i» k o i. kt a k k c je delavski i.ist z\ Misi.Kci: Citatu je PROLETAREC Mu*il» Jiitfowlovan*ke Xorittiiwüriie in ProNiflue Maiitr official ori;an of J. S. F. AMI ITS LIHKATIOINAL liliRLAU ST. — NO. 1800. L»t*ir4 M wcMMl-ihM nulUr, Dm f. IM7. «I lH# |mmI «Ilir« at CHk«««. 1*. undr, tk* Act oI Cm|km of Marek % U7» CHICAGO, ILL., 11. MARCA (March 11). 1942 PublUhed Weekly «t 2301 S. Lawndsli* Ave ... LETO—VOL. XXXVII. Pred nek«j tedni je angleške četa drsnikov, ki jim pravijo "Commandos", napadla neki norveški otok in ujela nepripravljene nemške in Quislingovr \ojake, kot pove gornja slika. Zed. države v vlogi, ki jo je imela Anglija AVSTRALIJA IN NOVA ZELANDIJA SE ZANAŠATI SEDAJ NAJVEČ NA POMOČ IZ AMERIKE. — IMPERIJ VELIKE BRITANIJE POVSOD OMAJAN. — KAJ STORI KANADA? Čemu draginja — in komu v korist? j "Vse se draži/' pripovedujeio možfcrn in otrokom gospodinje Pa se pri tem prično pjomenki, kaj je narobe s to stvarjo. Kako to, sa, smo komaj šele stopili v vojno, pa naj bi kar iznenada vsega primanjkovalo? Ničesar ne manjka, razen kar država rabi za municijsko industrijo, in živil je v izobilju, z njemo sadežev ki smo jih dobivali iz Azije m Afrike. Prav nikakršnega vzroka ni, da bi živilom dvigali cene. Kar se dražitve tiče, je umetna. Prekupci so si nagromadili zalcqe in nato s spretno kampanjo m s strašenjem, cia tega in.tega ne bo, gvtomatično dvignili cene Napravili bodo milijone še vrli tega kar bodo morali od svojih čezmernih profitov plačati dohodninskega davka Vlada bi storila nič več kot prav, gko bi cene res regulirala, namesto da v ta namen le trosi visoke vsote, cene pa se vzlic temu dvigajo Strašijo nas z inflacijo In res je nevarnost, da i »ostane, čeprav imamo takorekoč vse zlato, kar ga je na svetu. Nasprotniki delavstva vpi|ejo, da so delavci vzrok višanju cen Oni nimajo nanje nikakršnega vpliva Ima pa ga vlada, kongres in pa oni, ki trgujejo na debelo Ce hočemo, da ta vojna za naše ljudstvo ne bo poman kanje ob kupih izobilja, je potrebno, da so cene takšne, kakršne delavec ob svojih dohodkih zmore Številke, ki povedo da delavci nimajo dobička od vojne V prvih dveh letih, od kar Iraja sedanja vojna, je povprečen ameriški delavec do konca 'eta 1941 produciral 10 odstotkov več vsako uro kakor pred yojno, plačal je v isti dobi za potrebščine 6 odstotkov več ka-tor poprej, dočim je njegova Tie zda narasla (povprečno) le 2.3 odstotka. Trideset milijonov delavcev ni bilo deležnih skoro nikakršnega • izdatnega zvišanja me-cde. Vsi pa morajo plačevati za potrebščine več in ker se še zmerom draže, je jasno, da živ-'jenjski standard'teh milijonov ~ajnižje plačanih proletarcev naglo pada. NEODVISNE JEKLARSKE KORPORACIJE ZA BOJ PROTI UNIJI DO KONCA V PRID VOJNIH PRIZADEVANJ IN ZMAGE NAJ DELAVCI NAJVEČ PRISPEVAJO. — KOMPANIJE ZA "ZAPRTO DELAVNICO" IN PROTI ZVIŠANJU MEZDE Avstralija je bila / Anglijo v kmalu jo je j*la ta gotovost za-najbolj pri-rčnih odnošajih, če- • puščati, kajti Japonci so vse tudi od nje izmed angleških do-! prehitro zmagovali. In nato jo minknev najbolj oddaljena. E- padel ie pacifični "Gibraltar" iiu! ij Sov a Zelandija. Ko i —Singapore. Avstralija in Noje vlajla v Lof{Jomi napovedala [ va Zelandija sta uvideli, da sta •eptem.br* 1939 vojno Nemčiji, j seda J v prav resnični nevarno- j so ji sledile tudi vlade angle- j sti in mobilizirale vse svoje si-j š k i h dominjenov. Ie za obrambo. - . . _ In bolj ko kdaj prej sta na- Nevarnost za cel kontinent I ^^ ^ upe na Zcd d . Angliji so pomagale in po-, žave. magajo na vseh bojiščih 9 četa-,j . mi in materijalno. Toda ko je Zamenjena vloga po«talo jasno, da se Japonska Ta mogočna se vero ameriška prej ali slej vplete v vojno, jo republika se je odločila zrna* začelo p« sebno Avstralijo in gati ne samo nad Hitlerjem v Lucy Parsons, pionirska onarhistka, preminula • Starejši y ki venski socialisti v Chicagu in morda tudi v drugih centrih se gotovo še HjK>minjajo a na rh lutke Lucy Parsons, ki je včasi nastopala na raznih delavskih shodih. Njen prvi mož Albert Parsons je bil vsled bombe, ki je eksplodirala na čikaškem Hay-marketu, za ča-a stavke delavcev pri McCormicku (bilo je to leta 1886) obsojen v smrt in o-bešen. Njegova žena in on sta trdila do zadnjega, da ni on vrgel bombe, a sodišče je obtožene anarhiste vzlic temu pognalo v smrt. Lucy Parsons se je • tedaj zavzela, da bo ostala na moževi bojni liniji in ga nadomeščala. dokler bo mog^a kaj gibati. ",,aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa%aaaaaaaaaaaa L>nc 7. marca sc je dogodil v njeni hiši v Chicagu požar. Lu- George Sylvester Viereck jej va pa je pričala, da njen çokoj- cy parsons 8e ni mogla rešiti, bil naeijski agent. Pisal je kon- !da je Viereck BUa je Mara g3 jet in ie ^ ma. Hitlerjev agent. Ako bi vedel, lega in Riuha. Njen dru^i ne bi sprejemal njegovih govo-1 možf ki j0 j€ jlotc| oteti iz pla-rov za svoje. Bilo bi dobro, ako menov in dima, je vsled opeklin • •• «»»«»••••aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa* imii soiama imm.oi»hov 8 DOMA IX PO SVETU Novo Zelandijo skrbeti za njuno bodočnost. Za/delo sc jima je, da ju Anglija sama ne bo mogla zaščititi pred Japonci. Takrat so v obema tema domi-njonima smatrali Singrpore «e za nepremagljiv in angleško mornarico za silo, ki rju Upanje v Zed. države l,|ižjc in -prometne zveze V tem položaju so si Avstral- j kot pa jih ima Anglija, posebno ci in prebivalci Nove Zelandije t še, odkar je izgubila Malaje in «►«I k rito zaželeli, in to povedali tu I j javno, da bi jih vzele v z.a-s rito Zed. države. Tedaj še ni-*mo bili v vojni. Le v Tokiu so vedeli «i« ovojih načrtov, da se bomo kmalu znašli v nji. . Avstralija je bila overjena, ! da čim fmo stopili v konflikt, ji Japondta ne more biti več toli-j ko nevarna kot ji bi bila, če bi e morala na Pacifiku in drugih ondotnih morjih boriti s sovraž- j nikom le Velika Britanija. A SingapoiV in izgublja v Burmi in Holand-ka pa na Javi. Amerika odloči vojno Odločilna bitka bo torej med Zed. državami in Japonsko. Po- (Nadaljevanje na 5. strani.) grešnikom in senatorjem proti-vojne govore in pa take, v katerih so "razkrinkavali" Anglijo in "vvarmongerje", Celo pokojni senator Lundeen iz Min-nesote se mu je vjel. Lundeen je veljal za radikalca in sopotnika komunistov. Ko je mlatil po Angliji in »proti vojni, rja ni nihče sumil, da je to, kar govori, naipisal Hitlerjev agent. Drugi, ki je |H>niagal Vierecku za bi bilo zvezno sodišče toliko po- naslednji dan umrl. gum no, da bi obsodilo tudi one, ki so prejemali podkupnine od Vierecka in čitali govore, ki jim jih je napisal, v kongresu, senatu in na shodih. Ljudje so bili |kk1 vtisom, da poslušajo proti-vojno propagando, a bila je v resnici le propaganda Hitlerju v pomoč. Hitlerjevo stvar, je bil ne\vyor ški kongresnik llamilton Fish, Poljski biro za zbiranje jm)-Clani zveznega kongresa imajo -kazi o večini in z drugimi argumenti, ki pričajo, da ima pravico zahtevati priznanje, na novi War Labor Board, ki ima v ča-pu vojne nalogo reševati indu-strialnc .upore. Družbe so omenjenemu odboru podale proti-at&umcnte, ki dokazujejo, da bi bilo sedaj, ko smo zapleteni v vojno, še posebno "neameriško", ako bi delavce primorali v unijo in jih prisilili plačevati asesment, ako ga prostovoljno nočejo. Vprašanje "zaprte delevnice" Prav odločne^ pa so proti zaprti delavnici, taki, kakor jo u-nija zahteva. A ob enem je to, kar one hočejo, v resnici zaprta delavnica -r- proti uniji. SWOC ima pri teh kompanijah že 145 itHO* članov. Poleg priznanja ! unije v pravem pomenu besede (ne samo da bi bila priznana na papirju) -zahtevajo zvišanje mezde po $1 na dan. Družbe na dragi strani pa seveda hočejo, da e zaslužek delavcem zniža s tem, da ne bi prejemali za nadure (overtime) nič več kakor v regularnih urah. Kdo je lojalen? V svoji propagandi družbe pripovedujejo, kako bi bila tudi dolžnost unij in delavcev sploh pomagati v oboroževalni produkciji. ako hočemo zmagati v ¡vojni. Gospodje ravnatelji ne vedo, kaj je garanje v jeklar-nah po 8 do 12 ur na dan. Seibi 'nakazujejo iplače po sto tisoč dolarjev na leto in še stroške si zaračunajo. Pozimi se gredo lahko "od poč it" v Florido, na Kubo, v Južno Ameriko, na Havaje ali kamor že jih ve?eli, in enako v «poletju. Delavci so pripravljeni storiti vse v svoji maja, da produkcijo pospešijo, od svoje mezde vlagajo v obrarn-! bne bonde, prispevajo za Rdeči križ in sodelujejo kjer že je po-1 trebila njihova pomoč. Hočejo pa vedeti, da če so lahko korporacije v "uniji", ako se one lahko združeno potegujejo za (svoje koristi, čemu naj bi delavcem, ki jim kupičijo bogastva in dividende, odrekali to pravico! Zato jo zahtevajo! Tudi delavci dobro razumejo, da "odprta delavnica" ne I'pomeni odprto, nego zaklenjeno za unijo. V njih cdslove vsakega, ki ga kompanijski àpijoni osumijo, da je agitator in organizator. Le če se unijo prizna, j bodo te vrste krivice odpravljene. poštnine prosto. Tako so bili govori Hitlerjevega agenta Vier-ecka širjeni po Ameriki na stroške ameriških davkoplačevalcev v stotisočih izvodih. In tiskala jih je vladna tiskarna na ljudske stroške. Tudi letake jc izdajal "proti vojni" in jih uri-nil v kongresni zapisnik r pomočjo naivnih senatorjev in kongresnikov, da jih jc |H>tem .siril po Ameriki na vladne stro Ake. Končno so mah mafije tega fašističnega ajienta bile razgaljene in izvemo sodišče ga je *|K>/nalo krivim' in obsodilo. Tudi tajnik kongresnika Fisha je bil obsojen. Lundeenova vdo- Ali postane vsa Irska ameriško baza? Poljsko, so gestapovci ubili izmed civilnega prebivalstva o-krog 100,000 <*eb, in enako število Poljakov drže v koncentracijskih taborih, kjer jih po- j^ko, torej v del, ki je pod An- i glijo. Irski premier Eamon de V začetku tega leta so prišle prve ameriške čete na severno lagomj} ugonabljajo. Nemški okupacijski oblasti na Norvežkem trda prede. Norvežani se ji na vse mogoče načine upirajo. Naciji jih niti z eksekucijami ne morejo ostra-šiti. Sovjetski vladni krogi v Moskvi irri.poročajo, da naj Anglija in Zed. države pošljejo na Norvcžko ekspedicijsko armado, ki bo pripomogla, da bo (Nadaljevanje na 5. strani.) Valcra se je tedaj zbal, da mislijo Zed. države