iplj REPUBLIKA SLOVENIJA
	^ DRŽAVNI ZBOR
MANDAT	SEJNI ZAPISI
V	DRŽAVNEGA ZBORA
IZREDNA SEJA	49. IZREDNA SEJA
49	
	(20. oktober 2011)
	^«UKA.SLO №W // II / vm S z ^ o 2 P ^ < o — O — m r-«s: 5: o- £ = >
	Q Z. ž O O t t o* ^ * ЧЧ ^У/ ^ВДГШОЗ^
UVOD
Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov.
Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov.
Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis.
Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov.
Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture.
Sejni zapisi Državnega zbora. 49. izredna seja (20. oktober 2011)
Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek
Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik
Izdajatelj: Državni zbor
Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 94 00
Leto izida publikacije: 2012
www.dz-rs.si
DNEVNI RED 49. IZREDNE SEJE
1.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRAVILIH CESTNEGA PROMETA (ZPrCP-A), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 2128-V
2.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU, SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 2089-V
3.	točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE
Predlog Vlade Republike Slovenije za imenovanje direktorja Agencije za zavarovalni nadzor s predlogom sklepa, EPA 2218-V
Predlog Sklepa o imenovanju članov Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, EPA 1946-V
Predlog Sklepa o spremembah Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika ter članov in namestnikov članov Preiskovalna komisija za ugotovitev politične odgovornosti zaradi suma vpletenosti pri financiranju spornih menedžerskih prevzemov in pomanjkljive prevzemne zakonodaje, EPA 2078-V
Predlog Sklepa o spremembah in dopolnitvah Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika ter članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije za ugotovitev politične odgovornosti pri pripravi in izvedbi gradbenih investicij na področju izgradnje avtocest in objektov gospodarske javne infrastrukture, financiranih s sredstvi državnega proračuna, EPA 2079-V
Predlog Sklepa o spremembah Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika ter članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije za ugotovitev politične odgovornosti pri pripravi in izvedbi nekaterih projektov Mestne občine Ljubljana, Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, Univerze na Primorskem in javnih zdravstvenih objektov, financiranih iz državnega oziroma proračuna Mestne občine Ljubljana, EPA 2080-V
Predlog Sklepa o spremembi Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika ter članov in namestnikov članov Preiskovalna komisija za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zadevi Patria, EPA 2092-V
VSEBINA
Določitev dnevnega reda......................................................................................................................6
MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR...................................................................................................................6
DR. IVAN ERŽEN....................................................................................................................................6
BOGDAN BAROVIČ...............................................................................................................................7
BOGDAN BAROVIČ...............................................................................................................................7
MAG. BRANKO GRIMS.........................................................................................................................7
GVIDO KRES..........................................................................................................................................8
ANTON ANDERLIČ................................................................................................................................8
ANTON ANDERLIČ................................................................................................................................9
1.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRAVILIH CESTNEGA PROMETA (ZPrCP-A), DRUGA OBRAVNAVA,
EPA 2128-V...........................................................................................................................................10
JANKO VEBER.....................................................................................................................................10
MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................................................................................................10
FRANCO JURI......................................................................................................................................11
JANEZ RIBIČ........................................................................................................................................12
ANTON URH.........................................................................................................................................12
SILVEN MAJHENIČ..............................................................................................................................12
MAG. BORUT SAJOVIC......................................................................................................................13
2.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU, SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 2089-V.................................................................13
MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR.................................................................................................................13
MAG. ANDREJA RIHTER....................................................................................................................14
DR. IVAN ERŽEN..................................................................................................................................15
FRANCE CUKJATI...............................................................................................................................15
MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR.................................................................................................................16
JAKOB PRESEČNIK............................................................................................................................16
MAG. VASJA KLAVORA.....................................................................................................................17
MIRAN GYÖREK..................................................................................................................................17
MAG. BORUT SAJOVIC......................................................................................................................17
ANDREJ MAGAJNA............................................................................................................................18
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.........................................................................................................18
3.	točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE...............................................................19
BOGDAN BAROVIČ.............................................................................................................................19
BOGDAN BAROVIČ.............................................................................................................................19
IVAN GRILL..........................................................................................................................................19
BOJAN KONTIČ...................................................................................................................................20
JOŽEF JEROVŠEK .............................................................................................................................. 20
Predlog Vlade Republike Slovenije za imenovanje direktorja Agencije za zavarovalni nadzor s predlogom sklepa, EPA 2218-V.....................................................................21
RUDOLF PETAN .................................................................................................................................. 21
Predlog Sklepa o imenovanju članov Sveta Fundacije za financiranje športnih
organizacij v Republiki Sloveniji, EPA 1946-V.................................................................................22
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI...........................................................................................................22
MAG. BORUT SAJOVIC......................................................................................................................22
IVAN GRILL..........................................................................................................................................23
JAKOB PRESEČNIK............................................................................................................................23
IVAN GRILL .......................................................................................................................................... 23
BOGDAN BAROVIČ............................................................................................................................. 23
IVAN GRILL .......................................................................................................................................... 24
IVAN GRILL .......................................................................................................................................... 24
Predlog Sklepa o spremembah Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika ter članov in namestnikov članov Preiskovalna komisija za ugotovitev politične odgovornosti zaradi suma vpletenosti pri financiranju spornih menedžerskih prevzemov in pomanjkljive prevzemne zakonodaje, EPA 2078-V...................................................................................................................................................24
Predlog Sklepa o spremembah in dopolnitvah Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika ter članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije za ugotovitev politične odgovornosti pri pripravi in izvedbi gradbenih investicij na področju izgradnje avtocest in objektov gospodarske javne infrastrukture, financiranih s sredstvi državnega proračuna, EPA 2079-V...................................25
Predlog Sklepa o spremembah Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika ter članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije za ugotovitev politične odgovornosti pri pripravi in izvedbi nekaterih projektov Mestne občine Ljubljana, Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, Univerze na Primorskem in javnih zdravstvenih objektov, financiranih iz državnega oziroma proračuna Mestne občine Ljubljana, EPA 2080-V.............................................................25
Predlog Sklepa o spremembi Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika ter članov in namestnikov članov Preiskovalna komisija za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zadevi Patria, EPA 2092-V................................................................................................................................................... 25
Državni zbor V. mandat
49. izredna seja
20. oktober 2011
Predsedujoči: Ljubo Germič.......................
Miran Potrč...........................
Seja se je začela 20. oktobra 2011 ob 14. uri.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 49. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospod Roberto Battelli, gospod Mirko Brulc, gospod Franc Bogovič, gospod Matjaž Zanoškar in gospod dr. Vinko Gorenak. Na sejo so vabljeni predstavniki Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 49. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 17. oktobra 2011 s sklicem seje z eno samo točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa, druga obravnava. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogih za širitev dnevnega reda. Skupina 11 poslank in poslancev s prvopodpisano gospo Majdo Širca Ravnikar, je v obravnavo zboru predložila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, skrajšani postopek. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina 23 poslank in poslancev s prvopodpisano Majdo Širca Ravnikar dne, 19. oktobra 2011 vložila zahtevo za sklic izredne seje zbora. Glede na to predlagam, da se dnevni red 49. izredne seje zbora razširi z obravnavo navedenega predloga zakona. O tem predlogu ste bili obveščeni z dopisom dne, 20. 10. 2011.
Želi besedo predstavnica predlagateljev predloga zakona? To je skupina poslank in poslancev s prvo podpisano gospo Majdo Širco Ravnikar. Želi?
Gospa Majda Širca Ravnika imate
besedo.
MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR: Predlog, ki ga imamo danes na mizi, nima samo večinske podpore v Državnemu zboru in v Državnemu
.........predsednik Državnega zbora
podpredsednica Državnega zbora
svetu, ampak govorim tudi v imenu urada Varuha človekovih pravic, združenja za pravice bolnikov, otrok, združenja za državljanski nadzor javnega zdravstva, za nas, v imenu svetovalnih centrov za otroke, mladostnike in starše, še posebej tistega v Ljubljani, tudi v imenu Državnega sveta in posveta, ki je na osnovi razglabljanj o vprašanjih zaščite otrok in mladostnikov v primeru, ko starši nimajo poplačanih vseh prispevkov, zahtevalo, predlagalo, da se nemudoma spremeni zakonodaja na način ali čimprej ali če je le mogoče ali v skupno dobro, in to na način, da ne bodo otroci oziroma mladoletniki deležni samo nujne zdravstvene pomoči, tako kot zdaj določa zakon v primeru, ko niso poravnani le prispevki, ampak tudi ostale pomoči. Situacija bo takšna, da ne dobijo, če poenostavim, samo mavca, ampak po mavcu lahko sledi tudi rehabilitacija, da ne dobijo samo zdravila proti astmi, ki jih nujno reši iz neke nujne zdravstvene situacije, ampak da imajo tudi pravico do rehabilitacije. Ta problem je prinesel čas, je akuten, je v neskladju s Konvencijo o otrokovih pravicah in tudi z našo ustavo, zato verjamem, da ne bo težav pri podpori teh sprememb, ki segajo samo v 78. člen zakona. Hvala.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
Želi besedo predstavnik Vlade? Želi.
Izvolite.
DR. IVAN ERŽEN: Na Ministrstvu za zdravje smo se že srečali s tem problemom in smo ga želeli celovito razrešiti v okviru spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Vendar smo v tem primeru želeli, da ta postopek, kot je bil predviden, spoštujemo in da podpremo rešitev, ki jo je skupina poslancev predlagala. Ureditev, ki zdaj velja v zakonu, dejansko diskriminatorno obravnava otroke stare do 18 let, ki bi sicer v duhu zakona imeli pravico do vseh vrst zdravstvenih storitev ne glede na zavarovanje statusa njegovih oziroma njenih staršev, vendar pa zaradi formalnosti, ki so bile ob prejšnji noveli uvedene, določena skupina tistih otrok, katerih starši niso plačali prispevka in so samostojni podjetniki, te ugodnosti oziroma te pravice ne
more uveljaviti. Zato, čeprav ni celovito razrešena ta problematika, kajti obstajajo še druge nepravilnosti in nedoslednosti, ki določene skupine zavarovancev ovirajo pri uresničevanju pravic do zdravstvenega varstva, v Vladi Republike Slovenije menimo, da je to novelo treba podpreti, da na ta načni razrešimo vsaj probleme, ki jih imajo ti otroci v zvezi z uresničevanjem pravic do zdravstvenega varstva. Predlagam, da podprete takšno rešitev.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Še kdo razen gospoda Baroviča? Ne. Potem imate besedo v imenu Slovenske nacionalne stranke.	Gospod Bogdan
Barovič.
BOGDAN BAROVIČ: Hvala, gospod predsednik.
Sami ste slišali na prijaznem pogovoru, ki ste ga sklicali pred 1 uro - v Slovenski nacionalni stranki absolutno podpiramo, da se poleg osnovnega dnevnega reda, za katerega je bila sklicana seja, na to sejo uvrsti kot širitev tudi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Absolutno nasprotujemo temu, da bi se na tej seji razpravljalo še o mandatno-volilnih zadevah. Zato bi bil zelo vesel, da bi v korist vseh nas, če že drugače ne gre, obravnavali vsako točko o širitvi oziroma glasovali o vsaki točki širitve posebej. Drugače nas boste prisilili, da bomo morali, ker hočemo, da gre zakon o zdravstvenem varstvu pod širitev, potrditi tudi mandatno-volilne zadeve, kar pa se mi ne zdi pošteno in fer. Če pa nam dovolite, gospod predsednik, da o vsaki točki odločamo posebej, potem mislim, da bi bilo zelo fer in pošteno, pravzaprav najbolj fer in pošteno bi pa bilo, če imam to možnost, da sprejmete predlog Slovenske nacionalne stranke za umik iz tega predloga širitve mandatno-volilne zadeve v celoti.
Mi želimo in hočemo poleg napovedane točke govoriti še o Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, absolutno pa nasprotujemo reševanju mandatno-volilnih zadev zadnji dan obstoja in zasedanja tega državnega zbora, in to še na izredni seji. Mislim, da je to fer in pošteno in da to ni mnenje samo Slovenske nacionalne stranke, ampak vsakega, ki v tem trenutku pošteno razmišlja v tem državnem zboru.
Prosim, če lahko karkoli od predlaganega upoštevate, če ne, se bom poslovniško skušal lotiti drugih postopkov, da bi ti dve točki, ki sta pomembni za Slovenke in Slovence, obravnavali. Mandatno-volilne zadeve pa bo tako ali tako lahko naslednja oblast že čez slaba 2 meseca mirno reševala po svoji vesti in svoji presoji. Hvala lepa.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa, gospod Bogdan Barovič.
O vsaki točki za širitev glasujemo posebej. O tem, ali se uvrsti na dnevni red ali ne, bomo odločali o vsakem predlogu za širitev posebej. Nato pa bomo odločali o dnevnem redu v celoti.
Zaključujem razpravo o predlogu za širitev in prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju po skrajšanem postopku.
Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 55, proti nihče.
(Za je glasovalo 55.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za širitev
sprejet.
Zbor bo navedeni predlog zakona kot 2. točko dnevnega reda obravnaval danes po zaključeni 1. točki dnevnega reda.
Mandatno-volilna komisija zboru predlaga, da se dnevni red 49. izredne seje zbora razširi s točko mandatno-volilne zadeve. O tem predlogu ste bili obveščeni z dopisom z dne, 20. oktober 2011. Želi besedo poročevalec Mandatno-volilne komisije, gospod predsednik Bojan Kontič? Ne želi. Želi besedo predstavnik Vlade? Ne želi. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Samo poslanska skupina... Potem dajem prijavo.
V	imenu Slovenske nacionalne stranke bo predstavil stališče gospod Bogdan Barovič.
BOGDAN BAROVIČ: Hvala lepa.
V	imenu Slovenske nacionalne stranke povem, da bomo glasovali proti razširitvi mandatno-volilnih zadev, točka 3, sprotno glasovanje. Predvsem se nam ne zdi fer in se nam ne zdi pošteno, da o tem odločamo. Še enkrat ponavljam, zadnji dan izredne seje in nekaj ur pred razpustitvijo Državnega zbora, ki se bo zgodila ob 00:01, čeprav bo naše delo seveda naprej še trajalo. Ocenjujem, da so mandatno-volilne zadeve stvar dolgoročne vsebine, o kateri bi bilo pošteno in prav, da bi odločala prihodnja vlada in tudi ta ni tako oddaljena, saj dobro veste, da se bo to zgodilo že čez dober mesec in pol. Pozivam tudi kolegice in kolege, da se pri vseh točkah širitve Mandatno-volilne komisije odločijo enako. Mislim, da bo to najbolj fer odnos tako do teh ljudi, o katerih naj bi pri mandatno-volilnih zadevah odločali, kot tudi do bodoče oblasti, za katero ne vemo, katera bo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
V	imenu Slovenske demokratske stranke ima besedo gospod Branko Grims.
