ŠTEV. (No.) 74. CHICAGO, ILL., TOREK, 20. SEPTEMBRA, 1921. fr i®x7, BLt at the LETO (VOL.) VEL Offic« •{ CUcag«. DL — A S. amerikanske noyige DELAVSKI BOJI. Velik boj med delavci in unijami in delodajalci se napoveduje kot posledica tega, da so unije zavrgle odločitev sodnika Landisa in njegove plače. Vsi' stavbeniki, kontraktorji, so se odločili da bodo nabirali delavcev na podlagi Landist>ve plačilne lestvice. Kakor se poroča, so mizarski mojstri zbrali' en milijon dolarjev kapitala, da bodo izbojevali boj proti onim delavcem, ki bi ne hoteli sprejeti te nove lestvice. Delodajalci so pripravljeni plačati $1.00 na uro, takozvani "bonus" to je delež od čistega dobička, prosto hrano in prosto stanovanje onim, ki bi sedaj šli na delo. Xad 'en tisoč posebnih stražnikov bodo najeli, da bodo bra-delavce. so postale Toda Odbor mesta za javno varnost je razposlal oglas, v katerem svari meščane, naj se ne udeleže seje in naj ne dovolijo dvorano, kjer bi se shod mogel vršiti. "Ako bi se pa kdo hotel udeležiti te seje ali bi pustil dvorano, da bi se v njej zborovalo, smatralo ga bode ostalo meščanstva ze nepatrijotičnega in neredneža.' Klani pravijo, da so dobili v tem me stu 6.000 novih članov. nil i Vse " open večje delavnice shop." DELAVSKE NOVICE. Konvencija United Textile Workers (predilničarskih delavcev), ki prav kar zboruje v New Yorku, je poslala protest lastnikom predilnic proti nameravanemu znižanju plač za 3-2 ostostkev. * * * Stavka je bila napovedana v oljnatih delavnicah države Californije. Predsednika Harding je izrekel svoje obžalovanje jia se je zgodilo. * * * Za deset odstotkov so znižali plače v.Betlehem Steel tovarnah v Wilmington. NEVARNOST KU KLANOV. KLUX NASELJENIŠKE RAZMERE. Veliko Jugoslovanov je bilo prete-čene tedne deportiranih nazaj domov, ker je za ta mesec bilo število dovoljenih naseljencev prekoračeno. Vse naseljence doma resno svarimo, naj nikar sedaj ne hodijo v Ameriko. Očevidci poročajo strašne stvari iz Ellis Islanda, kako strašne reči se tam dogajajo. Prizori, ko stotine naseljencev vračajo nazaj v domovino s silo, so taki, da bi se kame-nu smilili. — Te dni je predsednik •Harding rešil 300 Armencev, da niso bili deportirani, ker jim je dovolil, da so vstopili v delelo. Mi. smo se zavzeli za naše naseljence in smo opozorili našega generalnega konzula g. Lazareviča, naj se kaj stori za nje. Obljubil je, da bode poskusil rešiti vsaj, kar se da rešiti. Poživljamo tudi New Vorške agente naj se obrnejo takoj na našo delegacijo v Washingtonu in naj skupaj s dobrodelnimi našimi organizacijami izposlujejo, da bodo pustili v deželo vse one, ki se že tukaj, pa da bodo doma obvestili vse agente, da ne smejo novih sem pošiljati. To bo bolj človeko, kakor pa one, ki so že tukaj, pošiljati nazaj. Po celi Ameriki so se dvignili vsi resni možje, da se^postavijo v bran proti novemu "nevidnemu kraljestvu" v naši državi, katerega si hoče postaviti tajna organizacija verskih bigotov in nestrpnežev pod krinko podporne bratevske organizacije, ki se imenuje Ku Klux Klan. — Ta organizacija sicer ni nič novega, vsaj po imenu ne kajti takoj po državljanskih vojskah je nastopila z veliko strahovlado prav kakor naši rokov-njači na Kranjskem. Proti njim so katoliški in vsi trezni državljani začelo snovati neko protiorganizacijo, ki bo tudi tajna, katere namen bode pa zasledovati delovanje Klanov in se jim postaviti v bran. Tekom pet let je Klan organizacija nakolektala pet milijonov dolarjev in ima nekako pol milijona članov. Po vseh večjih mestih so že začeli nastopati proti vsem neljubim osebam. Najnevarnejše je, ker ne veh:e, kedo je zadaj za celim gibanjem. Nekdo se lahko naenkrat čuti preganjanega od kake osebe ali skupine oseb ali celo od kakega oddelka vlade. Od kod bi to bilo, si ne morete razložiti. Zadaj so pa Klani* ki velik pogreb žrtve brutalnega umora. Ker je bil Ajusmus vojaški doslu-ženec, priredila mu je Legion velikanski vojaški pogreb v Blooming-rfalu, 111. razgled po svetu IRSKA. London, i7. sept. — Vse v celi Angliji in na Irskem nestrpne čaka, kako se bodo razvile razmere. Splošno se sodi, da bo ministerski predsednik vprašal narod za njegovo mnenje, kako se naj reši celo Irsko vprašanje. Tudi mislijo nekateri, da bo Mr. De Valera šel pred naročij in'zahteval od njega novega naročili, kaj naj ukrene, ali je pripravljen narod .sprejeti dominion vladoT ali ne. Vendar ke-dor pozna razpoloženje Irskega naroda, ve, da je narod edin v vprašanju glede neodvisnosti, da so vsi za to in de zahtevajo, da se da narodu prostost, da se potom plebiscita izreče, ali hoče ostati dalje pod Londonom ali ne. Anglija ve to in zato se tega boji. Kakor vsa znamenja kažejo bo sedaj Anglija težko mogla retirirati, Irci so preodločni, da bi pustili, kar so do sedaj s tolikimi žrtvami dosegli. Ako pa sedaj le za ped popuste, so izgubljeni. katoliški yestnik bogemu ljudstvu. Zato prosimo Vaša Eminenco, da porabite vsa sredstva, da pregovorite vse vlade raznih oblasti in jih prepričate o nujnosti hitre in nagle pomoči. Naš klic gre najprej k vsem krščanskim narodom, ki poznajo nezmerno usmiljenost božjega Zveliča-rja, — do božjega Odrešenika, ki je dal svojo kri za nas. Drugič pa gre naš klic tudi do vsega civiliziranega sveta, kajti vsak človek, ki je vreden tega svojega imena, naj se čuti dolžnega, da hiti na pomoč, kjerkoli kak drug človek umira. V teh letih gorja je sveta stolica, s vesta si svoje visoke in sladke misije, kateri ji je izročena z Boga, večkrat kot enkrat povzdignila glas in svarila narode. Ako toraj še enkrat pridemo, pridemo sedaj proseč usmiljenje." Mej tem časom pa naj vsi otroci VELIKO RAZOČARANJE IRSKEM. NA Dublin, 16. sept.