OB DNEVU BORCA
Naš boj ni končan
Letos mineva 41 lei od tistega zgodovinskega dne, ko je politični biro CK KPJ na seji 4. julija 1941 v Beogradu spre-sklep,_ da osvobodilno gibanje preide od priprav v oboro-ierio vslajo.
Že pred tem sklepom so komunisti in njihovi simpatizerji izvrševali veliko sabotažnih akcij proti okupatorjem in nji-hovim pomagačem. Te akcije so bile izraz množičnega pro-tiokupatorskega razpoloženja najširših slojev Jugoslavije in izraz vere v zmago protihitlerjevskih sil.
V nekaterih pokrajinah, zlasti v Srbiji in Črni gori, je ši-roka območja ie ledaj zajela prava Ijudska vstaja, drugodpa so bila takšna območja manjša ali pa so se kot jedro oboro-zene vstaje oblikovale prve partizanske ehote, ki so začele z akcijami.
Ko je aprila lela 1941 razpadla stara Jugoslavija, soSlove-nijjo zasedli Italijani, Nemci in Madiari. Italijani so okupi-rali Ljubljano, pa tudi Dolenjsko, Notranjsko in Belo kraji-no. Slovencev ni še nikdar v zgodovini zadela tako kruta usoda, še nikdar ni bil tako ogrožen njihov nadaljnji obstoj.
Ko sofašistični okupatorji proslavljali lahka zmago, niso pomislili, da globoko v srcu slovenskega Ijudstva utripa nei-zmerna moč Ijubezni do domovine, do svobode in priprav-Ijenost tudi umreti zanju. Niso pomislili, da živi med iem Ijudstvom organizacija, ki utegne to moč dvigniti in zdruiiti terjo usmeriti proti njihovi soldateski, proti tankom, nasilju in izdajstvu. Ta organizacija je bila komunistična partija, ki jepod vodstvom tovariša Tila ojeklenela žepred vojno in se, enotna in trdna, pripravila na usodne dni. Samo taka organi-zacija se je lahko postavila na čelo Ijudstva in organizirala oboroieno vstajo tako rekoč pred nosom okupatorja.
Zato ni naključje, da je že v aprilu prišlo do ustanovnega sestanka Protiimperialistične fronte, kasnejše Osvobodilne fronte slovenskega naroda, z eno samo osrednjo nalogo, da se zdruiujo najširši sloji po meslih in vaseh ter razvijejo osvobodilno organizacijo za bojproiiokupatorjem in doma-čim izdajalcem.
Dolga so bila leta, ko seje naš narod bojevat v štiriletnem krvavem boju. Veliko irtev, razdejanj, zmag in porazov je doiivel, vendar je iz tega boja izšel zmagoslaven,skupaj z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije.
Vendar z zmago boj ni bil končan, kajti pred nami je bila razrušena in požgana domovina, kijoje bilo treba obnoviti. Gradili smo nove tovarne, železniške proge, ceste, bolnišni-ce, šole. Največje breme takratnega boja in kasnejše izgrad-njeje nosila naša mladina. V mladinskih delovnih brigadah se je isločasno koval tudi novi človek — samoupravljavec.
Tudi danes, po tolikih letih, delo ni končano. Dolžni smo, da mlade rodove seznanimo, koliko dela, žrtev, prizadevanj in naporov so dali njihovi predniki in daje sedanje iivljenje osnovano na irtvah stotisočev borcev za novo socialistično samoupravno Jugoslavijo, med katerimije dala ludi naša ob-čina svoj veliki delež.
VENČESLAV RODE