,44 0*0**»*»»»»»I Lj,mk d>B r.*en»obot, in pratnikov. . . dailr S«1"1**** ■1■fiundtf« wd Hoiidsjs. PROSVETA > glasilo slovenske narodne podporne jednon Uredniški In upravnllki proitorii 1067 South Uwnd.U Avo. Offtc« of Public« t ion: 1657 South UwndaU Ar«. TtUpkoM, Kockw*U 4904 ,YEAR XXXI. Gen* lista j« 96.00 TZ^t^TST CHICAOO^ H.L., PONDKUBK, 29. AVGUSTA (AUG. 29), 1938 Sub^rlpUon |6.00 Ytsrly STEV.—NUMBKR 169 Acceptancg for SMdllng at gpecinl m ta of p—ta— prevMsd fwjaJ^oa_110a;_Aot_^ tciji vabijo Madžarsko protikomunistični pakt Diktator Hitler razkazal regentu Horthyju mogočnost nemške vojne mašine. Nacijska diplomacija pritiska na Ogrsko, naj se pridruži Berlinu in Rimu ter izstopi iz Lige narodov. Odprava francoskega in angleškega vpliva v centralni Evropi feHin, 27. avg. — Diktator Hitler je demonstriral Mogočnejšo vojno mašino v vini Nemčije. Cez 16,000 kfcov z bojno opremo, ki je jttievala 300 težkih topov in tankov, je korakalo mimo „ja jn admirala Nicholaaa thyja, regenta Ogrske, ki je jev gost. Demonstracija ike oborožene sile, ki je bi-organizirana regentu v po-t, je odkrila, da je nacijska Sija izvedla svoj oborožit-program. cijska oborožena sila je o-Ijena z modernim orožjem, ikrsnim se morda ne more ti nobena druga država, iti so opazovali militaristič-ptrado in zunanji militari-i vesčaki so pozorno gleda-težke topove in tanke s ivijenega odra, ko so ropo-nimo. srada je bila očiten dokaz, e Nemčija, ki je v svetovni i zgradila "Veliko Bertfc", ftji top, ki je sipal krogle Pariz v oddaljenosti 75 milj, no prekosila ostali svet v lotevanju. Vojaški častniki •ddajali nacijske pozdrave o običajnih, ko so kora-mimo Hitlerja in Horthy> teku je smotrena akcija s li nacijskih avtoritet, ki ki potegnila Ogrsko v pro-nunistični pakt, ki sta ga Nemčija in Italija. Ogr-Mj bi jima sledila in izsto-a Lige narodov. Doslej ni Horthv Se nobenega zagoto-da jima bo sledil, kljub Propagandi. Odločitev, ali °NvaAko. Javno*t napelo pričakuje Hitlerjevega odgovora. PRAGA. — Predsednik angleške neuradne komiaije Kunci-man konferlral a voditeljem mu-detakih Nemcev, da poMpeši pogajanja glede aklenltve kompromisa m češko vlado. BKRLIN. —• Katoliški škofje obdolžili narijsko vlado, da hoče uničiti katoliško cerkev v Nemčiji. HKNI)AYK. — Španske vlad-ne čete pretrgale želeaniško s veno in UMtavlle fašlatlčno ofenzivo v južnoaapadnl Španiji. MILWAl)RKE. — Avtne unije v Wiaeonalnu, IllinoiHu in Mlnneeotl obdolžile Lewisa, da ograla avtonomijo unije. Izbruh revolte v fašistični Španiji Polom uporniške ofenziva na vzhodu Parit, 27. avg. — Sem dospela poročila govorijo o isbruhu resne revolte v notranjoati fašistične Španije. Ta poročila so le prej prejeli diplomatje zunanjih držav v Saint Jean de Luzu, Francija, a so jih fašistične avtoritete zanikale. Neka vest se je glasila, da ao rebell ustrelili fašističnega governerja v San Sebastianu. O snačaju revolte še ni doati tnano, ker je meja zaprta. Ve se le, da Spanci v armadi generala Franca sovrsHio Italijane, Fvaneove tavesnlks v civilni vladna kriza ^oslaviji ?Hi< ministri **°Pilijz kabineta švg - Trije a* ibu. "ri,J 'topili \T vi«. t n,^uje premier Sto-r»dn* čanoplana a-^ je uvet re-rp'ignacije. '.n' iliU»Pil> gene-' >Urič, vojni mini-< Marič, trgovin-r- Vekrmlav Mili-' minint^r. Mil« konfe- stitve. To je bila najbolj ostra nota, katero je državni department poslal Mehiki od svetovne vojne. Vsebina note je bila Istočasno objavljena v VVashingtonu in ^ a i davnem mestu Mehike. Noto je Jeruzalem, 27. avg - Angle- ^ Corde|1 „ull prej izročil mehiškemu poslaniku v dr. Francišcu C. protestom proti Angleški vojaki uničujejo arabske hiie - * i1.: '■* je •h mi nistrov drisv ške čete ao pognale zrak z dinamitom, da se mašču BJH jejo nad arabskimi teroristi, ki ^(e!a vse sile, da zlomi zastoj v pogajanjih med njo in reprezentanti sudetskih Nemcev (naciji). To bo storila, dasi je uverjena, da bo morala nekaj trtvovati v interesu pomirjanja, da odpravi vzroke, ki ograiajo obstoj drtave. Zadevni zaključek je bil sprejet na aejl kabineta, kateri je predaedova! Kdvard Beneš, predsednik Češkoslovaške. *P» goji, ki bodo predloleni pristalem Konrada Henleins, voditelja nacijske stranke, kakor tudi predatavnikom ograke in poljske manjšine, uključujejo več konceaij. Zaključek je bil dosežen po dolgem obotavljanju In kontroverti, v kateri ao taple-tene tri stranke — vlada, su-detski Nemci in lord Runclman, načelnik angleške neuradne komisije, ki je prišla v Prago, da posreduje v konfliktu. Slednji še ne vidi možnosti poravnave konflikta na način, ki bi sadovo-Ijll vse prlsadete atranke. Delegacija sudetskih Nemcev vstraja na svojem stališču in ae noče podati. Vlada še vedno u-pa, da bo s poaredovsnjem angleške komisije našla rešite?. Runclman Je uverjtn, ds bodo naciji vitrajalt pri svoji glavni lahtevl, ki Je, da morsjo auf detski Nemci dobiti teritorljal. no avtonomijo v eni sli v drugi obliki. J Kakor vse kaže, je premier Milan Hodža dobil oporo pri Is-vajanju svoje pomirjevalne politike pri političnih strsnkah in tako utihnil "vojno stranko", ki je reprezentirana v vladi. Ta je proti velikim koncesijam sudet-sklm Nemcem, ki vidijo v Hitlerju svojega zaščitnika. tandon, 27. avg. — Zastoj v pogajanjih med češko vlado In sudetskiml Nemci ograla mirovno politiko Chamberlalnove vlade. Anglija Je vznemirjena, ker se ti ne morejo tedlnltl glede metod pri reševanju spornih vprašanj preko posredovanja lorda Runcimana. Član angleške komisije, F. A. Ashton-Owat-kin. Je v naglici odpotoval (s Prage v London, da se posvetuje s premierjem in zunanjim ministrom Halifaxom. Ako Runclman ne bo uspel v svojih na-|M»rIh, bo prestiž Chamberlalnove vlad* dobil nadaljno brco. Brzovlak drvel