okupirati vso irsko državo in jo dati za bojno oporišče Veliki Britaniji. Vsled tega je naslovil ameriški vladi protest, da jc Irska absolutno proti kršenju njene nevtralnosti. Mnogi vplivni ameriški Irci so mu nato neuradno odgovorili, da jc boljše, ako krši irsko nevtralnost Roosevelt nego HiU ler. Najbolj revni največ trpe in so najbolj izkoriščani -1 "Poslednji mož" Veseloigra v 3. dejanjih. Vprizori jo dramski odsek kluba st. 1 JSZ v Chicagu v nedeljo 15. marca v dvorani SNPJ. Pričetek ob 3. pop. Nabavite si vstopnice y predprodoji. So cenejše kot po pri blagajni. Rezer-virajte si jih pri Proletarcu, Rockwell 2864. "^♦MMMMIMMOMIIM Predsednik Roosevelt jc nedavno znova opozoril kongres, naj dovoli potrebne vsote za podpiranje bednih. Nekateri čaiopisi, v Chicagu na primer dnevnik Sun, priobčujejo članke o pomanjkanju in trpljenju družin, ki so vsled razmer in rarnih okolščin pahnjene na dne in prepuščene pozabljenju. Tisti, ki niso še nikoli občutili pomanjkanja, ali bolezni v hiši brez kruha in brez denarja, si morda niti predstaviti ne morejo, da je v tej deželi tudi tedaj nekaj milijonov ljudi prepuščenih uničenju vsled beda, v kateri iive. V nekaterih driavah se doba poslanci, ki legislature opozar ja jo na to socialno zlo. Tudi v j zveznem kongresu jih je nekaj. ; Toda vendar tako malo, da večina "ljudskih" zastopnikov tega nikakor noče vzeti resno. "Zastopnikom" ni nič hudega, pa se ne morejo poglobiti v bridkost onih, ki trpe. Toliko bolj pa se brigajo, ka* ko bi poslabšali razmere onim, ki so zaposleni ma čimniije mezde. Skozi minulo krizo so bili v tej in v oni driavi sprejeti zakoni, ki regulirajo mezde in delavnik. In postave, ki ščitijo ženske in otroke. Vse te naredbe in postave so bile sprejete po dolgem trudu in bojih vsled pritiska razmer. In še te ne bi bile šle skosi, ako se bi Roosevelt toliko ne prizadeval in oznanjal "new deal". Sedaj marsikje tiste.postave razveljavljajo pod pretvezo, da ovirajo naša vojna prizadevanja. Na primer, ženske naj spet delajo neglede kolrko ur na teden. Postave, ki jim določajo delavnik šest dni v tednu po o-sem ur na dan se naj za ča»a vojne razveljavi. Trgovine, hoteli, restavracije in slična pod-vzetja pritiskajo na poslance, da naj le kar brž odpravijo razne omejitve, ker manjka delavk. Kompanije so močne, ravnatelji imajo čas, in pa posebne sklade, is katerih zajemajo sa agitacijo, podkupnine, oglašanje in sa kar še smatrajo, da je potrebno trositi njim v končno korist. Delavke in drugi najbolj izkoriščani delavci pa nimajo nikogar, ki jih bi upošteval ali se zanje izdatno boril. Večinoma so neorganizirani. Ponekod so v uniji, katere pa v mnogih slučajih dominirajo raketirji. Milijoni teh delavcev bi lahko veliko pomenili, če bi znali saj politično pravilno misliti. Poslanc: so odvisni od njihovih glasov. A ker vedo, da jih od delavcev dobe, pa če kaj store sanje ali ne, se rajše prikupu-jejo delodajalcem, delavcem pa pred volitvami atpljejo obljube. To je vse, kar dobe de-lavci od njih: obljube, ki jim jih nikdar ne ispolni jo. Ali vam ¡¡v iiaroeiftiiia pt» tekla? • Zastopnik iz neke naselbine piše: Tem in tem je naročnina potekla. 2ive pol milje stran drug od drugega, jaz pa nimam ne avta, ne časa, da bi mogel k njim. Saj sem bil parkrat, pa jih ne dobiš doma. Delajo, ali pa so po kakih drugih opravkih, ti pa imaš večer na ta način razbit, ne da bi kaj storil. Povejte ljudem, da naj naročnino rajše sami obnavljajo, ker ni takih zastopnikov, ki bi imeli čas iti okrog. Gornje sc tiče naselbin, kot jc na primer Detroit. Pa Chicago, kjer imamo naročnike na vseh koncih in krajih mesta. Ako hočemo v takih naselbinah obiskovati ljudi, ki jim je naročnina potekla, pomeni to v vsakem posameznem slučaju povprečno nad eno uro časa zamude za onega, ki utegne na pot. A jih nimamo kaj dosti, ki bi utegnili. Torej prosimo, obnovite naročnino sami. Čim vas uoravništvo o tem pismeno obvesti, ako le mogoče, ne čakajte, da bi kdo prišel k vam v ta namen osebno no dom, nego nam pošljite obnovitev, kar vas bo stalo par centov več za money order ali ček, pa za poštnino, a nam pa boste prihranili mnogo dragocenega časa in zastopniki bodo tudi veseli, ko jih ne bomo drezali, naj tekajo okro^. Smo v vojni, časa je malo, vse se draži, pa nam bo vsak košček sodelovanja v prid. In še nekaj: Poskusite pridobiti vašega prijatelja ali znanca, da tudi on postane naročnik tega lista. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Dolavska Tiskovna Drvik«, Ckicag« III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah ra <*lo leto $3.00; aa pol tata $1.78; sa ¿«trt lv ta $1.00. Inozemstvo: aa calo leto $3.50; s» pol lata $2.00. V«1 rokopisi in oglasi morajo biti v naiera uradu oajposnejg do pondeljka popolilne za priobčitev v številki tekočega tedna. e» - - , ' , 1 . ^ ■■ —j . i ........... PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen'» Publishing Co., Inc. Established 190«. Editor................ Biuiness Manager... .......................„...Frank Zaits —..................Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawn dale Avenue CHICAGO, Hi- Telephone: ROCKWELL 2864 Napad angleških letalcev na francoska mesta Od kar je Francija sklenila s Hitlerjem premirje in mu pre-piutila vsa svoja važnejša obrežna mesta, razen par v Sredozemlju, jih angleški letalci najpadajo kolikor največ morejo. Šele prošli teden pa se je dogodilo, da so napadli tudi predmestje Pariza, v katerem so svetovno slovite Renaultove avtne in municijske tovarne. Nacijaka oblast v Parizu trdi, da tovarnam niso napravili škode, pač pa ubili stotine delavcev in dva ♦rsoč oseb ranili. Francoska vlada v Vichy ju je označila ta napad za naj-•Jobnejšo potezo, kar jih je izvršila Anglija proti svoji bivši zaveznici. Lotila se je pobijati civilno prebivalstvo v Parizu, dočim si nad Berlin ne upa, pravijo v Vichyju. oni ki so odstopili takoj razumeli hi tudi ti, ki so še včlanjeni, jim ne verjamejo vsi ter polagoma odstopajo, a pri vodstvu se krčevito držijo fašističnega naziranja ter po čitanju lista verujejo v fašistično revolucijo, kakor jo j« izvedel Duce v Italiji. Ta oi&anizacija tudi zibira žito za italijanske otroke. Ker gJasHo italijanskih kolo-nov v Argentini ne doseže večje število ljudi nego jih je včlanjenih v njfh organizaciji, je za ostale prevzel skrb pa pred letom ustanovljen Uit "El Pam-tperor", ki ga lartuje neka tukajšnja ital. bogatinka in njen sin, a po vsej priliki pod duhovnim in finančnim vodstvom nemškega in italijanskega poslaništva. Preiskava seveda tega ni mogla dokazati, kakor je v drugih slučajih, kajti bogatim ljudem ni treba dokazovati svojih dohodkov in stroškov v te ali one «vrhe. če vpoitevamo vse te okaJ-ičine in ostale, ki so s fašistič letno od čakre, ki so razdeljen^ na okrog 160 hektarjev vsaka Če kolo« ne more plačati točno najemnine v denarju, mu ima zemljolastnik pravico zarubiti na njivi ali ob mlatvi vse pridelke in ¿e ti ne zadostujejo, polastiti si orodja, konj in vse. ga, kar kmet rabi pri obdelova-n)u polja. Če kmeta zadene sla ba letina v začetku njegovega poizkusa svobodnega obdelovanja polja, so vsi njegovi dolgo letni prihranki izgubljeni. če bi tudi senat odobril kolo-nlzacijski načrt kot ga je po-»lanska zbornica ter ga spr?-flienfla v zakon, 'bi bile razmere za poljedelca dokaj drugačne. A tega načrta, ki je bil projektiran leta 1940, ni odobril niti Poljedelski narodni svet, niti Izvršna oblast, niti ministrstvo poljedelstva, ki bi moralo za začetek izposlovati od finančnega ministrstva trideset mili jonov peso v. U pati pa je — je zaključil poslanec Solari — d t bodo razmere na kampj in še nim «ribanjem v zvezi, kakor posebej umor v Juninu, prisilili Angleii »o iagubili v obrambi Singa»***, ki •« ga ji« v««ti J apoto. do «to «Moč moi. Posrečilo •• jim j« poslati w Avstralijo la nekaj stoti, a a glaske« a civilnega prebivalstva, e¿inoma žensk« in otroka. Eso tafcik skupi«, ki j« kila na begu is Singapora, predstavlja gornja slika. merodajne faktorje razmišljati o tem. Socialistična stranka je te dni pričela z živahno kampanjo v Buenos Aire.su v prid mogočnejšemu socialističnemu razmahu med ljudstvom, škoda, ¡razmerah, ki se bistveno od ta krat niso skoro v ničemer izpre-menile. Predsednik republike, Ortiz, še vedno ' stavka". Potem je odstopil še zunanji mini- Tudi francoski poslanik v Washingtons Gaston Henry-1 te** so na njegovo mesto po-Haye, je protestiral pri naši vladi in izjavil, da se nad angleško brutalnostjo zgraža vsa Francija, okuipirana kot neokupirana. Državni tajnik Sumner Welles mu je odgovoril, da je bil napad upravičen in dovoljen po mednarodnem vojnem pravu, ker tovarne, ki so bile napadene, služijo osemdeset odstotkov Nemčiji in le 20 odstotkov potrebam domačega prebivalstva. Sploh je vsa francoska industrija uposlena^za nacije in še bolj bo v tem letu. ko se Hitler pripravlja na nove ofenzive. Anglija torej nima vzroka, da bi bila sentimentalna glede napadov na vojne objekte v Franciji, če hoče škoditi Hitlerjevem namenom. — „ , Vendar pa si z napadom na predmestje Pariza ni koretila NEKAJ BELE2K IZ ARGENTINE Piše IVAN KACIN Svoj čas smo poročali v Pro-|bila izjema, zvišala delavcem letarcu o splošnih argentinskih plače od pet do deset odsto. Ve- vzeli v kolikor so mogli pod varstvo tudi svoje nacistične brate, imajo v tej deželi zelo močno besedo, mhogo večjo nt-go bi si kdo na zunaj predstavljal. V mestih sicer nimajo vpliva, a ga imajo na deželi, kjer je ljudstvo manj razsodno. Glasilo organiziranih argentinskih klicali svojega poslanika pn papežu. Na potu proti domu, kakor smo čitali v listih, je obiskal fašistične in protifašistične prestolice in povsod je bil deležen toplega sprejema, ka- liko to sicer ni, a nekaj pa le. Te ugodnosti seveda niso bili deležni vsi delavci v republiki, kmetov, ki so povečini koloni m marveč samo oni v velikih cen- italijanske narodnosti, je faši-trih, kot je Buenos Aires s stično nastrojeno. Organizacija predmestji. Kjer delavstvo ni sicer ne šteje več nti/o 12 tisoč organizirano in se ga zato ni- i članov, a je edina. Svoj čas je hče ne boji. tem niso dali niče- štela čez 30 tisoč