Naročnina mesečno 23 Din, /a inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 ček. račun: Ljub Ijana št. 10.630 in 10.549 za insernte; Sarajevo štv. 7V.C Zagreb Stv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna slaiba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika uditelju slovenske ljudske duše svetniku veselja - pevcu domovinske lepote Dr. Fr. Kovačič: Slomšek - naš voditelj Dr. Vošnjak v svojih ^Spominih-: (I., 131) pri-jioveduje, kako je pretresel sodobnike glas o smrti Slomškovi. »Slomšek je umrl 1« piše Vošnjak. »On, na katerega sino stavili vse svoje upe, ki nam je bil sveti a zvezda, ki nam je svetila in kazala pot, po kateri naj hodimo, da rešimo narod iz tujih epon in mu pripravimo srečnejšo bodočnost.* Slomšek — svetla zvezda, ki nam kaže pot, po kateri nam je hoditi — ta Vošnjakov izrek velja v polni in še pojačani meri sedaj, ob 70 letnici njegove smrti. Telesni Slomškovi ostanki počivajo ie 70 let v grobnici mariborskega pokopališča, v resnici pa Slomšek živi in nam sveti kakor svetla zvezda ter nam kaže pot iz Babilona modernih zmešnjav v Betlehem, v hišo resnice, miru in sreče. Slomšek je svetla zvezda kot podrobni, neumorni kulturni delavec. To. danes kaj priljubljeno krilatico si marsikdo prisvaja, ki bi mu bolj pristojal naziv »kulturni razdiravec in slepar«. Slomšek je nedosegljiv vzor, kako treba delati za prosveto in povzdigo ljudstva. Po končanih bogoslovnih študijah je škof Ciinerman ponudil nadarjenemu in marljivemu mlademu duhovniku, naj gre nadaljevat študije na Dunaj. Z lahkoto bi bil v kratkih letih dosegel doktorski klobuk in odprta bi mu bila pol do častne karijere. Slomšek to laskavo ponudbo dvakrat spoštljivo odkloni in ijre rajši kot priprost kaplan pastirovat med slovensko ljudstvo. Ne samo v cerkvi, tudi zunaj cerkve marljivo deluje za prosveto ljudstva. V svoji revni ka-]»lanski sobici zbira mladino ter jo uči Čitati in pisati ter drugih za življenje koristuih naukov. Opazil je, da ljudstvo rado poje, a slišale so se po večini umazana proslaške kvante. Slomšek prime za pero in se vsede za klavir ter zloži, oziroma opili in očvristi že običajne pesmi in tako spodrine umazano blago. To je podrobno in koristno kulturno delo. — Ljudstvo je bilo zanemarjeno, neuko, vdano raznim pregreham, duhovščina vzgojena v tujem duhu in je strašno mrcvarila slovenski jezik. Skimšek je kot bogoslovec in pozneje kot spiritual povzdignil glas, da je nedostojno omikanega človeka, ne znati jezika ljudstva, pri katerem si služi kruh. V Slomšku in po Slomšku je slovenstvo vstalo iz tisočletne sužmost.i k novemu življenju. Slomšek se je poprijel dela, ki sta ga prod tisoč leti zasnovala sv. brata Ciril in Metod, pa so ga sovražne sile zavrle. Ko sta sv. brata došla v naše kraje, je bilo ljudstvo kolikor toliko že pokrtetjanjeiio, toda trebalo je krščanstvo poglobiti, življenje uravnati po evangeljskih naukih in ljudstvo na podlagi njegovega jezika privesti v krog omikanih krščanskih narodov. Zato sta sv. brata zbirala predvsem učence, da vzgojita slovenskemu ljudstvu domačih učiteljev in podala sta ljudstvu knjige v domačem jeziku. Enako dela Slomšek. Že kot bogoslovec in potem kot spiritual zbira mlade bogoslovce in jih uči pravilne materinščine. Na zunaj bi se reklo, da je lo delo brezuspešno, da se trud ne bo izplačal. Kaj je peščica mladih ljudi v semeniškem zidovju proti mogočnemu valu vladajoče nemščine, ki je objela vse javno in celo privatno življenje 1 In vendar je to drobno delo bilo gorčično zrno, iz katerega je zrastlo mogočno drevo. Ko je Slomšek zapustil Celovec in odšel za nadžupnika v Vuzenico, je pisal prijatelju Stojanu, da bo pouk slovenščine, ped a j v semenišču sicer prenehal, a slovenščina bo živela ln napredovala v njegovih učencih. Dejanski si je Slomšek vzgojil krog vnetih ljubiteljev materin s&ega jezika, ki so se tudi v pisateljevanju udej-stvovali. Ko je Slomšek prvi svoj rokopis ponudil v natis celovškemu založniku, je la odklonil, češ: kdo bo kupoval in čital slovenske lcnjiget A čez malo let je nastal popoln prevrat v tem oziru: celovški, graški in celjski knjigarji so se trgali za založbo slovenskih knjigi V Slomškovi mladosti je bilo v lavantinski škofiji lc kakih 50 rednih šol in kakih 25 nedeljskih. Redne šole so bile popolnoma nemške ter večinoma nameščene po mestih in trgih. Nedeljske šole so vodili župniki in kaplani ob nedeljah. Ljudstvo ni maralo za šole, ker so uspehi v nemških šolah bili minimalni in so otroke potrebovali za pašo. Citati in pisati je na deželi znal le malokdo. A Slomšek je tudi v tem pogledu napravil pravcati prevrat. Postavil je načelo, da podlaga ljudskošolskemu pouku bodi materinski jezik. Toda kako naj učitelji poučujejo otroke v slovenskem jeziku, če pa ni bilo knjig? Slomšek je prijel za pero in kot uad-župnik vuzenišld in dekanijski šolski nadzornik isal nedosegljivo knjigo >Blaže in Nežica.-. ki prav letos obhaja svojo 90 letnico. Knjiga Je bila namenjena predvsem kot pomagalo učiteljem, a so se po njej naučili čitati in pisati tisočeri. Slomšek je dosegel, da so ljudje sčasoma vzljubili knjigo in šolo. Po pravici ae Slomšek imenuje ustanovi-I e 1 j naše narodne ljudsko šole. Dvig-liiti svoje ljudstvo intelektualno in moralno, to je vzvišeni cilj Slomškovega dela. S svojim nesebičnim. požrtvovalnim podrobnim delom je Slomšek •.a vse čase ideal pravega kulturnega delavca, ki malo govori iu mnogo dela, je res svetla zvezda za naše sebične, kričave čase. Slomšek je svetla zvezda s svojim kristalni m r o d o 1 j u b j e m , neomajno ljubeznijo do slovenskega ljudstva in njegovega jezika. Prijatelji, ne pozabimo, da smo Slovenci 1 — se glasi njegov opomin. Sredi splošnega narodnega spanja je imel Slomšek že leta 1838 oni znameniti govor o dolžnosti, spoštovati svoj jezik. Njegova goreča ljubezen do materinega "jezika in lastnega rodu izvira iz osrčja krščanske etike in naravnega prava. To ni kak egoistični in fanatični nacionalizem, kakor se na pr. uveljavlja sedaj v Italiji ali na Koroškem. Dandanes se mnogo pretresa vprašanje o narodnih manjšinah. V tem vprašanju je Slomšek svetilnik. Vsak narod ima pravico do obstoja in rabe svojega materinskega jezika. Slomškovo stališče v narodnostnem vprašanju je tudi izraz prave socialne pravičnosti. Stališče, ki ga zavzemajo Nemci in Italijani glede narodnostnega vprašanja, da imajo veliki narodi vse pravice, malo-številnejši pa nobenih, Je pogansko stališče brutalne sile, ki ga uveljavljajo v socialnem oziru mogočni kapitalisti: bogatini imajo vse pravice, siromaki so samo za to, da služijo »gornjim plastem« tistih, ki nekaj imajo. Odtod socialni boji in revolucije, odtod sovraštvo in nezadovoljnost med narodi. V manjšinskem vprašanju se želi in pričakuje, da najvišja cerkvena oblast določi jasno stališče krščanske elike; prav v tem oziru je Slomšek klasičen zgled. V tem je imel popolnoma jasne nazore, ki si jih ni dal omajati po slučajnih zunanjih okoliščinah. L. 1845. je o božičnih praznikih nenadoma prišel k 'Sv Andražu na obisk ležko bolnega škofa Kulnarja nadškof in kardinal Schvvarzenberg. Pri lej priliki je kardinalovo oko padlo nn Slomška. Bolni škof ga je med štirimi očmi priporočil kardinalu za svojega naslednika, česar pa Slomšek takrat ni zvedel. V razgovoru mu jc kardinal namignil, da se mu v visokih vladnih krogih v zlo šteje njegova vnema za slovenščino. Z ozirom na lo piše Slomšek svojemu bivšemu učitelju in prijatelju Poklukarju: »Mene to očitanje nič ne moti; mislim, da vsak naj dela po svojih okoliščinah, ali že svetu ugaja ali ne. — Slovenka me je rodila, Slovenka me je dojila, naj me slovenščina ludi hvaležnega sina ima. L. 1818 so razni dopisniki iz Spodnjega Štajerskega v graških in dunajskih listih strastno napadali Slomška ler ga imenovali slovenskega vojvodo. Narodnostno vprašanje jo enkrat splavalo na površje. Trebn se je bilo odločiti: »Ali se bomo Nemcev ali Slovencev držali?« piše Slomšek celjskemu opatu Vodušku. »Le Slovencev, kar je prav. Nemci nam žugajo malerno krv popiti, nas pa tudi ob sveto vero pripraviti.« Ali nn stran ljudstva, ali na stran vladajočih nemških krogov, Se je bilo treba odločiti. Ako bi se duhovščina s svojim škofom obrnila na viadino nemško stran, kakor so lo povečini storili na Ogrskem slovaški in slovenski duhovniki, bi ji kajpada vladni krogi šli v vsem na roko, kakor je to bilo na Madjarskem. Slomšek je ostal na strani ljudstva, katerega sin je bil, in za njim je šla in gre duhovščina. Zgledu in vplivu škofa Slomška je pripisovati, da je na Slovenskem tako res demokratsko razmerje med ljudstvom in duhovščino. Takratnim in poznejšim nasprotnikom Slovencev pa kliče Slomšek: »Pustite Slovencem dve reči: sv. katoliško vero in pa besedo maternol« Dr. Jože .leraj: Slomšek slovenski buditelj Lavantinski Skof A. M. Slomšek ima v stolnici marmorna! spomenik, ki predstavlja Slomška v nadnaravni velikosti. Pod kipom se blesti slovenski napis: Narodnemu budilelju pisatelju in pesniku hvaležni Slovenci. Slomšek jc bil velik, morda največji naš narodni buditelj. Ko se ob 70 letnici spominjamo Slomška, nam bo pred ovmi Slomšek najprvo kot velik cerkveni knez, vzoren dušni pastir, ki je zaoral brazde v slovenska srca, iz katerih še danes klije seme božjih darov. A prav tako velik, kakor je kot cerkveni knez, je tudi kot narodni buditelj. O Slomšku lahko trdimo, da je prvi med vsemi Slovenci zanesel narodno misel v široke ljudske mase in sicer ne safmo v en sloj, ampak v vse sloje od najimovitejšega kmeta do gorske koče. On je bil listi veliki slovenski narodni prerok, ki je slovensko ljudsko dušo, spečo kakor Snegulčica, zbudil iz tisočletnega spanja, da se je razcvetela v polnem cvetu vse svoje doslej nezavestne lepote. Raz zastrti obraz slovenske duše je snel kopmno in pokazal vsem Slovencem lepoto njihovega ljudskega bistva. Slovenska polja so vzcvetela, veseli vinski griči so zn rajali, nageljni na kmečkih naših domovih so zadehtell, bele naše cerkvice so zazvonile, viri pravljic so pritajeno zažumeli, ljudska pesem je zaorlla, vonj slovenskih molitev je kakor kadilo vzpiamtel, čez hrib in plan je šel novi duh, Slomškovo slovensko ljudstvo se je dvigalo v novem življenju. Odkod je zajemal Slomšek to silno moč. da je tako epohnlno vplival na naše ljudstvo? Vir Slomškovega prerajalnega programa je žuborel v ljudstvu samem. Slomšek ni svojega programa umetno sestavljal, ampnk prisluhnil ljudstvu, slovenski zemlji, slovenskemu domu. Vse bo-gaslvo ljudske duše je v svojega duhn sprejel, ga prečistil in obogatel ler v poveličani obliki vrnil ljudstvu. Vsi veliki narodni budilelji so postopali kakor Slomšek. Iz ljudslva je zajel svoj prerodit-veni program Ilerder pri Nemcih. C.runtvig pri Dancih, Pestalozzi pri Švicarjih. Ljudstvo samo je nmivoritelj vsake prave narodne kulture, zalo se pogrezajo vsi veliki narodni geniji najprvo v ljudsko, kadar hočejo ljudstvu spregovoriti odločilno besedo. Tako je ravnal tudi Slomšek. Slomšek je postavil Slovencem za program njihovo slovenstvo. Ker jim je slovenstvo predpisal za glavni ideal, je samo po sebi v njih podžgal boj proti takratnemu neslovenstvu, to je nemčurstvu. Nemčurstvo je v Slomškovih časih zajedalo kot tuj element slovensko bistvo. Zato ga je začel Slomšek trebiti. Hoj mu je napovedal na celi črti, saj je velel, da ni čistega slovenstva, dokler no izčisti nečistega tvora. Slomšku boj proti nemčurstvu ni bil boj proti nemškemu narodu. Slomšek je pregloboko spoštoval narodne vrednote pri svojem narodu, da bi jih mogel sovražiti pri drugem. Slomšek se je proti nemčurstvu boril kot takratni glavni narodni napaki, ki je kvarila čisti božji značaj slovenskega ljudstva. Nemčurstvo je takrat pomenilo nezvestobo slovenskemu bistvu. Nemčur je zavrgel svoj mater-ni jezik. S tem ni pokvaril samo svojega jezika, ampak ves svoj značaj je zastrupil. Svojo poštenosl je zavrgel, ker je zavrgel »voj jezik. Postal je polo-vičar in površnež v življenju. Kdor v eni stvari ni zvi st, tudi v drugi ne more ostati cel značaj. Slomškova borba proti nemčurstvu ima nadča-soven pomen za Slovence. Poziva nas, da se vedno borimo za Čistost svojega bislva proti kazečim tujim vplivom, s tem pa se samoobsebi borimo že za veliko večje svoje dobro, to je dostojanstvo svojega otroštva božjega in človeškega dostojanstva. Ko je Slomšek zasidral svoj program v slovenski narodni bitnosti, mu je to slovensko narodno bistvo 6amoposcbi narekovalo nešteto |>odrobnih nalog na vseh poljih narodnega litja. Jedro narodnega bistva mu je jmleg katoliške vere koreninilo v slovenski grudi. Vedel je, da jc le tisti narod močen, ki močno kori nini v svoji zemlji. Velikan Antej je bil tudi le lako dolgo nepremagljiv, dokler jo stal na zemlji. Kako navdušuje zato Slomšek Slovence za to. da bi ljubili svojo zemljo. Vso pesniško bogastvo svoje duše zbira, da bi jim predeči! idealno vrednost grude: »Prva tvoja domovina je materinska ljuba dežela, preveseli kraj, kjer jo stala tvoja zibelka, kjer si dote trgal prve rožice in mladenič prvikrat lovil metulje. Tudi ptičica pozna svoje gnezdo, kako bi človek pozabil svoj rojslni kraj?r Slomšek hoče, da ljubimo svoje domove, kajti ta ljubezen do donut ohrani dušo zdravo. Beg 7, rojstne grude v daljni tuja mesta ne ruši samo narodove številčne moči še bolj ruši narodovo duševno moč, ker človeka odtuji viru narodnega zdravja — slovenski rodn; grudi. Slomškov slavospev na čast slovenski rodni grudi je danes še bolj aktualen, ko mesta kmečkega človeka ne samo odtujijo njegovemu bistvu, ampak tudi gmotno uničujejo. Beda brezposelnih in lačni milijoni evropskih velemest svarijo našega človeka: Ostani zvest domači grudi I Naši slovenski domovi so pestro družijo kakor cvetice v vencu v košate slovenske vasi. Kako lepa jo slovenska vas, hiše se dvigajo poleg hiše ob beli cesti ali na zelenem obronku, nad njimi pa kraljujejo vitki stolpi belih cerkva. Tudi vaškemu občestvu zapoje Slomšek svojo pesem, pesem skupnosti, sloge in srčnega veselja. Večno lepa je Slomškova pesem »Veselja dom«, pesem o otroški vaški ledinici, teinu simbolu pristnega slovenskega vaškega občestva. Kakor nikdar ne bo usahnil nebeški sijaj nedolžnega otroškega očesa, kakor nikdar ne bo obledel božji čar nedolžnih otroških src, tako bo tudi vedno vnovič vžigala Slomškova pesem o vaški ledinici edinost in slogo med kmečkimi domovi v naši vasi. Najvidnejši znak živega prijateljskega občestva pa je pesem. Pesem je izliv radujočega srca. Koliko takih pesmi nam jo podaril Slomšek! Vse so kakor pisani šopki za prazničnega našega Slovenca. A Slomšek ni pel samo pesmi veselja. Veličastno se glasijo njegove pesmi tudi delavniku na čast. Slomšek je do-bro vedel: same pesmi ne bodo rešile ljudstva. Treba tudi težko delati, se znojiti in trudili. Naša narodna bodočnost temelji v delu. Rokodelstvo je »zlata ruda«, vinogradi so naši zakladi. Zato jo Slomškova oporoka: Slovenec, delaj! Z delom si bomo osvojili častno mesto v zgodovini narodov. Višek Slomškovega narodnega dela pa predstavlja delo za slovanslvo. Slomšek ni bil samo velik Slovenec, ampak tudi velik Slovan. Si>bi, Hrvati, Poljaki. Cehi In Rusi so mu velilki slovanski bratje, Slovanom pripada velika narodna bodočnost. A ta skupnost mu je predvsem v božjem občestvu iste vere. Radi lega božjega občestva usla-novi Bratovščino Cirila in Metoda leta 1851, ki se jo sedaj razcvetela v mednarodno Apostol itvo sv. Cirila in Metoda, ki zajemlje ne samo slovans. ampak vso narode sveta. Po njej je Slomšek dobil mednaroden sloves. Plodov itn Slomškova osebnost, ki je s svojim bistvom oplodila ves slovenski narod, je prestopila meje svoje domovine — Slomškov duh je zaplaval širom kulturnega sveta Slomšek ne stoji danes pred nami samo kol največji Slovencc, ki je s svojimi ideali in deli pro-niknil v slovensko narodno dušo ko nihče pred njim, Slomšek je ludi oče velikega mednarodnega katoliškega pokreta, ki ustvarja še višjo nego narodno, to je univerzalno božjo skupnost ljudi. To Aposlolstvo sv. Cirila in Metoda, ki predstavlja višek Slomškovega dejstvovanja, se je razvilo iz vseskozi čistega pojmovanja našega narodnega slovenstva. Slomškovo narodno slovenstvo ni kakor fašistični nacionalizem, ki ovira združitev narodov, ampak ravno njegova podlega. Cisti, zdravi in versko oduševljeni narodi nočejo svojega bogastva živeti sami zase. V vsesplošni verski in kulturni skupnosti človeštva kot božje družine narodov najdejo končni cilj. Zato nam mora biti delo za to univerzalno božje občestvo vseh narodov poleg slovenstva najvišja naloga, ki jo moramo vršiti kot Slomškovo ljudstvo po vzoru neminljivih Slomškovih ideaio*. Slomškova svetost »Saj so rajni škof živeli sveto in pobožno in bili nam pravi apostol .. .< »Novice«, 1862. Sedemdesetletnica sicer aii tako .pomembna ln števiio značilna kakor 50 letnica ali 100 letnica; vendar niti ob 50letnici Slomškove smrti 1912, niti ob 100 letnici njegovega rojstva 1900 se niso slovenski duhovi tako zavzeli za njegov spomin kakor sedaj ob 70 letnici Slomškovo smrti. In zakaj prav sedaj? Kadar je bil človeški rod v stiskah in nadlogah, se je v dobrohotnih srcih vselej vzbudilo domo- l&ft&P ....... llSsIfc Ml- Nagrobna kapelica Da mariborskem pokopališču, v kateri počiva SlomSek tožje po svetih dušah. Kadar so se sence greha zgrinjale široko naokrog, se je v plemenitih duhovih pojavila želja po svellobi in svetosti. Naš čas in rod gre skozi hude preizkušnje. Zato se zJasli v našem mladem in najmlajšem rodu poraja domotož-na misel po svetniku iz svoje krvi in s svojih tal. A.ko drži .preroška beseda škofa Mahničn, bo prav naš mladi in najmlajši rod tisti, ki mu bo po božji previdnosti dano, da izpolni božjo voljo in nalogo na slovenski zemlji. Vsa nezadovoljnost naših mladih in najmlajših redov je znamenje, da se v slovenskih duhovih nekaj lepšega in svetlejšega poraja in pripravlja. Simboličen je bil navdušen tek slovenskih 'mlad en i če v na Slomškov grob. Naši mladi in najmlajši bodo dvignili zaklad, ki je bil tako dolgo v zemlji zakopan; naši mladci bodo dvignili Slomška na oltar: oni bodo s svojimi mladimi svečeniškimi rokami prenesli Slomškove svetinje iz ponižne grobne kapelice v prenovljeno stolnico. Naš mladi rod sluti, da ta dan ni več tako daleč, ker v svojih srcih globoko čuti in ve: Slomšek je bil svetnik. Kdo je svetnik? Kogar odlikuje izredna svetost. Kaj je svetost? Ljubezen! Ogenj ljubezni, ki je v srcu Bogu posvečen, na zunaj pa sveti in služi drugim. Kakšna je ta izredna ljubezen? Lažje, dco izreči 7, besedo, je pokazati na Slomškovem dejanskem zgledu. En mesec pred Slomškovo smrtjo ga je ljudstvo pomilova-lo in jokalo nad njim, ko je bil v laški dekaniil, lako gorati, v groznem deževju na apostolskem potu. Škofov obraz pn je bil veder in bese la šaljiva, češ: 'Tako blatnega škofa še niste videli.« Ljudstva ni motila n ep rili Ena vnanjest zavoljo neznosnega naliva, ljudje so videli le lepoto Slomškove duše, češ: Tako svetega škofa še nismo videli. Takrat je bil Slomškov obraz že upadel in ■postaran, na ozko se je končaval od čela preko lic do brade, da jo skoraj kazal obliko srca. Pogled njegovih milih oči pa je bil bister in prodirajoč, da so mu oči sijale kakor demanti. Morda je vi-demski dekan Rajec tudi na to mislil, ko je rekel: »Kadar Slomšek božje resnice razlagajo, podajajo nam demante v zlatih posodah.« Po njegovi vedno .bolj poduhovljeni vnanjosti so vsepovsod v zadnjih letih Slomškovega življenja opazovali svetost njegove duše. Preprostost, nežnost in dobrotljivost je prevevala vse njegovo vedenje in govorjenje. Slomškova ljubezen ni bila navidezna in narejena, marveč je bila resnična. S slovenskim kmetom je prav tako preprosto in prijazno govoril kakor s solnograškim kardinalom. Imel jo tisto ljubeznivost, ki je vir prave vljudnosti. Na Slomšku najdemo vse .polno potez, ki ga sličijo župniku Via-neyu ali Šaleškemu svetniku. Otrokom in odraslim je bil izredno prikupljiv. Kadar je šel mimo mladine, je dečke očetovsko pobožal, deklice je zadovoljil s prijaznim nasmehom in pogledom. Tudi preprost človek je mogel spoznati njegovo pristno ljubeznivost. Ponikovski ko>vač, nekdanji Slomškov sošolec v Prašnikarjeveiin ka planskem stolpu, se je prestrašil in sramežljivo branil Slomškovega obiska pred svojo kovačnico. Nisem vreden, da bi me škof obiskali in v takem mojem stanju.« Odgovor je bil: >Ko bi bil ti toliko milosti prejel, kakor sem jih jaz, bi postal še kaj večjega ko sem jaz,« Kovač si je mogel misliti: »Ako nimam svetnika pred seboj, imam vsaj najmi-lejšega človeka. Ali ta ml-loba ni bila prirojena. Po naravi je bil Slomšek občutljiv dn ognjevit; kri se niu je vnela ob najmanjšem dogodku. Drugi l>i z njegovo občutljivostjo in brez njegovega zatajevanja zapadli silni razburljivo*!i. du bi bili vsem v nadlego. Drugi bi z njegovo ognjevitostjo in brez njegove dobrohotnosti postali oblastni in nasilni, da bi bili v škodo iu krivico mnogim. Slomšek je svojo občutljivost in ognjevitost usmeril v ljubezen. Nikoli ni dal v svoji duši-.prostora maščevalni misli. Navadil se je ljubiti, odpušč; ti in biti hvaležen za vse. Slomšek je rad dobro storil vsakemu. Navadil se je ljubiti na izreden način. V Vu-zenici je kot nad župnik sprejel v župnišče dva na pol mrtva brodarja, k{ sta se rešila izmed peterih tovarišev iz potopljenega broda v Dravi. Skoraj dva meseca ju je sam oskrboval in zdrava spet odpustil brez vsakega povračila: -Je že Bog vse poplačal.« Istotam je kmetu Turineku, ki niu je strašni požar pokončal vso živino, podaril četvero živinčet: »Za 1 dobra dela Bog obresti plača.« Tako ljubijo svetniki. Slomšek se je navadil odpuščati na izreden način. Akoprav je bil na žaijivčevo besedo »Jaz vas sovražim« pravično užaljen, je vendar stopil pre-donj z ljubeznivim odgovorom »Jaz vas pa ljubim« in z vidnim zagotovilom: »Nate to-le knjigo v zjiamenje moje ljubezni.« Pri drugi nepriliki, pri sporeku z visokim gospodom, se jo spet ponižal: Sprijazniva se!« Zapisano je: Sonce naj ne zajde nad vašo jezo.« Svojemu posebnemu prijatelju, ki so v hladni zimi mrzlo pritožuje Čez svojega kaplana, piše Slomšek deloma šaljivo, deloma spravljivo: »Zakaj izpuščate mušice in lovite muhe, velike kakor niajevo hrošče in to celo pozimi? Veliko hrupa za malo reč! Govorite o kaznih; o kakšnih? Ali sem jaz kazenski škof? Nec putetis gratis esse malos... S. Aug. Vrhtega N. ni tako hudoben, kakor ga slika hudobni svet. Zatorej boste odpustili generalu božje cerkve ...« Tako govore, tako odpuščajo svetniki. Slomšek se je navadil, da je bil hvaležen na izreden način. Niso bile dolgoletne dobrote, ki jih jo prejemal od svojih staršev, ker so mu rano umrli, ali Slomškova sinovska ljubezen je bila dolgotrajna. Zdi se, da je prav za 20letnico smrti svoje matere Marije, po spominu na njena navodila, zamislil molitvenik za mladeniče »Življenja srečen pot«. Svojega birmskega botra in še bolj svojega duhovnega očeta Jakoba Prašnikarja se je spominjal v svojem zadnjem nagovoru na zbrane duhovnike pri duhovnih vajah v Rogaški Slatini. Še danes priča Prašnikarjev grobni kamen in napis v Spodnji Polskavi, postavljen 25. julija 1842, kako je Slomšek mislil o svojem duhovnem očetu: »Tukaj počiva ob strani svoje matere: Prijatelj mladine: Mož reda in zvestobe. Tamkaj žanje sedaj, kar je tukaj sejal za večnost eno samo.« Sredi največjega pastirskega dela in najfinejše vročine je Slomšek ni bral, ne poslušal, »da mu ne bi vzele božjega blagoslova . Prijateljska pisma, ki so z laskavo zalivalo in z izbranim priznanjem in slavoapevom prihajala v njegove roke, je redno sežgal, da ga ne bi kdaj ob njih obšla ničemurna misel. Sam o sebi ni rad govoril, ne v dobrem, ne v slabem pomenu. Rast in moč svoje ljubezni je Slomšek zajemal iz živih studencev, ki teko izpod križa in izpred tabernaklja. Le z močjo teh dveh je mogel do zadnjega diha izpolnjevati svojo pastirsko geslo: »Vse v večjo čast božjo in v blagor neumrjočih duš.« Skrivnosti v tabernaklju se je poklonil, ko je v zadnji uri kleče in v škofovski obleki prejel sveto Popotnico. Skrivnosti svetega križa se je poklonil v poslednjem pogledu na podobo Doloroze. »Ste prišli po slovo?« se jo glasila Slomškova zadnja prijazna beseda sobratom. Tako so je ob Slomškovem sklepu zgodilo, kakor smo rekli ob začetku tega spominskega lista: Ogenj ljubezni je v srcu posvečen Bogu, ali sveti in služi drugim. Slomšek je ljubil svoj slovenski rod kakor samega sebe; ker je posvetil sebe, je hotel posvetiti tudi 6voje ljudstvo. Zvest svoji oporoki Slomšek tudi pred božjim prestolom misli na nas, kakor mi mislimo nanj. Naš slovenski priprošnjik sicer ne želi, da bi stal v podobi na slovenskih oltarjih, pač pa hoče, da bi po vzorih, ki eo posvetili njega, živel v slovenskih srcih. Slomškov izrek »kakor mrtvaških zvonov glas, bo izginil naš spomin«, se nad njim ui mogel izpolniti. Slomškov duh se vnovič poraja v našem mladem rodu. Slovenski vrt se zasaja z novimi sadikami, katerim je vrtnar Slomškov duh. Slomšek v svojem najmlajšem rodu še vedno ljubi: Križ, ta-bernakelj, Marijo in slovansko ljudstvo. Ne zate, Slomšek, za tvoje slovensko ljudstvo bi bilo vele-pomembno, da bi tvoja podoba stala na naših oltarjih! Slomšekov dom na Sloma. Slomškova življenjska pot 5t. Andraž na Koroškem, prvi škofijski sedež škofa Slomška. prihitel v Poljskavo, kjer se je za Prašnikarjev krstnoimenskl god odkril njegov spomenik. Tako izkazujejo hvaležnost svetniki. Slomšek je bil močen v besedi, zlasti v tolažilni besedi. Med ljudstvom je bil razširjen pregovor: »Slomšek govorijo, kakor da bi rožice sadili.« Res blažilen je očesu ,]>ogled na sveže cvetove, a še bolj tolažilen je ušesu glas z ljubeznijo navdanih besed. Kdor so je pri Slomšku izpovedal in izjo-kal, so je utolažen in pomirjen vrnil na svoj dom in svoje delo. Obisk pri škofu Slomšku je bil zlasti za vsakega duhovnika poln miru in tolažbe. Za vsako bol in uboStvo je našel Slomšek iprimerno besedo. Slomšek je bil plemenit an moder v svojih sodbah. V njeni je bilo veliko duha, pa tudi veliko srca. Temelj Slomškove ljubezni je bila ponižnost. Slabo plačilo je pri njeni prejel tisti, ki mu je prinesel tiskano pohvalo o njem. Takih reči Slomšek Veliko in obširno knjigo bi bilo treba napisati, če bi hoteli vsaj deloma izčrpati in popisali vse življenje Antona Slomška. Imamo sicer Slovenci nekaj življenjepisov o tem velikem slovenskem apostolu, vendar pa so vsi kljub svoji točnosti in spretnosti opisovanja, le skromni poskusi vsaj približno dojeti vse bogastvo, vso pestrost, vse obsežno delo, ki ga vsebuje Slomškovo življenje. V Slomškovem življenju se jasno zrcali vsa moč, ki jo je njegovemu življenju dala slovenska zemlja in domača hiša. Iz ugledne in trdne slovenske kmetske družine je izšel Slomšek. Njegovi dedi so že stoletja poprej domovali v prijaznem oselju Slom v ponikovski župniji. Slomškov oče Marko se je 1. 1800. poročil z Marijo Zorkovo iz Šoštanja. Njen prvi sin je bil Anton, ki se je rodil 26. novembra 1800. Oče Slomšek je mogel dati svojemu sinu pač srčno izobrazbo in mati globoko vernost, nista mu pa mogla nadomestiti šolske izobrazbe. Božja previdnost je privedla, ko je bil mali Tonček 11 let star, na Ponikvo kaplana Prašnikarja, ki jo z vso vnetno pričel učiti otroke v župniji verouka, branja in pisanja. Najboljši njegov učenec je bil Tonček, ki ga je Prašnikar nadvse ljubil. V treh letih je mogel Anton nadomestiti vso, kar je zamudil, tako da je 1. 1814. stopil v Celju v tretji razred nemških šol in še jeseni istega leta v prvi gimnazijski razred. Slomšek je bil v gimnaziji vedno odllčnjak, od šeste šole naprej pa najboljši med najboljšimi. Za Prašnikarjem je pomemben vpliv gimnazijskega profesorja Antona Zupančiča, ki je v mladem Slomšku zbudil zanimanje za Vodnikove pesmi, za leposlovje, govorništvo iu druge lepe umetnosti. Zupančič je s svojim vplivom vzgojil tudi Slomška v narodno zavednega in svoj narod ljubečega Slovenca. Za Slomška je značilno, da je že v gimnaziji delil svoj kruh z revnimi součenci. L. 1821. je stopil Slomšek v Celovcu v bogoslovje. V bogoslovju se je odlikoval v vseh predmetih in so ga profesorji vzljubili. Sam bogoslovec, je svoje tovariše poučeval v slovenščini. Kaplanoval je Slomšek najprej na Bizeljskem pri Sv. Lovrencu. Nato je kaplanoval pri Novi cerkvi blizu Celja, dokler ni 1. 1828. postal spiritunl v celovškem bogoslovju. Tu je predvsem gledal na lo, da vzgoji čim več slovenščine zmožnih duhovnikov. Med ljudstvom so zaslovele njegove pridige. Spisal Je slovnico slovenskega jezika, ki se je ohranila v rokopisu, dalje pa več vzgojnih, pripovednih in nabožnih knjig. V Celovcu je osnoval tudi slovstveno društvo v družbi z Ahacljem. Mnogo je v tem času Slomšek tudi potoval. V Ljubljani se je seznanil s Francetom Prešernom, v Zagrebu se je zanimal za ilirsko gibanje ild. L. 1838. je postal dekan v Vuzenici ob Dravi Tudi tu je mnogo deloval slovstveno, saj je tu nastala ena najbolj znanih njegovih knjig: »Blaž in Nežica«. L. 18-14. je postal kanonik lavantinske škofije, toda že naslednje leto je bil imenovan za celjskega opata. Slomšek je že mislil, da bo ostal do smrti v Celju, ko je 1846 umrl lavantinski škof Kutnar in je 20. maja 1846 imenoval solnograški nadškof za lavantinskega škofa Antona Slomška. Njegovo nadpastirsko delovanje je znauo. Glavno zaslugo pa si je pridobil Slomšek za naš narod s tem, da je prestavil sedež lavantinske škofije iz Št. Andraža v Labudski dolini v Maribor. Po dolgem trudu je uredil moje tako, da je lavantinska škofija obsegala skoraj vse štajerske Slovence, v sekovski škofiji s sedežem v Gradcu pa jih je ostalo le še kakih 30.000. Med tem, ko so se Slovenci v lavantinski škofiji rešili, pa je bilo tistih nesrečnih 30.000 Slovencev, ki jih Slomšek ni mogel več rešiti, izpostavljenih germanizaciji. Potomce teh Slovencev, ki jih je le še nekaj sto, prav sedaj s silo germanizirajo v Lučanali in drugih krajih, ki so tedaj ostali v Avstriji. V Mariboru je ustanovil Slomšek tudi bogoslovnico, iz katere je izšlo pozneje toliko zavednih slovenskih vzgojiteljev in dušnih pastirjev. Med važnimi njegovimi zaslugami pa moramo omeniti predvsem ustanovitev društva sv. Mohorja, predhodnika in začetnika današnje Mohorjeve družbe. Ves narod je čutil, kaj ima v Slomšku. V bridko žalost se je zato zavil slovenski narod, ko je Slomšek 24. septembra 1862 ob pol 9 zvečer izdihnil svojo veliko, plemenito dušo, ki je šla k Bogu iskat plačila. Kakor za življenja, lako so se Slovenci tudi po njegovi smrti vedno zavedali, kaj je bil Slomšek za naš narod. Ljubljana slavi Slomška Stolna cerkev sv. Janeza Krstnika v Mariboru, ki jo je Slomšek oovidiiinil v škofijsko ccrkev lav&n- «hdc» škofije* Vsa Slovenija danes tekmuje, kako bi se oddolžila spominu narodnega vzgojitelja in velikega duhovnika škofa A. M. Slomška. Po vseh cerkvah širne Slovenije, po vseh društvenih dvoranah se vrše danes svečanosti. Zato pa tudi srcc Slovenije Ljubljana nc sme za-oslati za deželo ter bo proslavila zvečer v veliki uniorski dvorani ob 8 70 letnico smrti škofa Slomška po sledečem sporedu; 1. A, M. Slomšek: a) Svetlo solncc se je skrilo, b) Najboljše vince, c) Popotnica vojaška. Poje zbor Križarjev pod vodstvom p. Fr. Ačka. 2. P. Krizostom Sekovanič: Tvoja smri jc čudovita pesem. (Dcklamacija.) 