Štev. 192.
V Ljubljani, sobota, 27. avgusta 1921.
Poltnina platana v gotovini.
Leto 1.
Izhaja vsak de-iavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144’— za pol leta K 72'—
V UPRAVI STANE MESEČNO K10"- JJESjAlVSSCI EjIST POSAMEZNA ŠTEVILKA SO VIN.
Ur»dništvo in upravnBtvo i Kopitarjevi ulici štev. G — Telefon uredništva ite». 50 — Telefon — apravništva Stev, S28 <==>
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*— za eD mesec K 12’—
Ogenf in iecS.
V južnih krajih naše kraljevine se fKligravajo dogodki, ki niso baš v korist države, še manj pa vlade. Vesti, ki prihajajo o pobojih mirnih ljudi, o napadih na orožnike, o po^jganju vasi in o ropanju so si tako rfasprotujoče, da si je težko ustvariti jasno sliko. Neke vesti zvračajo krivdo na takozvane zasilne (pomožne) orožnike in narodne garde — ki so z ozirom na številno regularno vojaštvo m orožnistvo precej nepotrebni —, druge vesti zopet na muslimansko prebivalstvo, ki da se je pridružilo zloglasnim odmet-nikom pod vodstvom Huseina Boškovica. Povdariti moramo, da je bilo muslimansko prebivalstvo tudi v južni Srbiji izpostavljeno napadom in da je bil to precejen vzrok svoječasnega izstopa muslimanskih poslancev iz demokratskega in radi-fc&lnoga kluba.
V naslednjem podajamo nekaj vesti ° teh dogodkih.
Sarajevski list »Pravda«, glasilo mi-histra dr. Spahe, ki sedi skupaj s Pri-pičevičem v vladi, opisuje v eni zadnjih številk dogodke v okolici mesta Priboja * Sandžaku. Glasom tega članka je prišla bi dni pred bajranom, največjim muslimanskim praznikom, v Priboj večja četa oboroženih srbskih pravoslavnih kmetov Pod vodstvom nekega podpolkovnika. Pripeljali so se na vozovih z godbo, kot da bi Bli na ženitovanje. Mestni načelnik jim je dal prirediti imenitno kosilo in odredil, da se jim pridruži še 40 oboroženih občanov in 15 orožnikov. V Priboju so za slovo pretepli dva ugledna muslimana s korobači, nato pa odšli v dveh oddelkih po bližnjih muslimanskih vaseh. Prva četo* je po vesteh, ki so do izdanja lista pri-
Ofejskala tri vasi in v pravem smislu "68e3e izropala vse muslimanske hiše. Odnesli so vse količkaj vredne premični-nej prebivalstvo (starčke, žene in otroke) Pa mučili. Na tem svojem pohodu so ubili Pet muslimanov, med njimi hodžo (musl. avečenika), ki so ga zvezanega postavili v potok in oddali nanj osem strelov.
Druga tolpa je istotako obiskala več ^asij jih do dobra izropala in ustrelila ®tiri muslimane ter nadaljevala svoj pohod. —
Toliko ;>Pravdac.
0 teh dogodkih sta muslimanska ministra interpelirala Pribičeviča, ki jima je obljubil natančno preiskavo.
S temi dogodki se je pečal tudi mu-slimaneki klub, ki je z ozirom na nujnost sklenil, da se ne razide. Obenem je izdal spomenico, ki v glavnem opisuje gori omenjene dogodke in pravi »da so te čete nbile 9 nedolžnih muslimanov, onečastile več žen in izropale več vasi.« Nadalje, da ap dobili vest, da so ubile še 7 oseb itd. Poslanci zahtevajo, da se strogo kaznujejo krivci; žrtvam pa da se izplača odškodnina.
Tej akciji muslimanskih poslancev j2 Bosne in Hercegovine so se pridružili tudi musl. poslanci iz južne Srbije (ki so v demokratskem in radikalnem klubu), ki v svoji izjavi povdarjajo, da se slični dogodki odigravajo tudi v drugih okrajih in zato zahtevajo popolno zadoščenje.
. v Popolnoma drugače pa glasi poročilo inšpektorja Dragomira Todoroviča in načelnikov okrožij iz Plevlja in Belega Polis- Le-ti v svojih poročilih javljajo, da so Pdnietniki s pomočjo muslimanskega živ-. napadli na več krajih orožniške po-® ajev in so se orožniki morali umakniti, Pr| čemer so imeli velike izgube. Šele °Jaštvu da se je posrečilo pregnati te azbojniškc čete, ki se sedaj umikajo. O °Jih proti vstašem govori naše današnje bočilo.
♦ * * ‘
V| V Sandžaku, Bosni in Hercegovini ^^ata sedaj ogenj in meč. Sistem rodi sa-p v£; ki jih je moral roditi. Civilno srbsko žaSivn,3tvo 2 orožjem v roki skupno z nj arji in vojaki nastopa proti takozva-ft^,odmet?iikom-razbojnikom. Pri tem se Siia cela muslimanska sela, kri teče in uničuje hiše in vasi.
Sedanja vlada je sklenila z musli-jnanskimi begi - veleposestniki pogodbo. JJobili so od vlade milijardne vsote, da so Jihovi poslanci glasovali za ustavo. S tem Je bil pa kmet, muslimanski, hrvatski in Mbski udarjen. Begi so zadobili veliko moc m metali kmete iz njihovih hiš brez
usmiljenja. Celo v okolici Travnika so begi palili hiše kmetom — brez kazni. Vse to je gotovo povzročilo, da se je odmetni-štvo in četaštvo, ki v teh krajih nikdar ni bilo iztrebljeno, na novo poživilo. Socialna beda ni bila sicer edini, pač pa eden važnih vzrokov tega pojava. Sedaj hoče vlada to gibanje, ki ni več hajduštvo, ampak pravcata vstaja, zadušiti 'v krvi. Pri-bičevič je ustanovil narodne garde, obstoječe iz srbskih kmetov in drugih elementov. Sedaj je izbruhnilo sovraštvo do muslimanov in naši južni kraji se nahajajo v znamenju ognja in meča. Sedaj je stopila
v veljavo obznana o zaščiti države in cele muslimanske družine, v kolikor so ostale žiye, bodo razseljene na vse strani, njihovi domovi pa so požgani. Kam to privede?
Ko bi namesto političnih špekulantov vodili državo socialno čuteči ljudje, bi bila tam doli že davno izvedena agrarna reforma, socialni zakoni bi nujali revežem pravico in varstvo. Namesto tega jo iščejo sedaj v puškah in handžarih.
Posledica sistema, pod katerim trpi cela država, je končno le: ogenj in meči
Rszdeiila Shrnec
Belgrad, 27. avgusta. (Izv.) V ministrstvu upiranjih del je gotov načrt o omejitvi in delokrogu posameznih oblasti v Sloveniji. Sedaj se pripravlja isti načrt tudi za Hrvatsko.
Na teli načrtih se dela z veliko naglico, da bi mogli priti v poštev prihodnji mesec, ko se bo razpravljalo o zakonu glede ureditve države.
lep pr®fi ustašem.
Vojaško in obcrežasio srbsko prebivalstvo proti
Muslimanom. «- Cele vasi razdelane, prebivalci odpe-
Slani.
Belgrad, 27. avgusta. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo o položaju v Sandžaku. Konstatirali so na podlagi poročil, da so pri vstajah in pobojih sodelovale cele muslimanske vasi. Zato se je ovrgel sklep, da se pošlje na lice mesta parlamentarna komisija, ki naj bi celo stvar preiskala. Vojaštvo je ponekod nastopilo proti vstašem s topovi in razdejalo cele vasi. Tudi srbsko pravoslavno prebivalstvo, ki mu je
bilo odvzeto orožje, je zopet oboroženo in sodeluje pri preganjanju razbojnikov in muslimanskega prebivalstva, ki se umika proti Hercegovini in Bosni. Sklenjeno je bilo, da se proti vsem vasem, ki so sodelovale pri teh dogodkih, uporabi zakon o zaščiti države. Prebivalstvo bo razseljeno na vse strani in bo moralo plačati vse stroške za prehrano vojaštva, ki je bilo odposlano za vzdržavanje reda.
Isli albanskih ostal«.
Naši dobrovolfci zoper albanske vladne čete.