—Veliko razočaranje je zavladalo po celi Irski, ko je ministerski predsednik Lloyd George naenkrat odpovedal posvetovanje z zastopniki Irsktga naroda. George je odgovoril: "Obvestil sem vaše odposlance, ki so prišli sem v torek, da je nemogoče imeti kako posvetovanje, ko ste ponovili vaše zahteve, da se hočete pogajati z vlado njegovega veličanstva kot neodvisna in souverena država. Prinesli so mi seboj pismo -od Vas, v katerem pravite, da se je Vaš narod formalno že izrekel za neodvisnost in da se smatra za souverennega." Tako piše George predsedniku Irske republike De Valerrf. SVETI OČE ZA RUSE. Sveti oče Papež Benedikt XV. je izdal posebno pismo na državnega tajnika Gasparija, v katerem piše: "Moj g. Kardinal:—Poročilo, katerega smo sprejeli o razmerah ruskega naroda, ki ti je znano, Eminen-ca, je zelo resno. V kolikor moremo spoznati iz teh kratkih prvih sporočil, stojimo pred eno izmed največjih katastrof, katere pozna zgodovina. M nožica človeških ži vljenj,katerih ni mogoče sešteti, izmučenih po lakoti in oslabljenih po tifusu in koleri, bega obupno "no posušenih pokrajinah in drvi v že itak prenapolnjena središča, od koder so že enkrat bili pre-podeni s surovo silo orožja. Od obrežij Volge milijone ljudi kliče pretresljivo za pomoč, ko jim i Kristusove cerkve, ki so raztreseni strašna smrt gleda v oči. Ti strašni po celem svetu, bogati in revni, ko klici umirajočih, Eminenca, so nasj bodo dali svoj dar, darujejo tudi svo- globoko zadeli v srce. Tu je ljudstvo, ki je bilo že tolikanj izskušano po strašni vojski, ljudstvo, ki nosi na sebi znamenje Kristusa, ljudstvo, ki je vsikdar tako srčno želelo biti združeno s pravo čredo Kristusovo, dasi ločeni od nas po zavirah skozi več stoletij, vendar kolikor večje je njih trpljenje, toliko bližnje je našemu srcu. Eminenca, čutimo, da je naša dolžnost, če tudi smo sami tako revni, je molitve za' svoje brate, naj bi nam Bog pomagal in končal že strašno šibo." To pismo je bilo poslano na vse vlade. ŠKOFJE PROTI NEPOSTAVNI VLADI. Severna Irska se je uprla parlamentu v Ulster, katerega je Anglija ustanovila, da bi tako lažje ogoljufala Ir- ce za njih svobodo in neodvisnost, da gremo do skrajnosti, da pomaga- Poročila prihajajo iz severne Irske, mo temu ljudstvu, tem otrokom na-4 da so je ljudstvo v veliki večini uprlo nova odkritja o umoru v chicago. Chicago, 16. sept.—Kakor so se vse razmere dosedaj razvile izjavil se je izpraševalni sodnik, da je prepričan, da je Church sam umoril o-ba prodajalca Ausmusa in Doug-hertyja. Parksa je spravil cel slučaj, kar ga je poznal kot malo zmešane-ga. Kar je Parks izpovedal, je samo povedal, ker je o vsem tem v časnikih čital. O njem je rekel sodnik, da je prepričan, da je bil toliko pri u-moru udeležen, kakor on sam. Enako je tudi vse druge svoje prijatelje spravil v celo zadevo »zato, da je policijo bolj zmešal. Sodnik je prepričan da je Church vedel, kaj bo naredil in da je sam ves načrt izdelal. Predno je šel po svoji žrtvi, si je v kleti vse lepo pripravil vsako stvar na določeno mesto. Ko je prišel Dougherty v klet, kjer je bila tema, ga je najbrže Church udaril po gla- citi. -Zato so se takoj zavedli rodoljubi in ustanovili proti-organizacijo. Da ni treba plačevati davka od nabranih milijonov, pa mora vsakdo, ki hoče biti sprejet v organizacijo,- plačati, oziroma "darovati" $10.00. Ker je "dar", je davka prost. Ta organizacija se je začela v Atlanta, Georgia, kjer je bigoterija in nestrpnost protestantov naj več j a,da pravzaprav doma. PROTI KLANQM. Louisville, Ky. — Tukaj so hoteli Ku Klux Klani imeti posebno sejo. NOVI NEMIRI V BELFAST. Belfast, 16. sept.—Novi nemiri so nastali danes tukaj in več oseb je bilo ranjenih. šim, ki so daleč od nas. Vendar potreba je tako velika, da se naj bi vsi narodi združili njim v pomoč, kajti še večja pomoč ne bode dovolj velika, da bi vsaj nekoliko pomagala u- šest jetnikov ušlo iz jo- lietske ječe. . . Joliet, 14. sept. — Zloglasni ropar Chicaškega mesta, Štepina, ki je bil obsojen radi ropa v desetletno do dosmrtno ječo, oj katerem je bilo znano, da ga nobena ječa ne zdrži, je ušel iz Jolietske ječe skupaj s petimi tovariši, katerim je pomagal ven. 'Posrečilo se mu je sneti klu- d°k™tnikom ga najtopleje priporo- temu parlamentu. Katoliški škofje vseh severnih škofij so odobrili ta nastop lajikov. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom Slovencem v Chicagi, So. Chitagi, Joliet^i in po vsej državi Illinois, naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš zastopnik Mr. Leo Mladich, kateri je poblaščen pobirati naročnino za naše liste Ave Maria, Edinost in Glasnik Presv. Srca Jezusovega in sploh vse, kakor o-glase in drugo, kar je v zvezi z našimi listi. Našim cenjenim naročnikom in ERZBERGERJA UBILI NEMŠKI BOLJŠEVIKI. Kakor se sodi splošno po Nemčiji, so odgovorni za umor Erzbergc-ja nemški zlasti Bavarski boljševi-ki! Posebna tajna organizacija, ki i-ma svoj sedež v Monakovem na Bavarskem, je baje za tem umorom. KAJZER PLANIRA ZA NAZAJ. Amsterdam. — Stari Viljem kar še ni pustil misli iz glave, da bi še[ kedaj ne zacesaroval nad Nemčijo. Kakor je Holandska vlada izvedela, je v ozki zvezi z nemškimi monar-histi in daje navodila kako mu naj pripravljajo pot za nazaj. čavnico svoje celice in priti ven. Odprl je ječo še p^tim tovarišem in splezali so iz ječe na streho i-n od tu po zidu ven. Eden je bil na mestu mrtev, dva sta bila ranjena, enega so vjeli. Štepina in še en tovariš sta pa ušla čfrez zid, skočila na tovorni vlak, ki je ravno drdral mimo, in ušla. camo, ter jih obenem prosimo da mu grejo na roko v yseh ozirih. Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J. AMERIŠKI SLOVENCI PODPL, RAJTE SVOJE PODJETJE KATERO EDINO SE BORI ZA VAŠE INTERESE 1 s svojo skrivno politiko hočejo vsa- , . , . kega, ki jim je kakorkoli škodljiv,." s ko,«m' da j" Padel- P<*em mu ali ki bi ne bil po njih okusu, uni- Je Pa hltr° roke »vezal m vrat prerezal. Ko je Ausmus prišel za njim v klet, je z njim' isto naredil. Tako je obe žrtvi sam ubil. Na vsaki način mu je pa moral kedo pomagati, ko je. nesel truplo Doughertya v reko. Tu je pa mogoče, da je imel pomočnika. Vprašanje je sedaj samo, kedo mu je pomagal? To bodo pa vkratkem tudi našli, kakor pravi preiskovalni sodnik. ŠTIRJE PREMOGARJI ZASUTI. Carbondaile, Pa. — V tukaj snem premogovniku v Wilson Creek Hudson Coal Co. so bili štirje premolar j i zasuti. Dva so srečno rešili IŠČITE SI SAMI KRUHA. Poročevalec Chicago Daily News v Rusiji sporoča, da je bil pri nekem posvetovanju, ko je sovijetni uradnik nagovoril lačne in sradajoče kmete in jim mej drugim rekel: "Nikar ne čakajte samo na to, kar vam bo vlada dala. Preskrbite si sami!'" Tega jim pa ni povedal, kje in od kod si naj u-bogo ljudstvo preskrbi kruha in živeža? Naj si ga iz zemlje izkoplje ali jz oblakov dobi? Tak je socijalizem ! Obeta in obeta, dokler se ne polasti svojih žrtev in jih ne izsesa in potem pa: "sami si ščite kruha!" — Ne bi ga bilo treba iskati, ko bi ne bilo boljševizma v Rusiji! !* + * + * * + * * + * * + * * * * SEDAJ JE ČAS! ..Da, sedaj jc čas, da se spomnimo svojih sorodnikov v domovini in jim pošljemo kak dar, kajti jugoslovanske krone se tako nizko padle, da je vredno sedaj se poslužiti te prilike in poslati domov denar sedaj t - Poslužite se pa pri tem samo svojega delavskega podjetja "Edinost", in pošljite po tem podjetju, ki je popolnoma varno in zanesljivo. Vsak, kedor je poslal po tem podjetju, vsak je bil zadovoljen. Zastopniki svetujte vsakemu naše podjetje in jim pomagajte pri pošiljanju denarja na naše podjetje! Delavci, podpirajmo svoje delavsko podjetje! Cene se ravnajo po najnižjem dnevnem kurzu. Za jugoslovanske krone: 500 kron ..........