Stavbne hranilnice In posojilnice« — Ljubljana. Miklošičeva e. 15/B.
22259-16
Za 140.000 Din posojala
n® novo hišo dam komfortno grtaJnoramje 3 sob sa polovično eemo. Drugi pogoji kot v hremiilmi<-i. Pomidhe na oplas. oddol^k »jTitira« pod zmačlko »Trikratna gara«i«i.ja«. 2S1BH-16
Posest
ČevIS »Tempoc na obroke
Ljubljana. Gledališka Ji« št. 4 (nasproo opere).
23001-6
>;rtne stole
zložljive, proda Trifcuč, GliDee. Tržaška cesta 6 — telefon 2605	176-6
Gramofon, plošče
po 1 Din izposojaj« »Slager«, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4 (prehod »Viktoria« palače) in v Mariboru. Slovenska nI. 18 254-6
Ovijalnega papirja
pra lo0 kg prodam po Dim 2,50. Poiz^e se v trafiki v Kolodvorski ul. 35.
28307-6
Tri sobne p^či
leipe. stare, dobro ohranjene pocemii naiprodaij. — Polastila daje kamJiosek Vodmik, LjmHjaiia, Kolodvorska nJica.	28164-6
Več okenj
rrtvoeeeoofvTth, belo pleska-ni(h, notrainjiKh in znimamjih g šiipaund, 175 X 100 rm, ugodmo prodam. Viprašati | v trgovino Tomi Ja^eT, vo-' gal Dvornega in Kongres-
Večjo stanovanjsko tnga'
hišo	---
oemtm Ljubljane kupim I ŽeleZCU Štedflnfk
proti gotovini. Pormdlbe na oglas, oddelek »J<itra« p>od šifro »K. M. S.« 38M8-20
Vinograd, posestvo
lepo, takoj	prodam. —
Vprašanja na	oglas, od
delek »Jutra«	pod značko
►Pohorje«.	28140-20
Vilo
komfortno, movo, ▼ pm-motmem podeželskem kraja prodam sa 250.000 Din — tradi na hramnilmo kmiliftoo. PoiMidibe na oglas, oddelek »Jutra« pod zmačiko »083« 28D93J20
Hišo
ipred pntiimi let« zidamo in ■n.j»w>, na kirasmem prr'n«to-ro v bliižiira Domžalske žeslemniace paeitaije po zelo ugodni ceni pnodaim radi preceliiitive. Pojasnila daje Amgnst Ootimam, Rodira. 41. pošta Domžale. 381S6-20
dobreon orfamjm usrodino prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 28262-6
Kompletna postelja
omama, norma oimn.Tiea, stola in miza, radi pomatij-kanja prostora naiprodaj na Sv. Petra cesti štev. 51/1.
28258-6
Belo kredenco
l«T>o im veliko, priipraivno za gostilno ali dom, im 2 leipi -atairiinslki nri proda M. Goiob, Gallusovo nabrežje šit. 29.	28268-6
Dve postelji
3 modnoca in 2 raoftni nmci-rVTi.. vse dotrro ohiramjemo za 500 Dim na(proda.j. Na-slov -poive oglaom oddelek »Jutra*.	382fi6-6
Posestvo
od 10—35 oralov vel-'V o, v blifflinii žel. postaje BTe-Biee aii Kriškega, kt^pim. Poni)dibe na naslon; Ivica Meštroviič, Zagrdb, Sarno-stenska 2a.	3fB47-20
Vrednote
•m« »eeeda 1 Din: ta dajanj« oaslora aH ta Viro pa 5 Din. (SS)
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupaje Rafinerija	dragih
kovin, Ljabljaaa,	TI irska
a lica 36, vhod m	Vidov
danske eeete, pri	gostilni
U ožina.	70
7
/J
Vsaka
m dajanje aatdova a« ta Kbo pa S Dim. (12)
Starinsko pohištvo
kTasno, proda Taibor Josip, umetno mizarstvo v Rožni doSi/n«., cesta Vin št. 18.	28238-J12
Kupim psiho
iz trdega lesa, svetle barve, z ogledailom. Ponudbe z maivedbo oeme na oglasni oddelek »Jutra« pocd šifro »Psiha«.	38252-12
mm	k	S	m
Vsaka beseda i Dia: ss dajaa> m s) sva a> aa Htra ps 6 Dia. (00)			
ŠpeceriJ. trgovino