članov ter je sar. Za te se ni nihče potegnil, bila takrat v dobrih odnošajih upor v armadi, fašistične simpatije nekaterih ministrov, go-vernerjev in drugih, tpotem "stavkanje" predsednika republike, tedaj lahko vemo kakšne so v splošnem notranje politične razmere te dežele. In tudi go pedarske in še manj social- da se za podeželje ne ne niso rožnate. Te dni si je bolj zanimati, vzel življenje neki kmet, ker j ga je zemljolastnik po tridese-« tih letih (garanja hotel vreči s svoje zemlje ter nadbmestfti z živino, ki sedaj več vrže nego sejanje 4ita. Neki drc»yi kmet je iz enakega vzrok Ji ustrelil morejo Odbor Cankarjeve ttsftsnove ker izven državneera registra s socialisti. To pa ni šlo v račun nihče ne ve zanje. In to so oni zemljolastnikom in drugim ar-nesrečniki, brez stalnega zaslu- jgentinskim politikom ter niti kor se spodobi diplomatu, ki j žka, brez izobrazbe in brez vz-: Musaoiiniju v Rimu ne, ki vodi- l?are zavzemat v koncertu ameriških republik mesto v eni največjih, kot je Argentina. Nekateri, ki se na politiko bolje razumejo, so videli v tem novem zunanjem ministru fino politično potezo argentinske goje, ki jih je zgoraj omenjeni1 telja teh kolonov osebno pozna. na ugledu. Saj med francoskim ljudstvom si je nakopala le ard. vlade, češ, da je hotela na ta vojaški zdravnik nahrulil kot za nesposobne nositi vojaško suknjo. . * Francoski proletariat želi Angliji zmago, smatra pa, da z napadi na pariška predmestja ne bo porazila Hitlerja. Mora v Berlin, ako hoče ona narekovati mirovne pogoje. Bodisi, da je bilo v predelu okrog Remaultovih tovaren od angleških bomb res tisoč delavcev ubitih, kot trdi eno poročilo, ali 600, kot ugotavlja drugo, ali le par sto, kot menijo v Angliji, res je, da je bil psi-hologičen učinek na Francijo slab. A zdi se, da Angležem ni na tem, da se je bi njeni Jetalci ogibali. Francija pomaga Hitlerju, in kdor njemu pomaga — hote ali neihote, prostovoljno ali prisiljeno, je njegov zaveznik in sovražnik Velike Britanije. Takšno je stališče angleškega vrhovnega poveljstva in Sumner Welles meni, da drugačno sploh biti ne more. Vzlic temu pa .so v Washingtonu naipram vladi v Vichyju veliko bolj popustljivi kakor v Londonu. Tragedija Francije je v resnici težka. Zbita in ponižana je v vsakem oziru. Pogrebni govori ob žrtvah pri Renaultu so dali Francozom priložnost znesti se nad Angleži, ker se nad Nemci, ki jih tiSče za vrat, nikakor ne upajo. Svet razdeljen v štiri smeri Ko je Mussolini postal poglavar Italije, je oznanil, da bo v nji ustvaril sistem, ki bo začetek nove svetovne uredbe. Oz na čil ga je za fašizem. In res se je razširil v vse kraje sveta. Ponekod ima vladno moč, drugod deluje podtalno, in javno, ako sme. Trdnjave fašizma so poleg Italije Nemčija, ki je sedaj vodilna fašistična sila. Japonska in Španija. Močno zaslombo ima v argentinski vladi, na Portugalskem in več ali manj v raznih drugih deželah, posebno v okurpiranih. Tudi Francija se pretvarja vzlic svojim demokratičnim tradicijam v fašistično obliko države. Druga smer, ki je nastala še prej netgo fašistična, je boljše-viška Rusija. Njen vladni sistem je v bistvu sličen fašističnemu, dasi je sledni nastal s proti komunističnim i gesli. Sedaj sta drug proti drugemu v smrtni bprbi. Tretja dominantna sila je kaipitalizem, kj ima glavno oporo v Zedinjenih državah in v Veliki Britaniji. Bazira na liberali zrnu In demokratičnih načelih. Prizadeva se, da obvaruje v sedanjem konfliktu čimveč mogoče starih kapitalističnih tradicij. ^ četrta smer v tem svetovnem vretju je locialistična. Komunizem, fašizem hi kapitalizem črpajo (za svojo ohranitev, ali pa za svoje uveljavljanje, iz socialističnega programa. Rooseveltov new deal je vzet iz socialističnega minimalnega programa. Anglija ga ima Še več uvedenega. Enako vsi angleški dominjoni, posebno Nova Zelandija in Avstralija. Z zmago zaveznikov se bo uveljavila najbolj socialistična smer. Kajti ničesar drugega ne morp dati narodom in drtavam po svetu svobode, vzajemnost in blagostanje, kot socializem, zidan na temelju demokracije. Torej demokratičen socializem. Vsak drugačen je plagijat. Ni dovolj, da si član unije, nego je potrebna tudi unijska, delavska zavest. fcal, da je v marsikateri niti odborniki nimajo. način 'potolažiti svojo lastno peto kolono, ki je v Argentini zelo močna in tiste, ki jo od zunaj podpirajo. Medtem pa so se socialistični in radikalni poslanci, Osebno prvi, spravili z vso silo na naciste in fašiste ter zahtevali od vlade na podlagi proti-državnih dokazov, prekinitev njihovega delovanja. Notranji minister je izdal dekret, ki prepoveduje delovanje nacističnih organizacij, a ne tudi fašističnih, točno na tisti dan, ko so pričeli veliko zborovanje diplomatje vseh ameriških držav v Rio de Janeiru. Udeležil ne ga je osebno tudi argentinski zunanji minister. * Pred nekaj meseci smo imeli delni poizkus upora v armadi, posebno v letalstvu, a se je kmalu vse poleglo in ni sl&ati o kakih uporih nič več. Glavne voditelje so pozaprli, katerim se ni posrečilo pobegniti in vrhovno vodstvo so izročili drugemu generalu, ki je obiskal vse sosedne države ter se osebno prepričal, da od sosedov ne pretijo nitkake nevarnosti, kar je seveda zelo lepo, če se na domačo armado ni zanesti. Pred dnevi pa je vojaška u-prava izdala dekret, d« se zadnjega letnika vsled slabih mednarodnih razmer ne odnra od sebe, namreč brez klikih delavcih stavk, kakor je običajno bilo v navadi skoro povsod v takozvanih demokratičnih državah in tudi tukaj ni časopisje se je skozi več mesecev bavilo s tukajšnjo peto kolono ter dajalo napotke in obenem poročalo o uspehih preiskovalnega odbora. Nekatero je celo zahtevalo, naj bi se izgnalo nemškega poslanika iz Buenos Airesa, kateremu ker je njegov so roja k seveda. Posrečilo se je ločiti agrarce od socialistov ter so od 30 tisoč naenkrat padli na 12 tisoč. Pa ne samo to: agrarci so imeli od druge irtrani ponujen velik kredit od viade, oziroma takratnega predsednika državne banke, ; na katerega velikodušnost so a-grarci zidali. Seveda je bil ta kredit nuden s političnega namena, ki ga potem niso hoteli J® j dati, ko so enkrat kmete ločili r^7tni da : od socialistov. Tak o je za do bi - organizacija kmetov dva sil-argentinska vlada ni hotela «to- _ __• i.__,_______ riti, marveč ga je nemška pred tedni sama od poklicala. na udarca, ki bi jo kmalu vpro-pastila popolnoma. Zarubili so H I jim veliko zadružno poslopje s Kakor rečeno je sedaj konec ' tiskarno vred ter izhaja njih nacistovanju v tej deželi, ne pa list samo še dvakrat tedensko, tako tudi faAistovanju. Tuje in domače fašistične organizacije niso razpuAčene ter fašistični listi še nadalje izhajajo in huj-skajo ljudstvo k uporu, a ne k uporu vladi, marveč proti Angležem in severo-Amerikan-cem. Fašistični kolovodje, ki so Pod rubriko "Književni vest-nik" v prejšnji št. so omenjen? upravnika. Večinoma pa udano spremembe v upravništvu in u-trpijo in čakajo boljših časov, redništvu Cankarjevega glaski bodo menda po tej vojni na- nika. Zapisnikar Joseph Jauch stopili, ko se bo ?-^>et moglo it- poroča o tem v Enakopravnosti z dne 17. februarja med drugim sledeče: 44V odbor Cankarjeve ustanove za leto li)42 so bili na seji 7. februarja izvoljeni predsednik Frank česen, podpredsednik Milan Medvedek, tajnik- važati v Evropo. * Vlada je pred kratkim za nedoločen čas odredila obsedno stanje za vso republiko ter prepovedala listom komentiranje o tem. Pred letom je Proletarec pri- upravuik Ludvik Medvesek, medtem ko je preje izhajal dnevno in v večjem formatu in obsegu. V listu seveda ipišejo, da so socialisti vsega krivi, češ, da so se hoteli polastiti vodstva agrarcev na katerega se kot meščani ne razumejo. Ozadje je seveda vse drugo, kakor so VSI STARI PO LETIH ŠE NISO STARI PO MIŠLJENJU V prejšnji številki na 1. strani je bil kratek članek s naslovom "Ali je hiranju aktivnosti med nami staranje krivo?" Citiran je bil v tistem članku Peter Benedict is Detroita, ki je pig*I, da je "staranje" in pa zredčevanje vojakov vsled imrti temeljni vzrok pojemanju delovanja v društvih, na našem kulturnem polju m v naii delavski politiki. Te dni pa smo prejeli pismo is male farmarake naselbine Boofte blizu Puebla v Coloradu. ki ga je poslal 77-letni MIKE POGORELEC, brat našega upravnika in tajnika JSZ. Mike, ki je pionirski priseljenec in je bil tudi eden izmed onih, ki so pred desetletji iskali srečo v Jeramovi "Rajski dolini" v Californiji, je farmo v Boonu prepustil sinu, a ostal je dalje na nji, da počiva na kraju, kjer je pustil največ svojega znoja. Ako bi bil Mike iivel kje v večji naselbini, bi bil nai aktiven delavec, in tudi tam se rad udeležuje priredb in shodov naprednih organizacij, ki ae vrse v Pueblu. Naročnik Proletarca je od prve številke, enako njegov brat Charles Ko v pismu pov« • delu na farmi in o domačih stvareh, je dostavil, da pozdravlja urednika in njegovo ieno, kajpada posebno še Charlija in ženo. ter druge znane ljudi. 2eli listu srečo in kot običajno, kadar piše. je bil v pismu dolar v tiskovni sklad Proletarca. Ni jih mnogo iivečih, ki bi bili naročniki tega lista od po-četka. Ob priliki bo upravnik njihova imena objavil, enako imena onih, ki so naročniki Proletarca dvajset let in več. Teh pa je precej. Marsikdo izmed njih je bil za ta list in našo zvezo vnet agitator, dokler je mogel, nato so priili drugi tn nadaljevali, fte veliko jih je, k( se bi lahko pridružili m pomagali tej skupini pri delu, kajti bal v tek resnih dneh potrebujemo ljudi, ki bi agitirali, učili in organizirali delavce za aktivnosti in program, ki ga zastopamo. občil par Člankotv o razmerah na argentinskem kampu, kjer so se čitatelji lahko seznanili o razmerah na južnem delu ameriškega kontinenta. Sedaj pa prinašamo izvleček iz razgovora, ki ga je te dni imel z urednikom nekega tukajšnjega lista socialistični poslanec in tajnik socialistične stranke, Juan A. Solari. Razgovor se je nanašal na kolona, ki se je ustrelil, ko ga je zemljolastnik po tridesetih letih obdelovanja polja zapodil in tam kjer je kmet preje oral in sejal nastanil krave, ki sedaj več vržejo nego obdelovanje polja. Poslanec Solari je med drugim dejal takole: Dogodki v Juninu niso drugega nego jasen dokaz do kakšnega ekstrema privede režim na zemljolastniški podlagi. To je fundamentalno in pogubno za našo bodočnost. Lastniki zemlje, ko poteče petletna pogodba določena v zakonu, pritiskajo na vse načine na kolona, da ga za »prihodnjo pogodbo še bolj zasužnijo in sedaj izžene-jo, ker jim več vrže Živinoreja nego obdelovanje polja. V prvem slučaju kmetje delajo izključno za odplačevanje najemnine, prevoiznih stroškov pridelkov, ki gredo povečini .