Belgrad, 26. avgusta. Vsled vstaje Miri-ditov je vlada v Tirani v zelo težkem položaju. Da bi se izognila ministrski krizi, je odgodila seje narodne skupščine do septembra. Ako se kritična situacija do tedaj ne bo popravila, bo vlada razpustila parlament. V
deželi vlada velika vznemirjenost. V zadnjem času poizkušajo Arnavti na več krajih priti na naše ozemlje, da bi Miridite napadli za hrbtom. Naši dobrovoljci Arnavti jih zelo dobro odbijajo in imajo zelo malo izgub. Položaj na albanski meji je neizpremenjen.
Bolgarski »steli se zbirajo na naši meji.
Belgrad, 26 avgusta. Naša oblastva so do-zna la iz zanesljivega bolgarskega vira, da se v okolici sela Sušice v strumiškem srezu nahaja na treh krajih po petnajst bolgarskih tajnih komitašev, ki po priznanju enega izmed njih čakajo še na 300 svojih tovarišev, da bodo potem prekoračili bolgarsko mejo
in začeli svojo razbojniško akcijo. Odredilo se je vse, da se prepreči vpad teli razbojnikov na naše ozemlje. Preko ohridske planine prehajajo bolgarski komitaši z grškega ozemlja, ker meja tam ni zavarovana, tako da lahko prihajajo v bitoljsko okolico. Naši obmejni oddelki so se pomnožili.
Kemiki poslanec Erzberger umorjen.
Dne 26. t. m. je bil blizu kopališča Griessbach na Badenskem ustreljen nemški državni poslanec Erzberger. Dobil je 12 strelov iz revolverja.
Uradno poročilo z due 26. t. m. se glasi: Poslanec Erzberger se je danes okrog devetih napotil iz kopališča Griessbacha proti Alexanderschanze pri Kniebisu. Z njim je bil tudi državni poslanec Diez. Smatrajo, da sta napadalca dva mladeniča, stara približno 25 let, ki sta oba poslanca razdvojila in pri zasledovanju umorila poslanca Erzbergerja s streli v prsi in glavo. Poslanec Diez je bil ranjen in se nahaja v bolnici v Oppenau. Sodna komisija in redarji so odšli na lice
mesta. Erzberger je bil umorjen okoli desetih dopoldne. Doslej se je moglo ugotoviti, da ne gre za roparski umor.
Kakor pbročajo, je bil' na Erzbergerju že prej poskušen atentat, ki pa se je ponesrečil. Erzberger je bil med vojsko vodilna glava nemškega katoliškega centra. On je bil, ki je sredi najhujše vojske začel akcijo za mir. Pred preobratom in po preobratu je on vodil pogajanja za premirje. Zato so ga vse-nemški krogi tako sovražili, da so ga lani z intrigami politično onemogočili. Sedanji atentat je bržčas vsenemškega izvora in sad političnega maščevanja.
Draginjski nemiri na Baoarskem.
Monakovo, 26. avgusta. (Južnonemški korespondenčni urad.) Po velikih shodih delavcev, ki so se vršili z geslom: >Zoper navijanje cen in pasivno resistenco bavarske vlade!« in na katerih je bila sprejeta resolucija, v kateri se dolži bavarska vlada, da je sokriva nove draginje, so krenili udeleženci nekaterih shodov, približno 6000 oseb, v mesto. Tam jih je razgnala policija in brambno društvo. Pii teni je bilo več ljudi ranjenih. Iz
množice je počil strel, ki pa ui ranil nikogar. Množico so potisnili v stranske ulice. Pri tem je množica potegnila redarja s kolesa in ga pretepla. Tudi drugega redarja je pretepla do krvi. Nato se je množica zopet zbrala, da bi šla na Karlsplatz in na kolodvor. Redarji so jo zopet razgnali. Blizu cerkve sv. Luke je neznan civilist šestkrat ustrelil z revolverjem, zadel enega moža smrtno in težko ranil več drugih. Storilec je pobegnil.
KOMUNISTIČNA PROPAGANDA SE NADALJUJE.
Sarajevo, 26. avgusta. Včeraj zjutraj je v vlaku, ki vozi delavce železniške delavnice na delo, našel železničar okoli 200 z roko pisanih in litografirauih rdečih letakov, s katerimi se delavstvo pozivlje, da nastopi proti »krvoločni buržuazijk iu da organizira rdečo armado, Letaki imnio podpis: Komunistična
omladina. Policija je zaplenila letake in uvedla preiskavo.
PEČUJSKI RUDNIKI — ZOPET DELAJO.
Budimpešta, 26. avgusta. Mažarski korespondenčni urad koroča: Večerni listi javljajo, da je delo v pečujskih rudnikih zopet popolnoma vzpostavljeno. Upati je, da se bo produkcija y bližnjem času znatno povečala.
Kriza naša industrije.
V naslednjem priobčujemo članek, ki prav živo riše, zakaj imamo pri nas tako industrijsko krizo. Članek se peča sicer le z razmerami v Guštajnu, so pa razmere do pičice enake tudi drugod. Članek izročamo naši javnosti, da vidi, kako zasebni kapitalizem in nesrečne vladne metode pehajo v prepad ne le naše delavstvo, ampak tudi naše gospodarstvo.
Gnštani. 26. aVp,
Že paikrat je posvetil Vaš list v gtty štanjsko jeklarno ter vsakokrat presenetljivo razkril skrivnosti nazadovanja tega velikanskega podjetja.
Ker pa te dni »nadvaruh« jeklarne, g. Lukmann zopet rešuje krizo v jeklarniškem obratu z brezobzirnim odpuščanjem delavstva ter se za neuspeh lastnikov in voditeljev tovarne maščuje nad ubogo delavsko »rajo«, bo prav, če sprožimo enkrat v javnosti vprašanje, kdo je kriv kri-ze v guštanjski jeklarni?
V razumevanje sedanjega položaja jeklarne je pa trebe ugotoviti, da je jeklarna grofa Vincencija Thurnskega še neposredno do izbruha svetovne vojne zalagala skoraj celi balkanski polotok s svojimi jeklarniškimi izdelki. Tvrdka grofa Thurnskega je bila v visokih čislih pri Srbih, Bolgarih in Turkih. Med vojno je morala jeklarna svoj obrat postaviti v siužbo za proizvajanje municijskih predmetov. Ko je pa prišla jeklarna obenem z Mežiško dolino v okrilje Jugoslavije, so ji industrijski krogi prerokovali sijajno bodočnost: češ sedaj si v skupni državi s svojimi nekdanjimi odjemalci... Ali preroki so krivo prerokovali!
Sprva so res priša bogata naročila za južne kraje, a glej, ko se je blago oddalo, naročnikom, so ti naenkrat svoja ostala naročila preklicali oziroma blago vrnili in sicer kar cele vagone! Ali se je ta preobrat v naročilih zgodi! radi previsokih cen jekla ali radi neodgovarjajočega blaga, ne bomo raziskovali! Dejstvo je, da so na-daljna naročila izostala in da so zaJoge po skladiščih do skrajnosti namnožene.
Zato si nihče od podjetništva ne želi nove produkcije, dokler se stare zaloge ne izpraznijol Zato dosledni svojim manše-strskim načelom odpuščajo gospodje last. niki z vladnim dovoljenjem tiste, ki so zakrivili te prevelike zaloge, to je delavce. . Od 600 delavcev se je skrčil oelavski park na 200 delavcev, a še ti so zapisani odpustu, če ne bo v zadnjem hipu posegla vmes »močna« vladna roka! Šele po teh ugotovitvah odgovarjamo na vprašanje : Kdo je kriv temu nepričakovanemu razvoju guštanjske jeklarne, ki preti uničiti to edino podjetje svoje vrste v diržavi Srbov, Hrvatov in Slovencev? Mi navajamo tu mnenja dveh taborov; kakor smo jih slišali, tako smo jih zapisali.