$ 2.75 1,000 kron .......3...- 5.50 5,000 kron ...........26.00 10,000 kron ............ 52.00 Pisma našlo vi ja j te: EDINOST Za italijanske lire: 50 Iv ............$ 2.60 100 lir ............. 5.10 500 lir ............. 34.00 r,ooo lir............ 48.00 1849 W. 22nd Street CHICAGO, ILL. * * * * * * * * * 4» * * ! t _>_ _ EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Iz j aha dvakmt na teden. Iz slovenskih Slovenian Franciscan Press« 1*49 W. aand St. Telephone Canal Chicago, III. _ADVERTISING RAT TO ON APPLICATION. Published Somi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. md St., CHICAGO, ILL aecond-clas* matter Oc* ii, 1919, at the peat office at Chicago, Illinois, under tile Act of March 3. 1879. 0 združevanju Jednot. Pretekli teden zborovali sta dve organizaciji slovenskih podpornih jednot v Clevelandu in se posvetovali o združenju obeh v jedno. Polpretekla doba našega amerikanskega slovenskega javnega življenja je bila žalostna. Kolikor dalj bomo od nje, tolik^bolj se bodo občut- novljena in je kakor bi bila nova. no kazali sadovi te dobe. Na krmilo naroda so stopirTrecimo kar narav- ,Tudi njeno trgovino že pridno obi- CHICAŠKE NOVICE. Father Bombač, naš novi kaplan, se že pelje s svojo novo karo, katero Naš slovenski zdravnik, Dr. Uršič je dobil na kontestu Cleveland Plain si je v kratkem času, ko je med na- Dealerja. Za enkrat pelje še bolj mi pridobil že veliko zaupanje tu- krivo, kakor bi koga lovil po cesti, kajšnih rojakov. Vedno več in več Toda, ker ima korajžo, bo kmalu en bolnikov prihaja v njegov urad. V^dan frčal kot krogla. Le eno želi-kratkem se bo preselil v večje pro- mo, ko ^ačne frčati, namreč da ni store nad trgovino Mr.-Fr. Primo-igar ne zadene, žica, v Baničevo hišo, na vogal 22. ulice in Lincoln Street sproti prostora, kjer bo šola. venci v Clevelandu v veliki v še zvesti svoji katoliški veri in Bogu. Da je gostoljubnost med Slovenci v Clevelandu doma, smo spoznali v obilni meri. Vsepovsod smo bili sjirejeti s pravo slovensko vljudnostjo. Le prehitro je prišel čas, da se je bilo treba posloviti od prijaznega Clevelanda, sorodnikov in znancev. Naj na tem mestu še enkrat izrečemo prisrčno zahvalo družini Jos. MačeroJ, Mr. Franku Hočevar in njegovi ženi za izvrstno postrežbo in ves trud, ki so ga imeli z na-iko-^ m* boarderji, nadalje srčna hvala Gorenjčevi materi, ki so nas ta- ravno na- Te dni nas zapusti Anton Perko.l ko ™emtno. pogostili. Lepo se za-ki se poda v St. Louis na katoliško! hvaljujemo Mr. Franku Zakrajšek, slovenska Xin najboljšo univerzo ali šolo v Dr-j kl nas Je brezplačno vozil po mestu žavah. Anton Perko je eden izmed;1/1 nas zadnJ1 dan f^peljal na posta t r « • * 4- ^k 4- ri I v- i^k 4" • « ^-f « • A^Vj^k A * ___A onih mladenčev, ki gledajo v bodočnost in se pripravljajo in žrtujejo se je priglasilo prvi večer, da bodo sodelovali. To je jako lepo znamenje in je v čast našim fantom in dekle-tam. Kakor smo že sporočili, bomo takrat preredili zabavo skupaj s So. Chicaškimi g fanti in dekleti in sicer enkrat v So. Chicago in enkrat pri nas na West Side. Učitelj je zopet Mr. George Stalzer. Učitelj pravi, da so prirejdil sedaj nekaj, kar bo prekosilo vse dosedanje naše zabave. Cast tudi So. Chicakim fantom in dekletam. Prihodnja Vaja bo v četrtek večer 22. septembra ob pol osmih. Kedor še želi sodelovati, naj pride v četrtek. Vsakdo je vabljen in dobrodošel. Pri Minstrel Show-u. čim več igralcev, tem lepše se da vse urediti. Obiskala sta nas Mr. in Mrs. Pre-glet iz Gilberta. keterih smo se zeio zveseliJi. Žali bog sta se mudila samo želo kratek čas pri nas. Mr. Joe Tratnik je prišel s svojo družino a stalno iz Bridgeporta, Conn, v Chicago in se naselil v naši naselbi ni. — Zadnje čase se precej družin iz različnih krajev priselilo sem v Chicago. nost možje pijanci ali pa salonerji. Vse naše javno življenje in vse naše javno delovanje je dišalo po "viski." Kamor ste se obrnili ste opazili na krmilu kakega takega človeka. iZato ni čudno, prav nič ni čudno, da ji danes tako; čudno je samo. da ni še slabše. Pri volitvah v razne odbore jednot in tudi društev so bili voljeni na najvpljivnejša mesta ravno taki možje. Ako je pa kaka naselbina imela več takih sebičnih "voditeljev," nastal je tam gotov boj in društva so se cepila in množila kakor gobe po dežju. "Niso me izvolili za predsednika ali morda blagajnika! Dobro! jim bom pa pokazal! smo culi take može govoriti. In res v kratkem smo čuli poročilo: "V dvorani salona Mr.X. Y. se je ustanovilo novo društvo/' In tako je bilo tudi z jednotami. Ker ni bil pri koritu, ker so ga od korita odrinili močnejši koritarji, dobro,^naredil si je pa novo korito. In tako smo dobivali jednoto za jednoto. Kolikor bolj so se pa društva in jednote cepile, toliko bolj so šle pa z duhom, ki je legal na naše slovenske naselbine in v naše javno življenje. Po K. S. K. J., ki je bila katoliška, je ustanovila J. S. K. J,, fci je ohranila samo ime katoliško, ali recimo, ki je bila napol" katoliška. Za to se je ustanovila Narodna Podporna Jednota. ne katoliška, in po tej se je ustanovila Svobodomiselna, že odločno protikatoliška. In še več drugih se je ustanovilo. Kadar se pa začne kako telo, kaka skupina, ali organizacija tako razkrajati, je znamenje, da se ga je oprijela bolezen, gniloba. Tako nosi ta naša polpretekla doba znake razkrajanja na sebi. Bila je doba razdruže- < vanja. Vsa ta društva in vse te jednote so pa seveda skušale rasti in premagati že obstoječe in jim škodovati, kolikor in kjer se le mogle. Tako so skušale vzbuditi v že obstoječih nezadovoljnost, da so potem same dobivale članke, ki so od teh jednot odpadli, ali pa so s prepirom v eni jed-noti kovale kapital za se in ga porabilo za reklamo za nabiranje članov in ustanavljanje svojih podružnic. Tako, kolikor bolj so se na pr. pri katoliški prepirali, toliko večja Je bila žetev drugih jednot. Tam so rekali: "Podjite k nam ! Vidite tam se samo prepir^o V' Danes smo v prehodni dobi. Narod se je začel zavedati, da je bila ta politika popolnoma napačna. Tudi so se začele čutiti občutne posledice. Treznejši možje so tudi začeli računati. Jednote so v težavah, so nesolventne. Asesmenti zato rastejo. To' posebno čutijo starejši člani. Ti vedno bolj pešajo. Vedno več in več jih je, ki so že deloma, ali pa popolnoma nezmožni za delo. Vendar ako hočejo ostati v