3. A. M. Slomšek: a) Preljubo veselje, b) Predice. Poje zbor sestric sv. Klare pod vodstvom p. Fr. Ačka. 4. Dr, Jože Pogačnik: Pozdrav Slomšku: a) Oni od Jesenic, b) Oni od Št. llja. (Dcklamacija.) 5. Etbin Boje: Slomšek narodni vzgoji« telj. Predavanje s skioptičnimi slikami. Vstopnina: Sedeži od I. do IV. vrste 10 dinarjev, od V. do XXI. vrste 5 dinarjev, balkonski in galerijski sedeži 3 dinarje, stojišča 2 dinarja. Vstopnice se dobe danes od 11 do 12 v pisarni Prosvetne zveže, Miklošičeva cesia 5 in zvečer od 7 dalje pred vhodom v dvorano. Načela krščanskega državnika Ob VUashingtonovi 200 letnici Od 22. februarja do 24. novembra tekočega h'tft praznujejo severnoameriške Združene driave dvestoletnico smrti svojega največjega državnika: Georga VVashingtona. O njem so pisali ob smrti: »Kil jc prvi v vojni, prvi v miru, prvi v srcu svojih sodržavljanov.« Od 67 let svojega življenja jih je 47 posvetil skoraj izključno službi svoje dežele. Bil je res oče očetnjave: kakor nihče drog ju vtisnil mladi državi pečat svoje osebnosti. AVashingtou ni proslavil svojega imena samo Kakor vojskovodja najodličnejših lastnosti, marveč tudi kakor neprimerljiv značaj in državnik, kate-roga zgled je ohranil do danes vso svojo vrednost in živo moč. Georgo Washington je bil po svojem imenu, svojem pokolenju, svoji vzgoji in svojih nazorih tipičen angleški sclski plemič. Rojen je bil v Virginiji z njenimi mnogoštevilnimi rekami in zalivi, njenimi resnimi gorami in mračnimi soteskami, ki jih je že kakor 16 letni geometer, kakor 1!) letni mitični major prehodil od enega konca do drugega in prodrl daleč notri v neprehodne pragozdove in brezkrajne prerije. Tcduj je pognala njegova ainerikanska domovinska ljubezen, ki so je razvila v najmočnejšo strast njegovega življenja, globoke, neiztrebljive korenine. Vendar je bila ta njegova ljubezen kakor ves njegov značaj mirna, preudarna, odločna, sposobna največjih žrtev. Z domovinsko ljubeznijo se je dostojno družil čut dolžnosti, ki jc bil zvezan z neumorno pridnostjo. Vsako vprašanje, ki je stopilo na plan, je skrbno proučeval. Ko je šlo za novo ustavo, je \Vashington temeljito študiral ustavno zgodovino starih in novih državnih tvorb. Ni govoril veliko, a njegova sodba je zalegla. Na politična posvetovanju je prihajal vedno rano in redno in sledil razpravam z največjo pozornostjo. Vendar ni bil malenkosten, marveč je v izredno veliki meri imel tisto lastnost, ki jo imenuje sv. Tomaž »inaguani-mitasc velikopotezen po naravi in vzgoji jc bil nasprotnik vsakega provincializma; velikodušen ni proti nikomur nosil v srcu zamrze; radodaren in gostoljuben jo posojal celo denar, da je pomagal prijateljem; nesebičen se je odpovedal svoji plači kakor vojskovodja in bi se bil odpovedal tudi svoji predsedniški plači, če so kongres ne bi bil izrekel proti. Od Washingtona do danes so napravile Združeno države dolgo pot. Prvih osem let njihovega obstoja sta bila poštenje in trdnost oba pola, po katerih je "VVashington rodil državno ladjo. Kdo ve. če bi bil danes izvoljen predsednik, ki bi proglasil program, kakor ga j« prvi predsednik mlado republike ob nastopu svoje vlade v pismn ua svojega sobojevnika Knoxa očrtal: »Ni mi lahko, da na večer svojega življenja, ki se je skoraj izčrpalo v javnih skrbeh, zapustim svoj minit dom in ga zamenjam za ocean težav, posebno ker mi manjka zadostna politična izkušnjo, sposobnost in nagnenje, lu so potrebni sa vodstvo krmila. Zavedam se pač, da vzamem s seboj na krov glas mojega naroda in moje lastno dobro ime. Kako ju bom pripeljal nazaj na kopno, to vedo samo nebesa. Poštenost in trdnost — to je vse, kar morem od svojo strani obljubiti. Naj bo sedaj vožnja dolga ali kratka, ta dva naj me ne pustita na cedilu, pa naj me tudi vse drugo zapusti.« Značaj Georgea Washingtona je slonel na trdnih verskih, nravnih in poiitičnih načelih. Wa-shington je strogo držal na posvečevanj« praznikov. Začasa njegovega predsedništva ga ob nedeljah ni smel nihčo motiti; kvečemu na večer se je upal kak posebno dober prijatelj oglasiti r njegovem družinskem kroga. Svoje vero v Boga Vfashington ni prav nič prikrival. Saj je neštetokrat izkusil, da bdi nad njegovo osebo in njegovo deželo neka višja Previdnost. V nosrečnem Brad-bockovem vojnom pohodn proti združenim Francozom in Indijancem, kjer si je komaj 22 leten zaslužil polkovniško čast, sta padla pod njim, zadeta po sovražnih kroglah, dva konja, plašč so mn preluknjale štiri krogle. Ko jc bil prvič izvoljen «sa predsednika, jc rekel ob nastopu službe: »Bilo Ni posebno nespodobno, če bi se ob tem prvem službenem činu ne obrnil z iskreno molitvijo na tisto vsemogočno Bitje, ki vlada vesoljstvo, predseduje v zboru narodov in čegar pomoč in previdnost more nadomestiti vsako človeško onemoglost — če bi Ga ne prosil, da s svojim blagoslovom posveti vlado, ki jo je postavil narod Združenih držav, da varuje njegovo svobodo in skrbi za njegovo blagobit.« Na kraju svojega govora se jc še enkrat obrnil na »dohrotnega Očeta človeškega rodu s ponižno prošnjo... za njegov blagoslov.« 1794. leta je pisal nekemu prijatelju: »Zaradi nadlog in izgub, ki so delo Previdnosti, se ne pritožu-jem; kajti gotov sem. da vsemodri Krmar dogodkov bolje ve. kaj je dohro za na« in kaj zaslužimo.« V svoji znameniti »Farevvcll Address«, poslovilnem pismu z dne 19. septembra 1796.. v katerem odklanja tretjo izvolitev za predsednika, pravi proti koncu, da sc sicer zavestne zmote ne zaveda, vendar pa pozna svoje pomanjkljivosti; najbvie je napravil marsikako napako. Zato »iskreno prosi Vsemogočnega, da bi odvrnil ali vsaj omilil zla. ki bi utegnila iz tega izhajati.« Državna politika brez versko utemeljene nravnosti se jc zdela \Vashingtonn nemogoča in pogubna. »Vera in nravnost«, pravi v svoji poslovilni poslanici, »sta dva najneobhodnejša nosilca vseh tistih predpogojev in razmer, ki vodijo do prave državne blaginje. Brez stvarne upravičenosti bi si prisvajal slavo domovinske ljubezni, kdor bi hotel ta dva mogočna stebra človeške sreče, ti najmoč-nojši opori človeških in državljanskih pravic podreti ... Debele knjige ne hi moglo dovolj odkriti, kako tesno jo to dvoje zvezano tako z zasebno kakor tudi z javno blaginjo... Samo z največjo previdnostjo je treba sprejeti hipotezo, da more nravnost obstati brez vero. Najsi tudi ne zanikamo nekega vpliva boljše izobrazbe na posebno ustvarjeno nravi, nam venčar pamet in izkušnja prepovedujeta mnenje, da bi se mogla javna morala uveljaviti brez verskih načel.« In na drugem mestu piše: »To jo važna resnica: Potrebni vir ljudske vlade sta krepost in nravnost. To načelo velja za vsako svobodoljubno vlado. Kateri odkritosrčen prijatelj take vlade bi mogel ravnodušno gledati poizkuse, da so ti temelji državno zgradbe omajejo?« Dejstvo, ki ga dokazuje izkušnja, da je pravičnost temelj držav, ugotavlja Wa-shington z naslednjimi besedami: »Bodite zvesti in pravični nasproti vsem narodom. Varujte mir In slogo z vsemi. Vera in nravnost na« v to ob-veznjeta. Ali naj ne hi državna blaginja zahtevala taistega?... Kdo more dvomiti, da sadovi takih namenov morebitne škode, ki bi sčasoma nastala, no bi obilo odtehtali? Ali je mogoče, da božja Previdnost trajne sreče kakega naroda ne bi zvezala z njegovo pravičnostjo?« Zelo nujno svari ta modri državnik pred narodnostnim sovraštvom: »Narod, ki stalno goji nasproti drugemu narodu sovraštvo ali dajo prednost enemu pred drugimi, je na neki način zasužnjen.« Washington je prepričan, da je »honestjr the best policjrc — poštenje je tudi v mednarodni politiki najboljša politika. Zanimiva in tudi še danes veljavna so tudi Washingtonovn notranjepolitična, načela. Nastopal je za prav razdeljeno vladno oblast in zagovarjal mnenje, re vendar samo za vprašanje procedure. Končno se je rok 6 tednov dovolil v načelu. Svet Zveze narodov je razen tega sklenil, da sc bo poročilo brez zemljepisnih kart objavilo 1. oktobra. Zemljepisne karte same pa pozneje in da bo prihodnja seja. 5. novembra, vsekakor pa ne pozneje kakor 21. novembra. Ženeva, 24. sept. ž. Danes se je razpravljalo v Svetu Zveze narodov vprašanj^ o ukinitvi angleškega mandata med Irakom in sprejemom Iraka v Zvezo narodov. Poročevalec je bil nnš zunanji minister Bogoljub .leftič, l i je izrazil svoje zadovoljstvo, da še Irak sprejme kot novega člana Zveze narodov. Zagrebška vremenska napoved: — Po večini oblačno in nestalno (deževno in vetrovno vreme). Velika doza . . . zdaj Din. 6.— Velik zavitek . . zdaj Din. 4.50 Mali zavitek . . . zdaj Din. 2.50 Cene nižje — kakovost kakor do sedaj Nemčijja se vrača v Ženevo Dobrodejna akcija Anglije — Več ttpim,e na uspeh razorožiivene honiercnce Ženeva, 24. sept. Kljub pričetku zasedanja Sveta Zveze narodov je zanimanje mednarodne javnosti osredotočeno n i razorožitveno konferenco. — »Uran« razorožiivene konference je sicer odgodil svoje delo do prihodnjega tedna, v resnici pa se za kulisami nadalje vršijo pogajanja. Na dnevnem redu jo predvsem vprašanje sodelovanja Nensčij'; na razorožitveni konferenci. Sklep nemške vlade, da se Nemčija nc bo udeleževala konfcrence, dokler ji no priznajo enakopravnosti, ni povzročil ne v Londonu ne v Parizu nikakega presenečenja. Francozi so so pokazali v zadevi silno hladne, ker so se zavedali, da bo Pa-penova vlada prej ali slej prišla do spoznanja, da se odsotnemu vselej godi krivica in da je bila njena taktika zgrešena. V tem času je bila objavljena angleška nota glede nemške zahteve o enakopravnosti in prav ta angleška poteza je odprla Nemcem oči. Nemci niso pričakovali tako hladnega tona od strani Anglije in tudi ne, da se bo nota v pravnem pogledu tako odločno naslonila na verzajsko pogodbo. Že nenaden povratek Herriota iz Ženeve v Pariz, je pokazal, da se francoska stvar ne nahaja v nevarnosti. Herriot je takoj odpotoval iz ženeve, ko se je prepričal iz zasebnih razgovorov, da ne nameravajo niti Rusi, niti Italijani na seji razoro-žitvene konference sprožiti vprašanja enakopravnosti in se zavzeti za Nemčijo. Nemci so stavili karte na akcijo predsednika konference lnburista Hendersona, in to s toliko večjim upanjem, ko je Henderson priobčil v vseh večjih evropskih listih članek, v katerem se je odločno zavzel za enakopravnost Nemčije glede oboroževanja. Pariški »Temps« izraža v uvodniku mnenje, da je Henderson napisal ta članek pred objavo angleške note in da bi bil pisec v svojih izvajanjih mnogo bolj pomirljiv, nko bi bil vedel za vsebino angleške note. V ostalem pa je gotovo, da ne more Henderson nastopati s tisto avtoriteto, kakor bi sicer, ako bi bila njegova stranka na vladi. Tnko je prišel Hendirson v navzkrižje s predstavniki angleške vlade, predvsem z zunanjim ministrom Johnom Simonom. Ilendorson je pri zaključku zadnje seje skušal spravili na dnevni red vprašanje enakopravnosti Nemčije, toda to se mu ni posrečilo. Proti temu poskusu je pravtako odločno nastopil francoski vojni minister Paul-Boncour kakor angleški zunanji minister John Simon. Značilno jc tudi, da je edino Lltvinov podprl Hendersonov predlog, medtem ko so vsi drugi delegati previdne molčali. Takoj po svojem prihodu v Ženevo je nemški zunanji minister baron Neurath, ki ima v zunanje političnih problemih mnogo več izkušnje in mnogo širše obzorje kakor kancler von Papen, opazil, da bi nemška odsotnost od razorožitvene konference nemški stvari le škodovala. Neurath je prišel v Ženevo, da bi prisostvoval zasedanju Sveta Zveze narodov, toda njegova glavna naloga je, da za kulisami razčisti vprašanje nemške enakopravnosti. V ta namen mu je prišlo prav zasedanje Zveze. Neurath išče posrednika, ki naj bi spravil v zvezo francosko in nemško delegacijo in omogočil Nemcem časten umik, to se pravi, povratek na razorožitven* konferenco. Tako se že kažejo sledovi pomirjevalnega stališča Anglije, ki skuša vplivati tako v Berlinu kakor v Parizu, da bi prišlo do pomirjenja. Edino ns takšen način je mogoče zagotoviti razorožitveni konferenci vsaj nekaj uspeha in pripomoči do gospodarske obnove, ki leži tako na srcu prav Ao gleiem. Obupen položaj amer* poljedelstva Govorice o „izkoljšanruu svetovnega gospodarstva brez podlage Farmarji proglasili bojkot trgov — Hoover bo poražen Washington, 24. sept. Govorice o izboljšanju gospodarskega po'ožaja, kojega znamenja da se že kažejo na obzorju, so se'izkazala žal kot zmota aH pa so bile le umetno lansirane vsled borznih špekulacij, s katerimi se je hotelo ustvariti ugodno razpoloženje za zmago vladajoče republičanske stranke pri volitvah predsednika republike v novembru. Zlasti se vedno bolj čuti kriza med farmarji, ki prizadeva vladajoči stranki čedalje hujše skrbi. Značilno je, da si je izbral predsednik Hoover kot kraj, kjer bo imel 4. oktobra svoj velik volivni govor, mesto Des Moines v državi Yowa, kjer se kriza agrarne produkcije najbolj čuti. Kriza je tako huda, da je zveza farmarjev sklenila agrarni štrajk v državah Yowa, Minnesota, Visconsin, Illinois, Južna in Severna Carolina, Texas in Oklahoma. Izdano je geslo, da naj farmarji ne vozijo na trg ne žita, ne živine, da naj ; torej bojkotirajo trge, dokler se ne bodo dvignile ' cene. S tem pa se hoče doseči tudi učinek, da bi ! se preprečila dražba kmetskih posestev zakadi ' neplačanih davkov in nevračanja hipotekarnih posojil. Najradikalnejši elementi skušajo tudi doseči, da bi se organizirale straže, ki bi naj na cestah in železnicah pazile in preprečevale dotok kmetskih produktov na trg, vendar pa je zveza take vrste štrajk, ki bi dovedel do nasilij, odklonila. Razume se, da so agitatorji vladajoče repu-bličanske stranke zaradi tega v skrbeh tembolj, ker je govor kandidata demokratske stranke, Ro-osevelta, ki je v svojem govoru v Topeki v Kan-sasu postavil jako radikalen agraren program v šestih točkah, mogočno vplival na kmetske volivce. Skrb republičanov, da ne bi izgubili sedeža predsednika republike, je upraviCena ludi zato, ker so biii v državi Mainc, kjer se po določbi ustave volitve vršijo prej nego drugod, poraženi republikanci. Z agrarno krizo se je bavil tudi znani senator Borah, ki je imel 21. t. m. v tej zadevi senzacionalen govor, ki je napravil silen utis. Dejal je, da bi morale hipotekarne zavarovalne družbe prostovoljno znižati dolgove, ki jih imajo pri njih far-merji. Ti krediti, ki so znašali 12 milijard dolarjev, ko so bile cene kmetskih proizvodov neprimerno višje nego daaies, predstavljajo danes breme 25 milijard, ako vzamemo v poštev sedanje cene. Takega ogromnega dolga farmarji ne morejo odplačevali. Kmete je treba na vsak način razbremeniti. Dohodki državne blagajne v juliju in avgustu izkazujejo 90 milijonov dolarjev manj nego v odgovarjajoči perijodi minulega proračunskega leta. Zato se sodi, da bo vlada primorana predložiti kongresu nove davke, dasi je kongres v minulem zasedanju sklenil celo vrsto davkov in taks, ki naj bi pomagali zmanjšati državni deficit. fridite vsi ki cenite skodelico dobre aromatične kave, na brezplačno p o skušnjo tKave §ag najfine;5e zrnate kave brez kofeina dne 27. t m. & Svetino, Kongresni trg 3 Svežo, čisto polt in bele, mehke roke dobite z redno vporabo NIVEACMME Obraz in roke do» be svežo, negovano polt, Ce jih nadr^neie in na lahko masi» iate redno zvečer in predno se podasie na prosio z Nivea* creme. Nivea'creme nadomešča polom eucerila maSčobo kože, ki se je izgubila in hrani ler jača na ta način tkivo, aktivira delovanje celic, tako da po* stane koža zopet či» sta, mehka, £ladka in mladostno sveža. Leto krize v soc» zavarovanja Ju$osl. P. BE1ERSDORF & CO. d.8.0, j., MARIBOR GrtgortiJevi ul. 24 Angl. vlada »narodne s loge" se rust Verjetnost novih volitev London. 24. sept. ž. Današnji listi smatrajo, da je vladna kriza, ki je nekaj dni latentna, že izbruhnila zaradi spopada imed liberalci sira Samuela in konservativci. Liberalna skupina ministra sira Samuela je, kakor se zatrjuje, podala ostavko in ni nobenega izgleda, da bi jo umaknila. Seja vlade bo v sredo in ni izključeno, da bodo takrat demisioni-rali vsi ministri, Iti pripadajo sir Samuelovi liberalni frakciji. Poleg liberalcev bo izstopil iz vlade tudi minister Snovvden. ki je vse do sedaj zagovarjal Macdonaldovo politiko, čeprav ni bil navdušen pristaš sodelovanja s konservativci. Pravi, da konservativcem trenutno ne ugaja ta vlada, ki ima značaj nacionalne unije. Zato intenzivno delajo na tam, da vsa skupina sira Samuela ostane v vladi. Z ozirom na nerazpoloženje, ki ga je v trgovinskih in finančnih krogih povzročila ultraprotekcionistična politika konservativcev, bi liberalci mogli resno ogrožati pozicijo konservativcev. Pariz, 24. sept. A A. »Teinps,: piše glede na možnost ministrske krizo v Angliji: Takrat, ko so liberali vstopiti v vlado nacionalne uuije, nikakor niso pristali na načela, ki so nasprotna njihovi doktrini o svobodi trgovine. Tudi niso nikoli pristali na to. da se uvedejo trajne carine, in še danes obsojajo vse omejitvene odredbe Gandhi se še posti Bombay, 21. sept. Z. Včerajšnje vesti o dose-žeiem sporazumu glede volivnecra zakona niso bile točne. Mnogo točk kompromisa, ki so bile zelo važne, Gandhi ni hotel sprejeti. Obstoji pa še vedno upanje, da bo končno le prišlo do definitivnega sporazuma. Kompromisni načrt je bil takoj poslan Macdonaldu v odobritev. Gaudhi je kljub veliki fizični slabosti duševno Se zelo svež. Včeraj Je sprejel večjo število oseb. Na vprašanje, ki so prišla iz Amerike, zakaj strada za hindujsko stvar in ne za stvar vsega narodu, je Gaudhi poslal daljši odgovor, v katerem pravi, da je izvor njegove politike njegova religija. Njegova smrt, ki jo bo doprinesel za ponižane kaste, velja za vso Indijo, ker je uničenje kastnih razlogov glavni program kon: presne stranke. V slučaju njegove smrti se bo indski nacionalizem ze'o učvrstil. London, 24. sept. ž. Iz Poene javljajo, da se "bodo danes pričela končna pogajanja med zastopniki hlndujcev in parijev. Snoči je dal Gandhi zadnje instrukcije, po katerih naj bi se izdelal tekst sporazuma. Čim bo ta načrt sprejet, bo prenehal z ■jladovanjem. Ponarejevalec iO Din novcev Zagreb, 24. sept. ž. Pred par dnevi so se pojavili v Zagrebu ponarejeni 10 dinarski srebrni novci. Oblastem je uspelo, da so v kratkem času prišli na sled razpečevalki novcev Barici Rabadžija, ko je hotela plačati na trgu nekemu kmetu kupljeno Nago. Takoj je bila odvedena na policijo, kjer so jigotovili, da je novce koval njen mož Simon Rabadžija, čevljarski pomočnik. Do sedaj je izdelal 100 komadov ,o dkaterih jih je policija 50 zaplenila. Preiskava je končana in razpečevalca sta izročena sodišču. Dunajska vremenska napoved: Zelo izpremsn-IJivo vreme. V severnih alpah morda od časa do časa viharni zapadni vetrovi. v dobi, ko bi bilo treba dati svetu zgled z brisanjem teh omejitev, v katerih vidi minister za rudniko Isaac Foot poglavitni vzrok sedanje svetovne trgovinske krize. Teza liberalov je, da je bilo dano zagotovilo, da bodo vso te omejitve samo začasne. Toda z ratifikacijo ottavvskih sklepov bi bilo konec te začasnosti in 6 tem tudi politike svobodno trgovine. Konservativna večina se je dosegla na temelju tesnega sodelovanja med konservativci in liberali Samuelove in Simonove skupino ter Macdonaldovimi laburisti. Če pa se nacionalna unija na tej podlagi ne bi dala ohraniti, ne ostane drugega, kakor razpis novih volitev, da dobimo parlamentarno zastopstvo, ki bo v skladu z razmerjem močj posameznih strank. Če pa se ohrani sodelovanje narodnih laburislov in liberalov v sedanji kombinaciji, se konservativci lahko izognejo tej preizkušnji. Vlada Macdonalda bo ; mogla tako nadaljevati svoje delo v normalnih i okoliščinah, tembolj, ker se zagotavlja, da bodo Samuel in liberali še nadalje podpirali splošno politiko kabineta. Člankar zaključuje svoja izvajanja s trditvijo, da imajo konservativci položaj v svojih rokah in da bodo oni izbrali čas, ki se jim bo zdel primeren za nove volitve. Nepričakovan mspeh konverzije resni v Franciji Pariz, 24. sept. tg. Kakor poroča »Matinc, je imela konverzija rent v Franciji nepričakovan uspeh. Prijavni rok za vračilo rent, ki se ne kon-ventirajo, je potekel danes opoldne. Do petka zvečer je bilo prijavljenih rent za S00 milijonov frankov za vračilo. Tri masi kapitala v ogromnem znesku 85 milijard frankov, katera je določena za konverzije, na znaša to niti 1 odstotek. Razen tega pa je bilo za 4Vi% rento na novo podpisanih okoli 500 milijonov frankov. Državne blagajne bodo torej morale od starih rent vrniti samo 300 milijonov frankov. Proces proti dr. Jevanovičis in tov. Belgrad, 24. sept. 1. Danes dopoldne se je nadaljeval proces proli dr. Jovanoviču in tovarišem. Govorili so branilci dr. Samuel Demajo, ki zagovarja Jašo Daviča, dr. Marko Natlačen, ki zastopa poštnega uradnika Demetra Beniča, Vojislav Vuja-nov, ki zastopa Stanka Trifunoviča, dr. Veljko Petrovič, ki brani časnikarja Srzentiča in zagovornik belgrajskoga zdravnika in znanstvenika dr. Siina MiloSeviča, dr. Itajko Džermanovič. Današnji proces je trajal od osme do ene popoldne ter se bo nadaljeval v ponedeljek ob osmih zjutraj. Pred zdravniškem kongresom Zagreb, 24. sept. 1. Danes se je tukaj vršil sestanek zdravnikov zaposlenih v zagrebških bolnišnicah. Na sestanku so se delegati izjavili za zdravstveni kongres, ki bo prihodnjo dni v Vrnjački Banji. Pri tej priliki se je razpravljalo tudi o predlogu reforme zakona o bolnišnicah, ki ga je izdelal dr. Zalokar iz Ljubljane. Delegati zagrebških zdravnikov bodo naslopili proli leni reformam, ker bi se z njimi samo še poslabšalo stanje zdravnikov v bolnišnicah. rftal Vodušek: Nedeljjshe mtsK fivangelij devetnajste pobinkošlne nedelje je iz Mateja 22, 1—14: priliki' o kraljevi ienitnini. V ospredju današnjega govora je podoba, s katero se Kristus odpoveduje serriitskemu narodu v kotu Sredozemskega morja. Temu narodu je bil določen izreden poklic, da bi v svetovni zgodovini igral veliko vlogo ob silnem verskem prevratu; da bi bil vodilen v teologiji, morali in mistiki. Zgodovina verstev naj bi se stopnjema dopolnjevala. Da bi ne bilo treba novega naroda, ki bi prešel preko t>lp nadomestit stari, trudni rod. Isti narod, ki je vzhodi kupolo sinagoge, naj bi bil zgradil tudi, baziliko rimske dobe. Iv ta naj bi bila le prehod, ne pa uničenje. Tako jr klical Bog stari narod, Ta narod je odpovedal. Njegova ramena so brez moči in nočejo norega zamahu. Gluh je za vse klice novega dne. Pogled omahuje kakor izgubljen. To slika prilika s kričečimi barvami. Najprej kliče Bog celotno judovsko ljudstvo; to ljudstvo na obalah modrega morja ima samo eno nalogo, samo eno življenjsko vsebino; samo za nekaj je obdarjeno. Judje pa le i nalogi nočejo služiti in propadajo v malenkostni politiki. Potem kliče Bog drugič. Pošlje Krslvika. Pošlje Štefana. Pošlje Petra. Pošlje Jakoba. Pošlje mlado krščanstvo iz Antiohije do Jeruzalema. Judje jih izpljunejo, kamenjajo. obglavljajo. Judje nočejo uresničili božjega kraljestva. S tem pokoplje Izrael svoj poklic. Tako so Judje končali. Krofi odpošlje svojo vojsko in da zažgali nesla lega nehvaležnega rodu. Ubi-fovce dd umoriti. To je usoda Jeruzalema. Na me-ilo poklicanih pn stopa novi rod; na mesto Judov pogani. Seda i bodo krščanstvo nosili pogani na ramah in prej, kakor bi bilo drugače, bodo rešili razmerje do starega sveta. Res bodo najprej oznanjali novo vero iz priinic sinagog in v lukali rimskega cesarstva. Propaganda se bo dvignila preko judov-stve. A kmalu liti zavulocila v njegove stebre. Ju-itonka organizacija, prevod njihovih knjig iz he-brejščine v grščino, razširjanje judovske leistične miselnosti d iredozemskih deželah: vse to bo uti- ralo nova pota. A od prvega dne zmaguje novo oznanilo, s katerim je Pavel odklonil staro zavezo: mladi kristjan jc prost sleherne judovske poslave in samo vezan po Jezusu. Itazumete priliko? Dvakrat je poslal kralj svoje služabnike. 2e prvikrat so jih hladno in mrzlo sprejeli. On pa je tako dober, tako nezaslišano dober, da jih pošilja še enkrat, c vabilom, ki je kakor v pravljicah: Vse je pripravljeno. »Oni nočejo. Prav. I'a pridejo drugi mesto njih.-!: Jeruzalem je razdejan. Pogani povabljeni. Na cestah in potih jih kličejo kraljevi odposlanci. Otroško, kakor v pravljicah, je utemeljitev: Vse je pripravljeno. Voli zaklani in spečeni. te prihajajo v dvorano. A izmed povabljenih ni nikogar. Kakor sloji napisano ob koncu: »Tisoči so bili povabljeni že stoletja. Kdo izmed njih sedi danes pri. novem obedu in izpolnjuje novi poklic?« To jc pomen težkega Slavka: Mnogo jc poklicanih, ali malo izvoljenih.« Sedaj pa pride nepričakovano neka nova, zadnja misel. Kralj ogleduje dvorano in opazuje goste in zagleda med njimi nekoga brez svatovskega oblačila. Da. ga vreči v temo. V resnici: ni dovolj, da je kdo poklican, prvič ali tretjič. Vsaka naloga zahteva pripravo, zahteva vsega človeka, da si jo prisvoji. Naloga zahteva spoštljivo sodelovanje. Ta opomin velja staremu in novemu času, — Služite Goapodu! (Po dr. Sonnenscheinu.) f Svan Grobelšeh Iz Gomilskega nam poročajo, da je snoči ob pol osmih umri duhovni svetnik gospod Ivan Grobelšek. Pogreb bo v torek dopoldne. ATELJE TVRDKE DRfiBGO SCHUIHB kroji najelegantnejše jesenske obleke in površnike. I Najmodernejše jesensko blago za oblo ,vO .{G uCSpCiO. Vabim na ogled iu na ugoden nakup. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t« Zadnja številka revije Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu »Raduička zaštita« prinaša podatke o gospodarskem poslovanju Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Iz bilance za 1931 je razvidno, da je bilo bolniško zavarovanje zaključeno z deficitom 31.16 milj Din (1930 3.8 milj.). Dohodki so padli od 308.0 na 301.6 milj. Istočasno so se dolgovi poslodajalcev «a prispevkih povečali od 158.6 na 173.9 milj. Din. Izdatki so bili naslednji: hranama 86.4 (84.6), podpore ob p&rodu 34.15 (34.74), stroški v bolnišnicah 38.35 (36.2), ambulatoriji 7.5 (6.9), sana-toriji 18.2 (18.6), lekarniški izdatki 38.5 (35.8), zobna nega 5.1 (4.8), pogrebnina 3.5 (3.3), zdravniki '35.2 (33.8), upravni stroški 52.0 (49.6) milj. itd. V bilanci vidimo padec blagajne od 3.15 na 3.07 milj., še bolj pa so padle naložbe v denarnih zavodili in sicer od 10.6 na 7.8 milj. Inventar je ostal v glavnem neizpremenjen. Med pasivi pa so narasle terjatve nezgodne panoge od 112.3 na 145 milj. Reaorva je padla od 28.3 na 25.0, rezerva V\ presežka umetnih organov od 28.7 na 27.3 milj. in rezerva 'A presežka centrale od 3.9 na 0.7 milj. Nezgodno zavarovanje je lansko leto zaključilo s primanjkljajem 5.5 milj. in v primeri s 11.8 milj. za 1930. Lani je bilo v državi 18 pasivnih organov (1930, 16), aktivna sta bi la le: Trg. boln. in podp. dr. v Ljubljani ter Belgr. trg. omladina v Belgradu. Izredno zanimivi so podatki o višini zaostankov: ti so izraženi v % enoletnega predpisa in jih do 25% smatrajo za normalne, od ene tretjine nenormalen itd. znašali pa so (v oklepajih podatki za 1930): Pred stoletnica i835-i932 Ob slovesni otvoritvi .SlajmerjevoRa doma« jo imel na goste nagovor predsednik g. Klinar: Trgovsko bolniško in podporno društvo bo proslavilo v treh letih 100 letnico svojega obstoja in tedaj bo prilika podrobnega pregleda dolgoletnega delovanja našega društva na socialnem polju. Društveno delovanje se jo do leta 1922 razvijalo jk> lastnih pravilih, jio katerih se je društvenim članom in njih svojcem nudila v slučaju obolenja ali nezgod vsa potrebna zdravniška nega pa tudi oskrba v II. razredu javnih bolnišnic in privatnih sanatorijih, tako tudi v ljubljanskem s-Loonišču«, ki je bilo svojčas dograjeno z izdatno podporo našega društva. Vse poslovanje in občevanje z bolniki jo bilo prikrojeno življenjskemu standardu zasebnega nameščenca, torej duševnega delavca. Zakon o zavarovanju delavcev iz leta 1922 pa je na mah ukinil samostojno poslovanje našega društva, ki je bilo celo na toni, da so razpusti. Šele po dolgotrajnih borbah si je pridobilo društvo pravico obstoja in delovanja, toda le po določilih zakona o zavarovanju delavcev in kot mesni organ Osr. urada SUZOR-ja. Zakon, ki vsebuje gotovo mnogo dobrih in koristnih določb za zavarovanje delavcev, pa jo predstavljal za privatne nameščence iu člane našega društva znatno poslabšanje gledo dajatev. Naj omenim le zdravljenje v bolnišnicah. Naš član, vajen doslej zdravljenja v II. razredu bolnišnice ali celo v >LeonižČu-: in drugih sanatorijih, je bil odslej naprej primoran ležati v III. razredu javnih bolnišnic, in kaj to pomeni, ve pač vsakdo sam. Ob najvestnejšem gosj5odarstvu, skrbni negi in ob požrtvovulnem trudu gg. zdravnikov se naš član ni mogel dobro počutiti v III. razredu javnih bolnišnic in vedno jiogostejc so se Cule pritožbe in zahteve po spremembi. Ustanovilo se je tako zvano dodatno ali višje zavarovanje, ki je z mesečnim prispevkom 20 Din posameznega društvenega člana izpopolnilo zakonito zavarovanje v prvi vrsti glede zdravljenja v bolnišnicah na ta način, da se je društvenim članom in njih svojcem omogočilo zdravljenje v II. razredu javnih bolnišnic. Vsled stalne prenapolnjenostl pa je la določba bila težko izvedljiva in v nujnih slučajih je bilo društvo zopet primorano člane nakazovati ali v 111. razred bolnišnic, ali pn v razne privatne zdravstvene domove, kar je bilo nezadovoljivo za člane in predrago za društvo. To so bili glavni razlogi, da so je naša društvena uprava začela baviti z mislijo, postaviti si svoj lastni sanatorij. Po vestnem preudarku in jio dolgotrajnih pogajanjih je dozorel sklep ir od sklepa do izvršitve je bilo le nekaj korakov. Vse zapreke in težave, in teh ni bilo malo, smo premagali z velikodušno naklonjenostjo in pomočjo uprave Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani in Načelstva mestno občine Ljubljanske. Ko so bila na ta način zaslgnrann denarna sredstva, je naša akcija hilro napredovala. Kupili smo vilo prof. g. dr. Šlajmerja ter isto preuredili in opremili v društveni sanatorij, ki ga danes otvar-jamo. Smatram za svojo dolžnost, da se nn tem mestu spomnim tudi vseh onih, ki so prevzeli težko nalogo izvedbe naših načrtov. Projektanta preuredbe in adaptacijo sta bila arhitekta družbe »Slograd« gg. Kos in Platuer, stavbeni vodja in projektant raznih sprememb in dodatnih prizidov pa je bil priznani naš arhitekt g. Šubic. S-avbcna dela jo vestno izvršilo ljubljansko stavbeno podjetje Miroslav Zupan, ostala obrtniška dela pa so bila izvršena izključno lc po domačih obrtnikih. Vsa dobavljena oprema jo prvovrstna in sama hvali solidnost naS'h dobaviteljev. Pri notranji urtobi iu opremi nam jo neumorno pomagal s svojimi neprecenljivimi izkušnjami nndupravitelj g. Nebenfuhrer, kateremu sta stala ob strani v vseh zdravniških in zdravilnih vprašanjih g. dr. Kramarlč, bodoči šef-zdravnik sanatorija in g. dr. Čebohin, bodeči hišni zdravnik. Vse pisarniške jiosle je vestno in ekspeditivno vršilo uredništvo naše blagajne z ravnateljem Podgorškom na čelu in je gotovo tudi zasluga Istega, da se je vsa naša akcija lako hitro izvršila. Nepopolna pa bi bila ta lista, ako se končno ne bi spomnil tudi vseli članov našega odbora, ki so vedno našli dovolj časa za razne dolgotrajne seje. Društvena uprava je enoglasno sklenila, da naj bo naslov sanatorija /Šlajmerjev dom«, lo pa kot trajen spomin na enega najuglednejših zdravnikov med Slovenci, ki je svoj čas v tej hiši prebival iu deloval. Preden zaključim, naj naslovim še nekaj besedi na vas ,častite, sestre. Vam izročamo v upravo^ naš zdravstveni dom, vam bomo zaupali tudi neštete bolnike, ki bodo pod tem krovom iskali zdravja in čakali okrevanja. Prosim vas, da z vso vestnostjo in požrtvovalnostjo strežete njim, ki bodo pomoči potrebni in da iščete zadovoljstva in zadoščenja v vašem poklicu, ki ga vršilo iz ljubezni do bližnjega. Želim, da bi Šlajmerjev dom« nudil skrbno zavetišče vsem, ki bodo bolni in onemogli iskali v njem pomoči, ler da bi se vračali zopet obdarjeni z zdravjem k svojcem iu k svojemu delu za narod in domovino. 1. Merkur, Zagreb 14.7 (13.75) %, Trg. Wfn. in podp. dr., Ljubljana 18.1 (18.4) in OUZD, Ljubljana 24.7 (21.0) %. 2. V to skupino spadajo: OUZD, Zagreb 28.9 (23.5), Sušak 32.6 (31.7), Kar-lovac 32.85 (34.5), Sombor 32.9 (31.5), Vel. Be6-kerek 33.15 (19.65), Belgrajska trg. omladina, Belgrad 35.3 (30.0), Banjaluka 35.5 (22.7), Osjek 37.3 <26.9) %. Najslabejše je stanje: Sarajevo 50.4 (34.9), Tuzla 52.7 (77.2), Split 52.9 (48.7), Dubrovnik 55.9 (52.3), Novi Sad 59.9 (46.25), Subotica 61.8 (56.0), Belgrad 67.2 (74.5) in Niš 70.6 (60.3) %. Najvišji je odstotek v Skoplju in sicer 82.6 (69.9) %. Dolg državnih organov je znašal konec marca 1932 okoli 25 milj. Din. Kako gospodarijo ustanove socialnega zavarovanja, je razvidno iz naslednjega pregleda: Klenovnik: dotacija Osrednjega urada 1.1 (0.97), Brestovac: prebitek 0.2 ((votacija 0.16), La-fžiko: poslovni primanjkljaj 0.024 milj. (prebitek 0.065), Kasindo: dotacija 0.18 (prebitek 0.024) milj.. Terapija v Zagrebu: votaciia 0.26 (0.23), sanatorij v Vrnjački banji: piebitS 0.09 (dotacija 1930 'J.054 milj.). Jadran na Rabu primanjkljaj 0.075 '(prebitek 0.1 milj.) itd. Skupno je bilo lani pohranih prispevkov za bolezen pri OUZD 43.7 (48.4), pri trg. boln. podp. dr. 3.75 (3.5), za nezgode 11.6+0.5 (12.3+0.2), onemoglost, starost in smrt 0.3 (0.3), borze dela 2.2+ 0.2 (2.4+0.2), del. zbornico 2.1+0.2 (2.3+0.2), skupno torej 61.1+4.7 (65.6+4.1) milj. Nadalje so •znašali vsi preostanki pri OUZD v Ljubljani 15.1. pri Trg. boln. j>a 0.85 (13.6+0.75) milj. Din. Začetek letošnje trgatve Po § 8. zakona o vinu in 51. 28 pravilnika k temu zakonu jo dovoljeno, da ae sme grozdje za zobanjo trgati, kadar je taka sorta dozorela. Obča trgatev grozdja za pripravljanje vina pa se ne sme vršiti pred rokom, ki ga določijo za vsako občino občinska oblativa sporazumno z okr. kmetijskim referentom, ki o tem obvesti kletarskega nadzornika pri banski upravi. Občinske uprave pa lahko dovoljujejo trgatev ranih grozdnih vrat tudi pred rokom za splošno trgatev, jirav tako podbiranje bolnega grozdja poznih vrst, in sicer s)x>razumno z vinogradniki, morajo pa o tem obvestiti po okr. načelstvu kletarskega nadzornika pri banski upravi. Neupoštevanje določenih rokov, to je vsaka predčasna trgatev se kaznuje po § 80. zakona o vinu z zaporom 1 do 14 dni ali v denarju od 25 do 1000 Din, in sicer jiotom sreskega načelstva. Izkušnje zadnjih let učijo, da so boljša vina od j>ozne trgatve še razmeroma lahko spravijo v denar, slabša vina od prezgodnje trgatve pa ne najdejo kujicn tudi po nizkih ccnali in tiščijo cene tudi dobrih vin navzdol. Okr. načelstva so prejela navodila, naj letos strogo postopajo po prednjih določbah zakona o vinu s pravilnikom. Opozarjamo tedaj viuogradnike, da sc v izogib posledic pridržujejo gornjih določil vinskega zakona. * Sodna razstava na Brezjah. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva na .Brezjah otvori v nedeljo dne 2. oktobra 1932 krajevno sadno raz-slavo, pri kateri sodelujejo udeleženci iz občin Mošnje, Brezje, Radovljice, Lesc, Begunj, Leš, Ko-vorja. Ljubilega in Ovsiš. Razstavljenega bo 100 do 150 kabinetnih zabojev zimskega ln jesenskega sadja, po večini jabolk, ki so letos na Gorenjskem obilo obrodila. Razstava je važnega gospodarskega pomena in hoče pokazati, kakšno sadje se v tem okolišu prideluje, obenem pa pritegniti odjemalce za letošnji sadni pridelek. Razstavljeuih bo tudi več normalnih ameriških zabojev, ki naj našim Gorenjcem pokažejo, kako je treba sadje razbirati, vlagati v zaboje, razpošiljati itd. Razstava bo trajala 14 dni, da si jo bodo imeli priliko ogledati tudi tujci, ki prihajajo na Brezje, zlasti [>a trgovci, ki se zanimajo za gorenjsko sadje. Med razstavo bo tudi ve5 jioučnih, strokovnih predavanj. Ob zaključku razstave dne Ki. oktobra 1932 se bo pa vršil še sre-čolov za razstavljene vzorce, ki bodo kot izkup-ljeni dobitki razdeljeni med srečolovce. Poravnalna pordopanja: Krell Josip, neprot. trgovec v Celju, Kralja Pelra cesta 8, poravnalni narok 31. oktobra, jirijavni rok do 26. okt., nudi <107o; Mekinc Pavel, brivec na Bledu, Grad št. 160, roka 31. in 26. oktobra.; A. Lowy, trgov, z meš. blagom v Središču ob Dravi, roka 28. in 22. okt., nudi 40%; »Triglav«, trgov. dr. z lesnimi proizvodi v Slovenjgradcu, roka 31. in 26. oktobra, nudi 40%. Znižanje obrestne mere na Češkem. Izvršni odbor češkoslovaške banko je sklenil znižati uradno obrestno mero za pol odstotka. Eskontna mera so bo torej znižala od 5% na 4 in pol %, lombardna pa od 6 '/j% in 7% na 6% in (>'/'%. Trgovske banke so sklenile zvišali obresti za vloge za pol odstotka na 414%, obrestno mero za posojila pa znižati za tričetrt odstotka. To znižanje bo stopilo v veljavo pri vseh zavodih dne 1. oktobra. Borza Dne 24. sept. Denar Devizni promet na ljubljanski borzi je ta teden bil za polovico manjši kot prejšnji. Znašal je 0.543 milj. Din v primeri z 1.163, 0.526, 0.545 in 0.57 milj. Din v prejšnjih tednih. Tečaji so se še nadalje dvignili. Nadalje nam je še omeniti, da je ta teden Narodna banka zvišala bonifikacijo od 9 na 12%. Curih. Pariz 20.325, London 17.9625, Ne\vyork 518.62, Bruselj 71.90, Milan 26.59, Madrid 42.475, Amsterdam 206.275, Berlin 123.40, Stockholm 92.10, Oslo 90.40, Kopenhagen 93.15, Sofiia 3.73, Praga 15.34, Varšava 58.13, Atene 3.12, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.06, Helsingfors 7.72. Žitni tri? Budimpešta. Tendenca: prijazna. Pšenica: okt. 12.68—12.78, zaklj. 12.69—12.70; inaret 14.69—12.70, zaklj. 14.10—14.18. Rž: okt. 8.01—8.10, zaklj. 8.04 do 8.06; marec 9.33—9.45, zaklj. 9.36—9.38. Koruza: maj 9.30—9.60, zaklj. 9.45—9.48. Winnipeg. Pšenica: oktober 50.875, dccember 62.75, januar 57.625. Hmelj Savinjska dolina, 24. sept. Zaradi slabega vremena se je danes pri nezj>remenjenem položaji* in neizpremenjenili cenah moglo vršiti nakupovanje le v manjšem obsegu. Prejioved tranzita skozi Češkoslovaško za naš okoliš verjetno ne bo imela hujših posledic. Sedanje deževno vreme bo končno olajšalo basanje hmelja in je zato za prihodnji teden pričakovati zopet živahnejše kupčije. Žatoc, 24. sept. t£. Nakujiovanje se vrši neizpremenjeno po cenah 600 do 850 Kč, izbrano blago 000 Kč. Nlirnliorg, 24. sept. tg. Po železnici jo bilo pripeljanih 100 bal hmelja, z vozovi pa 30 bal. Prodanih je bilo 100 bal .Cene: hallertauski 100 do 150 mark, gorski 75 do 130 mark. Tendenca je bil« čvrsta. Ceiie za hallertauski hmelj so bile višja. Šlajmerijev dom otvorjen f. V-V,-j«' h" wti'im 1 Ljubljana, 24. sept. Vsa nafta ju vnosi je z veseljem pozdravila akcijo Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani, ki si je pred i>ar leti zndalo nalogo zgraditi sanatorij /.a zasebne nameščence. Sedaj je končiio prišlo do oživotvorjenja te misli in danes umo imeli priliko prisostvovati že blagoslovitvi lej>e stavbe, katere notranjost ustreza najmodernejšim zahtevam zdravniške vedo. Danes dopoldne se je zbralo lepo število odličnih gostov, predstavnikov oblaste v, korporacij, trgovskih, strokovnih, nnmeščenskih in drugih organizacij. Knezoškofa dr. ltožmana je zastopal geji. vikar Ignacij Nadrah. U. bana je zastopal san. sel dr. Maver, diviz. generalu gen. Antonije Pekič, nadalje je bil prisoten predsednik Zbornice za TOI g. Ivan J e l a č i n , župan dr. Pue, predsednik Zdravniške zbornice dr. M. H u s, predse I uik Zveze trg. gremijev .los. .1. Kavči i, načelnik Gremija trgovcev v Ljubljani Gre gore, predsednik OUZD Ivan Tavčar in ravu. Bohinjec, predsednik Pokojninskega zavoda g. Veko-slav Vrtover in ravn. Sagadio, predsednik Zveze industrijcev Drag. Hribar, predsednik bolniške blagajne Trg. boln. in podp. društva dr. 1. Ples-. Prisotni so bili metal je zdravniki Trg. boln. in podp. društva z dr. Kramarioem. nadalje ravn. blagajne A. Podgoršek in drugi številni ter odlični gostje. Zbrane goste je uvodoma pozdravil predsednik društva g. Peter K 1 i n a r , ki je imel daljši Dagovor, t katerem je podal hJstorijat društva in Zlata poroka v Ormožu Ofe* jubilanta v krogu svojih sorodnikov na dan zlate poroke. stavbe ter je poud.tr ki so si pri njej pri- dobili zaslug. Za predsednikom je spregovoril zastojmik knezoškofa dr. Rožmana, gen. vikar Ignacij Nadrah. V svojem globokem govoru se je najprej spomnil Jezusa kot prijatelja bolnikov. Hiša. v kateri je srda j sanatorij, je zgrajena s plemenitim namenom in je posvečena bolniku. Mnogo jih bo prišlo v to hišo iskat zdravje, ki ga pa bodo dobili, če bo v njej prebival Jezus. Omenil je nekega slavnega zdravnika v Ljubljani, ki je hodil pred vsako operacijo v kapelico molit k Vsemogočnemu za srečen uspeh, zavedal se je, da ima sicer zdravnik v roki nož, vodi ga pa pri delu Bog, zdravnik da predpisuje zdravila, katerim pa je Rog dal zdravilno moč. Nadalje je dejal, da je nekoč neki šolski nadzornik, ko so dijaki na učiteljišču odhajali v svet, povedal tole: Veliko sle se naučili, najrazličnejših ved, toda zavedajte se, da vsa veda ne pomaga-, če ni globoke vere. Rešitev je le v veri. tolažba le v njej. V tej hiši mora bivali Kristus. ki bo prinesel zdravja duši Ln telesu. l>o On bo izlečil najhujše rane in mu bo prinesel najboljše zdravilo: ljubezen. Ljubezni je bolnik najbolj potreben in v njej je zdravilo za dušo. Zalo prosi Boga za blagoslov tej hiši in da bi ostal Kristus vedno v njej. Nato je ob asistenci senlpeterskega kaplana g. Cudermana opravil blagoslovitveni obred. Za njim so si zbrani goslje ogledali sanatorij, katerega so jim ljubeznivo razkazovale sestre. Vsi so odšli /. največjim zadovoljstvom, zavedajoč se kako veliko delo ljubezni do bližnjega je bik) storjeno. Zlato poroko sta obhajala minulo nedeljo v krogu svdjJb sorodnikov in številnih pacijentov svojega stna Otmarja, priznanega zdravnika v elektro-terapiji, tukajšnja ugledna meščana gospod Anton Majerič in njegova soproga Gertnida. Jesenske stiske in skrbi kmeta Skrbi ljutomerskega vinogradnika "Ljutomer, 23. septembra. Vsi znaki kažejo, da se bliža jesen, veseli čas trgatve. Gorica je začela zoreti, klopotci, ki dan za dnem pojejo svojo monotono pesem, so zmecali vinske jagode, gospodar z mešanimi čustvi hodi po goricah, poskuša zdaj to zdaj ono jagodo, dobre in slabe volje stopa proti kleli, da pregleda vinske sode, ako so izpraznjeni. Z mešanimi čuslvi. dobre iu slabe volje, ker ga tare vinska kriza, ker je letošnje stanje vinogradov deloma dobro, deloma slabo. — Deloma dobro, ponekod prav dobro. Trta je dorastla, grozdje je krasno razvilo, izpolnjeno, brez bolezni, brez pepela in gnitja. Saj je bila suša. Le »švarebrener« je pouekod uničil nekatere nasade. Dorastlo grozdje se je pravilno zmecalo in kar na veliko se je začela tTgovina s svežim grozdjem. Samo, da se pridelek spravi v denar, čim preje, tem bolje, tem bolj gotovo, če tudi pod zgubo. Sladkorja v dozorevajočeni grozdju dosedaj še ni veliko, ker je rastlo v preveliki suši. Vse je odvisno od vremena prihodnjih treh tednov. — Deloma slabo, po višjih, bolj strmih in peščenih legah. Tam Ie suša naredila veliko škodo. Ponekod je Irsje ;ralkomalo posušeno, s suhim povešenim listjem in parjenim nerazvitim grozdjem. Vinogradniki se bojijo, da se taka trla sploh ne bo več opomogla. Grozdje na takih trtah je ostalo nerazvito, drobno in kislo, če tudi ga je solnce zadnjih dni omehčalo. Vsekakor bo treba pri trgatvi strogega izbora, sicer bo vsled suše nerazvito grozdje pokvarilo kvalitetno ves pridelek. 0 dobrem in slabem vinskem moštu je torej zaenkrat še težko prerokovati. Saj bomo s trgatvijo še čakali. Pa ni več tako veselo, kol je bilo nekdaj. Po hudi suši jesenske povodnji Ljubljana, 24. sejitembra. Huda jesenska suša je trajala v Ljubljani in okolici poldrugi mesec, če izvzamemo malenkostne padavine, ki so padle 22. avgusta in 24. septembra. Po mnogih drugih krajih pa je bila suša naravnost katastrofalna in so bili mnogi kraji po Krasu, na Notranjskem in drugod brez vode. V Uižki dolini so bile vasi že nad 6 tednov brez vsake pitne in druge vode. Kapnice, studenci in pritoki Obrha so se )>osušili. Glavni |Kytok Ložke doline, Obrh se je v sfiodnjem loku prav tako posušil. Po eno uro daleč so ljudje hodili po pitno vodo v takoimeno-vani belimanski studenec, ki je nevsahljiv in pri katerem nameravajo napraviti večjo vodovodno napravo, ki naj bi dovajala vasem zdravo pitno vodo. Načrti so za velik vodovod že izdelani, žiti ni na razpolago zadostnih kreditov, da bi se mogel uresničiti tako prej>otrebni vodovodni načrt za vso I-ožko dolino. Izdaten dež po vsej Sloveniji Ljubljana. 24. septembra. Po dolgem času smo vendarle dobili izdatnega dežja. Že včeraj popoldne je deževalo po vsej ljubljanski kotlini, tudi ponoči je lilo v gostih presled-| kih, davi ob 8 pa se je znova vlilo deževje kukor iz S škafa. Deževalo je zelo močno vse dopoldne, zemlja I se je oddahnila, uapila se je vode do sila. Kmetje 1 so danes zopet vstajali vedrih obrazov, nasmehnili | so se oblačnemu, temnemu obzorju, ki je poljem prineslo težko pričakovani blagoslov. Pozno sicer, toda koristil bo la dež vendarle. Zlasli kritiške rastline si bodo lahko še močno opomogle. Repu, korenje in pesa, krmska koruza, tudi deleljišča bodo še lahko dala kmetu po nekaj dobre živinske krme, ki je bi In zaradi dolge -uše že v skrajno obupnem stanju. Kmetje so se zatekali že k senu. ki so ga morali v pomunjkaiiju sveže krme pokluduti živini tako zgodaj. Po večini vsi kmetovalci, zlasti pu i živinorejci v ljubljunski okolici, so zato z obupom i gledali v prihajajočo jesen in zimo. Zdaj bo mno-I gim odleglo vsaj za silo. Ostali poljski pridelki, kolikor jih pridelujejo kmetje zu prodaj, pnč ne bodo dosti spremenili svoje letine. Krompir je po večini že v kleteh, ajdo i žanjejo prav v teh dneh, drobno, nizko, skoraj brez i zrna. Morda bo vsaj nekaj nuredilo še zelje, ki ludi nudi kmetom nekaj skromnih dohodkov, '/.lasti pa bo izdaten dež brez dvoma vplival na cene živini, ki jo je moral kmet zaradi pomanjkanja krme v ODOL % ,, ohranjuj« sm tzsih ,*obe čiste, V r* M^snežnobtesteče-V in ima slasten, osvežujoč okus. Pri tej priliki se je med gosti na predlog gospe Agnolove z Ljubljane nabralo za veroučne knjige siromašnih šolskih otrok tukajšnje župnije lltiO Din. Plemenitim darovalcem Bog povrni! Jubilantoma, ki sta zdrava in še čvrsta, pa želimo še mnogo srečnih lel! V SSov. Krajini je hudo Slovenska Krajina, 23. sept. Položaj je po vsej Slovenski Krujini od dne do dne bolj kritičen. Izdatki naraščajo, a denarja ni od nikoder. Glavni pridobitni vir je skoraj popolnoma usahnil. To je prodaja živine. Deloma ni kupcev. deloma pa so cene tnko nizke, du kmetje po prodaji nimajo niti živinčeta niti denarja. V hudi stiski so posegli po drugem sredstvu. Živino doma koljejo in meso na drobno razprodajajo. A kako »dobičkonosna* je ta kupčija, priča zgled, ki sledi. K-jevi v G. so bili prisiljeni doma zaklali lepo rojenega bika. Živinče je jedlo blizu dve loti. Tehtalo je okrog 450 kg (živa leža). Za meso in kožo so dobili nekaj nad 500 (reci: petsto) Din. Ker ljudstvo nima denarja, so morali meso tako rekoč zastonj razdajati. S to malenkostno vsoto se naj preživlja do spomladi devetčlanska družina. Kako bo to preživljanje, si lahko vsak sam misli. Podobnih slučajev je nešteto v Slovenski Krajini. Hudo je tudi v drugih pokrajinah, a tako hudo od daleč ni. Vsi pridobitni viri so lako rekoč popolnoma izčrpani in tnko hudih časov niti najstarejši ljudje ne pomnijo. Kmet je vedno siromak Dolnja Lendava, 23. sepl. Dn je živina pri nas najcenejša, je že znana stvar. Kupovali so mesarji živino od 50 par do 2 Din. Meso si lahko dobil v vsaki vasi od izvrstnih telic. in bikov po 3 Din. Zdaj se je preobrnilo malo na bolje. Prišli so neki Hrvati in so zadnje dni plačevali lepe bike tudi že po 3.75 Din. Pa krnel je pač vedno siromak. Največ so imeli od tega prekupčevalci. Nakupili so bike po 2 Diu, in le so orodah Hrvatom Ali nima oblast dolžnosti, du slopi posameznih slučajih že začeti ponujati v prodaj. Kakor smo zvedeli na meteorološki postaji v Ljubljani, je padlo od včeraj popoldne pn danes do 7 zjutraj v Ljubljani in okolici skupaj 95.!) mm dežja. Deževati je začelo včeraj popoldne ob 13.35 ter je potem deževalo vse do večeru, ločno do 18.30. Ponoči ob 22.45 je zojiet začelo deževali ter je nato deževalo danes do 5.10 zjutraj. Ob 8 dopoldne je znova znčelo deževati ter so trajali nato nalivi vse dopoldne, v manjših presledkih pn je ruhlo deževalo tudi popoldne. Najhujše je pač deževalo ponoči ter nato dopoldne, ko je časih lilo kakor iz škafa. Mestni kanali so komaj sproti požirali ogromne množine vod« . Zaradi hudih nalivov je bilo pretr-ganili ludi več telefonskih zvez. Tako ljubljunskn meteorološka postaja ni dobila poročila od postaje v Mariboru o padavinah. Koliko je padio dežja danes čez dan, nismo mogli dobiti ločnih številk, ker merijo uu meteorološki postaji v Ljubljani pa-duvine le enkrat nu dan. Približno ručuuamo, je padlo v dobrih 21 urah nad Ljubljano -kupni okrog 40 lit in dežja. Zaradi silnih nalivov, ki so bili ludi povsod na deželi, so ponekod že močilo narasle reke, zlasti pa potoki in nekateri hudourniki. Na Gorenjskem Suva in Som nista mnogo narasli, ker je vsa množina vode šla v izsušeno zemljo Pač pa je bolj nerada Ljubljanica, ki že grozi stopili čez bregove. Splošna sodba je. da je zu prvo potrebo padlo dovolj dežju. Kolikor je deževje sploh še moglo koristiti poljem in travnikom, je koristilo. f'e bi zda) še deževalo, bi bilo bolj v škodo kakor v korist. Občinska hiralnica v S ostrem Ubožnica v Sostrcm S o s 1 r o. Pred kratkim je prinesel mki ljubljanski dnevnik dopis, iz katerega odmeva misel, češ, d.i se je začelo v dobrunjski občini socialno delati šele v najnovejšem času. Naj slede nekateri podalki i/, župnije Soslro. ki je samo lel milne Dobrunje. Ti kažejo, da se jc pri nas že leta in leta delalo v korisl in blagor ljudstvu. Stara šola je bila zidana leta 1873 na cerkvenem svetu, napravila se je notri soba, ki je is!ala cerkvena neomejena lasi. Leta 1919. ko je bil občinski gerenl računski -velnik u■ Hrane Se lan, se je začelo delati na lo, da -c napravi občinska ubožnica v stari šoli. Župnik je bil pripravljen od- ! stopiti cerkveno -obo, ako - porabi vse poslopje v ta namen. Zadeva -e jc zavlekla skoraj za deset let, ker je poslopje prišlo med leni časom že v druge roke. dozorela je pa misel za ubežnico. ko je županova I g. Janez Trkov. Z velikimi žrtvami se je vse preuredilo, kupila sc je ludi njiva id župne nadarbine, da ima sedaj zavod prostoren vrt za krompir in zelenjavo. Poslopje je bilo blagoslovljeno 15. oktobra 1929 in izročeno v oskrbo irem usmiljen kam. Takoj drugi dan je bilo sprejetih že 11 onemoglih občinskih siromakov. Naše delo sega torej dokaj lel nazaj. Hiralec g. Blaž Mlakar je zapustil lej ubežnici, s kalerim se je napravila lična kapelica, kjer je shranjeno sv. II. T. in je vsak leden enkrat sv. maša, pač ena tolažba za siromake. Sedaj je v zavetišču 25 siromakov, pa je še prostora. Novo pokopališče je bilo dovršeno lansko leto, lelos pa se je napravila lepa kapelica in mrtvašnica na sredi. Bila je že skrajna potreba, ker je bilo pokopališče pri sv. Lenartu že prena|K>hijeno, v Zavogljem pa že kur prenasičeno, le v Dobrunjah je bilo še nekaj prostoru. Kupil se je svet z najetim posojilom, ki se bo počasi vračalo, kapelico smo pa napravili s prostovoljnimi darovi. Dovršena je in jo Ini blagoslovil 9. oktobru presvetli g. knev.oškol. To delo se pač sme nnzivnti kulturno delo, še več, kulturnohistorično delo. ker bodo -e pozni ro-dovi uživali sadove našega H°ude. 1 dar Kapelica na pokopališču v Sostreni Novo pokopališče v Sostrem 400 letnica obleganja &t. Vid pri Ptuju. Ta teden praznuje tudi naša fara 400 letnico zmage nad Turki. Našo farno cerkev so namreč 22. seplembra 1522 Turki porinili. Zgodovinar Slekovec je v lamo kroniko napisal o tej nesreči sledeče: Grad Tram, ki je stal nad Sv. Vidom na sedanjem Dravinjskem vrhu (kjer je vinograd g. učitelja Klenovška), je dobil 1441 grof Schnunberg, ki je 1445 zidal cerkev sv. Vida, ker se je cerkvica sv. Janžu vedno podirala radi plazov. Privč so Turki prišli do Sv. Vidu 1479, pa niso mogli uničiti vasi. radi tega, ker so Ptuj in okolico znsedle čete Jakoba Cekelija, ki je bil |>oveljiiik kralja Matjaža (Matije Korvina). Vsled rodbinskih zvez je Sv. Vid z gradom Tram vred prišel v roke teh fcekelijev. Ko je gospodoval v Sv. Vidu Luka Če-keli, je vdrla turška drhal nn ptujsko polje in med drugimi požgala obe cerkvi sv. Vida in sv. Janža takim ljudem na prste? Saj je menda kuj takega celo kaznivo. Hrvati le še pridite, pa oglasite se le pri naših kmetih. in razdrla tudi svetovidski grad Tram. To se je zgodilo 22. septembra 1522. Par dni pozneje pa so bili Turki premagani. Cerkev siv. Vida je Luka ('?-keli dal pojiraviti. večinoma iz razvalin gradu, ki ga ni več obnovil. To obletnico bomo obhajali z zahvalno službo božjo dane«, dne 25. septmebra t. 1. Popoldne j > r i -redi Prosvetno društvo spominsko slovesnost z govorom, deklamac.ijo, petjem in kratko spevoigro Ker je program dobro naštudiran, bo res zanimiva prireditev. Iskreno vabljen i I Starši! Dijaki! Moderen korepetitorij za diiake. Najcenejše in vendar najpo|>olnejše inslrtik-cije v vseh predmetih vseh, tudi strokovnih šol od mesečnih 100 Din dalje od predmeta; instruirajo strokovni profesorji. Informacije daje iz prijaznosti v uradnih urah 8—12, 2—ti Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Praiako-va 8-1. Za vsak predmet drug profesor, same najboljše moči. Jamčimo za uspeh! /.glasite se osebno ali dopisno! Revni poseben popust! Ljubljana Trg pod dežniki Ljubljana, 24. septembra. Na Vodnikovem trgu danes ni bilo tiste živahnosti, ki so jo vsako soboto vajeni od kraja vsi prodajalci, pa tudi gospodinje. Vsa kupčija se je gibala v znamenju dežja. Z redkimi presledki je deževalo vse dopoldne. Ves trg je bil kakor velik gozd dežnikov. Zaradi dežja je bil dovoz živil na trg zelo pičel. Kmetice iz okolice so skoraj izostale. Le sem in tja je katera ponujala svojo košarico krompirja, repe, čebule. Cene kmečkim pridelkom so kljub dežju ostale neizpremenjene. Precej manj je bilo na trgu ludi trnovskih deklet in žena z zelenjavo. Salato, špinačo, karfijole, motovileč in drugo sočivje so pod dežniki prodajale prav tako drago, kakor zmerom zadnji čas, ko se je vsa zelenjava zaradi dolge suše neznatno podražila. Na perutninskem trgu so prodajale samo po-tovke in prekupčevalke. Jajca so zdaj vsa po dinarju, piščeta veljajo 24—32 Din par, kokoši 22 do 28 Din ena, zajci, dva meseca stari po 7 Din, tri mesece stari 15 Din. Na sadnem trgu je pa deževje močno vplivalo na cene. Grozdje se je nn splošno pocenilo na 3 in 2.50 Diu, prodajali so večinoma le Belokranjci ter bližnji Hrvati, največ »Izabelo« in Šmarnico. Jabolka so bila od 1.50—3 Din, breskve po 4 Din, slive na debelo po 1.50, pri »Prodi« celo po 1.25 dinarjev kilogram. Zanimiv je tudi sprehod med mesarskimi stojnicami na trgu, kjer so se cene mesu zadnji čas nekoliko znižale. Goveje meso I. vrste prodajajo: prednji del 8 Din, zadnji del 10 Din kg. Goveje meso druge vrste: prednji del 6 Din, zadnji del 8 Din kg. Goveje meso tretje vrste: prednji del 5 Din, zadnji del 7 Din kg. Teletino prve vrste prodajajo prednji del po 10 Din, zadnji del 12 Din kilogram. Teletina druge vrste velja prednji del 8 Din, zadnji del 10 Din kg. Zaradi te pocenitve se je znižala tudi cena mesu brez kosti. Tako velja goveja pljučna pečenka zdaj 18 Din, prej 21 Din kilogram. Goveji jezik velja zdaj 6—10 Din, prej 8—12 Din kg. Telečji zrezek in telečja jetra so po 19 Din, prej 22 Din kilogram. Cena prešičjemu mesu in slanini je ostala ista ter velja: slanina hrvaških prešičev 14 Din, domačih 12 Din; meso 12—18 Din kilogram, ker je menda ludi cena živim prešičem ostala ista, in sicer: hrvaški prešič 8 do 9.50 Din, domači 6.50—8 Din kilogram. Pač pa ob tej priliki ugotavljamo, da se mesarji izven trga. torej po svojib mesnicah v mestu in predmestjih, po večini ne drže točno teh cen, ki jih opazujemo na tržnih mesarskih stojnicah. Menda bi pa vendarle lahko prodajali vsi mesarji v Ljubljani po enakih cenah! NOVOSTI O v o s za jesenska oblačila - angleško, češko in domače blago - si nabavile pri nas po svojem okusu in po najnižjih cenah. Specijalna trgovina sukna NOVAK LJUBLJANA KONGRESNI TRG 15 (NASPROTI NUNSKI CERKVI) Dva okradena reveža Ljubljana, 24. septembra. Nihče sicer ne pričakuje od zlobnih ljudi, da č>i morali imeti kakšen socialni čut. Zlasti tatovi tega čuta prav gotovo nimajo, saj bi sicer sploh ne kradli. Prav gotovo pa bi ne kradli malih, malo vrednih predmetov, ki njim ne prinašajo velikih koristi, njih pravim lastnikom pa lahko predstavljajo naravnost veliko premoženje. Tako se človek ob vsaki priliki, ko je delavnemu človeku ukradena kakšna stvar, z začudenjem vpraša, kako je mogel biti tat mimo vsega tega, kar smo rekli o socialnem čutu, tako čisto brez srca. Policija je danes dobila dve taki prijavi, ki pričata, kako kradejo ljudje vsevprek, svojemu bližnjemu skoraj raje, kakor bogatinu, ki bi manj pogrešal ukradenih predmetov. Nekje v Mestnem logu stanuje uboga vdova, delavka Marija. Vse njeno bogastvo obsega mal skupek najpotrebnejših predmetov, ki so nakopičeni v skromnem stanovanju. V njeni odsotnosti je vdrl v to borno stanovanje podel človek, razmetal po sobah raz omar in predalov zanj nevredne stvari, s seboj pa je odnesel raznih predmetov in živil za skupaj 540 dinarjev. Vdovi Mariji je bilo vlomljeno sredi dopoldneva, med 6 in 11, ko je bila reva zunaj v mestu na delu. Vlomilec je prišel v stanovanje na vprav preprost način. S ponarejenimi ključi je odprl dvojno ključavnico pri glavnih vratih stanovanja. Potem se je v hiši od znotraj zaprl z zapahom. Nato je po stanovanju lahko prav brezskrbno gospodaril. Prebrskal je vse predale, vse omare, razmetal v kuhinji in v sobi obleko, s se-b'oj pa je vzel 4 kg svinjske masti, 5 kg bele moke, 5 kg sladkorja, 2 kg čebule, novo uro budilko, 1 par novih visokih ženskih boks čevljev, 2 ključavnici ter nazadnje 6 Din gotovine. Iz hiše je vlomilec odšel skozi zadnja vrata, ko je prej ž njih odtrgal z zidarsko klanjo dve ključavnici, ki jih je mimogrede vzel kar s seboj. — V isto stanovanje ie bilo na isti način vlomljeno že pred tremi meseci. Iz tega sklepa vdova Marija, da je bil vlomilec v obeh slučajih eden in isti. Opazila je že pred 14 dnevi na ključavnicah, da jih je hotel nekdo s silo poskušati odpreti. Zdaj je vlomilec in tal svoje delo zase uspešno dokončal, ubogi vdovi pa je s tatvino napravil občutljivo škodo. Enaka tatvina se je pripetila včeraj v sredini mesta. Kamnoseku Stanku Š., doma iz Vrhnike, ki je delal v Cojzovi hiši na Bregu, je opoldan neznan človek ukradel skromen telovnik, v katerem pa je bila tudi 280 Din vredna ura. Telov- nik z uro je kamnosek pustil v hodniku na »b-zidku. Malo prej, ko je Š. opazil tatvino, je videla služkinja iz bližnjega stanovanja, kako se je po hodniku smukal okrog 45 let star, v črno obleko oblečen moški. Čim je neznanec videl, da ga služkinja opazuje, je takoj s hodnika zginil. Tega neznanca zdaj išče policija. Kaj bo danes ? Union: Slomškova proslava ob 8. Drama: »Zločin in kazen.