Lastniki in odgovorni stro kovni vooiteli tovarne trdi-j o : Vse nesreče ;e kriva deloma belgraj-ska vlada, ki ne kaže primernega zanimanja za obmejno industrijo in njen razvoj Sprva je ta vlada prepovedala izvoz jekla in jeklarniških izdelkov v inozemstvo (sedaj je prepoved dvignjena); sama vlada j« pa naročala držiavne potrebščine na izdelkih, kakoršne proizvaja naša jeklarna, v inozemstvu! Ne samo to, odprla je tudi poit enakim naročilom v na)šo državo s smešno nizko carino inozemskega jekla in železa; deloma pa je kriva mrtvilu v domači jeklamiški industriji nizka valuta avstrijske republike in ne najmanj tudi »judovske metode« zagrebških in belgraj-skih trgovcev, ki hočejo samo »veliko za-raditi«
Delavci pa, in sicer stari, v jeklarni osiveli delavci, ki poznajo v obratovanju jeklarne po več ravnateljev in strokovnjakov, trdijo: Ne lovimo slepih miši, povejmo si resnico odkritosrčno v lice! Ne tajimo, da bi se naši vladni krogi lahko bolj zanimali za jeklarno in njen obstoj, tudi prenizke carine in valutnih razlik ne zanikamo, ali res je tudi da naše jeklo ni več predvojno jeklo. Konsument ne najde več v našem jeklu tistih lastnosti, katerih pričakuje. Kaj je temu vzrok? Troje: ali prevelika dobičkaželjnost podjetništva, ki zahteva za slabo blago visoko ceno, ali povojne razmere, ki ne dopuščajo nabav«
primernih surovin in zmesi, ali nesposobnost vodstva — ali pa vse skupaj! Gotovo je, da je eden ukazal proizvajati ravno-tako jeklo kakoršno je, tega pa podrejeni delavec ni storil, niti oddelkovodja, morda sam ravnatelj ne, ampak tisti, ki gospoduje nad podjetjem in se zanaša na nerazsodnost »balkanskih narodovi« Če bi naša vlada hotela to zvedeti, lahko ji bo!
—	Rečemo pa, da je od trenotka, ko počiva »Martinova pač« in je v obratu le »pu-dlarija«, jeklo zopet prvovrstno. Evo vam odgovora, kdo je kriv prevelikih zalog v jeklarni! In še eno: Cene za jeklo so bile sprva pretiranel Zakaj pa sedaj morajo veljati nizke cene?
Delavci toraij sodijo, da je jeklarna lahkomiselno zaigrala svoj »renome«. Če je to resnica, potem si bo jeklarna le težko pridobila nazaj svoj nekdanji trg, pa to je stvar podjetja!
In kaj sodimo mi? Mi rečemo oba tabora imata prav in se izpopolnjujeta v svojih sodbah! Ampak vnebovpijoče je, da more za tuje grehe trpeti tisti, ki ni ničesar zakrivil, in to je delavec!
Dokler je delavec množil milijone in milijone podjetniku, da si je pritržil milijardno imetje po Koroškem, Štajerskem in Češkem, je smel zraven podjetnika pobirati drobtine, ki so padale kot pičel zaslužek v roke delavcev; sedaj pa, ko tre-notno podjetje ne nosi več milijonov in ni nobenih naročil, se pa tisti delavec, ki je vlival v Martinovki zaukazano jeklo, vrže na cesto: »Der Mohr hat seine Schuldig-keit getan, der Mohr kann gehen.« Kje je tukaj socialna vzajemnost med podjetjem in delavcem? V kulturnih državah se kaznuje tisti, ki je kriv — ta pa v našem slučaju ni delavec! In vendar! Ali je to prava metoda za vzgajanje državne misli v naših delavcih?
Javnost sodi in razsodi ti!
Staohe na PoUikem.
STAVKA NASTAVLJENCEV POULIČNIH ŽELEZNIC.
Varšava, 25. avgusta. (Izv.) Nastav-ljenci tukajšnje poulične železnice so priželi s stavko in zahtevajo zvišanje svojih plač za 40 odstotkov. Pogajanja med družbo in nastavljenci niso imela uspeha in bo Biorala posredovati vlada.
Gdansko, 25. avgusta. (Izv.) 22. avgusta so pričeli stavkati železničarji v biv-SlhTpruskih pokrajinah Poljske. Železniški promet je popolnoma ustavljen. Istotako je Ogrožen tranzitni promet na Gdanskem preko vzhodne Prusije v Nemčijo. Stavka, y kateri sodelujejo tri zveze železničarjev y zapadni Poljski, je pričela zato, ker poljska vlada ni izpolnila obljub, ki jih je dala železničarjem.
BEGUNCI IZ BARANJE NA KOSOVO.
Belgrad, 26. avgusta. Doznava se, da je Vlada dovolila beguncem iz Baranje, da se naselijo na Kosovem polju.
GRŠKI PORAZ.
Belgrad, 26. avgusta. Iz Rima se poroča, 'da je carigrajska vlada razglasila, da se Grkom vojaška operacija ni posrečila in da se grška vojska umika proti Eskišeliiru. Po drugi brzojavki iz Carigrada je grška torpedovka bombardirala neko mesto ob Črnem morju.
tfolltični dogodki.
H- Socialistična vera. Socialni demo-kratje trdijo vedno: Vera je zasebna stvar! Kako to v političnem življenju izvajajo, kaže sledeči slučaj iz Češkoslovaške: V tamošnjem parlamentu sedi kot socialnodemokratski poslanec neka Berta Ivarpiskova. V Češkoslovaški so namreč bolj napredni, ker imajo ženske za parlament aktivno in pasivno vo-livno pravico. Ta socialistična Berta je predlagala v državnem zboru obligatorno biga-mijo, t. j. če bi parlament sprejel predlog rdeče Berte Karpiskove, bi moral biti vsak moški poročen, a imeti bi moral po dve ženi! Presneto trda mora iti češkim rdečkaricain za može, če hočejo s takimi predlogi reševati svoje stare device. Kje drugod bi Berto zaprli v blaznico.
+ Dve oporoki kralja Petra. Kakor javljajo iz Belgrada je pokojni kralj Peter zapustil dve oporoki, in sicer eno politično in eno glede svojega premoženja. Obe oporoki bodo odprli, čim prispe kralj Aleksander iz Pariza.
+ Pokolj muslimanov v Sandžaku.
Sarajevska »Naša Pravda« prinaša strašen opis nasilja in terorja, ki se vrši nad muslimanskim elementom v Sandžaku in v Južni Srbiji. Tako je na sam Bajram (turški praznik) poginilo 32 muslimanov. Brez komentarja.
+ Kongres Italijanske ljudske stranke se bo meseca oktobra vršil v Benetkah.
-j- Velika monarhistična parada v Nemčiji. Iz Berlina poročajo 24. t., da se je tam vršilo zborovanje bivših vojakov-bojevnikov. Zborovanja se je udeležilo več generalov, med njimi princ Eitel Friedrich, general Goltz, Ludendorff, Stein itd. Grof Waldersee je imel oster govor, v katerem je povdarjal, da se je nemški narod aal razorožiti, ker so mu pripovedovali, da stoje francoske čete v deželi in da črnci posiljujejo nemške žene. Po tem govoru se je vršila parada navzočih vojalcov*bo-jevnikov, strelskih društev, raznih zvez in organizacij. Na zborovanje je došel telegram od bivšega cesarja Viljema, ki se glasi? »S ponosom in vročo hvaležnostjo se danes spominjam mojih na bojišču ne-zmaganih tovarišev. V pravi nemški pre-stobi so proti celemu svetu sovražnikov dovršili čine, kakoršnih zgodovina doslej ni poznala. Nepozabljeno živi vaše junaštvo, mrtvim v časten spomin, živim in bodočim rodovom v posnemanje. Naj bi sijaj slave preteklih velikih dni postal svetilnik, ki naj gotovo razsvetli se temno bodočnost. Bog obvaruj narod in domovino. Viljem.« — Kakor se vidi, si nemški monarhisti že mnogo upajo. Lahko so hvaležni ententi, ki s svojim postopanjem naravnost neguje ta puntovski duh med Nemci. Sicer je bilo to zborovanje res le zborovanje zagrizenih monarhistov in reakcionar-cev in tabora vsenemcev, vendar je značilno.