MAG. BRANKO GRIMS: Spoštovani!
Tu se soočamo z eno od stvari, ki v demokratičnem svetu in v neki normalni politični kulturi danes zagotovo ne bi bila predlagana za dnevni red. Odpira se vprašanje s področja ustavnega prava, kaj so tiste nujne zadeve, ki jih lahko opravlja Vlada. Spet se predlagajo številni predlogi za dnevni red seje Državnega zbora, ki jih je oblikovala Vlada v odstopu, ki ima po ustavi in pravnem redu Republike Slovenije edino pravico, da opravlja nujne tekoče zadeve in nič drugega. To, kar se dogaja zdaj po izglasovani nezaupnici Vladi Republike Slovenije, ko predlaga nove in nove kadrovske rešitve za celotno mandatno obdobje, pa je seveda čisto navadna zloraba prava in je v očitnem nasprotju z ustavnimi načeli, ki zavezujejo vse nas - Državni zbor, vse funkcionarje in tudi vse tiste v Vladi, ki zavestno svojim prijateljem, znancem, političnim sopotnikom odpirajo pot za dolgoletni zaslužek na dobro plačanih delovnih mestih in obenem podstavljajo v veliki meri coklo v sistem naslednji vladi. Ne samo, da je to skrajno neprimerno, še enkrat opozarjam, je tudi očitno protipravno, je protiustavno in v Poslanski skupini SDS bomo tovrstnim predlogom za širitve vsekakor nasprotovali. Vlada v odstopu ne bi smela reševati kateregakoli kadrovskega vprašanja, razen v samo izjemno nujnih primerih lahko postavi nekoga kot vršilca dolžnosti z omejenim mandatom za omejen čas trajanja. Vse ostalo pomeni drastično prekoračitev pooblastil, pomeni, da se zavestno krši ustavni okvir države Slovenije in da se želijo vzpostaviti razmere, v katerih bo zelo verjetno v naslednjem mandatu na marsikaterem področju treba pogledati, ali je mogoče še kaj privarčevati, ali so rešitve ustrezne.
Trdno sem prepričan, da prav tisti, ki danes s svojim ravnanjem povzročajo to očitno protiustavno stanje, prekoračujejo svoja pooblastila, bodo takrat zagnali vik in krik in se sklicevali na bog vedi katera načela, na etiko in še kaj podobnega bomo poslušali. Edino etično bi bilo, da bi se vsi zavedali omejitev oblasti in eno od temeljnih načel omejitve oblasti je, da Vlada, ko ji je enkrat izglasovana nezaupnica, ne more in ne sme ne opravljati, ne predlagati ničesar, kar presega okvir nujnega dela. Danes je... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
V imenu Slovenske ljudske stranke bo stališče predstavil gospod Gvido Kres.
GVIDO KRES: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Danes smo na neformalnem sestanku ugotovili, da imamo znanje, pa tudi modrost. Jaz bi apeliral, dajmo, aktivirajmo to modrost in 3. točke, mandatno-volilne zadeve, enostavno ne obravnavajmo in pustimo to za naslednji mandat. Mislim, da bo tako najbolj pravilno, najbolj modro, znanje za to pa tudi imamo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
Ni več prijavljenih k obrazložitvi stališč, zato zaključujem razpravo o predlogu za širitev. Prehajamo na odločanje o navedenem predlogu za širitev dnevnega reda.
Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 39, proti 27.
(Za je glasovalo 39.) (Proti 27.)
Ugotavljam, da je predlog za širitev
sprejet.
V	zvezi s tem vas tudi obveščam, da bomo v okviru te točke obravnavali šest zadev, ki so označene od črke A do črke E na dopisu, ki ste ga danes prejeli na klop s strani predsednika Mandatno-volilne komisije. Državni zbor bo mandatno volilne zadeve obravnaval kot 3. točko dnevnega reda po zaključeni 2. točki dnevnega reda.
Obveščam vas, da je poslanec gospod Anton Anderlič včeraj, 19. oktobra 2011, vložil predlog za širitev dnevnega reda te seje s točko Dogovor o delu Državnega zbora v času razpusta, ki ga je Kolegij predsednika Državnega zbora sprejel na 119. seji 14. oktobra 2011 in ste ga prejeli z dopisom z dne 17. oktobra 2011. Državni zbor za obravnavo navedenega dogovora ni pristojen, prav tako je predlog za širitev v nasprotju s sedmim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Glede na to Državni zbor predloga za širitev dnevnega reda izredne seje ne bo obravnaval.
Želite besedo gospod Anton Anderlič? Kot proceduralni predlog.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovani gospod predsednik!
V	tem mandatu resnično nimamo sreče s sklicevanjem sej Državnega zbora in sej delovnih teles Državnega zbora in me ne čudi, zakaj sta bili že dve zahtevi za razrešitev prejšnjega predsednika. Praksa se ponavlja. To pripisujem tistim, ki pripravljajo te seje, ne vam. Gre preprosto za to, da ste na Kolegiju presegli pooblastila in ste v nasprotju z 21. členom Poslovnika, ki pravi: "V primeru, kadar Kolegij odloča, je odločitev Kolegija sprejeta, če predlog podpirajo vodje poslanskih skupin, katere člani predstavljajo več kot polovico vseh poslancev v Državnem zboru. Večinsko voljo Kolegija ugotovi predsednik Državnega zbora." Vi pa ste v dogovoru, ki pravite, da je samo dogovor, odločili, da bo Kolegij z obravnavo na izredni seji Državnega zbora soglašal, če predlog podprejo vodje poslanskih skupin, katerih člani predstavljajo dvetretjini navzočih poslancev skupnega števila poslancev. V tej točki ste presegli pooblastila, ki ste jih na Kolegiju imeli, pa tudi če se izgovarjate, da gre za dogovor. Gre za stvari, ki spreminjajo večino, ki vam jo določa poslovnik, po katerem lahko odločate. Sam upam, da tega dogovora ne bo treba v tem času uresničiti in bo stvar, bom rekel, pozabljena, zato ker se ne bo uveljavila
nesprejemljiva praksa, kar se rado zgodi, ko gospod Plevelj razlaga, je neka ustaljena praksa in bomo po tem delali. Če je res kakšna pravna praznina, naj jo uredi novi mandat na način, kot se to spodobi skladno z našim poslovnikom in ustavo. Jaz verjamem, da je tako kot v mnogih primerih, ko imajo tudi ustavni pravniki pri tem vprašanju različno mnenje. Jaz imam vsaj pet mnenj ustavnih pravnikov, dva od teh sta pisala ustavo, nekaj od teh jih je sodelovalo v Ustavni komisiji, takrat ko smo sodelovali tisti, ki smo bili tukaj pri sprejemanju ustave, in pravijo seveda povsem drugače, da niso nastale razmere, ki bi narekovale sprejem takšnega dogovora.
Ta dogovor bi bil čisto korekten, če bi ga, drage poslanke in poslanci, sprejeli v Državnem zboru. Ne razumem, zakaj ste nasedli tistim, ki vam šepetajo, da to ni v pristojnosti Državnega zbora.
Dragi kolegi in kolegice, ukradli so nam parlament! Samo parlament je tisti, ki odloča o tem, kako bo delal, kakšna pravila si bo postavil, nikakor pa ne Kolegij, ki ima strogo določena pooblastila. Še več, če se skupina poslancev ne strinja s to odločitvijo, se jo lahko da v Državnem zboru preveriti in se ponovno odloča.Tudi te možnosti nismo imeli. Obžalujem to, kar se je zgodilo, in pojdimo srečno naprej.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa, gospod Tone Anderlič.
Dovolite mi da, pojasnim nekaj stvari. Ustavnih ali poslovniških določb o načinu oziroma obsegu dela Državnega zbora v času razpusta ni. Gre za pravno praznino, ki bi jo bilo moč pravno korektno zapolniti le z ustrezno spremembo ali dopolnitvijo Poslovnika Državnega zbora. Ali lahko končam? Ker se Poslovnik Državnega zbora oziroma njegove spremembe in dopolnitve sprejemajo na podlagi smiselne uporabe poslovniških določb o postopku sprejemanja zakona, je bilo glede na napovedan razpust Državnega zbora ocenjeno, da v danem časovnem okviru sprememb in dopolnitev Poslovnika ni mogoče sprejeti. Upoštevajoč navedeno - predvsem časovne stiske in dejstvo, da druge pravno zavezujoče možnosti za ureditev te pravne praznine ni, je bilo ocenjeno, da je v delo Državnega zbora v času razpusta mogoče sprejeti le politični dogovor. O vsebini tega dogovora, o načinu dela Državnega zbora v času razpusta, sem najprej sklical posvet z ustavnopravnimi strokovnjaki, nato pa še 4 neformalna posvetovanja s podpredsedniki Državnega zbora, vodij poslanskih skupin in poslancema narodnih skupnosti.
Z zapisom pogovora strokovnjakov za ustavna vprašanja sem seznanil vse vabljene, na tej podlagi pa je bilo pripravljeno delovno gradivo za neformalna posvetovanja. Vse vabljene sem prosil, da v pisni obliki podajo svoje mnenje oziroma morebitne pripombe k delovnemu gradivu. Te je posredovala le ena poslanska skupina in so bile pri pripravi
končnega besedila tudi upoštevane. Kolegij predsednika Državnega zbora je besedilo dogovora obravnaval v petek, 14. 10. 2011, in ga sprejel s konsenzom. Za so glasovali vsi prisotni vodje poslanskih skupin, ki skupaj predstavljajo kar 87 poslank in poslancev.
Naj še enkrat poudarim, da gre za pravno praznino, ki jo zaradi časovne stiske ni bilo mogoče urediti s sprejemom sprememb oziroma dopolnitev Poslovnika Državnega zbora, druge pravno zavezujoče možnosti za to pa ni. Zaradi tega je bil oblikovan in sprejet političen dogovor o delu Državnega zbora v času razpusta, in sicer ob smiselni uporabi določbe o večini, potrebni za sprejem Poslovnika Državnega zbora. Ta dogovor ni pripravljen v obliki akta Državnega zbora, o katerem bi v skladu s Poslovnikom Državnega zbora lahko odločal Državni zbor. Nedvomno pa je, da gre za, ponavljam, politični dogovor, ki nas zavezuje politično moralno.
Gospod Anton Anderlič, imate besedo.
ANTON ANDERLIČ: Gospod predsednik, jaz vam predlagam, da ne pojasnjujete naprej, kajti situacijo boste še dodatno zapletli v smislu spoštovanja različnih pristojnosti, ki jih kdo ima. Kdo je tisti, ki sprejme najbolj zavezujoč politični dogovor? Kdo? Državni zbor kot najvišji zakonodajni organ. Zakaj ste preprečili Državnemu zboru, da sprejme politični dogovor, kako bo delal v tem času? To je moja poanta in predlagal sem vam samo to, da nam predstavite ta politični dogovor in da ga Državni zbor obravnava in sprejme, kajti, ko sem pogledal magnetogram iz 14. 10., ni bilo niti ene razprave. Bilo je nekaj pojasnjevanj ponovno gospoda Plevelja in jaz tukaj obžalujem samo to in upam, da ni treba nadaljevati naprej, stvar je zame zaključena, nimam ničesar pri tem. Ampak če bi od takrat naprej, ko je bil parlament razpuščen in ko se je veliko govorilo o tem, kako bo kdo delal, Vlada in parlament in tako naprej, smo mnogi sodelovali v raznih razpravah, na televizijah, na okroglih mizah in tako naprej, ampak vi k temu delu niste pritegnili niti strokovnih sodelavcev iz poslovniške komisije kaj šele poslovniško komisijo. Niste je obvestili, da imate namen to narediti. In to kar zdaj razlagate, ni korektno, kajti razlaga je taka, kot sem jaz zapisal, da v skladu s 37. členom Poslovnika spremlja in podaja mnenje pri uresničevanju poslovnika poslovniška komisija in nihče drug. Žal mi je, da je temu tako, predlagam pa, da na tej točki končava in smo zaključili. Resnično upam, da tega dogovora ne bo treba uresničiti, če pa že, pa upam, da bo takrat zbor pri tem sodeloval bolj aktivno in da bo v to vključen.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa, gospod Anderlič.
Prehajamo na odločanje o dnevnem redu v celoti. Prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda. Zboru predlagam, da
za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem in s sprejetima dopolnitvama.
Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 58 poslank in poslancev. Za je glasovalo 43, proti nihče.
(Za je glasovalo 43.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 49. izredne seje zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRAVILIH CESTNEGA PROMETA V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina 27 poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Predlog zakona je na 28. nujni seji 20. 10. 2011 obravnaval Odbor za promet kot matično delavno telo.
Ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel, je bila druga obravnava predloga zakona na seji delavnega telesa končana.
Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev stališč. Besedo ima v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov gospod Janko Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Lep pozdrav v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov!
Naj takoj v uvodu povem, da smo v Poslanski skupini Socialnih demokratov zadovoljni z odločitvijo Odbora za promet, da ni sprejel členov zakona o pravilih cestnega prometa, ki ga je vložila v proceduro skupina poslank in poslancev.
Gre za zelo grob poseg v Zakon o pravilih cestnega prometa, s katerim naj bi se sicer dobrodušno poskušalo omiliti višino kazni in roke za plačilo teh kazni, vendar se zelo grobo posega tako v Zakon o pravilih cestnega prometa kot v Zakon o prekrških. Po mnenju Zakonodajno-pravne službe bi se s tem pravzaprav onemogočilo izvajanje Zakona o pravilih cestnega prometa in tudi kaznovanje tistih, ki povzročijo prekrške v prometu. Opredelitev predlagateljev, da gre za lažje prekrške, je seveda izjemno sporna, kajti težko se strinjamo, da je lažji prekršek, če ne uporabljaš varnostnega pasu. Ravno tako opozarjamo, da se nikakor ne moremo strinjati s tem, da pozimi ni treba očistiti osebnega ali tovornega vozila, kajti nepreglednost, slaba vidljivost in nenazadnje tudi deli snega, ki lahko odpadejo s tovornih vozil, so včasih izjemno nevarni. Tudi sicer agresivna vožnja v območjih umirjenega prometa, na območju, ki je namenjeno predvsem pešcem, lahko povzroči tragično nesrečo. Ravno tako je uporaba mobilnega telefona pri voznikih in kolesarjih v številnih primerih povzročitelj nesreč. Tudi sicer naj bi se
v naseljih tolerirala prekoračitev do 20 kilometrov na uro od dovoljene. To je seveda izjemno sporno zopet na območjih, ko se srečujemo z igrišči, igralnimi površinami, kjer so tudi ob sobotah in nedeljah otroci, velikokrat seveda v igri pozabijo na svojo varnost, ko se približajo cesti.