jednoti, morajo plačevati velike asesme^te. To jim pa ni mogoče. Mlajši členi pa pravijo: "Mi ne bomo za vas plačevali toliko več, da bi vam rešili smrtno podporo. Plačajte si sami!" Na eni strani imajo prav, kajti ko bi ti. prvi voditelji jednot bolj skrbeli ni mislili nekoliko bolj naprej in pravilno računali ali si vsaj dali od*koga drugega izračunati, bi bili takoj v začetku večje asesmerite naredili in bi bile jednote solventne* Na drugi strani je pa to očevidna krivica starejšim članom, kajti mlajši bi ne smeli pozabiti, da so tudi ti starejši člani morali za druge "srečnejše" člane plačevati posmrtnino, ki so bili tako "srečni", da so preje umrli. In da bodo sedanji mlajši člani enkrat starejši in se zna njim enako zgoditi in da so ""fraternal", "bratovske" ofganizacije zato, da se udje med seboj kot bratje drug drugega podpirajo in le v Insttrence kompanijah je tako pravilo na mestu. V bratovskih organizacijah pa vedno brat plačuje za bra-'se ko v soboto 24. in v nedeljo 25. ta, zato se imenujejo bratovske. - septembra zvečer. Že sedaj priporo- Vse to je streznilo narod in začul se je klic po združenju. Popraviti treba, kar se je. do sedaj zakrivilo. Toda vprašanje pa je, kako popraviti? Kako doseči združenje? Ta misel je že več let stara. Veliko črnila se je že prelilo, o načinu, kako bi se to doseglo. V tem času so se pa tudi naša verska načela razvila in razvila sta se med nami dva tabora, verski in protiverski. V začetku so mislili očetje združenja jednot vse jednote spraviti skupaj pod eno kapo. To so bili možje, ki so hoteli na ta način uničiti one jednote, ki so ohranile katoliški značaj. Prva je padla pod njih pritiskom Sv. Barbara. Ta se je združila z Conemoughsko jednoto. Potem so' naskočili Jugoslovansko. Toda tu je še veliko mož, ki so odločni katoliki in nočejo biti zapeljani in prodani potom jednote v protiverski tabor. Tako smo danes v važnem času, ki bo odločil našo prihodnjost. Mi smo za to, da se naj vse protiverske jednote združijo. Naj se ves protiverski tabor združi v en tabor, pa če je tudi še močnejši. Nič se ga ne bojimo. Toda želeti bi pa bilo, da se tudi katoliški tabor pokrepi in se tudi ta združi. Tu je pa ravno naša Aliilejeva peta. Naši katoliški voditelji se ne zavedajo tega velikega časa, ali ako se ga, pa nalašč pomagaje nasprotnikom in nočejo pokrepljenja katoliške misli. Mi vemo in vsak ve, da bode tako pokrepljenemu sovražnemu taboru mogel kljubovati le enako močen zjedinjem in združen katoliški tabori Tega. pa nimamo. Sovražnik pozna dobro našo slabost in računa ž njo. To kažejo članki nasprotnih listov, katerega enega bomo priobčili v "Edinosti", da bodo katoliški voditelji lahko videli, kako nas sodijo nasprotniki. Je zanimivo! Vendar mi smo tega prepričanje: Kolikor hitreje se bode nasprotnik združil in kolikor močnejši bo, in kolikor preje se bo zagnal s silo, da uniči (Nadaljevanje na 4 strani.)" * Mrs. Kušar si je že lepo uredila svoj "Ice Crea m Parlor." Vsa hiša! mladost zato, da bodo enkrat stari-je znoraj in zunaj popolnoma pre- sem. kakor narodu korist in ponos. Dasi sin navadnega delavca, se ni ustrašil ubrati pot dolgega šolanja pod noge, da doseže svoj poklic. An-se šola namreč za zdravnika skujejo rojaki. --jthonv Za naš jesenski Minstrel Show, ki jin je že več let pohajal na tukajšne bo 6. novembra v Pulaski Hall, na (višje šole. Večina si je pri tem po-Ashland in 18. ulici, so se začeli naši magal sam. Delal je na pošti in ob fantje in naša dekleta pripravljati enim oskrboval svoje študije. Zato pretekli četrtek. 45 fantov in deklet jo : istotako tudi njegovi ženi, materi in očetu. Iskrena hvala tudi Mr. Johnu Suhadolnik, Mr. Pavlu Šne-lerju, družini Gabrenja in rojaku Mr. Kavšku za gostoljuben sprejem v njegovem krasnem novem domu, ki ga, mislim, nima para med ameriškimi Slovenci. Sploh lepa hvala vsem, ki smo jih obiskali, kajti povsod. smo bili prav zadovoljni. Vaše gostoljubnosti tre bomo pozabili. Prisrčen pozdrav vsem romarjem ter sorodnikom iz znancem v Clevelandu in sirom nove domovine! Mihael Hočevar in sopotniki. imamo pa tudi zanaprej najboljše nade, da pride enkrat nazaj kot A NO. 1 zdra vnik želimo mu največjega uspeha v šoli. Anton je član Društev Sv. Imena, Slovenija, in Kolumbovih Vitezov. Zato so mu ta društva priredili nekaj krasnih večerov v poslovilo. Vidite fantje tukaj imate v resnici zgled prave j leta večer, kakor lani in sicer v cer-naprednosti. Pogosto sv. obhajilo je k veni dvorani, ohranilo tega mladenča nepokvarje- CHICAGO. Materinsko društvo je sklenilo, da bo tudi letos priredilo svojo zabavo na silvesrtov večer, to je na starega nega in ob enem vnetega za vse dobro. Kjer koli se je delalo kaj bodisi za vero ali narod, Anton Perko-ta nj nikdar manjkalo. Nikdar pa ga niste videli potikati se pb temnih krajih z lenuhi ki bi radi živeli KU KLUX KLANOVCI KRINKANI. RAZ- Po več tedenskem preiskovanju prišli stvari do dna. lnvestigaciji Ku Klux Klanovske brez dela. Zato pa tudi ni potreba tajne organizacije se je posrečilo preroka, da bi povedal naprej, da bo-[dvigniti zastor "nevidnega kralje-lepem in. zlahka živel stva." Kakor poročajo, šteje ta tajna de enkrat v ako mu Bog da zdravje. Bridgeport, Ohio. — Že dolgo časa sem si želel, da bi si mogel zopet enkrat ogledati slovensko metropolo v Ameriki, slavni Cleveland, po katerem je po celi Ameriki znani Nace izpod Klanca svoj čas prodajal uniji svojo suho robo. Ta prilika mi jet bila res dana tedaj, ko smo se vra- ,organizacija od- 600,000 do 800.000 mož, ki so zapriseženi prikrivati značaj tega zloglasnega nevidnega kraljestva. Njabolj je klanovstvo razvito v južnih delih unije, kjer snuje sovraštvo do črncev. Odtam pa se razpasuje njen zloglasni duh po celi čali iz Marijinega romanju v Carey, Ohio, kamor nas je šlo tudi iz naše Chicago, Illinois. —- Podpisani se' naselbine sedem Slovencev, /epo zahvaljujem tvrdki Zakrajšek Ker smo imeli Slovenci poseben and Češarek za točno in hitro po- vlak. strežbo moji ;estri Frances Sajcvic. landu Omenjena moja sestra je prišla ram, da tako _____ sem iz starega kraja brez vsakih za- smo imeli. Vide! si le zadovoljne smo jo odrinili proti Cleve-v nedeljo zvečer. Omeniti mo-zabavne vožnje še ni- in prek. Rojakom pa tvrdko Zakrajš.ek vesele obraze. Kramljalo se je le slo- and Češarek toplo priporočam. John Sajovic. vensko, na ušesa so nam donele lepe slovenske pesni. Zdelo se nam je, Zabava, katero bodo priredili naši fantje mledeniškega kluba H. N. Juniors, bode jako zanimiva. Vršila čamo naše fante za obilno udeležbo. Čisti dobiček se bode porabil za