« Izven. Kino Kodeljevo: Ob 5 in 8 »Skrivnost rdeče mačke« (Siegfried Aruo). Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. KAJ BO JUTRI? l)r. :a: »Lopez«. Abonma. Kino Kodeljevo: Ob 8 »Skrivnost rdeče mačke« (Siegfried Arno). Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Re-sljeva c. 1; mr. Bohinec ded., Rimska c. 25 in dr. Stanko Kmet, Dunajska c. 41. ■ Plašče - trenclicoate - oblehe - dobite po najnižjih cenah. Moderna izdelava prvovrstnih šivilj in krojačev. Izdelave tudi po meri. Se priporoča I. Tomšič, Ljubljana Sv. Petra cesta 3S. 0 Gospe! Gospodinje! Prosimo vas, da se spomnite na našo posredovalnico »Poselsko zvezo« Miklošičeva cesta 22 I. nadstropje. Imamo mnogo brezposelnih mladih in čvrstih deklet za vsako delo; pa tudi starejše kuharice oziroma gospodinje so na razpolago. Uradne ure od 8 do 12 in 3 do 6. Gospodinje, ki iščejo služkinjo pismeno, prosimo, da prilože znamko za odgovor. 0 Sv. maša zadušnica za pok. Ano Kos bo v ponedeljek 26. t. m. ob 7 pri oo. frančiškanih. Bogat ali reven, čvrst ali betežen, inteligent, priprost, star ali mlad, pri Slamiču z vsem je izvrstno postrežen, zato pa tja vsakdo zahaja prav rad! 0 Polaganje kablov. Mestna elektrarna ljubljanska mora za nove hiše Pokojninskega zavoda v Gajevi ulici polagati kabelj po Prešernovi ulici. Tozadevna komisija je odločila, naj poteka kabelj po severnem hodniku, zato bo treba tega prekopati. V cestišču je položenih že toliko drugih naprav, da ni prostora za nove kablje. Z delom bo pričela elektrarna prihodnji leden. © Izgubil je g. baron Anton Kodeli, lastnik grajščine na Kodeljevem pri Ljubljani, med vožnjo na cestni železnici listnico iz krokodilove kože, temno-zelene barve, ki je bila že malo obrabljena. V njej so bile legitimacije, razna potrdila, slike in večja vsota denarja t. j. osemnajst ali dvajset tisoč-dinarskih bankovcev, dalje 2 bankovca po 100 in dva po 50 lir in trije bankovci po 100 Din. Pošteni najditelj se naproša, da izroči listnico lastniku ali pa na policiji, kjer bo dobil nagrado v znesku 2000 dinarjev. 0 Umrli so v Ljubljani od 16. do 22. septembra 1932. Zidar Marija, 55 let, mestna uboga, Vidov-danska cesta 9. — Ažman Terezija, 82 let, posestnica, Vidovdanska cesta 9. — Kos Ana, roj. Pfaj-far, 56 let, čevljarjeva žena, Idrijska ulica 3. — Nabernik Ana, 40 let, zasebnica, Krakovski nasip 10. — Kordan Ivan, 70 let, uradnik drž, žel. v p., Gorupova ulica 20. — Čebokli Lucija, 39 let, gospodinja, Nove Jarše 51. — Wolf Janez, 77 let, posestnik, Svetčeva ulica 4. — Papež Marija, roj. Prah, delavka tobačne tovarne v p., Cesta v Mestni log 41. — Bergant Jakob, 86 let, zasebnik, Krakovski nasip 16. — Puh Ludovik, 90 let, Japljeva ulica 2, bivši mizar. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Siegl Hermina, 60 let, šivilja, Resljeva cesta 20. — Vrhovec Leopoldina, 21 let, zasebnica, Mestni trg 8. — Keber Franja, roj. Morth, 56 let, vdova trgovca, Haydrichova ulica 16. — Sv.etin Anton, 23 let, posestnikov sin, Bukovica 19. — Novak Franc, 31 let, čevljarski mojster, Lava 17. — Kol-man Anton, 58 let, posestnik, Podgorje 35. — Suš-nik Ivan, 10 minut, sin služkinje, Dragomlje 16. — Sušnik Joško, 6 mesecev, kurjačev sin, Jasinj 1, okraj Kamnik. — Kovač Andrej, 22 mesecev, sin namestnika drž. tožilca, Novo mesto. — Perdan Anton, 1 leto, sin poljske dninarice, Šenčur 163. — Hrovat Marija, 40 minut, hči kuharice, Tržič. — Rutar Josip, 33 let, sluga, Moste. — Jernejčič Frančiška, roj. Bombač,- 47 let, žena uipok. uradnika drž. žel., Zrinjskega cesta 5. — Padar Josip, 10 mesecev, sin dninarice, Gmajniče 6. — Porenta Manica, 3 leta, mlinarjeva hči, Škofja Loka. — Dolenc Katarina, 37 let, posestnikova žena, So- I potnica 17. Atelje §!1®HS1C obleke po meri za gospode Miklošičeva 14/1. © Hud pes. Uslužbenec mestne plinarne, g. Ivan Makuc, je prijavil policiji, da ga je v sredo popoldne na cesti ob novih hišah Vzajemne zavarovalnice blizu Vodovodne ceste popade] hud pes, Makuc ima zaradi tega 200 Din škode, ker mu je pes močno raztrgal hlače. Pes je last gosp. Hartla, ki stanuje v eni izmed hiš Vzajemne zavarovalnice. Na svojih vratih, pred vhodom na vrt ima g. Hratl nabito tablico z opozorilom na hudega psa. Menda je Makuc tablico prezrl, pes je skočil vanj, hlače so počile, — tako je bila zadeva namah godna za policijsko prijavo. 0 Aretacije. Na zahtevo celjskega okrožnega sodišča je policija v Ljubljani aretirala nekega Lojzeta zaradi suma tatvine. — Orožniki iz Št. Vida so aretirali nekoga, ki je baje bil v zvezi s kolesarskimi latovi, katere je ljubljanska policija polovila že prejšnje drii. Ta možak je menda dajal kolesarskim tatovom potuho na ta način, da jim je shranjeval ukradena kolesa in jih navajal, naj mu kolesa le še pripeljejo. Zdaj bo pač moral s taliči vred nositi ludi poslodice. Togal Vas ozdravi revmatizma. To izjavlja tudi gori naslikanih šest naših poznanih ljudi, po uporabi Togal tablet. Poleg tega nam pišejo: »Uporabljal sem Togal tablete. Rezultat je stvarno iznenadujoč. Trpel sem na revmatizmu, pa nisem mogel ne korakati niti poklekati. Po uporabi nekaj škatlic Togala so bolečine jiopolnoma izginile. Togal tablete uplivajo koristno na cirkulacijo krvi in preprečijo usedlino sečne kisline. Preko 6000 zdravnikov priporoča v uradno overovljenih ocenah uporabo Togala proti revmatizmu, gihtu. ishiasu, hripi in boleznim pre-zmerno zaužite, so neškodljive za želodec in ostale organe. Vprašajte svojega hlada. Togal tablete, zdravnika! Togal tablete se dobivajo v vseh lekarnah. Odobreno od ministrstva socialno politiko in narodnega zdravja Sbr, 14450 od 10. avgusta 1932. Skrivnosten požigalec v Nevljah Kamnik, 23. septembra. O požaru v Nevljah smo že včeraj kratko poročali. Dobili pa smo sedaj izčrpno poročilo, iz katerega je razvidno, da gre za zlobnega požigalca, ki vrši svoje zločinske početje zgolj iz maščevanja in nečloveške škodoželjnosti. Danes ob pol 4 zjutraj je v Vrhpoljah pri Kamniku neznan požigalec zanetil požar v kozolcu posestnika Ferdinanda Novaka, bivšega predsednika Županske zveze in oblastnega poslanca. To je bil v zadnjih dveh mesecih že tretji požar v neveljski občini, vsi trije pa so bili ;podtaknjeni od kakega brezvestnega požigalca. Najprej je 1. avgusta po polnoči pogorela velika šupa na Prašnikarjevein travniku ob Nevljici. Šupa je bila do vrha naložena s senom in dobro zaprta. Ker je bila skoro 80 m oddaljenu od samotne kolovozne poti, je bilo vsako nesrečno naključje izključeno in je bilo vsakemu takoj jasno, da je požar zanetil iz zlobe kak brez-vestnež. Mesec dni j>ozneje je 6. sept. ponoči kar iane-nada pričelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Klemena v Nevljah. Tudi tu je biLo očividno, da je bil ogenj podtaknjen in neveljski gasilci so že predlagali, naj bi se organizirala nočna straža, ker so se bali novih požigov. Žal se je njihova bojazen le prekmalu uresničila. Danes okrog pol 4 zjutraj je g. Škotic začui \ svojo sobo čudno prasketanje iz komaj 20 m oddaljenega kozolca-dvojnika, kakor bi gorela slama. Pogledal je skozi okno in videl majhno svet likanje jkx1 kozolcem. Tak, kakor je bil, je hitro skočil iz hiše in skušal ogenj pogasiti, zraven pa je sklical ljudi. Videl je, da gori strnišče na vozu pod kozolcem. Plamen je bil komaj meter visok in ako bi imel na razpolago vedro vode, bi se mu morda posrečilo pogasiti ogenj. Še j»reden pa je priteked na ]m>moč prvi moški, ki je bil komaj 30 korakov oddaljen od kozolca zaposlen pri kuhanju žganja, se je že ogenj razširil na ves kozolec, velik 18 oken (sštantov«). Pod kozolcem-dvojnikom so stali trije vozovi in kljub temu, da so bili ljudje takoj zraven, se jim je posrečilo izvleči izpod kozolca en sam voz, ostala dva pa sta postala žrtev ognja. Požar je bil velikanski, da takega še niso videli v okolici. Vseh 18 oken je bilo natlačenih z deteljo, slamo in fižolom, pa tudi šupa na dvojniku je bila polna mrve. Vsega skupaj je bilo naenkrat v ognju nad 15.000 kg detelje — ves letošnji pridelek. Ob kolozcu je bilo poleg tega zloženih 200 butar suh-ljadi in 600 fitiolovih p rekel j. Vsled velike suše je bilo seveda V6e suho in ogenj je imel lahko delo. Neveljski gasilci so bili takoj na delu, da so loka-lizirali požar, ker so se bali, da se ne bi vnela hiš ag. Skofica, ki je komaj 20 korakov oddaljena od kozolca. Od velike vročine so pričele že pokati šipe v oknih in opeka na strehi. K sreči je pihal ugoden veter, da je odganjal plamen od hiše, v nasprotnem slučaju pa bi brezdvoma tudi Škofičeva hiša postala žrtev divjajočega ognjenega elementa. Ker je bila nevarnost, da se požar razširi, res velika, je nekdo odliitel v Kamnik alarmirat gasilce, saj je kamniški gasilski dom komaj 1 km oddaljen od kraja požara. V Kamnita požara seveda nišo mogli opaziti, ker je ležala megla skoro do tal. Kamniški gasilci so bili gotovo zelo začudeni, ko je tuji trobentač dirjal s kolesom po kamniških ulicah in klical ha pomoč. Brž so prišli in odhiteli na kraj požara, da Kamničani ne bodo zabavljali, da so njihovi gasilci samo za parado, ker — hvala Bogu! že štiri leta niso v okolici Kamnika gasili. Smola pa je bila, da se niso mogli postaviti, tako kot bi se radi. ker jim je nagajala motorka, poleg lega pa niso imeli takoj pri roki bencina. Vendar jia se ni dalo pri požaru ničesar rešiti. Pogorelo je vse do tal in le sreči moramo pripisati, da se požar ni razširil. Posestnik g. Novak trpi okrog 75.000 Din škode. Zavarovalnina znaša komaj petino te vsote. Kozolce je dal ravno spomladi popraviti in prekriti z opeko. Poleg tega, da sta mu pogorela še dva voza in veliko gospodarskega orodja, mu je ogenj uničil vso krmo za 8 glav živine. Kako je ogenj nastal, je sedaj več kot jasno. Ko je prvi pritekel na kraj požara, je gorelo šele strnišče na vozu, in plamen je bil visok komaj meter. Brez vsakega dvoma je, da je ogenj mogel nastati samo na ta način, da ga je kdo podtaknil. Orožniki, ki so bili takoj na kraju požara, so odkrili za kozolcem svežo sled, ki je vodila črez aannHaiiBniB^aRHfflsiBBBiHHHHia O Moderna kavarna v vzhodnem delu mesta. K naši notici pod tem naslovom od 22. 1. m. ugotavljamo, da je kavarno na Taboru opremila tvrdka A. Amaiin iz Tržiča po načrtih dunajskega arhitekta Klausa. © Puniparce. obleke, trenchcoat najceneje A. Preskcr. Sv. Petra cesta 14. © Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska ulica št. 8. Okusno oblečen je lahko vsak pri solidnih cenah Modni atelje „6ENTLEMEN" Ljubljana, Miklošičeva c. 18 ajdo v graben potoka. Požigalec je 1» dejanju hilro zbežal in morda oddaleč opazoval, kako ogenj uničuje s trudom pridobljeno imetje. O brezvestnem požigalcu zaenkrat, razen stopinj v ajdi še ni sledu, vendar pa so orožniki na delu, da ga odkrijejo, preden bo svoje brezvestno početje še nadaljeval. Nobenega dvoma ai, da jo to en in isti požigalec, ki je podtaknil požara v Prašnikarjevi šupi in pri jKjsestniku Klemenu. Sumijo, da je požigalec identičen z nesnancem, ki napravlja ludi na druge načine škodo raznim posestnikom. Na g. Ferdinanda Novaka ima brez dvoma nekdo veliko piko, da mu poskuša na vse mogoče načine škodovati na njegovem imetju. Spomladi mu je polomil vse cepiče na vrtu, dne 29. maja pa se je zgodil drug obžalovanja vreden dogodek, o katerem še javnost ni izvedela. Ko so bili pozno ponoči domači še po koncu v kuhinji, je naenkrat v vrtu strahovito počilo, daso se stresle vse šipe v bližini. Šele drugo jutro so ugotovili, da je pok povzročila najbrže dinamitna patrona, katero je nekdo položil na jablano, da ji je raz-gnalov se veje. Dr. S112SI ffiabad zobozdravnik v Škofji Loki zopet redno ordirsira Sklep avtobusnih podjetnikov Ljubljana, 24. sept. O stališču avtobusnih podjetnikov do novega obveznega zavarovanja potnikov smo poročali že parkrat. Podjetniki so že doslej iimeli zavarovane svoje vozove in tudi potnike. Z novim obveznim zavarovanjem so bili zato občutno prizadeti, ker so prišli v položaj, da so morali premije za zavarovanje potnikov plačevati na dve strani. Zaradi tega so se obveznega zavarovanja otepali ina vse načine. Imeli so v ta namen več sestankov in zborovanj, kjer so soglasno ugotovili, da je zanje novo obvezno zavarovanje potnikov krivično, predrago, zlasti pa potnikom prav nič koristno. Zveza avtobusnih podjetnikov iz vse države je torej sklenila, da se odločno postavi proti temu načinu zavarovanja. Zveza je napravila v tej zadevi dobro utemeljeno pritožbo na državni svet. Podobno pritožbo na državni svet so napravile tudi zavarovalnice, ki so prav tako prizadete pri tej stvari. Obvezno zavarovanje je namreč prevzela »Evropska mednarodna družba«. »Evropska« je izdala svoje vozovnice, ki so bile menda po izjavi zadruge avtobusnih podjetnikov celo v inozemstvu tiskane. Te vozovnice je »Evropska« j>o »Putniku« izdajala avtobusnim podjetnikom za uporabljanje. Res so avtobusni podjetniki nekaj časa te vozovnice tudi uporabljali, zdaj pa so jih naenkrat pričeli odklanjati. Danes se je vršil v prostorih zadruge avtobusnih podjetnikov sestanek, kjer so podjetniki sklepali o tej stvari. Slovenski avtobusni podjetniki so si osvojili stališče ostalih avtohtonih j e, i : ini-kov v državi, ki so že prej odklonili sprejem omenjenih vozovnic. Sklenili so, da bodo do rešitve državnega sveta uporabljali le svoje prejšnje vozovnice. (Plačevanju 10 odst. cestnega prispevka sa avtobusni podjetniki ne upirajo ter so obenem na sestanku sklenili, sporočiti tozadeven sklep banski upravi. Od' banske uprave pričakujejo, da jim preskrbi nove vozovnice, ki bi jih uporabljali do rešitve pri državnem svetu. Če pri banski upravi takih vozovnic ne bi imeli, bo vsak avtobusni podjetnik obračunaval 10 odst. cestni prispevek vsak dan sproti po dnevnem inkasu. Sklepi avtobusnih jiodjefnikov stopijo v življenje že jutri, v nedeljo 25. septembra. Občinstvo se o tem obvešča z dodatkom, da bodo odslej do nadaljnega vozili avtobusi po starih cenah, kakor so bile v veljavi pred uvedbo obveznega zavarovanja. Zlasti pa se opozarja občinstvo, da so njihovi interesi do skrajnosti upoštevani. Vsak potnik, čim stopi v avtobus in se vozi na katerikoli progi, je za slučaj nesreče ali smrti zavarovan pri domačih zavarovalnicah. Ortopedski kongres v Zagrebu K naši včerajšnji notici pod tem naslovom pripominjamo, da se ortopedskega kongresa v začetku meseca udeleži aktivno tudi slovenska ortopedija. Primarij oddelka za ortopedijo v ljubljanski bolnišnici dr. Franc Minar bo na kongresu predaval o eni najvažnejših tem: »Socialna važnost ©pozitivnega zdravljenja tuberkuloze kosti in sklepov«. Slovenska ortopedija v Ljubljani je zelo važen steber jugoslovanske ortopedije, saj je na imicijativo dr. Minara prišlo do osnovanja »Zveze jugoslovanskih in čeških ortopedov«. Na vseh ortopedskih kongresih je jugoslovanska ortopedija zelo častno zastopana. Dosedaj je bilo z ortopedskega oddelka publiciranlh 25 strokovnih publikacij r tej stroki. Slovenska ortopedija je popolna in manjka samo denar za zidaVo samostojne bolnišnice. Dnevna kronika Ob 60 letnici »Slovenca" One 14. oktobra 1)0 preteklo šestdoset let, odkar je začel izhajati naš list. 0 pomenu tega jubileja bo obširno govorila slavnostna številka »Slovenca«, ki bo izšla v nedeljo, 16. oktobra tega leta. Na to številko »Slovenca« že sedaj opozarja m o tako naročnike, kot tudi inserente. Oa je mogel »Slovenec« skozi šest desetletij tako odlično vršiti svojo težko nalogo, je potreboval vsestranske opore od strani javnosti in posameznikov. Nedvomno so bili listu najmočnejša opora tisoči in tisoči zvestih naročnikov, ki so s plačevanjem naročnine pa tudi s prijazno, besedo pripomogli »Slovencu« do onega ugleda, ki ga danes doma in v inozemstvu ima. Da se nekoliko oddolžimo svojim zvestim naročnikom, je uprava lista sklenila, da bo za 60 letnico razdelila med svoje naročnike sledeče nagrade: eno nagrado v znesku . . Din 6000 šest nagrad po.....Din 1000 60 nagrad po.....Din 200 60 nagrad po ...... Din 10« Nagrade bomo potom žreba razdelili med one naše naročnike, ki so bili na dnevnega »Slovencu« naročeni vsaj tri mesece prod žrebanjem iu so za te mesece pravočasno plačali mesečno naročnino. Žrebanje se bo vršilo dne 23. decembra, tako da bo izid žrebanja objavljen v božični številki našega listu. Opozarjamo, da lahko prejme eno izmed gori navedenih nagrad tudi oni, ki doslej še ni bil naročnik »Slovenca«. Treba je le, da se takoj z oktobrom naroči na »Slovenca« in potem vsak mesec rodno plačuje naročnino. Poleg tega bo zrakoplov, ako Bog da lepo vreme, trosil po celi deželi letake. Na vsakih sto letakov pride ena brezplačna naročilnica za »Slovenca«. Kdor bo tako naročilnico našel, naj jo izpolni in pošlje upravi »Slovenca« v Ljubljani, nakar mu bo ta »Slovenca« pošiljala en mepec brezplačno. Imena srečnih najditeljev bomo objavili v našem listu. SPORED »SLOVENCEVEGA« PROPAGANDNEGA POLETA. Kakor hitro bo nastopilo lepše vreme, bo »Slovenčev« zrakoplov z letaki obiskal sledeče večje kraje in njih okolico: Brežice, Krško, Leskovec, Raka, Škocijan, Št. Peter, Novo mesto, Mirna peč, Trebnje, Mirna, št. Rupert, Mokronog, št. Janž, Radeče, Zidani most, Dol, Hrastnik, Zagorje, Sava, Litija, Moravče, 1). M. v (Polju, Ljubljana. — Jezica, Domžale, Komenda, Mengeš, Vodice, Cerklje, Šenčur, Preddvor. Tržič, Kovor, Brezje, Begunje, Breznica, Kor. Bela, Jesenice, Gorje, Bled, Boh. Bela, Radovljica, Kropa, Naklo, Predoslje. Kranj, Šmartin. Škofja Loka, Smlednik, Medvode, Šmartno, Št. Vid, Hiška, Sostro, Šmarje, Grosuplje, Višnja gora, Stična, Št. Vid, Krka, Dobrepolje, Vel. Lašče, Ig, Preserje, Brezovica. — Dobrova, Polhovgrndee, Horjul, Vrhnika, Logatec, Planina. Rakek, Cerknica, Slari trg, Bloke. Sodražica, Ribnica, Kočevje, Hinjc, Žužemberk, Toplice, Šmihel, Stopiče, Brusnice, Št. Jernej, Kostanjevica, Sv. Križ, Cerklje, Zagreb. — Dobova. Globoko, Sromlje, Pišece, Podsreda, Kozje, Pilštajn, Planina, Dobje, Rogatec, Slatina, Šmarje, Št. Jurij, I .oče, Poljčane, Makole, Hajdtna, Ptuj, Ormož, Središče, Sv. Miklavž, Ljutomer, Sv. trojica, Št. Lenart. Jarenina, Št. Ilj, Pesnica, Maribor — Knmnica, Ruše, Hoče, Slivnica. Fram, Pragersko, Slov. Bistrica, Konjice, Vitanje, Velenje, šoštanj, Mozirje, Rečica. Braslovče, Vransko. Gomilsko, Žalec, Vojnik. Celj, Laško, Sevnica, Rajhenburg. Artiče, Zagreb. Ni vseeno komu zaupate Vašo glavo! Trajno in vodno ondulacijo, barvanje las, individualno Irizuro Vam izvrši strokovno, vestno in okusno salon E. & H. Fettich-Frankheim — nasproti »Zvezde-«. Posezijske znižane cene! KvaterniseiemvŠkocjanu Škocjan, 22. septembra 1032. Znani so daleč na okrog kvaterni sejmi v Ško-rjanu pri Mokronogu. Zadnji sejem, ki se je vršil 22. seplembra 1932. je bil izredno dobro obiskan. Prašiče so pripeljali iz vseh krajev, kar nad 80 voz. Prodanih je bilo pa okrog 60 prašičev. Tudi konj in goveje živine je bilo v izobilju. Konj je bilo prodanih devet. Največ je bilo prodanih volov — 135. Krav so prodali 13. Kupčija je bda v znamenju krize. Kmet ne dobi za svojo živino skoraj nič. Prašiči eno leto stari, so se prodajali po 300—350 dinarjev. Mladiči od 40—50 Din komad. Vole so plačevali 3 Din, večinoma pa le po 2.50 Din. Krave komaj po 2 Din. Najtežji voli, ki so bili pripeljani na vago, so tehtali 1584 kg. Kupci so prišli iz raznih krajev, največ jih je prišlo iz Blok in Ljubljane, bili' so pa tudi iz Št. Ruperta, Št. Jerneja, Mirne, Mokronoga, Žužemberka, Dvore, Grosuplja, Krka, Trbovlje, Dobrniča, Brežic in Zidanega mosta. Sejmišče se je začelo prazniti v zgodnjih popoldanskih urah Tisti, ki so našli kupca, so hiteli k sejmar-jem, da so nakupili za zimo najpotrebnejše — drugi so pa žalostno odgnali svojo živino, v skrbeh, kako bodo preživeli spričo slabe letine svojo družino in 6vojo živino. Potrebe našega kmeta Slovenjgradec, 23. sept. 1932. Okrajni kmet. odbor za slovenjgraški okraj je imel v torek, dne 20. septembra svojo plenarno sejo pod predsedstvom njegovega načelnika g. inž. Vinka Vrhnjaka, posestnika iz Pameč. Načelnik g. inž. Vrhnjak je podal izčrpno poročilo o delovanju odbora v poslovni dobi. V svojem poročilu poroča o vzrokih o nekoliko zmanjšani delavnosti kmet. odbora, kjer je iskati vzrok v tem, da se niso upoštevali želje in potrebe našega kmetskega prebivalstva. Dotaknil se je tudi problema o razdolžitvi kmetov, o katerem prinaša dnevno časopisje številne članke. Kako se bo ta problem rešil, da bi bil čim koristnejši za našega kmeta, ni mogoče prerokovati. Potrebno bi pa bilo, da se naš kmet čimprej reši pred gotovim polomom in pro- pastjo. . . Kmet. referent Wernig je poročal o notranjem poslovanju ler omenjal, da ima še kmet. odbor 14.000 Din denarja na razpolago. Nekaj tega denarja še dobijo občine, ki še niso dvignile določe-uih podpor, drugi znesek bi se pa naj razdelil za podpore na razne prošnje. Občine, ki svojih zneskov še niso dvignile, se še enkrat opomnijo, drugače se bodo ti zneski razdelili za podpore. Pretresale so se razne prošnje za podpore, o katerih je bilo sklenjeno, da se najbolj potrebnim in važnejšim prošnjikom dovoli podpora v skupnem znesku okrog 3000 Din. Kmet. referent Wernig poudari, da je treba vsled nerednega nakazovanja prispevkov zavzeti stališče, ali naj okr. kmet. odbor dela ali pa naj ustavi začasno svoje delovanje. Šolski upravitelj Stopar predlaga, da naj kmet. odbor, ki se je že uveljavil med ljudstvom in zavzema napram potrebam gospodarskih organizacij vedno ob-jektivnejše stališče kakor občine, še naprej deluje. Predlog je bil soglasno sprejet ter je bilo sklenjeno, da naj občine za proračunsko leto 1932.-33. prispevajo 50% o! kmet. skladov za okr. kmet. odbor. V razpravi glede določitve občega roka vinske trgatve se je odobril 10. oktober kot začetek trgatve. Pri tem poudarita gg. župnik Schreiner in delegat Kuhar iz Sv. Andraža pri Velenju, da je z novim vinskim zakonom najbolj prizadet v državi šoštanj-ski okraj, da pomeni prepoved prodaje izabele v občinah Sv. Andraž, Št. Janž in Šl. Ilj pri Velenju naravnost gospodarsko katastrofo in popolno obu-božanje. Največ v državi in skoraj izključno v teh občinah se goji izabela že nad 70 let, ki je predstavljala doslej skoraj vsaki kmečki hiši edino možni vir preživljanja. Načelnik pašniškega odseka je podal kratko poročilo iz okr. pašnika na Graški gori, ki se je vzelo z odobravanjem na znanje, nakar zaključi načelnik g. inž. Vrhnjak sejo s toplo željo, da se odbor sestane k ponovnemu zasedanju v boljših časih kakor so sedaj. Koledar Nedelja, 25. septembra: (19. pobinkoStna nedelja.) Kamil in tovariši, mučenci. Ponedeljek, 26. septembra: Ciprijan in Justina, mučenca. Novi grobovi ■f Umrl je v Ljubljani g. Andrej Fine, strojevodja v p. Pogreb bo danes ob 5 iz hiše žalosti, Gubčeva ulica 17. Pokojniku naj sveti Večna luč! Žalujočim naše sožalje! Osebne t>csl< = Zahvala gospoda Matevža. Podpisani je prejel za 25 letnico v Rovtah od najrazličnejših strani nebroj voščil in mu je nemogoče vsakomur posebič odgovoriti. Zato se pa vsem skupaj javno in najtopleje zahvali, ter se bo spominjal svojih gratulantov v molitvi. — Rovtarski župnik Matevž. = Odvetniška vest. Dr. Fran Skabernč, načelnik oddelka v pok. in večletni koncipijent gosp. dr. J. Mogana v Zagrebu, je otvoril svojo advokatsko pisarno v Ljubljani ter jo pridružil pisarni gosp. dr. Iva Benkoviča, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2. — Poroka. V torek 20. t. m. se je poročil na Brezjah g. Srečko Vodopivec, računski inšpektor pri banski upravi, z gdč. Anko Lovrenčičevo, učiteljico na Humu pri Ormožu. Poročal ju je nevestin brat g. župnik Xaver Lovrenčič. Bilo srečno! Izmed 10 ljudi jih ima 7zobni kamen . ..dobi ga pa lahko vsak! Kolikokrat je-bil ze zobni kamen kriv, da ste^zgu« bili zob, ker ga niste pravočasno odpravili! Kdor si zobe redno cisti s Sargovim Kalodontom, odvrne to nevarnost. Pri nas je Sargov Kalodont edina zobna krema, ki ima v sebi sulforicinov oleat po Dru. Braunlichu in ki zobni kamen polagoma in >zanes» Ijivo odpravi — zobe pa ohrani močne in zdrave, ležni, ne le za vzorni prevod, temveč tudi za lepi informativni uvod, s katerim nam na kratko, a izčrpno predstavi pisatelja iu njegov narod. Ker je tudi požrtvovalna založnica storila glede zunanje opreme več kot 6vojo dolžnost, smo prepričani, da bo to znanstveno delo našlo zaslužen odmev v vsej naši javnosti in da ne bo manjkalo v nobeni javni in ne zasebni knjižnici. Trajne kodre izvršuje po znatno znižanih cenah damsko česalni salon Gjud Aleksander, Ljubljano, Kongresni trg 6 — Zopet vlomi. Iz Dolenje vasi poročajo: Prebivalstvo ribniške doline, zlasti spodnjega dela, še sedaj ni pomirjeno. Predvsem roparski napad na sestri Ano Mrhar in Marijo Lovšin je razburil ljudi radi svoje okrutnosti. Novi vlomi, ki so se po tem napadu ponavljali, pa so razburjenje med prebi- lfel*AtfA finimi A- fft Pripravili smo:_ve.iko izbiro najno-BJfJh t« m V mJPvM vV« vejših modelov jesenskih m zimskih plaščev ter oblek, zato si oglejte našo /I IlOfl. zalogo, brezohvezno za nakup. — — konfekcija UufrSiana, Mšhi©šičcwa cesta 30/1 — Birmovanje v Beli Krajini. Red birmovanja se je spremenil tako, da bo birma v Metliki v nedeljo 2. oktobra, na Radovici v ponedeljek 3. oktobra, in v Podzemlju v torek 4. oktobra. Drug vrstni red ostane. — Nova avto-zveza v Sušakom-Rcko. S ponedeljkom 26. t. m. prične voziti avtobus podjetja »Jugopromet« med Ljubljano in Reko-Sušakom. Odhajal bo iz Zvezde ob 5.30 zjutraj in dospel na Sušak čez Vrhniko in Planino ob 9.45 dopoldne; vračal se bo pa čez Rakek ob 18.30 zvečer. Druga vožnja iz Ljubljane z zvezo na Sušak je ob 16.15 popoldne; iz Reke pa s prihodom v Ljubljano ob 11.35 dopoldne. Avtobusi lega podjetja vozijo petkrat na dan na Vrhniko oziroma Planino in se petkrat vračajo v Ljubljano. Za Vrhniko je ob nedeljah še odhod na Vrhniko ob 23.;!0 iu prihod v Ljubljano ob 20.40 ponoči. — Vožnja Ljubljana-Reka stane 110 Din. Avstrija: Lutzofen iiber alles! Ljubljana—Šiška. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 76 od 24. t. m. je objavljen »Pravilnik za izvrševanje g 2. zakona o iz-premembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih«, dalje »Izpreniembe in dopolnitve pravilnika za mednarodni zračni promet civilnih zrakoplovov nad ozemljem kraljevine Jugoslavije«, »Telefonski promet«, »Naredba o uporabi v občinskih proračunih za leto 1932. za občinski kmetijski sklad določenih zneskov« in »Objave banske uprave o pobiranju obč. Irošarin v 1. 1932«. Izbirčen jeziček liže sladoled »Petriček«. — Duhovnik za Hrastjc. Išče se vpokojen duhovnik, ki bi se naselil v duhovni ji Hrastje, župnije Šenčur pri Kranju. Obrniti se je na župni urad v Šenčurju. — Urban Milo: Živi bič. Roman; autoriziran jirevod iz slovaščine, prevedel dr. France Štele. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1. 1932. Strani 418, cena Din 75, vezano Din 85. — Cela vrsta vojnih romanov in dramatičnih del je izšlo po velikem svetovnem klanju, mnogi so dosegli svetovno slavo m milijonsko naklado, a malokateri bi zaslužil vse to v tako veliki meri, kot navedeno delo mladega slovaškega pisatelja. Dočim nam slikajo drugi po večini grozote fronte, nas pa vodi ta [>o povprečni slovaški vasi. opisujoč nam njeno življenje in trpljenje, preiakušnje in upanja. Roman je razen tega še izrazito socijalnega značaja, ker nam kaže osvoboditev stoletnega teptanega slovaškega kmetiškega ljudstva iz trdili pesti madjar-skih notarjev, žandarjev in Židov. Skratka: Urbanov Živi bič je delo, prezanimivo po snovi, ki jo obravnava, napeto po izredni živahnosti in .pestrosti dejanja ter odlično po vseh umetniških kvalitetah, ki dajejo romanu trajno vrednost ne le v domači slovaški literaturi, temveč v vsej evropski, zato je tudi moralo najti takoj številne prevajalce. Za nas Slovence bo pa nedvomno Urbanovo delo ■mnogo več Ikot zanimivo tudi zato, ker skoro prav ni! ne poznamo ne literature in ne ostalega kulturnega življenja ter prizadevanja lega mladega bratskega slovanskega naroda, ki si je ravno z Urbanom kar čez noč priboril že svoje mesto v evropski kulturi. Glede na to moramo biti odličnemu prevajalcu dr. Sleletu še prav posebno liva- valstvom le še povečali. Ljudje so sedaj sredi največjega poljskega dela, ko je treba spraviti pravočasno pod streho pridelke. Razumljivo je, da ostajajo v teh dneh hiše prazne in dasi jih ljudje skrbno zaklepajo, ne morejo preprečiti predrznih vlomov, ki jih zlikovci spretno izvedejo in vselej odneso svojo kožo še ob pravem času na varno. V sredo popoldne so vlomilci vlomili zopet na dveh krajih. Pri belem dnevu so vdrli v hišo posestnika Antona Mrharja sredi vasi v Rakitnici. Vlomili so skozi hišna vrata v sobo, kjer so prebrskali vse. Očividno je bilo, da so iskali denar. Ker ga niso našli, so odnesli posestniku Mrharju dve srebrni uri. Kmalu za tem so obiskali tudi bajtarja Antona Zobca v Dolenji vasi, kateremu so že enkrat pokradli okrog 650 Din. Splazili so se v sobo skozi okno in iz skrinje pobrali okrog 100 Din. Jasno je, da gre pri nas za organizirano roparsko bando. Sklepajo, da to delajo neki hrvaški brezposelni delavci, katerim mora pomagati kak domačin. Orožniki so na delu, vendar so jim do | sedaj ni posrečilo ničesar izslediti. Ljudstvo si : pomaga na ta način, da postavlja po vaseh nočne j straže, ki imajo nalogo, da skrbno pazijo na vasi, i pa t ud. i zunaj vasi okoli liiš in ustavijo slehernega sumljivega človeka. — Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice zavžite zjutraj na tešče zelo lahno odvajanje brez vsakega napora. Specialisti za srčne bolezni so dospeli do prepričanja, da učinkuje zanesljivo in brez vsakih težkoč »Franz-Josef« voda celo pri zelo težki napaki zaklopnice. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Prodaja inozemskih časopisov in revij. Ministrstvo trgovine in industrije je po zakonu za raz-pečavanje inozemskih časopisov in revij, ki je veljaven že od 8. decembra 1931. izdalo izključno pravico za uvoz in razpečavanje inozemskih časopisov | in revij v naši državi agenciji AVALA Belgrad, ki I bo pn »Putniku: v Ljubljani, kot svojem glavnem zastopniku, vršila prodajo časopisov v dravski ba-; novi ni. AVALA, odnosno Putnik« bo pričela z delom 1. novembra 1932. Vsakdo, ki se bavi s prodajo tujih časopisov in revij, mora to lakoj javiti -Pulni-lui« v Ljubljani, Dunajska cesta 1 /ITI., od katerega bo dobil vse potrebne podatke in navodila. — Literarna veda ali nauk o slovstveni umetnosti, napisal univ. prof. dr. Jakob Kelemina, razpravlja o vseh glavnih vprašanjih v književnosti. To domače delo, ki se opira na bogato vire, nam po-maga razbistriti nazore o slovstvu in nam odpira novo znanje o tej umetnostni panogi. Za dijaštvo in vsakega izobraženca je delo zelo koristno in potrebno. Delo je izšlo pri Novi založbi v Ljubljani. — Ako trpite na zaprtju, pijte edinole naj-jačjo rogaško slatino, to je »Donat«. Doz! ran je: Pijte zjutraj na tešče po 200—250 gramov hladne zdravilne vode Donat . Isto dozo tudi pred in popoldne, kakor ludi zvečer — vedno pol ure pred jedjo. Shranile polne steklenice v kleti ležeče in ne stoječa Lutz peči edino v šiški — Francosko tečaj o zopet otvarja za odrasle a 4. oktobrom 1932 Francoski institut. Pouk bo v Ljubljani na moškem učiteljišču na Reeljevi cesti in sicer: I. tečaj za začetnike ob ponedeljkih in četrtkih od 18 do pol 20, predava gosp. prof. Jui-nič. II. a tečaj ob torkih in petkih ob pol 19 do pol 20, predava gosp. prof. dr. Novak, II. b tečaj ob sredah od pol 19 do pol 20, predavatelj isti. lil. a tečaj ob ponedeljkih od pol 19 do pol 20, predavatelj isli. V 111. b tečaju predava francosko slovnico v francoskem jeziku odnosno vodi kon-vereacijo ga. J. Bele ob torkih in petkih od pol 19 do pol 20. Obiskovalci tečajev plačujejo mesečno po 20 Din v naprej, lahko pa obiskujejo za to uko-vino več tečajev. Prijave sprejema od 26. septembra dalje vsak dan od 19. do 20. ur« gosp. A. Kupi meni, ljubi striček, samo sladoled »Petriček«! Za en dinar ali dva liževa ga obadva. — Jesenska kopališka sezona v Slatini Radencih traja do 15. oktobra. — Opozarjamo na oglas Šljakovič Matko. frizerski salon. — Za jesenska oblačila najboljše in najcenejše blago v specialni trgovini Novak na Kongresnem trgu. — Poslužite se cenenih pristuili vin Vinarske zadruge v Celju. — Vsi, ki ste rad i poloma rasnih samojvomoči izgubili zaupanje v pravo zavarovanje in še posebno tisti, ki ste pri ukinjenih samopomočih kaj izgubili, vedite, da je »Karitas« oddelek velike 32 let stare zavarovalnice, ki goji le pravo in popolnoma varno zavarovanje. — Pri zaprtju, motenju prebave, gore-čici, navalu krvi, glavobolu, splošnem sla-bopočutju vzemi na tešče kozarec naravne Franz-Josef«-grenčice. — Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Jo-sef«-voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Uuionska klet toči pristna domača vina Centralne vinarne po nizkih cenah. — Urbas Marija nasl. Ljubljana, Komenskega ul. 16. najfinejše kranjske klobase na drobno in debelo. — Telef. 2865. Švica: Lutzofen iiber alles! Ljubljana—Šiška — Svojim hlagopokojnim hodete postavili na grobni spomenik zato si oglejte takoj trajno raz stavo nagrobnikov najnovejših oblik, skic, albun izvršenih spomenikov pri znani najcenejši in naj solidnejši tvrdki kamnoseško-kiparskem podjptj« Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana Telefon 27-87. Ribnica Osebne vesti. V četrtkovem »Slovencu« smo brali, da so na novo postavljeni notarji v vsej Sloveniji. — V Ribnici ostane dosedanji priljubljeni Njemu kakor tudi notar dr. Ludovik Grobelnik. ribniškima rojakoma gg. Petru Maležiču, ki je imenovan za notarja v Cerknici in Anton Lovšinu, k: je imenovan za notarja v Kočevju, iskreno čestitamo k imenovanju. S 1. oktobrom t. 1. odide s svojega službeneg! mesta gosp. Alojzij Pucelj, dosedanji organist ^ Ribnici. — Njegovo službeno mesto prevzame dosedanji organist pri Sv. Gregoriju. Trški gospodarski odbor olepšuje trji. Popravlja namreč trotoarje po trgu in betonira kotanje, ki so bile mestoma nevarne, da si človek zlomi nogo. V Kolodvorski ulici je od kolodvora do trga napravil nov preko 2 metra širok hodnik za pešce posut z gramozom in obrobljen z betonskimi rob niki. Da si kaka ribniška »župca« ne strga čevljev bi želeli, da se debeli gramoz potlači s kakim valjarjem ali pa vsaj posuje z drobnim peskom. Okc postave pa ]>rosimo, da pazi, da bo novi hodnik res samo za pešce in neusmiljeno zagrabi vsakegs po hodniku drvečega kolesarja. Čemu je sicer ta bla: »Samo za pešce dovoljena pot«? Kolesarji na si preskrbe kje drugje svoje dirkališč«. Semenj sv. Matevža, dne 21. t. ni. je bil kla-vern. Gostilničarji so zaman klali teleta in nastavljali nove sode vina. Rešetarji še niso prinesli denarja, kmetje nimajo niti za sol: kdo bo potem hodil na semenj in kramarje bogatil? Kolikor p bilo ljudi, so kupovali le čebulo in češenj ter najpotrebnejšo obutev za bližajočo se zimo. Tudi sejmarji _ kramarji — so začeli opuščati obiskovanje sejmov. Vedno manj jih jt* Maribor Tržič Smerni ce občinske gospodarske politike a M a r i b o r, 24. septembra. Na tem mestu smo ie pcmovno pisali o stremljenju mariborske mestne občine za reorganizacijo svoje gospodarske politike, ter o zadnjih ukrepih, ki naj bi preobrazili občinsko gospodarstvo na trgsvski podlagi. Končen rezultat tega dela je ustanovitev Mariborskih mestnih podjetij. Ker vlada za to preusmeritev občinske gospodarske politike med občani našega mesta umevno zanimanje, »kušamo podati v naslednjem smernice, ki jih bo občina potom svoje nove gospodarske institucije zasledovala. w«m Mariborska mestna podjetja ali kratko MMP obsegajo gospodarsko udejstvovanje mariborske mestne občine z vidikov njene komunalne politike, toda po načinu in načelih sodobne zasebno-gospo-darske tehnike. V tem je tudi že izražena razlika med občinskimi in zasebnimi podjetji. Kar je občinskim gospodarskim ustanovam namen, je zasebnim le sredstvo. Problem rentabilitete občinskega podjetja ni identičen z istim problemom zasebnega podjetja, ker sc rentabiliteta občinskega podjetja odraža v višini proizvajalnih stroškov, rentabiliteta zasebnega podjetja pa v višini doseženega dobička, ki pa pri komunalnih podjetjih radi izjemnih stališč naravno ne pride tako v poštev. MMP so samostojna upravna, organizacijska, gospodarska, finančna in premoženjska enota, obsegajoča sledeče dosedanje mestne obrate in ustanove: vodovod, klavnico, plinarno, elektriško podjetje, pogrebni zavod, avtobusni promet, kopališče, mariborski otok, vsa mestna poslopja (razen rotovža) in mestna zemljišča, del mestnega gradbenega urada, obsegajoč izvršilno delo • podjetai-škim značajem (vzdrževanje cest, izpTaznjevanje greznic, tlakovanje mesta, škropljenje in pometanje ulic, odpeljava snega itd.). Redno poslovanje nove institucije prične s 1. januarjem 1933. Do takrat ostane funkcija upravnega sveta omejena na pripravljalna dela za finančno, gospodarsko in administrativno ureditev nove ustanove. Upravni svet, ki je bil izvoljen na zadnji seji (o čemer smo poročali) ostane v svoji funkciji do 1. januarja, nakar se bo volil na novo. Zastavljen mu je sledeči program: Napraviti bo treba podroben popis ter cenitev vseh premoženjskih delov^ izvršile bodo to delo mešane komisije. Ugotoviti' bo treba finančno stanje celote in posameznih delov ter po popisu in po cenitvi dobljenih podatkih izračunati za obnovo potrebne fonde, ugotoviti glavnico itd. Analizirati bo treba razdelitev bodočega dela in posle ter proučiti razpoložljiva delovna sredstva in osobje. Na podlagi tako zbranega materijala se bo nato zgradil načrt nove organizatorne ureditve, določile ve bodo funkcije ter opravila in s« razdelila na posamezna področja, nadalje formirati organe m jim odrediti delokrog ter končno urediti podrobno službo finančno, komercialno, tehnično, računovodsko, za&čitno io administrativno službo. Skratka, urediti je treba vse t podrobnostih za obratovanje MMP. Ko bo to dovršeno, bo treba upeljati osobje v novo organizacijo ter omogočiti s primernimi ukrepi gladek prehod iz starega v novo poslovanje. Izvedba dela, ki je tn označena le v širokih obrisih, pa je za pravilno funkcioniranje MMP neobhodno potrebno, bo zahtevala mnogo časa in obilo truda. Prvotno je bil proračunan čas za to delo 6 mesecev, zavleklo pa se je, tako da preostanejo odboru samo še trije meseci. Radi tega se bo v najkrajšem času organizirala na mestni občini posebna pisarna, v kateri se bo osredotočilo delo — in nastaviti bo treba začasno tudi nekaj novih moči. Izvedba reorganizacijsksga dela je naravno tudi združena z večjimi stroški, katere pa si upa občina kasneje iz prihrankov pri novi upravi v obilici povrniti. □ Glavna Slomškova slavnost v Mariboru. Na tem mestu smo že poročali, da si šteje Maribor v izredno srečo in čast, da poseduje grob velikega škofa Slomška. Radi tega se tudi na vso moč trudi, da proslavi 70 letnico smrti čim lepši način. Nekaj proslav se je že vršilo, glavna slovesnost pa bo danes dopoldne. Ob poldesetih bo slavnostna pridiga o velikem Slomšku, nato pa pontifikalna sv. maša prevzviše-nega knezoškofa dr. A. Karlina. Službe božje se udeležijo oblasti in društva z zastavami. Po cerkvenem opravilu bo odkritje spominske plošče na pokopališčni kapelici, v kateri Slomšek počiva. Na plošči bo napis: Služabniku božjemu, škofu, Antonu Martinu Slomšku v spomin sedemdesetletnice njegove blažene smrti 1862. 24. IX. 1932. Slava ovenčaj mu grob! (Iz. 11. 10.) Odkritju, ki ga bo izvršil g. škof dr. Tomažič, bodo prisostvovali tudi zastopniki oblasti in društva. Odkritje se bo izvršilo v okvirju primernega govora, ki ga bo imel g. škof. Godba Katoliške »mladine bo zaigrala primeren komad. O Smrt pod ročajem sadnega mlina. Čudni so čestokrat načini, potom katerih zadene ljudi nesreča. V Vodolah pri Št. Petru je zadela smrt 60 letnega viničarja Jožefa Cegnarja od ročaja sadnega mlina. Cegnar je pomagal pri prešanju sadja ter le bil zaposlen pri sadnem mlinu. Ko je mlin naglo pognal, je izpustil ročaj, ki ga je pa v naslednjem trenutku z vso močjo udaril po hrbtu. Cegnar se je vzravnal, še napravil nekaj korakov, nato pa se je zgrudil in na mestu umrl. Prestrašeni ljudje so ga skušali z raznimi sredstvi obuditi k življenju, pa je bilo vse zaman. Tragična smrt viničarja je globoko zadela celo okolico, ker )e bil rajni znan kot priden in vzoren mož. Pokopali so ga včeraj na farnem pokopališču v Št. Petru pri Mariboru. | »Hal dom« na SkaM je mpe* ottv«A. SroflMo in zaveit®?« so napolnili otroci, na odru se zbirajo igralci k skušnjam, v ponedeljek je bila pa tudf dvorana ie poteo zasedena. Ta dam je bdi posvečen misijonski misli. O svojem misijonskem delovanju na Kitajskem je govoril g. misijonar Ke-r e c. Popoldne se je zbrala šolska mladina, da vidi in sliši belega misijonarja z dolgo črno brado. Z velikim zanimanjem so otroci sledili misd-: jonarjevim besedam o vernosti kitajskih ortrok. Zvečer pa je pred polno dvorano razlagal temne in | svetle strani misijonstva na Kitajskem. PredilniSko delavstvo se je nekoliko oddahni-j lo; tovarna obratuje zopet v polnem obsegu; upamo, da bo pri tem za enkrat ostalo. Najbolj čuti sedaj krizo papirniško in fužinsko delavstvo, kjer so obrati zelo skrčeni. Enako občuti zastoj lesno delavstvo. Domača čevljarska obrt je sicer neko-j liko zaposlena, a mora delati po takih ecnah, da se komaj blago izplača. »Tržiški ekspres«. Z veseljem smo zaznali za novico, da se bodo razmere na naši železnici izboljšale, saj smo se že skoro odvadili hoditi na postajo, ko imajo naši avtobusi skoro iste cene pa mnogo boljše in hitrejše zveze. Saj smo z avtobusom vsaj pol ure prej v Ljubljani ali lz Ljubljane, če ne vštejemo poti iz postaje in na postajo, ki tudi nekaj nanese. Pri izboljšavanju železniškega prometa naj se gleda zlasiti na to, d n se skrajša večkrat nepotrebno čakanje v Kranju. Potrebno bi seveda tudi bilo, da se porne postaja malo bolj v Tržič, kar je pa «e seca lanskega leta in na katerem so protestirali starši proti uvedbi celodnevnega pouka, se je pokazala nujna potreba, ustanoviti organizacijo, ki na) zastopa interese staršev ▼ vseh šolskih zadevah. Pripravljalni idbor, ki je vodil decembrski shod, je izdelal v začetku tega leta pravila za tako organizacijo, in maja meseca je bilo ustanovljeno društvo »Šola in donic Glavni nameni društva so, da pospešuje stike med šolo in domom in da pridobi starše za sodelovanje pri celotnem vzgojstvu šolske mladine od najnižje do najvišje stopnje. Za sodelovanje med šolo in domom pa je treba najprej zbirati želje staršev glede šoiske uprave in discipline ter duhovne, nravstvene in telesne vzgoje. Uspeh pa je pričakovati le tedaj, če bodo roditelji pravilno poučeni o vseh šolskoupravnib, didaktičnih in vzgojnih problemih. Temu namenu naj služijo sestanki in predavanja, ki naj bi se vršila v Ljubljani in v vseh krajih, od koder prihajajo dijaki v ljubljanske srednje m meščanske šole. Na teh sestankih bo tudi prilika govoriti o krajevnih potrebah in željah. Temu namenu naj bi služil tudi družinsko-pedagoški list, ki naj bi prinašal načelne razprave o modemih vzgojniii problemih, o moderni organizaciji šol in pouka in o šolskoupravnib zadevah. Društvo »Šola in dora« ne zasleduje suno sodelovanja med šolo in domom, posredovati hoče tudi med starši in šolsko oblastjo v vseh splošno načelnih vprašanjih in bo predložilo želje ali opravičene pritožbe staršev in učiteljstva pristojnim S-niteljem. Delo v tej smeri pa bo imelo stalne uspehe le tedaj, če bo društvo že sedaj širilo misel na pravnomočne roditeljske svete, ki bodo prvi korak za široko šolsko avtonomijo, kjer bodo prišli do svoje naravne veljave vsi trije vzgojni iinitelji: starši, učitelji in učenci. Vsem roditeljem bo razumljivo, da ni moglo društvo doseči svojih ciljev v prvih štirih mesecih in razumljivo je, da tudi ni moglo v javnosti toliko delovati, kakor bi to člani želeli, ker je bilo prve mesece mnogo dela z notranjo organizacijo. Kaj je društvo »Šola in dom« od ustanovitve do danes naredilo, kaj doseglo, to bomo slišali starši na prvem občnem zboru, ki se bo vršil v nedeljo, dne 11. Oktobra v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice (Miklošičeva cesta). Občni zbor nima samo namena podati poročile o društvenem delovanju, mnogo važnejše je. da bodo na občnem zboru povedali starši svoje mnenje in želje in da dajo novemu odboru smernico za nadaljnje delo. Na občnem zboru bo tudi prilika, da se pogovorijo starši o sedanjih šolskih razmerah. Novo šolsko leto je prineslo staršem občutna bremena. Na treh ljubljanskih gimnazijah manjka šest in trideset profesorjev, pouk je skrčen za šeststo tedenskih ur in razredi so do skrajnosti natrpani! 0 vsem tem bo prilika govoriti na občnem zboru društva »Šola in dom«, zato naj se ga udeležijo vsi starši, ki jim je pri srcu vzgoja, izobrazba in bodočnost njihovih otrok. Naznanila Ljubljana Služkinje! »Poselska zveza« in »Zveza služkinj« vas obveščata, da se pričnejo prihodnji četrtek L j. 29. L m. zopet pevske vaje v »Domu služkinj«. Vabljene ste vse stare pevke in tudi nove pripeljite s seboj. Obenem vam sporočamo, da sedaj, ko postanejo bolj hladni dnevi, se ob prostem času ob nedeljah in praznikih lahko zatekate v »Dom služkinj«, kjer najdete dovolj razvedrila in zabave z raznimi igrami na primer, z domino, šahom, tombolo in prostim petjem. — Brezposelne služkinje obveščamo, da imamo lastno kuhinjo, kjer se dobi hrana, vsak dan sveža, za mal denar, tudi če niso v »Domu služkinj« na stanovanju. Zadružna šola v Ljubljani. V šolskem letu 1932/33 se bo na Državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani zopet otvoril zadružni tečaj, ki ima namen podati kmetskim posestnikom in njih sinovom pa tudi drugim mladeničem temeljito izobrazbo v zadružništvu, da morejo pozneje ustanavljati in voditi pridobitne in kreditne zadruge. Vpisovanje se bo vršilo dne 17. oktobra od 9 do 12 na Kongresnem trgu 2. K vpisovanju mora prinesti vsakdo: 1. rojstni list ali izpisek, 2. zadnje šolsko izpričevalo, 3. vpisnino 20 Din, 4. 200 Din za knjige. Sprejemni pogoji so: 1. dopolnjeno 16. leto starosti 2. dovršena osnovna šola. Zadružni tečaj bo trajal od 17. oktobra 1932 do 12. aprila 1933. Pouk se bo vršil vsak delavnik od 14 do pol 19, Kdor želi biti sprejet, naj napravi prošnjo ali naravnost ali s posredovanjem kakšne zadruge ali na Zadružno zvezo v Ljubljani ali pa na Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani. Informacije radi podpor dajeta obe imenovani zvezi. — Ravnateljstvo. Ponavljalni kurzi. Za dijake in dijakinje vseh razredov srednjih šol se otvorijo privatni ponavljalni kurzi iz vseh predmetov. Ti kurzi imajo namen pomagati dijaku v predmetih, kjer 6labeje napredujejo. Honorar za predmet mesečno 50 Din; Prijave sprejema in daje informacije iz uslužnosti g. Bom bač, šolski sluga na II. drž. realni gimnaziji na Poljanski cesti. Esperant«. Klub esperantistov v Ljubljani sporoča vsem interesentom za mednarodni jezik, da se bo otvoril javni esperantski tečaj začetkom oktobra v št. Jakobski šoli, Maribor t V zavodu šolskih sester v Mariboru se bo ! oktobra zopet pričel pouk na gospodinjsko-nada-| Ijevalni šoli. Udeleženke pridejo enkrat na teden ter se uče kuhanja, šivanja, gospodinjstva, bohii-i ške postrežbe in nege dojenčka. Vabimo v tečaje delavska dekleta, kmetska, uradnice, zlasti neveste. Za V6e navedene stanove so posebni oddelki Fotoamater ji! PniM>rn»<> VftSih nc«atiTPT Van' m VVCVMVC iepo j„ p0ceni napravi fofooddeleb Jugoslov. knjigarne Ljubljana Zahtevajte ceniki Od danes naprej se nahaja Društvena čebelama (Čebelarsko društvo za Slovenijo) v novih prostorih Praža-kova ulica 13 (vogalna hiša Miklošičeve ceste). Prodalo Kontroliranega meda In vseh Čebelarskih polrchStln. Smlednik. V nedeljo 2. oktobra loterija Prost, gas. društva v Smledniku. Kmetijsko gospodinjska šola v Kranju sprejema na svoj 6 mesečni gospodinjskn tečaj, ki traja od lo. okt do 15. aprila, zdrava in duševno primerno razvita dekleta, ki se žele priučiti vseh v gospodinjstvo spadajočih del. — Teoretični in praktični pouk vodijo šolske sestre iz Maribora, v zvezi s strokovnimi učitelji. Natančna pojasnila daje zavod Marijanišče ▼ Kranju. Boh. Bistrica. Redni letni občni zbor Smuške-ga kluba Bohinj bo 9. oktobra 1932 ob 11 v občinski dvorani v Boh. Bistrici. — Samostojne predloge za občni zbor je poslati do 2. oktobra ar upravo kluba. Odbor. Boh. Bistrica. Ustanovni občni zboT strelske družine se vrši danes 25. t m^ ob 11 v občinski dvorani. Člani polnoštevilno. Prijatelje strelskega športa ponovno vljudno vabimo. — Odbor. LEPOTE NASE ZEMLJE Poljanska dolina Najcenejše slovensko letovišče Srednja vas: Poljanščic«, Kmet stoka. Pomladanski dež mu je uničil pšenico, poletna vročina in suša sta inu vzela fižol jn krompir, ajda se je po nekaterih njivah kar posušila, repa in korenje ne rasteta. Letina je slaba, krompir, fižol in živina je poceni, skoraj zastonj, bi dejal. Kje bo dobil kmet denar za davke, ki pa niso nič manjši ko prejšnja leta. Kje bo dobil denar, da bo kupil obleko, da bo plačal delavce? Bizjak Jakob Nekaj pa je razveseljivega v naši dolini. Tujski promet narašča. Pred par leti ni bilo videti nikogar, lani in letos jih je prišlo precej, za drugo leto se jih obeta še več. To je dobro za kmeta, da speča vsaj nekaj svojih pridelkov, da dobi nekaj denarja za postelje. Še boljše je pa to za gostilničarje. Nekaj dobi pri hrani, marsikak letoviščar ga pa tudi zvrne kak »firkelček«. Največ tujcev je bilo iz Ljubljane, nekaj jih je prišlo celo iz Hrvatske in Dalmacije. Upajmo! Pa bo kdo vprašal, zakaj silijo tujci v to dolino. Zakaj? Zelo lahek odgovor. Tukaj je mir, je dober zrak, je prijetna voda za kopanje, ta naša mirna Poljanščica, in pa poceni je. Mislim, da je to najcenejše letovišče v Sloveniji. Seveda — >no-bel« pa ni. Ni plesnih dvoran, ni promenad — — In dokaz, da je zrak dober! Poglejte slike. 83 letni starec, stari Petelin. Jakob Bizjak, še kosi — in kako kosi! Ne v strašil bi se mladeniča, za par rodovnic seveda. Rojen je bil Jakob Bizjak v Srednji vasi 7. julija 1849. V šolo je hodil najprej pred učitelja Bizjaka v Poljane, nato ga je pa poslal oče v Ljubljano, kjer je končal 2., 3. in 4. razred normalke in 1 razred realke. Komaj je bil star 20 let, je pa prevzel gospodarstvo. Bil je dober gospodar in dober sadjar, prvi v naši dolini. In napreden gospodar. »Domoljub«, med ljudstvom danes najbolj priljubljen časopis, je naročil takoj, ko je začel izhajati, še danes hrani prvo številko. Mohorjeve knjige naroča že od leta 1870. Vprašal sem ga, kako je mogel doseči to starost. >Ja, to je tukaj že navada, da vsak doživi 70—80 let. Dober zrak je. In pa držati se je treba pregovora: Moli in delaj. Vedno sem delal, ne delal, garal sem. Sedaj mi je dolgčas, če nimam dela. Vi mladi niste taki korenjaki, kakršni smo biti takrat, ko sem bil še fant.« Marsikaj vam pove Petelinov oče. Druga slika je slika njegovega starega prijatelja, 92 letnega Pro-dovca, Antona Jesen kota iz Poljan. Ta je pa bil in je še večji korenjak. Še danes pride večkrat iz Poljan v Srednjo vas, da se s starim Petelinom kaj pogovorita. Pa še drugih starčkov in stark je dosti v Poljanski občini. Dosti bi jih bilo za 12 apostolov na veliki četrtek. Mir je doma v Poljanski dolini. Smrekovi in borovi gozdovi vabijo ljudi v svojo senco, Topliška dolina in Kopačnica jih vabita s svojo romantiko. Tam zadaj se pa smeje plešasti Blegaš (1503 m) in vabi: »Stopi poljanskemu kralju na glavo, videl f A i ■ st'' ■ t; i -. % 92 letni Anton Jesenko boš bele cerkvice na zelenih gričkih, videl boš tja do Ljubljane, tja do Triglava in Karavank, videl boš moje brate: Porezen in cerkniško hribovje.« Pridite ljudje, ki ljubite mir in lepoto, kopanje poleti in smuk — smuk pozimi I Slike od Soče Meja je že daleč za nama in stroj teče tiho, skoraj enolično po beli cesti. Cisto mirno, da se človeku zdi, da ne dviga niti prahu. Le če se ozrem, vidim dolgo, skodrano progo, ki riše sled najini poti v nedogled. Počasi ee vijejo gore iz daljave do nas in se spet vrte v daljavo. Od Mangarta seže samo še vrh do mojih oči, Jalovec se skriva nekje za njim. Belopeška jezera leže za gozdovi. Vsa dolina od meje do Trbiža je prazna, čeprav bi si človek zaželel ljudi, dosti ljudi. Bog-ve, kje se skrivajo v tej togi vročini. Skrili so se pred soncem in pred težkimi mislimi, vsaj danes ko je nedelja, kaj bi jih človek dramil iz mirul Vasi dremljejo v zelenju, nič se ne zgane, niti daljen zvon ne bije počasnih ur. Tako je, ko da se vozimo skozi širno mrtvo mesto. * Viša rje se dvigajo med drugimi vrhovi kljub svojemu visokemu stoomno pod nebo, da jih komaj opazite in še to samo z nekaterih kosov ceste _ takole včasih, ko se za ovinkom razgrne nova poljana. Skromno se razgledujejo na tri ljudstva, ki ee prav ob njihovem vznožju zadevajo in stikajo. V senci Višarij so slovenske, nemške in laške vasi, so slovenske, nemške iu laške ceste In planine. Meje jezika teko vseokrog Višarij po grebenih iu vrhovih. Nič ni pomešanega, tu je še vsp kot je bilo. Vsaka vas ima samo ene ljudi. Senca Višarij pa je last vseh. Zdi se človeku, da so bili dedje pametnejši od nas. Na meje so stavili božja znamenja, ki so bila hkratu ločitev in združitev, meja in posest. Mi slavimo plotove in mejnike,' večne pravde teko zaradi njih. Pravde in kri. In vendar je božja^senca varnejša od plotu. Sočn Je vedno lepa. V mesečini nocoj, ko tiho teče mimo brajd, mimo hiš s plitvimi strehami, pod murvami in pod srebrnimi oblaki. Zmeraj je take barve kakor nebo. Nocoj je temnomodro srebrnimi oblaki, jutri večer bo morda krvavo-rdeče vsaj doli na ravni proti morju, kjer so večeri skoraj vedno taki. In taka bo tudi Soča nocoj in jutri in vedno. Ta voda se nikdar ne izneveri goram. Ko sem jo nocoj prvič videl — na ugašajočem nebu so sc ostre belili in rdeli greben! njenih očetov — je bila sinja in njen prod bel. Taka bo jutri, ko jo bom gledal sredi ravni, kjer hi lnjiko razlezla in se skalila v leno prostranko. na njem je zdaj največje italijansko vojno pokopališče, narodno svetišče, kumor romajo skupine bojevnikov i vsega polotoka in iz vse Evrope. Grič je popolnoma okrogel in s potmi razcepljen v mnogokrako zvezdo. Središče tvori vrh z grobnico vojvode D'Aosta, poveljnika tretje armade v svetovni vojski, ki so ga v to skalno zemljo položili lani ta čas v navzočnosti deset in deset tisočev med grmenjem stotin avionov z mirenskega letališča, šum njihovih kril je rosil tesnobo ua vso deželo. Zdaj leži poveljnik med kostmi svojih rojakov tam gori pod kapelo, raz katero gore vsako noč rdeči ognji iu kakor krvave roke segajo čez tihe jioljane in kamenje. Poveljnik, kl je igro začel, je tudi zaključil zadnje dejanje. Zdaj spi v središču skalnatih koncentričnih krogov, — pod njihovim kamenjam je uasejan prah neznanih junakov — in gleda na Kras in ob njem dvoje topov. To pokopališče ni kakor so druga vojna pokopališča: beli križi, ruše, grozotnost enolične smrti. To je apo-teoza vojsko "in umiranja za domovino, to je poziv za v bodoče. Namesto trnja se plete od groba do groba bodeča žica, nič rož ne vaz v tej z železom posejani zemlji. Namesto križa so zakrivljeni železni drogovi, so strojnice, so zlomljeni propelerji, so cevi topov, možnarji, reflektorji, čelade, kolesa, Čolni, torpedi, smuči, puške, granate, celo telegrafski aparati in pisalni stroji, megatoni — vse, prav vse, kar so si ljudje izmislili, da bi utegnilo služiti v vojski. Brezimni prah je izgubljen pod železom in kamenjem, le včasih kak napis opomni nanj. Napise so dali vsi italijanski poetje od Danteja do IVAnnunzia. Njihove besede krase zdaj to svetišče smrti. Vsi grobovi, vse železno trnje, vsi napisi, celo kapela z golimi jiostavaini, ki nosijo nože v ustih, nn stenah, s trobojnlco v glavnem oltarju, s kropilnikom in svetiljkami iz granatnih kosov in z vso opravo, ki je narejena iz vojnega orodja, celo s papeževo sliko in njegovim posvetilom ob strani, vse to je ena sama apoteoza ne trpečega človeka, marveč apoteoza borbe in smrti za domovino. Takoj v začetku vas pozdravi IVAnnun-ziev napis: »Che t'importa il mio nome! Grida al vento: Faute d'Italia! E dormiro contento. (Kaj ti mar moje ime! Zavpij v vihar samo: Borivec zn Italijo, in spal bom zadovoljen in lahko.) Ali: Sperare e morire. Ecco la vita. (Upati se pravi umirati. To je življenje.) Človeku se zdi, da je prišel na to svetišče smrti iskat česa drugega: grozote in miru. Na Redipuglii tega ni. Ko stopam čez kanal, ki vodi vodo iz Soče ob vznožju grobov, mislim na belo križe pod Verdunom, ki jih bom kmalu videl. Ne bi rad, da bi čutil tam tisto, kakor tu. Sredi avgusta 1932. Mirko Javornfk. Joža Herfort: Hudičeva zivinica Dan se je nagnil. Malinje in leščevje je onemelo, zakasnela taščica je še žgolela v dolini ob studencu. V gozdu je postalo mračno, nebo se je belo svetlikalo, dan je podajal noči roko. Za robom je zalajala lisica, bogve kaj jo je vznemirilo, prisluhnila in tavaje odšla proti vasi. V skalnem gradu se je prebudil jazbec in se domislil, da bi bilo dobro iti pogledat, kje je kaj pripravnega za želodec. Vas v dolini se je umirila, samotno je zalajal pes, utihnil je brez odziva, po drevju je pošumeval nočnik. Kraj vasi je stal obširen sadovnjak, proti gozdu so ga stražili orehi. Na njih se je pričela nočna gostija malih, sivih živalic podganje velikosti. Komaj so potihnili koraki iz hleva v hišo, že je stekla po dolgi drobni veji vitka živalca, srebrnosive barve, ušesa je imela okrogla, bleščeče oči temnorjave, črnoobrobljene, trebuh svetlejši, skoro bel, rep pa skoro doižuie života, siv, na dvoje razčesan, konica je bila malo gostejša, čopasta. Kmalu se je pričela na orehu vražja muaika — polhi so večerjali. Prhali in hrkali so, godrnjali, kotli šivali, evilili vmes, tako, da je neukega postalo strah. Polhd se niso dali prav nič motiti, metali so objestno orehe po tleh, ko so se teh naveličali in najedli, so šli za spremembo na zioreče sadje. hišo, ko je postal. Za njim je bil še vedno smeh iu vražje pihanje, na zelniku se je ta hij> dvignil zajec, prestrašen hitel v gozd in šumel po listju, Vrhovca pa urno pognal domov. Mnogu, mnogo let je minilo po teim dogodku, pa Vrhovca nisi spravil več v kvatrih ponoči na piano, posebno se je bal jesenskih, onih, ko je poslušal ječanje vetra in vružjo muziko polhov. Jesenski kvatri, Kozma in Damijan. Želod je dozorel, iir je nudil svoje bogate oljne sadove. Gorjanci so pregledovali majhne lesene škatlje — škrinje, za polšji lov. Polšji lov, polharji! Koliko lej>ote, tihe lo|>ote in poezije ti nudi jesenski gozd, še več pa noč s svojimi tajnami in svojo temno močjo. V mesečnih nočeh, ko se neuki in vražasti skrivata pod odejo, prisluhne uho in se poostri vid vestnemu opazovalcu. Pojdi na jesen v gozd, prisluhni čudoviti pesmi polhov, ko se ti bo krčilo srce, če je nisi vajen, morda greš na polje, tam boš videl samo bežne sence, morda bodo zajci, lisica ali jazbec, ne boš ločil, noč ti zakrije, noče da bi ji kradel tajne, s katerimi čuva narava Živali. Noč, temna, brezvetrna. Redki plameni so metali po gozdu