«kozi roke umazanih prekupčevalcev, med tem ko so v zadnjem slučaju enostavno vrženi na cesto. Zemljolastnik pač sm? po postavi delati s svojo lastnino, kakor rau največ nese. Pa Če tudi zemljolastnik po petih letih pogodbe s ko Ionom v smislu zakona ne misli spremeniti poljedelstva v živinorejo, kolona, potem ko ib:i je znatno izboljšal zemljo, ne mara obdržati več, marveč si enostavno pogodi z drugim kolonom, ki ga na podlagi izboljšanja zemlje njegovega prednika še bolj obremeni sobi v prid. To je ie stara m preizkušena taktika zemljolastnikov. V nekaterih provincah plačujejo koloni zem! jolft«tnikom polovico od pridelkov. Zemljo-lastnik si tfcstaje pravico na pisani pogodbi določati setev, žetev, nvlatev in sploh vsega; kolon samo dela kot gospodar želi. Ni mu dovoljeno rediti preši-čev v svojo lastno vporabo, niti krav zs mleko otrokom. A to še ni vse. Nekateri koloni, ki so si po več letih le prihranili kak tisočak, bi želeli oh delovati polje svobodno, to je tako, kot bi ai sami teleli. V tem slučaju morajo plačati tudi do trideset ipesov od hektarja letno ali okrog pet tisoč pesov blagajnik John Tavčar, zapisnikar Joseph Jauch. nadzorni odbor:^îohn Krebel, Louis Fur-lan in Josephine Tratnik; prosvetni odbor: Milan Medvedek. Louis Kaferle in Ivan Jontez: gospodarski odsek: predsednik Vinc. Salmich, podpredsednik Anton Jankovich, Rose Yurman in. Mary Furlan. V direktorij so bili nadaJje izvoljeni in na tej seji nenavzoči sledeči rojaki: Vatro J. Grill, Anton Skapin, William Candon in Milka Pa-gon. Nadalje se je vzelo v nazna-nje želja urednika C. G. Etbina Kristana, kateri pismeno sporoča in navaja vzroke, da bi se ga vzelo iz uredniške liste zaradi oddaljenosti in rahlega zdravja. Ostane začasno pomožni urednik Ivan Jontez. Dosedanji tajnik-upravnik L. Zorko poda pismeno resignaci-jo kot tajnik-upravnik in direk tor. Navaja svojo Željo in vzroke in zeli, da se mu voli naslednika. Resignacija se vzame na-znanje. Zbor je nadalje odobril sklep seje tlirektorija in društvenih zastopnikov, da se priredi v soboto 11. aprila, v Slovenskem narodnem domu jubilejni banket k 75-letnici pisatelja Etbina Kristana, kot skromno priznanje hvaležnosti za njegovo do! go dobo delovanja v izobrazbo slovenskega naroda v nasi rojstni in novi domovini." Tole mi ne gre v glavo? Kako to, da se ljudje tako silno boje edinega sredstva, ki lahko da svetu trajen mir in bla gosta nje? INASLOK ANOVA: Jernejček iz predmestja Šesto leto je že izpolnil Jernejček, vendar pa še ne hodi v šolo, ker je za svoja leta še premajhen in preslaboten. V šolo pojde šele drugo leto. Zdaj pa se še lahko igra. Od zgodnjega dopoldneva v «pozno popoldne \sak dan lahko nemoteno gradi svoje gradove iz blata in mesi pogače iz mlakuž in cestnega prahu. Nihče ga pri tem ne moti in ne graja, saj je njegova mati ves dan v tovarni, teta Mina, ki je čez dan prevzela skrb zanj, pa ima skrbi s kopico svojih otrok. Največ, kar napravi zanj, je, da ga opoldne pokliče k skupni skledi in mu potem osorno in nestrpno namigne takoj, ko je odložil žlico, naj se čimprej spet izgubi na cesto nazaj. Toda Jernejčku ni zato prav nič hudo, nasprotno, čisto srečen in zadovoljen je s tem svojim ubogim življenjem, ki mu je vsebina, siva umazana cesta, osema teta Mina in mlada .mama, ki pa jo vidi samo zvečer in ob nedeljah in je večinoma tako utrujeno resna in hladna do njega. Toda Jernejček je še premajhen in prene-umeiv, da bi vedel, da je življenje drugih otrok drugačno kakor njegovo, da spe v belih posteljicah, jedo često osladkorje-ive kolačke in imajo mamice, ki se jim smehljajo in poljubljajo. Cesta je Jerneje kova največja prijateljica. Saj je tako svoj-sko lepa s svojimi kotanjami, kjer se ob dežju nabere voda, da se izpremene v velike mla-kuže ali morja, kakor pravi Jernejček, ko ves zavzet strmi v papirnate čolniče, ki jih je sam nerodno zmašil kakor je vedel in znal in jih spustil na potovanje po teh umazanih morjih. Na gornjem koncu ceste je veliko smetišče in to smetišče je Jernejčkova pravljica iz tisoč in ene noči. Koliko dra-Kocenih igrač je "že tam na^el. Skodelico z naslikanim pisanim metuljem in odbitim ročajem, v kateri mesi svoje pogače, zar-ja\el obroč od soda, s katerim se podi po sredi ceste, da Dlava oblak prahu visoko nad njegovo ku^travo glavico, star, preluknjan moški klobuk; ki si ga povezne na glavo, kadar se igra "fgospoda", gumbe, ki mu služijo pri igri za denar. To so le nekatere stvari iz pisanega zaklada njegovih igrač, s katerimi se je založil na smetišču. Toda to vse skupaj je samo neznaten drobec napram tistemu najlepšemu in najdragocenejšemu, kar je našel tisto bridko jutro, ko je bil od tete Mine hudo tepen, ker je razbil krožnik in se je potem ves moder od u-darcev in ihteč potepe 1 na cesto in v svoj najljubši kotiček: na smetišče. Tam je *edel na pove zn j en > Zarjavelo -k led o in se natopil v svojo bridkost. Oči so ga pekle od solza, hrbet ga je bolel cd udarcev, zato je sedel nepremično in si zakrival zardele oči z umazanimi rokami pred soncem, ki je žarelo -z vso žarko poletno močjo. Tako je ždel, dokler se ni končno naveličal, potem pa je počasi potegnil sdaj t no in potem še drugo roko z oči ter se žmirkajoč uporno zagledal naravnost v sonce. Petem je njegov pogled prero-mal smetišče in vešče je ugotovil, da se je kup smeti od včeraj znatno povečal. Ta ugotovitev ga je vselej razveselila, zlasti pa še danes na ta dan, ki se je zanj tako žalostno pričel. • V hipu so bile pozabljene vse nevšečnosti in bolečine, ki mu jih je povzročila teta Mina, odnosno njen iztepač. Planil je na kup smeti in jih pričel izkopavati. Najprej je naletel na same vsakdanje reči, ki sestavljajo vsako smetišče; papir, olupki, črepinje, škatljice od konzerv ?n paste za čiščenje čevljev, no, to ni bilo nič zanj. Takšnih, vsakdanjih igrač je bilo že dovolj v njegovi zalogi. Toda, ko je z drebnimi rokami med čre-pinjami in olupki grebel dalje, je naletel na nekaj velikemu, rjavega, ki je izgledalo kot nekakšen obtesan in pobarvan kos lesa. Radovedno je grebel dalje. Končno je izgrebel velikega. rjavega lesenega konjiča, ki je moral biti nekoč prav takšen, kukor tisti lepi konjiči v velikih izložbah trgovin z igračami. Seveda je bil zdaj ta najdeni konjič precej drugačen, ker sicer ga pač ne bi lastnik zavrgel. Rep in griva sta mu manjkali, zadnje noge je imel samo polovico in trup je bil ves obdrgnjen. Tudi od lepe rdeče uzde mu je visel še samo košček jermenčka na desnem u-šesu, toda kljub vsem tem velikim napakam in poškodbam se je zdel Jernejčku tako Čudovito lep, da se ga zdaj, ko ga je popolnoma odgrebel, skoraj ni u-pal dotakniti več. Kar gledal ga je in gledal. Ko se iga je tako dodobra na* gledal in se mu načudil, ga je končno vseeno rahlo in nežno kolikor je mogel dvignil s kupa smeti ter ga odnesel na travo, ki je v ozkem pasu rasla ob cesti. Izpulil je šop trave, jo pomočil v mlako ter pričel čistiti svoj zaklad. Ko ga je tako vsega umil in odpravil z njega nesnago s smetišča, ki se ga je držala na vseh straneh, ga ja nazadnje še vsega pošteno zbrisal s srajčnim rokavom. Potem je prišlo najpoglavitnejše: konjiča je skušal postaviti na noge. Toda uboga lesena mrcina je omahovala jn padala zdaj na desno zdaj na levo pa naj se je Jernejček z njo še tako trudil. Bil je namreč invalid, ta leseni konjič, čeprav je bil zdaj, ko gn je Jernejček osnažil, še precej zal na pogled, polovica zadnje noge mu je pa še vendarle manjkala. Končno se je Jernejček moral sprijazniti z mislijo, da konjič ne bo mogel nikoli več sam stati. Stekel je nazaj na smetišče, poiskal kos opeke m ga z njo podprl. Zdaj pa je konjič vendarle stal. Joj, kako nepopisno lep je bil šele zdaj. Z iskrečimi očmi Iga je gledal Jernejček. Skozi ograjo na nasprotni strani so silili kapucin-čki. Pohitel je tja in jih natrgal šopek. Potem je šopek zatlačil za ostanek jermenčka na konjičkovi glavi. Njegove umazane roke so ljubkujoče zdrsele preko obdrgnjenega konjičeve-ga temena, ves «zavzet ga je mi-loval: Thomas Mooney dokončal svojo težko pot GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Piše CHARLES POGORELEC Dne 7. januarja 193Ä j« bila dolgotrajna borba sa osvoboditev Tom Mooneyja končana. Californijoki governer Culbert L. Olson ga je opro«til i a pora ia ga proglasil nekrivim sločina, radi katereg« je bil v ječi Z3 let. Bil je obtočen napada na parado, ki je leta ISIS demonstrirala v San Francisco is boljšo narodno obrambo in "sa vojno". Nekdo je ob trotoarju. kjer se je po cesti pomikala parada, postavil peklenski stroj. V eksploziji je bilo deset paradnikov ubitih ia 40 ranjenih. Nastala je panika in pa silna aahteva, da se mora krivce najti in jim dati najhujšo kasen. Obtožena sta bila atentata Tom Mooney in Warren K. Billings. V vojni histeriji, ki je valovela one dni, in vsled srda množic« nad napadalci, sta bila obsojena. Mooney v smrt. Zanj je posredoval predsednik Wilson. Kasen mu je bila spremenjena v dosmrtni tapor. Enako kasen jo dobil Billings, ki ga je governer po 23. letih sapora tudi oprostil. Mooney so obsodbi ni podal, ne Billings. Organisirala sta obrambo in pomagalo jima jo posebno s prispevki stotisoce delavcev. Mooney jo pred obsodbo imel v čistih posebno pokojnega E. V. Debsa in agitiral sanj v volilnih kampanjak socialistične stranke. Ko jo Tom Mooney prišel is ječe, je isjavil, da bo propagiral slogo in sdrasoaje mod unijami. On je član AFL. Shode po deieli so mu aranžirali komunisti, toda niso dobili pričakovanega cdsiva, ker jih ni podprlo vodstvo nobene ismed omenjenih unijskih sves. Medtem jo Tom imel še spor > seno. se ločil in vmes pa se sdravil. Kajti bil je