To so razlogi, zaradi katerih smo na Odboru za promet glasovali proti členom tega zakona in mislimo, da je resnično ob zaključku tega mandata neodgovorno sprejemati odločitve, s katerimi bi dali zelo sporno sporočilo voznikom oziroma udeležencem v prometu, da je pravzaprav vse dovoljeno, kazen te pa verjetno ne bo doletela, kajti zakon, če bi bil ta sprejet, se v praksi ne bi mogel izvajati. To bi bilo seveda povsem v nasprotju z logiko varnosti v cestnem prometu in nenazadnje bi porušili tisti dosežek, ki je bil dosežen tudi v mandatu prejšnje vlade, ko so se drastično povišale kazni za 100 %. Takrat so se tudi številne nesreče zmanjšale. V tem sklicu je parlament sprejel nov zakon v pravilih cestnega prometa, ki govori tudi o teh kaznih, vendar so se drastično povečale kazni samo za vožnjo v nasprotno smer na avtocesti in za vožnjo pod vplivom alkohola. Pri ostalih pa so bila povišanja bistveno nižja, nekje okoli 20 %. Zaradi tega, da ne izničimo izjemno pomembnih in pogumnih odločitev tukaj v parlamentu na račun tega, da mogoče kakšen policist kdaj opravi svoje delo na način, ki tistemu, ki ga kaznuje, ni najbolj všeč, bi bilo, kot sem povedal, izjemno neodgovorno.
V	Poslanski skupini Socialnih demokratov še enkrat pozdravljamo odločitev Odbora za promet, ki ni podprl tega zakona.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
V	imenu Slovenske demokratske stranke bo predstavil stališče gospod mag. Andrej Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predsednik!
Zakon o pravilih cestnega prometa, ki je bil sprejet lani decembra in je začel veljati sredi letošnjega leta, so kakor tudi vsi prejšnji zakoni, ki so povečevali kazni za določene prekrške pravil cestnega prometa ali varnosti cestnega prometa, drastično zviševali te kazni in so na koncu privedli do ene pretirane situacije. Kazni za prometne prekrške, še posebej tiste manjše, so v Sloveniji zelo visoke, previsoke za kupno moč našega prebivalstva in v primerjavi z drugimi državami Evropske unije, recimo, Nemčijo in Avstrijo, so daleč višje.
To je pravzaprav rezultat neke logike nekaterih ozko gledajočih strokovnjakov, pod narekovaji, ki vidijo zgolj v kaznovalni politiki in v višjih globah sredstvo, s katerim mislijo, da bodo dosegli zmanjševanje števila prekrškov oziroma ravnanje ljudi kot nekih robotov, ki se bodo držali vseh neumnosti, ki jih seveda predpiše in postavi nenazadnje upravljavec cest v obliki cestnih označb. Danes imamo slovenske ceste
pisane kot novoletna jelka raznoraznih znakov, ki so bolj ali manj nedomišljeno, nestrokovno postavljeni. Držati se vseh nemogočih omejitev, je seveda prava umetnost in nima nobene veze s pogostim zagotavljanjem varnosti. Pogosto so te označbe postavljene nestrokovno in so postavljene za nekaj, ko bo in kaj bo šele prišlo konkretno v kakšnih delih, ki se še niso začela. Tukaj so številne omejitve in označbe naselij, kjer se pravzaprav naselje še sploh ne začne. Vsled tega seveda policisti radi uporabljajo prav te nedomišljeno postavljene znake kot razlog za kaznovanje, bodisi prevelike hitrosti, kakšnih drugih prekrškov, čeprav evidentno ne gre za ogrožanje nikogar zaradi 5, 10 ali 15 km hitrejše vožnje.
Prav zaradi tega smo v Slovenski demokratski stranki predlagali, da se v primerih manjših prekrškov, kadar je evidentno, da ne gre za ogrožanje varnosti v cestnem prometu, izreče najprej opomin in nato, če pride do ponovitve prekrška v roku 1 leta, se izreče predpisana globa. S tem želimo na nek način napraviti strogo kaznovalno zakonodajo nekoliko bližjo ljudem. Jaz sem pravzaprav razočaran, da številni odgovorni na Ministrstvu za notranje zadeve in na Ministrstvu za promet živijo v nekem zaprtem virtualnem svetu oddaljenem od problemov ljudi. Žal mi je, spoštovani kolegi iz koalicijskih vrst, tudi vi očitno živite v takem virtualnem svetu. Očitno se vas ne dotaknejo problemi tistih državljanov, ki so bili v zadnjem obdobju oglobljeni, kljub temu da niso storili nič takšnega, kar bi ogrožalo varnost cestnega prometa. Ustavljeni so bili iz nekega grma tik ob tabli naselja, čeprav tam ni bilo nobenega naselja, ustavljeni so bili pred cestninskimi postajami, kjer so nemogoče omejitve, ustavljeni so bili zaradi takšnega in drugačnega razloga in niso ogrožali varnosti, vendar so bili oglobljeni in dobili sankcijo neizprosnih določb, ki ste jih sprejeli decembra in so bile uveljavljene s 1. 7. letos.
Spoštovani, želimo narediti zakonodajo s področja kaznovalne politike in prekrškov v cestnem prometu nekoliko bolj življenjsko in nekoliko bližje stvarnosti. Spoštovani, ljudje niso stroji, ljudje ne bodo ravnali po vseh nemogočih označbah, ki jih vidijo na cestah in nimajo nobene veze z zdravo pametjo. Ti ljudje so kaznovani in seveda predlagamo in predlagali smo, da se te kazni vsaj nekoliko omilijo za tiste prekrške, ki ne ogrožajo varnosti v cestnem prometu.
Na odboru ste glasovali proti takšnim rešitvam koalicijski poslanci, poslanci iz vrst Socialnih demokratov, Liberalnih demokratov, DeSUS in seveda preprečili sprejem tega zakona, ki odseva potrebe in pričakovanja ljudi. Menim, da ste s tem naredili slabo uslugo tistim, ki so jih v zadnjem obdobju preganjali po nepotrebnem organi pregona in tudi tistim, ki jih še bodo v prihodnjih dneh.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
V	imenu Poslanske skupine Zares ima besedo gospod Franco Juri.
FRANCO JURI: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Uvodoma naj povem, da večina članov in članic v Poslanski skupini Zares pozdravlja današnjo odločitev matičnega delovnega telesa, ki danes ni podprla SDS predloga rešitev novele Zakona o pravilih cestnega prometa. Njegov glavni namen je bil, kot sem omenil že pri prvi obravnavi, da bi se za nekatere prekrške, s katerimi se po njihovih besedah neposredno ne ogroža varnosti cestnega prometa in tudi s katerimi se ne povzroči škodljivih posledic v prometu pri prvič storjenem prekršku, namesto globe izrekel opomin. Če bi udeleženec cestnega prometa ponovil prekršek v obdobju 1 leta in mu uradna oseba ne bi izrekla opozorila, pa bi se kaznoval s predpisano globo. Za novelo so se v Slovenski demokratski stranki odločili, ker novi zakon določa precej ostrejše kazni od prej veljavnega Zakona o varnosti cestnega prometa, ki se je uporabljal vse do 30. 6. 2011. Ob tem pa predlagatelj pozabi omeniti, da so se kazni drastično povišale prav leta 2008, to je v času prejšnje vlade Janeza Janše. V Poslanski skupini Zares se sicer lahko strinjamo s pomisleki SDS o višini kazni, ki so jih uvedli v Zakonu o varnosti cestnega prometa. Že ob sprejemu smo v Zares predlagali, da bi bilo najbolj korektno višino kazni prilagoditi višini osebnih prejemkov oziroma premoženjskemu stanju kršitelja cestno prometnih predpisov. Našega predloga takrat žal ni podprla nobena poslanska skupina, zato smo se umaknili in nismo pri tem vztrajali. Ponovno izražam presenečenje, da je Poslanska skupina SDS tik pred predčasnimi volitvami Državnemu zboru predložila novelo zakona, s katero nasprotujejo višini zdaj predpisanih kazni, ne da bi jih zniževali, vpeljujejo pa zgolj enoletne odpustke.
Ponovno poudarjam, da bi v primeru sprejema vsebine prišlo v nasprotju s splošnim Zakonom o prekrških do uvedbe nesistemskih sprememb oziroma vpeljave opominov z enoletnim odpustkom. Veljaven Zakon o pravilih cestnega prometa zasleduje temeljne cilje prometno varnostne politike države, kot so zmanjšanje števila prometnih nesreč, v katerih so osebe poškodovane in prometnih nesreč s smrtnim izidom. Zato s ponosom in pokončno držo kot del zakonodajnega telesa ponovno izražam zadovoljstvo, da nesistemske rešitve na odboru niso bile sprejete. Preventiva in sprememba miselnosti slovenskih voznikov sta tisti, ki ju moramo v bodoče zasledovati brez kakršnihkoli odpustkov, saj kot je dejal kolega na odboru, da če zakon pomeni rešitev enega življenja in rešitev ene invalidnosti, nedvomno ustrezno dosega svoj namen.
V	Poslanski skupini Zares menimo, da je varnost naših državljanov in naših otrok na cestah bistveno bolj pomembna kot ena sama
ali 100 ali tisoč predvolilnih točk. Zato tega predloga nismo podprli.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
V	imenu Slovenske ljudske stranke bo predstavil stališče gospod Janez Ribič.
JANEZ RIBIČ: Spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke obžalujemo, da je ta parlament, z zavrnitvijo zakona na odboru po krivdi koalicije v razpadu zamudil priložnost, da bi ob predčasnem zaključku mandata s tem drobnim ukrepom olajšal življenje državljankam in državljanom. V tem mandatu smo poslanci Slovenske ljudske stranke tudi sami predlagali, da je treba za najhujše prekrške, ki imajo za posledico hude poškodbe in celo smrt, kot je na primer vožnja v nasprotno smer po avtocesti, nujno zagroziti dovolj visoke in učinkovite kazni, da bi učinkovale preprečevalno. Vendar ponovno opozarjamo, da to ni dovolj za varnost na cestah, važna je preventivna vzgoja, usposabljanje za varno vožnjo in pa seveda varneje in ustrezno opremljene in označene ceste. Pri sprejemanju novih cestnih pravil smo imeli veliko pripomb in predlogov. Opozarjali smo, da morajo biti kazni smiselne in sorazmerne glede na težo prekrška in morebitne posledice.
Zakonska novela posega v pred kratkim uveljavljene predpise, ki pa so dejansko povzročili veliko negodovanja in pripomb. Tudi na našo poslansko skupino se obračajo državljani in državljanke ter navajajo primere, ki dejansko kažejo na pretirano inkasantsko vnemo organov pri pobiranju kazni za prekrške. S predlagano novelo so kolegi poslanci predlagali, da bi se za majhne prekrške, s katerimi se neposredno ne ogroža varnost cestnega prometa in tudi s katerimi se ne povzroči škodljivih posledic v prometu, pri prvem storjenem prekršku namesto globe izrekel opomin. To gotovo ne bi ogrozilo varnosti na cestah in povzročilo več nesreč, zato je nemogoče razumeti, da je bil tak pozitiven zakon s takimi neprepričljivimi ugovori zavrnjen na samem odboru. Hvala.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
V	imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavil stališče gospod Anton Urh.
ANTON URH: Hvala za besedo. Spoštovani gospod predsednik, spoštovani državni sekretar, spoštovane poslanke in poslanci!
Predlagatelj je pravilno ugotovil, da smo tudi poslanci DeSUS sodelovali pri odločitvi, da je zakon končan v taki obliki, kot je. Na to sem kot poslanec DeSUS sigurno tudi ponosen. Predlagatelji govorijo, da so višine kazni v določenih primerih previsoke. Tu se sprašujem, kakšna pa je ta prava višina kazni, da bi bila
sprejemljiva? Za nas navadne ljudi je vsaka globa, vsaka kazen visoka ali previsoka, vendar je to odraz tega, da so kazni takrat, kadar ne spoštujemo pravil in zakonov, pravila cestnega prometa pa moramo spoštovati.
Cesta se ne sprašuje, kdo ima in kakšno denarnico ima, kdo je šibki in kdo ni. Cesta in promet na cesti zahtevata pravila, ki so določena. To naj nam bo vodilo. Noben zakon ni dober in noben zakon ni sprejemljiv za navadne ljudi, tudi ta zakon mogoče ni. Vendar, če zakon o cestnih pravilih rešuje vsaj eno življenje, če rešuje tragedije, potem je ta zakon dobil tudi svoj namen.
Samo še nekaj, zdaj, ko je zadnji nastop v temu sklicu Državnega zbora. Če bomo spoštovali vsa cestno prometna pravila, tako kot jih zakonodajalec govori, potem se nam ni treba bati o višini kazni in tudi ne o varni vožnji. Zato želim vsem uporabnikom slovenskih cest varno in previdno vožnjo. Prav tako tudi vam spoštovane poslanke in poslanci. Hvala lepa.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
V imenu Slovenske nacionalne stranke bo predstavil stališče gospod Silven Majhenič.
SILVEN MAJHENIČ: Spoštovani gospod predsednik!