-f- Pred stavko rudarjev na Češkem. Že spomladi in po leti, ko je pričelo gibanje, da se znižajo mezde, so se češki rudarji, ki so po večini organizirani v ekstremnih socialističnih grupah, pričeli pripravljati na splošno stavko. Vendar pa so takrat od te svoje namere odstopili. Po vesteh o strastni agitaciji med rudarji sodeč
pa se na Češkem pripravlja splošna stavka rudarjev, ki bo tem usodnejša, ker se bliža zima. Rudarji so z ozirom na to prepričani, da bodo uspeli. Rudarska organizacija v ostravskem okrožju je te dni že izdala razglas, kjer najodločnejše protestira proti znižanju mezd in zahteva, da naj vlada odredi znižanje železniških tarif in tudi dela na znižanje življenjskih potrebščin in potem šele na sorazmerno znižanje mezd.
+ Grki tepeni. Dolgo časa smo brali o grških zmagah nad Turki. Pričakovati je bilo, da se bo kolo sreče zasukalo. To je sedaj res zgodilo. Grki so zasledovali na bojišču v Mali Aziji umikajoče se Turke do pred Angore. Tu so se Turki ustavili in sprejeli bitko, v kateri je bilo grško prodiranje ustavljeno in je grška armada doživela neuspeh. Podrobnejša poročila manjkajo, zato se ne ve, ali sedaj Turki zopet zasledujejo Grke, ali so operacije ustavljene.
+ Španija odklanja. Quinones de Leon, španski zastopnik v zvezi narodov, je odklonil naročilo, v zvezi narodov poročati o gomješlezijskem vprašanju.
+ O španskem porazu v Maroku poročajo listi: Velikost španskega poraza in posledice so izredno velike. Železnice, ki naj bi preskrbovale rezervne čete, niso bilo dovolj zavarovane. General Beren-guer je imel na razpolago 25.000 vojakov, med temi 5.000 domačinov. Tudi od belih čet je del ubežal na francosko ozemlje, del pa nazaj v Melilo. Domačini so takoj v velikih množicah prešli k upornikom. Iz-vidni letalci so ugotovili, da so bili Evropejci po cestah Zelnana, Sidija, Drisa in Igueribena kar kupoma pobiti.
^Dnevni dogodki.
— f Dr. Andjelko Voršak, posvečeni škol, V ponedeljek ob pol 23. je umrl v Djakovem preč, g. Andjelko Voršak, dja-kovski kanonik in posvečeni škof zeno-politanski. Pokojnik je bil rojen 1. 1844. v Iloku, bogoslovne nauke je končal v Ger-maniku, kjer je dosegel doktorat iz filozofije in teologije. 1869, je bil posvečen za duhovnika in od tedaj je bil marljiv sodelavec pok. škofa Si;rossmayerja. Po smrti Strossmayerjevi je bil pet let kapitularni vikar. N. p- v m,
— Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 14. do 20. avgusta 1921 dela 126 moških in 111 ženskih delovnih moči. Posredovanj se je izvršilo 383. — Od 1. januarja 1921 do 20. avgusta 1921 izkazuje 21.924 strank in sicer 10.957 delodajalcev in 10,967 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 6022. Dela iščejo: pisarniške moči, trgovski sotrud-niki, sotrudnice, kovinarji, natakarji, natakarice, rudarji, strojniki, gozdni čuvaji, žagarji, kurjači, dninarji, dninarice, krojači, čevljarji, vajenci, vajenke itd. V d e 1 o s e sprejmejo: mizarji, tesarji, usnjarji, krojači, čevljarji, pletarji, kovači, hlapci za h konjem, dekie za polje, služkinje, kuharice, šivilje, vajenci in vajenke.
— Obnovitev prometa med Jugoslavijo in Madžarsko. Obratno ravnateljstvo
južne železnice objavlja: Otvoritev prometa med Jugoslavijo in Madžarsko preko Ko-toribe. V torek, 30. avgusta t. 1. se otvori med Jugoslavijo in Madžarsko preko Ko-toribe osebni in tovorni promet. Odhod potniškega vlaka s Pragerskega ob 16. uri 49 minut, prihod v Veliko Kanižo ob 20. uri 55 minut; odhod iz Velike Kaniže ob 5. uri 45 minut, prihod na Pragersko ob 10. uri 19 minut.
— Tretji razred pri belgrajskih brzo* vlakih. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Uvedba tretjega razreda pri belgrajskem brzovlaku. Počenši s 1. septembrom t. 1. se uvede pri belgrajskem brzovlaku, ki odhaja iz Ljubljane ob 15. uri 56 minut, odnosno v nasprotni smeri iz Zagreba juž. kol. ob 8. uri 6 minut, med Ljubljano glav. kol. in Zagrebom juž. kol. tretji razred. (Ne pa tudi dalje proti Bel-gradu.) Prvikrat ima brzovlak tretji razred v smeri Ljubljana glav. kol.—Zagreb juž. kol. dne 1. septembra v smeri Zagreb juž. kol.—Ljubljana glav. kol. dne 2. sep* tembra.
— Nov list Hrvatske Pučke strank*
je pričel nedavno izhajati v Šibeniku v Dalmaciji. Ko je bilo mesto pred nekoliko meseci osvobojeno laške oblasti, so tam takoj združili naši somišljeniki, osno-vali organizacijo Pučke Stranke in začeli izdajati list pod imenom »Narodna Straža«,
— Osnovanje centralnih carinarnic«
Generalna direkcija carin je odločila, d* naj se čimpreje formirajo centralne carinarnice pri vseh bivših pokrajinskih vladah, Pod delokrog vsake centralne carinarnice bodo pripadale manjše carinarnice, katere bo ta nadzorovala.
— Kako se je selilo vojaštvo iz Dol. Lendave? >Novine< poročajo: Pretekli teden je bil 48. polk nenadoma odpoklican iz Dolenje Lendave v Prekmurju in dirigiran v Požeg®« Ta nenaden odpoklic pa je častnike tako presenetil, da je nastala prava zmeda. Odnesli so s seboj vse, kar so le mogli: Katedre in klopi iz šol, preproge, fotelje, stole itd. Tudi oprava tamošnje Čitalnice jim je jako do* padla in so jo že naložili na vozove, pa jim jo je odvzela po dolgem prerekanju civilna oblast s pomočjo orožnikov in mnogobrojnega prebivalstva. Gotovo je, da s tem svojim nastopom niso utrdili med ljudstvom zaupanja in simpatij do vojaštva.
— Zakaj je dovoljen carine prost hvo* mladih prašičev iz Slovenije? Na yt*fftšanje šaljivo odgovarja zagrebški >Večer«
da spomladi ne bo dovolj mladih prašičev i& pitanje in j>o minister Pucelj svoje fi^šf^do-bro spečal.
— Neverjetno divjaštvo. >Narodna Slobodan v Osjeku poroča: 12. t. m. sta izvršila dva orožnika iz Bičine na ženi VI-doja Raiča tako zločinstvo, kakoršno se more zgoditi le kje v Afriki. Prišla sta v Raičevo hišo in z različnimi psovkami napadla njegovo ženo, češ naj jima pokaže 6 kg smetane, ki jo je baje ukradla. Uboga žena se je branila in četudi sta dve deklici zatrjevali, da ni ukradla smetane, sta vlekla orožnika ženo in eno dekle v Bi-šino in jo tam bili s kopitom, žilovko in pestjo. Kri jo je oblila, padala je v nezavest, a najstrašnejše je bilo zadnje, ko so jo prisili, da dvigne roke in odpre usta. Vzeli so posodo vode in jo ji s silo vlivali
Stara kiiučarica.
(Prevel J. D.)
»L' Enterprise des pompes funebres< je spoštovanja vredno društvo. Njegovo opravilo ni zelo prijetno, pa vendar je, kakor rečeno, hvalevredno, odpošiljati ljudi za gotovo plačilo na oni svet.
Res je to kaj dragocena stvar; toda človeško potovanje je dolgo in današnja prometna sredstva so draga; in potem ima človek tudi mirno zavest, da se mu ne bo treba nikoli več vrniti.
V starih časih, ko je opravljala še nosilnica ta posel, je bilo bolj preprosto in na deželi prevaža še tudi dandanes lesena krsta kandidata za nebesa ali pekel. Stanovalci mest pa, ki so bili za časa svojega življenja prijatelji razkošja, se ne morejo odreči, četudi se morajo ločiti od vsega, kar jim je bilo ljubo, temu svojemu ljubemu prijatelju, tudi po svoji smrti ne. Radi tega jih pokopuje »enterprise des pompes funebresc njihovemu stanu primerno.