težko bolan ia podvreči se jo moral štirim operacijam. V poslednji, dne 6. marca, je v bolnišnici St. Luke v San Fraaciscu podlegel. Star je bil šele 5S let. Umrl je v savesti. da je made i sločina, ki so mu ga hoteli naprtiti, isbrisan, toda trpel jo mnogo. Rojen je bil v Chicagu, v irski družini, in pričel delovati v unijah in v socialistični stranki leta 1906. Burtonovo dete nikoli ne čaka za vročo vodo, odkar so si nabavili zanesl ivi ELEKTRIČNI vodni grelec Odkar je papa nabavil novi električni vodni grelec, dobivali» »vojo ko-pelj pravilno in kada» jo najbolj rabim ... z vodo, ki je—ne prevroča in ne prehladna. Dovolj mehkih belih plenic je x*ntf to, kar je za va» dovolj činte »podnje obleke« Mama jih ima vedno dovolj v zalogi, ker ji ni treba če« kati za vročo vodo, «la jih opere. Kako ¡«nenaden je I Stiožki za gretje vode za ve» meaee »o mnogo manjfti kot ao mislili da bodo. Kak-tično stanejo le par centov na dan. i i Nekaj o napravi, ki jo te dni oglašamo Naprave, ki j»h dane» oglašamo so omejene na zalogo, ki ju imamo na razpolago, in nn one, ki jih lahko izdelamo ne da bi obstrulrmli vojno propa gredo. Morajo! Leo Junko meni, da je s to obletnico ••Svobode" prejkone konec. Bilo bi tragično, če je to res. Vsa naselbina bi morala napeti vse kar zmore, da se zbor obvaruje in ojača. Junko pravi, da je kriva vojna, ker pobira iz* zbora glavne meči. Bolj optimističen je Benedict, ki bo imel o tem dopis v prihodnji številki. Na cbisk v Detroit je namenjen Oven. Morda se lahko kaj ukrene, kaj še lahko zmoremo s skupnimi močmi — na našem polju . . . Tud» naši zbori drugod imajo težkeče. "Zarja" v Clevelan-du je stricu Samu že dpla nekaj fantov in "Sava" v Chicagu jih ima tudi zaznamovane za vpoklic. Enake neprilike imajo vsi naši drugi pevski zbori in dramska društva. Veliko bolj, kakor v prejšnji svetovni vojni. Draža Mihajlovic je jugoslovanski vladi v Londonu sporočil, da mu manjka streliva. Industrija v Srbiji in v Bosni je pod naciji. Mihajlovic ima nad 100,000 mož, a brez streliva se ne bodo mogli bojevati. V Ale-ksandriji v Egiptu, ki je oporišče angleške bojne sile v Sredozemlju, je streliva mnogo. Toda kako priti z njim v srbske, bosenske in črnogorske gore, ki so 1,200 milj daleč? Jugoslavija je zajeta popolnoma, čudo je, da je Mihajloviču sploh uspelo organizirati o-brambo. Le ako bi se Rusiji posrečilo vzeti Nemcem nazaj U-krajino in udariti preko Rumu-nije, bi Draža dobil zaželjeno pomoč. Ali pa, če bi mogla Rusija udariti preko črnega morja v Bolgarijo. A na take možnosti vojaški izvedenci ne računajo, ker niso še možnosti. Trockisti v Ameriki izdajajo revijo "VVestern Socialist". Izhaja v Bostonu, Mass. Skoda, velika škoda za delavski razred po svetu je, da nimamo v Zed. državah sedaj nobene izdatne mednarodno organizirane de V Chicagu se je nedavno vršila velika prireditev relifne akcije za Sovjetsko Unijo. Izbo-ren spored, govorniki iz najvišjih političnih (konservativnih) krogov in iz diplomacije, vzoren red na shodu. Komunistična stranka je naročila svojim članom, da ne sme nihče okrog dvorane, ne v dvorani, kjer se je prireditev vršila, prodajati komunističnih časopisov, ne razdajati komunistične letake. Kdor se spominja slične priredbe socialistov in unij v New Yorku v pomoč tedanji avstrijski republiki, po kateri je udaril klerofa&zem in jo zadušil, bo razumel, kako silna je razlika med sedanjo in takratno komunistično linijo. V Rusiji je nekaj Slovencev, bržkone oni, ki so bili v času španske civilne vojne v Španiji, ali pa v sovjetskem propagand- wynu poleg Ckicaga. lavske sile, ki bi prevzela vio- V New Yorku Je že polno slič- nem biroju v Parizu. Sedaj tam" ™f,lt» bi ¿U i» »oic domov, »t« pohajal« ▼ gUdUlUca, kjor jo kil tod« njen konec živ«l« j« pri laiMfc v Bor- (v Rusiji) delujejo za obnovitev Jugoslavije. To je dobro. J Tudi jugoslovanska zamejna vlada bi lahko v Moskvi več de- i lovala v tem oziru. Kajti tam so tudi komunisti Nemci in komunisti Italijani. Dasi radikalni, j so v teritorijalnih ambicijah prav tako imperialistični, kakor sta Hitler in Mussolini. Mali narodi so imeli v prejšnji svetovni vojni veliko več zaščite in prijateljev, kot pa jih imajo v sedanji. Nihče jim še ni obljubil osvoboditve tako določno in s takim poudarkom, kakor jim jo je v prejšnji vojni Woodrow Wilson. V New Yorku so Jugoslovani ustanovili poseben odbor, ali organizacijo, katere smoter je •pomagati Zed. državam v vojnih prizadevanjih. Organizacija v New Yorku se imenuje "Združena jugoslovanska društva" ali nekaj sličnega. V pred-sedništvu je tudi Frank Kerže. ja. To se pravi, da je edino glasilo hrvatske seljačke stranke, ki je v istini reprezentirala hrvatski narod. Zaduševali so jo beogradski režimi, zadavil jo je Hitler s Pavelicem A hrvatski seljaki se ne podajo kar tako. So za Jugoslavijo, drugačno sicer kot je bila, in za bratsko sodelovanje s Slovenci, s Srbi in z vsemi drugimi, ki so za bratstvo v srcu in.v duši. Ameriška Domovina (slovenski svetovni dnevnik na St. Clair Ave.) ga je že čestokrat polomila. Prav tako d« n« verjamemo pa n«, d« bi n« dala rti voa n« cesto, is j« bilo v«č p««, nikov. 5«j več ko jo potnikov, več pride denarj« v blagajno. Mi smo proti tem«, da bi mesto la* stovalo in obratovalo «lično ioUaalc« m« ia tega vzroka, ker bo to samo navaden občinaki pašnik, kjor se bodo posli politik«rji na rocnn davkoplačevalcev. Naj vam povemo en sl»e«j kako jo. kadar roost© obratuj« kako podjetje. V noži tiskarni smo ¡noli kompanijsko elektriko. P« smo avedoli. da jo most-n« cenej« ia smo vaeli to. P« kakšno postrežb« smo dobili 1 Skoro ni bilo »od«*, 4a ni «loktrik« odpovodoU i« dostikrat so morali stroji stoti več ar, predn* smo dobili električni tok. In kaj to p smerni v tiskarni, kjor s« tiskajo čaaepiai, boste eodelt. NI kaaalo drugače, d« smo eaorali ■opot vaeti kompanijsko elektriko, ki je sicer dražja, ampak jo p« postrežb« s« ko toliko baljž*. Ako pride kaj aa-rob« s e«ua tokom, v trenutku prest«-vi jo dotok «« drugo elektrarno in č« •o kdaj primeri, d« s« morajo stroji ustaviti, kar je na a«lo redke č«a«. s« mord« kvečjem a« por minut. Tako V« tedi s ulic«« želeanico pod mestno kontrolo. Stavimo že sedaj, da bo postrežba mnogo slabaa. cenej« p« prt» gotovo ne. Soj žo odpadkov i« smeti ne anajo v redu pobirati. p« bodo "ronali" ulično ioloaaico. Pr«v tako je. kot jo rekel odbornik V«hov«c j "Doadaj so laatovali ulično ieleanico elevelandski delničarji, adaj jo boda po kapitalisti ia Wall Street«. ^Propaganda te vrste je navadno dobro plačana. Privatne konvpanije se silovito prizadevajo, da jim občine ne hodijo v zelnik. Mar izdajatelj Ameriške Domovine res verjame, da govori ljudstvu v prid? Ali pa je svoj gori citiran editorial priobčil »z kakih drugih razlogov? V New Yorku imajo transportni sistem, ki je res nekaj vreden. Pa zelo poceni je. In v Detroitu si ga prizadevajo u-stvariti proti volji privatnih interesov. Eden najslabših je v Chicayu. I^astujejo ga kajpada privatne družbe. Koncil man Vehovec v Clevelandu prejema od občine $3,-000 na leto plače. Sej mestnega sveta zamudi on več kot katerikoli drugi mestni odbornik. Izgovarja se, da je zaposlen za "national defense" pri železniški družbi NYC. "A. D." ga je eelo prijela radi tega njegovega zanemarjanja dolžnosti do volilcev, nato pa ga čez nekaj dni iskreno pohvalila, ker je fMpoti "poobčinjenju" cleveland-ske cestne železnice. "Nizozemska Indija se bo lahko ubranila/' Naslov uredniškemu ¿lanku v "A. D." Ali* se Je "ubranila"? Ne igrati strategov, kdor o strategiji nič ne ve, to je pametno. Američani bi bili manj razočarani, ako bi bilo veliko veliko manj takih generalov in admiralov. Joco Subaia «daja v Buenos Airesu hrvatski list v prid "ne-zavisne." Sličen časopis v Pitts-burtgu ("Nezavisna Hrvatska Država") je minuli mesec prenehal. Ni mu bilo več mogoče pisati za Paveličevo "nezavi-sno", ki nam je napovedala vojno. V Argentini imajo "nezavi-sni" Hrvati več "svobode" (v prid Hitlerju in Mussoliniju, ne •za interese hrvatskega naroda). « Dr. Krsto Nikov »c je črnogorski "kvizling". Najet od Italije, ji pomaga s svojimi pajdaši krotiti Črnogorce in ubijati ne-pomirljKe. Se nekoliko k "A. D." Dne 16. februarja je pisala pod naslovom "Zadnja in resna beseda našim Primorcem" med drugim tole (s črnim, naglašenim tiskom na prvi strani, preko treh kolon): To jo naš« sadnja beseda glede registracije onih Primorcev, ki so itali-jonski državljani. Zadnjič ponavljamo, da s« jim «i treba registrirat«, kot se morajo osebe italijanske, nemške ie japonske narodnosti. Tako je iaje-vil sam aeeaai distriktni pravdnik, ki ima v tem oairu odločilno besedo, ker som o pri njem se morajo osebe nemške, italijanake in japonske narodnosti registrirati in nikjer drugje. Raaume se pa, d« «a moremo nikomur aa braniti, kdor se hoče registrirati. Toda pomnite, d« ¿o so boste registrirali, se boste s tem prostovoljno prianali, da ste italijenske narodnosti, ko vend«r niste. P« ne urno to t č« se bodo noši Primorci registrireli kot sovroini tujci, bodo podvrženi vsem ukrepom, ki bodo io priili. Mord« bodo to so-vrein« tuje« i« poslali v konfinncijo, «ji jih deportireli. Zato bodit« previdni in poslui«jt« svetnega pravdnik«, ki j« iajavil, da SUvencov t« odredbe «« ca dene jo. To je naša zadnja beseda in kdor hoče poslušati nas, je prae, kdor ne, naj posledice pripiše sebi in pa onim, ki jih bo adaj poslušal. A ko je morala tista svarila in navodila pozabiti, se dela, kakor da ona rešuje naše Primorce in si je izbrala za svoj ščit oglašanje shoda, ki se je vršil zadnje nedeljo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Za glavna govornika je oglašala Rudija Trošta in Borisa Furlana, ker sta Slovenca iz Primorske. čemu ne tudi urednika E-nakopravnosti šabca, ki je vnet Slovenec in je vneto pisal v prid primorskih Slovencev še predno je nastala ta vojna? — J. P. Rev. Kazimir Zakrajšek se je navdnišil za "matjuško" Rusijo in ji piše v Amerikanskaga Slovenca editoriale v pozdrav. U-gotavlja, da ruski narod ni tako "rdeč" kot se je v početku prevrata mislih) in tudi vprašanje verstva se bo nekako uredilo, da bo za cerkev prav. Ko človek čita ta