brez »trojevodje in kurjača Dayton, ()., 27. avg — Brzovlak, na katerem se Je vozilo več sto potnikov, je drvel 60 milj na uro skozi obljudene kraje brez vodstva. Obe, strojevodja in kurjač, sta blls žrtvi eksplozije, ko sls blls na lokomotivi. Vlak Je drvel več milj, ne da bi potniki opazili, kaj se je pripetilo. Ustavil se Je šele na nekem ovinku, ko je zmanjkalo pare Kksplozija, ki je ubila strojevodjo In kurjava, se Je pripetila v bližini Kelme. O. Odborom /s industrijsko orgs-ni rad Jo, ki so blls pretrgsns v zsdnjem decembru, obnov lis. "Clsftom '*Owtrs sem povedal," Je rekel Green, "nsj gredo v VVsshirigton, kjer naj as posvetujejo z I,ewiftom in drugimi voditelji CIO o tej zsdevi. Akcija mora priti z njihove, ne z naše toda plači 'Odkar Je Anglija pretrgala di- mehiška vlada opravičiti akcijo, | »poznal, da Je Lindbergh prav p,tkati Itako tturjen boksar kot letslfc " cijo. Green Je dejsl, ds »e je po včerajšnji «eji ekiiekutivnega ■vets AI)F ognssil pri nJem p<<^, »Irsnl." »ebni odbor krojsške unije In-, Dsvld Dubinsky, prsdssdnlk terristiorisl Lsdles fisrment ILCW, Je potem posetll Uwlae, Workers z nsmenom. ds sliši »<»ds dobil ni nobensfa zagoto-njegove sugestije, ksko nsj bi vlls, sli Je os za obnovo poga-M- mirovna pogsjanja med A- Janj, ki naj bi likvidirala kon« merlško delavsko federacijo in i med ADF in CIO. —' psosveTi PROSVETA THI ENLIGHTBNMKNT im urniKi »umwin rooroun «won bf UM Sto*«« M UU, »1 M M |1J« M MM MM. H '» ■ P raUii fM 0«a«4 H M pm CkicMM • «M»UtM ».M VM »Ml. > I M •Molteiud artiaMa oljska imena. To so imena narodnosti, ki se bahajo, da it njih izhaja največ svetnikov in svetnic (karkoli že to pomeni)! AmvriAko gangeštvo je kajpada zraslo is ekonomskega sistema, ki na del*lo dopušča itko-' rjščanje po |>osameznikih za vsako ceno in ob vsakem sredstvu. Na vrhu ameriške družbe je to izkoriAčanje |>oatavno In reA|tektirano, na dnu l Lepa beseda lepo mesto najde Hkaroa, Pa. — Zelo m« veseli, da sta se Jankovič in Hrvatin tako lepo pogovorila v Prosveti glede konvencije in mesta zborovanja. To je dokaz, da se iskreni napredni delavci lahko vselej na lep način pogovorijo in izmenjajo svoje misli o raznih vprašanjih. Vsak naj svoje pove na dostojen način, kajti lepa beseda vselej lepo mesto najde. Želim, da bi ponehali tudi drugi spori, ki so zadnji? mesece zavzemali v listih dokaj prostora, katere je povzročil urednik pit£sburškega tednika. ; Br. Vitkoviču priporočam In svetujem sedaj že tretjič, naj preneha s svojo propagando. On je spor začel in on naj ga tudi zaključi. Zaveda naj se, da 36 tisoč lojalnih Članov se ne bo pokorilo njegovi propagandi. Jankovič in Hrvatin sta izmenjala svoja mnenja na lep in hvalevreden način. Svoje mnenje glede konvencije in njenega sedeža sem podal v mojem zadnjem dopisu in to drži, neglede kaj se je prej pisalo ali govori-o. Razume se, da po naseblinah človek sliši to in ono, govorice o tem in onem, da članstvo želi, da se konvencija ne vrši v mestu, tjer izhaja Vitkovičev list itd. Jaz pa verjamem, daj je naše ; )ennsylvansko članstvo v velik; večini zavedno in razsodno dovolj, da je in bo ostalo zvesto načelom in smernicam jednote in njenega glasila, ne glede na razne govorice, ki so in bodo brez pomena. Z napadi na SNPJ in njene predstavnike ni še nihče uspel, "ako se je zgodilo tudi sedaj. Glavni cilj nas vseh mora biti, da vsi kot eden delujemo'za napredek naše jednote in njenega lista. Vse drugo mora biti podrejeno tema dvema glavnima ci-jema. Vsak ima lahko svoje mišljenje in prepričanje o raznih vprašanjih, zato pa ne sme biti povoda, da se bi napadali ne v listih in ne na sestankih. Pokažimo, da smo zreli možje in žene, da nas ne more z našega stališča razredni zavednosti in svobode premakniti nobena sapa, noben vihar, pa naj prihaja iz kateregakoli tabora, bodisi iz klerikalnega, frančiškanskega a-1 pa iz komunističnega. Mi moramo stati trdno, ker vemo, da delamo za dobro stvar: za de-avsko gibanje In delavsko izobrazbo v smislu zaključkov jed-notlne konvenciJa^Naša SNPJ je postala močna kljub vsem napadom In kljub vsem zunanjim sovražnikom zato, ker njeni temelji slonijo na trdni In zdravi podlagi. Zato ima danes nad 50 tisoč Članov v obeh.oddelkih. In vsi imamo enake pravice pod njenim okriljem, imamo pa tudi vsi enake dolžnosti. Njeno vodstvo je v dobrih rokah In članstvo vselej zna poskrbeti, da ostane dobrih rokah, kajti SNPJ je bila ustanovljena na demokratični podlagi in to demokratično podlago si je ohranila in si jo bo ohranila tudi v bodoče. Njeno zavbdno članstvo je vedno na straži, da tako ostane, obenem pa tudi vedno skuša, da se jed nota še izboljšuje v vseh ozirih ter da napreduj« in da se jača. Nekateri člani radi vpij«jo, kako naši glavni odborniki razmetavajo denar naše jednot«. To pa delajo le zaslepljeni posamezniki, ker ne vedo, da je vse jed-notino poslovanje odprta knjiga in da ima članstvo kontrolo nad jednoto, kajti jednota je demokratična ustanova. Naša jadno-ta stalno napreduje na članatvu in premoženju, kakor je razvidno iz uradnih poročil v glasilu. Pred leti, ko se je porodila ideja za ustanovitev zavetišča, sem bil med prvimi, ki sem plačal zadevne prispevke, misleč, da bom morda eden prvih, ki bom šel v zavetišče, ker nisem imel svojcev. Potem je zavetišče zaspalo in zaspal je tudi naš denar ali pa ga je odnesla voda v žepe nabiralcev. Poiskal s«m si ženo s petorico otrok in kupil sem si svoje lastno zavetišče, v katerem živim s svojo Ženo, o-troci pa so se poženili. Pomagal sem republičanskemu združenju začasa vojne in bil sem za združenje podpornih organizacij, ker sem videl potrebo in koristi vsega članstva. Imel sem p«t društev, pa bi združenj« prav prišlo, da se bi znižale