Imenoval sem ta posel spoštovanja vreden; toda so ljudje, ki se jim zdi to lepo in razveseljujejo nad tem. Tako so n. pr. bili stari Priklerici, v službi osiveli ključarici hiše na Krepeški cesti, pogrebi v največje zadovoljstvo.
Res je, da se je lahko navaditi tekom 50 let na ravno tej cesti na pogrebno petje, kakor na tikanje stenske ure. Stara ključarica se je tudi privadila temu in se popolnoma sprijaznila z mislijo na smrt. Vsaj je pa tudi ni nič vezalo na življenje. Njeni sorodniki so že zdavnaj okoli nje pomrli in ljudje, ki so živeli sedaj, niso bili zanjo. — Imela je samo en cilj. V stari obrabljeni nogavici je ohranila namreč ,V svetlih srebrnih goldinarjih in šesticah
svoje celo premoženje, 95 goldinarjev in 40 krajcarjev, nič več in nič manj. Edina zahteva njenega življenja je bila, ta prihranek zvišati na 100 goldinarjev, kajti dobra Priklerica si je želela pogreba za 100 goldinarjev.
Izza svojih hišnih vrat je gledala vsak dan pogrebe, često se jih je tudi udeležila, bodisi da je poznala umrlega ali ne in potem se je naplakala, kolikor si ji je poželelo srce.
Pri tem pa je primerjala svoj pogreb s tem ,ki ga je ravnokar videla, znala je namreč na pamet ves seznam cen.
»Tak bo moje, ali »moj bo za 50 goldinarjev boljši in bo imel več sveč,« je dejala potem ponosno.
Pogosto pa se je vrnila poparjena v svoje ubožno stanovanje v kleti, če je videla sijajen pogreb kakega imenitnika.'
:>Celo premoženje je moral stati, kako srečni so vendar bogataši,« je nato ža*N lostno vzdihovala in se pri tem nehote spomnila Karla Veres-a-
Torej je bilo vendar neko bitje, za katerega se je zanimala stara Priklerica." Kdo je bil? Morebiti sorodnik? Ne, ti so bili že zdavnaj mrtvi. Karl Veres je bil ubog učenec, ki je stanoval pred 20 leti pri njej v temni kleti.
Bil je grd, rdečelas deček, ki ni imel nič in nikogar na širnem svetu, kakor svoj razum in svojo pridnost. Pa to je vendar dovolj, če se hoče doseči kaj več.
Ko je razprostiral rdečeglavi deček svoja krila k poletu, tedaj ga je pazljivo in dolgo časa opazovala revna starka iz svoje kleti.
Rastel je od dne do dne. Začetkom je našla stara ženica njegovo ime le sem in tja v časopisih; toda nazadnje je prišel čas, ko ga je našla vsak dan, Karl Veres je bil
namreč voljen za državnega poslanca in postal velik ter slaven.
Povsod je bil slavljen kot mož, ki se je zavzemal za reveže in ki je bičal s silnimi besedami mogočneže. On bi je gotovo več ne spoznal. Za usodo svojega prejšnjega najemnika se je brigala tudi samo tako, kot za junaka kake povesti, ko jo prebereš do polovice. Kako daleč je prišel, do kolike stopnje se je povzpel, in kakšen pogreb bo pač imel, ko bo nekoč umrl, Kakovost pogreba ji je bila najzanesljivejša mera za velikost ljudi; kajti menila je, kolikor kdo premore v življenju, se najbolj gotovo pokaže pri tem, in stara Priklerica ni imela tako napačno.
Leta so minila in 95 goldinarjev stare ključarice je naraslo na 97 goldinarjev. Umazana nogavica se je polnila počasi, kajti redko je mogla dati na stran kako šestico od svojih pičlih dohodkov.
Kaj pa je bilo medtem s Karlom Vere-som? Njegovo ime je kar naenkrat izostalo v časopisju. Ljudje so ljubili in sovražili dalje, dnevniki so prinašali vsak dan najnovejše dogodke, toda nikjer ni več stalo ime Karla Veresa. Kaj se je ž njim zgodilo? Morebiti je odšel v inozemstvo ali pa je bil povzdignjen z izpremenjenim imenom v plemiški stan?
Stara ženica je skoro pozabila pretrgano povest in se je je spomnila kvečjemu še, če je bil pokopan velik gospod, kar pa se je dovolj redko zgodilo.
Leta so minevala hitro. Mnogo, mnogo rakev so bili že odnesli od takrat po Krepeški cesti; cel zarod je že izumrl, pa staro Prikle-rico je bilo videti še zmerom pri pogrebih.
Nekega večera, ko se je ravno vračala s pokopališča in je stala pred izložbo, da bi si ogledala cene vencev, je smuknil mimo nje ubog razcapan človek.
Starka ie eledala za njim, zdel se ji je
znan. Dobro, da je obstal pred pekarnico; sedaj si je lahko bolje ogledala nesrečneža, Njegova suknja je bila oguljena in iz enega čevlja so moleli nagi prsti.; koprneče je motril pecivo. Tedaj je razsvetlil plamen plinove svetilke njegov obraz in stara ženica ga je spoznala.
>Karl,c je zaklicala tiho.
Razcapana postava se je preplašeno ozrla.
-Ste res vi? Me ne poznate? Jaz sert v'dova Priklerica, pri kateri ste stanovali. Ne glejte me vendar tako začudeno!«
Noge nesrečnika so se opotekale in mo* ral se je oprijeti svetilnega kola, da se ne bi zgrudil.
>Bolni ste, ubogi, ljubi Karl. Pojdite ž mano. Kako je moglo priti tako daleč? Pa jaz sem si to mislila, zakaj ste tudi iskali prepira z oblastneži?<
Mož ni nič odgovoril. Nem se je dal peljati in tekom pol ure je bil v mali izbi, odkoder je pred tolikimi leti začel svoje delovanje. Bliščeči dnevi sijaja so vsi, vsi zašli. Med včeraj in danes ni bilo nič. Danes je zopet ležal tam, kjer je ležal včeraj, in morda ravno v isti postelji.
Stara ženica mu je stregla ter mu kuhala zdravilnih čajev, toda bolnik je bil zjutraj slabši in ko se je stara ženica zbudila tretjega dne, je bil že mrtev.
Solza ji je zdrknila z oči. N.*to je vzela staro nogavico iz vzidane omare, iztresla denar in ga razdelila na dva kupčka. >Za tako žensko, kot sem jaz, je 49 gld. za pogreb tudi dovolj. Sveč ne bo. Samo mrtvaški prt bom tudi jaz prejela samo za nekaj časa. Pa tudi tako bo dobro.«
Z ostalimi 49 goldinarji so pokopali njenega prejšnjega najemnika. In sedaj je lahko popolnoma natančno videla, kakšen bo nekoč njen pogreb
v usta, dokler se ni onesvestila. Nato so jo zvezali in nesli na visoko skalo in rekli, da jo bodo pahnili doli, če ne prizna tat-V-ne. Žena je bila prenesena domov in zdravnik jo je pregledal in izdal o poškodbah zdravniško izpričevalo. Kam smo pri-^ Kdaj bodo taka nasilstva prenehala? Orožniki tako strahujejo kmete, da se oni ne upajo pritožiti. Strašno, a resnično.« Tako hrvatski list o tamošnjih razmerah pod upravo g. Pribičeviča.
. — Griža je začela razsajati tudi v ptujski okolici. Doslej je bilo že več smrtnih slučajev.
.— Strela je v sredo zvečer zažgala ovoje gospodarskih poslopij posestnika Catarja pri Šmarjeti v celjski okolici. Tudi okrog Vojnika je strela na dveh krajih uzgala.
—	Tatvina v Tržiču. Trgovcu Ivanu Dovjanu je bilo ukradeno 16 do 18 tisoč kron denarja.