Kazi mir jev« vzklike, se lahko nehote «pomni tu- Na gornji sliki na desni j« 17 letna Dorothy Broa, in n« levi njen ljubimec Clnrence McDonald, ki jo jo dne 24. fabruarjo vael v gledališče Palase V čikaikem downtown«, s« pomenkoval a njo. jo p«rkr«t poljubil, potegnil ia že po revolver in jo ustrelil. Nato jo ediel ia gl*d«liič« neaosledoran. Dobili so ga šolo ko je neko drugo dekle obvestilo policijo, koga naj iaie aa krive*. Povedala je. d« je McDonald pretil Miss Brotaovi s samokresom že enkrat prej, a tedaj ga ni nihio naananU, d« pesi s sabo prepovedeno orožje. Dorothy jo bila dijakinja v Morton Higk School v Ciceru. Bila je hci čeških Mf«?ev, «*vo dekle, toda pobožna, docim fant ni pohajal v cerkev Par dni po aločinu je dejal, d« je bržkone ****** o o4l«jenje cerkvi varok. d« jo iavržil groan i s loč in. A psihijntri menijo, da im« fant duž«v«e slabosti brikoap pododovane. in da je vsled napačne vagojo in lakkoga življenje pokvarjen in neodgovoren. Star j« šele 1$ let Njeftpv oče. ki je bil pred nekaj loti obtožen raamerja s U-letno hčerko, si je som vael življenje. Ako je fd#4g Bro.t» poanaJa fantovo bike. se jo nevarno igrala in zaigrala. Na- di onih njegovih vzklikov, ki jih je imel 'zoper Rusijo, ko je nekoliko pofiagala španski republiki, in pa, kaj so bile njegove besede, ko je Mussolini odredil, da naj Avstrija postane fašistična in ji dal za pobijanje socialistov prosto pot. Poleg njega ip# tudi cerkev svoj blajgaslov. So to stvari, ki so sedaj neljube, a bilo bi greh, če bi molčali o njih reakciji v prid. Neki »alezijantki duhovnik z Rakovnika pri Ljubljani je pisal svojcem v Južno Ameriko o tragediji, ki je zadela naš narod, in omenil tudi katoliške za-vode, o katerih pravi: "Bog jih je dal, Bog jih je vzel . . ." Le kdaj se bo duhovščina odvadila tega zavajalnega jezika! Bog ni dal cerkvi nobenega zavoda (na primer v St. Vidu pri Ljubljani) in tudi vzel ni nobenega. Zgradili in plačali so jih posvetni ljudje in vzeli so jih posvetni ljudje. La Parola, Ikt italijanskih radikalnih delavcev v New Yorku, tudi pomaga propagandi grofa Sforze. Je razumljivo, kajti nacionalizem je jačji kakor mednarodnost. Posebno .v sedanji dobi, ko je mednarod7 nost čisto potlačena in zatrta. Steven Warnick (Stefan Vrančič) kandidira za poslanca v illinoisko zakonodajo. Ko-rajžen je. Ko je zadnjič izgubil politično službo vsled iskanja oglasov v svoji li«t "pod napačnimi ipretvezami", kakor so se glanila »poročila, je bil odslov-Ijen iz mestne službe. Njegov Časopis kajpada mu je ostal. Dolžili so ga. da je nabiral o-glsse z geslom, da *gre prebitek bednim v Jugoslaviji. Nato so ugotavljali, da je dobiček — okrog tisočaka — ostal njemu, le nekaj malega ipa je poslal poslaniku Fotiču v nabira ni namen. A Warnick ni opešal ob teh napadih, nego hoče dalje: v poslansko zbornico in morda od tam še kam višje. Hrvati v tem oziru slovenske "politi-kante" "bitajo" da kaj. Na primer Boic v Ohiu. Pa nekateri v Californiji. In tudi Warnick si je pomagal. Pravijo, da v Chicagu tudi en slovenski urednik, ki ima za politično nagrado oskrbo alej. Ni dela s tem, le plača. James Oneal se zelo pritožuje nad New Leadrom, katerega je pred leti urejeval. James je stare sorte socialist, pa mu je hudo ob zmedi, ki je nastala. Ni tolažbe zanj med thomasovci, in ne med "starogardisti", ki jih sedaj zastopa New Leader. Oneal objavlja svoje kritike v tedniku Reading Labor Advocate. A pri New Leadru v New Yorku, in pri Forwardu menijo, da je Oneal vsled utrujenosti nekoliko zaostal, da pa bo uvide!, da se socialistično gibanje vendarle obnovi i« onih vrst, nad katerimi je sedaj razočaran. Ako se Oneal moti, bo pomoto ipriznal in veselilo ga bo, da njegovo delo skozi ¿tiri desetletja za delavstvo in socialistično gibanje ni bilo icaman. Poziv vsem rojakom Že davno je naša newyor.ika organizacija pozivala vse rojake, zlasti vse primorske in koroške Slovence, da se organizirajo in potom svojih organizacij zaščitijo svoje stališče v A-meriki. Od 1935. leta dalje je na£ odbor neprestano povdar-jal potrebo takih organizacij in v dobi poslednjih deset mesecev ste imeli dovolj prilike čita-ti pozive na delo in svarila. Posebno pofgredeno je pa bilo stališče nekaterih večjih organizacij, ki so bile nasprotnega mnenja, same pa do danes niso storile nič v tem osiru. Tudi je bil odziv naših ožjih rojakov zelo malenkosten vsled njihove brezbrižnosti ; zato naj danes dolže svojo lastno malomarnost za mogoče posledice. Z oizirom na nujno potrebo razčiščen ja legalnega stališča naših rojakov lahko poročamo, da smo že poduzeli korake v tefsmeri, potom svojih zvez. 0 nadaljnih korakih bomo pa poročali v bližnji bodočnosti. Ker pa je naiš odbor upravi-! čenogovoriti samo v imenu naših treh oziroma štirih newyorških organizacij, zato pozivamo vse ' rojake, da se čimprej organizirajo ter nam prijavijo svoja društva. Vsaka skupina rojakov, ki ima 8 ali več članov se lahko takoj konstituira ter si izbere svoj odbor. Opozarjam vas pa v naprej, da mora odbor jamčiti za lojalnost napram Ameriki za vsakeiga člana, katerega sprejme v svoje društvo. Rojaki, ki so ameriški državljani bodo pa govorili v vašem imenu, vam pomagali in jamčili za vse lojalne rojake ameriškim oblastim. Takoj ko bodo dopuščale razmere, bomo pozvali vse organizacije, ki se nam javijo, na občni zbor, na katerem se bo izbraJ stalen Centralni odbor. Prosimo vse časopisje, da podpira naše delovanje ter priporoča enotno akcijo ne pa posamezne, ker le kot skupna e-notna organizacija pridemo v postev pri javnih oblastih. 0 vsakem našem koraku bodete obveščeni v naših časopisih, odbori pa potom društvenega dopisovanja. Prebudite se, in na delo ro-jaki. (Op. u. Naslova ni v dopisu.) LISTNICA UREDNIŠTVA Opustiti amo morali iz te številke dve strani dopisov in drugega gradiva, med njimi dopis Antona Vičiča, ki je bil napisan za že v prejšnjo številko, in daljše poročilo Petra Bene-dieta. Vrh tega je ostalo tudi par daljših člankov in poročil, ki jih na vsak način priobčimo v •prihodnji izdajj. V tej je spet po dolgem času daljše poročilo Ivana Kacina iz Argentine. Ali ste ze naročili Ameriški družinski koledar za leto 1942? Neuspela prerokovanja Meseca decembra so vojni ve-ščaki v Londonu in sovjetski general Piotr Kotov prerokovali, da bo v Nemčiji do letošnje pomladi olja in gasolina popolnoma zmanjkalo. Skoda, da se ni to res zgodilo. ( b I rva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, ■ B Ciceru in Berwynu. * I Parkview Laundry Co.! ■ 'FRANK GRILL in JOSEPH KOZ DRI N, lastnika ! Fina pi »strežba — Cene zmerne — Delo jamčeno Telefoni: GANA L 7172—7173 " 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO, ILL I .................................................... ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co- 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. MOHAWK 4707 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS *.................................................... ZVON KO A. NOVAK: ČEZDRNINSTRN SLOVENCI XV. Ciril in Metod &ta našla cerkveno terminologijo nemškega izve ra že na Moravske m in v Pancniji ter jo porabila za gv> j je namene, a jezik, v katerem sta vísala, pa ata prinesla i sabo iz domovine ali bližnje ok3-Ike — južnozahodne Macedo-nije. Dokazano je, da se áe s3-daj govorijo nosniki v nekaterih bolgarskih narečjih. Starocerkvena slovenščina je *>r» pa večinoma tulijo s zato tako bogata z oblikami, tistimi, ki jim je do tega, da de- j ker se je začela prsati dvesto GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA (Nadaljevanje s 3. strani.) rojakov, ki so že včasih bili naši naročniki. Upajmo. Zadnji ttfden smo iposlali na zastopnike tiskovine za nabiranje oglasov v Majski Glas. Nadejamo se, da se bodo vsi odzvali in napravili kar največ bodo mclidi v tem pogledu. Isto-tako so bila na drudtva poslana vabilna pisma, da si naroče Majski Glas. Ker so razmere miiogo boljše kot nekaj let nazaj. upamo, da bodo tudi naročila od nafcih naprednih dmMev ruskimi goapodarrkimf in ¡¿S-j ^ M*jski Glas je pu-tičnimi zadevami ^danjega ! blikaclj«, ki je vredna mnogo več kot ji je cena. Briiiiu»kt spomeniki vsebujejo očitno spoved, kakor jo molijo verniki za duhovnikom, potem dgovor ali opominjanje pred ¿povedjo in povedno molitev. Narečje je ziljsko in kažejo se celo vtplivi češčinc ali slovaAčine v njem. Ruski človek Mnogi ameriški pisci vseh narodnosti se sila radi pečajo z let ;>rej kakor ruščina ali gitoo-hrva.čina, ne pa merda radi talita, ker se je govorila v Pano- n i j i. Na^i najstarejši spomeniki so pisani v dveh abecedah — v jrlagolici in cirilici. Glagolica je dvojna — okro-k'a inrglata. Prva se navadno imenuje bolgarska ali ataroalo-venska, druga pa bosen-ka ali hu,v;.^ka. Ta se zove tudi buk-vica. Vsi učenjaki, ki so se pečali v svojih preiskovanjih z njima, se ujemajo v tem, da jt* glago-lica starejša od cirilice, a niso pa edini v vprašanju, kdo je iosumil glagolico in kdo cirilico. Grigorovic je mislri, da je Metod sestavil cirilico, Ciril pa glagolico. Safarik je v začetku druge polovice 19. stoletja odločno trdil, da je izumil glagolico Ciril, a cirilico pa akof Kle-ment. Temu mnenju se je pridružil tudi dr. Rački 1. 1861. v knjigi "Pismo slovjensko". Po Miklošičevem mnenju si je glagolico zamislil Ciril za jezik panonskih Slovencev po nekem pisani, ki je prišlo po Ilircih od Gikov Slovencem v roke. Po Metodovi smrti 1. 885. so njegovi učenci z obrednimi knjigami prefiesli (glagolico na Bolgarsko in med Hrvate. Pa tudi cirilica je dvojna, in sicer starejša in poznejša. Prva je sestajala iz grških uncalij ali vajo v nič to veliko slovansko Klub št. 27 JSZ pleme, ne da bi se poprej poglo- vabi na sejo Cleveland, Ohio. — Seja soc. bili v dušo ruskega človeka, o katerem je še pred nedavnim napL-pl ameriški pisatelj FoJor — bela vre na med našimi časnikarji — tudi sledeče vrstice: "Stalin je debro vedel, kaj dela. Pozna ljubezen pript ;nte-i}« ruskega kmeta do ru-ke zemlja. Natanko je vedel, da se bo ruski niuiik, če nr.aden, boril za 'rodino', za dom in o-četnjavo ter dal zadnjo kapljo svoje krvi za sveto zemljo matere Rusije." Vsega Usa .pač niso na*i ipi«*H, ko so s tako slast j j napovedovali razsulo Sovjetske Rurije že kar v šestih tednih po zahrbtnem Hitlerjevem napadu. S tistim svojim prerokovanjem so pokazali svojo plitvo?