f—	> LETO XXI	Številka 7
v) r \ 0) I 0O] novoles v	novoles
				 "	27. maj 1983 J						
LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRA2A	
Maj,
cvetoči maj!
Maj je tisti mesec v letu, ki ima največ simbolov. Takih, ki smo mu jih ljudje prisodili zaradi naravnih posebnosti letnega časa, pa tudi takih, ki mu jih je vtisnilo zgodovinsko kolo.
Predvsem nam je maj blizu zaradi simbolov življenja, lahkotnega veselja, ki ga nosi s sabo cvetoče drevje in livada, topel pomladni veter in veselo ptičje žvrgolenje. Narava, vse kar je živega, zaživi z novim
upanjem, radostjo, ljubeznijo. Mesec ljubezni mu pravimo.
Tudi zato, ker vzbuja v nas pozitiven odnos do vsega okoli nas in se nam v majskem cvetju in zelenju zdijo tudi naši vsakdanji problemi manjši in nepomembni.
Tako je tistega maja pred osemintridesetimi leti ves svet razveselila vest, da seje končala dolgoletna morija — druga svetovna vojna. V cvetočem maju so se objeli izmučeni in okrvavljeni narodi sveta in zapeli pesem o svobodi, o miru, o mirni graditvi novega sveta brez nasilja in brez vojn. O enakopravnosti vseh narodov in pravici vseh do lastnega dela in lastnega življenja. Iz temnih zaporov, iz koncentracijskih taborišč so prišli preživeli, sestrada-
ni, mučeni, zbiti, pa je v njihovih očeh prižgal maj novo upanje v življenje, njihova pričevanja so pretresla svet, ki je enoglasno in sveto vzklikal: „Nikoli več!“
Tudi jugoslovanskim narodom je maja zasijala svoboda. Štiri leta so se bili zanjo, štiri mrzle in dolge zime so krvaveli njihovi sinovi v neštetih bitkah, da je končno tistega maja petinštiridesetega leta posijalo toplo sonce, katerega tenki žarek upanja j ih j e spremljal ves čas neenakega boja. Zmaga in mir sta zajugoslovanske narode pomenila še več kot samo poraz krutega sovražnika, ki je nas hotel zasužniti in uničiti - pomenila je tudi novo obdobje, ko so nekateri od teh narodov prvič v zgodovini postali državotvorni, enaki med enakimi.
V maju je vzniklo tudi življenje voditelju, ki je popeljal jugoslovanske narode in narodnosti skozi pekel preizkušenj in jim z neomajno voljo in neizmernim pogumom pokazal pot, po kateri so, čeprav s številnimi žrtvami, vendar zmagovito dosegli cilje, o katerih so včasih sanjali le najbolj napredni duhovi. Na čelu edine napredne in dovolj močne partije je pripravljal odpor že v času,koje bilo komaj slutiti veliko katastrofo modernega sveta. Ko je ta vzplamtela, je bilo članstvo pripravljeno, da se z močno podporo ljudstva upre okupatorju. Tudi ko je bil boj končan, je ostal na čelu jugoslovanskih narodov in narodnosti. Navduševal in spodbujal jih je v težkih časih graditve porušene domovine, novih domov in tovarn. Popeljal jih je iz nerazvitosti po poti napredka in blagostanja. Na široko je odprl vrata v svet, kjer so narodi in narodnosti Jugoslavije ponudili roko drugim narodom, ki so prav tako hrepeneli po miru in enakopravnosti. Skupaj s še nekaterimi giganti svetovne zgodovine je ustvaril gibanje neuvrščenih. To je danes v svetovni politiki nepogrešljivo v prizadevanjih za svetovni mir, ki v medsebojnem blokovskem tekmovanju postaja vse bolj ogrožen.
Leto za letom so po vsej Jugoslaviji potovale štafete mladosti, simboli prijateljstva med jugoslovanskimi narodi in sim-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Maj,
cvetoči
maj!
(Nadaljevanje s 1. strani)
boli hvaležnosti do stvaritelja tega prijateljstva — tovariša Tita. Pred tremi leti, prav tako v maju, je štafeta obstala. Obstalo je tudi srce voditeljajugo-slovanskih narodov, njihovega naj večjega heroja. V cvetočem maju, v toplem pomladnem soncu so onemele ustne milijonom Jugoslovanov v domovini in v svetu in mraz jim je stisnil srce. Tovariša Tita ni več. Ostal pa je njegov duh, ki še vedno podžiga jugoslovansko delovno ljudstvo k novim naporom prav v teh časih, ko je to najbolj potrebno. Zato tudi v tem maju štafeta mladosti ni izostala. Skozi vse kraje naše domovine nosi duh bratstva, enakopravnosti in ljubezni med narodi.
Preberite
ANEKS ŠT. 2 K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU O TEMELJIH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI NOVO MESTO ZA OBDOBJE 1981-85
Občinska zdravstvene skupnost je na seji skupščine 10. maja 1983 obravnavala aneks št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za obdobje 1981-85 ter ga sprejela kot predlog in ga posredovala vsem organizacijam združenega dela v sprejem. Rok za sprejem je 30. junij 1983.