obveznosti. Tako so mislili tudi drugi. Raimere so obrnile drugače in obveznosti so dokaj visoke. Mnogi izmed nas je bil potegnjen z Zottijevo banko. Za nami so leta izkušenj, zato se ne damo kar tako blufa-tl ne klerikalcem, ne patrom in ne komunistom. Naučili smo se marsikaj in to je pač nekaj vredno. Trezno presojanje raznih vprašanj in pojavov veliko šteje. Anton Zidanftek, zastopnik. PONIftTTTv Začetki človeškega rodu O novih najdbah ostankov Peking veka smo že poročali. O njih ^ T Franz VVeidenreich, ki ddjje » Kv na kodanjskem mednarodnem blv antropologov in etnologov. Prof je v začetku svojega predavanja u^o" niti arheologija niti geologija ne dajeu začetku svojega predavanja ugS arheologija niti geologija „e Le'' trebnih pojasnil o začetkih človeške^1 ja. Samo primerjajoča anatomija orno sov no točno razvrstitev - ^ ^ razvojnih stopenj. Predzgodovin, Najprimitivnejši med doslej odkritimi ljudmi, da je sloviti "sinantropus pekin«* pekingški pračlovek. Njegova primitivn^J PteUrM. Prank Pnrnell (levo) predsednfk Youngstown Sh«et & Tub« Co. in A. i. Argetainger, podpredsednik te l«»fanije. Ne diši po parfumu Cleveland, Ohio. — Ko sem se nahajal prvi dan na seji gl. odbora SNPJ v Chicagu, sem bil opozorjen, da je neka b ... iz Detroita pisala zoper mene dopis v našem metropolskem listtl E-nakopravnosti. Da se prepričam, ali je res to "dama", sem povohal dopis, če diši po parfumu a-li po balzamu Loras Lee iz Hol-ywooda. Pa, oh, ta vonjf Dopis je dišal po "česnu", kot staro-kranjska klobasa. In v nj«m vs« polno mojih osebnih nadlog, ki jih lastujem. | Pričenja, da sem mlečni pa-tron, ker sem pohvalil krav« in kravje mleko, ne da bi doplsni-karica pomislila, da preden je zagledala luč sveta, ki se imenuje zemlja, je sama l«žala pod mlekom in takoj, ko Je oči odpr-a, je pila mleko. (Pa še piši, da ga lomim.) Sioer pa naj ti bo povedano, da jaz ne pijem mnogo mleka, ker ga pri nas ni. Mi kupujemo nekaj, kar se imenuje mleko, ki pa je mešano z vodo. Tako pijačo jaz odklanjam. Razumeš? iNato citira moj dopis iz Promet« št. 150, ker Je "naprej«-vec" dobil službo v državni Liquer prodajalni jn pravi, da je to moj "literarni biser", ki se tepe z logiko. Ko sem to prečital, sem prišel do zaključka, da je to pisal moški, ki se hoče nad mano maščevati, dama je pa le podpisala tisti dopis. Kajti dopis kaže. da ga je pisal nekdo, ki je v stari domovini snedel slovnico, predno se je napotil v Ameriko, ni pa razumel pomena citiranja in tako se je sam udaril z "logiko". On pravi: "Kaj naj pa vedno vzamemo na znanje? Da je možak dobil delo v Liquer prodajalni in da prodaja žejnim ljudem pijačo—to vendar te ni nikak greh." Ne, to ni greh, greh pa je to, da je bil ta vaš ljubljenec zastopnik Napreja in dopisnik Napreja, ki je priporočal Naprej kot antifašistični list. In ker sta Vitkovič in Naprej za "malo zlo" v državi Ohio, za governerskega kandidata Saw-yerja, in ker je bil ta možak tudi za CIO in pri lokalu 45, Fisher Body, CIO, in ker je CIO za Sawy«rja, je ta vaš možak skočil preko plota k governer-skemu kandidatu, ki je tudi de-mokra kot Chas. Sawyer, toda je že sedaj governer. To je naš Martin Davey, ki je poslal milico nad jeklarske stavkarje in tako zlomil jeklarski štrajk! Da je dobil delo v Liquor prodajalni, je moral obljubiti, da bo zvesto delal za Daveyja, volil zanj in ga podpiral v vseh ozirih; morda je tudi moral priseči, da se bo ravnal po vseh pravilih stavko-lomskega governerja, da bo ponovno izvoljen in da bo ponovno pošiljal vojaštvo nad štrajkar-je. To so politična dela, ki jih dobi le tisti delavec, ki liže pete politikarjem, kateri so na krmilu. In ta dama, ki je tisti dopis podpisala z imenom Frances Kapel iz Detroita, odobrava tako postopanje uskokov! Ona še celo smatra, da bi moral tudi Bar-bič tako storiti, ako bi bil brez službe. No, madam, not yet. Kajti podpisani ima še vedno nokaj principieln«ga v sebi. Vi lahko priporočate nadaljnje uskokova nje "naprejevcev", ne bo pa tega storil prepričan socialist! Tako daleč se mu še niso skisali možgani, kot vi pripisujete. Zdi se mi pa, da je precej kislih brez jesiha v Detroitu* kajti čas j« to pokazal in Naprej v Pittsbur-ghu. Nadalje primerja Cleveland Railway Co. kot kapitalistično podjetje z Daveyjevo politično administracijo, češ, da družba podpira Daveyja. Naj bo povedano, da je ta družba pod kontrolo mesta Clevelanda, župana in. mestnih zastopnikov, ima pa tudi mnogo delničarjev, ki se razlikujejo v politiki. Dočim pri mi kot uslužbenci nimamo pri družbi drugega opravka kot o-pravljati svojo službo. Vse pritožbe in zahteve gredo pa skozi unijo (Division 268, A. A. & St. E. Ry. M. C. £ E.) katere glavni stan je v Detroitu, kakor je naše dopisovateljske dame. Nadalje prinaša na površje mojo glavo in lase ter pravi, da jih ni dovolj. In vendar moram plačati za striženje las kot drugi po unijski lestvici 65 centov! Potem pa je videla mojo sliko v Prosveti. Well, ako me ima tako rada, ji pošljem še eno, ki bo lepša od one v Prosveti! "Karma-ni" so mi darovali $10 za Ttam-panjo pred par leti, pa sem dal napraviti klišej. Prosveto tO ni nič stalo, da boste brez skrbi. Ko bo vse to prečitala, naj dene še enkrat pod glavo, da bo drugo jutro poznala, kdo je grešni kozel ali kdo ga je ustrelil Ker mene silite k priznanju, kot d«tektiva Jagodo v sovjetski Ru siji, ne pozabite kaj so storili z njim: dobil je plačilo, ker j« izsiljeval. Dobil ga je po Stalinovem vzorcu. Jaz sem vsaj &e malo "gentleman" in n« želim nič hudega visoki dami iz Detroita Niti tega, kar ona omenja, da sam padel s porča. Taki padci niso prijetni in marsikateri, ki je padel, ni več vstal. Štirje zdravniki so mi dejali: "Tixsi eden med pet tisoči, ki si ostal." Torej