* in nevednost v napovedovanju prihodnosti na bojnih poljanah In drugod. Nekateri od njih so umolknili, nekateri *e sedaj več ne pečajo z Rusijo v svojih pisanjih, a nekaj jih je pa kar čez noč obrnilo plašč ipo vetru, s čimer so poskusili z* brisati tisto, kar so pisali poprej o Rusiji. Ameriška bojna mornarica ni v stiski za moAtvo. Pomaga si s prostovoljci, katerih se ji javi veliko več nego jih potrebuje, V čikaškem okraju se ji je javilo za «l-užbo v nji od 7. decembra naiprej 140,000 fantov in mož. PRESOJANJE DOGODKOV kluba it. 27 JSZ se vrši v petek 13. marca cb 8. zvečer v navadnih prostorih. Vse Članstvo je vabljeno, da se seje udeleži. Po a wm t m m t seji bo predavanje in diskuzija., DOMA MlX JtO S V L lU Vabljeni >o tudi nečlani, da je udeleže in se nam pridružijo. Tajnik (Nadaljevanje s 1. »tram.* hitlerizem toliko prej ugomoljem. Ampak Angleži imajo sedaj polne r<,ke dela v.dei évo-Azijl. " tudi drugače kolikor je mogel, da bi Anglijo oviral v vojni. Ni vzroka, čemu naj bi cbla^t vse to p^juibila, je dejal Morrison. (Enako, kot londonski Da i h ZED. DRŽAVE V VLOGI, KI JO JE IMELA ANGLIJA (Nadaljevanje s 1. strani.) ročajo, da je že velik del ameriške armade v Avstraliji in ameriška mornarica se pripravlja za strategični udar. Po zmagi bodo Zed. države gospodarica ■ na Pacifiku in njihov vpliv v Aziji po lane večji kot kdaj prej. Do te vojne je bila Anglija, ki je tam gospodovala. Japonska jo je začela izrivati po napadu na Mandžurijo in dose-daj ji je vzela vie njene privile igije na Kitajskem, Malaje Hong-Kong, in zagospodovala je v francoski Indcfcini, v Sia-mu in na mnogih otokih. Ko Japonska vojno izgubi, ni verjetno, da postane Velika Britanija i v Aziji še kdaj to kar je bila, a tudi Zed. države ne bodo pre-i vzele tam vloge angleškega imperializma, nego bodo ustvaril* Danes junak — jutri kdo ve kaj bo Mehika je morda edina dežela, kjer se šolam in drugim državnim ustanovam ne sme dajati imena onih ljudi, ki so še živi. Ko je bil tisti dekret izdan, ga je predsednik Avila Camacho utemeljil takole: "Dane* j 3 oseba. ki jo slavite, junak in imenujete šole in druge državne zgradbe po nji. A kako moremo jamčiti, da bo imel slovito ime ali da bo junak do konca svojih dni? Boljše je torej slaviti le one, ki so umrli." PKIHEUBi: KLIKOV J. S. 4. Izgube bojnih letal ?t«ti«ik». objavljena »d an- jih neuspehov v Worker. je l*c!reb„e^odnr^kT^-V n* KleSke vlade pran, da je it««-! KomuIlUti v Lo„(lo(JU ^ 22. junija „ewyor.*i l)aily K HvobTimi IjudaUi . dajali dnevnik, ki ga je vlada • bila Nemčija in njene zavezni* vedeli|ce cj ¿^^tka vojne do konca prejšiije^a leta 8,574 bojnih letal, Anglija in njene zaveznice pa v istem času S,962. vsled njegovima pisanja proti Angliji in njeni "imperialistični" vojni ustavila. To je bilo pred 22. junijem lanskega leta. Od omenjenega dneva so angleški komuRi4i v otiprodju vojnih prizadevanj in žele, da se Brazilija v konfliktu z Japonsko Na Japonskem so-oili vsi bra- jim v povračilo za njihovo zilski diplomatični zastopniki stobo dnevnik znova dovoli, prve dni marca aretirani in dan* Herbert Morrison, ki je mini- ster za domobraa*tvo, je odgovoril, da prepoved za izdajanje k( munističnega dnevnika ne bo še preklicana. Dokler je izhajal, je h-ujskal delavce v sabotažo, v demonstracije in storil večjih pokončnih črk, kakor so'^er, napol iival. Ruaki čJovek pod policijsko nadze/vtvo. Brazilija je enako vrnila z aretiranjem japonskega poslanika in konzulov. Vzrok spora je, ker je Brazilija pretrgala diploma-Nadalje piše Fodor tudi še tične stike z osiičem. ♦ Ruska duša je čudna člo- un/\Qt ri\M II MA1^' VI CE VfMfflli veku z zapadno miselnostjo je lUolJll/Il JI MUl , M JL M/PItEilvI "SKESA" IN PRIZNA SVOJE ZMOTE je ruski mužik svetnik. Citali pa smo tudi Dostojevskega in Turgenjeva ter dobili vtis, da je Worker. Vierccku je bil v veliko pomoč.) V . I , Kanadska vlada misli v prihodnjem f!-kalnem ietu »ctro-šiti v svojih vojnih naporih dve milijardi dolarjev. Kana3a, ki je v vojni od avgusta 1939, je v nji že veliko žrtvovala, pa ker se vojna sreča le ne nagiba na zavezniško stran, je sklenila žrtvovati še več, da pripomore zaveznikom v zmago. Philip Murray je v imenu C. I. O. apeliral na zvezni kongres, naj kaj bolj izdatnega stori v pomoč delavcem, ki so bili vsled preosnavljanja tova-ren za vojno produkcijo vržei* .Iz službe. Prizadeti so vsled tega posebno delavci v avtni in-du triji. Računajo, da bo njihova nezaposlenost trajala od Aziji. I Kaj bo • Kanado? Kanada, ki je na Pacifiku močno interesirana, motri po-I tek te vojne z veliko skrbjo. I-Angliji pomaga kolikor največ more, a cb enem študira, kam se naj nagne po vojni. Ekonomiko in po jeziku je z Zed. Jrža^ vami že sedaj celota. Francozi v Kanadi so napram Zed. državam veliko bolj prijateljski kakor napram Angliji. Nekateri Kanadčani movore med seboj, da ako impenj Velik.» H.itanije ra/. pa de,/naj sej Kanada proglasi za samostojno j republiko. Vciinon^i SiTronj nja, da naj se s takimi razpra-I vami »počaka, a med tem uvid i-vajo, da bo Kanada po vojni še mnogo bolj navezana na Zed. države kot je bila doslej. Zato MAREC CHICAGO. ILL. — V »ed.ljo 15. marca 1942 prireditev v korist Prole-tarca v dvoren i SNPJ. APRIL BRIDGEPORT, O. — Majske pro-«leve kluba Neprej it. II JSZ v soboto 25. eprile ne škofovi far«' Bet tonu. MAJ CHICAGO. ILL., Majske «lavno«! klube st. 1 JSZ v petek 1. meje v Slov. drl. centru. SPRINGFIELD, ILL.—Majska sler-nost klube št. 47 JSZ v soboto večer 2. meja v Slov. del. doasu. CHICAGO. ILL. -Koshcert "Save'* v nedeljo 3. meja v dvorani SNPJ. JUNIJ, CHICAGO, ILL.—Piknik v korist Proleterce v nedeljo 14. junije pri Keglu v Willow Springs«*. NOVEMBER CHICAGO, ILL. — Koncert Save v nedeljo 29. novembra t dvorani SNPJ. V nedeljo 15. marca v dvorani SNPJ ob 3. popoldne tri do ^ let*' za ™no- jfc je veliko v Kanadi, v Angliji _____. • ' „ J.- "D/NC1 rr%ki ai kAM" « tudi dalj, predno jih spet po- ! druirih dominionih. ki nrino- se rabile v tistih časih, druga pa je bila pomešana z nekaterimi pismenkami glagolične abecede. V Albaniji in med bolgarskimi Slcveni je zadela cirilica ob glagcJko, ki si je izposodila nekatere črke pri cirilici. Tako je nastala bolgarska glagolica, ki je dejansko velika zagonetka. On sestaja iz Tolstojevega svetnika in iz zločinca, kakor ga nam predočuje Dostojevski. Dvojno dušo ima, pa Je lahko nežen kakor otrok • ali pa veseloigro v treh dejanjih "POSLEDNJI MOŽ". Po igri prosta in plesna zabava. Vstopnice v predpro-daji samo 40 centov , Chicago, III. — Dramatika je včavečji okrutnež | «z *e gojiti v tolikšni meri. A na svetu. Toda oboje skupaj daje čudovito sijajnega člove- se je iz fahodne Macedonije in ka, kateremu je prepisovati srednje Albanije razširila med Dalmatince in Hrvate pred 1. 924. Spočetka je «bila okrogla, kasneje pa se je preobrazila v oglato. Cirilica je sprejela nekaj znamenj iz glagolice, nakar je iz tiste mešanice nastala srb- zmage. ki jih dobiva Stalinova vojska na zasneženih matere Rusije." Naši pisci nno vedeli tega, niso ipoznali duše ruskega človeka, pa so se v blatenju Rusije in njene sedanje vlade ¿pozabili tako daleč, da so se v na- kotel." Sika in piha, brni, "da se vse kadi", pa mu poatanejo vsi (podložni. Žena njegova (Angela Zaitz) tarna, da je zagotavljamo vam, oa boste včasi imela nekaj moči, saj si prihodnjo nedeljo videli pred- je kaj upala, « mož ji je zlomil staro, ki je vam ne bo žal. vso voljo. Veseloigra. Sicer smo v vojni Hčerka Helena (Alice Ar stepah | in bi se spodobilo misliti bolj na tach) je tudi taka. Kar oče u-ialoat. kazuje, tako mora biti. Razpo- A naj bo nedelja 15. marca sajeni sin Jaroslav (Johnny izjema. Rak) uboga in teka in leti ka- Se bomo nasmejali še enkrat, mor mu ukaže oče. Da, še celo pozabili na vojtio in komur pa najpogumnejša hči Zdenka je za sladkor, ga tudi ne bo (Marya Omahen) očeta nika- •*ka, bosenska in bolgarska ci- padanju kosali celo s tistimi rilica. malopridnimi ljudmi, ki se da- Sčasoma se je cirilica razši-1 jo vzporedfti s Hitlerjem in nje-rila po* Bolgarskem, Srbskem tfovo svojatjo. in Ruskem ter tako postala ena največjih svetovnih abeced, med tem ko je gl»golica razen nekaterih krajev v Istri in Dalmaciji vsepovsod »popolnoma izginila. Za Slovence so med knjigami desetega stoletja najvažnejši Pokol eo je ali pokol jen je? Pred več meseci sem poslal nekemu našemu listu v objavo spis, v katerem je bila beseda pokolenje, pisana kakor tukaj. Ko je bil tisti spis pribočen, sem opazil, da se je pokolenje iz- tako zvani brižinski spomeniki, premenilo brez moje vednosti v IL. 1807. so v knjižnih zakladih, pokoljonje. ki so jfh poslali iz odpravljenih samostanov v Monakovo, našli med kn jigami brižinske knjižnice tri slovenske spise v duhovni knjigi 'Vedemecum' izpod peresa Aibrahama, ki je bil |K) rodu Slovenec in škof v Bri žniku (Freisingen) na Bavarskem <957-994). Zastran tega «o jim dali ime 'Freisinger Heiikrnaler', 'Monumenta Frei-«ingiana', 4Freyzingenskija staty'. Po Kopitarju se imenujejo tudi 'Karantan*ki spisi*. Kmalu nato poiljem Istemu listu frpet i»pis, ki je bila beseda pokolenje v njem. Toda to pot senl nalašč napisal pokoljenje. In kaj vidim, ko čitam tisti objavljeni Spis? ! Pokoljenje je predlo v obliko pokolenje, n2 da bi to zahteval jaz sam. 1? tega se lahko sklepa, da si ni manjkalo v kavi. Ta igra je ena izmed najbolj posrečenih komedij, kar jih imamo v našem jeziku. Njen humor je zdrav. Ničesar vulgarnega. Ideje v nji zelo dobro zadete. In naš ansamble—a ko se pomisli, da smo slovensko dramatiko v Chicagu že tako rekoč čisto opustili, je izboren. Naslovno vlogo ima Joton Olip, ki je, kot se je izrazil nekdo, "rojen zanjo". Bo*te videli, kaj pomeni gospodujoč mož, ko pazi celo kdaj krop zavre, kaj počno j otroci, kaj je treba ukreniti v | tem ali drugem slučaju. Hud je, pa ne zloben. "Parni kor ne more ukaniti toliko, da bi ga premagala. Pa pride Zdenkin ljubimec inženir Sodar (Louis Reniger) in zmeša