, — Samoumor ruskega princa. Ruski pnnc Nikita Lobanov, star 24 let, je med vojsko služil v francoski regularni armadi, P O vojski je živel pri svojcih v Rimu. Nedavno se je vrnil v Pariz, kjer je par dni veselo živel in se potem po razkošnem dineju, v avtu odpeljal v bolonjski vrt, kjer se je ustrelil. Bil je nevrasteničen. ~	— Grd zločin se je izvršil v Parizu,
lam so v nakem kvartirju našli na drob-tff Sne razrezano žensko truplo brez glave, Policija je preiskala Seno, če bi bil zločinec glavo morebiti vrgel v reko, pa Je Se niso našli. Ker se v Parizu pcgreša vsak dan 50—60 (!) oseb, je zelo težko Ratificirati žrtev zločina. Policija se trudi izvedeti za vse osebe, ki jih pogrešajo. Po starih izkuišnjah se sodi, da je žrtev spadala med lahkcmi-*«tae ženske.
ljubljanski dogodki.
lj Dr. Tavčarjeva 70 letnica. Jutri Praznuje bivši ljubljanski župan in slovenski pisatelj dr. Ivan Tavčar na svojem BTadu na Visokem 70 letnico svojega rojstva.
1J Umrl je včeraj zjutraj prvi državni Pravdnik g. dvorni svetnik France T r e n z. Bil
je po rodu Nemec, a pravičen mož.
lj Pričetek šolskega leta 1921—22. na ljubljanskih šolali. Na številna vprašanja višji šolski svet, da se prične šol-^9/teto 1921—22 na vseh šolah nepreklicno dn$I4. septembra 1921 z običajno skup-^ božjo, z naznanitvijo urnika in z . ® 15. septembra z rednim šolskim poni °*m .v. Polnem obsegu. Vpisovanja in raz-vze« ^ Se morai° °Praviti že poprej. Iz-na iS*a samo Prva i° druga deška osnov-v s®la (na Ledjni in na Cojzovi cesti), dr-^učiteljišči z vadnicama in licej, kjer , Prične šolsko leto teden dni kasneje, 6r bodo na teh šolah pripravljena prenosa za obiskovalce velesemnja. i.,Razstava planinskih in pokrajinskih slik. — »Slovensko Planinsko Dru-
Stv,
o« otvori konec prihodnjega tedna j^tavo planinskih in pokrajinskih slik v j °Pičevem paviljonu v Lattermanovem j/^Voredu. Razstavljena so dela znanega gj“ amateur-fotografa Bogum. Brin-dalje Josipa Kunaverja, slike in fo-X * j.*ie Valent. Hodnika iz Bohinja, M.
• lz Kamnika in ing. Domicelja iz jVo;ake 1 din. — »Slovensko Planinsko P^stvo« hoče na ta način pokazati obi-akeka. Otvorjena od 9—12 in od 3—6. sk* ^0P0^ne- Vstopnina 2 din., za dijake *OValcem velikega semnja prirodno le-P m krasoto naših krajev in planin, lj Ljubljanski trg. Volovsko meso 30 do K, meso II. vrste 26 do 28 K. Centralna ovčevalnica: meso II. vrste 22 do 24 K. °Va velika ljudska stojnica na Vodnikovem RU prične poslovati v sredo, dne 31. avgusta _ Vehkem obsegu. Goveje meso se bo proda-
jalo po 20 do 22 K kg, telečje 18 K kg. Občinstvo se opozarja, da je meso cenejših vrst dobre kvalitete, ker se ne pripušča na trg nikakega mesa slabe kvalitete. Ako bo občinstvo dosledno kupovalo cenejše meso, bo s tem zelo pripomoglo k padcu cen. Glede preskrbe z mastjo bo letošnjo sezono vsled silno naraslih cen koruze položaj težavnejši. Vsled suše bo domači pridelek masti še mnogo manjši kot lansko leto. Hrvatski in srbski prašiči se plačujejo danes loko Ljubljana po 39 K žive teže. Svinjsko meso na ljubljanskem trgu 40 do 42 K kg, slanina trebušna 54 K, riba in salo 58 K, mast 60 K. — Maksimalne cene sadja so sledeče: Hruške I. vrste 16 K, II. vrste 12 K, III. vrste 8 K, češplje 12 K jabolka 10 K, breskve 22 K, grozdje 24 K. Krompir 3 K, fižol v stročju 9 K, luščen 10 K, kislo zelje, novo 10 K, staro 4 K, glava zelja 5 do 8 K, čebula 5 K kilogram, luščen grah 11 K liter. Zelenjava v splošnem v ceni pada. Piške 50 do 60 K par. Jajc vsled izvoza zopet primanjkuje; 2 K 60 komad.
lj Naši stražniki pišejo tudi v temi.
Nadstražnik France Tomše je 17. julija stavil v Zg. šiški na odgovor moža Ane Bajc, ker je kalil nočni mir. Ko je nadstražnik pri razsvetljenem oknu zapi-aval podatke o Bajcu, je to čudeč se videla Ana Bajc, katera je zakričala: »Prokleti hudič, ali vidiš pisati?« Deželno sodišče ji je njeno neprimerno občudovanje nagrabilo s 24 urnim zaporom.
lj Huda ženska. Stražnik Gerc je 8. julija na Tržaški cesti aretiral 3 može, ker so razgrajali. Ženo enega aretovanca: Ano Žinkovič je to tako razburilo, da se je dejansko lotila stražnika, ga sunila večkrat v prsi in ga zmerjala: »P ... falot! Svinja! Hlapec!« Pri deželnem sodišču so jo obsodili na 48 ur zapora.
lj Okradena je bila Marija Česen iz Laz. Tat ji je ukradel obleke v vrednosti 2655 kron, katere je shranila v neki ljubljanski gostilni.
JCaša društva.
d Bratskim orlovskim odsekom. Okrožna iavna telovadba v Trbovljah se je vsled smrti Nj. Vel. kralja Petra preložila na 11. september 1921. Prosimo bratske odseke, da se iste v velikem številu udeležite. Zato 11. septembra vsi v Trbovlje!
gospodarstvo.
= Pridelek tobaka bo v naši državi to leto sijajen. Upanje je, da bo letošnja trgatev tobaka, ki se čez par dni prične, prinesla okoli 13 milijonov kilogramov tobaka. Od tega bo odpadlo na Srbijo in Macedonijo 6 milijon., na Bosno in Hercegovino 4 milijone, na Vojvodino 2 milijona, na Dalmacijo 1 milijon tobaka. Za naše potrebe zadostuje 10 milijonov kilogramov, a preostanek se bo izvozil. Uprava monopolov je podvzela korake, da se za to preobilico dosežejo kar najboljše cene. Ponudbe iz Francoske so najpovolj-nejše, ker V\francoskih kolonijah letos tobak ni posebno obrodil.
Odkritje petrolejskih vrelcev v Kanadi. V severni ledeni Kanadi so odkrili silno bogate vrelce petroleja. Izrabljanje pa bo težavno, ker je kraj, ki je skoro nepristopen, oddaljen 1400 angl. milj (po 1609 m) od najsevernejšega mesta Kanade, Edmontona in zahteva naprava potrebnih komunikacij velike finančne stroške. Vrelce so odkrili in deloma uporabljali Indijanci že pred 3 leti, nakar je dala preiskati »Imperial Oil Comp.« (podružnica Standard Oil Comp.) teren. Vodja ekspedicije, gelog O. Bosworth je odkril pod zemljo celo jezero petroleja. Ob reki Mar-kenzie se raztezajo formacije nad 700 milj daleč. Še večja ležišča samega asfaltnega
olja se nahajajo ob reki Athabaska. ^Standard Oil Comp.«, ki se po ang. rudarskem zakonu kot najditeljica ležišč smatra za njih lastnico je hotela iz špekulacijskih vzrokov vse prikriti oziroma vsaj izrabljanje za dolgo dobo odgoditi. Toda navala ljudi ni bilo mogoče zabraniti in vrhutega zahteva kanadska vlada takojšnjo eksploatacijo. Ker so reke le dva meseca plovne in je potovanje silno težavno, pripravlja sedaj vlada, da omogoči vsakomur potovanje z zrakoplovi, ki bodo prevažali delavce in življenjske potrebščine v nepristopne kraje. Odkar je prevzela vlada skrb za to, se je tudi Imperial Oil Comp. začela gibati. Vsakih 200 milj bodo letalske postaje za potnike. Za transport petroleja skozi ledeno pusto ozemlje bodo napravili ogromne cevi, po katerih bo teklo olje od Fort Norman do železniške postaje Edmonton. Olje vsebuje neobičajno mnogo plinov, ki ne zamrznejo niti pri temperaturi 75 stopinj pod ničlo. To omogoča tudi transport, ki bi sicer ne bil mogoč, ker pozimi januarja in februarja znaša mraz do 60 stopinj pod ničlo. Stalno bivanje v petrolejskem ozemlju je nemogoče, zato bodo delali tam le dva meseca v letu, ostalo leto pa bo tekel petrolej sam skozi cevi. Če se bo dal načrt tehnično izvesti, bo -odkritje silne važnosti za vse tudi naše gospodarsko življenje.