Ta zakon ne posega v najhujše prekrške, ampak v tisti del zakonodaje, ko gre za prekrške, ki so takšne narave, ko se ne ogroža nikogar in gre za prekršek, ki bi ga lahko policist kategoriziral z opominom. Zakon ne izključuje alkoholiziranih in tistih voznikov, ki so pod vplivom nedovoljenih substanc. Nihče si ne želi, da se struktura voznikov zniža, ampak da se zviša, vendar kot vidimo, da represivni ukrepi niso učinkoviti. Kaj nam ponuja aktualni zakon? Ponuja to, kot smo videli, da občine v svojih proračunih planirajo prihodek iz naslova prekrškov. Kot je razvidno iz primera Mestne občine Ljubljana, in to kar za 5,2 milijona evrov. Pošiljajo se leto in več stare odločbe o plačilih in kazenskih točkah za nazaj in teh je ljubljanska mestna občina poslala v juniju preko 11 tisoč. Kot vidimo se lovi voznike le na manjših prekrških, v naseljih kjer se postavljajo radarji kar za znaki, ki omejujejo dovoljeno hitrost. Hitrost sigurno ubija, ampak če pa se upoštevajo omejitve in pravila v prometu in se prilagaja hitrost razmeram na cesti, se bodo nesreče tudi z manjšale. Udeleženci v prometu smo vsi -tako vozniki avtomobilov, zelo nevarni so motoristi in kolesarji pa tudi pešci morajo spoštovani pravila, ki se tičejo tudi njih. Ni pa logično, če gremo čez mejo, kjer je promet še gostejši, nesreč pa verjetno ni manj, saj če spremljamo promet po Evropi, ugotavljamo, da se tam dogajajo še težje nesreče kot pri nas. V verižnih trčenjih je udeleženih kar 100 in več vozil, kadar so na cestah slabe razmere - z meglo in poledico. Kaj hočem povedati? Kljub temu, da imajo tam nekajkrat višji standard, so kazni nižje in jih kljub povečanju nesreč ne
zvišujejo. Ko analizirajo stanje ne odreagirajo panično. Siguren sem, da sta v slabih razmerah na cestah pri nas ta preventiva in spoštovanje prisotna pri naših voznikih bolj kot pri tujih voznikih. Kdo pri nas vozi in krši? V glavnem tujci, še posebej tovornjakarji, ki na avtocesti in v predorih ne upoštevajo nobenih opozoril. Moram reči, da še nisem videl, da bi koga od teh kršiteljev ustavili policisti. Kaznovati ljudi denarno in še z odvzemom točk, v končni fazi tudi z odvzemom vozniškega dovoljenja, na malih prekrških ni produktivno. Nekateri vemo, da represija zmeraj ne doseže namena. Kaj pa ko nekdo ne more plačati? Takšnih je bilo vedno veliko, tudi ko so bile kazni še nižje. Bomo na ta račun zgradili zapore? Za večjo kapaciteto. Bomo ljudi zapirali in jih na ta račun še spravljali ob službo.
Kar se pa tiče opominov, s tem ni problemov. Policija že dolgo spremlja delo slehernega policista in ni bojazni, da kolega, ki bo drugi dan ali čez teden dni v službi, ne bi imel podatka, če bo ustavil istega kršitelja. V vsakem primeru pa bi imel pogojni opomin večji učinek kot pa izrečena denarna kazen. To vedo vsi strokovnjaki, ki se s tem profesionalno ukvarjajo.
Če nimaš ustrezne zimske opreme in če povzročaš motnje v prometu, je kazen za to 500 evrov in 5 kazenskih točk. Če ste se danes zjutraj pripeljali v parlament in se boste zvečer peljali domov, boste imate nekateri slabe razmere na cestah, nimate zimske opreme in če boste ovirali promet, vas bo to koštalo 500 evrov in 5 kazenskih točk. Tako da bi bilo prav, da o tem vsi razmislimo.	Očitno bivša koalicija
dela slabo uslugo Slovenkam in Slovencem. Vsi se strinjamo, da je treba prometne nesreče zmanjšati. Nenazadnje ste imeli možnost, da bi se zavarovali železniški prehodi, kjer se je zgodilo največ nesreč s smrtnim izidom, pa niste naredili ničesar, tako da nas danes ne boste prepričali, da razumete problem prometa in vzroke nesreč, ker temu niste znali nikoli prisluhniti, kolegice in kolegi iz bivše koalicije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
V	imenu Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije bo stališče predstavil gospod mag. Bojan Sajovic.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo.
V	Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije smo vedno podpirali vse razprave, upoštevali vsa mnenja, ki se nanašajo na prometno varnost v prometu. Dejstvo je, da smo zakonodajo, o kateri danes govorimo in jo želimo spreminjati, sprejeli kakšno leto nazaj, uveljavljena pa je bila z julijem letošnjega leta. Rezultati prometne varnosti v Sloveniji so dobri in se izboljšujejo, število žrtev v prometu je manjše, in to je pomembno in potrebno sporočilo. Zdi se nam prezgodaj, da bi že po nekaj mesecih spreminjali neko rešitev, ki deluje
v praksi, na boljše ali na slabše, s pozornostjo in skrbjo pa smo prisluhnili vsem težavam, ki jih te zakonske rešitve, ki jih je predlagalo Ministrstvo za promet, povzročajo.
Na drugi strni gredo naša razmišljanja tudi v to smer, da bo časa za spremembo te rešitve še kar nekaj in da neposredno tik pred volitvami odpirati te problematike, ki bo postala predvolilna tema, ni ne pametno ne modro.
Odločitev vsakega od nas, ko storimo prekršek, ko potem tudi plačamo kazen, je seveda predvsem v naših glavah, rokah za volanom in pa na naših stopalkah. Kazni so seveda v teh težkih časih visoke, marsikdaj tudi previsoke in boleče, ampak iz osebnih izkušenj vam moram povedati, da sem imel priliko biti na nekaj pogrebih, kjer so bili mladi udeleženci žrtve v prometu in moram reči, da je največja kazen, če si takrat prisoten, pa čeprav nisi nič kriv in nič dolžen. Zato v Poslanskem klubu Liberalne demokracije ocenjujemo, da ta trenutek še ni primeren za spremembo rešitev. Na vsak način pa so nam blizu tista razmišljanja, ki omogočajo ljudem, ki se znajdejo v stiski, nek razumen, mogoče tudi podaljšan rok plačila kazni. Do tedaj pa je odločitev, kako bomo ravnali v prometu, koliko prekrškov bomo storili, predvsem v naših rokah, stopalkah in pa glavah.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. V skladu z razlago Komisije za poslovnik z dne 9. decembra 2009 Državni zbor ugotavlja, da je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU	IN	ZDRAVSTVENEM
ZAVAROVANJU PO SKRAJŠANEM POSTOPKU.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina 11 poslank in poslancev s prvopodpisano gospo Majdo Širca Ravnikar. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici _ predlagateljev predloga zakona, gospe Majdi Širca Ravnikar.
Prosim.
MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR: Spoštovani!
Novela odgovarja na vprašanje, kaj se zgodi v primerih, ko starši, po katerih so otroci zavarovani, nimajo poravnanih obveznosti za področje zdravstvenega zavarovanja. Če prispevki niso poravnani, otroci ne morejo priti do celotne zdravniške pomoči, temveč le do nujne. To pomeni, da dandanes otroci, mladostniki nimajo zagotovljenih vseh zdravstvenih storitev. Deležni so le nujne ne pa tudi ostale zdravstvene pomoči. Kot je danes že rečeno, lahko otrok dobi mavec ne pa tudi
rehabilitacije po zlomu ali poškodbi, dobi lahko zdravilo za infekcijo ali karkoli ne pa možnosti daljšega zdravljenja astme ali pa bolezni, ki jo mora zdraviti. Ta resnica je še posebej hudo udarila v zadnjem kriznem času, zato lahko rečemo, da s to novelo dobesedno rešujemo čas. Narekoval jo je čas, saj se srečujemo z vse večjim neplačevanjem prispevkov, kar je posebno vprašanje, in na temu mestu bi veljalo poudariti tudi to celostno vprašanje neplačevanja prispevkov, ki ga bo uredila novela, če bo sprejeta v Državnemu svetu, ki se dotika tega vprašanja. Ampak mi se ukvarjamo z vprašanjem otrokovih pravic, zapisanih v konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki ne loči med nujno in ostalo zdravniško pomočjo. Govorimo tudi o 54. in 56. členu Ustave, pa tudi o moralnih in etičnih načelih, ki jih ta družba zna zagovarjati in jih mora zagovarjati. Če govorimo o etičnih načelih, poudarjam, da praksa, ko se zdravniki in zdravstveno osebje srečujejo s situacijami, ko ne bi smeli ponujati pomoči in zdravljenja tudi za nenujno zdravstveno pomoč, delujejo na etični pogon, to vemo. Ampak če zdravniški delavci, ki poskrbijo za otroke brez urejenega zavarovanja, vseeno nudijo pomoč, vedno tvegajo, da bi bili kaznovani zaradi izvajanja storitev brez finančnega pokritja. Treba je delovati etično in zgolj na ta način, skladno z zakoni in zato je sprememba tega 78. člena več kot nujna.
Poudarjam, da v to nismo prepričani samo poslanci in poslanke, ampak da so k tej spremembi dobesedno vpili tako v Združenju za pravice bolnih otrok kot v Združenju za državljanski nadzor javnega zdravstva, v Poročilu Varuha človekovih pravic in v svetovalnih centrih. Sam posvet, ki je bil plod in rezultat tovrstnih pritožb in opažanj, ki so se dogajale na terenu in v Državnemu svetu, je prinesel zaključke, tako rekoč navodilo, da je treba z novelo poseči v ta zakon. V temu smislu verjamem, da pri temu premiku ne bo večjih problemov tudi v Državnemu zboru.
Marsikdo bo dejal - kot smo poslušali že na samih sejah odbora -, da je treba poiskati tudi druge rešitve, da tukaj niso samo otroci, da so tudi starši, matere in tako naprej in da je sistem, še posebej pri samozaposlenih, ki ne morejo plačevati zaradi takšnih in drugačnih razlogov, krivičen in da ustvarja nove krivice. Ampak vendarle so to vprašanja, ki jih v 1. členu ne moremo reševati, kar je povedala že sama Vlada. Vlada je v svojem projektu in svojem videnju, kako naprej, pripravila tudi tovrstne rešitve. Pripravila je strategijo, ampak kaj nam pomaga strategija, ko smo v stanju, v kakršnem smo, in zakonodajo s področja strategije in celotnega videnja, ki je zabeležen vse tja do leta 2020, ki ta trenutek ne more biti izpeljana. Lahko pa izpeljemo nekaj, kar ni celostno, je pa izjemno pomembno, konec koncev odpravlja diskriminatornost, zagovarja ustavo, konvencijo in nas spravi tudi z našo lastno vestjo. Hvala.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za zdravstvo kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici odbora, gospe mag. Andreji Rihter.
MAG. ANDREJA RIHTER: Hvala lepa, spoštovani predsednik. Kolegice in kolegi!
Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo je na svoji 10. redni seji, dne 13. oktobra 2011, kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je po skrajšanem postopku v zakonodajni postopek predložila^ skupina poslancev s prvopodpisano Majdo Širca Ravnikar, ki je v imenu predlagateljev podala uvodno obrazložitev. Pri tem je poudarila, da je obstoječi Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 15. členu določil kategorijo zavarovancev, ki jih razvrščamo v 25. kategorijo. V 20. členu je določeno, da so otroci zavarovani kot družinski člani zavarovanca pod pogoji, ki jih določa zakon. Na podlagi obstoječega 78.a člena pa se zavarovancem in njihovim družinskim članom v času, ko nimajo poravnanih prispevkov, zadržijo njihove pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Do takrat lahko uveljavljajo na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja le nujna zdravljenja. Cilj navedenega predloga zakona je zato omogočiti popolno uveljavljanje otrokovih pravic na področju zdravja iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v nadaljevanju obrazložila pisno mnenje in podala pripombe k 1. in 2. členu predloga zakona. Poudarila je, da je temeljni smisel in namen predloga zakona ureditev varstva pravic otrok, saj predlog zakona določa, da otrokom v času, ko njihovi družinski člani nimajo poravnanih prispevkov za zdravstveno zavarovanje, niso zadržane pravice do zdravstvenih storitev. Opozorila pa je, da je treba določbo predlaganega novega drugega odstavka, če naj bi bila v celoti v korist otrok, dopolniti tako, da bi pravilo, po katerem se pravice ne zadržijo, vključevalo poleg pravic do zdravstvenih storitev tudi pravice do denarnih dajatev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Predstavnik Ministrstva za zdravje, državni sekretar, je predstavil mnenje Vlade in poudaril, da Vlada navedeni predlog zakona podpira. Ministrstvo za zdravje se navedenega problema zaveda in podpira vsakršne spremembe, ki bi pripeljale do njegove čim hitrejše rešitve. Ob tem pa predlagatelje zakona opozarja, da je predlagani tretji odstavek napačen in odvečen.
V nadaljevanju je mnenje Državnega sveta Republike Slovenije in Komisije za
socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, predstavil gospod Peter Požun in poudaril, da je komisija navedeni predlog zakona obravnavala na svoji 61. redni seji in ga v celoti tudi podpira. Predlagatelje pa poziva, naj v zakonodajnem postopku z amandmaji s strani kvalificiranih predlagateljev besedilo predloga zakona izčistijo, nomotehnično uredijo, predvsem pa predlagani tretji odstavek dopolnijo.
Pisno mnenje k predlogu zakona je odboru posredoval tudi Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije. Na seji je bil prisoten gospod direktor Samo Fakin, ki je predstavil mnenje in se pritrdilno opredelil do predloga zakona. V razpravi so se člani odbora strinjali, da je treba navedeni problem rešiti, vsekakor pa je treba pričeti z reformami na področju zdravstva in zdravstvenega zavarovanja, kar čaka novo vlado.
Odbor za zdravstvo je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih v celoti sprejel. Z vključitvijo amandmajev v zakonski predlog je tako določil besedilo dopolnjenega predloga zakona, ki je sestavni del tega poročila. Hvala lepa.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
Za uvodno obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade.	Imate
besedo gospod dr. Ivan Eržen, državni sekretar Ministrstva za zdravje.
DR. IVAN ERŽEN: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani člani in članice Državni zbora!
Vlada Republike Slovenije se zaveda problemov, ki so povezani z neustreznimi rešitvami glede zavarovanja posameznih kategorij zavarovancev, tako kot je to zdaj opredeljeno v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Teh nepravilnosti ali otežkočene dostopnosti zaradi neustreznega obravnavanja posameznih kategorij zavarovancev je več, ni samo ta, za katero se je skupina poslancev odločila, da bo intervenirala s predlogom novele zakona. Zaradi tega je Vlada tudi podprla rešitve, ki jih je v zvezi z reformnimi procesi na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja predlagalo Ministrstvo za zdravje. Na žalost pa ni bilo dovolj časa, da bi te spremembe, ki smo jih pripravili, pripeljali tudi v ta visoki zbor in vam predlagali, da v bodoče o njih odločite in omogočite boljše in bolj pravično zdravstveno zavarovanje in ustrezno dostopnost do pravic v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem. Tako nam ne preostane drugega, kot da to podpremo in smo veseli, da je do te pobude prišlo, da vsaj eno skupino zavarovancev, ki je bila, tudi kar se tiče duha samega zakona, neustrezno obravnavana, saj imamo v zakonu zapisano, da so vse pravice, ki jih imajo otroci oziroma mladostniki do 18. leta, na voljo brezplačno, brez kakršnegakoli doplačila. Vsi vemo, da so otroci
in mladostniki do tega tudi res upravičeni in ta administrativna zapora, ki je nastala, je pravzaprav nevredna našega sistema oziroma naše opredelitve.