Konferenca delegacij SIS za področje zdravstva DO Novoles je na seji skupščine uveljavljala pripombe, ki so jih imeli delavci na zborih delavcev, vendar naše pripombe niso bile sprejete. Glede na to, da ta dokument zadeva slehernega delavca, ga objavljamo v našem glasilu v celoti, tako da je lahko z njim
OBVESTILO
Naslednja številka glasila izide 10. junija.
Zadnji rok za oddajo prispevkov je 2. junij do 11. ure.
UREDNIŠTVO
seznanjen sleherni delavec No-volesa. Opozorimo naj na to, da je dokument enak tudi v občinskih zdravstvenih skupnostih Trebnje, Krško in Metlika, zato ga smatrajte tudi v tozdih TAP, IGK, Sigmat, Bor, Lipa in TKO za dokument, ki ga boste sprejemali.
Na podlagi 49. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za obdobje 1981 — 1985 in aneksa št. 2 k samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981 — 1985, sprejmemo delavci in drugi delovni ljudje ter občani, organizirani v občinski zdravstveni skupnosti Novo mesto
ANEKS ŠT. 2
K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU O TEMELJIH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI NOVO MESTO ZA OBDOBJE 1981-1985
1.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje ter občani, organizirani v občinski zdravstveni skupnosti Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) ugotavljamo, da so se v času po sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za obdobje 1981 — 1985 (v nadaljnjem besedilu: sporazum o temeljih plana) spremenile možnosti gospodarskega razvoja v naši občini in s tem tudi možnosti za razvoj zdravstvene-
ga varstva. Le-te so posledica težjih gospodarskih razmer, v katerih se je zmanjšal ustvarjeni dohodek združenega dela in zaostrili pogoji njegovega pridobivanja v prihodnjih letih tega srednjeročnega obdobja.
Udeleženci ugotavljamo, da so prednostne naloge, ki smo si jih zastavili v sporazumu o temeljih plana realne, da pa moramo zavoljo spremenjenih gospodarskih razmer pospešiti prizadevanja za njihovo uresničitev. Vsekakor pa moramo uresničiti naloge v zvezi z delitvijo dela v zdravstvu ter doslednejšo usklajenost pravic z dohodkovnimi možnostmi.
2.	člen
S spremembami in dopolnitvami sporazuma o temeljih plana in drugih sporazumov bomo predvsem:
—	zaostrili odnos do normativov in standardov, da bi tako spodbudili prizadevanja za boljšo in smotrnejšo organizacijo dela delavcev v zdravstvenih organizacijah, njihovo večjo povezanost ter njihova prizadevanja za izpolnitev tistih nalog, ki najbolj vplivajo na rast produktivnosti dela,
-	zaostrili odgovornost in skrb občanov za svoje zdravje.
3.	člen
Za 7. členom sporazuma o temeljih plana se doda nov 7.a člen, ki se glasi;
„Udeleženci bomo od 1. januarja 1983 dalje načrtovali uresničevanje pravic do zdravstvenega varstva vojaškim invalidom in drugim upravičencem po določilih zakona o temeljnih
pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev (Uradni list SFRJ št. 68/81) v obsegu, ki ga določa zakon o zdravstvenem varstvu in drugi samoupravni akti skupnosti.
Sredstva za uresničevanje zdravstvenega varstva upravičencem iz prvega odstavka tega člena bo zagotovila občinski zdravstveni skupnosti Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: skupnost) federacija iz svojega proračuna v dveh akontacijskih zneskih za posamezno leto.“
4.	člen
Za 13. členom se doda nov 13.a člen, ki se glasi:
,, Z a med občinsko solidarnost združuje skupnost 1 % izvirnih prihodkov (prispevek iz bruto osebnega dohodka, iz dohodka in prispevek iz kmetijske dejavnosti). Kriteriji za združevanje ter merila in pogoji za razdelitev sredstev medobčinske solidarnosti se določijo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana medobčinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za obdobje 1981-1985.“
5.	člen
Za 18. členom se dodajo novi členi: 18.a, 18.b, 18.c, 18.d in 18.e, ki se glase:
18.a člen
Udeleženci si bomo zagotovili pravice do zdravstvenih storitev v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb pri delu. Zdravstvene storitve, ki si jih delavci zagotavljamo v organizacijah
združenega dela, so podrobneje opredeljene v samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva. V skupnosti bomo združevali le sredstva za dogovorjene medsebojne solidarnostne obveznosti med delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih ljudi, ki opravljajo samostojno dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov ter za delavce, ki so pri njih v delovnem razmerju.
Temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti in delovni ljudje, ki opravljajo samostojno dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov, so upravičeni do solidarnostnih sredstev v skupnosti za pokrivanje stroškov v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb pri delu:
—	če so uresničili predpisane varnostne ukrepe,
—	če so zagotovili predpisane zdravstvene preglede svojih delavcev in
—	če bi stroški za tovrstne zdravstvene storitve v posameznem polletju presegli 10% sredstev, ki so jih udeleženci v istem obdobju združili v skupnosti za zdravstvene storitve (iz dohodka temeljne organizacije združenega dela).
Ob izpolnjevanju teh pogojev imajo udeleženci pravico do povračila stroškov v zvezi s to obliko zdravstvenega varstva, če le-ti presegajo 10% sredstev, ki so jih združili pri skupnosti iz dohodka po veljavni prispevni stopnji, in sicer le do razlike stroškov, ki presegajo 10% združenih sredstev.