dolge sence, ki so j>ošastno plahutale in se zgubljale v temo — polharji so lovili polšji lov. Poiskali so si žlamborov, votlih debel in dreves polnih plodov, odprli so »šklope«, zastavili napeto pero, na jeziček pritrdili kos medne hruške ali ga namazali z oljem, pa jih razobesili po pripravnih krajih. Vrnili so sc k ognju, razvezali so se jeziki, pravili so si zgodbe iz polšjih lovov, pa kako jim je nagajal peklenšček, čigar živinica so polhi. In prav taka bo tretji dan, ko jo bom videl ob morju. (Prav tako bo bel prod in prav tako sinji valovi. In še ko se vrže v morje, lahko človek ure dolgo sledi njeno barvo in njen okus v nila-kužnih močvarah. O, Soča je lepa voda. Skoraj rajši jo imam ko ljudi. it Če gre človek po ravnini, ki se razliva od Gorice do morja na eni in v Furlanijo na drugI strani, res ne more, da ne bi obstal pod Mirenskitn gradom, pod svetim gradom in da ne bi stopil gori. Cerkev Marije sedem žalosti je nova in čisto drugačna od drugih cerkva po ravnini, ki nosijo vse enolične beneške koničaste zvonike. Na Gradu je cerkev taka, kakršna je bila, preden so jo podrli topovi v treh letih soških bojev. Tu se Kras pomakne malce v ravan, pobočje je polno trnja in robidovja. Robidnice zdaj zore. Med trnjem ob kameniti poti stoje postaje križevega pota, ki jih slika prav te tedne neka dama ne vem odkod. Na vrhu so svete stopnice in trije veliki kameniti križi, ki gledajo s te višave na vsa bojišča: na pobočja gradu, na Sočo, na Sveto goro, na Solkan, na Sabotin in njegove prevotljene strmine, odkoder še danes gledajo tojiovi, na Gorico in njene mostove, na Kalvarijo in njeno večno luč, na Sv. Mihael in na Fajtji hrib in na ves brezizmni goli, žalostni Kras tja do Doberdoba, ki je skrit za položnimi črtami pobočij. Po vsem tem svetu je razsejanih kosti tisočev in tisočev neznanih vojakov, ki ne vemo več zanje. Italijani so s sveto skrbjo zbrali stotisoče svojih žrtev v narodnem svetišču na Redipuglii, kdaj smo že nii nehali misliti na mrtve ob Soči. O Doberdobu pojo ponajveč še pijanci. Trezni pa izdajajo spomin tistih, ki so ob Soči umirali za bledi, sugerirani jim fantom domovine. da danes to lepo besedo skrunijo tatovi in izdajalci. Nad širnim grobom naših neznanih vojakov bde samo trije kamniti križi, na Doberdobu cvete zadnje vsako leto trpka, rdeča pomlad in zanje joka vse ure in noči Marija na Gradu. it Daleč doli proti morju, kjer se Kras obrne sporedno z obalo na zapnd. leži sredi polja izgubljen, od drugih vrhov čisto odtrgan knmenit otoček. To je grič sredi polja, ki se mu danes pravi Redipuglia. Na njem leže zdaj kosti 30.000 italijanskih vojakov, padlih ob Soči in na Krasu, Prav čudna glasba je bila. Veter je v gozdu poječaval polhi so muzicirali po svoje, takt so si bili z metanjem sadja po tleh. Vso noč do zore so uganjali svoje norčije, jutro s svojim hladom pa jih je našlo spet v toplih gnezdih, skritih po skalnih razpokah, duplih in žlamborih. Vse poletje in jesen so polhi obirali sadje in orehe, za spremembo so si poiskali ptičjih gnezd z mladiči, drobni glodalci prav talko ljubijo meso, da ji,m je hrana le bolj tečna in pestra. V deželo je prišla jesen s svojo pestrostjo in obiljem. Povsod je bila miza obložena s sadeži, nikjer ni primanjkovalo. Semeuojede ptice so živele v izobilju, veverice so jim delale družbo, noč pa je ostala drobnim živalcam, polhom — vražji živinici. Noč. Luna je bila zastrta s tencico oblakov, gozd, ki je izgubljal počasi oblačilo, je ječal in drhtel v vetru. Bili so jesenski kvatri. Vrhovec, ki se je zamudil v trgu. je šel urno domov. Prišel je do bukovega gozda, kjer je stal ob poti križ, spomin na rajnega Matevža, ki so ga našli na vseh svetnikov dan tamkaj mrtvega. Kako je umrl, kaj mu je bilo, nihče ni vedel. Poslej so pravili stra-liopetneSi in vražarji, da joče rajni v viharnih nočeh okoli križa in prosi miru in pokoja. Vrhovec se jim je smejal, zaničevanje je bilo v njegovem obrazu, če so mu pravili o tem- Nocoj je šel korajžno domov, ko pa je prišel po strmi rebri do znamenja, je postal, si otrl znojno čelo in osupnil. Iz gozda, za smrekami je začul jokanje, nato pa vražji krohot in pihanje. V hipu je bilo spet vse tiho, pojokal je veter v vrheh in se poigral e suhim listjem, nato je začul zamolkel padec, žvižg in smeh, ki mu je šel do kosti. •. Dolgo vrsto lel se je smejal in postrani gledal one, ki so molili, to noč je sam. razoglav, pri križu molil za rajnega Matevža. Moral je skozi bukovje. Klobuk je nesel v roki in izpodtikovaje se ob koreninah bežal proti domu. Videl je že domačo Šklop — past za polhe Parkrat v noči so šli pogledat pasti in pobrali plen. Polh je kaj kmalu zaduhal vabljivi sadež v pasti in hotel do njega. Tolsti vrat je vtaknil v odprtino, pa sprožil pero. Past ga je zgrabila trdo za vrat, nekaj časa je cepetal in brcal, kmalu pa je odšel k svojemu gospodarju... Z jutranjim mrazom so se polšji lovci vrnili domov, z več ali manj obilnim plenom. Oni, ki eo imeli šklope, so imeli samo mrtve polhe, drugi pa, ki so Imeli mrežaste pasti, so imeli še žive. Praznik jeseni s sadeži in j>ollii. Slaščica so. zn kogar so, za vse pač ne, prav tako kot ni najboljša pečenka za vsalkogar mikavna. Polšje meso gre svojo pot, kožušček svojo. Mar ni polhovka najlepše pokrivalo za ponosnega kmečkega očanca? Dolgo časa je bila prav polhovka narodno pokrivalo. Dandanes so pač že redki oni vozniki, ki nosijo polhovke in vozijo sladko vino. Polhovke so postale redike, vino pa kislo... * Bilo je v lepem Celju, hudi narodni boji so bili, Slovenci trdi, Nemci še trši. Pa so si Slovenci ismaslili ta znak somišljcništva in so nosili polhovke. Nemci pa niso bili leni in so kupili polhovke vsem — cestnim pomelačem. Ej, so šle takrat polhovke s slovenskih glav urno v skrite kotičke omar! • Ste že videli živega polha? Primite ga z roko, le krepko, vas bo leni bolj krepko vgriznil s svojimi dletastimi, pa kot šivanka ostrimi zobmi. Zgrize vso na pomlad, ko se predrami iz skoro sedemmesečnega zimskega spanja, ki jih precej omrši, glodajo mladike in lub, škodo delajo, pa če ga imaš doma, ti bo zgrizel vse. Nekoč, kedaj, še Valvasor ne ve, je potoval neki škof, kateri je bil, je pač vseeno, pa ga je zajela noč v bukovem gozdu, blizu vasi Gradec. Na jesen je bilo, žir je bogato obrodil in polhi so imeli svoj ples. Škof s svojim spremstvom je razsedlal in prenočil na prostem. Ko je hotel v jutru nadaljevati svojo pot, je opazil, da se je splazil ponoči pod 6edlo polh in mu zgrizel vse jermenje. Nejevoljen je zmajal glavo, pa zamrmral: »To je pa pravi Polhov Gradec.« No, lako poroča Valvasor po ustnem izročilu nastanek imena Polhov Gradec, če greš na jesen v jiograjske hoste, boš imel res priliko poslušati polšji koncert pač pozno v noč. Listje velo in suho se je oletelo, sadeži so dozoreli popadali na tla, trava suha in slamnata je bila v jutrih pretkana z biseri slane, krizan-teime so odevetele in vsa Stvarnica se je podala k počitku. Sivi godrnjači so postali tolsti in mastni, pa zapustili svoja skrivališča po drevju in se podali v zemljo — v tople rove spat. Otrpli so v mrazu. Če si dobil zaspance, niso kazali nobenega življenja. Življenje v njili komaj, komaj diha, prav rahlo mora utripati, če hoče zdržati dolgo zimsko dobo, spanje celih šest do osem mcsecev. Toplo bo že, ko se bodo vsi mršavi in premrli zbudili in pričeli v tihih nočeh spet svojo čudno pošastno pesem. :mm Naie narodno pokrivalo — polhovka. Pridobivajte novih naročnikovi SLOVENCEV Naš domači zdravnik I. G. — S. Zamaščenost je huda nadloga, ki se da še kolikor toliko prenašati do Abrahamovih let, a kasneje greni Življenje prav občutno in ga krajša. V vaših mladih letih je 92 kg odvisno teže še znosnih, skrbi vas po pravici, kako bo kasneje. Iludo bo, kakor kaže, dober tek imate, da vam vse diši in prija, prazen želodec vam močno sitnari, poklicno opravilo vam pa onemogoča telesno gibanje. Ne zanašajte se na reklamna zdravila, kroglice in tablete, če res hočeto izdatne izpremembe. Vsekakor dobite časa in priložnosti, da se vsak dan pošteno razgib-ljete. Sprehod, združen z naporom, plavanje, veslanje, ali morda vsaj kroglanje, kakor vam dopuščajo razmere, sprejmite v svoj urnik. O počitnicah gojite z vso vnemo turistiko ali kakšen drug šport, poleg omenjenih vam priporočam kolesaronje. Razven gibanja je istotako potrebna sprememba prehrane. Ni vam treba stradati, toda izbirajte si jedi z manjšo hranilnostjo. V to svrho proučite razpredelnice naših običajnih jestvln in jedil in črtajte vse, kar daje pri teži 100 g več kakor 150 kalorij. Omejite tudi rabo soli, kmalu se prepričate, da je pri nas običajno soljenje razvada, ki Je vam zelo kvarna, ker sol veže ozir, zadržuje mnogo vode v telesu, kar živinorejcem in prekupcem ni neznano. Vedite, da je v vaši teži 112 kg več kakor 80 kg — vode! Ko vse to. kar je napisano, napravite in Izvršujete najmanj pol leta in če se vaša teža ne začne približevati pravšni meri potem pridejo v poštev zdravila, ki jih smete rabiti le pod zdravniškim nadzorstvom; poskušanjo na lastno pest Je nevarno. D. t. — L. Oteklina na nosu po poškodbi ne premine vselej tako hitro. Bržkone vam je počila kost nosnica ali se je natrgal nosui hrustanec, ta poškodovani del se vam je zarastel, a ta zarastlina je izprva bohata in se polagoma, v teku tednov ali mesecev, porazgubi v pravšno obliko, seve, če sta počena ali natrgana konca v pravi legi. Kaj početi? Jaz bi samo čakal. Če pa že hočete kaj -pomagati«, napravite si zvečer obkladek s toplo, malce osoljeno vodo na oteklo ineslo, sicer pa je pustite v miru. Pri mnogih motnjah je najboljše zdravilo — nič! K. S. — š. Trdovraten kašelj priletnih staršev, ki se vleče od spomladi naprej in neče preminiti z domačimi sredstvi, je vendar vreden večje pozornosti, če vam je zdravje rediteljev res pri srcu. Co nočeta k zdravniku, kar je čisto običajno pri naših ljudeh starejših letnikov, ki jim je zdravljenje malenkosti mehkužna in zato sramotna razvada, pa pokličite zdravnika v hišo tako bolj na skrivaj, da se ne bo zgledovala soseščina. Menim, da vam bosta roditelja na znolraj hvaležna za skrb, tudi če se bosta jezila na zunaj, ker z zdravniško pomočjo se bo dal kašelj, če ni kakšnega posebnega izvora, odpraviti nli vsaj znatno omiliti že pred zimo. J. S. Z. Grde razvade se ne znebile z nobenim zdravilom, ker nobeno zdravilo ne more izboljšati skvarjenega okusa in poltene mehkužnosti izpremi-njati v resno samorednost. Na taki poti vam bo dobro služila voda v vsaki obliki. Iv. K. — K. 0 vaši nesrečni čudi pisno in javno razpravljati ne kaže. zdi se pa, da tiči vse zlo v raz-boljeni domišljiji. V tem položaju vam treba zanesljivega vodstva izkušenega zdravnika, ki vam pomore iz te blodne zrgate na varno življenjsko pot. Poiščite si v bližnjem mestu najstarejšega zdravnika za vodnika! A. L. — Lj. Tiščaiije v prsih, napado nervoznega kaSlja, močno potenje, slabotno srce pri osebi v dobi mene naj jaz tako na daljo pravilno razpoznam, ko so se žo najmanj trije zdravniki neposredno ba-vili ž njo? Tej nalogi jaz ni sem kos, zato ne tvegam nikakšne razpoznave (diagnoze). Ako bolnica ni je-tična, kar se da ugotoviti hitro in precej zanesljivo, naj se napoti čim prejo k morju vsaj za šliri ledne, morda ji morski zrak pomore več kakor dozdanji poskusi! I. L. — R. Itak v grlu? Po odstranitvi drgalk vam je golt (ne grlo) občutljiv za mrzle pijnče, kozarček žganja vas je močno pekel, zato se bojite raka. Po pravici, toda ta rak je že spočet v vaših — mislih, odkoder ga ne bom odganjal, škoda časa in prostora! N. K. — N. Kri vam ue deluje prav, zlasti ne v lahteli in bedrih? Bojim se prav zares, da vam šo marsikaj drugega no bo delovalo prav, ako se kmalu ne spametujete. Jaz ne vem prav uič, ali mi moja kri deluje prav ali ne, ker se načelno za to ne zanimam, saj to ni zadeva ali naloga moje zavesti, da opazujem in urejujem 6\*oj krvni obtok. l)a nti žilo pri navzdol visečemu udu zabreknejo iu splahnejo pri drži ali legi navzgor, je običajno vršenje, ki mu ne pripisujem nikakšne važnosti. Saj mi pri napačni legi ali drži ud celo »zaspi«, kar me po svoji nepri-jetuosti opozori, da spravim ud v tako lego ali držo, kakršna udu godi, a vse to tnko brez posebnega razmišljanja in razglabljanja. Ce bi se pa lotil vse to in drugo t. zv. rastno vršenje v sebi opazovati ali celo z bojaznijo zasledovati, da ni morda vso v redu, pa že nastopijo motnje, ker se čutna zavest vtika v zadeve podzavestnega rastnega življenja. Kosilo bo gotovo slabše, ako bi šel zdaj v kuhinjo gledat, kako so vrše priprave, in vtikat svoj nos v lonec ali kozo. Zato ne prnskajle, kjer vas zares ne srbi, zakaj sicer vas začne srbeti vsa koža! Da doumete to življenjsko pravilo, prebirajte ta odgovor sedem dni znpo-redoma! T. K. — Lj. O ženskih klobukih kaj sodim? Nisem še dosti razmišljal o tem vprašanju. Odkrito priznam, da mi ugajajo ženski klobuki in slamniki vseh vrst in oblik, od zrakoplovov do poveznjenih pi-skrov in ponvic, če se prilegajo — glavi, obrazu, postavi in obleki in če je njihova cena v pravšnem razmerju z mojim precej izsušenim — žepom. V zdravstvenem pogledu je presojn ženskih pokrival še težavnejša, saj se nihče no oblači in pokriva po načelih higiene, ampak vse po modi in navadi. Ruskemu mužiku hladi njegova ovčja kučma glavo poleti, prav tista, ki mu jo je grela pozimi. Tako sem letos opazoval ob morju in v naših letoviščih, da so si modne dame zavarovalo svojo labodje vratovo iu uežna ramena s kožuhovinastimi ovratnicami pred soncem... Ista. Potenje v glavo vam je mučno in vas ovira pri delu? Če ni kakšnega posebnega vzroka, se da I potenje omejiti do pravšne mere; ako si izprva vsak dan, kasneje vsak drugi ali tretji dan otirate potečo so kožo z razredčenim salicilovim ali formolovim cvetom. Ako bi vam lasje postajali radi tega presu-lii ali prepusti, namažite si jih z laškim (jedilnim) oljem. Pravni nasveti Zavarovanje služkinje. I. G. Vprašate, če ste dolžni zavarovati služkinjo, ki Ima 175 Din mesečne plače ter vam pospravlja, kuha in opravlja razna dela na vrtu. Kdo plačuje zavarovalne prispevke? — Po zakonu morajo biti zavarovane vse o3ebe, ki dajejo stalno ali začasno in na podstavi kakršnegakoli delovnega razmerja svojo telesno ali dušeVno moč v najem, torej tudi služkinje. Le poljski delavci in posli v poljedeljskem delu ter osebe, ki so samo ob priliki in nestalno zaposlene v hišnem gospodarstvu, kakor dninarji, da obdelujejo vrtove, čistijo stanovanja, žagajo drva, perejo perilo itd. niso poleg drugih v zakonu navedenih oseb obvezani zavarovanju. Delodajalec mora vsako osebo, ki je nameščena pri njem, najkasneje v osmih dneh, ko vstopi v obrat, po predpisih prijaviti okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev. Zavarovalne prispevke mora plačevati delodajalec na podstavi plačilnega naloga okrožnega urada redoma naknadno za mesec dni. Polovico prispevkov ob bolezni in ob onemoglosti, staroeti in smrti odpade na delodajalca, polovico pa na nameščenca; to zadnjo polovico sme delodajalec odtegniti od nameščenčevegn zaslužka. Prispevke za zavarovanje zoper nezgode trpi Izključno delodajalec in ni dopuščeno iz naslova teh ■prispevkov ničesar odtezati od delavčevega zaslužka ali pa te prispevke kako drugače v celoti ali deloma prevaljevati na delavce. Dokler je zavarovani član zaradi bolezni nesposoben za pridobivanje, ni dolžan niti on, niti delodajalec, sploh plačevati prispevkov za zavarovanje. Taksa za priznaniee o prejemu zavarovalnine. V. E. M. Ob izplačilu življenjske zavarovalnine po smrti moža vam je zavarovalnica odbila 2 odstotka kolkovne pristojbine in pol odstotka upravne^pristojbine. Vprašate, če je to postopanje upravičeno. Mož je bil zavarovan za 50.000 dinarjev. — Taksa za priznaniee o prejemu zavarovanega zneska pri zavarovanju na življenje, doto, rento in Slično dva odstotka, ako znaša zavarovana vsota preko 10.000 dinarjev. Po postavi ima trpeti stroške priznaniee torej tudi takso upnik, ako ni drugače dogovorjeno. Znto je navedeni odbitek upravičen, ako se ni v polici zavarovalnica zavezala nositi te stroške. Isto bo veljalo za odbitek iz naslova upravnih stroškov. NepotrpcžljirL J. K. Z. Tehnično nemogoče je bilo objaviti odgovor na vaše vprašanje v nedeljo, 11. septembra. Materijal za prilogo nedeljske številke mora biti pTej žbran, kakor za običajne izdajo. Zato je vaše razburjanje neupravičeno. Vpraševale! naj «1 tudi zapodi ni jo, da njihovih dopisov ne hranimo, zato naj se v morebitnih naknadnili vprašanjih nikar ne sklicujejo nn prejšnje dopise, »mpak na i vselej povedo, kaj hočejo. C« pogojno obsojena oseba se poravna škode. V. T. S. Prod letom je bil sovasčan obsojen pogojno na mesec zapora in se mu je naložilo, da ima vam plačati določeno odškodnino. Minilo je leto. a obsojeni odškodnine ni poravnal. Kaj storiti? — Prijavite ga fndišču, kjer je bil obsojen, če ima kaj imovine, predlagajte izvršbo. Tako osebo, ki je bila pogojno obsojena pa ni izpolnila dolžnosti, ki ji je bila naložena v sodbi, bo sodišče takoj pozvalo k nastopu kazni. Le izjemoma ji sme cdrediti nov rok ali pn ji izpolnitev pogoja spregledati, če dobi prepričanje, da so vzroki neizpolnitve dolžnosti take okolnosti, ki pravično ne smejo šteti za krivdo obsojenca, n. pr. bolezen in podobno. Vaša terjatev pa ostane nedotaknjena in morete proti obsojencu slej ko prej predlagati izvršbo. Prošnja za vstop k orožnikom. F. K. D. Radi bi vstopili k orožnikom, a še služite kadrovski rok. Zanima vas, če bi inogli pred odslužitvijo kadrovskega roka vstopiti k orožni-štvu. — Zakon o orožnikih predpisuje poleg drugih pogojev za sprejem v orožništvo, tudi odsluženje kadrovskega roka. Nobene ovire pn ni, da jirosite za sprejem šc v vojaški službi. Prošnja se kolkujc s kolkom za 10 Din, a tudi vse priloge morajo biti kolkovane. Dopust. F. K. L j. Ako v službeni pogodbi ni ničesar dogovorjenega glede dopusta, nimate pravice do njega. Po obrtnem zakonu ima trgovinsko in ostalo višje pomožno osoibje pravico do najmanj deset dni dopusta vsako leto, ako služi pri istem podjetju nepretrgoma šest mesecev. Po petih lotili službe sc dopust podaljša najmanj na dva tedna, po desetih letih pa na tri tedne. Trošarina na rino. M. K. Razglašeno je bilo, da po 20. aprilu 1032 proizvodniki, ki prodajajo vino in žganje lastnega pridelku in z lastnega zemljišča v svojih vaseh od 5 litrov in več, v mestih in trgih od 10 litrov in več naenkrat, ne plačujejo Irošarine in takse. Občine pa .kljub temu pobirajo trošarine. Ali upravičeno? — Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini ima v mislih državno in banovinsko trošarino v odstavku, kjer govori o gori navedenih olajšavah, dočim na občinsko očividno ne misli. Zato smejo občine po našem naziranja tudi v teh slučajih pobirati trošarino. Od 1. januarja 1933 dalje seveda z omejitvami, ki jih je predpisal ta zakon, namreč v vaških občinah do 50 Din, v mestih pa do največ. 100 Din od 100 litrov vino; na žganje pa največ 5 Din od vsake hektolitrske stopnje. Betonska škarpa na meji. A. T. K. Vprašujete, če se sine betonska škarpa in dva metra visoka ograja postaviti točno na meji. — Na meji se sme škarpa ali ograja postaviti lo v sporazumu obeh mejašev. Tik za mejo pa se lahko postavi, ako se s lem ne posega v kakšne pravice soseda. Radi sence bi se mogla zabraniti postavitev ograje, ako je senca takšna, da presega po krajevnih razmerah običajno mero in bistveno krati sosedu v kraju navadno rabo zemljišča. Po našem mnenju po [lonlavitvl dva melra visoke ograje tik zn mejo samo iz zadnje navedenega razloga je težko uspešno oporekati. Mnogo je pn odvisno od krajevnih okolnosti, ki se dajo ugotoviti le z ogledom na licu mesta. Ako ograja 80 iet stoji, sosed ne tx> mogei več zahtevati odstranitve, Ing. R. Lah: Kmetijski nasveti Okisanje jesenske krme Že dolgo imamo lepo vreme in zato jo tudi otava, kolikor jc je pač ob tej suši bilo, v redu spravljena. Todu lepemu vremenu sledi navadno dolgotrajno slabo vreme. Upamo pa, du bo vsaj toplo in bo še kaj krme zraslo na njivah in travnikih za pašo in otavič. Deževno vreme jeseni navadno prepreči sušenje krme in zalo jo gre mnogo po zlu. In vendar imamo navadno ravno v teh mesecih mnogo zelene klaje, ki je ni mogoče vse pokrmiti. Tu ne mislimo satno drugo otavo, ampak tudi koruzo za krmo, liste od repe, zelja, korenja in marsikaj drugega, kar vsebuje precej redilnih snovi. Kakor ne moremo jeseni in pozimi za hrano porabili vsega zelja in repe ter ju oki-samo, tako so da tudi krma okisati in pripraviti okusno za živino. Okisana krnm je še boljša kot suho seno, ker ohrani v sebi rastlinsko vlago, vitamine in napravi hranilne snovi z okisanjem z mlečno kislino lažje prebavne. Okisana krma popolnoma nadomesti zelena krmo, zato je po njej tudi mlečnost krav mnogo večja kot po senu. Za okisanje krme so iznašli okrogle zgradbe, silose imenovane, in napravo okisane krme v njih zovejo ansilažo. Ti silosi so primerni za večja posestva, ki imajo več živine, kajti to so precej drage stavbe. Takih silosov je v Sloveniji precej na veleposestvih in kmetijskih šolah. Manjši kmetje pn pomagajo z betonskimi jamami, ki stanejo malo, zaležejo pa v malem prav toliko kot dragi silosi. Betonskih jam so si naši napredni kmetje že precej postavili in so ž njimi prav zadovoljni; še bolj pa z okisano krmo, ki jo na ta način ohranijo za konec zime, ko so pokrmili že peso, repo iu korenje in nimajo več kaj zelenega pokladati živini. Dasi taka betonska jama ni bogve kako draga in se izplača že v par letih, vendar je mnogim našim kmetom, ki večkrat nimajo jkovača« pri hiši, ta strošek dandanes nezmag-ljiv. Tudi takim kmetom je mogoče svetovati, da si santi pripravijo jamo za okisanje krme, lel jih ne bo stala niti dinarja, bo pa vsaj približno enako kakor betonska jama izpolnila svoj namen. Po možnosti v težka ilovnata tla izkopljemo jamo 1 meter globoko, vsaj 3 metre široko in dolgo pač kolikor imamo krme za okisanje. Travo, koj lto smo io pokosili, stlačimo v jamo in dobro steptamo. Vmes lahko name-čenio liste zelja, repo, korenja; še najbolje pa zaleže zrezana zelena koruza (pitnik). Jamo napolnimo in stlačimo do meter visoko nad zemljo tako, da se proti vrhu zoži. Nato pokrijemo kup s plastjo slame in povrh nasujemo vsaj 40 cm na debelo zemlje. Na to naložimo še kamenja ali hlodov, da stalno tlači krmo pri pkisanju. Vlažna krma se v notranjosti ugreje do 65 stopinj Celzija in začne kipeti. To kipenje povzročajo glivice mlečnokislega vrenja; to so tiste, ki nam olusajo repo in zelje in ju napravijo okusne ter lažje prebavne. To okisanje traja približno šest tednov; po tem času toplota v notranjosti kupa poneha. Kup »e se-sede za približno tretjino svojega prvotnega obsega. Pri sesedanju moramo paziti, da ne nastanejo v zemlji, ki pokriva kup ierine, razpoke, skozi kalere bi dohajal zrak v notranjost, ker bi se tam krma pokvarila. Take razpoke je najbolje zamašiti z zemljo ali jih zalili z ilovico. Ko se je kup usedel, to je po šestih tednih, je krma okisana in pripravna za poldadanje. Ostane pa nepokvarjena tudi leto dni. Navadno pa jo začnemo rabiti šele spomladi ko nam je zmanjkalo korenstva. Pri pokladanju okisane krme odpremo jamo od eno strani na čim manjšem prostoru in jemljemo to stlačeno klajo iz kupa na ta način, da jo režemo s kakim dolgim nožem ali s koso. Živini, navadno govedi, jo nudimo v začetku v malih količinah, da se polagoma privadi njenemu kiseljastemu vonju in okusu. Pomešamo jo med rezauco. Ko se je pa nanjo navadila, jo naravnost hlastno žre in zbira izmed rezance. Potem lahko zvišamo količino do 10 kg na dan in glavo. Uspehi, ki t:o jih umni živinorejci dosegli s pokladanjem okisane krme, so marsikoga od njih pripravili do tega, da ne poklada več zelene krme, ampak vse leto samo tako krmo. S tem doseže enakomerno prehrano svoje živine skozi vse leto. V to svrho pa rabi največ koruzo, ki jo seje na redko, da se krepko razvije in še zeleno jo razreze na slamoreznici in okisa. To je najboljša okisana krma. Upamo, da bo ta članek dal pobudo marsikateremu našemu živinorejcu, da si bo te jeseni za prihodnjo pomlad, ko bo tesna za krmo, pripravil okisano klajo, ki mu bo omogočila racijo-nelno prehrano njegove živine. Odgovori na vprašanja Gnojenje travnikov jeseni brez umetnih gnojil. — 1. M. V. Imate slab travnik, ki bi ga radi po-gnojili, pa nimate denarja za draga umetna gnojila. Hlevskega gnoja imate pa komaj za njive dovolj. Kako si torej pomagati!? Seveda je težko gnojiti, če nimate sredstev za nakup gnojil. In vendar imate doma dovolj različnih gnojil, treba jih je samo zbrati in pripraviti, pa jih boste imeli dovolj tudi za travnike, ne da bi Vam bilo treba šteti denarcev. Prva in glavna je gnojnica, ki jo je Ireba skrbno zbirati vsako kapljico v hlevu in na gnojišču. Na travnikih izvrstno učinkuje, ker vsebuje lahko topljivo in hitro učinkujoče dušičnato in kalijevo gnojilo. Toda brez pravilnega gnojišča in gnoj-nično jame ni mogoče zbirati gnojnice in brez te tudi ni umnega travništva. — Drugo gnojilo je kompost ali mešanec, ki je potreben pri vsakem kmetijskem iu vrtnarskem gospodarstvu in 6e napravi iz raznih odpadkov. Lesni pepel vsebuje precej kalija in nekaj losforne kisline, zato je posebno na mahovitih travnikih zelo učinkovit. Zidni omet, cestno blato, blato iz jarkov in luž in slično se da vse porabiti za gnojenje travnikov. Teh snovi zberite, kolikor morete in potrosite po travniku, pa ga boste zboljšali brez uporabe umetnih gnojil. Josenska paša ne škoduje živini. — L. A. B. Vprašujete, če jesenska paša škoduje goveji živini, zlasti pa konjem. Nikakor ne! Ravno paša jeseni! vsej živini prav dobro stori, ker si v svežem zraku z mlado travo in deteljo nabere moči za zimo, ko mora večinoma prebivati v zatohlem hlevu. Tudi konjem je ta paša od koristi. Lahko pa postane jesenska paša konjem škodljiva, če jih paaemo v jutranjih urah po mrzli rosi ali celo slani. Mokra paša ob mrzlem deževju sploh ni zdrava, ker se vsaka žival kaj lahko prehladi. Paša po mokrih, poplavljenih ali blatnih pašnikih je pa vsekakor škodljiva. Kdaj smom trgati grozdje? — M. G. K. Po neki bnnski naredbi mora šele občina določiti dan trgatve. Vi ba pa radi potrgali nekatere vrste grozdja in ga prodali za uživanje. Bojite se pa, da prekoračite to odredbo in da zapadete kazni. Tega strahu se lahko otresete. Pod bansko odredbo spada le grozdje, določeno za napravo vina, ne pa ono za uživanje kot sadje. Ko je kakšna vrsta tržnega grozdja zrela, jo lahko vsak čas potrgate. Pa tudi za zgodnje vrste grozdja za napravo vina, n. pr. portugalka, lnora občina izdati dovoljenje za trgatev, ko je to grozdje zrelo. Za namizno grozdje pa ni treba nikaliega dovoljenja. Setev pečk za vzgojo divjakov. — R. K. P. Za setev sadnih pešk za divjake je čas jeseni ali spomladi. Če imate v drevesnici miši ali voluharja, tedaj je bolje sejati jih spomladi. Če ste pa varni pred temi škodljivci, tedaj je priporočljivo sejati jih jeseni. Za spomladno setev je treba pa pečke shraniti med pesek, da se ne presušijo in ne zgube kaljivosti. V nekoliko vlažnem pesku se napnejo in nekako predkalijo ter spomladi hitreje poženejo. Najbolje jih je sejati v vrste, ker jih je tedaj lažje razredčiti in okopavati. Razdalja med vrstami bodi 20 cm, v zemljo pa pride seme 2 do 3 cm globoko. Zemlja bodi dobra vrtna zemlja, kompostna, kakor je primerna za zelenjavo. Posejane pečke je zavarovati pred ptiči in kokoši s tem, da jih pokrijemo s smrečjem, ki varuje tudi mlade kaleče rastlino pred žgočimi solnčnimi žarki. Po potrebi jih ludi zalivamo. Seme ozimne grašicc in rži (F. I. G. L.) dobite v vseh večjih trgovinah s semenjem in tistih kmetijskih organizacijah, ki se bavijo s preskrbo semenja. Osamitev tatvine. O. J. Ukradena Vam je bila vsota denarja, kar ste naznanili orožnikom in pri tem osumili neko osebo, ki je na slabem glasu. Poleg ste tudi dvema sosedoma o tem pripovedovali. Sedaj Vas dotična oseba toži radi žalitve iti Vas skrbi, kaj bo. Zanima Vas tudi, če je mož dolžan za ženo plačevati sodnijske in advokatske stroške. — Ako bo dotična oseba, ki ste jo naznanili, radi tatvine obsojena, se Vam tožbe radi žalitve ni treba bati. Drugače pa je, ako bo oproščena ali ako bo kazensko postopanje radi tatvine ustavljeno. Ako ste napram orožnikom svoj sum zadosti verjetno utemeljili, se radi tega, ker slo tatvino naznanili, ni treba bati obsodbe radi žaljenja'časti, ker ste bili pač upravičeni orožnikom navesti vse okolnosti, ki so utemeljevale sum. čislo nepotrebno pa je bilo o tem pripovedovati tudi drugim osebam, lei jih vsa stvar prav nič ne briga. Radi tega Vns pa sodišče lahko obsodi. — Mož ni dolžan za ženo plačevati stroškov, ako se ni k temu posebej zavezal. Ako bo mož dokazal, da je kolo in šivalni stroj njegova last, tedaj ga mu za ženine stroške ne bodo mogli prodati. Merjenje v gozdu. F. K. Merili ste gozd in je geometer narisal novo mapo, čeprav je imel staro s seboj. Ta je bila drugačna in Vam je geometer pokvaril mejo ter napravil škodo. Vprašate, kdo naj lo stvar uredi in povrne stroške. — Vaše pripovedovanje Je nerazumljivo. V kakšne svrhe sle merili gozd in po čigavem naročilu? Ali v kakšni pravdi, ali radi ureditve moja? Na kakšen način Vam je geometer pokvaril meje (ali v naravi) in knkšno škodo Vam je napravil in e čim? Vse tO je treba vedeti, da se Vam more odgovoriti. Morda ste se « sosedom dogovorili, da se sporazumeta nn mejo, ki jo določi geometer na podlagi mape? Če jo bilo tnko. lega dogovor« ue morete več izpod-bili, čeprav jo geomefer postavil mejo v »Vaše«, Zadolženi obrtnik. U. A. F\ Pred leti, ko jo obrt še uspevala, sle se precej zadolžili, sedaj pa ne morete niti obj-es'i več plačevati. Nekdo Vam je svetovni, dn bi se obrnili za pomoč na bansko upravo. Vprašate, če bi kaj pomagalo in če bi morda pri hranilnici butiske uprave dobili brezobrestno posojilo. — Lahko sc obrnete na