Definitivno smo podporniki vseh rešitev, ki omogočajo enakopravno in pravično obravnavo skupin, ki so bodisi zaradi svojega socialnega položaja ali zaradi svojih lastnosti bolj ranljive. Zato mi podpiramo to rešitev in predlagamo Državnemu zboru, da to novelo skupaj z amandmaji podpre. Hvala.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. V imenu Slovenske demokratske stranke ima besedo gospod France Cukjati.
FRANCE CUKJATI: Hvala za besedo, gospod predsednik. Kolegice in kolegi!
Zakon, ki je pred nami, rešuje vprašanje zdravstvenega varstva otrok, katerih starši imajo to smolo, da jim zakonodajalec ne plačuje socialnih prispevkov. Za te otroke je vprašanje sicer pomembno in glede naše gospodarske situacije vse bolj aktualno, a z vidika celotne in vse težje problematike zdravstvenega varstva je to le en kamenček v mozaiku, ki se vse bolj resno podira.
Konec leta bo zdravstvena blagajna imela 55 milijonov evrov primanjkljaja, 18 milijonov bo krila iz lastnih rezerv, 37 milijonov pa bo zmanjkalo. Zato se bodo podaljšali plačilni roki, bolnišnice in zdravstveni domovi pa bodo plačani z vse večjim zamikom. Zdravstvena blagajna napoveduje tudi manjši delež plačevanja nekaterih zdravstvenih storitev. Za zobne proteze, nenujne prevoze, zdravila za vmesne liste, očala in podobno bo blagajna plačevala pol manj kot doslej. Breme plačevanja zdravstva se stihijsko prenaša na dopolnilno zdravstveno zavarovanje in s tem neposredno na pleča zavarovancev. To pa se vse bolj opazno dogaja že vrsto let. Leta 2006 smo za zdravstvo porabili 2,4 milijarde evrov, lani pa že 3,2 milijardi - leta 2006 8,3 % bruto družbenega proizvoda, lani pa že 9 % BDP. Obvezno zdravstveno zavarovanje je leta 2006 prispevalo 80 % teh sredstev, lani pa le še 70 %, ostalo je šlo iz žepa zavarovancev, 14 % iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, 16 % pa iz neposrednih plačil.
Iz leta v leto se stanje na področju zdravstvenega zavarovanja nevarno slabša, za vladno politiko na tem področju očitno nimamo srče. Najprej je minister Miklavčič zagotavljal, da bo do konca leta 2009 Državni zbor sprejel zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, nato je bila obljuba do konca 2010, minister Marušič pa je to obljubo podaljšal do konca 2011. Zdaj se lahko izgovarja na predčasne volitve, a to nam nič ne pomaga. Problem, ki bi moral biti že davno rešen, se bo v tem času še zaostril in v naslednjem letu lahko pričakujemo 200 milijonsko izgubo zdravstvene blagajne.
Izgube pravzaprav ne bo, ker se ne bomo mogli več zadolževati, bomo pa imeli stagnacijo in upadanje zdravstvenega varstva z odpuščanjem zaposlenih, ukinjanjem posameznih ambulant, zapiranjem dežurnih služb in bolnišničnih oddelkov, skratka manj zdravstvenih storitev. Vse to pa bo stihijsko, zmedeno, boleče, kajti že davno bi morali racionalizirati zdravstveno službo, posodobiti njeno vodenje, sprejeti racionalno košarico zdravstvenih pravic in preoblikovati dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Vsega tega se zaveda tudi minister in je vse to tudi obljubljal, tako prejšnji kot sedanji. A od samih obljub se ne da živeti. Tudi na področju zdravstva smo v tem mandatu imeli smolo.
Sam zakon pa bomo podprli, čeprav popravlja en sam kamenček v razbarvanem mozaiku zdravstvenega varstva, pa še to le provizorično. Bolj trajna rešitev bi že bila, če bi delodajalce podvrgli strogi disciplini plačevanja socialnih prispevkov.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupin Zares bo predstavila stališče gospa Majda Širca Ravnikar.
MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR: Hvala.
Če nadaljujem z mojim predhodnikom. Res je, da ta novela rešuje en kamen, en del problema, ne en kamenček, ker ko govorimo o pravicah in spoštovanju Ustave, govorimo o težkih vprašanjih in o nujnosti poprave le-teh. Je pa tudi res, da so potrebni tudi drugi pristopi in že pri vprašanju, kako se soočati s tem neplačevanjem in možnostjo celostne oskrbe zdravstvenega varovanja otrok, je bilo več rešitev. Med drugimi tudi tista, ki jo je predlagal varuh, ki na nek način govori o univerzalni in celotni zaščiti ali celo o avtomatizmu zdravstvenega zavarovanja, ko govorim o otrocih.
Število ljudi, ki najmanj eno leto nima urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja, v zadnjem času narašča - od leta 2008, ko smo se soočali s približno tisoč 780 primeri, jih je bilo do naslednjega leta že 100 več in konec koncev jih je bilo do konca lanskega leta 4 tisoč 860. Tudi uradnih podatkov o vzrokih zdravniki nimajo, je pa res, da se med nezavarovanimi nahaja vse več samostojnih podjetnikov. Verjamem, da vprašanja nediscipline plačevanja ali pa sploh možnosti odpusta neplačevanja prispevkov, kot jih zdaj vsebuje zakon in jih mimogrede rešuje ali odpravlja vložen zakon v Državnem svetu, ki črta člen, dajejo možnosti, da Zavod za zdravstveno zavarovanje odpiše prispevke za zdravstveno zavarovanje v določenih primerih. Tudi to je neka pot, ki bo poskušala sanirati obstoječe stanje. Nedvomno je, da mi saniramo tisto, kar so nam vsi priporočali, za kar sami vemo, da je treba poskrbeti, da otroci ne bi delili usode svojih staršev neplačnikov oziroma da morajo biti vedno v celoti zaščiteni in da morajo
biti na voljo otrokom in mladostnikom vse zdravstvene storitve, ne le nujne. Kot sem že prej povedala, je praksa pokazala na tiste pomoči, kjer so zdravstveni delavci pomagali na etični pogon in na korektno ravnanje. Bile so nelegalne, mnogokrat so zašle v težave, in to enostavno ne smemo dopuščati, da se nekaj dela na črno, četudi je to v dobro, kajti če so že sprejemali tisto, kar je več kot nujna zdravstvena pomoč, so bile težave že pri pisanju receptov. Sprememba pomeni, da spoštujemo svoje ne samo zakonske, ustavne dolžnosti, ampak da primerno in pravilno poskrbimo tudi za otroke in mladoletnike.
Vprašanje, na kakšen način sanirati tudi druge primere, ki izhajajo iz dejstva, da prispevki niso poravnani, pravim, da se rešuje drugje, danes ga na horuk obljubljajo marsikateri, ki pravijo, da bodo v bodoče, če ne bodo ti prispevki plačani, ljudje tako rekoč izbrisani iz registra tega prostora ali pa kar izgnani, zagotovo pa zelo kaznovani. Pristopi so tukaj lahko različni, ko je že bilo rečeno in ponovno ponavljam, da v državnem svetu en sistem že ponuja določeno rešitev in vsi tisti, ki skrbijo za to, še posebej pa za zdravo družbo, bodo nedvomno znali poiskati odgovore tudi za vse ostale in ne samo za otroke. Hvala.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo stališče predstavil gospod Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo gospod predsednik. Spoštovani gospod državni sekretar, kolegice in kolegi!
Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke podpira predlog zakona, ki bo omogočil popolno uveljavljanje otrokovih pravic na področju zdravstva. Zdravljenje mora poleg osnovnega zdravljenja vključevati tudi druge storitve zdravstvenih ustanov, kot tudi zdravstveno rehabilitacijo iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja ter pravice do denarnih dajatev ne glede na to, če so prispevki plačani s strani delodajalca oziroma s strani zavezanca, po katerem so otroci zavarovani. Pri tem opozarjamo, da ne bi smeli urejati sprememb samo otrokom, pastorkam, bratom, sestram in otrokom brez staršev, ampak tudi drugim ožjim in širšim družinskim članom, ki jih navaja 20. člen kot družinske člane zavarovanca, ki živijo z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu. Ministrstvo za zdravje je podobno rešitev, kot nam je poznano, že predvidevalo v okviru priprave zakonodaje s področja zdravstva na temelju dokumenta Nadgradnja zdravstvenega sistema do leta 2020.
Poslanci Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke želimo ob razpravi o tem zakonu poudariti, da je treba pri iskanju rešitev upoštevati dejstvo, da se velik del zavarovancev, ki jih omenja 78.a člen in ki ne
zmorejo plačati svojih obveznosti kot na primer samostojni podjetniki, ni znašlo v težavah po lastni krivdi. V večini primerov so postali žrtve slabih gospodarskih razmer, izgubili delovno mesto in iskali rešitev za preživetje v samozaposlitvi. Znašli so se v začaranem krogu, saj nenadno in solventno zanje to ne predstavlja lahko rešljive situacije.
Poslanci SLS verjamemo, da bo predlog zakona s sprejetim amandmajem o drugi obravnavi sprejet, saj ga podpirajo tudi Združenje za pravice bolnih otrok, Združenje za državljanski nadzor javnega zdravstva, Državni svet in Vlada. Poslanci Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bomo rešitve problema za varovanje otrok podprli ob zavedanju, da so eni izmed prvih in nujnih ukrepov nov sklic parlamenta, hitra priprava in sprejem ukrepov za stabilizacijo zdravstvene blagajne kot tudi ukrepi pokojninske in socialne politike. Hvala lepa.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
V	imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo stališče predstavil gospod mag. Vasja Klavora.
MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Gospod državni sekretar, spoštovani poslanke in poslanci!
Čeprav je bila ob začetku tega mandata naša želja, da bomo prišli do nove reforme zdravstvenega sistema, nam žal to ni uspelo. Vidimo, da je v tem veliko težav in morda je to danes - tik pred zdajci - grenak priokus, ko se poslavljamo in moramo še enkrat priznati, da nam to ni uspelo. Zato sem izredno vesel, pa čeprav tik pred zdajci, da je brez kakršnegakoli drugega priokusa ta točka predlagateljev postavljena na dnevni red in naj se ta predlog zakona sprejme. Predlog govori o tisti najbolj ranljivi skupini slovenskega prebivalstva - o otrocih. Mislim, da ne bo nobenega izmed nas, ki tega ne bo podprl.
Ne bom ponavljal, kaj ta zakon prinaša, o tem ne bom govoril, ampak podprl ga je Odbor za zdravstvo našega Državnega zbora, podpira ga Vlada in enoglasno ga podpira tudi Poslanska skupina DeSUS. Hvala.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
V	imenu Slovenske nacionalne stranke bo predstavil stališče gospod Miran Györek.
MIRAN GYÖREK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Kolegice in kolegi!
V	Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke menimo, da je sprejemanje Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju le metanje peska v oči oziroma sladkanje s predvolilnimi bombončki in trkanje na vest najrevnejšim in najšibkejšim volivcem.
Namen zakonodajalca bi moral biti v prvi vrsti sistematično odpravljanje nepravilnosti in nelogičnih napačnih ureditev ne pa kršenje razpadajočega sistema, polnega anomalij in kontradiktornosti. Če se vrnem konkretno k predlogu zakona, lahko povem naslednje: ustava in veljavna zakonodaja že zdaj omogočata zdravljenje vsem, ki urgentno pomoč potrebujejo, naj bodo ti pacienti otroci ali odrasli. Do zdravniške obravnave so upravičeni prav vsi, ki takšno pomoč potrebujejo, pa naj so bodisi zavarovani ali ne. Zato se sprašujem, v čem je smisel sprejemanja Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in kaj je nujna zdravstvena pomoč predvsem takrat, ko govorimo o otrocih. Ko gre za zdravstvene težave, menim, da je vsak obisk otroka s straši pri zdravniku na nek način iskanje nujne zdravniške pomoči. Saj ne gredo starši s svojimi otroci k zdravniku zato, ker ne vedo, kaj bi počeli ali pa ker jim je dolgčas. Saj otroci niso stimulanti. Ko moramo pri otrocih sprejemati eno takšno dodatno novelo zakona, se mi to dejansko zdi predvolilni namen predlagatelja, pa naj mi predlagateljica ne zameri, ne mislim nič slabega.
V	prvi vrsti bi morali razmisliti, kaj je treba storiti, da bi trajno odpravili nedoslednosti neplačevanja prispevkov, kako bi izterjali zapadle, neplačane prispevke oziroma kako bi zaostrili plačilno nedisciplino, ki se z vsakim dnem povečuje. Nikakor ne moremo rešiti problema le s kozmetičnimi korekturami, če celovito in dosledno ne posežemo v sistem, za katerega moramo reči, da je slab, če že ne zelo slab. Sprašujem se, zakaj sistem že danes ne upošteva določb Ustave, katera naj bi kot najvišji pravni akt moderne države zagotavljala med drugim tudi varovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin, kar je v prvi vrsti vsekakor pravica do zdravstvenega in socialnega varstva. V drugem odstavku 50. člena Ustave piše: "Država ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje." Prvi odstavkek 51. člena Ustave pa pravi: "Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva." Kakšne zakone je treba sprejemati? Zakaj naj bi si poslanci zdaj še jemali pravico in sprejemali dodatne zakone, če nam, državljanom, to omogoča že ustava.
Mogoče bi bilo treba razmisliti, kaj je narobe z našo državo, da ne varuje in ne izvršuje tistega, kar je zapisano v njeni temeljni listini, to je Ustava Republike Slovenije. Hvala.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
V	imenu Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije bo stališče predstavil gospod mag. Borut Sajovic.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, predsednik. Prijazen pozdrav tudi državnemu sekretarju!
Kadar človek v življenju ne more storiti vsega, je dobro, da popravi ali pa opravi vsaj tisto, kar se popraviti da. Seveda je zdravstveni sistem široka zgodba. Podobna široka zgodba je tudi pokojninski sistem, katerega smo se dotikali, pa nismo bili uspešni. V tej državi se je treba zavedati preprostega dejstva, da lahko delimo tisto, kar v pokojninsko in zdravstveno blagajno vplačamo. Zadnji pa morajo biti tisti otroci, ki čutijo javnofinančne zadrege - tako zdravstvene kot kakšne druge blagajne.