naparavo raznih stvari, ki so po--« trebne za kljub. NOVICE IZ CLEVELANDA. Glavne informacije. Razkrinkanje te tajne organizacije je povzročil najbolj Major Bruce Craven, nekdajni med klanovci ta-kozveni "glavni škrat" v državi N. Carolini. On je po poklicu odvetnik in pisatelj. Po dolgem študijra-nju klanovske organizacije je prišel do prepričanja, da to "nevidno kra-Ijevstvo" 'ne nudi ne državi ne človeški družbi nikakih koristi, ampak nasprotno se pod klanovsko krinko da nismo več v Ameriki, temveč, da1 izvršuje nepostavnost, ki je v ostrem se vozimo iz Brezij proti Ljubljani.! "asprotju z državnimi zakoni in jav- Tragično smrt ie storil Anton Valentin, 53 letni rojak, doma iz Šntvi-da pri iZatični. Zdrav je sedel k večerji z drugimi delavci vred, ki so bili na stanvanju v neki kolibi, ali kempi. Pri jedi pa mu je zastal kos mesa v goltancu, katerega ni mogel spraviti ne naprej ne nazaj. Njegovi tovariši so mu skušali pomagati, kakor so vedli in znali, pa vse zastonj. Valentin je po nekaj minutah trajajočih velikih mukah izdihnil predno mu je poklicani zdravnik mogel pomagati. Šola sv. Lovreca je polna letos in še morajo nekateri otroci v prvem in drugem razredu iti samo -po pol dne v šolo. Več ko 600 otrok pohaja sedaj v našo šolo. Nič druzega nam ne kaže, kakor pred ko mogoče pre-narediti sedaj ne cerkvene prostore v šolo ter postaviti novo cerkev. Naše geslo je "watch us grow". Le prehitro je potekel čas in Vlak' je pridrdral na postajo v Cleveland. Vesele družbe je bilo konec. Razšli smo se v nadi. da se vidimo v Carey pri Mariji drugo leto. Ker že 18 let nisem videl Cleve-Janda, nekateri mojih sopotnikov pa sploh še nobenkrat, smo debelo gledali, v kakšen babilonski "turn" smo prišli. Globoko smo se oddahnili, ko smo zagledali svoje sorodnike, ki so nas prišli čakat na postajo ter so nas sprejeli z velikim veseljem in nas peljali na svoj dom, kjer so nas kraljevo* pogostili. Naslednje dni smo si ogledovali mesto ter obiskovali sorodnike in znance. Rojak Mr. Frank Zakrajšek nas je iz vljudnosti brezplačno vozil, da smo si nekoliko ogledali to v resnici dolgo vas, ki je jako zanimiva. Mačerolovamati so pa skrbeli, da so bili naši želodci vedno zadovoljni. Tako je bilo vse v pravem redu. Kakor smo razvideli. Slovenci dobro napredujejo v vseh ozirih, da se človek počuti nekam ponosnega, ko vidi slovenske trgovine, obrtni-je, denarne zavode in razna podjetja. Pa tudi v verskih zadevah stoje prav trdno. Precej prostorna cerkev nim redom. Zato je resigniral kot vodja klanovcev v državi North Carolini in razglasil postave in prisego te organizacije za ničevno. V svoji noti imenuje klanovstvo "goljufijo n bratstvo zločneev." Finančno močni. Kraljestvo klanovcev je velika tajna korporacija. Članstvo tega zla je iz vseh razredov. Med njiim so policisti. sodniki, advokati itd., ljudje iz vseh slojev. V sami Chicagi je baje več kakor 15,000 zaprsežnih članov. V blagajni imajo baje na razpolago nad $20.000,000.00. Njihov namen. Pred vsem imajo namen zmanjšati vpl i v katoliške cerkve, ji omejiti vse priviligije in jo tako ovirati v razvoju. Zatem majo na piki Žide, amerške tujerodne državljane in ko-nečno so proti črncem in rumencem kot enakopravnim ljudem. k MIMOGREDE. Kdor drugim jamo koplje, ponavadi sam vanjo pade. 1 Onega, ki mi je poslal dopisnico poznam, kakor "fouš denar." Je . . - -----moškega s^ola in bo vkratkem v ro- sv. \ ida je bila na Marijin praznik kah detektivov, ki jim pa ne bo u-15- avg. pri vsaki sv. maši natla-1 šel, če tudi se nahaja poleg zelenega ceno polna. To je dokaz, da so Slo-lgozda. o S3 APPENDICITIS. Počaščcnja spomina kralja Petra. Belgradska vlada je sklenila, da sej Dr ^ ^ ^ morajo ohraniti vse relikvije po po- . . / , . . . , . T 1 _ ^ I njak, pravi v svojem članku, ki ga ko . kralju Petru I. kot narodne s ve-, J ' * t . / , ' .f. katerih je zadnji čas pred kratkim spisal o appendicitis ko j. kralj tinje sobe, » \ 1 "Zi ali vnetju tistega dela drobovja, Jd prebival kralj Peter I., pa ostanejo . J. 6 „ J' . v . __:„ se imenuje the appendix : To ni v neizpremenjenem stanju. Brezglavost naše vlade. *Obzor" poroča iz Beograda: Letošnja žetev v Baranji je bila izvanredno bogata. Mnogi naši trgovci so pokupili c-romne količine žita, nekateri celo do ioo vagonov. Vsled nenadne izpraznitve baranjskega ozemlja so te zaloge padle Madžarom kot dobrodošli plen v roke. Slepa pokornost naših vladinovcev pred "zlatim teletom'' zapadnih velesil se bridko maščuje! Krvavo žegnanje. V Cikavi pri Šmarju so obhajali 17. julija žegnanje. Ob tej priliki je orožnik Ogrizek brez povoda udaril fanta Bogomila Zgonca, da se mu je udrla kri iz nosa in ušes. Ob enajstih zvečer je Ogrizek v družbi z drugim orožnikom segnal fante iz gostilne ter sta oba začela streljati. Zgoraj omenjeni 4* panjem novi načelnik podpolkovnik povzroča moderno življenje ze samf Dušan Putnikovič. Le ta je pa pri- P° sebl sl"bost drobovJa- J P?* vr" pisoval krivdo za ta izstop agitaciji! st' Pa mestno ^ljenje ki se po-J znanega vnetega in zglednega subo- febno ov'ra P»v.1no gibanje in de-tiškega kaplana g. Skenderoviča. Da lovanJe drobovja. Kdor se hoče lose maščuje, «e je g. podpolkovnik iz-' reJ obvarovat, te bolezni, na, skrb. pozabil tako daleč, da je g. Sken- ?a Pnm,fr"°. hrano In za Primern° j - ti • gibanje. Irinerjevo grenko vino je derovicu o priliki nogometne tekme * J . J ® ... _ . - -- i - • , dosedaj najboljše sredstvo, ki ohra- v Subotici vpričo vsega občinstva . , . . . . „ , ' pljunil v obraz in ga nato z vso silo' "l ,drobovJe zdrav° in ,2e!°dec ,v naJ-udaril v obraz, da je duhovnika, ki; bolJsem' stanJu" Ako hocete' da bo" je telesno zelo slaboten, takoj oblila kri. Vse je ilo ogorčeno nad tem nezaslišanim činom in predsednik sodišča g. dr. Ivo Milič je imel oster nastop s podpolkovnikom. Kam pridemo, ako se bo vojska mešala v strankarske boje? OGLASI V "EDINOSTI" SO NAJCENEJŠI. « —S ste ve/dno zdravi, imejte ga v« pri rokah. Mr. Charles Cerny, Vine St,, Milwaukee, Wis., nam je pisal dne 14. avg. 1921: "Jaz sem 65 let star, toda vsakdo se čuti, kako dobro izgledam za to starost. Jaz pa vedno pravim: Vzemi Trinerjeva grenko vino, kakor delam jaz, pa se ne boš čudilV Vaš družist ali lekarnar je sedaj dobro založen z vsemi Trinerjevimi zdravili. Liberalno učiteljstvo po deželi je začelo po nekaterih krajih igrati vlogo denuncijantov. Posel ovaduhov. ki so ga v začetku vojne opra-/ vi i ali učiteljski kolegi od Schulve-reina in Suedmarke, to delajo danes demokratski "šomastri". Sedanji policaj demokratski režim je že \ipeljal nekako