navede- ne naslove za pomoč. Če in v koliko boste uspeli, nii ne moremo vedeti. Da bi dobili brezobrestno posojilo, ni verjetno. Do sedaj nam takšni slučaji niso znani. Poskusite pri domači posojilnici. Morda boste tam dosegli ugodnejše pogoje. Nujni delež sina, J. K. G. R. — Oče je imel dva sina. Prvi sin je umrl in zapustil dve hčerki, drugi sin še živi. Ko je oče leta 1930 umrl, je zapustil svoje posestvo, cenjeno na 100.000 Din, obema vnukinjama. Svojemu sinu pa je zgovoril, da mu morate obe vnukinji izplačati 25.000 Din ter mu dati na razpolago dosmrtno opremljeno sobo v hiši. Skozi leto dni je bil siin s tem zadovoljen, sedaj pa trdi, da je premalo dobil Ln terja večji delež. — Sin iflla pravico do nujnega deleža. Nujni delež zapuščine staršev napram svojim otrokom znaša polovico zakonitega deleža. Ker je pokojni oče imel dva sina, znaša zakoniti delež za vsakega sina (oziroma njegove potomce) polovico zapuščine, a nujni delež četrtino zapuščine. Če je bila torej zapuščina vredna 100.000 Din, znaša nujni delež 25.000 Din, kolikor je sin tudi dobil v denarju brez sobe. Le če bi se izkazalo, da je čista zapuščina (po odbitku vseh stroškov pogreba itd.) znašala na dan smrti več kot 100.000 Din, potem ima sin v roku od 3 let pravico zahtevati dopolnitev nujnega deleža. Vse torej 2avisi od cenitve. Brat nima po sestri nnjnega deleža. J. G. — Bratova sestra je bila poročena več let in je umrla brez otrok. Napravila je oporoko, v kateri brata ne omenja. Poroko je napisala v zadnjem času, ko še ni več zavedala. Vprašate, ali ima brat pravico do nujnega deleža po sestri. — Ker ne omenjate moža pokojne sestre, smatramo, da je ta pred njo umrl. Pravico do nujnega deleža imajo le potomci in starši. Če so starši umrli, ne preide nujni delež na preostale njihove otro-ke. Brat torej nima pravice do nujnega deleža po sestri. — Če bi sestra umrla brez oporoke, potem hi brat priSel v poštev kot zakoniti dedič. Seveda je težko oporoko ovreči, če je napravljena v pravilni obliki. Samo iz tega, da pokojna sestra v oporoki ni omenila brata, sodišče s« rjc bo smatralo to z« doka*, da ni bila zapustnica pri pravi zavesti. ZENA IN DOM t* Zena danes in jutri Obnova sveta je mogoča samo na obnovi notranjega človeka. £a to obnovo kaže pota in cilj in daje moč samo krščanstvo. Pa mnogi zmajujejo z glavo in pravijo: krščanstvo je odpovedalo in je v zatonu ... Slepost! Kaj je za večnostni nauk dva tisoč let, kaj je ta doba v življenju in vzgoji človeškega rodu? Kesnica ne more odpovedati, odpovedal je le človek, ki je ni hotel umeti in zato je sedaj v zatonu vse, kar je ustvaril v navskrižju z njo. Krščanski nauk pa je mlad in svež, kakor takrat, ko je svet prvič prejel oznanilo o miru in ljubezni med ljudmi. In kakšen drug nauk naj bi obnovil svet tn mu prinesel srečo, če ta ne? Mir in ljubezen! Ali ta beseda ne pričara pred oči slike družine; moža in žene, sredi venca otrok, ki se trudita zanje, za njihovo srečo, vsak po svoje: mož v poklicnem delu, žena doma, mnogokrat pa še ona v pridobitnem poklicu. Na vsak način se trudita oba, oba skupaj urejata in oskrbujeta družino, oba skupaj ji dajeta obeležje in pravec. Družina je krnjeva, kjer ni očeta, a dvakrat krnjeva, kjer ni matere. Ugodne, zdrave, srečne razmere so le tam, kjer vodita usodo družine složno oba: oče in mati. Tam sta doma mir in ljubezen. Mir in ljubezen sta edini temelj tudi za novi družabni red, ki naj nadomesti dosedanjega, na pravici močnejšega nad slabejšim, na naturalističnem geslu boja za obstanek slonečega. Ta red se je slednjič izrabil, do-služil je in mu očividno potekajo zadnje ure. Ali se bodo narodi in razredi v medsebojni borbi raztrgali in izkrvaveli ali pa se mora družba organizirati kakor ena sama velika družina, v kateri ne divja boj na nož za dobrine in oblast, marveč deluje medsebojna ljubezen in skrb vseh za blagobit vseh, tudi najmanjših in najšibkejših, in za te še bolj. Samo tak družabni red je vreden človeka, umnega bitja, deležnega odrešenja in blagovesti miru in ljubezni. A kako naj tak red ustvari moški sam iz sebe, ki utegne biti oče, a ni obenem mati? Kako naj veliko občestvo družin — človeška družba postane prava družina, če v njeni sredi ni poleg očeta tudi matere, če zanjo ne »krbi, je ne urejuje tudi materina roka, materino srce? Žene same se tega še vse premalo zavedajo, med moškimi pa le tisti, ki so ^Jteteški zgodovini najgloblje prisluhnili. Zad-"iS^fž je nemški katoliški škof izrekel, da ča- 'ajo ženstvo v bodočnosti še velike naloge. • Na zadnjem nemškem katoliškem shodu je zborovalo istočasno dvajset tisoč katoliških žena — dekleta so zborovala že preje posebej. Poročilo pravi: Samo z ganotjem in globokim spoštovanjem si mogel zreti v obraze teh mater, ki so se tako pozorno, tako resno, tako voljno obračali na govornike in govornice. Ali niso te žene in te matere v najtršem smislu nositeljice križa tega časa, ter jih bolj nego lastno gorje tare križ, ki ga nosijo za moža in otroke? Sveta zavest odgovornosti in milost božja jc morala voditi besede, namenjene materam. Poznale in pojmile so stisko mater in žrtev mater, ostrile so odgovornost mater in jih pozivale v milostno občestvo katoliških mater, ki v velikomestni družini voljno stoje pod Kristusovim križem, da bi pridobile človeštvu njegov blagoslov za čas in večnost. Toda... Ko je v nekem manjšem krogu — nadaljuje poročilo — resna in razumna žena odklonilno govorila k vprašanju vojnega športa, se je oglasil k besedi fant iz mladinske organizacije: Čudil se je, da govori žena od tej fantovski stvari. Ali ste presenečeni? Ej ne, to vas ne sme presenečati — pravi poročilo dalje. Smo pač še čisto v začetku. Zelo, zelo daleč smo še od tega, da bi vsi dečki doraščali v samoumevnem spoštovanju do neokrnjenega, popolnega človečanstva žene, ki ji dovoljuje, da — obvezuje, da po svojih najboljših močeh sodeluje pri reševanju vseh človeških vprašanj (saj so slednjič vsa ženska in vsa moška vprašanja le splošno človeška vprašanja). V resnici smo še čisto v začetku. Vsak dan, vsako uro moramo prositi in se boriti za to, da naše najboljše materinske moči udejstvimo kakor v družini tako tudi v narodnem občestvu, da moško mišljenje in oblikovanje dopolnimo z našim spoznanjem, našim nasvetom, našim delom, našim materinskim gledanjem na svet. Ce bi vendar mogli fantje enkrat sodo-živeti zborovanje katoliških mater, kakršno je bilo v Essenu! Potem bi umeli hotenje in stremljenje katoliških žena, ki ga ne more premotiti nikaka spaka hotenja svobodnjaškega ženstva, pa tudi nikak bloden nacionalističen ženski ideal. Katoliški fantje bi morali v svoj načrt za osvojitev sveta v resnici sprejeti tudi spoznanje katoliškega ženskega gibanja. Samo mož in žena skupaj moreta narodu zgraditi novo hišo. In slednjič dodaja poročilo še to: Na zborovanju voditeljev zastopniških skupin, je skoraj vsak govornik naglasil veliki pomen ženskega sodelovanja za izboljšanje teh ali onih razmer, za pospešitev tega ali onega vprašanja, n. pr.: za obnovo katoliškega zakonskega in družinskega življenja, za važna vprašanja o ureditvi doma v velemestu, za žensko delo v socialnem skrbstvu, za vprašanja dekliške izobrazbe, za žensko laiško svečeništvo v sosedstvu, za zvestobo katoli škemu tisku, za odgovorno sodelovanje ženstva v časopisju — vedno in vedno se je ogla šal klic po ženi. A oglejte si poročila o uspehih tega zborovanja! Velepotezno gredo mimo vsega tega. Ne iz zle volje — pa tudi ne zaradi pomanjkanja prostora, ampak samo: ker smo še čisto v začetku, ker še nikakor nismo daleč prišli. Temu nasproti pa je naša radost, naš ponos in uteha, da je bilo na katoliški shod pozvanih za govornice lepo število vrlih katoliških žena. Uči otroka vljudnosti Lepo vedenje je kreditno pismo, ki ga svet spoštuje in priznava, in s finim obnašanjem prideš vsaj tako daleč, če ne dlje, kakor z nadarjenostjo, pridnostjo in vsemi drugimi krepostmi. To je sicer žalostno, a resnično. Veliko bolje je, če naučiš otroka vljudnosti, kakor če bi ga obdaj-il s premoženjem Da začneš učiti svojo otroke lepega vedenja, ni prezgodaj niti takrat, ko so še v zibelki. Ne dovoli nikdar, da bi si prisvojili glabe navade. Ze dete uči, da bo reklo »hvala« in da bo pokazalo, da ceni to, kar drugi ljudje store zanj. Blagodat dobrega obnašanja bo otroka spremljala skozi vse življenje, ker radi smo uslužni tistemu, ki ga vidimo, da ga je naša pozornost, postrežljivost ali dobrota razveselila; nasprotno pa storimo prav malo za tiste, ki smatrajo vsako stvar za našo dolžnost in nam ne pokažejo niti trohice hvaležnosti ali priznanja. Uči svoje otroke, da bodo milosrčni in strpljivi nasproti svojemu bližnjemu. Uči jih, da bodo znali izražati običajne male vljudne besede, recimo napram tujcu in mu vselej pokazali, kako jih veseli, da so ga spoznali, ali prijatelju, kako lepo jih je pogostil, ali kako so navdušeni ob kakšnem malem darilu. Te male fraze izražajo našo vljudnost, s katero si pridobimo naklonjenost. Uči svoje otroke, da bodo odgovarjali vselej vljudno, kadar jih kdo, zlasti starejši, kaj vpraša. Neotefeani, domišljavi, zakrknjeni otroci. ki nesramno odgovarjajo ali sploh ne odgovore, si bodo v življenju delali sovražnike na desno in levo, vzbujali bodo nejevoljo in srd, kar jim bo gotovo le v zapreko. Uči svoje otroke, da bodo spoštovali lastnino drugih ljudi. Ne dovoli jim kvariti in uničevati kaj doma, potem pa tudi drugje ne bodo. Vsi mrzimo otroke, še več, kar bojimo se tistih, ki drvijo po našem stanovanju in kakor vihar lomijo in pustošijo vse, kar morejo doseči, ki trgajo naše priljubljene knjige, ki čeč-kajo po stenah in grebejo z bučkami ali žeblji v naše dragoceno pohištvo in ki zlivajo črnilo po naših dragih preprogah. Kako veseli smo dobro vzgojenega otroka, ki se ne dotika naših zakladov in ki se skrbno kreta med našimi rečmi, ki so nam svete, da bi kaj ne pokvaril. Kar hvaležni smo mul Uči svojega otroka, kako naj zapiše P? male vrste zahvale, čestitk, sožalja, kakor pač okoliščine zahtevajo. Saj to je prav majhna Lepota in zdravje Gube izrazaice Gube, ki tečejo od nozdrvi do ustnih kotov, imenujemo gube izraznice, pa tudi gube nasmešnice. Ime pove, kako nastanejo. Ce se smeješ ali široko smehljaš, se pojavijo od nozdrvi do ustnih kotov črte. Ce so lične mišice trdne in podkožne plasti zadosti sočnate od svojega naravnega olja, te črte takoj izginejo, ko obraz počiva. Ce pa so lica ohlapna in koža presuha, se napravijo črte izraznice, ki postajajo bolj in bolj globoke. Da odpraviš gube izraznice, ti pomaga dnevna masaža. Smoter masaže je dvojen: Masažna krema napravi kožo bolj sočnato in pobuja podkožno tkivo. Ta masaža jc pasivna oblika gibanja in zboljša krvni obtok. Modne novosti obzirnost do tvojega prijatelja ali znanca, kaže pa veliko razliko med olikanim in neotesau-cem; za tako pozornost so ti ljudje vselej hvaležni. Uči svojega otroka mirnega, nevsiljivega, a ljubeznivega obnašanja. Odvračaj ga od zavisti Ln sovraštva, ki njemu in prizadetemu življenje samo greni. Uči ga, da bo cenil in spoštoval svojega bližnjega. Ne dovoli mu. da bi ga zapostavljal ali slabo govoril o njem. Uči svojega otroka etikete pri mizi. Kako mučno je sedeti pri kosilu zraven soseda, ki misli, da je sam, glasno cmoka in sreblje ter s komolci meri mizo! Da veš, kako pravilno rabiš vilice in nož, ni morda tvoja zasluga, ampak zahteva olike. ABC dobrega obnašanja je pa to, da ravnaš z bližnjim tako, kakor bi sam rad. da bi drugi s teboj ravnali. Uči svoje otroke, da bodo do drugih vljudni, obzirni, taktni, strpljivi. Uči jih, da bodo imeli ljubeznive besede za druge, take, kakršne si sami žele od drugih. In tako jim boš vcepila vedenje, s katerim si bodo pridobili prijatelje, kamorkoli bodo prišli. T. D. Velcpomembtm razsodba Švicarsko državno sodišče je izdalo te dni velevažno razsodbo. Ženo uekega pleskarja, mater dveh majhnih otrok, je avto po krivdi vozača do smrti povozil. Vdovec je tožil pred kantonalnim sodiščem na odškodnino 25.000 frankov. Nasprotnik je vložil vzklic z utemeljitvijo, da pripada po zakonu odškodnina samo za hranitelja družine, to je za moža, žena pa da sploh ni nikaka gmotna opora za družino. Zvezno sodišče je vzklic zavrnilo, prisodilo tožitelju vseh 25.000 frankov odškodnine in vrhu tega še 5000 frankov za bolečine. Od celotne vsote pripada polovica možu, polovica pa otrokoma. V svojih razlogih označuje sodišče za zmotno mnenje, da velja samo mož za hranitelja družine; kajti žena je s svojim delom v gospodinjstvu in obratu tako velika pomoč, da mora veljati za sohraniteljico. Mož potrebuje sedaj plačano moč za gospodinjstvo in obrat, a za oba majhna otroka je materina skrb še za dolgo sploh nenadomestljiva. Potemtakem so mož in otroka utrpeli razen duševne izgube tudi občutno gmotno škodo in imajo torej na vsak način pravico do odškodnine, ki jo določa zakon za izgubo hranitelja. V švici je gospodinjstvo zakonito priznano za poklic, Popoldanska obleka: Dolgo krilo (ve-lours frisč), čipkasta bluza z dolgimi rokavi iai polustranska jopica iz enakega blaga kakor krilo, zavezana ob strani v veliko pentljo. Paradna obleka za velike prireditve. Pred postopanjem moraš kožo seveda temeljito očistiti s primerno čistilno kremo ali čistilnim oljem. S prsti desne roke vzemi kreme za majhno žličko. V dlani leve roke jo z dvema prstoma nekoliko pregneti, da v kremi ne bo kcpic, in da jo boš laže raz-mazala. Z istima prstoma jo namaži po obrazu. Zdaj začni masirati navzgor in navzven. Skrči kazalec in ga položi kakor tudi palec na svoje lice, tako kakor bi se hotela uščip-niti v lice, ki leži ped palccm in stranjo kazalca. Potem dvigni komolec v višino rame. Namesto da bi se uščipnila v lice, krožeče masiraj navzgor, dočim je palec oprt na lični kosti. Ob taki masaži se ohlapna koža dvigne. S to masažo začni pri ustnih kotih in kroži trikrat. Pomakni svojo roko za en palec više in ponovi, tako da nazadnje začneš pri nozdrvi. Seveda masiraj na obeh straneh obraza. Druga vrsta dobre masaže za to gubo je trepljajoča masaža, ki lice tudi dvigne. Ce je koža zelo suha, pusti masažno kremo najmanj pol ure na koži. Potem jo obriši in vtri nekoliko mišičnega olja na gubi. To pusti čez noč na gubah. Zunanja postopanja sama seveda pa ne morejo popolnoma odpraviti težkih gub v leni, ohlapni koži, Splošno stanje mišic moraš izboljšati s tem, da posvetiš pravo pozornost dijeti, telovadbi in drugim navadam, ki imajo dobrodejen vpliv na tvoje zdravje. Grozdje da$e vitkost Med najprijetnejša sredstva, da se zrne bimo neljube debelosti, spada grozdje. Vendar zdravljenja ne smemo izvesti tjavendan, marveč po določenem redu in pod zdravniškim nadzorstvom. Bilo bi docela nezmiselno, ako bi skii-šali pojesti čim več grozdja, zraven bi pa uživali močno beljakovinsko in maščobno hrano, kakor jo uživamo običajno. Ne vrhu take hrane, marveč namesto nje treba uživati grozdje. Mesa, rib, jajec, sira in mleka se je treba pri tem kolikor mogoče izogibati, Začnemo tako, da pojemo približno 1 kg grozdja na dan; to množino razdelimo na tri dele in pojemo eno tretjino pred zajtrkom, eno tretjino pred kosilom in eno tretjino prea večerjo, Ce nam la količina ne dela nobenih težav, jo moremo polagoma zvišati na 1 % kilogram in kasneje na največ 2 kg dnevno. To količino razdelimo na štiri dele: po eno četrtino pred glavnimi obroki, eno četrtino pa med zajtrkom in kosilom. Zdravljenje traja običajno tri do štiri tedne. Ker pa marsikomu, posebno zaradi občutljivih prebavil, večje količine grozdja ne prijajo, se je treba tudi tu držati pravila, da ni vse za vsakega. Nekaterim dela grozdje I preglavice tudi s tem, da draži jezik in dlesno. Taista obleka brez jopice in rokavov (ki se na bluzo samo pripenjajo) za manjše prilike. Ta moderna kombinacija prav dobro služi za dve popolni obleki. Jedilnik za september (Krekova meščansko-gospodinjska šola v Zgornji Šiški pri Ljubljani.) Ponedeljek, 2(5. septembra. Kosilo: 1. Korenja juha s testeninami. 2. Mekineanovo mesta. 3. Jabolčni zavitek. — Večerja : Gobovi zrezki in salata. Torek, 27. septembra. Kosilo: 1. Testen grah v juhi. 2. Govedina, dušene buče in pražen krompir. 3. Ocvrte marelice. — Večerja: Zeljne kupice s paradižnikom. Salata. Sreda, 28. septembra. Kosilo: 1. Sadje. 2. Gobova juha. 3. Pariški zrezki, jiražen riž, salata. 4. Penjavni krapi. — Večerja: Koruzni pe-čenjak z jabolki. Četrtek, 29. septembra. Kosilo: 1. Golaževa juha. 2. Goveji želodec (vampi) s paradižniki, zabeljen krompir. 8. Kvašena češpljeva po-ganica. — Večerja: Z gnatjo nadevan paradižnik in salata. Petek, 30. septembra. Kosilo: 1. Široki rezanci v smetanovi juhi. 2. Jajčne klobasice in melancane v omaki. 3. Ljubenice (rdeče melone). — Večerja: Krompir s presnim maslom. Pečena jabolka. Sobota, L oktobra. Kosilo: 1. Nastrgana kaša v juhi. 2. Govedina, pražen riž s papriko m buče. 3. Jabolčni pečenjak. — Večerja: Krompirjevi rezanci in salata. Nedelja, 2. oktobra. Kosilo: 1. Tolčena kokošja juha. 2. Pljučna pečenka v smetanovi omaki, ocvrte buče, prellačen krompir. Salata. 3. Jabolčne tortice. — Večerja: Ocvrti piščanci, salata. Pecivo. V obeh slučajih si moremo pomagati na ta način, da grozdje sprešamo in pijemo sok. Na ta način prebavil nc obremenjujemo z grozdnimi luščinami in pečicami in jezik in dlesna ostaneta neprizadeta. Določeno množino grozdja stehtamo, operemo in v kuhinjski stiskalnici sprešamo, a za vsak obrok sproti, tako da sc.k nič ne stoji. Po soku užijmo par keksov ali opečenega belega kruha. Ostala hrana mora, kakor žc rečeno, vsebovati kar najmanj beljakovin in maščobe. Naročalte .Slovsnca'1 Sah Naša prva slovenska šah. knjiga Znani naš velemojster, univerzitetni profesor dr. Milan Vidmar, je spisal slovensko knjigo o šahu, ki ho izšla proti koncu novembra. Založil bo knjigo sam. Vzel je nase težave, ki ogrožajo v teh težkih časih vsako novo knjigo, izpolnil pa bo s to knjigo prav gotovo srčno željo marsikateremu šahistu na slovenskih tleh. Po zadnjem blejskem turnirju se je šah razširil bliskovito po Sloveniji. Po vseh kavarnah so se pojavile Številni šahisti. Naša radijska oddajna postaja ima tedensko na repertoarju šahovske ure, katerim slede številni radio-abonenti s posebnim zanimanjem. Le-tem bo nova Vidmarjeva šahovska knjiga izredno dobrodošla, ker jim bo z njo omogočeno lažje slediti šahovskim predavanjem. Tudi po deželi je zanimanje za šah zelo razširjeno. Saj ni čudno. Inteligent na deželi potrebuje razvedrila, ki mu ga okolica ne more nuditi. Z veseljem bo segal po šahu. Če bo šah izpodrinil karte in pa alkohol, bo vršil med Slovenci veliko kulturno delo. Vsaka duša, ki jo iztrga tema dvema škodljivcema, je dragocena pridobitev. Zato je Vidmarjeva knjiga o šahu, ki naj bodri začetnika, prav gotovo kulturno delo. Zvedeli smo, da je knjiga že v tisku in da bo obsegala okoli 320 strani. Bogato bo opremljena s šahovskimi diagrami, ki pomagajo tekstu. Knjiga bo pisana za začetnika, tudi za take, ki še niso naredili prvih potez. Za najširše šahovske kroge tedaj. O vsebini nam poroča avtor, da je v prvem poglavju podal obširen popis vsake posamezne figure. Kdor preštudira prvo poglavje, pozna vse lastnosti šahovskih figur in vsa pravila, tako da lahko začne s praktično igro. V drugem poglavju so obravnavane najpreprostejše končnice. Začetnik dobi vpogled v najpreprostejše igre. Nauči se pri tem važnih metod in dobi smisel za logiko v igri in za niene kombinacije. V tretjem poglavju mu avtor nudi že osnovna načela za srednjo igro. Zelo zanimiva utemeljevanja vrednot, ki prihajajo v poštev pri zamenjavanju figur, so v tem poglavju podana. Z najpreprostejšimi sredstvi opisuje avtor bistvo napada in obrambe, hkrati pa tudi osnovna načela moderne šahovske šole. Četrto poglavje je posvečeno otvoritvam, ki običajno delajo začetnikom največje preglavice. Znane dobre otvoritve pa niso prinežene kar brez utemeljitve, kakor je to običajno v šahovskih knjigah. Vidmar je našel sistem, po katerem utemeljuje vsako začetno potezo, tako da začetnik otvoritev razume, namesto, da bi jo moral znati na pamet. V petem poglavju so opisane kombinacije. Tu so nanizane najobičajnejše slike iz vsakdanje igre, katerim se mora začetnik privaditi. Tu bo našel dragocene pripomočke, ki jih v tej obliki v nemških knjigah zastonj rSče. Zadnje poglavje obravnava težje končnice. Prepričani smo, da bodo naši šahisti radi posegli po tej novi knjigi. Do 1. novembra je subskribcijska cena 100.— Din za v platno vezano knjigo, kasneje pa se bo dvignila na 120.— Din. Obvezna naročila sprejema avtor sam na naslov. Dr. Milan Vidmar, Ljubljana, Aškerčeva ul. 11. B. P. Novo s šahovnice Flohr se je po končanem matehu z dr. Emve-fem podal na turnejo po Čehoslovaški in sc mudi sedaj na Slovaškem. Po končani turneji bo igral najbrže mateh z madžarskim mojstrom Lajošem Steinerjem. Matchi postajajo vedno bolj priljubljeni, ker so cenejši kot turnirji. Tudi naš mojster Pire je odigral v Splitu mateh s tamkajšnjim mladim mojstrom Trifunovičem. Pire jc eno partijo dobil in ostale remiziral, kar je za Trifunoviča vsekakor lep uspeh. V Pasadeni v Kaliforniji se je vršil turnir, katerega so Američani nameravali že ob priliki olim-pijade v Los Angeles. Sodeloval je tudi Aljehin, ki je dosegel 814 točk iz 11 dosegljivih. Drugi je bil Kashdan s TA, III. — V. mesto so si razdelili Dake, Reševvski in H. Steiner. Aljehin je tri partije remiziral in eno izgubil, dočim je v ostalih zmagal, med temi tudi v zelo lepi igri nad svojim konkurentom ICashdanom. Izgubil je proti koncu turnirja, ko je imel prvo nagrado že zasigurano, z Dakeom, ki je igral lansko leto na olimpijadi v Pragi v amerikanskem teamu. Dake je igral svojo partijo z Aljehinom zelo nočno in jo danes prinašamo. Caro — Kann. A. Dake : dr. A Aljehin 1. e2—e4, c7—06; 2. d2—d4, d7—d5; 3, e4Xd5, e6Xd5; 4. c2—cl (tako je igral že večkrat Aljehin.) 4. Sg8-f6; 5. Sbl—c3, Sb8—c6; 6. Sgl—f3, Lc8—e5 (črni hoče igrati sistem, ki je znan iz Tar-rasehove obrambe damskega gambita, t. zv. Rubin-steinovo varijanto. Igral bi lahko takoj g6.) 7. c4—c5 (močna poteza, ki pa obvezuje belega, črnemu na vsak način preprečiti protiudar z e5) 2, — g7—g6; 8. Lfl—li5, L(8—g7; 9. Sf3—e5, Dd8—c8: 10. Ddl—a-l, Le6—d7; 11. O—0, 0—0; 12. Lcl—fl (Bela pozicija je postala zelo silna. Točka e5 je zadostno zavarovana — posledica logične igre be-lega v zadnjih potezah.) 12. —, a7—a6; 13. Lb5Xc6, b7Xc6; 14. Tfl—cl, Sfč—h5; 15. I.f4—d2, Ta8—a7; 16. Tel—c2, I.d7—e8; 17. Tal—el, f7—f5; 13. S'e5—f3, Sli5—f6; (črni se brani že zelo težko in daje raje kmeta, kot da bi se pustil po Lf6 19. Lh6, Sg7 20. Sg5 spraviti v popolnoma stisnjeno pozicijo.) 19. To2Xe7, Ta7Xe7; 20. TelXe7, f5—£4; (Aljehin hoče na vsak način priti do napada in žrtvuje še enega kmeta, da bi si otvoril f linijo. Prcvidneje bi bilo takoj Sel.) 21. Ld2XM, Sf6—e4; 22. Lf4—e5l (beli igra zelo močno. Na LXe5 bi sledilo sedaj SXe4!) 22. —, Lg7—h6; 23. Sc3Xe4, d5Xe4; 24. Sf3—g5! (izvrstna poteza, ki sili črnega k izmenjavi, nakar je zmaga lahka. Sledi konec, ki je popolnoma jasen in katerega igra Dake zelo precizno.) 24. —, Dc8—f5; 25. Da4—b3+, Le8—f7; 26. Sg5Xf7, T!8Xf7; 27. Te7Xf7, Df5Xf7; 28. Db3—b8 + , Df7—18; 29. d4— d5!, e4—e3; 30. f2—f4, Df8Xb8; 31. Le5Xb8, Kg8—f7; 32. dSXc&, Kf7—c8; 33. b2—b4, Ke8—d8; 34. a2—a4, Kd3—c8; 35. Lb8—d6, j>6—g5; 36. g2—g3, g5Xf4; 37. g3Xf4, Lh6—g7; 31. Kgl—fl in črni se uda. Problem H. 2. — M. Tourcll Beli: Ke7, Dc3, Sel, P: a6, dl (5 figur). Črni: Kd5, Sa8, P: b5, b6, f5 (5 figur). ti b c d e f g h Z TEHNIKE w m pip Hi lfl lfl i A d, 'i zJMm?*.......žiži..*. m m* m m mm Mm vm»i v,mat m m m WJ £W WM f7; TT; fm fei m m m « 1 i ■<■ fcfesR mUm_ •> a b c d e f g h Mat v treh potezah. Rešitev problema št. 1. — Shinkman. Mat v treh potezah. Beli: Kb2, Ta8 Tc8, P: d6. Črni: Kb7, P: b6, b5, b4, b3, d7. 1. Ta8—a6, Kb6Xa6; 2. Tc8—c7, Ka6—a5; 3. Tc7—a7 mat; 1. —, Kb7Xc8; 2. Ta6Xb6, Kc8—d8; 3. Tb6—b8 mat. Szbol^šana delazmožnost heionshih mešalnih sfoojev Ruska petletka je določila za grad bo državne Ivornico traktorjev v Ilarkovu v Ukrajini tnko kratek rok, da je bilo to delo nemogoči! izvršiti s sedanjimi strojnimi pripomočki. Odprti sta bili samo dve poti: Ali izboljšati delazmožnost gradbenih strojev ali pa podaljšati rok. Odločili so se za prvo pot in so skušali izboljšati učinkovitost strojev zn mešanje betona, ker so ti pač eden glavnih pospeševalcev pri stavbnem delu. ltaziskavali so na primer betonski stroj s 300 1 bobnove vsebine. V običajnem obratu in pri 8-urnem delavniku je ta stroj dovršil 200 mešanj na dan. S smotreno racionalizacijo so dosegli štiri in pol krat večji učinek kakor prej. Izboljšani betonski mešalni stroj je sedaj naenkrat zmogel 937 mešanj dnevno. Seveda se je s tem zmanjšala nekoliko kakovost betona, kar pa ni mnogo zneslo. Telefonski habel z najiveč žilami Še do nedavna so vsebovali najmočnejši telefonski priključni kabli največ 1800 parov žil ali 360:i žic. Uporaba takih kablov pa je zahtevala celo več vodov. V tej smeri so velike svetovne kabelske tvrdke izvrševalo vse mogoče poizkuse. Sad teh dolgoletnih raziskav je največji telefonski priključni kabel sveta, ki ga uporablja romunska telefonska družba S. A. Romana de Telefoane v Bukarešti. Ta kabel, ki vsebuje ogromno število -1818 žic, je položen v eni glavnih jiTometnih cest mesta. Vsaka posamezna žica, ki je e papirjem izolirana, meri šbiri desetinke milimetra v premeru, cel ogromni snop vodov pa oklepa 3.3 mm debel svinčeni plašč. Na zunaj meri kabel v premeru vzlic velikemu številu vodov le 8 cm. Zn vsako kabelsko miljo (1.609 km) so rabili 7.5 milijonov metrov bakrene žice. Pri tako velikem številu žil Je seveda važna tudi dobra označba posameznih žic z barvami, da jih je mogoče lažje drugo od druge razločevati. Barvna oznaka je s tem olajšana, da je spleten kabel iz 24 skupin po 101 par voduv. Aluminijeva zlitina chlumsn Aluminij, ki ga je kot kovino najprej pridobil leta 1827 nemški kemik I. \V6hler (čigar 50 letnico smrti slavimo letos tin katerega sliko smo prinesli v torek, 20. sept. 1932) v obliki sivega praška, so v začetku imeli za dragocenost, tako n. pr. za nn-kit. Vendar je vsled oksidacije prekmalu izgubil lesk, ker ga niso mogli pridobiti v zadosti čisti obliki. Ko pa s© je leta 1890 posrečilo M. Ki lian i ju pridobivati jako čist aluminij s pomočjo elektrolize, S fotokamero na Dolenjsko! 