V	Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije se strinjamo z razmislekom predlagateljev. Bili smo tudi eni od podpisnikov. Če je že volja vseh, da opravimo zadevo pred razpustom, pred dokončanjem mandata, potem seveda to ni in ne bo ne zasluga predlagateljev, ne zasluga podpisnikov, ampak je zasluga vseh nas, ki bomo pritisnili na tipko, da smo tak zakon sprejeli. Prepričan sem, ker je do glasovanja še nekaj ur, da imamo prav vsi to možnost in priložnost za pozitivno sporočilo v korist otrok. Hvala lepa.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
V	imenu nepovezanih poslancev bo stališče predstavil gospod Andrej Magajna.
ANDREJ MAGAJNA: Spoštovani!
V	Poslanski skupini nepovezanih poslancev bomo seveda podprli Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Pridružujemo se vsem, ki zagovarjajo načelo univerzalnega zdravstva in nediskriminatornega obravnavanja otrok. Če tega ne bi storili, bi dejansko spet imeli kategorijo otrok, ki bi bila sicer deležna tiste osnovne zdravstvene pomoči, ne pa tistega, česar so deležni ostali otroci. S tem odpravljamo to nediskriminatornost, čeprav, kot je že opozoril generalni sekretar ministrstva, s tem nismo zajeli vseh kategorij. Še ena opomba. Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za delo kar tri leta nista rešila vprašanja neplačnikov, kar je že zdavnaj urejeno v naših sosednjih državah, in tako sploh ne more biti. Zanimivo je, da se to ni dalo urediti v treh letih, čeprav smo mnogi na to opozarjali že prvo leto tukaj v parlamentu. V mnogih dokumentih, strankarskih programih je na prvo mesto oziroma na vidno mesto postavljeno načelo univerzalnega zdravstvenega sistema. Kot kaže imamo tudi tu različne interpretacije, kaj to pomeni, čeprav ne bi smelo biti toliko različnih interpretacij. Ta novela oziroma sprememba je prispevek, da bomo to odpravili.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
Preden dam besedo še gospe dr. Andreji Črnak Meglič, ki bo predstavila stališče v imenu Poslanske skupin Socialnih demokratov, vas samo obveščam, da je tokrat sprotno glasovanje in da ni amandmajev. Po tem stališču se bomo približali glasovanju.
V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov bo stališče predstavila gospa dr. Andreja Črnak Meglič.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ: Gospod predsednik, gospod državni sekretar, kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!
Obstoječi zdravstveni sistem v Sloveniji je zaradi spremenjenih okoliščin, napak in pomanjkljivosti v delovanju sistema nujno potreben prenove. To dejstvo je še dodatno razkrila gospodarska kriza, ki je pokazala pomanjkljivosti, ki vplivajo na uresničevanje pravic do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev iz zdravstvenega zavarovanja, še posebej pri zagotavljanju zdravstvenega varstva otrok. V praksi se namreč dogaja, da otroci zavarovancev, ki jim delodajalec ne poravnava prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, ne morejo priti do zdravniške pomoči, razen v nujnih primerih. Res je, da že v izhodišču ne bi smelo prihajati do izogiba in obveznosti plačila prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki pa je pogosto žal posledica slabih gospodarskih razmer, v katerih se posamezni zavarovanci, zlasti samostojni podjetniki, niso znašli po lastni krivdi in imajo zato oni in družinski člani, ki so zavarovani po njih, omejen dostop do zdravstvenih storitev. Vendar pa s predlagano spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki jo sprejemamo po skrajšanem postopku, ne moremo reševati tega problema, ki bi imel tudi ne nezanemarljive finančne posledice, vsaj v višini 10 milijonov evrov.
Zapisana pa je celovita reforma sistema, in sicer v gradivu, ki ga je že tudi obravnavala Vlada, Nadgradnja zdravstvenega sistema do leta 2020, ki ga je pripravilo Ministrstvo za zdravje. V njem je zapisana zakonska rešitve, s katero bi v primeru neplačila prispevka upravičenci uveljavljali pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja vsi družinski člani zavarovanca. Samo upamo lahko, da bodo takšne rešitve, ki so zapisane v dokumentu, privzete s strani naslednje vlade.
Socialni demokrati smo mnenja, da je treba zakonsko ureditev, ki krši otrokom z ustavo zagotovljene pravice, nemudoma spremeniti. Zato smo tudi sopodpisali Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, katerega namen je omogočiti polno uveljavljanje otrokovih pravic na področju zdravja iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Predlog zakona določa, da otrokom v času, ko njihovi družinski člani nimajo poravnanih prispevkov, niso zadržane pravice do zdravstvene storitve. K varovanju pravic otrok se je naša država zavezala tudi s sprejemom konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, na podlagi katere si moramo vsi prizadevati za to, da bodo imeli otroci
omogočeno najvišjo dosegljivo raven zdravja in storitev, ki jih omogoča zdravstveni sistem.
Zakaj Socialni demokrati menimo, da je treba poleg naštetega sprejeti predlagano novelo? Prvič, otroci ne morejo vplivati na izpolnjevanje zakonsko določenih obveznosti delodajalcev, četudi so to njihovi starši, po katerih so zavarovani. Drugič, otroci nimajo možnosti zavarovanja kot posebna kategorija upravičencev. Tretjič, omeniti je treba tudi neenak dostop do zdravja otrok oziroma do zdravstvenih storitev, ki jih omogoča že veljavna zakonodaja. Nekateri otroci imajo že na podlagi obstoječega zakona zagotovljen dostop do vseh zdravstvenih storitev ne glede na plačilo prispevka, pod pogojem, da se šolajo, medtem ko drugi, o teh danes govorimo, tega nimajo. Socialni demokrati smo prepričani, da je treba, ne glede na prihajajoče celovite zakonske spremembe zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, pravice otrok nemudoma urediti. Visoka podpora predlaganim spremembam zakona je bila izkazana tudi ob obravnavi gradiva na Odboru za zdravstvo, v okviru katerega smo sprejeli amandmaje, s katerimi smo izboljšali vsebino predlaganih določb. Kot je videti, nihče ne bo nasprotoval predlaganemu zakonu, kar nas lahko samo veseli.
Vsi se strinjamo, da so otroci naša prihodnost in zgolj z negovanjem njihovega zdravja lahko pričakujemo, da se bodo ustrezno razvijali in uresničevali svoje potenciale. Zato, kot je že rečeno, svojo podporo zakonu obljubljamo tudi Socialni demokrati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona v okviru skrajšanega postopka.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona, to je na odločanje o predlogu zakona.
Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen. Prosim vas, da pred glasovanjem preverite delovanje vaših glasovalnih naprav.
Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 61 poslank in poslancev. Za je glasovalo 61, proti nihče.
(Za je glasovalo 61.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO MANDATNO-VOLILNIH ZADEV.
Prehajamo na obravnavo predloga Vlade Republike Slovenije za imenovanje
direktorja Agencije za zavarovalni nadzor s predlogom sklepa.
Predlog je v obravnavo zboru predložila
Vlada.
Predlog je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delavno telo, ki je zboru pisno poročala in predložila predlog sklepa. Sledi predstavitev stališ poslanskih skupin.
Gospod Bogdan Barovič.
BOGDAN BAROVIČ: Spoštovani gospod predsednik!
Če ste že izsilili obravnavo vseh teh točk, imamo pred seboj predlog Vlade Republike Slovenije za imenovanje direktorja. Nisem imel časa prebrati tega ob vsej gneči, ki smo jo imeli. Ampak ali se vam ne zdi vredno, da bi nam to kdo povedal in predstavil, da je to predlog Vlade? Ne vem. Vprašam. Če je to predlog Vlade, če bi bil moj predlog, bi povedal, da je moj predlog za to in za to.
Jaz zahtevam oziroma dajem proceduralni predlog v imenu Slovenske nacionalne stranke, da se zahteva od predstavnikov Vlade, da pridejo in predstavijo svoj predlog. Prosim, če daste proceduralni predlog na glasovanje.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Spoštovani gospod poslanec Bogdan Barovič, ali predlagate, da o tem glasujemo v skladu z drugim odstavkom 66. člena Poslovnika Državnega zbora?
BOGDAN BAROVIČ: Spoštovani gospod predsednik, tako kot boste rekli. V tem času ste boljši poznavalec, to vam moram reči, vodili ste zelo dobro, čeprav ste imeli 100 dni niti ne miru, ampak garanja, in če ste tako rekli, potem naj tako bo.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Razumem, da proceduralni predlog dajemo na glasovanje in da mora predstavnik Vlade oziroma predlagatelj podati dopolnilno obrazložitev k temu predlogu.
Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 60 poslank in poslancev. Za je glasovalo 24, proti 33 poslank oziroma poslancev.
(Za je glasovalo 24.) (Proti 33.)
Predlog ni sprejet.
Nadaljujemo in dajem besedo predstavnikom poslanskih skupin. Besedo dajem gospodu Jakobu Presečniku za predstavitev stališča Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Se odpoveduje. Besedo dajem gospodu Ivanu Grillu za predstavitev stališča Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
IVAN GRILL: Hvala lepa za besedo, spoštovani gospod predsednik.
Tudi v Slovenski demokratski stranki protestiramo nad tem, da Vlada ni hotela ali ni želela predstaviti tega svojega predloga, kajti
tudi na današnji nujni seji Mandatno-volilne komisije ni bilo predstavnika Vlade, kjer bi lahko dobili dodatna pojasnila o predlaganem kandidatu. To kaže na nekaj, kar se v Sloveniji očitno še ni dogajalo, ampak zdaj pred iztekom mandata pa to postaja praksa. Samo nekaj ur nas loči, ko bo predsednik Republike razpustil Državni zbor in samo nekaj ur preden bo Državni zbor v tej sestavi razpuščen. Vlada Republike Slovenije in njena koalicija, formalna in neformalna, izvajata kadrovanje ljudi na ključne položaje. Izkoristiti hočete zadnje ure svojega zavoženega mandata, da postavite na odgovorne položaje ljudi, ki sodijo v vaš miselni okvir. Pri tem pa se ne ozirate na to, da je takšno ravnanje nehigienično, da je v nasprotju z demokratičnimi načeli in najbolj zaskrbljujoče je to, da je tudi v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije, ki ji je bila 20. septembra izglasovana nezaupnica, je izgubila določena pooblastila z Ustavo in zakoni in bi morala opravljati samo še tekoče posle. Med tekoče posle pa zagotovo ne sodi kadrovanje na ključne položaje. Žal Vlada Republike Slovenije ne upošteva svojih omejenih pristojnosti in krši Ustavo Republike Slovenije, pri tem pa ji v koaliciji, formalni in tudi neformalni, pomagate. Tudi pri potrjevanju direktorja Agencije za zavarovanje in nadzor se danes dogajajo podobne stvari. Kljub temu, da Vlada nima več pooblastil, je imenovala na ta položaj novo osebo in ta predlog poslala v potrditev v Državni zbor.
V	Slovenski demokratski stranki smo predlagali, da se ta postopek prepusti v odločanje naslednji vladi in naslednjemu sklicu Državnega zbora, pa je bil naš predlog s strani koalicije zavrnjen. S tem vladajoča koalicija prevzame vso odgovornost, če bo potrditev gospoda Simonitija doživela razveljavitev v primeru pritožbe na sodišču. To bo njemu lahko pustilo nehvaležni pečat v nadaljnji karieri, pa za to seveda ne bo sam prav nič kriv. V Slovenski demokratski stranki se ne opredeljujemo do njegovih strokovnih kompetenc, ampak odločno nasprotujemo takšnemu načinu kadrovanja samo nekaj ur pred razpustom.
V	Slovenski demokratski stranki tega predloga ne bomo podprli in predlagamo, da se tako odločite tudi v ostalih poslanskih skupinah. Hvala lepa.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
Kolegice in kolegi, če vas lahko prosim, da bi bilo v korektnem odnosu do tistega, ki predstavlja stališče oziroma ki nastopi, malo več pozornosti. Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Sledi razprava poslank in poslancev.
Besedo ima gospa mag. Melita Župevc. Se odpoveduje. Gospod Matjaž Han. Se odpoveduje. Gospod Bojan Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa.
Saj sem tudi sam razmišljal, da bi se odpovedal, ampak, ko poslušam argumente, zakaj zavrniti predlog Vlade, se seveda moram oglasiti.
Dodatni argumenti Vlade, ki naj bi bili v podkrepitev temu predlogu, zanesljivo ne bi zalegli pri tistih, ki so glasovali proti na Mandatno-volilni komisiji in pri tistih, ki boste glasovali proti na seji Državnega zbora. Naj pa povem, da na Mandatno-volilni komisiji pravzaprav ni bilo dodatnih zahtev po dodatnih argumentih, morda zato, ker ni bilo predstavnika Vlade. Vendar moram povedati, da je seja komisije potekala tako, da smo najprej imeli redno sejo, po njej pa smo imela še izredno sejo, na kateri smo obravnavali ta predlog. Vlada in pristojni minister s sodelavci zelo težko načrtujejo delo v temu primeru in tako je bilo tudi tokrat. Ne gre za izogibanje, državno sekretarko imamo zdaj tukaj med nami, vendar pravih pozivov k dodatni argumentaciji ni bilo, čeprav ne bi bili upoštevani, to vemo vnaprej. Ampak, ko nekdo reče, da kandidature ne bo podprl zaradi tega, da bo zaščitil kandidata, potem pa to zveni, ne bom uporabil izraza, zato ker je kandidat pravzaprav dober, nimamo nič proti njemu, ker pa ga predlaga Vlada, ki opravlja tekoče posle in ker gre za zaključek mandata, je pa neprimerno, da tega kandidata potrdimo. To seveda ni pravi argument, pravi argument bi bil nestrinjanje s kandidatom zaradi tega, ker ne izpolnjuje strokovnih kriterijev ali česarkoli podobnega. Neumestno do kandidata, ki ga hkrati želite na nek način zaščititi, je, da ga umeščamo v miselne ali kakršnekoli okvirje.