se vi kar nič ne brigajte za moje duševno razpoloženje. Ako nimate kaj bolj črn«ga v m«ni pokazati javnosti, s tem, kolikor sem slišal, se niste prikupila me-tropolčanom. Posnemala je A-meriško Domovino; oni so pr našali moj padec z verand« menda dve leti skupaj, pa zato niso bili nič na profitu in jaz ne na zgubi. Tudi vas zanimajo punce, k sede na mojih kolenih! Well, t« vedno premerim, kakšnega karakterja so! Ako bi bile vam podobne, bi jim ne dovolil s«d«ža Drugič, ako bo še pisala dopis in bi bila rada sarkastična, naj se izogne osebnostim, ki njmajo nobenega opravka s politilK). Ta Ivaš ^naprejevec" je storil politi čen greh, kot tudi greh organizi ranega delavca, ker j« dezertira iz delavskih vrst. In nob«na "žajfa" tega ne opere! Niti Vit kovičev Naprej! NaprejevciPostanejo ČRNI! Františka, *li boš ostala v njihovih vrstah — | jasta? Priporočam ti, da te tlačiš v«č "česna" v svoje klobase Frank Barbi«, 53. WWJAI naval na stavkarje v Milo ju. Havajsko otočje. C«« trideset stavkarjev J« hilo ranj«. nlh v naval«. Razmere se izboljšujejo Barton, O. — Po dolgih, n«pro-stovoljnih in brezplačnih počitnicah so končno začeli rudniki črnega demanta polagoma malo bolje obratovati. To velja samo za Barton, Blaine in Neftfs, kakor sem slišal pa malo bolje obratujejo tudi rudniki v bližin Elm Grova, W. Va., nihč« pa ne ve kako dolgo bo to trajalo, a bo šlo na boljše ali na slabše Kajti baroni premoga in jekla kadar nimajo dovolj naročil, «no-stavno ustavijo obrat, d«lavc« pa poženejo na cesto, pa na vam Bog pomaga, saj oni (baroni) so dobro preskrbljeni, kadar nas pa bodo "nucall", nas bodo pa spet poklicali. V starem kraju v šolskih knjigah sem čital, da j« človek gospodar na zemlji. Sedaj dim, da ni res tako. V resnic so gospodarji na zemlji razn vladarji in diktatorji ter peščica mogotcev. Diktatorji so hlape kapitalizma. Po njihovem mnenja je d«lavec kot majhna živa lica ali pes, ki se mu vrle kost in nekaj ostankov. Ako se bi delavci zavedali svoje moCj, bi lahko kmalu napravili konec tem parafftom in diktatorjem v dustriji in vladavini. Treba j« samo združenja vseh de!avc«v po vsem svetu, potem šele bi človek postal gospodar na svetu, kar upam. da se bo tudi uresničilo. N«kaj bi pa kmalu pozabil o-meniti. Tukajinja znana gtas-(Dalje JI. etreai) - - - ----------------primitivno" dokazana po ustroju njegovega zobovji i banje kar kaže še vse za šimpanza in vj značilne mere. Možgani pekingskeKa iL so obsegali približno 1000 kubičnih centi trov, bili so torej prilično za tretjino m od današnjih povprečnih člov«ii,;v, ma: od današnjih povprečnih človeških možga Na približno isti razvojni stopnji je stal kantropus, ki so ga našli na Javi. Neander skega človeka, katerega lobanje so našli tal Evropi, kakor v Rodeziji in na Javi, je tI delit v več skupin. Rodezijski in javanski n< dertalec se razlikujeta precej od evrop«ki Evropsko neandertalsko vrsto je treba d v dv« skupini, v ehrongdorfsko in spyj8ko med katerih je bila druga bolj razvita. Sii tropus in pitekantropus sta bili po VVeiden chu "predčloveka", med tem ko obsegajo druge skupine že "primitivne ljudi'. Domnevo, da je nastalo človeštvo na no in prostorno omejeni točki, je predi telj označil za zmotno. Po ..njegovih ugot« vah so v Evropi, Vzhodni Afriki in Mali i živeli ljudje že v poznani terciarni dobi in ledno dobo. Dosedanje najdbe ne dokazuj da bi bil nekje določen kraj, kjer se je ir prvi prehod iz opicam podobnega tipa do Človeka. Fosilnega materiala tu takšno mnevo ni in tudi živeče človeške opice se g jimi znaki le malo skladajo s teorijo o e nem evolucijskem središču. Po današnjih zultatih se je treba sprijazniti z mislijo, se je pračloveštvo razvilo v najmanj štirih diščih. Vzhodna ali Južna Afrika sta bil hodišče za zamorsko pleme, Severna Kita je bila zibelka severnih Mongolov, na Si skih otokih pa so se razvili Avstralci in Mei zijci. Kar se tiče evolucijskega centra za ev skega človeka, je treba po odkritju Artl Keitna in McCowna domnevati, da je bil i tek evropskega plemena v paleolitskih ja na gori Karmelu v Palestini. (Ta domnevi utegnejo predniki Arijcev izvirati iz Pak ne, j« vplivala na prisotne nemške raziske ce tako, da so pri teh izvajanjih demonstn no zapustili dvorano.) Na koncu je prof. denreich kot svoje osebno naziranje ir domnevo, da so bivala v dobi pred nastan teh evolucijskih središč, na zemlji precej komeroo razdeljena polčloveka bitja, ki niso bila prestopila ločilne črte iz opičjega dija. Splošna razvojna tendenca je bila poi enaka, krajevni zemljepisni in podnebni i telj i pa so povzročili nastanek plemenskih lik. Te razlike, ki temeljijo torej v prad« sti, nasprotujejo torej enako teoriji o s nem izhodišču človeške razvojne zgodot kakor tudi iomnevi, da se je plemenska M izvršila šele v novejšem času. Seveda pa i treba biti na jasnem glede tega, da je bil po razvoja med raznimi vejami iste dru zelo različen. Razlike, ki so tako nastale i jih označujejo po mnenju prof. Weidenre neupravičeno za rasne razlike, so nastale klimastih in drugih krajevnih činiteljih. ——————— Najstarejše človeške kulture v Indiji Raziskovalec Azije prof. H. de Tetrtje J diji odkril kulture iz stare kamene dooe, nedvomno m«d najstarejšimi na Profesor de Terra je prepotoval P** v ledeni dobi zaledenelo ozemlje k^mir«« lin« 1n visoko planoto Potan zaledenelo ozemlje v Birmi, kjer je toviti štiri zaledenitve Himalaje. ^ zapadni Tndiji j« našel v plasteh drug«" dene dobe obdelane nabijalnike spadajo med najstarejše človeško, Birmi s« mu j« posrečilo odkrit, novo ** kulture nabijalnikov iz zgodnje stsi* dob«. Orodje je iz okremenelega ** to orodje teh zgodnjih človeških koUur nM nič podobno orodju prve stare kM«* ^ Evropi. V gornjih