18.b člen
S temi spremembami in dopolnitvami sporazuma o temeljih plana opredeljujemo udeleženci medsebojne solidarnostne pravice in obveznosti pri zagotavljanju socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom. Pri tem upoštevamo, da si morajo delavci prvenstveno zagotavljati socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom z ustreznim pridobivanjem in razporejanjem dohodka v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v okviru delovnih organizacij, sestavljenih organizacij združenega dela in drugih širših oblikah združevanja, v skupnosti pa le v obsegu, ki je potreben za uresničevanje medsebojnih solidarnostnih nalog med temeljnimi organizacijami združenega dela in za nekatere potrebe, ki se bodo podrobneje določile s samoupravnim sporazumom o uresničevanju zdravstvenega varstva.
18.c člen
Za medsebojno zagotavljanje solidarnostnih pravic in obveznosti v zvezi z zagotavljanjem socialne varnosti morajo udeleženci izpolnjevati naslednje pogoje in dogovorjena merila pri oblikovanju sredstev za nadomestila osebnih dohodkov odsotnih delavcev:
—	za prve tri (3) dni odsotnosti z dela in za ves čas odsotnosti zaradi nege obolelega ožjega družinskega člana, 75 % od osnove,
—	od četrtega (4) do petnajstega (15) odsotnosti z dela, 85 % od osnove,
—	od šestnajstega (16) dne dalje, 90 % od osnove,
—	za vojaške vojne invalide, udeležence NOV, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega ali organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v svojnem trajanju najmanj od 1. januarja 1945 do 15. maja 1945, za borce španske narodnoosvobodilne vojne in udeležence narodnoosvobodilnega gibanja Grčije, 100% od osnove, in
—	za delavce in druge delovne ljudi, ko so odsotni zaradi poklicne bolezni, nesreč pri delu, transplantacije živega tkiva ali organov v prid druge osebe ali zaradi dejanja krvi, 100 % od osnove.
Udeleženci so upravičeni do solidarnostnih sredstev v primerih:
—	če skrbe za predpisane sistematične preglede delavcev
in varstvo pri delu v skladu z zakonom in posebnimi predpisi;
—	če odsotnost z dela v polletju za 30% presega povprečje odsotnosti z dela v medobčinski zdravstveni skupnosti v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega koledarskega leta;
—	če izplačani znesek za nadomestila osebnih dohodkov polletno presega 30 % zneska, združenega za zdravstvene storitve v skupnosti.
Ob izpolnjevanju teh pogojev imajo udeleženci pravico do povračila stroškov v zvezi z zagotavljanjem socialne varnosti, če le-ti presegajo 30% sredstev, ki so jih združili pri skupnosti iz dohodka po veljavni prispevni stopnji, in sicer le do razlike stroškov, ki presegajo 30 % združenih sredstev.
18. d člen
Delavci in drugi delovni ljudje ter občani si neposredno v skupnosti zagotavljamo socialno varnost za:
— nadomestila osebnih dohodkov v času zadržanosti z dela ob transplantaciji kože, živega tkiva in organov v prid druge osebe, ob dajanju krvi, izolaciji in spremstvu, ko to odredi zdravnik, za potne stroške v te namene, pa tudi za nadomestilo osebnega dohodka ob negi obolelega ožjega družinskega člana;
—	nadomestila osebnih dohodkov delovnim ljudem, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov ter delavcem, ki so pri njih v delovnem razmerju za čas odsotnosti z dela nad 45 dni;
—	nadomestila osebnih dohodkov občanom, če so do nadomestil upravičeni na podlagi samoupravnega sporazuma o u r e s n i čevanju zdravstvenega varstva;
—	pogrebnine in posmrtnine ter potne stroške delavcem, drugim delovnim ljudem in občanom v obsegu in pod pogoji, ki bodo podrobneje opredeljeni v samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva;
Obseg pravic in pogoje za uresničevanje pravic uporabnikov do socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom bomo udeleženci natančneje uredili v samoupravnem sporazumu o u r e s n i čevanju zdravstvenega varstva skupnosti ter v samoupravnih splošnih aktih temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti.
18.e člen
Redno spremljanje upravičenosti do solidarnostnih sredstev iz 18.a in 18.c člena tega aneksa opravlja koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge skupnosti.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Preberite
\_________________y
6.	člen
Spremeni se 19. člen in se glasi:
„Potrebna sredstva za uresničevanje pravic iz 5. člena tega aneksa, ki jih opredeljuje 18.a člen sporazuma o temeljih plana za solidarnostno združevanje v skupnosti za storitve zdravstvenega varstva v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb na delu po cenah iz leta 1983, znašajo:
-za leto 1983	3.390.000 din
—	za leto 1984 3.474.000 din in -za leto 1985 3.562.000 din.
Potrebna sredstva za uresničevanje pravic iz 5. člena tega aneksa, kijih opredeljuje 18. b člen sporazuma o temeljih plana za solidarnostno združevanje v skupnosti pri zagotavljanju nadomestil osebnih dohodkov v zvezi z zdravstvenim varstvom po cenah leta 1983, znašajo:
-za leto 1983 31.053.000 din
—	za leto 1984
31.829.000 din in -za leto 1985 32.625.000 din.