Postopek imenovanja traja nekaj časa in se ni začel takrat, kot navajate, ampak je postopek tekel. Prišli smo v situacijo, ko je treba o tem odločati na seji Državnega zbora. Državni zbor ima polna pooblastila in deluje normalno, sprejema odločitve, nasprotno, dolžan je sprejemati odločitve, sploh tiste kadrovske, ki so vezane na rok, to je treba storiti in to so naša pooblastila, ki jih moramo tudi dejansko izvajati. Zdaj je to na koncu mandata, na začetku in na sredi mandata pa to sploh ni pomembno. Pomembno je, da je to takrat, ko je v skladu z zakonodajo, ki predpisuje mandate. To je podobno, spoštovani kolegice in kolegi, kot če bi dejali, da gol v nogometu v podaljšku ne velja. Velja, pa še kako velja. In včasih vzame vse 3 točke. Tako je tudi pri glasovanju v Državnem zboru. Dokler ima Državni zbor mandat, mora ta mandat izvrševati, pa nam je to všeč ali pa ne. Mi smo to dolžni storiti, Mandatno-volilna komisija je pripravila predlog in Državni zbor se mora o tem predlogu odločiti glede na to, da je razširjena seja s to točko dnevnega reda.
Jaz bom vsekakor ta predlog podprl. Hvala lepa.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa.
Predhodni nastop je zvenel, "mi smo dolžni", po domače včasih rečejo: "mus je samo umreti", če pa so okoliščine čudne, potem pa se je bolje vprašati in včasih tudi ustaviti. Ko gledam ta predlog Vlade, ugotavljam, da je bil razpis 10. 6. 2011 in da je Agencija za zavarovalni nadzor 31. 8. 2011 izvedla postopek ugotavljanja strokovne sposobnosti, zadnji test, in takrat ste tiste postopke izvedli. Predlog pride na mizo zadnjo minuto pred 12. uro. Dejansko moram reči, da je verjetno žrtev kandidat, da ga niste hoteli dati v potrditev Državnemu zboru v rednih rokih in normalnih časih. Ampak zdaj, ko se vam je zrušil sistem, ko smo doživeli implozijo tega levičarskega sistema, ga dajete naprej, ker je manj slaba rešitev od tistega, kar ste verjetno načrtovali in taktizirali. Verjetno bi bil ta razpis razveljavljen, če bi vam mandat tekel naprej.
Agencija za zavarovalni nadzor ima in bi morala imeti večjo težo. Zavarovalnice so pri nas v neki povezavi tudi z bančnim sistemom in oba sistema nista zdrava. Mi smo v preteklosti imeli v zavarovalništvu ogromno nepravilnosti, afer, ki so se sicer potlačile, zato ker so zavarovalnice dobro stoječe firme, ker tam komitenti stalno plačujejo rizike in zaradi tega so nekateri zavarovalniški šefi veliki bossi. Država pa od zavarovalnic pri nas ni imela tistega, kar bi morala imeti. Zdaj, se govori, da bo nekdanji direktor Vzajemne gospod Marko Jaklič - vemo kakšne so tam bile afere in samovolja, s tistega denarja je verjetno postavil to črno gradnjo, ne vem, koliko milijonov evrov je vredna, in potem ga je Janković dal na Lekarne Ljubljana, kjer je zopet pripravljal črno privatizacijo - v ministrski ekipi gospoda Jankovića. To so sami problematični ljudje, ki bi jih imeli za ministre, vi pa to tiho in mirno gledate in odobravate. Dokler se take stvari ne razčistijo in dokler je v zavarovalništvu toliko problemov, problemov v tem smislu, da se dela pod mizo, odvaja državni denar, da slišimo cel kup stvari tudi v zvezi z zavarovalnico Triglav in težnjami direktorja, ki je po naših informacijah praktično že zavozil po tirnicah Nade Klemenčič , je treba dobro premisliti in imeti za to možnost. Jaz tudi ne poznam gospoda kandidata. Vidim, da je bil že v prvi službi direktor pravne službe, tako da je verjetno stalno imel s tega stališča dobre povezave, ampak na tak način se ne da zapolnjevati tako odgovornih mest ob takšnem stanju v zavarovalnicah. V to bodite prepričani. Hvala lepa.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
Besedo dajem gospodu Dušanu Kumru. Se odpoveduje. Hvala lepa. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje o Predlogu sklepa o imenovanju Sergeja Simonitija za direktorja Agencije za zavarovalni nadzor.
Položaj nastopi s 1. 1. 2012.
Obrazložitve glasu v imenu poslanske skupine? Potem odpiram prijavo za obrazložitve
glasu v imenu poslanske skupine. V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo stališče predstavil gospod Rudolf Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani!
Naše mnenje je še takšno, kot je že bilo najavljeno. Menimo, da ta točka ni primerna za obravnavo, ampak če ste jo izsilili, potem smo pri tem, seveda mi tega predloga ne bomo podprli.
Želel bi pa povedati sledeče. Če kandidat izpolnjuje vse formalne pogoje, tudi strokovne pogoje, se potem mora glasovati. Seveda ni čisto tako enostavno, tu se postavlja še eno drugo vprašanje, ali predlagatelj, to se pravi Vlada, ima vse strokovne kvalifikacije, da lahko predlaga takšen predlog. To ni predlog za vodenje slaščičarne, to je predlog za vodenje zavarovalniškega nadzora, in to je prvi nadzornik na področju zavarovalništva. Zavarovalnice so del finančnega sistema, finančni sistem v Sloveniji pa je trenutno v takšni situaciji, kot ni bil še nikoli, pa tudi daleč naokoli bi težko našli takšno primerjavo. Seveda so nekateri tudi slabši, ampak s tistimi se ni dobro primerjati. Dejstvo je, da ta vlada opravlja samo tekoče posle. Zakaj sem prej rekel, "če ima Vlada vse strokovne podlage, da to predlaga". Zato ker niti Vlada ne ve, kaj so tekoči posli, v tem je problem. Se pravi, če niti na Vladi ne vedo, kaj so tekoči posli, kako lahko potem predlagajo tako pomembno funkcijo za šest let? Nihče danes tu ni govoril o imenu, nihče in tudi jaz niti slučajno ne mislim. Gre pa za druge stvari, ki so bolj pomembne. Vlada v tem trenutku nima vseh strokovnih kvalifikacij in podlag, da lahko predlaga tako pomemben kadrovski predlog in je prav grozljivo, kako Vlada v tem trenutku kadruje po dolgem in počez in nastavlja ljudi. Zakaj to ni nujno, da niti sama ne ve, če ima za to vse ustrezne kvalifikacije, glede na to, da ima omejene možnosti za vsebinsko delo in da niti sama ne ve ali mora priti v parlament ali ne. V temu primeru imamo predstavnika Vlade, to drži, ampak na drugih točkah in tudi pri točki, ko je Vlada odgovarjala na vprašanja poslancev, je bila tako slaba zasedba, da smo dobili občutek, da Vlada res ne ve ali mora še priti v parlament ali ne. Zato je zelo neodgovorno, da v temu času prihaja v parlament s takšnim predlogom.
Mi bomo seveda nasprotovali takšnemu predlogu. Hvala.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
Končali smo obrazložitve glasu v imenu poslanske skupine. Želi kdo v lastnem imenu obrazložiti svoj glas? Ne želi.
Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 48 poslank in poslancev, za je glasovalo 42, proti 1.
(Za je glasovalo 42.) (Proti 1)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o imenovanju članov Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložila Mandatno-volilna komisija.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima v imenu Slovenske nacionalne stranke gospod Zmago Jelinčič Plemeniti.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI: Prav lep dober večer!
Danes bomo glasovali o eni zadevi, ki se ji reče "vladno poseganje in protežiranje človeka, ki je zelo vprašljiv", če nežno rečem. Drugi kandidati so v redu, vendar pa meni in Slovenski nacionalni stranki nikakor ne gre v račun, da je kandidat pod številko 13 dr. Gregor Jurak. Nekaj informacij o temu gospodu: s strani Policijske uprave Ljubljana je Sektor kriminalistične policije z dne 12. 6. 2009 podal ovadbo zoper Gregorja Juraka zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja po četrtem in tretjem odstavku 261. člena Kazenskega zakonika. Pa nič hudega, gospod minister za šolstvo in šport ga je predlagal in ga predlaga še kar naprej. Drugič, s strani ministrstva, pristojnega za šport, so bila na Državni zbor poslana opozorila o nezakonitem ravnanju takratnega direktorja Gregorja Juraka in nezakonitih izplačilih za njegovo delo na njegovo osebno podjetje, o nezakonitem ravnanju tega direktorja in nezakonitih izplačilih nagrad za delo. Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila nezakonita izplačila za njegovo delo na račun njegovega podjetja s strani Fundacije za šport, kjer je bil on direktor. Računsko sodišče je ugotovilo nezakonita izplačila nagrad za njegovo delo. Podjetništvo, ki ga izvaja ta gospod preko Zveze za šport, otrok in mladine z dejavnostmi na Fakulteti za šport, kjer je bil zaposlen in tudi tukaj ovaden, je ravno tako brez pravne podlage. Vendar gospod Lukšič sodi, da je ta gospod primeren in ga je predlagal na pozicijo strokovnega sveta Republike Slovenije za šport, za enega od treh kandidatov.
Človek se vpraša, kaj se Ministrstvo za šolstvo sploh gre. Ali moramo res povsod tlačit noter svoje prijatelje? Ali res morajo tisti, za katere ni važno, ali so obdolženi, obsojeni na sodišču in tako naprej - ti ljudje bodo še naprej mirno opravljali svoje čudno delo. Seveda za tem stoji gospod Lukšič. Navkljub temu, da je bilo ministrstvo kar nekajkrat opozorjeno tako s strani Komisije za preprečevanje korupcije, Računskega sodišča, Fundacije za šport kot policijske uprave gospod Lukšič stoji za tem človekom in ni pomembno kaj počne, glavno je, da je naš, da ga spravimo še zadnji trenutek na to delovno mesto. Skoraj prepričan sem, da bo koalicija glasovala za tega svojega kandidata in ga podprla, vendar mislim, da bo treba sprožiti -upam, da bo kakšna druga konstelacija vodila državo tako, da svinjarije ne bodo več mogoče,
da bodo tudi tisti koalicijski gospodje, ki so podpirali razne goljufe, kaznovani in poklicani na odgovornost, pa naj bodo to bivši ministri ali bivši poslanci ali kaj podobnega.
Mislim, da česa takega ne smemo podpreti. Dejstvo je, da se glasuje v kompletu za vse skupaj in ravno to je bil namen gospoda Lukšiča, da v tem kompletu rečemo: "No ja, saj drugi so v redu, nekako bo že." Pa ne bo! Zato ker se je 3 leta govorilo, da bo že nekako, je država v takem stanju in zato vsaj zdaj ne moremo tega potrditi.
V	Slovenski nacionalni stranki bomo glasovali proti.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala.
Stališče Poslanskega kluba LDS bo predstavil mag. Borut Sajovic.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, gospod predsedujoči.
V	Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije bomo glasovali tako kot vedno - vsak v skladu s svojo vestjo in prepričanjem.
Dejstvo pa je, da je na tehtnici kar nekaj razmišljanj. Na eni strani smo bili deležni klicev nekaterih občanov in županov iz različnih političnih opcij, da Fundacija za šport deli pomembna sredstva in da ne bi bilo prav, če postopki, ki se morajo začeti in razpisati proti koncu leta, ne bodo dokončani v začetku leta, ki prihaja, kajti številne investicije so potrebne financiranja in v različnih slovenskih občinah čakajo na zelo potrebna soinvestitorska sredstva. Na drugi strani, ko govorimo o kandidatih, o imenih in postopkih, bi bilo zagotovo bolj prav, če bi odločali o vsakem kandidatu kot posamezniku posebej. Prepričani smo tudi, da slovenska športna scena premore veliko število različnih imen in da bi kakšnega kandidat, ki buri in moti, lahko zamenjali s številnimi športnimi delavci, ki poznajo področje in so si to v preteklosti zaslužili.
Želel bi tudi opozoriti na to, da kar se tiče slovenskega športa, moramo gledati, da so zastopane vse organizacije in vse sfere. S področja športa in rekreacije vseh občank in občanov smo mogoče prezrli tud[ tako imenovano Športno unijo Slovenije. Športna unija združuje 75 tisoč rekreativk in rekreativcev. Vodimo tudi številne projekte, ki so namenjeni mladim, najmlajšim in združujemo šport vseh generacij. Pomembno je razmisliti, zakaj tudi, recimo, taka organizacija, kot je Športna unija, ki premore obsežno članstvo, nima zastopnika.
Dilem je kar nekaj, odločitev pa bomo, tako kot vedno, sprejeli vsak s svojim videnjem problematike in stvari. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil gospod Ivan Grill.
IVAN GRILL: Še enkrat hvala lepa za besedo.
Tudi v tej točki dnevnega reda, ko boste imenovali novo sestavo članov Sveta Fundacije za šport, ste v koaliciji dokazali, da želite zadnje dni pred razpustom Državnega zbora, postaviti svoje ljudi na odgovorna mesta.
Prav nobene potrebe ni, da se tik pred iztekom mandata Vlade in Državnega zbora postavlja novo sestavo Sveta Fundacije za šport. V Državni zbor smo dobili obvestilo Fundacije za šport, da je bilo 11. 10. v obstoječi sestavi opravljeno tisto nujno potrebno delo od razpisov do sprejetja finančnega načrta, kar zagotavlja, da vse poteka nemoteno tudi vnaprej. Kakršnakoli opravičila, da je treba sprejeti novo sestavo, zato da bo delo potekalo nemudoma, niso upravičena.
V	tej sestavi članov, ki se danes sprejema, je bila s strani Vlade predlagana oseba, ki je moralno več kot sporna. Gre za gospoda Juraka, za katerega je Komisija za preprečevanje korupcije v svojem mnenju ugotovila elemente korupcije. Prav tako je nepravilnosti ugotovilo Računsko sodišče. Gospod Jurak si je, ko je bil še direktor Fundacije za šport, nezakonito izplačeval več 10 tisoč evrov na svoje podjetje. Tudi policija je po opravljeni preiskavi poslala ovadbo tožilstvu. Tožilec pa je na podlagi svoje pristojnosti ovadbo zavrnil z obrazložitvijo, da v tem dejanju ni bilo ugotovljenega naklepa. Ali je takšna zavrnitev ovadbe v ponos pravni državi, naj vsak sam presodi. V posmeh vsem tem ugotovitvam je bil gospod Jurak ponovno predlagan s strani Vlade in gospoda Lukšiča v novem predlogu za Svet Fundacije za šport. V Slovenski demokratski stranki odločno protestiramo proti takšnim predlogom in bomo glasovali proti. Kot pa sem že povedal, naj tukaj še enkrat opozorimo, da ima obstoječa sestava sveta vsa potrebna pooblastila, da svojo funkcijo opravlja naprej in ni nobenih opravičljivih razlogov, da je treba hiteti z imenovanjem nove sestave sveta, kajti vse kar je treba na tem področju narediti, lahko obstoječi svet naredi. Higienično bi bilo, da Državni zbor v naslednji sestavi opravi ponovno presojo tistih kandidatov, ki so primerni za ta položaj in o tem tudi odloči.