naplavinah ^ Evropi. V gornjih Indiji najdeno orodje pa je orodja, najdenega v za | himalajskem pogorju niso kamna. podobno obM padni Evropi./^l rabili kr*n Pred dvajsetimi ^ (Iz Pro««te Z dne 29. ^ > nom*t,x»»U. VOrossu. K^^BpJ Cvetkovič, dom. od Brei* « ^ . , Delavske vesti. V vseh ^ važne za vojno, so zaceli 01t*} Svetovna vojna. no naprsdujejo na »H"1^! Sovjetska Rnsijf biriji s« umič« pr«d »ve*n esti s I Primorskega k' ,lednik na Reki in v Trstu Freiki in tržaški pokrajini se ■ukM prestolonaslednik Um- TO" J« objaviaagen. -Štefani", je prišel kot in- italijanske pešadije in T^jdni prisostvoval vojnim obmejnih čet pod Sneta-|U Reki, v Opatiji, Pod-i Herpeljah, Klani, Postoj-Senoiečah, Ubeljskem, na Op- v Storjah in Trstu, kjer spotoma ogledal razne fa-ustanove in počitniške Le ter tabore fašističnih jjnskih organizacij, so mu Jli svečane sprejeme .Pobi je tudi tabore več pehot-ter topniških polkov. Njego-topekcijsko potovanje je tra-itiri dni. Ob priliki pregleda vojaških oriše se je pripetila huda av-obilska nesreča. Neki voja- tovorni avto se je na cesti | Dobrepoljem in Harijami il v globok obcestni jarek opal pod sabo nekaj vo-v in podčastnika. Neki vo-je bil pri priči ubit, dva dru-iti podlegla poškodbam med pozom v bolnišnico. Prestolo-nik, ki je bil tedaj tam v , j« ponesrečencem prisko-ua pomoč in poskrbel, da so ranjenci nemudoma prepe-j v tržaško bolnišnico. i pridelek sviloprejkinih ko- kokonov na Goriškem Pridelek sviloprejkinih koko-bo, kakor poroča goriški "I-Agrario", letos nekoliko injii, kakor je bilo spočetka ibkovati. V furlanskem delu riške pokrajine, kjer se še □več bavijo s to posebno pa-kmetijstva, vreme in dru-okolščine v zadnjem času ni-bile ugodne za razvoj svilo-ijk. Vobče kaže, da bo pride-celo nekoliko manjši, kakor iB pred tremi leti, ko je pro-tiji padla na 1,735 ton ko-Ljudje so tedaj podrli Bfo murv. Poleg tega so pate cene in je vse kazalo na s krizo goriškega svilogoj-Intervenirati so morale krajinske kmetijske oblasti, »v javnih skladiščih nasta-iviloprejkinim kokonom vi-1 cene. In res so se kmetje »intenzivnejše lotili dela. leto nato se je produkcija talila na 3200 ton blaga. To-kni je spet nazadovala na K ton in za letos računajo •j le še s 1,600 tonami pri-Spričo te nove številke so plasti prisiljene preskrbeti, Mo kmetje vsaj pri ceni ne-«o nadoknadili izgubo. Kakor je treba ves pridelek že j let oddajati v javna skla-l Uto« so za sviloprejkine »ne določili ceno po 10 lir za V Primi'rjavi s cenami v pre-m Jetu je letošnja nekoliko Vobče pa se kmetijski jjjvnjtki nadejajo, da bo F^e pridelek v prihodnjih 17«lelih Hpričo doslej iz-" "repov spet dvigniti na lh 2.400 do 2,500 ton. vi h ve a> MuHHolinijev obisk v Trstu Kmo *e 0 intenzivnih JT* fa*'"tičnih organiza-«*tanov ter tržaških mest-' ob'a Siudija zakonov socialno zaičit* VVashington, D. C„ 27. avg. — Federalni odbor socialne zaščite je naznanil, da bo kmalu saključii študijo, ki Je bila pod-vzeta z namenom, da se raztegne območje zakonov socialne zaščite, da bodo kriti tudi milijone poljedelskih delavcev in hišnih uslužbencev, Odbor pravi, da bo objavil poročilo o rezultatu študije v nekaj dneh. Vesti iz Jugoslavije Tragična smrt v rudniku 2alec, 12. avgusta. V državnem rudniku v Zabu-kovcl pri Žalcu se je pripetila težka nesreča, ki je zahtevala Življenje 46-letnega elektromon-terja Franca Karnovška. Po končanem delu v električnem transformatorju, kjer a» transformira električna napetost 20,000 voltov, se je Karnovšek sredi (Migovora z dvema tovarišema, ki sta mu prej pomagala, oddaljil z očividitim namenom, da še nekaj pregleda v transformatorju, pri tem pa je prišel v dotiko z električnim lokom 20,-000 voltov in se na mestu zgrudil mrtev. Pokojni, ki je bil Iz At. Petra v ttav, dolini in si je šele pred nekaj leti pozidal v Žalcu blizu železniške postaje lepo stanovanjsko hišo ter tako ustvaril sebi In svojcem prijetno domovanje, Je bil znan kot eden najboljših elektromonterjev in je kot prvovrsten strokovnjak zgradil dve električni napravi v Zabu-kovcl. kjer Je bil zamuden od novembra 1088. Karnovšek zapušča tri hčerke, katerih najmlajša Je lani začela |*oxečati žalsko ljudsko šolo, stan* JI I dve pa študirata na celjski realni gimnaziji. Vlkoml Kunclsian, načelnik angleške komUlje. ki posreduje v mpmu med češko vlado Is as-deleklml Nemci. . Velika puntarija DRAMSKA KRONIKA IZ L. 1573 V PETIH DEJANJIH Bralko Kreft i Toda vse to še nikakor ni zadoščalo za zator upora. Vojskovodja francoskih pleraičev je moral uporabiti zvijačo, da jih je zvabil v past. Povabil je kmečkega vojskovodjo Callea na posvetovanje zaradi sklenitve premirja. Ko se je Calle pojavil v plemiškem taborišču, so ga takoj prijeli in prelomili dano besedo. Brez vsakega pomisleka so ga mučili. Poročilo iz tiste dobe pravi, da ga je dal plemiški vojsko-vodja okronati na razbeljenem prestolu. Nato to mu odsekali glavo. Ta kazen je ostala vzo rec za uamrčevanje puntarskih voditeljev v E-vropi. Plemiška vojska je neusmiljeno divjala po deželi. Cele vasi so požgali, kmete so vesili na podboje hišnih vrat, ali ipa so jim naložili neznosne dajatve. V Angliji je šel gospodarski razvoj nekoliko drugačno pot. Novi način proizvodnje se je zgodaj udomačil. Gospoda je dajala kmetom večjo svobodo pri domačem gospodarstvu zato, da ga je lahko tem bolj izkoriščala v svoje namene. Kmetje so bili zato vsaj na zunaj osebno svobodni poljedelci. Močno je bilo razširjeno najemniško poljedelstvo, ki je omogočilo kmetom nekoliko več osebne svobode (selitve itd.). Zato je povsem razumljivo, da je gospoda naletela na hud odpor, ko je začela zavirati razvoj v nove svoboščine, ker so resno ogrožale njene interese. .Zato je spet skušala prikleniti kmete čim bolj nase. Tak poskus so napravili v Angliji sredi 14. stoletja. Vzrok je bila kuga 1. 