Potrebna sredstva za uresničevanje pravic iz socialne varno-
sti, ki se plačujejo iz sredstev, združenih v skupnosti (18. d člen sporazuma) po cenah iz leta 1983, znašajo;
-	za leto 1983 22.634.000 din
-	za leto 1984
23.199.000 din in
-	za leto 1985 23.780.000 din.
7.	člen
Spremeni se 36 člen in se glasi:
„Da bi zagotovili odgovornejši odnos delavcev, delovnih ljudi in občanov do lastnega zdravja, njegove krepitve in preprečevanje obolevnosti ter spodbujali smotrnejše razporejanje sredstev za potrebe zdravstvenega varstva, bomo uporabniki iz svojih dohodkov prispevali del sredstev k cenam zdravstvenih storitev.11
Spremeni se 37. člen in se glasi:
„Zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke, za katere se določi prispevek uporabnikov, so opredeljeni v samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva.
Krog uporabnikov, ki ne prispevajo k ceni zdravstvenih storitev, določata zakon o zdravstvenem varstvu in samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva."
8.	člen
Z dnem, ko se bo začel uporabljati ta aneks glede zagotavljanja zdravstvenih storitev v zvezi s poklicnimi obolenji in poškodbami pri delu ter glede zagotavljanja socialne varnosti, bo skupnost znižala prispevno stopnjo.
9.	člen
Ta aneks začne veljati, ko k njemu pristopi dve tretjini udeležencev, uporablja pa se od 1. januaija 1984.
Izredna seja DS DO Novoles
18. 5. 1983 se je v sejni sobi DSSS v Straži sestal DS DO na izredni seji.
Osrednji točki dnevnega reda sta bili:
— Ukrepi za izvršitev gospodarskega načrta za obdobje 4.
6.	1983
— Organiziranost kolegijskega organa
Uvodoma je DS DO potrdil zapisnik prve redne seje z dne 22. 4. 1983 nato pa je tov. Kapš obrazložil ukrepe za izvršitev gospodarskega načrta in med drugim poudaril, da moramo narediti vse, da bomo odmike in izpade v proizvodnji reševali in odpravljali takoj.
V nadaljevanju razprave je tov. Bajuk ocenil, da je plan zastavljen visoko, vendar je prepričan, kot je dejal, da so bili ukrepi dobro pripravljeni in da jih bomo s prizadevnostjo lahko realizirali. Poudaril pa je, da je osnovna obveza v tem
planu proizvodnja. Zato naj bi v vseh TOZD, ki imajo surovinske in prodajne možnosti, delali dve prosti soboti. Opozoril je tudi na to, da se ne bi zgodilo, da bi kdo delal na zalogo.
V razpravo se je vključil tudi tov. Knez, ki je med drugim opozoril, da nam samo ugotavljanje stanja ne bo koristilo, če ne bomo hitro in učinkovito reagirali in se prilagajali konkretnim situacijam, ter hkrati zaostrili odgovornost.
Za naslednjo točko dnevnega reda so delegati delavskega sveta prejeli gradivo, ki ga je pripravil tov. Bajuk in ga zaradi pomembnosti objavljamo v ce loti.
O RGANIZIRANOST KOLEGIJSKEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO „NOVOLES"
1.	Izhodišča
V Novolesu smo skladno z zakonskimi možnostmi in potrebami uvedli kolegijsko vodenje delovne organizacije leta 1980. Kljub nekaterim težavam na začetku in kadrovskim problemom, ki smo jim bili priča v preteklem letu, ocenjujemo način vodenja delovne organizacije preko KPO kot najustreznejši in najučinkovitejši. V tako razvejani delovni organizaciji, kakršna je Novoles, je namreč nemogoče vse najpomembnejše poslovne funkcije obvladati preko ene same osebe in je zato delitev dela pri vodenju nujna. Ena od osnovnih izkušenj dela KPO je tudi v tem, da ta oblika delitve dela ne sme biti preveč toga in formalistična, temveč se mora nenehno prilagajati potrebam delovne organizacije, ki je stalno spreminjajoči se organizem in se zato tudi njene potrebe stalno spreminjajo.
2.	Ocena sedanje organiziranosti Novolesa
Tako kot v vsej svoji zgodovini je tudi v preteklih letih Novoles rastel. Ta rast se kaže na vseh področjih: na nekaterih je bila bolj in na drugih manj intenzivna. Njene značilnosti so bile predvsem sledeče:
—	največ sredstev in prizadevanj je bilo vloženih v širitev in kompletiranje proizvodnje v obstoječih tozdih (TDP, Žaga, TSP, TES, TPI, Sigmat, TKO, TAP),
—	nove dejavnosti in s tem število tozdov smo širili predvsem s pripojitvami (LIPA, BOR, IGK),
—	v glavnem smo uredili družbenoekonomske odnose v delovni organizaciji in pričeli s snovanjem novega tipa proizvodnje na nivoju samoupravnega
Ob koncu izmene
in gospodarskega optimuma (projekt TOP).
—	v strokovnih službah smo organizirali nove dejavnosti (razvoj in posebno finančno službo).