mastno plačano tajno policijo po deželi. Več liberalnega učiteljeva se je že kot postranskega zaslužka lotilo leblajtr-stva podeželske tajne policije. Temu najnovejšemu početju liberalnega u-čiteljstva se ne čudimo, ker demokrat in policist sta eno in isto! 70 letnica hrvatskega politika. Te *3ni je slavil svojo 70 letnico istrski politik dr. Mate Laginja, poslanec in bivši hrvaški ban. V svojem političnem življenju si je priboril mnogo zaslug za tlačeno istrsko ljudstvo. Policajdemokratske metode. Kakor znano, so v Zagrebu doživeli demokratski učitelji povodom glavne skupščine učiteljskih društev katastrofalen poraz. ^Zmagali so hrvatski učitelji, ki se nočejo priklopi-ti centralističnemu "Udruženju." Iz Beograda pa poročajo, da so poslali demokratski učitelji regentu in Pa-i'ču pozdravni telegram, v katerem javljajo, da so z ogromno večino t !) pobili Hrvate separatiste ter da so sedaj gospodarji imovine. "Save-za hrvatskih učiteljskih društava*' v Zagrebu. Obenem so zaprosili Pa-šiča. da naj ukrene vse potrebno, da se jim takoj izroči premoženje hrvatskega "Saveza." Policajdemokra-ti se poslužujejo edinole nasilja. Kakor so se polastili Kmetijske družbe za Slovenijo JDS in SKS, ki sta itak eno in isto tako uprizarjajo svoja nasilstva tudi po drugod. Tudi to bomo prestali. državljanski katekizem LESSON 2. Q. What great Americans helped America to secure her independence ? A. Samuel Adams, Patrick Henry, John. Hancock, Thomas Jefferson, Benjamin Franklin, Charles Carroll of Carrollton, John Adams, and George Washington. 2. VAJA. 1. V.: Kateri veliki Amerikanski možje so pomagali Ameriki, da si je zagotovila svojo neodvisnost? O.: Samuel Adams, Patrik Henry, John Hancock, Tomaž Jefferson, Benjamin Franklin, Charles Carroll iz Carroltona, John Adams in Geor- DR. ALBERT JANČICH Edini Slovenski "KIROPRAKTIK" 32 N. State St., Chicago, IU. Soba: 1301. _ Naznajam rojakom Slovencem, da sem se nastanil v Chicagi ter odprl svoj lastni zdravniški urad v "Reliance Bldg." soba 1301. Zdravim vsakovrstne kroničpe bolezni brez operacije in medici-nov. Uporabljajo se samo naravne metode. To je: Električna terapija, solnčni žarki, hydralna terapija (knapanje). Manipulacije na hrbtišču in dnetu. Uspehi gotovi? Stem da imajo v New Yorku pod-zemljske železnice, ni rečeno, da ima ves New York podzemljski značaj. Seveda, če bi n. pr. pričeli z oceno pri Pe-Terčku Zgagi, potem je sigurno, da bi New York dobil vse prej, kakor dobro ime. A. Ali poznaš urednika Mr. Zajca? B. Seveda ga poznam. Jako je zaverovan sam vase. A. Da. On misli, da je nekaj tako posebnega, da je eden med tisoči. B. Ne, on misli, da je on sam za 999 in vseh tisoč pa samo za 1. j kosmach 1804 W. 22nd St., Chicago, 111. Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA, KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, naniije cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka! !. Q. What noted foreigners help- ge Washington. ed America in its fight for independence? A. Lafayette from France, Kosciusko and Pulaski from Poland, Baron Steuben from Prussia, DeKalb from Bavaria, and Barry, Moylan, Montgomery and others from Ireland. 3. Q. In what year did England acknowledge America to be free and independent? A. 1783. 4. Q. What great event took place after gaining of independence? A. The Constitution of the United States was adopted in 1789. 5. Q. What is the Constitution of the United States? A. The Constitution of the United States is that written document which directs and keeps in check those officials who exercise the powers of administering the national Government. It is the fundamental law under which the country is governed. 6. Q. On what principle does the j dežela. Constitution rest? A. On* the principle that there are certain rights that belong to every man, and which no authority on earth has a right to take away. 2. V.: Kateri znameniti tujci so pomagali Ameriki v njenem boju za neodvisnost ? O.: Lafayette iz Francije, . Kosciusko in Pulaski iz Polskega, Baron Steuben iz Prusije, DeKalb iz Bavarske, in Barry, Moylan, Montgomery in drugi iz Irske. 3. V.: Katerega leta je Anglija priznala Ameriki njeno prostost in neodvisnost? O.: Leta 1783. 4. V.: Kaj velikega je sledilo pridobitvi neodvisnosti? O.: Uveljavljena je bila ustava Združenih držav leta 1789. 5. V.: Kaj je Ustava Združenih držav ? O.: Ustava Združenih držav je pisana listina, ki določuje onim uradnikom, ki imajo v svojih rokah u-pravno moč narodne vlade,-kaj morajo in kaj ne smejo. Ustava je temeljni zakon, po katerem se vlada 6. \ .: Na katerem osnovnem načelu sloni ustava Združenih držav? O.: Na načelu, da so gotove pra vice, katere ima vsak človek in ka- 7. Q. What body under the Con- terih mu nobena oblast na zemlji Sijajna katoliška manifestacija se je vršila v NoveVn mestu dne 15. avg. »Zbrane vse občine novomeške dekanije. Formiral se je veličasten sprevod. Spredaj konjeniki, na to kmetski fantje na konjih, četa orlov. narodne noše, zastave, orli, naraščaj, orlice. Celo pot je lepo svi-rala št. jernejska godba. Nastopili so izborni govorniki: dr. Česnik, č. g. župnik Vovko, poslanec Škulj, u-rednik Kremžar, urednik Radešček; poslanec Brodar, g. Čeliga, g. Bore, č. g. župnik Baje. Ljudstvo je poneslo s seboj neugasljivega ognja za katoliška načela. Velika manifestacija katoliške misli v Dj^kovem se je vršila 15. in 16. avg. Cela manifestacija je izpadla nad vse pričakovanje sijajno in je dokazala kako mogočno je ukoreni- / stitution was given the duty of preserving and interpreting these laws? A. The Supreme Court of the United States. 8. Q. What effect did the Constitution have upon the 13 States? A. The Constitution bound together the thirteen States into a single nation which is now the United States of America. 9. Q. What effect did the independence of Amerita have upon other countries? A. The success of America brought to the peoples of Europe a desire for liberty. Many republics have since been established and the powers of rulers have been greatly lessened. 10. Q. ^Hiat form of government was established by the Constitution? A. A representative democracy, that is. a republic in which the people rule. NOTE—In the American view, the thirteen States had ceased to be colonies after July 4, 1776, while Great Britain acknowledged their independence in 1783. The Constitution made in 1787 became binding in Tune, 1788. nima pravice kratiti. /.: Kateri skupini mož nalaga u-stava dolžnost, da ohranja in raz- laga te postave? O.: Najvišjemu sodišču Združenih držav. S. \ .: Kak vpljiv ie imela ustava na držav? O.: Ustava je zvezala trinajst držav skupaj v en narod, ki so sedanje Združene države. 