1348, ki je na polovico zredčila angleško prebivalstvo. Gospodi je zmanjkalo podložnih delovnih rok. Začela je izvajati razne zakone, s katerimi je skušala kmete prisiliti na stalnost, zlasti pa, da delajo predvsem zanjo. L. 1860 je izšel zakon, ki je nalagal težko zaporno kazen za vsakogar, ki bi se pregrešil zoper naredbo o delovni dolžnosti. Ta naredba je namreč določala, da so dela obvezni vsi podložniki do šestdesetega leta. Prav tako so ai višji stanovi skušali pomagati z uvajanjem novih davkov. Prisilni zakoni so veljali tudi za pomočnike in učence v mestih. Tako je rastlo nezadovoljstvo med kmeti in med revnejšimi mestnimi prebivalci. Upor je izbruhnil 1.1381. Važno vlogo idejnega predhodnika angleških pun-tov je imel John VVicliffe (1320 do 1884), ki je s svojimi spisi bodril angleške množice v borbi proti Rimu in je tako početnik vse evropske reformacije. Znano je, da so njegovi spisi močno vplivali na češkega reformatorja Husa. Nekateri mu pripisujejo tudi radikalne socialne ideje, drugi pa mu jih oporekajo. Zadnji se celo sklicujejo na to, da je nasprotoval kmečkim puntom. Naj bo že kakorkoli, vplival je na množice, ki so njegove nauke razširile, spre-% menile in prilagodile potrebam svoje vsakda-* nje borbe. Veliko bolj radikalen ko Wicliffe je bil John Bali, dasi ga nekateri smatrajo za Wicliffovega učenca. Bil je v svojem času znamenit pridigar, ki ni prizanašal bogati gospodi. V svojih pridikah je poveličeval skupno lastnino, kakor so jo imeli prvi kristjani. Zelo ostro je nastopil zoper razkošje vladajoče družbe itd. Vse to je vplivalo na nezadovoljne kmete In revnejše mestne sloje. Priznati je treba, da je bil angleški punt kljub vsem pomanjkljivostim za svojo dobo še najbolje organiziran. Zlasti v začetku. Ker pa je bilo nezadovoljstvo raz* vito že preko mere, niso mogli uporniški vodje Wat Taylor, Jack Straw, John Bali in drugi povsod krotiti množice, ki je morala dati duška svoji ogorčenosti. Plenili so gradove in seži-gali listine, ki so jim nalagale nove dajatve, uničevali so sodne akte itd. Posamezni oddelki so imeli svoje voditelje, manjkalo pa je skupno vodstvo. Kralj je moral zbežatl pred uporniki, ki »o vdrli naravnost v London. Kronisti tiste dobe poročajo, da so kmetje zelo ostro kaznovali vsakogar, ki bi plenil zase. Ce so koga zalotili, da je kradel ali plenil zase, so ga sežgali. Dejali so: "Mi Hmo branilci resnice in pravično-sti, ne pa tatovi in roparji 1" To načelo najdemo pri vseh kmečkih puntih, čeprav ga niso mogli voditelji povsod dosledno Izvajati, ker so se »ed puntarje vtihotapili tudi škodljivi manjvredni elementi, med katerimi je bilo celo pre- cej plemiških vohunov in izzivačev, ki so huj-skali kmete k požigom in plenitvam. Moč angleških puntarjev je bila tako velika, da se je moral kralj osebno sestati z njihovimi voditelji, ki so mu nato raztolmačili in predložili zahteve upornikov. Kralj je na vse pristal in lahkoverni puntarji so se vrnili na svoje (lo-move. Pri izročitvi listine, ki je kmetom priznala njihove zahteve, pa so vitezi napadli Wa-ta Tayiora in ga na mestu pobili. Plemiči so nato ujeli še ostale voditelje, ki so končali ali pod mečem ali pa na vislicah. Iz tega upora se je ohranila puntarska pesem, ki se je začela z vprašanjem: "Ko je Adam oral in Eva predla, kdo je bil takrat plemič?" When Adam and Eve span—Wo was thanne a gentilman?) Dasi je plemstvo upornike premagalo in si kmete spet pokorilo, je vendarle ostal velik strah pred puntarji. Nadaljnji gospodarski razvoj je občutno oviral plemstvo pri zatiranju podložni-kov, ker je novi produkcijski sistem zahteval čim več svobodnih delovnih rok. Zato jih kljub vsemu niso mogli držati v tistih prisilnih jopičih, kakor so jim jih skrojili z odredbami in zakoni. Zanimivo pa je, kakor poroča Ditt-fogel, da še niti danes niso dostopni za znan- stveni študij vsi dokumenti o tem uporu Dr- m __ troj€ otrok žavni arhiv v -Londonu jih vedno skrbno čuva zVJ' , J. . pred javnostjo tako, da niti zgodovinarjem ni znano, kaj se skriva v njih. Mogoče «o preveč neprijetni za vladajočo gospodo tistih časov ... Drugi večji upor v Angliji je vodil Jack Cade 1. 1460, ki je z uporniki prodrl v London in krvavo obračunal s kraljevimi avetovalci. Omenjam ga zaradi tega, ker nastopa v Shakespearovi drami "Henrik VI." (U. del, IV. dejanje, 2. prizor). Shakespeare se norčuje iz kmečkih puntarjev in prikazuje Cadea kot komunista in diktatorja. Pri Sh. premaga Cadea nasprotnik z besedo, ker ga z ugovori prepriča, da nima prav. V resnici je Cade padel v boju. Velik kmečki upor je izbruhnil 1. 1460 na otofcu Mallorkl. Vodil ga je 8imon Balester. Kljub dobri vojaški organizaciji, ki jo je izvedel v uporniški vojski, so bili kmetje poraženi. Za nas sta predvsem važna ogrski in nemški upor, saj sta bila geografsko najbližja. V začetku 1. 