To predstavlja le najbolj grobi povzetek razvoja zadnjih nekaj let, saj je nemogoče zajeti vse napore in trud, ki so bili vloženi na slehernem delovnem mestu in s strani vseh delavcev tudi za to, da smo v tem obdobju dosegli hkrati tudi solidne poslovne rezultate in s tem omogočili realizacijo teh razvojnih ciljev.
Vse te spremembe v razvoju delovne organizacije pa povzročajo hkrati tudi nekatere težave zaradi neusklajenosti posameznih	proizvodnih kapacitet,
strokovnih in poslovodnih funkcij itd. Ti problemi se kažejo trenutno predvsem na sledečih področjih:
—	premajhna povezanost med posameznimi dejavnostmi. V preteklosti smo posvečali veliko pozornosti organiziranosti posameznih dejavnosti in tozdov. Tako smo s poglobljenim analitičnim delom (matrika odgovornosti) in oblikovanjem
S	\
novoles
delokrogov s posebnimi pooblastili in odgovornostmi na tozdih ustrezno uredili organiziranost večine tozdov. Prav tako smo uspešno organizirali razvoj in posebno finančno službo ter službe v BLP. Ob tem pa nismo zagotovili ustreznih mehanizmov za večjo povezanost in tesnejše sodelovanje med vsemi temi dejavnostmi na vseh relacijah med strokovnimi službami in tozdi, med samimi tozdi in med posameznimi strokovnimi službami. Posledica tega je, da imamo lahko na eni strani neko znanje, neke proste proizvodne kapacitete ali druge neizkoriščene možnosti, na drugi strani pa potrebe po teh istih stvareh, vendar ne pride do ustrezne izmenjave, ker pač eden za drugega ne vedo ali preprosto ni zadostne pripravljenosti za soL delovanje;
—	priprava lesne surovine (na tem področju smo vložili precejšnja sredstva in znanja), da bi zagotovili ustrezno preskrbo finalnih tozdov, ki potrebujejo masivni les za svojo proizvodnjo, vendar ob sedanji organiziranosti teh tozdov in še celi vrsti drugih tehnološko - strokovnih problemov ni mogoče v celoti aktivirati vseh zgrajenih kapacitet in zagotoviti ustrezno količino in kvaliteto proizvodnje;
—	organiziranost DSSS (v delovni skupnosti so sedaj organizirane posamezne strokovne službe, ki vsaka zase predstavlja posebno strokovno področje, med seboj so povezane po •ilrJiuvni problematiki ir. pri stojnostih in prav tako navzven ter do tozdov). Racionalno bi
bilo tesneje povezati med seboj službe, ki so usmerjene k isti problematiki, npr. razvoju, financam, ekonomiki ter samoupravno - sploščnim zadevam. S tem bi zagotovili večjo
usklajenost njihovega dela, lažje komuniciranje med seboj in navzven, s strani tozda pa lažje in enostavnejše dobivanje ustreznih informacij.
To so po našem mnenju trenutno najbolj izpostavljena vprašanja organiziranosti Novo-lesa.
3.	Predlog nove organiziranosti
Osnovni pogoj za uspešno reševanje problemov v organiziranosti Novolesa, kakor smo jih doslej opredelili, je ustrezna organiziranost kolegijskega poslovodnega organa, ki mora s svojo dejavnostjo v celoti pokrivati vse vitalne funkcije delovne organizacije.
Menimo, da je dosedanja zasnova KPO v osnovi v redu, s tem da je potrebno ojačati tiste funkcije, kjer je prišlo v dosedanjem razvoju do največjih sprememb in povečanj.
Predlagamo torej, da se v KPO izvedeta glede na do-slednjo organiziranost sledeči spremembi:
—	da se vzpostavi funkcija podpredsednika, ki jo opravlja hkrati s svojo funkcijo član KPO za poslovne povezave,
—	da se namesto enega člana KPO za proizvodnjo opredeli
(Nadaljevanje na 6. strani)
Ali veste kje je tako?
Izredna seja DS DO Novoles
(Nadaljevanje s 5. strani)
pokrivanje proizvodnje skozi dve funkciji in sicer člana za proizvodnjo lesnih tozdov in Ciana za proizvodnjo nelesnih
tozd.
Tako bi imel KPO sledečo sestavo:
predsednik KPO, podpredsednik KPO in član za poslovne povezave,
član KPO za razvoj in investicije,
član KPO za ekonomiko, član KPO za proizvodnjo lesnih tozdov in
član KPO za proizvodnjo nelesnih tozdov.
Utemeljitev
Predlagane spremembe v organiziranosti KPO bi omogočile rešitev nekaterih prej navedenih p roblemov. Podpredsedniško funkcijo predlagamo zato, ker je ta običajna in zagotavlja stalno kontinuiteto dela tudi v primerih daljše odsotnosti predsednika, hkrati pa zagotavlja, glede na pomen te funkcije, ustrezno predstavitev delovne
organizacije pri poslovnih kontaktih.