9. V.: Kakšen vpljiv je imela neodvisnost Amerike na druge držele? O.: .Vspeh Amerike je vzbudil pri narodih po Evropi željo po svobodi. Veliko republik se je ustanovilo od tedaj in oblasti vladarjev so bile zelo zmanjšane. 10. V : Kakšno obliko vlade je listava ustanovila? O.: Poslaniško demokracijo, to je republiko, v kateri vlada ljudstvo. Opomba: jZ amerikanskega stališča so trinajstere države nehale biti naselbine leta 4. julija 1776. Velika Britanija je priznala njih neod-vinost še le leta 1783. Ustava je bil narejena 1787 in je postala pravo-močna 1788. J, i dye leti dela in yspeha. 1919—1921 Ob nastopu meseca avgusta je imela tvrdka ZA- KRAJŠEK & ČEŠARK za seboj leto trdega dela in pa tudi vspeha. Okrog i. avgusta 1919 je njen ustanovitelj Leo Zakrajššek prišel v New York iz Milwaukee, Wis., sam si izposloval potrebna zastopstva, odprl urad in se lotil dela z zavihanimi rokavi v zavesti, da točno, pošteno in vstrajno delo mora prinesti vspeh. V teku dveh let je ta tvrdka odpremila v Evropo nad petnajst sto potnikov, nad petato potnikov je prišlo z njenim posredovanjem iz starega kraja in blizu tristotisoč dolarjev je bilo poslanih skozi njo. V dveh letih je iz skromne potniške pisarne postalo bančno podjetje, ki posluje pod državnim nadzorstvom in ima svoje direktne bančne zveze z Ljubljano, Mariborom, Zagrebom, Trstom in Dunajem. Za tak rekord bodi v prvi vrvsti izrečena zahvala številnim prijateljem in zagovornikom. Na podlagi dosedanjih pridobitev pa je ta tvrdka danes bolj kakor kdaj prej v stanu biti na elužbo onimf ki: ki potujejo v domovino; ki žele dobiti svojce iz starega kraja ter onim, ki hočejo poslati denar v stari kraj, kakor tudi onim, ki imajo kake druge posle s starim krajem. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na: Zakrajšek & Češark SLOVENSKA BANKA 70 Ninth Ave. (med 15th in 16th St) New York, N. Y. TELEFON: Watkins 7522. • * DEKLA ANČKA. (»alje.) Napisal F. S. Finžgar. Roko je pritisnila na srce, ki je burno kljuvalo. Začela Je moliti. Ali besede so tekle vse hladne in prazne, da je bilo sram take molitve in je nehala moliti ter naslonila laket ob končnico postelje, si podprla glavo in zdela trudna in zbegana. Kakor motoroge pri mlinskem kolesu, po katerih se poceja pršanje vode, so se vrtele zabrisane slike pred njo: Janez ženin — z blestečimi rokavi in z rdečo žido za klobukom, kaj-žica na hribcu, v njej bela kamrica, v kamrici visoko nastlana postelja, svatje, harmonika in hrup, vriskanje zaplečnikov — in v izpo-vednici za linico siva župnikova glava in višnjeva ruta, izza katere se čuje šepetanje: "Beži, beži, otrok moj nedolžni!" in Mokarica na vozu, ki se ji smehlja, in ko ji žuga, ji pomežikuje in Mihove kvante, grde in ostudne, da so jo bolele, kakor šibe. Ančka je dotipala svetinji-co na prsih in jo stiskala, kakor bi otrok prijel v strahu za materino krilo, ter jo je vpraševala: "Kajne, Janez je tako dober, Janez ni tak? Ah, tako ga imam rada, da se mi blede..." Tedaj je v veži nekaj zadrsalo in zašumelo. Ančka je vztrepetala na skrinji. Nato je počila kljuka pri kuhinjskih vratih, Ančka je planila kvišku in je hotela zakričati — tedaj se je že odprla kamrica, Janez se je smehljal na pragu, izpod ogr-njenega suknjiča je dvignil steklenico vina in ga držal proti luči. "Ančka, nocoj ga morava — nocoj na najino srečo!" "Kako si me prestrašil!" Ančka je vzdihnila ' in sedla na skrinjo, Janez je postavil vino na mizo. "Ali nisi vedela, da pridepi ?" "Kako bi vedela?" je rekla in mu ni upala pogledati v lice. Janez je sedel k njej na skrinjo in se smehljal. Beli zobje so gledali izpod navihanih brkov, suknjič mu je zdrsnil z ramen, ko je poiskala njegova roka njenih rok, in sladko, kakor ni še nikoli, je rekel: "Anček, kako lepo lažeš! Saj si me čakala!" Ančka ga je pogledala izpod temnih obrvi. "Ali si huda?'" Ančka mu ni odgovorila, samo odkimala mu je. "Prinesi kozarce. Vince je sladko, nalašč zate, za neveste." Natočila sta, trčila, se spogledala in izpila. "Čakaj!" Ančka je odprla skrinjo ; velik kos šarklja se je zasvetil v njej "Prigrizni ! Vidiš, tega sem čisto sama spekla in mama so rekli, da bi ga ne bili bolje." Janez je ugriznil in jedel. "Ali mi ga boš kdaj privoščila, ko bova tam-le gori — v beli kajžici?" "Kadar ga boš zaslužil." "O, potem bom jedel samo šar-kelj !" * "Ne verjamem. Obetaš, seveda, vsak obeta, potlej vse pozabi." "Ančka, zaprmej —" Dekle mu je pritisnilo roko na u-stnice. "Ne kolni in ne prisegaj!" "Kakor rečeš, kakor ukažeš. Ne bom klel in ne bom prisegal — pij-va, nevestica!" Janez je vrgel od razposajenosti klobuk v strop in šel točit. "Močno je to vino," je opozorila Ančka, ki ji je lice gorelo od prvega kozarca. "Močnejši smo mi. Ha, Ančka—'* Janez jo je dvignil pod strop, kakor otroka. Nato sta pila, prigrizavala šarkelj, ura je pa tekla. Ko je Janez šel natočit zadnji časi, se je nekoliko opotekel. Toda ne on, ne Ančka se nista tega ustrazila; Igasnilo. zasmejala sta se. Po zadnjih čašah sta se oba kakor zresnila. Strmela sta na belo steno, obeh misli so bile strnjene, molčala sta, a sklenjene roke so se dobrikale in pogovarjale. Tuintam sta prekinila molk in govorila šepe-taje, kakor bi ju bilo nečesa groza. Oba sta čutila, da se nekaj maja in ziblje, da pada nanju izpod stropa kakor črna, mrežasta perot. Niti te-j^a nista opazila, da lučka pojema, da komaj še brli. In preden sta se zavedla, se je dvignil zubelj še enkrat, vztrepetal in ugasnil. Vse je zamigotalo po sobi v zadnji jasnini; bela kamrica se je zavila v črno noč. Ko jo odbilo polnoči, se je nekdo pod Ančkinim oknom zakrohotal. Satan mu je posodil usta in glas. Janez je skočil kvišku in hipoma stal sredi sobe. Niti lahko noč ni rekel Ančki. Izmuznil se je iz sobe tatinsko in prvič v življenju ga je bilo groza. Vezna vrata so zadr-sala polehko, nato je k njim prita-pljala Ančka v mrzli vročici, otipala Uapah in ga zarinila. Omahovaje je šla nazaj v noč, dotipala se spet do postelje, legla in v brezčutni o-motici zaspala, kakor bi se pogrezala in padala v globočino. Janezu se je zdelo, da je videl bežati črno senco čez vrt. Ali ni ga mikalo za njo. Po prstih je šel čez dvorišče — in izginil v hlevu. 