s trafiko — inventarjem, blagom in lepim cenenim stamovamjam, dobro idočo, v Zagrebu, radi smrtnega slučaja ugodino prodam za 14.000 Dim. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra točka«.	28M6-19
Gostilno v Ljubljani
v centru mesta oddam. Na.jpdnrrmTva niiaka. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna točka«.	28240-10
Pridelki
Vsaka beseda 1 Dm: za dajanje naslov« aH
za iifro pa 5 Din. (331
Ježice (šiške)
oca 8000 kg,	lepe, zdrave io suhe po	ugodni ceni proda Mairtan	Hut, Črnomelj.	27630-38
Prodam
0*a4 trg. aoataj. m
1 Dia besed«; aa da jsnje aaalov« aH M HCr« • Dia. — OgUM sociatoega enačaja vsaka beseda 80 par: as dajanja aa»lt»a aii aa iifrs p. S Dfe. m
Puhasto perje
Stoto, Sobano, kg po 48 Din, draga vrata kg po 38 Dia, čisto belo gosje kg po 130 Din te čisti pob kg po 250 Din razpošilja po poštnem povietjn L. Brezovi4, Zagreb, Ilica 88. 22-6
Žagana drva
p rima, 120 Din,	premog,
trame te deske.	Joe. Pre-
iesnik. Janševa	alica. —
Telefon 3389.	22303-6
Dijaške sobe
Vsaka beseda 50 par: aa dajaaj« naslova aa ta šifra 3 Din. (22)
Par dijakinj
na stanovanje in dobro brano po zimerni čemi vzame vdova breiz otrok. — Piotizve se med 10. im 16. uro. Nadlov pove oglasni oddelek »Jutna«. 28176-22
Stanovanje
Vsaka beseda t Dta; aa da>«js »stoa ^ aa itbs pa t Dm. (M)
Trisob. stanovanje
s pritikliinami oddam. — Pismene potvud.be na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Za avgust«.	2776^-31
Krasno stanovanje
2	sob, kabineta, kopalnice in vseh pnitiiklin, v I. nadetropjin oddam za a.v-gupt ali seiptember. Bežigrad, Baragova ulica — nova hiša.	28166-31
Stanovanje
v Kamniku
3	w4>. verainde in kllerti za 400 Dm. ai; 2 soM s pri-tjik:linarr»i za 350 Din odda Parvla Stare, Za<price 45.
27919-31
Lepo stanovanje
dvosobnio. tak oj oddam v Mostah, Predovičeva utli-oa št. 28. Informacije v sosedni hišŠ št. 30. 282il3-ai
ŠHrisob. stanovanje
komifortmo. im trisobno za pisarne oddam z avgustom v palačii Vikteria. 28207-31
Leoo stanovanje
2 soi) im pritiiklim, v I. tiadstr. tik ka.varne »Ev. ropa« oddam s 1. avgustom. Pismeme ponudbe na orla s. oddelek ».Jutra« pod šifro »So!.nčino stamovam ie« 38330-21
Pe+sob. stanovanie
komfortno oddam takoj ali z avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«
Stanovanja
Vaaka beseda 60 par; as dajanja aaatov, J m Mm a Dia.
Dvosob. stanovanje
v mesta išče stramka dveh oseb. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sotačoo 180«. 28179-21/a
Sobo s kuhinjo
Iščem za prvega avgusta. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« z navedbo cene pod šifro »Suho 600«. 28089-21a
Solnčno stanovanje
3—asobno, t kopalnico, v mesta išče bričlanska, mirna sitranka brez otrok. Pormdlbe na ogla«, oddelek »Juitra« pod »4. novem-beir«.	28031-01/a

Krasno sobo
z 2 posteljama im souporabo kuhinje oddam v Rogaški Slaibimi za 30 Din dnovno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Letovišče«.	28329-38
Sobo odda
Vsaka beseda M par: aa JaJaaJs »ml. is si
aa Mre I Db. (83)
Opremljeno sobo
leipo, s separatnim vhodom. parketnim jm elektriko oddam v Koleznjii. Kopališka mliica štev. 20.