Delitev funkcije člana proizvodnje na dve funkciji je utemeljena iz več razlogov. Osnovni je ta, da je nemogoče kvalitetno opravljati koordinativno funkcijo med tako velikim številom tozdov, ki imajo povrhu še zelo različne proizvodne in tehnološke značilnosti. Zato je nujna delitev in grupiranje tozdov po njihovi proizvodno - programski usmeritvi ob hkratnim močnejšim povezava-njem teh skupin med seboj - s komercialo, z razvojem in z vsemi drugimi strokovnimi službami.
Dolgoročno je potrebno težiti k njihovi večji programski povezanosti in homogenosti ob hkratni večji pomoči in sodelovanju vseh služb, s katerimi Novoles razpolaga. To povezovalno funkcijo bomo zagotovili s takšno organiziranostjo KPO.
Konkretnejše je potrebno opredeliti te funkcije z razvidom del in nalog.
Na drugih področjih KPO menimo, da ni potrebno vnašati bistvenih sprememb.
Za ureditev ostalih navedenih problemov v organiziranosti Novolesa predlagamo delavskemu svetu, da zadolži KPO, strokovne službe in tozde, da pripravijo ustrezne organizacijske rešitve, jih predlagajo v
sprejem pristojnim organom in zagotovijo njihovo učinkovito delovanje.
Tov. Jože Knez je nato seznanil delegate DS DO, da odhaja iz Novolesa z delokroga predsednika kolegijskega poslovodnega organa. Povedal je, da bo po svojih možnostih z Novolesom še sodeloval.
Predsednik delavskega sveta DO tov. Faleskini Brane se je tov. Knezu za njegovo dolgoletno delo v DO Novoles zahvalil s sledečimi besedami.. Tovarišice in tovariši delegati, spoštovani tovariš Knez!
Hudo je, če nekoga muči dvom in ne ve, kako se bodo stvari, ki so zanj sila pomembne, razpletale in naposled razpletle. In v takem dvomu smo bili skozi vse leto, od lanskega obiska najvišjih predstavnikov republike, tudi mi v Novolesu. Slutili smo, da bo enkrat prišlo do tega, da Jože Knez ne bo več predsednik kolegijskega poslovodnega organa oziroma generalni direktor Novolesa, hkrati pa smo si želeli, da do tega ne bi prišlo. Vendar se je zgodilo! Kot je v davnih časih Julij Cezar rekel: „Kocka je padla!“ in s prehodom reke spremenil dotedanji tok zgodovine, tako je tudi naš direktor Jože Knez z današnjim odstopom obrnil list Novoleso-ve kronike. Odslej bomo namreč govorili o Novolesu s Knezom in o Novolesu po Knezu. Toda vselej bo to ostal Novoles - grajen in utrjen po idejah in zamislih njegovega dolgoletnega vodje!
Težko je v kratkih besedah opisati, kdo je Jože Knez. Saj ga vsi poznamo. Preprosto rečeno: to je vendar naš direktor! Toda, ali tudi vsi vemo, daje ta mož, star 58 let, dobitnik številnih priznanj in odlikovanj, reda za hrabrost in partizanske zvezde III. stopnje, reda dela s srebrnim vencem, reda bratstva in enotnosti z bronastim vencem in Kraigherjeve nagrade in reda zaslug za narod s srebrnimi žarki. In če k temu dodamo, da je dobil tudi priznanje samo-upravljcev pod njegovim vodstvom pa enako priznanje tudi Novoles, k temu pa še mednarodno nagrado „Zlati Merkur", se ob pregledu in poznavanju njegovih številnih pomembnih, zahtevnih in odgovornih družbenopolitičnih funkcij, ki jih je ali jih še uspešno opravlja, spet vprašamo: kdo je Jože Knez? In odslej bomo z žalostjo v srcu rekli: to je bil vendar naš direktor!
Starejši Novolesovci se še spomnijo Novolesovih pionirskih časov, ko je iz predvojnih malih žag in skromnih lesnih obratov (s takrat še priključeni-
mi gozdarskimi obrati) začelo nastajati in nastalo Lesno industrijsko podjetje Novo mesto. In spomnijo se tudi, daje takrat v podjetje prišel tudi naš direktor, prijel za vajeti in jih preko 30 let čvrsto držal v svojih rokah. Takrat so bili burni časi in Novoles, ki je to ime sicer dobil šele leta 1954, se je v njih razvijal in koval ter kljuboval vsem neurjem in nevarnostim, vselej pod preudarnim vodstvom njegovega direktorja.
Bili so časi gradnje naših novih tovarn, bili so časi uveljavljanja samoupravljanja in organiziranja samoupravnih delovnih skupin. Bilje čas načrtovanja prihodnosti in vizije bodoče tovarne pohištva; čas dela, samoodpovedovanja in predanosti zastavljenim ciljem. In povsod je bil vselej na čelu, povsod pobudnik, svetovalec in vzor nesebičnega delavca direktor Jože Knez. Ni poznal oddiha in ne pravega delovnega časa: vselej je bil na voljo Novolesu. Ni mu bilo mar prostega delovnega časa, ne večera ali noči in ne nedelje. Njegovo glavno vodilo je bilo: „Vse za Novoles!" in temu vodilu je ostal zvest do danes. Z njim pa je prežel tudi vse svoje sodelavce. Mirno torej lahko rečemo: če ne bi bilo tovariša Kneza, Novoles danes ne bi bil takšen, kot je! Direktor je namreč vselej in ob vsakem času znal razumeti duh časa in z izostrenim političnim posluhom slediti pravo pot razvoja socialističnega samoupravljanja. Zato tudi lahko rečemo, da je Jože Knez eden od redkih direktorjev, ki je v vseh obdo-
bjih našega burnega povojnega razvoja, ostajajoč na pozicijah pravega marksista, vselej našel pravo pot. In po tej poti je z njim hodil tudi Novoles in postal to, kar danes je!