2e se je svitalo, ko se je Ančka prebudila. Spoznala je, da se ni odpočila in da je zmučena kakor od trpljenja. Obsedela je na postelji. Glava jo je bolela, v prsih jo je žga-lo. Strahoma je dvignila oči k podobi ob postelji. Gledala je; njene oči, široko razprte, so stremele: groza je lila s podobe. Prečista je imela glavo nagnjeno, vsa žalostna. Ančka ni dvignila prstov do žeg-nančka ; planila iz postelje, zbegano je zrla po sobi, zagledala čaše, zagledala steklenico — pekočina v duši se je razpalila v silen ogenj, koleno ji je klecnilo, zgrudila se je k postelji in kriknila: "O Marija, o Bog, o moj Bog!" XI. To je kakor narejeno, da se ne vname." Špela je vrgla cedilo v kositarno posodo, da je zaropotalo. "Kako si nerodna danes. Čaj, bom jaz t" Prasknila je vžigalico, plamen se je prijel in švignil. "Vidiš, zakaj pa meni gori?" Hitro je šla iz kuhinje, Ančko pa je zbegala edina beseda: Kako *si nerodna danes! "Zakaj mi je to rekla? Zakaj je tako trdo izgovorila 'danes'? Ali že vsi vedo? Moj Bog, v tla se pogrez-nem !" Vzela je lonec in ga, nalila z vodo. Šele na ognjišču je spoznala, da je hotela naliti mleka. V oči so ji stopile solze in najrajša bi bila pobegnila. Ko je sedla družina k zajtrku, je morala Ančka zbrati vso silo, da je kakor sicer vesela nesla skledo na mizo. Bala se je. Ali upanje je bil Janez. OnN mu ie odgovori, ko bi kdo kaj namiga val. Ali še ni Janeza?" je vpraševala Ančka, ko je razdeljevala žlice krog mize. (Dalje prihodnjič.) JUGOSLOVANI ki neeejo pozabiti svoje matere in svoje družine ji morajo poslati DENAR predno nastopi zima in beda. Kadar pošiljate denar obrnite se name po cenik. Pošiljam Krone—Dinarje—Dolarje po najnižjih cenah. Prodajam šifkarte.—Opravljam vse bančne posle.—Sprejenam denarne Uloge in plačujem 4 proc. obresti. EMIL KISS, BANKIR 133 Second Ave., New York. (Nadaljevanje z 1 strani.) med najmi še tp malo, kar je katoliškega, toliko bolje Zgodovina berja proti cerkvi nas potrje v tem. Na\ Francoskem je papež na pr. toliko svaril škofe in duhovnike ir lajike: 4Združite se! Združite!" Vse je bilo zastonj. Dokler ni naspi nik postal tako močan, da je nastopil z vso silo. Ko jim je pa začel ganjati katoliške lajike, krasti cerkve in jih spreminjati v magacine in plesne dvorane, ko jim je začel izganjati najboljše duhovnke, tedaj šele so se katoliki zavedli in videli svojo veliko napako, da niso poslušali onih, ki so videli naprej, kam bode privedla mlačna in površna politika in needinost. Poglejmo Češkoslovaško! Prav isto! Pred leti so se smejali in nor. čevali iz slovenskih "klerikalcev." Danes pa imajo! Danes pa vidijo, kako so bili kratkovidni! Ista zgodba se ponavlja med nami ameriškimi Slovenci. Nič se ne sme storiti, da bi se katoliški živelj pokrepil! Temu nasprotujejo celo oni, ki bi jim morala ta stvar biti najbolj pri srcu. Nič jih ne zdrami! Vse prošnje in svarila se jemljo za fanatizem. Osebnosti jim več, kakor narod, kakor njih katoliška stvar. Kaj bode iz tega? večji odpad od cerkve in še večji nemiri in prepiri po slovenskih naselbinah. Vse župniske cerkve bodo šle skozi velike krize! Nasprotnik bode to porabil, da bode koval kapital iz tega. Veliko se jih bo izgubilo. Ven~ dar upamo za trdno, da bode to streznilo katoliške voditelje in jih združilo in vremena Kranjcem bodo se zjasnila! W. Szymanski. Vodim uspešno že tri-in-tride-set let svojo dobro založeno trgovino z raznim pohištvom. — Vsak, ki poizkusi pri meni, je moj stalen odjemalec. Tako boste tudi Vi, ako le enkrat poizkusite in se prepričate o kakovosti mojega blaga. V zalogi imam najfinejše postelje, naslanjače, kuhinjsko pohištvo in sploh vse pohištveno opremo. Predno si kupite pohištvo drugje pridite in oglejte si mojo trgovino, ki je Vam vedno na razpolago. Se priporočam vsem Jugoslovanom! 1907 blue island aye., chicago, ill. t : PHONE: CANAL 597. TINKO ARBANAS Ko je Ančka šla po trske, da bi podkurila za zajtrk, se je plašno ozrla proti hlevu. Bala se je Janeza in kljubtemu tako silno želela, da bi ga videla oddaleč. da bi mu vsaj s srcem zaklicala: Pomagaj! Zakaj nc z besedo, ne s pogledom bi se ne tipala. Toda Janezov korak se ni oglasil. Iz hleva je donela Mihova žvižga: "Je pa davi slanca pala.. Ančka je bila prepričana, da jo Miha s to pesmico zasmehuje. Roke so se ji tresle, ko je pobirala s kupa trske, in ni čutila, ko si je za-drla šago v mezinec in je pogledala kri iz prsta. Samo pol naročja tr-sak je naložila in bežala i drvarnice v kuhinjo. Ko je prižgala prvo vžigalico, da bi podnetila, se ni vnelo. Prižgala je drugo in tretjo in stala ter čakala ognja pri ognjišču. Špela je prinesla žehtar in cedila mleko po latvicah. Ančki je spet u- CVETLIČAR IN PRODAJALEC vsakovrstnih CVETLIC IN ROŽ. Izvršujem vsakovrstne pogrebne vence. Pri meni dobite najlepče šopke za ženitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Slovencem, kakor tudi vsem Hrvatom in Slovanom v Chicagi in okolici. 1320 West 18th St., Chicago* III. Phone: Canal 4340. Za bolezni in bolečine & PAIN-EXPELLER Tvoraiška znamka reg. v pat. ur. 7At. dr. 4a Prijatelj v Potrebi eisa na prodaj blizu slovenske cerkve. Dvonadstropna, v vsakem nadstropju po šest sob, kopalnica in e-lektrična razvestljava: $3000.00. . Za nadaljna pojasnila vprašajte v uredništvu "Edinosti", 1849 22d St., Chicago, 111. John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ tei7 ST. CLAIR AVINU1 CLEVELAND, O. se priporoča aa makup MOŠKK IN DEŠKE OPRAVE. Msliijs MO^KK OBLEKE pm naročilu točne in ceno. POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE! ALPENTINKTURA je najuspešnejše na svetu za rast in proti izpadanj« las. Alpenpomada za brke ia brado; kurja očesa in bradavice v 3 dneh popolnoma odstranim; revmatizem v 6 dneh popolnoma ozdravim. Bru-slintinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni. Rane, opekline, potne noge in za druge bolezni imam jako uspešna zdravila; pišite po cenike, pošljem Vam jih zastonj. KRASEN KOLEDAR in žepno knjižico pošljem vsakomur zastonj, pošljite mi le za poštnino. V potrebi velja te knjižica vsakemu več kot $10.00. — JAKOB WAHCIC 6702 Bonna Ave., N. E. Cleveland, O. Pripravite se za neodvisnost ST4?> hisa na prodaj i Proda se štiri nadstropna hiša, ki ima krasno iz kamna zidano pročelje, spodaj trgovina, zgoraj in zadaj pa je prostora za šest stanovanj. Sedajna najemnina nosi $1800.00. Hiša nima sicer napeljane gorkote, ima pa že pripravo za greti hišo. Najemnina se lahko zdatno zviša* Hiša se nahaja na 2007 Blue Island avenue. Cena hiši je: 12,000.00. Kupi se lahko na poljubne pogroje. ^ Za vsa pojasnila vprašajte na tele-fonično številko: Randolph 6624. ?tma banka, kamor nalagate svoj denar. Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank. čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pQndelkih in sobotah do pol devetih ■ K Ikii MmajBhL . - , - * ,t f-ži