1514 je pozval papež škofa Bakača, naj organizira proti Turkom križarsko vojno. Cilj te vojne bi naj bila osvoboditev Balkana in osvojitev Carigrada. Turki so bili huda nadlega in nevarnost vse sosedne države, ker je njihova ekspanzivnost bila prekomerna. Zgodovinarji danes nič več ne prikrivajo, da so bili Turki kot državni gospodarji bolj nevarni tujim fevdalcem ko kmetom. Podjarmljenim kmetom se je socialno godilo bolje pod Turki kot pod lastnimi fevdalci. Razmere na Madžarskem (glej Sandor Ger-gelj: Historija Dožine seljačke bune, Zagreb 1934) so bile tako slabe, da se je za križarsko vojsko priglasila ogromna množica kmetov, ki so si pač z vojsko skušali pomagati v svojem težkem socialnem položaju. Udeležencem so obljubili tudi rasne odpustke in pomilostitve. Vojsko je vodil mali plemič Jurij Doža, ki se je povzpel do vojskovodje. Neznosne razmere, ki so odvzele ljudem slednjo potrpežljivost, so povzročile, da je oborožena križarska vojska obrnila meče zoper lastne gospodarje. Jurij Do-Ža Je stopil na čelo vsoh puntarjev. Vse, kar je na vladni strani moglo sukati meč, se je sedaj združilo v borbi zoper puntarje. Marsikdo od tistih gospodov se prej niti ganil ni, ko je šlo za križarsko vojsko zoper nevernike. Zdaj so hitro zgrabili za orožje in planili po ljudski množici, ki je zahtevala več svobode, zahtevala pravico do poštenega življenja In pošteno plačanega dela. Prišlo je do strašnega krvolitja, kajti puntarji ao ae zavedali, da jim ni izhoda, če Jih premagajo. Združene sile nasprotnikov so jih premagale In Jurij Doža je moral umreti strašne smrti. Štirideset njegovih prijateljev so pustili 14 dni brez hrane v ječi. Štirinajsti dan jih je preživelo «amo devet. Tedaj so jim odprli ječo In jih peljali pred Jurija Do-žo, svojega poveljnika. (Dalji prihodnjič.) la je staro pbJeko ter občudovala kodrček malega Tončka v mo-litveniku . . . Ljubkosti malega Tončka se ni mogel trajno ustavljati niti stari Barko, tem manj, ker sta oba njegova sinova padla v vojni, zaradi česar je videl v malem Tončku nekako nadomestilo za njiju. Čas je bežal, Tonček je bil že štiri leta star. Mari je delala zanj, skoparila in štedila ter hrepenela po njem. Ali je bila to samo materinska ljubezen ali tudi prva in zadnja ljubezen Ma-rinega preprostega srca? Kdo ve! Vsako prosto urico je prebila na vasi pri svojem otroku. In čudno! Tonček je bil tako ravnodušen napram materi! Imenoval jo je Mari, mati ji ni rekel nikoli. Oče in mati sta mu bila ded in babica. Samo nekoč, ko je ležal bolan, je prosil, da bi smel spati pri Mari. Takrat je Mari dala slovo svoji službi ter prišla za štiri tedne domov. Vzela je Tončka k sebi v posteljo. Ob tem času se je Mari zopet nesmehnila sreča. Peter Kovač, vdovec, kurjač v tvornici, jo je vprašal, če.bi ga hotela vzeti za moža. Imel je dobro službo, kos SP€AKIN& OF SAF€TY CID «1* /voo A MAN AAAV fcfc A "DKAR-* TOHiaVfire — AND A^LAIAB^TO AND A^ORSfc" TOR.VvORK Bi/T TO * PUBLIC ue'3 3UST A f^OAD bJjBgr VvHEN Hi rvsoHOPouzesTne Ml DO LE OF TH€ Wl-. kler je šlo, je ontala v službi, po- j tem pa se je — po nasvetu neke prijateljice, ki je doživela stično stvar —- javila v porodnišnici. V maju je povila otroka Četrtega dne so jo odpustili — nekatere matere so že četrti dan po porodu dovolj krepke! — in z majhnim »veinjem ter nepopisno težkim bremenom na srcu je aapuotila bolnišnico in odšli« do-Ulov na kmete. Prav za prav se je začela njena trnjeva pot šele sedaj. Nje oče, stari Barko, se je srepo oziral po otroku in je sprejel Mari, kadar mu je prišla na pot, z brcami. Stara mati je bila nekoliko bolj usmiljena in mali Tonček je bil tudi nji v napoto. Mari je delala doma za tri, kljub temu se ji je godilo slabo. Zato se Je odločila in šla nazaj v me-ato. Samo hrepenenje po otroku jo je mučilo. Plačevala je za otrokovo vzdrževanje, kakor da bi Imela otroka v reji pri tujcih, ne pa pri svojih roditeljih. Na moške |ta ni mislila več. Ce so odšle njene prijateljice ob nedeljah v park ns ples, je ona sedela doma. Krpala in šiva- Mari se je nekaj časa obotavljala in se borila s seboj. Naposled je pristala na ponudbo v nadi, da bo mogla Čez nekaj časa vzeti k sebi tudi svojega otroka. O Mari, Mari, kako slabo poznaš moške! Da je imela Mari otroka, to ji je Kovač odpustil, vendar ni hotel o njenem otroku nič slišati in tudi videti ga ni hotel. Tako je bila mlada mačeha mahoma brez sveta v svojem novem gospodinjstvu. Vzela je kurjača za moža samo zato, da bi se ji izpolnila njena srčna želja. Zdaj, ko mu je postala zakonska tova-rišica, pa se je oddaljila od svojih sanj še dalj nego prej . . . Kadar je rezala kruh od hleba, je vselej mislil^ na svojega Tončka. Kadar so se Kovačevi otroci igrali na vrtu, je mislila tudi na Tončka. Pastorki so bili hudobni in slabo vzgojeni. Najstarejši ji je cc^lo kradel denar in kadil kakor Turek. Mlada žena se ga je bala zatožiti možu, zakaj bila je pred njim vedno v strahu. Mari se je kesala, da se je o-možila. Kaj jI mar Kovač in njegovi otroci! — Saj nima na svetu nikogar razen svojega Tončka! V nji je vzplamtel skrivnosten srd proti možu in pastorkom. Misel, da se ne bo mogla nikoli iztrgat,! iz tega jarma, jI je trovala življenje. Poleg tvornice, kjer je bil Kovač za kurjača, so stale barake za ranjene vojike. Tod mimo je vsak dan vodila pot mlado Kovačevo ženo, ko je nosila svojemu možu kosilo. Pred vrati je stal vojak z lahkomiselnim mladim obrazom. Čepico je nosil postrani, pod nosom so mu poganjale črne bržice. Gumbi na uniformi so se svetili . . . Mari je obstala kakor zadeta od strele. Tam, tam je stal nje Tonček — pa ne mali Tonček, marveč njegov oče. In to preprosto srce, ki je ljubilo v otroku o-četa, v očetu pa otroka, se je izgubilo drugič v življenju . . . Gereš Piftta je bil takšen kakor poprej: življenje mu je bilo pustolovščina. "Servus Mari!" jo je pozdravil. "Kako živiš?" V trenutku je bilo vse pozabljeno. Obesila se mu je na vrat, pripovedovala o Tončku, o sebi — o Petru Kovaču in njegovih otrocih ni zinila niti Besedice. Zaman je Čakal tisti dan Kovač na kosilo. Ko se je zvečer vrnil domov ii tvornice, je bila hiša prazna. Race in kokoši so imele zrnje natrošeno kakor ponavadi. Jed za otroke je bila pri- Francozi cenijo prijateljstvo tudi v politiki Ko je angleški lord Runciman odpotoval v Prago, je mnogo francoskih časopisov svarilo njega in Angleže, naj ne ponavljajo napak, ki so jih napravili v španski politiki in naj realno cenijo moč in dostojanstvo čehoslo-vaškega naroda. Andre Leroux je napisal v "Populairu" med drugim: "Cehoslovaška republika je našla svojo moč, svojo osebnost in svoje poslanstvo v Masary-kovih demokratičnih načrtih. Henlein in njegovi pritaši pa zahtevajo pravico, da uresničijo v čehoslovaški državi "svoj življenjski nazor," to se pravi načela in prakso nacionalizma. Hen-leinova stranka naj bi bila država v državi in naj bi nadzirala in izvajala pritisk na notranjo in zunanjo politiko dežele v službi Berlina." To pa je nemogoče. Nato pravi, da je Chamberlain pomladi pospeševal sporazum z I-talijo radi Španije, ker je računal s hitro Francovo zmago. Namesto Francove zmage je pa prišlo do republikanske ofenzive. Zato svari Angleže, naj ne podcenjujejo Cehoslovakov, kakor so podcenjevali republikansko Španijo in poudarja: "Naj ne prezro tega, da je češko ljudstvo trdno odločeno, da se ne da uničiti niti kot narod niti kot država. To je realistična ocenitev— po IT pravljena, skratka, vse je bilo v najlepšem redu. Na mizi so ležali celo zlati uhani, katere je Kovač daroval Mari ob poroki. Žena pa je vzela s seboj vse svoje reči, celo poselsko knjižico . . . "Ze zopet je šla obiskat otroka!" je zamrmral Kovač in odkorakal proti vasi. Ampak Mari ni našel. Povedali so mu, da je vzela s seboj Tončka. Kam je odšla z otrokom, niso vedeli. In še danes ne vedo, kam se je napotila z njim. Jaz pa vem: Mari je šla za Pišt(j. Sicer ve, da jo bo dedec zopet pustil, ampak zdaj ve vsaj to, da sme imeti Tončka pri sebi in to je poglavitna stvar. Ali je postala Barko Mari nezvesta svojemu možu? Na to vprašanje ni lahko odgovoriti ... da rabim ta izraz, ki se tolikokrat izrablja — od katere zavisi uspeh misije lorda Runcima-na." Tako mnenje, kakor ga je izrazil v teh vrsticah "Populaire", vlada v vseh plasteh francoskega ljudstva. O tem sem se prepričal pri vseh razgovorih z ljudmi. čehoslovaška republika si je pri Francozih pridobila ne samo ugled, temveč Francozi so pripravljeni tudi braniti jo, če bo potrebno. Nekega večera se poleg mene pri compoiru pogovarjajo trije Francozi o nevarnostih in težavah, s katerimi se mora boriti Čehoslovaška. Vmešam se v pogovor, kajti na videz se že poznamo. (Za ime, poklic in take pritikline se pa Francozi ne brigajo; mi moramo po nemškem vzgledu dodati "gospodu" vedno še poklic ali priimek, pri Francozih je pa človek kar 'monsieur'.) Vprašam enega od trojice: "Ce sem prav razumel, gledate Črno na položaj Čehoslovaške. Kaj mislite, da bo z njo?" — "Nasprotno ! Goreča želja nas vseh je, da se ohrani mir. Toda Čehoslovaške ne pustimo jamais, jamais (nikdar, nikdar), odločno poudari in me vpraša: "Kaj ste vi Čeh?" — "Ne, Slovenec sem."— "A, Slovak." — "Slovenec, vidite moj slovensko-francoski slovar" in ga potegnem iz žepa. "Ni treba, ni treba, saj dobro vem, Slovaki in Čehi ste naši prijatelji." Kaj hočem še nadalje dokazovati? Po zasfugi Slovakov sem deležen prijateljstva, ki ga čutijo in izkazujejo Francozi do Cehoslovakov. Oprostite mi, dragi Slovenci, j"", da s,.m bi| krat Slovak in da sm. pravice Franciji i„ Na postajališčih Mut s-"«« Iz vsakega pogovora i, kega srečanja razbereš' ka gled si je pridobila Cehosl ška s svojo dosledno note demokratično in zunanjo . ko. Ne govorim o politikih 8 tenmi se nisem sredaval ten o navadnih ljudeh. V srcu stva je zakoreninjeno to n teljstvo in zato je ta zveza premagljiva. To se je že v njih pokazalo in se še bo. humor Marijančkovo jajce Marijančku je šest let, do fantiček je, samo pri jedi je i več izbirčen. Nikoli mu rad ne ustreže; zdaj je juha prei Ča, drugič meso pretrdo, kolač premalo sladak. Man Marijančka lepo uči, da ne ame zmerom pritoževati, a rijančku to ne gre do živcu Te dni je dobil za veti mehko kuhano jajce. Komaj pokusi, že moško izjavi: "Ma to jajce pa smrdi!" Mama pozna Marijančk muhe in ko nadobudni sinčel nekaj godrnja, dobi eno ok ušes. 'Tukaj imaš, paglavec izb ni! Ce ne boš takoj pospr jajca, boš moral pojesti še en Marijanček vidi, da gre res, ne kaže mu drugega, ko stisne rep med noge in jajce ho poje. Sele na koncu, pri njem založaju, se opogOmi vpraša: "Mamica ..." "Kaj spet sitnariš?" vpr mama strogo. "Mamica ... ali moram kljun pojesti?" pri Can(knff«c« 1. —JI, „ no M boril, ;HOQT most siobv ROAD • UOG- S _^ won'T BUDGE GREČTS JUOGC7=5 ft »OMt-^e OW» "TRAOlC MAROA0HO6IS Nohonol SafitJ NAROČITE SI DNEVNIK PROSVET0 Po sklepa 11. redne konvencije s« lahko nsroll "J* prišteje eden, dra, tri, Itiri ali pet liano* ta ene dr»Hw »j« -ninl. List Propreta .tane sa vso enako, n Bane sli * „ ono letno naročate«. Ker pa {lani le plačajo Pf* "^^ ^ * M ii cm tednik, »e Jim to prišteje k aaročaiaL Torej sedaj al ™ Jo list predrag sa člane 8.N.PJ. Ust ProorsU Jo raše fotore Jo ▼ Tenki drnitei nekdo, ki M rod čltal U»t Usta Proovota Jo: Za Zdrnl drftaro te Ks 1 tednik te........*..*•• t tednika la............. t toMko te............. 4 tednike te............. I tednikov te............ Ca Brropo Jo um 149 um IT* tU I.U I* i* lJt Za Ctcoro ta Ckkofe Js 1 tednik ta..... t tednika ta............. t tednike m............. 4 tednike in............. | tednikov In............ _____................IM® I■ polnite spodnji knpon. priložite potrebne, fsote Drder ? plemo h nI nnročlte Prosroto, Ust. ki Jo ,.n.w« biti A" Pojasnilo j—VteleJ kakor kitro kateri tok flsnor ^ m 8NPJ, nli 6e m preseli proš od drniino ta bo »ahhm« • ^^ tednik, bodo moral tleti šlna Is dotične droltoo, Ju *» llfttl nnročenn ns dnevnik Proeeeto, to takoj mmttM ^ ta oben»ra doplsfetl dotično r—U> H"tn Prorreta. A"' todnj mora opmenlštvo tnlinti dotam sn to r%oU> ____ j r ROS V RTA, SNPJ, MI7 80. Lawndele Aro, Ckko«*- ..... PrlliliSi pollljeni nnretnlao so Uot PreeeHo rmU • -..... I) Ime............................................. Nl