Tovariš direktor! Če so okoliščine, ki jih vsi poznamo, nanesle tako, da ne boste več naš generalni direktor, in če je taka tudi vaša volja, temu ne moremo oporekati, vendar dejstvo neradi sprejemamo. Verjemite pa nam, da bo Novoles kljub vsemu zasledoval cilje in ubiral pota, ki ste jih zastavili vi! Dovolite mi zdaj, da se vam
v imenu tega delavskega sveta, v imenu vseh Novolesovih tozdov in njihovih samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij in ne nazadnje vseh delavcev Novolesa za vaše nesebično delovanje in uspešno vodenje Novolesa najiskreneje zahvalim!
Prepričan sem, da delim mnenje vseh navzočih delegatov, kot tudi vseh Novolesovih delavcev, če rečem, da si vsi iskreno želimo, da ne pretrgate vseh stikov z Novolesom, da še ostanete Novolesovec in da nam pri nadaljnjem razvoju in načrtovanju bodoče poti, v takšni ali drugačni obliki, pomagate. Resnično namreč vedite, da bi nam bilo brez vas težko!
Tovarišice in tovariši delegati! Menim, da je prav in v redu, da tovarišu Knezu za njegovo uspešno delo in vodenje Novolesa izkažemo skromno priznanje. Zato predlagam dvoje:
1.	da se tovarišu Knezu kot prvemu dobitniku za njegovo nesebično, požrtvovalno, dolgoletno in uspešno delo v Novolesu podeli plaketo Novolesa, ki mu jo bomo izročili ob posebni svečanosti;
2.	da mu izročimo spominsko darilo iz proizvodnega programa Novolesa, kot ga bo ocenil in izbral KPO (kolegijski poslovodni organ).
Za zaključek pa še enkrat: tovariš Knez, hvala vam!
Po končani razpravi so bili z večinskim glasovanjem soglasno sprejeti naslednji
SKLEPI:
1.	Tov. Knez Jožeta se razreši funkcije predsednik ko-
legijskega poslovodnega organa DO Novoles.
2.	Za v. d. predsednika kolegijskega poslovodnega organa DČ Novoles se imenuje tov. Bajuk Janeza.
3.	Predlog za organiziranost kolegijskega poslovodnega organa se posreduje v javno razpravo na TOZD in DSSS, ki traja 15 dni. Po tem roku se ponovno skliče izredna seja DS DO.
4.	Direktorja DSSS se zadolži, da poskrbi, da se v DSSS takoj sistemizira ustrezen delokrog, na katerega se razporedi tov. Kneza.
Nagraditi
delo
Po letu dni smo se v TOZD TPP zopet zbrali na že skoraj tradicionalni proslavi 1. maja, ki jo že tretje leto organizira 10 OOS TOZD TPP. Ob prijetnem kulturnem programu smo s sprostili in razvedrili, da smo lahko naslednjega dne zopet sveži in ustvarjalni pristopili k stroju oz. za delovno mizo.
Kot vsako leto pa smo tudi letos zopet nagradili z skromno knjižno nagrado najboljše delavce. Odločitev, kateri so tisti najboljši je bila težka, saj jih je v TOZD-u TPP veliko, ki si z vsemi močmi prizadevajo narediti čimveč in čimbolje. Vendar pa so si bili po samoupravnih delovnih skupinah hitro edini, kateri delavci izstopajo iz svoje sredine z dobrim delom, vzorno
ZAHVALA
Ob smrti moje tete
Angele Picelj iz Podturna
se najtopleje zahvaljujem 00 ZS TOZD TDP za podarjeni venec in izrečeno sožalje.
Stane Avguštin
disciplino ter so dobri sodelavci in tovariši, ki največ prispevajo k dvigu produktivnosti.
Knjižne nagrade so prejeli:
