Vprašanja delegatov, odgovori delegatom REKREACIJSKI CENTER NA JE2ICI Na delegatsko vpraSanje IHartye Oven iz KS Posavje v zvezl z gradnjo rekreacijgkega centra na Ježlct Je prl-praviJ Izvršni svet SO Ljubljana Beži-grad naslednjl odgovor. V letu 1975 smo v občini ustanovlU samoupravno mteresno skupnost za rasvoj In financiranje dmžbenega sSan-d&rda. Novoustanovljena skupnost je sprejela srednjeročni program gTadenj objektov dmžbenega standarda v obči-nL Med objekti je v srednjeročnem prograrau predvidena tudi gradnja re-kreacijsltega centra na Ježicl, ki bi jo morali zafieti graditi v mnulem letu. Spričo Že večkrat omenjenih proble-raov v zvezl z lokacijo tega centra se je začetek gradnje odmaknll od napo vedanega roka. Temeljni kamen smo položili v Ietu 1976, v prepriCanju, da bomo s tem pospešili vsa potrebna dejanja, ki bodo zagotortla čim hitrej-So izgTadnjo tega objekta. Nato pa je prišlo do zapletov prt ftnaiiciranju te gradnje, saj je objekt v prvofcnem pro-jelccu bistveno prese^i finančne raož-nostl skupnosti. Spričo tega je btto potrebno projekt spremenitl s tem, da bodočf objekt ne bo utrpel prav nobene škode v runkcionalnem in pro storskem smislu. Pogodbeno ceno, ki smo jo z izvajalcem Obnovo dosegli, je 15 milijonov dlnarjev, kar pomeni, da bo za to vrednosl obj&kt predan Teineljni teiesnokulturm skitpnosti »na Idju5«. C&ravno tudi ta vrectoost pre-sega finančnj načrt skupnosti, lahlEO zagotovjmo, da smo v celcrti uspell naredlti ustrezno Unančno tconstrukdjo ter na tej osnovi tudl zagotoviti vsa potrebna sredstva. Investicijska pogod-ba z izvajalcem GP Obnovo je podpi-sana. dovoljenje z& pripravljalna dela izdano fm tako bo Obnova v ponede-tjek, 21. marca 1877, nadaJjevala z že začetiini deli pn gradnji tega objekta. Objekt bo zgrajeai konec oktobra tega leta In pridakujeaio lahko, da ga botno svedauo odprli ob Dnevu repub-llke. GRADNJA V PODGORI Oddelek xa urbanlzem ln gradbene zadeve skupščine občlne Ljubljana Be-Hgrtul je pripravil odgovor na delegat-sko vprašanje Lada Učakarja Iz KS Dol pri tjubljani v zvezl z inožuostmJ urbanistlCnega razvoja vasl Podgora. Po urbanističnem programu za ob-močje tnesta Ljubljane, ki ga Je z odlo-kom sprejela Skupščina mesta Ljublja-na (TJr. I. SRS, $t. 28/72», je doIoCen med drugiin tuiil lndustrljski rezervat Dolsko, ki Je opredeljem kot krog s polmerom 1 km. Ta industrljski rezer-vat je dolcKien z urbanistlčnam progra-mom sieer 1972. leta, vendar Je bll predvlden že v osnutkti odredbe Rep. sekretariata za urbanizem o zašclti zemljlSč, predvldenlh kot industrijski rezervati še pred sprejetjem GUP-a razvoja mesta Ljubijane, to Je leta 1964. V zadnjem fiasu se intenzivno vršijo razgovorl oa pristojrdh republiSkih, mestnib m občrosldh organih glede iz- gradnje objeklov, kl sodijo v Industrtj-ski * rezervat Doisko in o rassširitnri industrijskega rezervata. Med drugim je IJubljanski urbaojstiini zavod Izde-!al tudl variantne predloge izrabe lndu-strijskega rezervata Dolsko, upožteva-jofi tudi predvideno razllritev. Elabo-rat je bU izdeJon 4. 3. 1977. Po tem elaboratu so predvidene 4 variantoe izrabe industrljskega reaervata. Predstavnifci KS Dol so vkJjuČenl v razpravo glede industnjskega rezer-vata Dolsko. To je med druguri ntzvid-no tudi iz vabUa na skupno sejo odbo-rov za urbanizem SkupščLne mesta Ljubljane. SO Ljubijana Bežigrad in SO lijubljana Moste-Polje, ki je bila 17. 3. 1977. Seje so se predstavnlkl KS Dol udeležili ta prejeli celoten ma-terial v zvezi s to problematiko. DokJer oe Do dokonCno potrjena urbanlstična dokumentacija za izgrad-njo objektov industrijskega rezervata Dolsko, rudi ni mogoče pcdati dokone-nega odgovora glede nadaljnjega obsto-Ja vasi, kl so v industrljskem rezerva-tu oz. glede nadaljnje gradne novili objelctov iu adaptacije obstoječih ob-jektOT. Glede na navedeno Je očitno, da bi bilo preuranjeno v sralslu delegat-skega vprašanja vsako naročilo urba-nlstične ciokiiraentaolje za izgradnjo indivldualnih hiL v jndustrjjskem re-zervatu. Pripomnlti je tudi, da se zassi-dalnl načrt za individualno gradnjo po določilih Zakona o urbanisttčnean planlranju lahko izdela le za območja, ki so po urbanističnem programu pred-vldana za scanovanjsko gradnjo. Gradivo, objavljeno v prilogi, je pripravll izvršni svet občinske skupščine Bežigrad; zanj je odgovoren Alekse] Cvetko