{Raznoterosti.
r Veliki gozdni požari na Poljskem. V
kongresni Poljski in v vzhodni Galiciji so gozdni požari. V ozemlju pri Zamošču je pogorelo 400 juter gozda. V okraju Bil-goraj je zgorela vas Vola, škoda znaša 7 1/2 milijona mark. V Pulavi je postalo vsled viharja 26 družin brez strehe. V okoHci Lukova so na treh različnih mestih nastali razsežni gozdni požari. Gozdni požari v vzhodni Galiciji spremljajo železniške proge in izvirajo očividno od isker železniških strojev. Reka Bug je v gornjem toku popolnoma usahnila.
r Trideset let iskal svojo hčer. Iz Amerike poročajo: Po več nego 30letnem iskanju je neki Filadelfijanec našel svojo hčer. Zadnjikrat jo je videl, ko je bila stara 6 mesecev. Začel jo je iskati zato, da bi ji sporočil, da je postala dedinja svojega deda, ki ji je zapustil 500.000 dolarjev. Hči je sedaj omožena in ima 5 otrok. Ko je mati deklice umrla, jo je oče zaupal svoji sestri. Kmalu nato je šel on v Mis-souri, sestra pa v Teksas, pozneje pa v Illinois in v Alabano, kjer se je njena nečakinja omožila. 1899 je umrl njen stari oče in ji zapustil vse svoje premoženje. Oče, ki ni vedel, kam se je podala sestra iz Teksasa, je priobčeval v časopisih oglase in sicer vsak teden od leta 1890 dalje, v katerih je poživljal svojo sestro, oziroma svojo hčer, da se pri njem oglasi. Pred kratkim šele je dobil pismo prijatelja, ki mu je podal informacije o njegovi ličeri. Prijatelj je čital oglas, ki naj bi bil po misli inserenta zadnji, ker je prišel do prepričanja, da je njegova hči mrtva in je torej brezuspešno, v časopisih še dalje priobčevati oglase.
Gostost prebivalstva v češkoslovaški republiki. Kakor se da posneti iz državnega statističnega urada, pride na štir-jaški kilometer v češkoslovaški republiki 97 prebivalcev. Najredkejše prebivalstvo imata vzhodna Slovaška in pa Podkarpat-ska Rusija. V župni i Sv. Miklavža Liptav-skega pride na 1 štirijaški kilometer 48
Prebivalcev. Najgostejše prebivalstvo ima raga, potem pa Tešinsko, kjer živi na 1 štirijaškem kilometru 244 prebivalcev. Gosto prebivalstvo izkazuje dalje loumska župnija in mladoboleslavska s 174 oziroma 150 prebivalcev na 1 kvadratni kilometer.
Hatoliilti gftad o Dom«
Kakor vse priprave kažejo, se bočla katoliškega shoda v Domžalah, ki se vrli jutri v nedeljo, udeležili polnoštevilno naši vrli župani in občinski odborniki, kan teri so vsi povabljeni. Pozdravni govor ▼ imenu županov bo imel g. Moder, župan v Dolu.
Kljub temu, da so sedaj še počitnicei| se bo tudi Slomškova zveza odzvala po*» vabilu ter bo v častnem številu zastopa« na na shodu.
Kmečka zveza, obrtna zveza in stro« kovna zveza pošljejo svoje zastopnike.
Najmočnejša skupina bodo pač Ma« rijine družbe, za njimi pa Tretji red.
_ Spored slavnostnega obhoda je na«
slednji:
1. Fanfaristi na konjih; 2. Konjenica! narodnih noš; 3. Orli na konjih; 4. Orlij 5. Naraščaj; 6. Domžalska godba; 7. Orlice; 8. Gojenke; 9. Skupina narodnih noš; 10. Zastave; 11. Izobraževalna drus štva; 12. Marijine družbe; 13. Tretji red; 14. Mengeška godba; 15. Kmečka zveza? 16. Obrtna zveza; 17. Strokovna zvez&{ 18. Skupina narodnih noš; 19. Slomškova zveza; 20. Duhovščina; 21. Župani in obč. odborniki; 22. Ljudstvo; 23. Okrašeni vo.
zovi.
1 \
Širite ..HOVI ČHS"
Socialni vestnik.
Konferenca inšpektorjev dala.
O	tej konferenci smo od uradne strd« ni prejeli naslednje poročilo:
Popolnoma neopaženo se je vršila pretečene dni in sicer od 17. do 21. t. m. v Slavonskem Brodu letna konferenca in« spektorjev dela. Ta ustanova, v bivši av« stro-ogrski morarhiji pod imenom obrtno nadzorništvo poznana, sedaj preurejena pod imenom inšpekcija dela (inšpekcija rada) se je v kratki dobi enega leta razvi« la v mogočno organizacijo, ki ima v vseh delih države svoja sodišča. V kraljevini Srbije obstoje štiri, v Bosni štiri, ,y Dalmaciji 2, v Vojvodini 2, v Sloveniji 3 uv$ Hrvatski in Slavoniji 1 inšpekcija del#, Razun v zadnje imenovani pokrajinske je v vseh pokrajinah že ustanovilo približnq zadostno število teh nadzorniških oblasti]*; žalibog v Hrvatski in Slavoniji inšpekcija dela še ne posluje v predvidenem obse* S11 — zamišljeno je v tej pokrajini pet in« spekcij dela ker primanjkuje tehnično iz* vežbanega osobja.
Na omenjenem kongresu so bili zbrani vsi inšpektorji dela cele države, razun dveh iz Slavonije, ki sta bila radi bolezni odsotna. Na dnevnem redu konference sta bili kot jedini točki obravnave: pravilniki za varnost delavstva v vseh obrtnih in industrijskih vrstah in novi delavni red, ve« ljajoč za vse pokrajine države. Prvi predmet je najvažnejšega pomena tako za celotno delavstvo, kakor tudi za našo industrijo. S tem pravilnikom se je ustvarila enotna podlaga vseh varnostnih predpisov, ki so vv.^° ^anes v vsaki pokrajini različni, zaščitilo se je delavca po vseh podjetjih in po vseh pokrajinah po enotnem si-stemvu\ kar bo izdatno olajšalo socialni položaj delavstva, katerov nosi svojo delovno silo v nove kraje, a na drugi strani afl bo industrijalna in obrtna podjetja postavilo na solidnejšo delavno podlago. Seveda je tudi za vso državo enotni delavni red velike važnosti, ker se ž njim v mnogih krajih odpravijo uprav kaotične razmere delovnih pogojev.
Jugoslovanski kreditni zavod
Postni ček. rač. St. 11.323.
Telefon štev. 54.
Marijin trg itev. 8.
r. z. z o. z. v LJUBLJHNI.
^Prejema hranilue vloge in vlo ie na tekoči račun ter jih obrestuje po Hranilne vloge se izplačujejo brez odpovedi — Hranilne vloge z odpovednim rokom se obrestujejo po dogovoru.
Danami promet v lanskem letu: 128,000.000 kron.
trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
4
Brzoj. naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana.
Woifova ulica št.1.
Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLNJI LENDAVI.
II m	čistita	brez odbitja. Izvenljubljanskl vlagatelji dobe poStne položnice
U I	Izdaja	ček«, nakaznic« tn akreditive na via tu- In Inozemska mesta. — Daje posojila na
12 ID	vknjižbo,	poroštvo,	vrednostne papirje In ne blego, ležete v Javnih ekladltfifh.
Jamstvena glavnica 2 In pol milijona kron.
Zavod ie neposredno pod državnim nadzorstvom.
sprejema od svojih članov hranilne vloge ter jih obrestuje od 1. julija
naprej do preklica po 5 /o.
Člani bodite dosledni ter nalagajte svoj odvišen denar le pri svoji lastni zadrugi! Članom zadruge naznanjamo, da je dospela
======== velika zaloga češke manufakture ...................................... —
vsake vrste in najboljše kakovosti po precej znižanih cenah.