1.	Petrič Tešo
2.	Golobič Martin
3.	Murn Stane
4.	Gorenc Janez
5.	Klobučar Rezka
6.	Sitar Rozka
7.	Rozemberger Štefka
8.	Golob Jožica
9.	Cimermančič Peter
10.	Turk Jože I.
11.	Kovačič Ivan
12.	Kobe Franc
13.	Udovč Franc
14.	Kralj Angelca
15.	Saje Malči
16.	Kastelic Milena
17.	Juršič Marija
18.	Hrovat Mirko
19.	Mežnar Alojz
20.	Hočevar Majda
21.	Erlah Ivanka
22.	Sajovic Jožica
23.	Pust Štefka
24.	Luzar Milena
25.	Kulovic Brane
26.	Brkopec Marija
27.	Šašek Alojz
28.	Muhič Jože
29.	Lesar Zdravko
30.	Vukša Momčilo
31.	Kermc Bojan
32.	Rajakovič Janko
33.	Brulc Jože
34.	Brulc Alojz
35.	Mihovljanec Stane
36.	Zupančič Milan
37.	Sašek Martin
38.	Peperko Greta
39.	Gazvoda Marijana
40.	Tramte Stane
41.	Pust Jože
42.	Klevišar Jožefa
43.	Gazvoda Ivanka
44.	Nosan Francka
45.	Buija Josip
46.	Cirer Milan
47.	Mrvai Jože
48.	Kastelic Irena
49.	Rozemberger Ivan
50.	Žagar Stane
51.	Kralj Anton
52.	Godler Marija
53.	Luzar Ludvik
54.	Umek Janez
55.	Bohte Joško
56.	Luzar Dušan
57.	Kraševec Jože
58.	Turk Marija
59.	Kafrle Zdenka 0. Brulc Bojana
ČESTITAMO! M. S.
VICI VAVI/A MMIIK A 1 A • VOOVIAVII,
PRVomaasKU P0V6L3U
| saveza sinoik&t& ouoosiaviae
S
{J&MCtfni tfufa tu utaji %ik>Z£ 4*ndU/aiw votkrint (h&kiHfipofaStt'a
<£foaia

/	N
MDA v Soteski
v______________________/
Mladinci v Soteski smo se po dolgem času zopet zbrali. Naš namen je bil predvsem očistiti okolico tovarne, kjer delamo.
Akcija je bila 22. in 25. aprila 1983. Prvi in drugi dan smo začeli po končanem delu, ob 15. uri. Zbralo se nas je šest mladincev od skupno šestnajstih, kar ni pohvalno. Najprej smo počistili prostor okoli silosa za žaganje v TPI. Pri tem delu smo se zamudili precej časa, saj nam je ponagajal veter in nam onemogočal delo. Imeli smo polne oči prahu. Na prvi pogled bi človek rekel, da smo bili kot pravi mlinarji. Pa vendar smo bili tudi vetru kos. Prostor okoli silosa je bil videti zopet urejen.
Drugi del akcije je bilo pospravilo prostora pod lopo. Kratice, ki jih rabijo za embali-ranje, smo zložili na kup, kratke in neuporabne pa zvezali v manjše pakete, ki jih je potem šofer še z ostalimi odpadki odpeljal v „žabjo lužo“ na odpad.
Nazadnje smo se lotili še ureditve ostalega prostora okoli tovarne. Papir, ostanke folije in drugo smo pobrali in nazadnje še pomeli.
Po končani akciji je bilo res lepo videti okolico obrata, koliko časa pa bo taka, ostala, pa ne vemo.
Ker smo na pragu sezone, se bomo, če bo čas dopuščal, lotili reda na žagi. Upam, da nas bo na naslednji akciji več in da bomo vsaj na tem področju pokazali, da še obstaja mladinska organizacija v Soteškem tozdu.
-ca
f——••••••••••••••••
Glasilo „NOVOLES" ureja uredniški odbor. Odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelic. Izdaja delovna organizacija „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto - Straža. Naklada 2950 izvodov. Stavek, filmi in montaža: DITC, TOZD Dolenjski list. Tisk:	DITC,
TOZD Tiskarna.
\ Glasilo je oproščeno te-meljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretari iata za informacije pri IS SR I Slovenije št. 421/72 z dne 31. januarja 1978.
Priznanje
Na posebni slovesnosti je bilo v Beogradu 18. maja 1983 izrečeno OOS TOZD TDP prvomajsko priznanje. To je priznanje, katerega podeljuje zveza sindikatov Jugoslavije najuspešnejšim sindikalnim organizacijam. Priznanje je v imenu OOS TOZD TDP prejel tov. Jure Legan. Letos so poleg 00 ZSS TOZD TDP prejele tako priznanje na področju SR Slovenije še 00 ZSS rudnika Kanižarica, OO ZSS Gorenje Muta in OS ZSS Žalec.
Prvomajsko priznanje se podeljuje kot posebno družbeno
priznanje za aktivnost sindikalne organizacije v razvijanju samoupravljanja, povečevanju proizvodnje in produktivnosti dela, ustvarjanju načel delitve po delu in rezultatih dela, dvigovanju življenjskega standarda, izobrazbe in kulturnega življenja delavcev, organiziranju varstva pri delu, razvoju inventivne dejavnosti, zaposlovanju, organiziranju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, ustvarjanju pogojev za bolj human položaj človeka delavca in človeka — državljana.
00 ZSS Novoles, TOZD TDP je za priznanje predlagal občinski svet ZSS. Prvomajsko priznanje 00 ZSS TOZD TDP pomeni veliko pohvalo delu
vseh zaposlenih v tozdu, posebno pa tistim delavcem, ki dosegajo nadpovprečne delovne rezultate, hkrati pa tudi vzorno sodelujejo pri iskanju boljših poti za dosego še vidnejših ciljev na vseh žariščih dela in samoupravnih odnosov. Obenem je prvomajsko priznanje tudi spodbuda in obveza za delo v prihodnosti in tudi priznanje celotnemu kolektivu Novolesa, v okviru katerega TOZD TDP deluje.
Ob tej priliki vsem delavcem TOZD TDP iskreno čestitam! PREDS. SIND. KONF. NOVOLES
VID FAJDIGA