V	Slovenski demokratski stranki tega predloga ne bomo podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
V	imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke ima besedo gospod Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Še enkrat vsi lepo pozdravljeni!
Glede na to, da sem trdno prepričan in da v Poslanski skupini pri nobenem od imenovanj ne sme pasti nobena senca dvoma na samo imenovanje ali skupino kandidatov ali
posameznikov, bomo zaradi tega glasovali proti temu predlogu.
Obstaja še en drug razlog. Naše prepričanje je, da gre pri imenovanju članov Sveta Fundacije za neke vrste uzurpacijo nekaterih institucij s področja športa pri teh postopkih imenovanja.
Zaradi tega, kot sem uvodoma rekel, bomo v Poslanski skupini glasovali proti temu predlogu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.
Sledi razprava poslank in poslancev. Besedo ima mag. Melita Župevc. (Ne bo razpravljala.) Gospod Matjaž Han. (Ne bo razpravljal.) Gospod Bojan Kontič. (Ne bo razpravljal.) Gospod Ivan Grill. (Ne.) Mag. Borut Sajovic. (Ne.) Dušan Kumer. (Ne.)
Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o Predlogu sklepa o imenovanju članov Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.
Želi katera poslanska skupina obrazložiti svoj glas?
Proceduralno, izvolite gospod Grill.
IVAN GRILL: Hvala lepa za besedo, spoštovani gospod podpredsednik.
Glede na to, da smo na Mandatno-volilni komisiji glasovali poimensko o vsakem kandidatu posebej, bi predlagal, da tudi Državni zbor danes oziroma zdaj pri tem glasovanju odloča o vsakem kandidatu posebej in ne v paketu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Grill, rad bi vas opozoril, da imamo predlog, ki nam ga je vložila Mandatno-volilna komisija. Ta predlog vsebuje Sklep o imenovanju članov Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Samo o tem predlogu lahko glasujemo, o drugem ne. Lahko pa smo seveda za ali proti in potem eventualno sforsiramo kakšen drug sklep. Mi imamo samo enega in samo o tem lahko glasujemo.
Želi še kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine? Dajem prijavo za obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine. Prijavite se, prosim.
Gospod Bogdan Barovič v imenu Poslanske skupine SNS.
BOGDAN BAROVIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik.
Sicer je predsednik gospod Zmago Jelinčič povedal, kakšno je naše stališče. Ne zdi pa se nam prav, in to so vaše besede od včeraj, vaše politične opcije, da moramo zaradi nekaterih dejstev za enega od članov - in ta dejstva so dejstva, niso domneve - glasovati v paketu in zaradi tega izločiti nekatere druge, ki pa so najbrž že upravičeni, da postanejo člani te
fundacije. To je prvič. Zato nam je zdaj težko glasovati proti vsem.
Drugič, glede na to, da imamo mi veliko ustavo in malo ustavo, ki se ji reče Poslovnik, bi bil zelo vesel, pa ni to zdaj obremenitev vas -, ampak kako je mogoče, da komisija odloča na en način, o vsakem posebej, danes pa o vseh skupaj? Ali smo res že čisto razpuščeni? Če je komisija glasovala o vsakemu posebej, bi bilo pošteno, da bi danes tudi mi glasovali o vsakemu posebej, oziroma to je tako, kot če bi komisija glasovala o vseh skupaj, pa bi mi danes zahtevali, da glasujemo o vsakemu posebej ali pa bi bil predlog, da glasujemo o vsakemu posebej. Enostavna logika, ki je jaz, oprostite, res ne razumem. Odločitev na komisiji je enakovredna. Če pa bi na komisiji, recimo, zavrnili, pa bi bilo danes tako kot takrat, ko nismo smeli odločati pri 1. točki o Zakonu o prometu, lahko smo povedali svoje, ampak komisija je to zavrgla. Če bi komisija ne glede na kakšen način rekla ne, danes spet ne bi smeli odločati. Tako da te stvari so, oprostite, malo čudne gospod predsednik. Jaz ne bi rad diskreditiral 5, 6, 7 ljudi zaradi enega, ne govorim domnev, ampak zaradi enega človeka, o katerem so podatki dejstva. Morate me razumeti gospod podpredsednik, ne želim ovirati, ampak Slovenska nacionalna stranka bo, če boste uvedli kar skupinsko glasovanje, rekla ne in podrla, če bo takšna volja, sistem vseh ljudi, med katerimi verjamem, da so zelo sposobni in zaželeni v tej fundaciji. Tako da se mi res ne zdi pošteno, da komisija glasuje za posameznika, mi pa glasujemo za vse skupaj. Tudi če človek ne bi hotel, mora pomisliti na to, da se nekaj čudnega dogaja in ravno zaradi tega se opravičujem vsem tistim, za katere menimo, da bi bili dobri kandidati, ampak naj se zahvalijo tistim, ki so dali takšen predlog, da bomo zaradi nekih dejstev o enem človeku zavrgli vse - vsaj kar se tiče Slovenske nacionalne stranke. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod Barovič.
Ne znam drugega, kot ponoviti odločitev, ki sledi poslovniškim rešitvam. Predlog je dan in o predlogu moramo glasovati mi, nimamo možnosti sami spreminjati predloga.
Gospod Grill, izvolite. Proceduralno ali obrazložitev? Obrazložitev v imenu poslanske skupine, izvolite.
IVAN GRILL: Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: V svojem imenu. Samo en moment. Ali želi še kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine? Ne.
Gospod Grill, izvolite v osebnem imenu.
IVAN GRILL: Hvala lepa.
Glasoval bom proti takšnemu predlogu iz dveh razlogov. Prvič, ker je v temu paketu tudi gospod Jurak, za katerega dokumenti kažejo, da
je več kot moralno sporen. Drugi razlog, ki pa je ravno tako utemeljen, je pa ta dopis, ki smo ga v Državni zbor dobili s strani Fundacije za šport, kjer so nas obvestili, da svet Fundacije za šport, to je obstoječi, ki upravlja in izvaja vse funkcije, da izvaja vse s pravnimi akti določene naloge. Na redni seji 11. oktobra 2011 je Svet Fundacije sprejel finančni in delovni načrt ter javni razpis fundacije za pridobitev denarnih sredstev za leto 2012. Imenoval je tudi ustrezna delovna telesa in komisije, ki bodo skrbela za izvajanje vseh opravil in nalog v zvezi z objavo in izvedo javnega razpisa. Odpiranje, vrednotenje in analiza vlog bo opravljeno predvidoma do 20. 12. 2011, njihovo finančno vrednotenje z razdelitvijo sredstev pa bo izvedeno do 5. 2. 2012. To pomeni, da ni nobene potrebe, da se danes imenuje nova sestava Fundacije za šport oziroma Sveta Fundacije za šport, še posebej zato, ker je v temu predlogu več kot moralno oporečna oseba.
Zato seveda, kot sem povedal, sam tega predloga ne bom podprl. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Želi še kdo obrazložiti svoj glas v osebnem imenu? Ne želi. Zato zaključujem razpravo in obrazložitev glasu.
Prehajamo na glasovanje o Predlogu sklepa o imenovanju članov Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.
Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 61 poslank in poslancev, 31 jih je glasovalo za, 22 proti.
(Za je glasovalo 31.) (Proti 22.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na točko C, to je Predlog sklepa o spremembah Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika ter članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije za ugotovitev politične odgovornosti zaradi suma vpletenosti pri financiranju spornih menedžerski prevzemov in pomanjkljive prevzemne zakonodaje.
Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložila Mandatno-volilna komisija.
Prijavljenih k razpravi ni, zato prehajamo na odločanje o Predlogu sklepa o spremembah Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika ter članov in namestnikov članov navedene Preiskovalne komisije.
Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 57 poslank in poslancev, 52 jih je glasovalo za, proti nihče.
(Za je glasovalo 52.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa
sprejet.
Prehajamo na točko Č, to je Predlog sklepa o spremembah in dopolnitvah Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika ter članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije za ugotovitev politične odgovornosti pri pripravi in izvedbi gradbenih investicij na področju izgradnje avtocest in objektov gospodarske javne infrastrukture, financiranih s sredstvi državnega proračuna.
Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložila Mandatno-volilna komisija.
Prijavljenih k razpravi ni, zato prehajamo na odločanje o Predlogu sklepa o spremembah in dopolnitvah Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika ter članov in namestnikov članov navedene Preiskovalne komisije.
Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 60 poslank in poslancev, 53 jih je glasovalo za, proti nihče.
(Za je glasovalo 53.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep
sprejet.
Prehajamo na točko D, to je na obravnavo Predloga sklepa o spremembah Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika ter članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije za ugotovitev politične odgovornosti pri pripravi in izvedbi nekaterih projektov Mestne občine Ljubljana, Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, Univerze na Primorskem in javnih zdravstvenih objektov, financiranih iz državnega oziroma proračuna Mestne občine Ljubljana.
Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložila Mandatno-volilna komisija.
Prijavljenih k razpravi ni, zato prehajamo na odločanje o Predlogu sklepa o spremembah Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika ter članov in namestnikov članov navedene Preiskovalne komisije.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 48 poslank in poslancev, za je glasovalo 45, proti nihče.
(Za je glasovalo 45.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zbor predlagani sklep
sprejel.
Prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o spremembi Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika ter članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zadevi Patria.
Predlog sklepa je v obravnavo zboru preložila Mandatno-volilna komisija. Prijavljenih k razpravi ni. Prehajamo na odločanje o Predlogu sklepa o spremembi Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika ter
članov in namestnikov članov navedene Preiskovalne komisije.
Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 60 poslank in poslancev, za je glasovalo 54, proti nihče.
(Za je glasovalo 54.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zbor predlagani sklep sprejel. Zaključujem to točko dnevnega reda.
Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje! Današnja iztekajoča se 49. izredna seja Državnega zbora je verjetno zadnja seje petega sklica pred volitvami in pred konstituiranjem novoizvoljenega državnega zbora. Zato mi dovolite, da ob tej priložnosti spregovorim nekaj besed zahvale.
V tem mandatu je bilo opravljeno veliko dela, ki ni bilo vedno lahko. Iztekajoči se mandata je zaznamovalo pestro delo in veliko odločitev, v največji meri pa predvsem soočenje z globalno, finančno, gospodarsko krizo ter iskanje izhodov iz nje. Zaznamovale pa so ga tudi 20. obletnice številnih dogodkov, ki so pomembno vplivali na razvoj in potek procesa osamosvajanja Slovenije ter razvoj slovenske parlamentarne demokracije in nam omogočili, da smo iz naroda prerasli v nacijo. Vodenje Državnega zbora sem za kratko obdobje prevzel od uspešnega predhodnika dr. Pavla Gantarja, in to v izjemno živahnem obdobju, zaznamovanim z nemirnim političnem vzdušjem in razburkanimi ter zaostrenimi gospodarskimi okoliščinami. Kljub temu pa sem se ves čas trudil zaupano funkcijo opravljati vestno, odgovorno po svojih najboljših močeh in vedno kot prvi med enakimi. Prepričan sem, da bi bilo moje delo brez vaše podpore in brez podpore sodelavk in sodelavcev v Državnem zboru bistveno težje. Zato mi dovolite, da vsem kolegicam poslankam, kolegom poslancem, podpredsednikom Državnega zbora, predstavnicam in predstavnikom Vlade, generalni sekretarki Državnega zbora, vsem sodelavkam in sodelavcem služb Državnega zbora, vsem ustanovam in posameznikom, vključno s civilno družbo pa tudi predstavnicam in predstavnikom medijev izrečem prisrčno in iskreno zahvalo za sodelovanje in pomoč. Želim vam vse dobro in da ostanemo prijatelji in pozabimo na kakšno, včasih tudi ostro ali bolj neprijazno besedo.
S tem zaključujem 49. izredno sejo Državnega zbora. Vse najboljše in srečno, kamorkoli nas bo peljala naša nadaljnja življenjska pot.
Kolegice in kolegi, ob koncu 5. mandata Državnega zbora vabim vse poslanke in poslance k skupinskemu fotografiranju. Vabim vas, da se zberemo v krogu okoli govornice, saj bo fotografiranje potekalo z balkona. Naj bo ta fotografija lep spomin na opravljeno delo in preživet čas v Državnem zboru. Vsem, ki spremljajo naše delo, bodisi s kamero, fotoaparatom ali tipkovnico, hvala lepa.
/ aplavz/
Seja se je končala 20. oktobra 2011 ob 16.28.
INDEKS GOVORNIKOV
A
ANDERLIČ, ANTON.................................................................................................................8, 9
B
BAROVIČ, BOGDAN........................................................................................................7, 19, 23
C
CUKJATI, FRANCE....................................................................................................................15
Č
ČRNAK MEGLIČ, DR. ANDREJA..............................................................................................18
E
ERŽEN, DR. IVAN..................................................................................................................6, 15
G
GRILL, IVAN...................................................................................................................19, 23, 24
GRIMS, MAG. BRANKO..............................................................................................................7
GYÖREK, MIRAN.......................................................................................................................17
J
JELINČIČ PLEMENITI, ZMAGO................................................................................................22
JEROVŠEK, JOŽEF...................................................................................................................20
JURI, FRANCO...........................................................................................................................11
K
KLAVORA, MAG. VASJA..........................................................................................................17
KONTIČ, BOJAN........................................................................................................................20
KRES GVIDO................................................................................................................................8
M
MAGAJNA, ANDREJ.................................................................................................................18
MAJHENIČ, SILVEN...................................................................................................................12
P
PETAN, RUDOLF.......................................................................................................................21
PRESEČNIK, JAKOB...........................................................................................................16, 23
R
RIBIČ, JANEZ.............................................................................................................................12
RIHTER, MAG. ANDREJA.........................................................................................................14
S
SAJOVIC, MAG. BORUT...............................................................................................13, 17, 22
Š
ŠIRCA RAVNIKAR, MAJDA............................................................................................6, 13, 16
U
URH, ANTON..............................................................................................................................12
V
VEBER, JANKO..........................................................................................................................10
VIZJAK, MAG. ANDREJ............................................................................................................10