Kongresa se je udeležil tudi minister socialne politike g. dr. Kukovec, ki se je pri tej priložnosti v podrobnosti informiral o socialnem položaju delavstva v celi državi. G. minister je ugotovil soglasnost naziranje vseh inšpektorjev dela, prav posebno v pogledu neugodnega položaja m-dustrijalnega delavstva in socialnopolitičnih zahtev vsega delavstva. (Če se bo pa pa po lem zavzel, je drugo vprašanje. Ur.)
Na kongresu se je ugotovilo, da je največje važnosti in splošna zahteva, da se čimprej upeljejo v vsej državi in v vseh podjetjih delavski zaupniki in sicer v obliki, kakor isti že v Sloveniji in Bosni poslujejo.
Splošno je bilo mnenje, da je potreba nujna, da se odpravijo delavske knjižice in uvedejo za celo državo enkratne delavske legitimacije, da se zakonskim potom uveljavijo stalni in urejeni delavski dopusti, regulirajo razmere glede praznikov in da posveti država vajeniškemu vprašanju Z ustanovitvijo vajeniških domov in urejenega vajeniškega pouka najresnejšo paz-tjivost in hitro odpomoč.
Za razvoj našega narodnega gospodarstva je bil kongres največje važnosti. Najnujnejša je sedaj naloga države in vseh prizadetih krogov, da se povede ugotovit-
j ve kongresa v dejstva in da se čimprej ustanova inšpekcije dela izpolni tako, da bo po celi državi mogla enako poslovati v korist delavstva in narod, gospodarstva.
Poslano.*
,■ Izjava.
Z ozirom na včerajšnjo izjavo g. div Žerjava v Jutru in na osebno gonjo Ju-trovcev proti meni izjavljam ponovno, da nisem nikoli zagrešil nikakega delikta, niti moralnih deliktov, ki bi spadali pod kazenski zakon in niti ne dejanj, ki jih kaznuje § 129 b), katerega omenja g. dr. Žerjav.
Ko so se začele razširjati o meni obrekljive govorice, sem takoj pozval v Jugoslaviji« javno in možato, kdor ve kaj slabega o meni, da me naj ovadi sodišču. Doslej še ni nikdo vložil kakršnekoli ovadbe zoper mene, pač pa sem že jaz tožil take obrekovalce, ki so bili seveda obsojeni. Zakaj niso nastopili dokaza resnice, saj se da pri sodišču vse dokazati, ako ne v javni pa v tajni razpravi?!
Uredništvo za spise pod tem naslovom ni odgovorno.
liiiiiuiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiMiMtiiMuiiiimiiiiiiiiiiiiimiiitimiimiiiiiiiiiiiimtMiiHiiiijmiiMimiiiiiimiiiifiitiiiimiiiiiiiitmmMiiiiitHiiiimiiiiMiiiiiiiiigi
f\vton\obili
rrjotocikli
pnevmatika,
f(oiesa
en gros
vsi (jeli in oprema en (tetail
J. GOREČ & LJUBLJftNP.
>	Gosposvetska	cesta	14
Semenj: paviti°n H>žtev- 25°-	1
S
iiiiiiiiinimiiiiiiiiiiinimiiiiiiHniiiiinimuiiiiiimimiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiMiiimiiiiiiitimiiiiMinittiiiimiiiiiiiiiniimnmiiimiiiimiiinifimmiummsfMlI
V ; Jugoslaviji« št. 185 dne 7. t. m. sem da naj Jutrovci me ali ovadijo državnemu pravdništvu ali pa podajo svoje podatke zoper mene častnemu razsodišču, ki naj ga sestavita načelstvi JDS in NSS. Preteklo je od tega celih 20 dni, zgodilo pa se rti niti eno niti drugo, temveč so »Jutrovci naprej prikrito namigavali in zbadali, namesto da bi odkrito in možato na-
še danes ne vem, kdo me obdolžuje, kako konkretno dejanje sem zakrivil in kdaj se je to zgodilo. Vsled tega mi je bilo nemogoče, da nastopim proti svojim obrekovalcem. Storil sem vse, da bi dobil vpogled v tiste skrivnostne akte ptujskega okrajnega glavarstva, a vse zaman. Največji hudodelec dobi svojo obtožnico v pogled, le za me so obdolžitve »Jutroveev« uradna tajnost. Pokrajinski namestnik se izgovarja na centralno vlado, da ima strog nalog od nje, da naj ne izpove uradne tajnosti,
minister Pribičevič pa tudi ne da niti vpogleda niti pojasnila in je glede nepotrditve rekel poslancu Deržiču, da ne more desa-vuirati pokrajinskega namestnika. Drug se izgovarja na drugega.
Kako pa je to, da ve g. dr. Žerjav, da se me dolži dejanj, ki spadajo pod § 129 b), zame je pa vse stroga uradna tajnost?«
Takšne razmere so le mogoče v brez* pravni državi Culokafrov in pa tam, kjer vlada samovolja par ljudi namesto zakona in pravice.
Ker torej prvotnih obrekovalcev tudi danes ne morem tožiti, vložim tožbo proti g. dr. Žerjavu, Jutru« in »Pondeljku«. « ' V Ljubljani, dne 26. avgusta 1921.
Anton Pesek.
Odgovorni urednik Anton Marinček. Izdala konzorcif »Novega Časa«. \ Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani
mmU
Išče Vas za mal denar, ako kupite srečko Državne razr. loterije, katerih vsaka druga zadene dobitek. Srečke prodaja v to pooblaščeni prodajalec srečk
D
1 Sl
v Ljubljani.
Cenjenim naročnikom mogoče je še postreči s polovičnimi, četrtinskimi in osminskimi srečkami. Naročila za III. razred se sprejemajo do dne 5. septembra 1.1. ter mora vsak igralec, ki začne igrati v poznejših razredih, plačati prejšnje razrede nazaj.
Cene srečkam:
Cela srečka 192 K, polovica 96 K, četrtina 48 K, osmina 24 K; za priporočeno pošiljatev zaračunamo 8 kron.
■
Vi
K
-m
Vplačana delniška glavn. K 30,000.000.
SLOVENSKA BANKA
Telefon štev. 567. Cek. račun 12.205.
OMie noiugoiiiieje
vloge na knjižice in v tekočem računu.
Izvršuje vse
LJUBLJANA, KREKOV TRG 10, nasproti »MESTNEMU DOMU". bančne posle najkulantneje.
aiBsasEBSaSaSit
Lastni razstavni paviijnn na Ijtijansta velita sejam 1 do IZ. sept. 19Z1.
Tmvmr,T&ivz.m m
Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, delniška družba v Ljubljani.
Telefon M. 1—6? iMnb!|Ktia) Brzajaol: Papir« ca Ifeuče,
f. č. centrala: Papirnica o Vsa£ah, PoSfa: D. K?, o Polja pri	Postaja	§js2nc	železnice:	Zalog.
Papirnice is ISecčsb, papirnica, tooratea celnloze Ba lesaatoiB o Sžavičaaaii in foornica iesnoine o ifteduadaKi.
'	a
Mesečno proizvajanje 100 vagonov raznih vrst papirja:
Papir Iz tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni in kcncepini papir. Strojepisni, bankpost-, karton- in risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept - meliran, nebeljeni konceptni papir; srednjelini pisalni In tiskovni papir, karton za dopisnice. Brzojavni svitki in papir za naustnike (stročnice.) Navadni tiskovni kuler in papir za lepako v všeh barvah. Rotacijski tiskovni papir. Ovojni papir iz čiste celuloze in navadni ovojni papir.
.HIlsEiiiii«! IsssssskmbSsbbSI I
K3P »gg!”BKgBg3SggK Ki	fflgggg;
* f&aiSr.	—
m; Zlatarna g w»wwT^aaBnewaa>«waa«iiiwnr.ijwwni maa
S^iBBegggaifajiiJgBagfliB
a
Zadružna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 38|I
(začasno v prostorih Zadružne zveze).	Telefon	st.	21.
Podružnice: DJAK0V0, MARIBOR, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, ŠEBENIK.
Ekspozitura: BLED. - Interesna skupnost s: Sveopčo Zauatlijsko banko d.d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital in rezerve skupno z afllljacijami tez K 50,000.000- .
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne, papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
—7/—7/—ar—y—y~7/~7/—