38016-23
Opremljeno sobo
zraven poremijsk pga kol n-dfvora oddam. Šašika. Jezerska 4.	283TB-33
Sostanovalko
ilpreimem. Naslov v ogi. oddelka »Jutra«. 28177-33
Gospodično
spreijimCTn za lf!0 Dim mesečno v swho, svetilo, leipo in zračrno šotno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 38320-23
Redka prilika!
Lep harmonij z močmim gla^nan, vsled od.potova.nja za k»00 Din proda Tuirin, Celje, Prešern-ova ul. 10.
28271-26
Dopisi
Vsaka beseda S Dia: ta dajaaj« oaslovs sM
K tre pa « Dia. <is«
Mača
Počiibniic^ so se pričele — le nekaj dni. 28315-24
Idealist
Nisem dvignila pisma. Nemogoče. Pišite na d'jm. a brez Zr-3. Naslov stari. Kč 4 M. 30. 28204-24
Živali
EV L J I
•GAVLCE
Vsaka Oeeoda 1 Drn: as dajanj« sa »Ure ps S Din. (27)
»a; j
m |
Onremljeno sobo
oddam v Židovski stezi št. 6HI.
Lepo sobo
s somporabo koipa.lniicp. posebnim vbodom in elektriko takoj oddam. Naslov v oglasnem ' oddelku »Jutra« 28216-33
Opremljeno sobo
zračrno im mirno, S postrežbo oddam za 335 l>im. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra-.	38eifl-33
Veliko prazno sobo
soitvčmoi, v eejrtrn mests oddam samo boljši st.ramki Ponudbe na oglas, odd^lpk »Jurtra.« pod Šifro »Na3!p<p-ša lega-.	2^622-30
Opremljeno sobico
le^>o in zračmo takoj poceni oddam gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	38190-33
VeKko sobo
so'rWSoo, z uiporolho koipaU-niire im vso o«Arbo oddam 2 boljšima o^ebaima v Baragovi uiliicj štev. 1/1/T.
38337-33
Prazno sobo
s posejmiim -vhodom takoj oddam. Naslov v oeflas. oddelku »Juitra«. 38301-23
Opremljeno «obo
v rentru mesta oddam takoj al.i s IS. pni ali dvema oseiba.mn. Naslov pm*e oglasno 'oddelek »Jurtrs.«.
3836<WS
Opremljeno so»>o
s poseJ-mitn "vbodom oddam 2 osebama na M<>stmpm trgu št. 3/m. 38239-23
2 separirani sobi
lepi in solnčmi, z dobro hram« in vso oskrbo oddam solidnim gosipodom ali gosoodič.nam v Geda-liški ^ ulici štev. 1P/TTT.
382a>33
2 vezani sobi
na novo oipTemlijemi, v T. nadsitr. zelo ngodino oddam na Resljeivd cesti 30.
38236-33
Sobe išče
Vsaka bessda 88 «
I Ha. (S-a)
2 prazni sobi
ervent. s kuhinjo, po možnosti vsaj s souporaibo kopalnice išče ta sejrt-ember mod Bleaweison o cesto in Rožno dolimo Jamko Kač, urednik »Jutra«. 28353-33/a
Vsaka beseda 1 Din; ta dajanj« naslova ali ta šifro ps 5 Din. (18)
Pozor!
V nedrij« vsi v Dob v
giostilao Videnšek — kjeT dobite kostnima na ražnju, poharne piščance in dobro zina.no kaipljioo. PriijKuroča se gostilničar Peter Ma-rincelj.	28812-18
Ženit ve
Konja z opremo
lojitrski voz, zapravLjiv-ček im prvovrstne krave mlekarice kuipim. — Po-nudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro ohranjeno«.	3814(1-27
Vsaka beseda 1 Din; za -'jajanje aaafera ati ta šifro r*i " Din. (29)
Kroj. šivalni stroj
dobro ohramjem po ni®k.i cemri proda Sijnčač, Dunajska cesta št. 6, dvorišče.
38200-29
Šivalni stroj
sikoraij nov — iin raUjemo doimisk« bolo po zelo niizki oena proda Reholj, Vodo-vodma oeeto 68. 28C67-29
Obrt
Vsaka beseda 1 Din: ta dajanje naslova ali
t« Šifro pa 5 Dtn. (30)
Mlatifaiice
kosiliMCip »Deerimg«, ftipti!-nike. siamorozraV^-, geiplje, trijerje in druge polje deleke »troje kuipite zelo ugodno pri tvrdki Fr. Staipica, ieleajnima, Ljub Ijana, Gosposvetska c. 1.