Mrene fetelimu In vsem skupaj. Ko boste videli to družbo, vas bodo prav tako razveselil Jack Groser v vlogi dr. Gabrščka, Elaine Turpin v vlogi na vso moč živahne Tončke Kavčičeve (kjer je sedem o-trok, ki vreAče in se pretepajo, da je veselje), potem boate videli služkinjo Barico (MiMred Simcich) in njenega soldata (Darwin Taschwer), Mitzi O-ven pa bo igrala na klavir. Iz zgornjih imen vidite, da menda Še nikoli ni imel nan I dramski odsek toliko igralcev hkrati v eni igri iz naše tu noje-1 ne generacije. Pa so vsi dotori. kličejo na delo. V Californiji, \Vashingtonu in Orcigonu živi okrog 200,000 Japoncev. Večinama so tu rojeni in po zakonu ameriški državljani. A vlada jim ne zaupa, pa je odredila, da se morajo izseliti iz obrežnih v notranje in drugih dominjonih, ki priporočajo anglosaško unijo, katere center bi bil Washington namesto London. Zelo možno je, da se taka zveza res ustanovi. Južna Afrika zase Avstralija, Nova Zelandija in Kanada so vse iskreno prijateljske Angliji. A okoUčine so ta- Listen to PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to2 P.M. STATION WHIP 1520 kilocycles (Tqp of the Dial) kraje. Večincma bi bili ti Ja- ke, da v interesu svoje bodoč- j potici zadovoljni, ako se jih bi pustilo v miru in se jim dovolilo obdelovati svoje farme ali s čemer že se preživljajo. Vlad h £a ima dokaize, da j.e med njimi precej "petokoloncev". Zaradi njih morajo vsi trpeti posledice. Izgon Japoncev iz Californi-je ni bil enostavna stvar. Kajti no-ti in zaščite morajo iskati čimožje politične, gospodarske in s tem tadi obrambne stike z Zed. državami. Manj opore in prijateljstva ima vlada v Londonu v Južnoafriški Uniji. Vojna Angležev z Buri tam ni še pozabljena. In nemalokrat je prijel pred poslance v južnoafriškem parla- BARETINCIC & Spil i POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ÎIMM4HIM**»I> okrog 70 odstotkov vseh zele- mentu predlog za proglašenj* njav in sočivja, ki jih dobivamo ! neodvisnosti tega dominjona. bilo urednütvo tistega li*ta na pokoljenje pravilna. Ker pa je I Jasnem, kako je pravilno pisati tisto besedo. Pokolenje pomeni razmerje «po kolenu, rodu, sorodstvu. J-3 izpeljano iz besede koleno, če íiüiííiiS01*?;.-! I Katka" Z^pančtfe"va ^sufiira" Jočko Oven bo imel kratek po našem pravopisu pravilna. . , , , , . pisava edinole koleno, moramo m k° b,° ^red,kondaT1' tudi njegovo izpeljanko pisati V T*b*™\ na pokolenje kateri bosta igrala naša stara _ __.* __________znanca — dasi zelo mlada po letih — Gradišek in Omerza. V stranice v predprodaji so iz Californije, prideljujejo Japonci. Ukaz, da morajo iti s svojih farm, vrtov in njiv, ni bil težak. Težak pa je problem, s kom jih nadomestiti, da produkcija ne bo trpela. Vendar, eno je gotovo: vsi pridelki v Californiji se bodo vsled tega in drugih v«rokov zelo podražili. oziroma so se že 4r\ še naraščajo v cenah, produkcija pa se vsled pomanjkanja veščih poljskih delavcev zmanjšuje. Ukrajina je vzlic sovjetskim zmagam skozi to zimo večinoma še v nemških rokah. Toda en nemški u»p je le splaval po vodi. Vlada v Berlinu namreč svoje ljudstvo pripravlja na resnico, naj se letos še ne zanaša na pridelke iz Ukrajine, ker bodo veliko manjši kot pa so določali nemški načrti, zamišljeni v prejšnjem letu. V Rusa ji s smrtno kaznijo še nič ne čtede. Dva načelnika kolektivnih farm sta bila usmr- Kar se tiče Indije, se bo vlada v Londona morala sprijazniti z resnico, da je to ogromna dežela, ki ihoČe samostojnost in jo bo dobila neglede na opozicijo torijev v Angliji. V bodočem miru bodo igrab torej glavno vlogo v razvoju po svetu Zed. države in v Evropi pa skoro gotovo Sovjetska Unija veliko bolj kakor Anglija. Toda Anglija, oprta na ameriško unijo, bo tudi v bodoče važna dežela, ne bo pa več glavna svetovna sila. mstvom Za čimboijši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v "PROLETARCU" k po 40c in pri blagajni pa bodo j čena ker „ta zanemarila pri-^ dajm več. Lahko si jih režem- do,kCt poadbno žito, da so troh-J rat«. ako telefonirate Proletar- j nelj -n ^jj fn tudi prid*lek je J PR >uk£tu G^fTiV bil znatno niiji kot pa bi na ti- fc Center, telefon Rockwell 2844. ^ |ahk0 bi, Mnoffi dru. IJ Ne vemo sicer, koliko časa * scandal. Recently the Todd Ship Building Company, horrified at the «prospect of making a profit of fifty p%r cent on its invest-ment, returned 14,000,000 to the treasury. There was a good deal of embarrassment, for the Treasury Department ha I no forms for accredits such gifts. There was, too, a lot of nervous fluttering among functionaries for fear of unpleasant .juestions that might be asked. Citizens naturally ask what is going on here. Congressmen loudly exclaim that they are being overlooked and overridden and disregarded. Here Is an opportunity for them to take poses-sion of a vital field in our war proigram, to d:minate it completely and re-establish themselves in the respect of their countrymen. In the two committee reports which we have had on this subject, the legislators immediately involved merely proved their lack of competence for the job. In neither the Vinson report nor the Tolan report is there any system, any standard, any basis for generalization. All that they proved is that there are cases of shamless profiteering. The whole subject must be atacked anew with expert assistance and with sufficient thoroughness and method to giv? the public a coherent view of the facts. We have a right to ask ihe members of Congress as our direct representatives in th? capital that they do^ real job on this thing—especially that they set up new mechanisms to put limits to the sort of irregular and unmeasured profit-taking which is/going on. If the member* of the House and the Senate have tftne to prescribe precisely who shall be hired by the Office of Civilian Defense, they may be expected to find leisure for consideration of a national policy with regard to war profits. It is a matter of billions and of the morals of the entire nation—not a little business of whether a dancer shall draw down $4,600.—The New Leader. The House Ways and Means Committee has tabled an Administration proposal to increase very modestly the unemployment benefits of millions of American workers who face months of idleness while their factories convert to war production. It is difficult to conceive how this Tory-dominated Committee could have done a more effective job of impairing the morale and weakening the stamina of the men who will be called upon to perform the supreme task of producing planes and tanks on a mans production basis. State officials who feared the Administration's bill would federalize unemployment compensation attacked the measure on that score, but instead of trying to settle that vexatious issue, the Committee deckled to take no action at all. The workers have lost their jobs throujrh no fault of their own. Some of them must smpport themselves and their families on the $10 or $12 a week they receive in benefits. A lanje number will exhaust their benefit ipayrrfents Wore their factories reopen. The federal government does not want tihem to leave their present location in search of lucrative work ebewhere because they will be urgently needed when the retooling is completed. And yet the House Ways and Means Committee, after 'eisurely consideration of the liberalization measure, decided lo table it. The Committee, which has cleared billions for armaments with lightning speed, doesn't feel that it matters if the men who will be called upon to convert those apprepriaions into production keep physically and mentally fit for the all-out job which faces them.—The Progressive. ^Mt AMIHICAN WOHtl IM 1940 FftODUCtO 11% MORI THAN IN 1937 . Hit «VAS 11 ■ NCMA310 ONLY Factories hit going full blast all over the country, working twx> or three shifts, seven day« a week. That'* a pretty picture but you don't ace It in the head linen. Those are reserved for strikes. The newspapers don't acorn to be interested In constructive lu-bor news. All of which bring* up the old question of freedom of the press anJ whMt it means. The AFL is for freedom of the press and always has been. We want to be aible to believe what we read in the papers about the war und about everything else. But how can we when we see labor news ao viciously distorted In the prees? For instance, the Vinson Committee put out a report smearing: labor and chaiiging unions have profited from the defense program. The story made page one in almost every newj-paper in the country. Of course, nat a word of it was true. President William Green promptly demonstrated from the records that the alleged wealth of unions was contained largely in insurance funds for which Uie organizations were obligated to their members. He pointed out that AFL Unions had paid out 540 million dol-lors iii fourteen years to their members for unemployment, sickness, death and disability benefits. One would expect that, in all fairness, the newspapers would give equal space to this reply. Thev would have if we had a free press in America. But, as it happened, only two newspapers gave Mdequate stories to Mr. Green's statement. The rest buried it away in a paragraph or two. What About Russia MILITARY INFALLIBILITY THE DESTINY OF TOMORROW ELLIS E. JENSEN Another Cartoonist Turns Propagandist of Censorship that the columns of American publications will remain the freest in the world, and will tell the story of our national successes and shortcomings accurately and in much detail. The highly gratifying response of the press so far proves that it understands the need for temporary sacrifice, and is prepared to make that sacrifice in' the spirit of the President s recent assurance that such curtailment as may be necessary will be administered "in harmony with the best interests of our free institutions." STRIKES WOMEN CENSORSHIP THE CALL TO THE COLORSI IS A CALL FOR DOLLARS PH ' Dit deep. Strike hard. Our boys g| need the plane«, ships, and guns which Si your money will help to buy. Go to your btnk. poet office, or savings and loan association. Tell them you want to buy Defense Bonds regularly, starting now.