2782B-30
Vaaka besed« 1 Din; za dajanje naslona aK
sa šifro pa 5 Din. (871
Telefon 2059

PREMOG suha drva
POGAČNIK
Bohoričeva ulica it. 5
Kurja
očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom »Ctovdo« je mast
i
Dobite T lekarnah, droge rijah ali naravnost ia tvor o!oe in glavnega skladišča Čuvajte »e ponaredbl 15
M. Hrnjak
lekarnar — Sisak
En tef
raznovrsten, ažor, takoj pri Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj 7639
J. L A M
MARIBOR
F.
motorna kojesa
kljub dveletni garanciji v Jugoslaviji najcenejša — 3 5 0 ecm samo 1 2.7 5 0 Din. —
H. RENDA, Ljubljana, Mestni trg 17. 216
KRUŠNO MOKO
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN Ljubljana
Stari trg št. 32.
180
NajnoveJa tluiinska pate to a železna zelo praktična složljiva postelja a tapeciranim madracom — praktična za vsaku hižu, hotele, za putujuče oso-be in nočne službe. Stane Din 390--- Razpošiljam poštora in železni-com po povzetju.-
spaljnl
poleni
fotelj
stane
Din t300
Lie£*»luhl pr»lctičan ta leianie • in ledcnic. Slast Din 130 .
po tem imam čist čofcanol perje kg Dia 4S.—, čisA belo gosje kg Din 130.—»
čisti puh kž Din 250__*
modroci punjeni z volnofflt Din 750.—, žične mreže ia. postelje Din 150.—, oto-maai Din 650.—. L. BROZCVIC. ZAGREB IUCA 82.
v vseh zadevali nudi »Jutrov« mali oglasnik.
Zobje bolj beli za
tri nijause v treh dneh
Ničesar nt bolj zoprnega kot če eo zoibje grdi, rumenkasti, ookvarjemi. To etanje povzročajo mikrohi v ostih. zoper katere so brea moči navadne pa#te za zobe. »Kolvn-os« ugonablj« vse mikrobe ki beli zobe za 3 nijanse v 3 dneh. Em oontiane-ter Kfllyn06a na suhi ačetkici za zot>p. V trenotku se rasla, pretvori v antiseptično peno ki zaivrelo, ki popolnoma	in ukine -vzrok bo-
lecni. Uporabite ta postopek: Vaš nasmeh bo odkril Vaše vetečan-atveaie zobe.
Antiseptična M A K A »OBK
K0LYN0S
K K E
Tehnika v Konštanci (Technikum Kon&tanz). — Inženjereka šola za »trojegradbo in elektrotehnikio, zgradbo letal in avtomobilov. Prospekti zastonj. ____69
Vsaka beseda S Dim aa «Ja as ti t ia aa iitn pa S Dia. (IS)
Poročim
starejšega obrtnika, goetil-ničarja ali želeamičarja. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Starejša«.	28206-25
Glasbila
Stavbeno «» pohištveno mizarstvo
Prane <Beriant
(Dravtfc *C8 poleg nove šole v Zg. ŠiskL
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela po lastnih in podanih
načrtih	8718
Makulaturni
papir
večja množina na zalogi Trgovcem, tovarnam, obrtnikom, pekom ugodno na razpolago.
Dve gitari
ročmo dri«, pocemi proda
S. Bajde, Gospoevotska e.___ . _ . _. __	___ _
st. 12, dvorišče. 28339-36 VPRAŠATI V UPRAVI »JUTRA«, KNAFLJEVA ULICA 5.
jCifCff
er
Kdor ni čital tega romana in ljubi napeto in fantastično štivo, naj ga takoj naroči pri upravi »Jutra« za Din 30.—, vezan Din 40.—.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja xa konaordj »Jutra« Adotf Ribnikar. Za Narodno tiskarno ČL d. kot tiakarnarja Franc Jezer&ek. Za Inseratni del je odgovoren Aloja Novak. Vsi g Ln^sni.