9 Nismo zastonj pisali o lepotah in zanimivostih Žužemberka. — Pred meseci so ljubljanski fotografi amaterji napravili izlet v »Dolino gradov«, sedaj pa jih vleče spet med dolen^ke griče, posejane z belimi cerkvicami io pisanimi vasicami, prepletene s srebrnimi potočki in obsevane z zlatimi solnčnimi žarki, Iti mehčajo iu barvajo sladko grozdje in ustvarjajo tudi v težkih dneh veselo razpoloženje in trenutno pozabljenje. Skoro na ure točno četrt leta za prvim izletom sledi drugi. Podjetna drogerija Gregorič popelje spet svoje tečajnike in druge prijatelje črne umetnosti v tihe in malo poznane doline vstran od glavnih prometnih potov, tja doli nekam na Dolenjsko. Ta izlet bo odkritje in pravo umetniško doživetje. Ze veliki in razsežni grad Boštanj, gospodujoče dvignjen nad bogatim poljem, mogočno vpliva na mehko dušo. Kaj šele dalje, globlje v deželi! Gospod Gregorič bi moral svojim ljudem pripraviti »amerikansko potovanje« v neznano smer. In če bi ta vodila k izvirom dolenjske reke Krke, nihče bi ne godrnjal, vse bi bilo le navdušeno. In tja pojdejo. Kumovali bodo rojstvu naše Krke, ki se je že prej rodila kot potočka Dobrava in Rašica, pa je izginila v zemeljsko notranjščino ter pri slikoviti vasi Krki spet na dveh mestih sili na beli dan. Poltarica. Prvi izvirek tik pod cesto pri Vidmu na Krki. Izpod mogočnih pečin privre bistra voda. Vrh pečin samevajo razvaline starega krškega gradu. Martinčki se le še solnčijo po njih. Zadaj temni lesovi, spredaj zeleni pašniki in rodovitno polje, malo vstran neznatno biserno jezerce, zaraščeno in podivjano. Med vodnimi rastlinami se pode urne ribice, komaj vidno odteka voda. To Je drugi izvirek, imenovan »Pod jamo«. Jama sama pa je visoko nad izvirkom. Skoro težko jo je opaziti. Menda se tudi narava zaveda, da vse prikrito bolj miče in privablja. In narava tydi ne razočara. In nič manj pred visokim luknjastim vhodom v dolgo in globoko jamo. Razgled kot treba. Visoka dvostolpna cerkev nebeških ranocelnikov Kozme in Damjana na Krki. Slikovita okolica, ki vsak čas menjava svoje pisano lice tja preko Za-gradca doli do »raztrganega« Žužemberka. Ves čas ob Krki. Ozka je tam še in stisnjena med visoke bregove, peni se in buči, šumi dn divja neukro-čena. In tudi ljubika je nalile mladim bitjem. Vesela in poskočna je pravo domovanje slastnih postrvi in kleščatih rdečesuknježev. Tudi razvajenim želodčkom se obeta jioslastek, če bo sreča mila. Žužemberk je slika, kot ga zmore le velika pri rod a sama. Vsak kotiček je vreden zanimanja, vsak kotiček je škoda izpustili. Silne razvaline na mogočnih pečinah. Čokate trške hišice ob Krki, leseni most, mlini, žage, drveča reka, široki čolni. Pa povratek čez Muljavo. Rojstni dom Jožeta Jurčiča. Tam naoikrog so se godile njegove večno lepe povesti, tam 60 se doživljali njegovi romani. Starr njegov brat se bo še lahko postavil pred kamero. Na koncu vasi pa cerkvica. Še iz šolskih klopi jo poznamo vsi. Sršeni so mehčali tam turške bu-tice. V bogate-m stiškem samostanu bo zadnja postaja prelepega dolenjskega romanja, ki ne bo še zadnje. Zima je že skoro preblizu. o slovenski književnosti Vil. Drevesce slovenske književnosti je rastlo in poganjalo cvet in sad. Sokovi iz zemlje so vreli vanj, vetriči so prinašali iz daljav novih oplaja-jočih sil, sonce ljubezni do ljudstva in jezika ga je ogrevalo, ljudstvo samo je začelo upirati oči vanj :n Hrepeneti po sadovih — slovenskih knjigah. Vrtnarji slovenske besede so precepljali divje in ie nerodeče veje z novimi cepiči, ki so jih rezali z najplemenitejših evropskih dreves. Romantika — novo doživljanje človeka, naroda, sveta, lepote — je rušila »vtrjene skale;, ki so obdajale poedinca ui narode v socialnem, verskem, moralnem iu umetnostnem oziru. Človeštvo je v najgloblji notranjosti zvalovlla ideja — svobode, ki se je najprej rnzo-ucla v romantičnem valu subjekttvizina, ki se ,ie izživljal v novi umetnosti in filozofiji. Ker je člo-vešlvo še povečini bilo vklenjeno v fevdalne spone, je vsaj poedinec v svojih umetnostnih debli hotel ubežati sponam ter prodreti v svet neskončne — absolutne lepote In svobode. Četudi se je romantika pozneje veffinomu izrodila v sanjske podobo, svojevoljno poveličanje preteklosti, v zagovornico reakcije in absolutizma, je bila vendar v svojem izhodišču novo, revolucionarno gibanje, ki Je organsko Izviralo iz najplemenitejših pridobitev pro-avetljenstva, kakor Iudi iz vseli prejšnjih kulturnih valov. V tem silnem duhovnom in socialnem gibanju, ki je evropska ljudstva na muh izenačilo, kajti razodelo je, da imajo nesvobodni, zatirani, na smrt obsojeni narodi In nnrodičl enako lepo, dostikrat še lepšo — v romantičnem smislu, ki je priznaval le prvotnost in pristnost - ljudsko kulturo, kakor veliki civilizirani narodi, vidim vzrok, da »o politično in socialno zasužnjeni narodi preko noči stopili v kolo svetovne književnosti. Ivo je vso dotedanjo miselnost preraščal požar velikega ■ireiuljsilja Pv »poznanju samega seli.' vsega človeštva in vesolj-■tva, todaj so si oriborili vstoo v svetovno knii*«"- nost oni narodi, ki so bili do takrat politično in kulturno še neznani. Bili so to zlasti slovanski narodi. V njihove nove in žejne duše se »čista« romantika s svojim strastnim polelom v neskončnost poedinca in vesoljstva ni tako zajedla, kakor pri zapadnoevrop-skih narodih. Tudi zanje je sicer bila romantika nova umetnost ustvarjanja iu življenja, toda obenem je bila predor v novo narodno življenje. Zato se je pa na pr. pri Slovencih organično združila s preporodnimi pridobitvami in je hotela v prvem razdobju dopovedati kultui u Evropi, da se jo pravkar pričelo novo življenje za narod, ki si je v najneugodnejših razmerah, zaničevan, preziran in ubog ustvaril v svoji hiši pogoje za nadaljnji razvoj narodne kulture. To nalogo si je naložil zlasti najmlajši član Zoisovega krožka — Jernej Kopitar, ki je bil glasnik ne samo slovenskega, temveč vseh narodov južnovzhodne Evrope, stoječ v romantičnem julru na meji zapada in vzhoda ter kliče v svet ceno novih duhovnih vrodnol, ki jih prinašajo južuoslovanski in drugi južnovzhodni narodi in na-rodiči. Kopitar je organsko zrastel iz Linhartovih, Cojzovih in Vodnikovih preporodnili načrlov. Toda kot kmetski sin jo globljo od prvih dveh doumel, da je slovenski preporod odvisen od političnega preporoda Avstrije in Balkana. Njegov avstroslavi-zeni Je sicer sin Linhartovega kullurnopolitičnega nazora, toda je realnejši, pravičnejši; on povdarja vsaj v prvi polovici svojega delovanja drugi del le čudne sklopljenke. In njegova skrb za preporod srbskega književnega jeziku in slovstva, ljubezen do srbohrvaške narodne pesmi, podpiranje Vuka Šle-fanoviča itd. ni opozicija zoper slovenske nasprotnike, temveč bistro spoznanje, dn Je treba presekati »trnjevo ogrnilo« tujih vplivov v jeziku in kulturi ter se najtesneje združiti z ljudstvom in njegovim jezikom v knjigi, Kopitar je kljub svojemu blrokratstvu in strokovnjaki nestrpnosti bi! demoknitičnpisi v nazorih o književnem jeziku in namenu slovenske knjiže.v-nncli 1/al-nr nn nr Čnn Konitnrievi Hudiči in učen- ci so Ravnikar, Metelko in — Levstik, ki so se borili zoper kvarni vpliv mestne jezikovne mešanice kakor tudi zoper navidezno slovensko pobelitev nemškega jezikovnega duha. čop pa je hotel napraviti iz slovenske kmettške govorice umetnostni organ, ki bi bil zmožen izražati najvišje slogovne lepote, ki jih je spoznal v evropskih književnostih. Čopova in slovenska sreča je bila, da je bil Prešeren zmožen uresničiti lo skoraj nadčloveško nalogo. Toda Prešeren je ostal genijalna izjema. Koseslce-mu je sicer lebdelo nekaj podobnega pred očmi, kar je zahteval Čop od Prešerna, toda njegovo spoznanje živega jezika in pesniška nenadnrjenost sta klicali nanj kritika, Kopitarjevega učenca — Levstika, ki je ponovil z uspehom njegov klic, naj se, prenese čisti ljudski govor v knjigo umetnosti, ne samo pouka. Kopitarja vodi njegovo pojmovanje o kulturnem in političnem preporodu slovenskega naroda preko znamenite slovnice (1809), v kateri je v nekem čudnem romantičnem neredu nadaljeval Linhartovo delo na izoblikovanju slovenskega narodnega programa. Linhartovemu opisu ljudske duhovno in mnterijelne kulture jo pridružit kritičen opis slovenske književnosti. Kljub občudovanju veličina.poMosetih milijonov Slovanov s ponosom razglablja in Ocenjuje delo slovenskega milijona. Zlasti so d i vi slovenskemu ljudskemu Jeziku, ki ga smatra za najbolj prožnega in izoblikovanega izmed slovanskih govorov. Poudarja ponovno njegovo veliko pevnost ter pa drzno povišuje nad nemški govor, ki je poln trdot, katerih sam Goelho ni mogel ugladiti. Sveto je prepričan o jezikovnem in eličnam ediustvu slovenskih rodov iu propagira edinstven literarni jezik. Z ljubeznijo ocenjuje Lin-hnrlovo delo tor ga Imenuje geuijalnega Slovenca in dobrega človeka. Na Dunaju je Kopitar v zvezi s Čehom Dobrov-skim podzidnl temelje vodi o slovanskih jezikih In književnosti. Kot cenzor slovanskih knjig je spoznal novo življenje, ki je klilo pod blagodejnimi žarki vsMglovnnske regeneracije, ki jo jo povzročila romnnlika. ts posebno ljubeznijo .ie gojil novo srbsko knjiiro. ki sla jo ustvarjala Dositej Obraduvlč In so se ga začeli posluževati tudi v praktične namene. Vedno bolj in bolj se je tehnična znanost jiosvečala tej lahki kovini z njeno skoraj srebru enako razteznostjo iu veliko električno provodnost-jo, s katero lahko jionekod konkurira bakru. Že dolgo so znane aluminijeve bronce, ki so odlikujejo s svojo zlatorumeno barvo, veliko trdoto in trdnostjo, lepim zvokom ter sijajem in ki se dado dobro obdelati. Za zrakoplove in letala pa mnogo uporabljajo duralumin, aluminijevo zlitino z bakrom, mangan in magnezij. Nadalje sta še znana silumln, kemično jako odporna zlitina s silicijem in magnalij, zlitina z magnezijem, ki uspešno kljubuje zraku in vodi itd. V najnovejšem času so se pa vršile preiskave tehničnih lastnosti v letu 1925 iznajdene lahke aluminijeve zlitine, chlumina. Je to homogena zmes aluminija, kroma in malih množin magnezija in železa ter ima gostoto 2.71 napram gostoti čistega aluminija, ki znaša 2.64—2.70. Trden je dvakrat tako kakor trgovski aluminij in se da ravno tako lahko obdelati kakor durahiminij, čigar mehanske lnslnosli ima. Te lastnosti pa ostanejo tudi, če je valjan ali če je lit. V prvi vrsti so pa preizkušali chlumin na njegovo korozijsko obstojnost, in sicer napram morski vodi. Korozija, to je uničenje kovin od rje, vremenskih vplivov, morske vode, grafitacije, ki nastopa vsled dimnih plinov itd., je poknzala ogromno škodo, ki jo utrpi kovina. Za primer naj navedemo, da je pri svetovni produkciji 1766 milijonov ton jekla šlo v izgubo radi korozije v letih 1890 do 1923 okrog 718 milijonov ton. Na tem primeru spoznamo, kako velike važnosti je torej korozijsko vprašanje. Nova zlitina chlumin se je izkazala v tem pogledu za jako dobro. Njena korozijska obstojnost napram morski vodi med vsemi znanimi lahkimi zlitinami je največja. Iz tega lahko sklepamo, da bo legura chlumin igrala najvažnejšo vlogo pri vodnih letalih in sploh tam, kjer se zajiteva majhna specifična teža in velika korozijska obstojnost napram morski vodi. Nova gorilna smes za ladijske kotle Pred nedavnim so prvikrat praktično in uspe-ško uporabili zmes premogovega prahu in kurilnega olja, ki je bila sicer že preje znana. Na parniku >Scythia« Cunard Linie so na vožnji med Bristolom in Ameriko in nazaj kurili enega izmed kotlov s to zmesjo, sestoječo iz 60 delov kurilnega olja in 40 delov premogovega prahu. Poizkus je izpadel precej uspešno. Velikih motenj ni bilo ne pri vodenju zmesi v gorilnike, niti se ni pojavila usedlina premogovega prahu v rezervarjih. Tudi ni bilo na krovu prevelike nadloge saj in letečega pepela. Edina hiba je nastopila v kurilnih šobah, kutere je bilo treba dvakrat tako pogosto čistiti kakor pri kurjenju s samim oljem. Končno sodbe sedaj še ni mogoče izreči, kajti praktični izgledi za to kurilne zmes se bodo izkristalizirali šele po veliko dalj- em. f»t ših vožnjah. Posebno bo treba raziskovati prob do kake finosti naj se premog zmelje, da se tud daljšem času ne bo v olju izločil. Premogov prah se v večjih množinah no da spraviti brez nadaljnjega v trpežno emulzijo s kurilnim oljem. Da se prav sčasoma ne usede, je potrebno primešati majhno množino kakega stabi-lizirajočega sredstva v obliki malih množin cenenih koloidov. Kot koloidna sredstva, ki se jih pri intenzivnem mehaničnem mešanju prideue, služijo milo, kazein, želatina ali nlbumin itd. Po uspelih poizkusih na omenjenem parniku je Cunard Linie družba sprejela projekt, po katerem bo v bližini Liverpoola izgradila napravo za mešanje, ki bo zmogla na dan 2000 ton takega »koloidnega« premoga. Stroški tega projekta so pre-računjeni na preko 50 milijonov dinarjev, vendar izgleda, da se bo v narodno-gospodarskem oziru pokazal kljub lemu prebitek. Poraba kurilnega olja te paroplovne družbe znese na leto en milijon ton! S to mešalno napravo upajo doseči, da bo padel uvoz olja na polovico, ker bo ta zamenjan s pre-mogoviin prahom. Angleški premogovniki bi se s tem precej zaposlili in tako močno omilili krizo. Sčasoma upajo cel postopek tako izboljšati, da ne bo premogovega prahu v zmesi samo 40odst.. temveč 50 odst. in celo več. Tudi v Nemčiji delajo take poizkuse. Med dru« gimi skušajo dobiti podobno zmes za pogon diese* lovih in sličnih motorjev. Kopitarjev genijalni učenec, mož iz naroda, Vuk Št. Karadžič. Tega je zlasti ljubil zato, ker je ustvaril idealno cirilsko abecedo, ki jo je proslavljal med Nemci: »Srbi so edini narod, pri katerem s« more vsak kmet v enem dnevu naučiti abecede.« Bolelo ga je, da Slovani, ki pišejo z latinico, zlasti Slovenci, med katerimi je rodil metelčico in danj-čico, niso znali ustvariti idealne latinske abecede. Vodil jc Vuka pri sestavljanju slovarja, kateremu je že o priliki izida slovnice obljubil, da bo našel založnika za slovar. S ponosom je omenjal v nemških znanstvenih časopisih 30.000 besed tega slovarja, ki so večinoma pristno slovanske. Z navdušenjem je ocenjeval in celo prevajal v nemščine srbohrvaške narodne pesmi iz Vukove pesmaric«, ŽehsI je, da bi postale vzor slovenski umetni pesmi. Ker nt našel med Slovenci tnko zvestih učencev kakor je bil Vuk, se jim je počasi odtujeval, zlasti o priliki abecednega boja, ki je odkril prepad med starejšo in mlajšo slovensko romantično družbo. V domovini Je takrat vzklilo bujno književno cfojovanje, ki se je radi nastopa novih svežih sil pričelo razvijati v drugih smereh, kakor si jih je zamislil Kopitar. Umetnostne vrednote romantične poezije so vzbudile Prešernovo pesem in Čopovo kritiko. Na obzorju so je pojavljala nova misel — ilirizem, ki je Izhajala iz neke pobočne mladiko politične romantike — ideje o oživetju vseslovanske edinosti v jeziku in pismu. V domovini je bila že docela Izoblikovana pesniška podoba Prešernova in ž njo slovenski kulturni program. Prešeren, ki je izgubil lačas že Čopa, je prehajal v mir klasične dovršenosti. Slovstvu je bil zagotovljen cvet in snd. V Gradcu pa je preživljal takrat veliko krizo svojega življenja Prešernov prijatelj in poznojšl anlipod — Stanko Vraz. V Kopitarju pa jo sahnela nn Dunaju zadnja misel In podobn svetovljana, kakršno je rodil Zoisov krožek. Čas je zahteval po-drobnega in agitatoričucgu dela, da se ljudstvo , zdrami in ob zori politične svobode samo pove, kaj ! jicČe. ter potrdi, da misli in dela slovenskih prepo-j rodilelji-v ni.-o bilo blpdne sanje, temveč inslink-j tivno spoznanje, da prihaja novo življenje MLADI SLOVENEC Mirko Kunci?: Takšni smo Santički«.. Krivce za klobukom, nagelj rdeč v gumbnici — takšni smo fantički, ki slovenske smo krvi! Krivci so poguma našega pouosen znak, nagelj znak ljubezni žarke, kot je v polju mak. Tri reči nam svete so ko ptičkom šumni log in ko rožam sonce': mati, domovina, Bog! Dobrosrčna starka Živela je vdova, ki je imela dve hčerki. Ena je bila lepa in pridna, druga pa lena in grda. Leno in grdo hčerko je imela vdova mnogo rajši, ker je bila njena prava hčerka; drugo pa je sovražila. Uboga deklica je morala vsak dan sedeti na cesti pri nekem vodnjaku in presti tako dolgo, da ji je kapljala kri izza nohtov. Nekega dne je hotela deklica oprati vre-teno, ki je bilo krvavo. Sklonila se je nad vodnjakom — tedaj ji je padlo vreteno iz rok. Deklica je zajokala in tekla mačehi naznanit nesrečo. Mačeha pa je bila kruta in neusmiljena in ji je velela: »Kakor si vrgla vreteno v vodnjak, tako ga dobi zopet ven!« Deklica je odšla nazaj k vodnjaku in nI redela ,kaj bi storila. Dolgo je omahovala in se obotavljala, slednjič se je ojunačila in skočila v vodnjak. Ko se je zbudila iz nezavesti, je pogledala okoli sebe in videla, da' se nahaja na lepem travniku, kjer je sijalo solnce in rastlo vse polno pisanih rož. Vstala je in šla dalje. Prišla je do peči, polne kruha. Kruh je takričal iz peči: »Potegni me ven, dobra deklica, sicer zgori m! Sem že zdavnaj pečen.< Deklica je pristopila in zvlekla z loparjem kruli iz peči. Potem je nadaljevala pot in prišla do jablane, na kateri je viselo mndgo jabolk. Jabolka so zakričala: »Ah, otresi nas, deklica, otresi, saj smo ?e zdavnaj zreli!« Deklica je potresla drevo, da so jabolka padala z njega, kakor da bi deževalo. Tresla j^ dokler ni padlo zadnje jabolko na tla. Ko je 'zbrala jabolka na kup, je šla dalje. Prišla je do majhne hiše. Iz nje je kukala 6tara gospa z velikimi zobmi. Deklica se je je prestrašila in hotela pobegniti. Gospa pa je vzkliknila: »Ne boj se me deklica! Ostani pri meni. Če boš marljiva, se ti ne bo slabo godilo. Po-stiljala mi boš posteljo in rahljala blazino, tako da bodo letela peresa-snežinke na oni svet.« Deklica je bila zadovoljna. Ostala je pri »tarki in pridno pretresala blazino, da so peresa-snežinke v gostih kosmičih padale na zemljo. Zelo dobro se ji je godilo pri starki. Dobila jo jesti in piti, kolikor si je želela. S časom pa je postalo deklici dolgčas pri stari gospe. Stožilo se ji je po domu. Dejala je: »Pusti me, dobra starka, da se vrnem lomov.« Starka je odgovorila: »Prav. Služila si mi zvesto, zato te bom sama odvedla nazaj na zemljo.« Prijela jo je za roko ia jo odvedla pred neka vrata. Vrata so bila odprta. Ko je deklica stopila čez prag, se je vsul nanjo zlat dež, taiko da je bila v hipu vsa pokrita z zlatom. »To naj ti bo za plačilo, ker si bila ves čas tako pridna!« je dejala starka in ji dala tudi izgubljeno vreteno nazaj. Nato je zaprla vrata — in deklica je bila mahoma spe.t na tem svetu. Ko se je približala domačemu dvorišču, \e stal pes na vodnjaku in veselo zalajal: »Hov. hov, hov, hu — naša zlata gospodična je zopet tu!« Odšla je v hišo k mačehi. Ko je ta videla svojo pastorko vso v zlatu, jo je prijazno 6prejela. , , Deklica je pripovedovala, kaj je vse v vodnjaku doživela. Ko je mačeha zvedela, kako je obagatela, je velela svoji leni in grdi hčerki, naj še ona poskusi svojo srečo. Slednja je res vzela vreteno in se napotila k vodnjaku. Ko je postalo vreteno krvavo, se je sklonila nad vodnjakom, vrgla vreteno vanj in nato še sama skočila v globofiino. Znašla se je prav tako kakor njena polsestra na lepem travniku. Napotila se je dalje in prišla do peči. Kruh je zakričal: »Ah, potegni me veu, dobra deklica, potegni, sicer zgorimk »Se mi ne ljubi mazali rok!« je prevzetno odgovorila lena deklica in šla dalje. Prišla je do jablane, ki je zaklicala: »Potresi me, deklica, potresi, da popadajo jabolka z mene!« »Saj veš, kako!« jo je zavrnila deklica. »Bi mi padlo kakšno jabolko na glavo! Ko je prišla do hiše dobrodušne slarko, se je ni nič bala, ker je že vse vedela o njej. Ostala je pri njej. Prvi dan je bila marljiva in je ubogala starko. Drugi dan je že začela lenariti. Tretji dan še bolj. Četrti dan pa sploh ni hotela več delati. Starki je pošla potrpežljivost in odpovedala je leni deklici službo. Odvedla jo je k onim vratom. Deklica je mislila: »Zdaj pade zlat dež! j Starka pa je namesto zlatega dežja zlila nanjo tekoče smole. »Kakršno delo — takšno plačilo!« jc zaklicala za njo. Ko je lena deklica prišla domov, je pes na vodnjaku zalajal: »Hov, hov, hov, hu — naša grda gospodična je zopet tu!« Ko je mati videla svojo hčerko v smolnatem oklepu, je cd žalosti umrla še v tisti uri. Deklice pa sc je smola držala do konca dni. — Sveti krokodili Krokodile smatrajo nekatera afriška plemena za svete živali. Jam, v katerih imajo shranjene le svete krokodile, je v Afriki vse polno. Nad takšno janio zgradijo nizko streho s prostorno odprtino, skozi katero mečejo krokodilu hrano: kokoši, ovce in druge živaii. Enkrat na leto priredijo Zamorci okoli takšne jame velike svečanosti. Mož, ki ga imenujejo »krokodilov svečenik«, pride tja oblečen v prečudno obleko, na glavi ima pa namesto klobuka — krokodila, seveda ne živega, ampak narejenega. Tako našeniarjen divje pleše okoli posvečene jame, Zamorci pa ga spremljajo s tamburinami in enakomernim ploskanjem rok. Včasih, pred mnogimi leti, so Zamorci te »svete« krokodile pitali tudi z živimi ljudmi. Zdaj jim angleška oblast toga seveda ne dovoli več — na veliko žalost častilcev »svetih« krokodilov! Danilo Gorinšok: Božanje Vzemi materino lice v svoje drobcene ročice, stisni ga, da rdečica bo pognala sredi lica. Kakor na gredici roža — tak naj dete mamo boža! Ptičje gnezdo Je živel kralj, ki je redno vsak dan hodil na lov. Ko je nekega dne spet taval po širnem gozdu in oprezoval za divjačino, jo zagledal na nizkem drevesu ptičje gnezdo. Vzpel se je na prste in pogledal vanj. Gnezdo je bilo prazno. Bilo pa je izredno lepo in umetno zgrajeno. Kralju je na moč ugajalo in sklenil jo, da ga vzame s seboj. Skrbno ga je snel z drevesa, ga položil v lovsko torbo in se napotil proti domu. Ta kralj je imel v službi tri nadvse spretno in vešče zidarje. Poklical jih jo k sebi in jim dejal: Zgradili ste mi že mnogo krasnih palač in gradov. Danes imam posebno naročilo za vas. Zgradite mi gnozdo, ki bo povsem podobno teinu ptičjemu gnezdu! Kdor .>d vas treh mi prinese najlepše gnezdo, dobi za nagrado dragocen prstan. V treh dneh morate biti z delom gotovi! Zidarji so se spoštljivo priklonili ;:i odšli. Vsi so si mislili na tihem: takole ptičje gnezdo zgraditi — prava igrača! Saj ni treba zanj drugega ko nekaj drobne slame, zelenega mahu in mehkega perja. Kralj je nestrpno čakal, kdaj dovršijo naročeno delo. Minila sta dva dneva, minili i-o trije dnevi — zidarjev pa ni bilo blizu. Kralj se je razsrdil in zapovedal, naj jih takoj privedejo k njemu. »No,« jih je strogo pogledal, ko so prišli, Jiio, kako je z vašim delom? Ali ste ga že dokončali?« Osramočeni so povesili zidarji glave na prsi in odkrito priznali: :Odpusti nam, o kralj! Zgradimo ti palačo, visoko in lepo, kot je še ni videl svet — z delom, kot je zgradba ptičjega gnezda, pa nam prizanesli Vsa naša spretnost in umetnost je pred delom božjega stvarstva tako majhna in neznatna, da v teku dolgih let ne bi mogli ustvariti tega, kar zmore ena sama drobna ptica v nekaj dneh ...« Kralj se jo zamislil in jih ni kaznoval, ker je bil moder in pravičen vladar. Spoznal je, kako resnične so njihove besede... ZA ZIDANO VOLJO Vzgoja princa na Kitajskem. Mandarin Pong je bil sprejet za vzgojitolja cesarskemu princu. Strogo mu je bilo ukazano, Ua mora biti s princem na vso moč vljuden in popustljiv ter da ga ne sme žaliti z nobeno trdo besedo. Nekega dne se je mandarin sprehajal s svojim visokim gojencem zunaj mesta. Srečala sla čredo ovac in vzgojitelj si je dovolil vprašanje, kakšne živali so to. »To so svinje,c je odgovoril princ. »Zelo dobro!« je pohvalil Pong svojega učenca. »Visokost, imate skoraj povsem prav. Te živali imajo toliko nog kakor svinje in če ne bi imele volnene dlake, bi lahko bile svinje. Tako pa pravimo svinjam, ki imajo na sebi volneno dlako, zaenkrat šo — ovce.« Zares, strašno vljuden je bil mandarin Pong do male Visokosti! Potem ima pruv. Mihec toži domu, da gu učiteljica ne more trpeti in da ga vedno vpraša kaj posebno težkega. Oče: »No, kaj te jo pa vprašala lako težkega? Mihec: »Koliko je polovica od 17.« Očo nekaj časa zamišljeno molči, potem pa reče: »To je res od sile čuduo vprašanje. Zdaj vidim, da te učiteljica ne more videti. Kaj naj ji odgovoriš? Če rečeš, da je polovica od 17 — osem, ji bo premalo, če pa rečeš, da je devet, ji bo preveč. Res, težka stvar. Že vidim, da bom moral govoriti z gospodom nadučiteljem!« Kdo še ne ve, da se mnogo najboljših plavačev utopi? Največ nesreč utopljenja se zgodi v času od maja do konca avgusta. Polovico vseh utopljencev je dečkov in moških pod 25 letom. Mnogi izmed teh so priznani < najboljši plavači. STRIČKOV KOTIČEK loža Vovk: Grogee »Godec si in gosli imaš.« »Da, gosli imam.« Gosli, da, saj je vendar to edino, vse kar ima Grogec. In samo njegove so, samo njegove. Lepe, rdečkaste gosli z zlatimi strunami ... »In kako ti je ime?« »Grogec.« Saj kralj ni tako krut, kakor si je Grogec mislil, ko je sodil po prvi besedi. »Grogoc si ti, dobro. Toda žal mi jo zate. Vse se mi zdi, da boš šel za drugimi. Škoda te je. Ali usoda je neizprosna. Prestopil si prag mojega gradu, zdaj nas reši in boš kralj, če ne... Eu dan imaš časa. Če nas ne rešiš, da spregledamo, se bo s teboj zgodilo, kakor se je zgodilo /. mnogimi drugimi, Umrli so in niso se nikdar vrnili iz gradu. Tako ukazuje usoda, ki jc neizprosna. En dan imaš časa in poskusi.« Kralj se je spet naslonil na svoj prestol, sedel nepremično kot že mnogo let. Grogec pa je mirno stal, snino glavo je okrenil. Vojaka sla nekum izginila, ni ju več. Spet se ozre na kralja, ki sedi mirno kot bi spal. In pogleda kraljico, ki se ves čas ni ganila in ozre se na lepo kraljlčno Zlatolasko, gleda njen beli, otroški obraz, njene žalostne, zaprte oči, ki so hrepenele po odrešenju. »Torej, eu dnn imam časa,« se slednjič nasmehne Grogec. En dan — no, v enem dnevu bi pa jaz še marsikaj lahko naredil...« Tako je mislil sam pri sebi in živo gledal v svoje ljube gosli. Po dvoruni in po celem gradu pa jc vladala smrtna tišina, niti najmanjšega šuma ni bilo čuti, niti vetra, kt je pošunieval tam spodaj pod grajskim zidom v vrhovih smrek. Tedaj pa je v tej grobni tišini zaplaval prav droban, neskončno mil in sladek glasek. Kot bi se iztrgal iz nebes. Zaplaval je pod strop, se razširil do bogatih sten, se razlil po vsej dvorani. Prišel je tudi do ušes kralju, kraljici in kraljični Zlatolaski. Droben, srebrno-čist glasek, kakor majhen, lahen valček na mirni vodni površini. Potem se je nekje utrgal drugI ln tretji, četrti, še več in vedno več. In razlila se je po dvorani pesem, čista in ubrana, kot hi bila priplula iz samih nebes. Kralj jo kakor očarau dvignil obraz, na 403, Drugi striček! — To moje pismo gotovo ne boš du! v svoj kotiček. Ker se bojiš, da bi še drugi kotičknrji -/vedeli to, kar vem jn/. K nam pride mnogo brezposelnih jiopot-nikov. Zadnjič je bil eden celo iz Ljubljane pri nas. Vprašala sem ga, če Tebe pozna, ln m i je po vitla I, da I i prav nobene brade nimaš, ker si duhovnik. Požgančev oču pa so cerkovnik, ki hodijo v stolp ure navijat. Ti pu pra-\iš. da hodijo na luno! lloho, vidiš, mene že ne boš več zu nos vlekel, ker vse vem. Te pozdravlja Milka S t a n g I , učenka VI. ruzr. v Selinci ob Dravi. Druga Milka! — Si se pošteno u rezala t Prav nič se ne bojim objaviti Tvoje nismo v kotičku, kajti iinnm čislo vest. še nikoli nisem nikogar vlekel za nos in ludi Tebe no bom. Ampnk za uhlje bi to pa rad malo povlekel, za uhlje! In sicer veš zakaj? Zato, ker onemu »breaposelnemu popotniku« več verjameš kot meni, ki Ti vendar nisem noben tujec kot ti je on, ampak sva si celo nekaj v sorodu (saj sem Tvoj striček, ne?). Bom vse trditve Tvojega »brezposelnega popotnika« gladko ovrgel. Poslušaj I I.) On pravi, da nimam brade. Kuko to, da ne? Brado ima vendar vsak človek na svetu, tudi Ti, — pu je jaz ne bi imel?! 2.) Prav i, da sem duhovnik. Morila, ampak čudno, da jaz nič o tem ne vem! 3.) Pravi, du so Požgančev oče cerkovnik. Sanerlot! Kako lx>do cerkovnik, Požgančev oču, ko v stolpu še nikoli niso bili in še nobene lire v svojem življenju niso nosili. (Pač pu so jim >uro« |>ogo-stokrat navijali drugi, ko so še klopi ljudske šolo drgnili in bili tako odprte glave, ila so bili vedno med prvimi v razredu — od zadnjega konca namreč!) Tako, vidiš, sem Ti vse po pravici in resnici nutunčno pojusnil. Če Ti še kaj ni dovolj jasno, pa lili sporoči! Lep pozdrav od k o t i e k o v o g u s t r i č k u. 404. Dragi Kotičkov striček! Dolgo sem «e pripravljala, ila bi I i napisala skromno pisemce, ker vem, da imaš še sturili pisem nu kupe. Danes sem se pu ojunačila. Sporočam Ti. ila seui tudi jn/ med onimi, ki najrajši škilijo v Tvoj kotiček. Samo to Te prosim, ne vrzi me že koj prvič v koš, sicer se mi boš prehudo /umeril! Prisrčno Te pozdravlja ste Tka škofic. učenka IV. ruzr. v Kamniku, Vrlipolje. Draga Stefku! — Saj se mi močno imenitno /di, da Ti je moj kotiček tuko všeč, um-l>ak kljub temu le svarim: Nikar, nikar preveč ne škili vanj. du ne boš škilastu postalo! Hu, samo pomisli, kako /ula« boš potem! Saj si poznala Peteršiljčkovo Nežo, nc? Vidiš, tudi ona je nekoč zmerom škilila — ne v moj kotiček. nego v izložbo, kjer je bilu razstavljena prekrasna prašičja glava. Ampnk če bi škililu samo v to i/lo/bo, bi se morila še izrezalu brez budili )>osledic. Tako jni je Peteršiljčkovo Neža škilila kur v dve izložbi likratu: v že omenjeno izložbo uu eni struni ceste in v izložbo na drugi strani ceste, kjer točijo prvovrsten brinjeveek — in brinjevček ima Peteršiličkova Neža tako radu! Torej je škilila in škilila iu požirala sline tako dolgo — da je ostala škilastu. Pre-krutn jo bila to kazeu /u ubogo Nežo. kajti ima zdaj vse oolno sitnost i zaradi tega. Ustavi nu primer kakšnegu svojega znuneu na ulici in* gu nagovori. Znanec jo pogleda, ji hoče odgovoriti, ko pu vidi, ila Ne/kine oči niso uprl^j vanj, ampak škilijo povsem drugam, si misli: »Olin, to bo pa jx*mot«!< — in gre brez besede in bre/ pozdravu dalje... Torej le glej, da tudi Tebe ne doleti tako kruta usoda, kakor je ubogo Peteršiljčkovo Nežol AH Ti je treba škiliti v kotiček? Narav nos t poglej vanj. pa Ik>! Te lepo pozdravlju 'tvoj Kotičkov striček. ZA BISTRE GLAVE Rešitev uganke Klošterski muc preganja največkrat senco svojega repa. Pravilne rešitve ni bilo lopot nobene — zato tudi nagrada odpade. Kdo najde pravo pot? otožnem, velem licu in na starikavih uslnicah mu jo zaigral smeh, prijeten, mil. Kraljica pa je kakor iz globokega sna prebujena osupnila, stegnila obo roki, da so zasijali ob luči njeni zlati prstani; nekaj je zaslutila pred seboj in bolela z rokami prijeti. Kraljična Zlatolaska pa se je dvignila, začutila in zaslišala Je nekaj kakor' prijazno povabilo; rada bi stopila naprej, odhitela nekam, a nI mogla, ni videla kam, bila je slepa. Vsa dvorana pa je bila polna čarobnih glasov, skrivnostne pesmi, ki je plavala in ves prostor zazibala v eno samo melodijo. Grogec je igral. — --- Grogec jo igral na svoje gosli. In njegove gosli so igralo vedno lepše in močneje, vedno bolj očarljivo. Sama mu jo drsela roka z lokom gori in doli, ursti so se sami premikali. Narahlo je nagnil glavo in zapel s svojim otroškim, mehkim glasom iu njegovn pesem je napolnila s sladkostjo in milino dvorano do zadnjega kotička. Gosli mole, svirajte, kraljici, Kralju, Zlatolaski, trudno zdaj oči odpirajte! 'Nadaljevanje prihodnjo nedeljo.) Dva strička sta se naveličala hrupnega življenja v mestu in zahrepenola po lihem, samotnem življenju na deželi. In sta šla in si zgradila v nekem zapuščenem kraju vsak svojo hišico, ki sta stali komaj pol ure oddaljeni druga od druge. Da ju bližina ne bi motila, ker sta hotela živeti povsem zase, sta strička izpeljala pot od ene hiše do drugo tako, da jo lokla križem-kražem daleč naokoli, mimo neštetih ovinkov. Če je hotel sosed obiskati soseda, je moral po tej poti hoditi več ur, da jo dospel do sosedove hiše. Najdite in lačrtajte s svinčnikom to pot! Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za na grad o. Uešitvo pošljite najkasneje do čelrlka, dne 20. seplembra, na naslov: Kotičkov striček. uredništvo »Slovenca« v Ljubljani._ Učitelj vpraša Metko: »No, Metka, ali je tvoi bolni bralec že kaj boljši?« Motita: »Je. ie — dan«* iih io že dobil od očala s palico!« Orjaška selitev narodov Mnogo teorij o poreklu ameriških prvih prebivalcev živi. Saj se o rdeči rasi ne da govoriti kot o enotni pradružini ameriškega kontinenta, marveč jo delimo v različne rasne tipe, ki opozarjajo na vplive z več strani. Mnogo j>oti so postavili antropologi, po katerih naj bi se priselili stari posedovalci Amerike, toda največ j'h je soglašalo \ tem (kar so tudi geologi potrdili), da so prišli :'z Azije preko današnje Beringove ceste, ko je še ozka zemeljska ožina vezala Azijo in Ameriko. Tako vsaj moremo sklepati po čudoviti podobnosti telesne zgradbe severnoameriških Eskimov in mongolskih narodov v Aziji. To so bila sklepanja po zunanjem videzu azijskih in ameriških narodov. Pred nedavnim pa je dr. Hrdlicka, profesor za antropologijo, izkopal na otoku Kodiaku, ki leži južno od polotoka Alaske, prazgodovinske lobanje in kosti, ln tudi njemu je prišlo na misel, da so se utegnili priseliti prvi pijonirji ameriškega kontinenta iz Sibirije. Približno istočasno pa je kopal profesor Bennett, č'an ameriško-indijanskega instituta v Ne\vyorku, stare relikvije in kosti v notranjosti Kube; in tako je | nepreiskano notranjost divje južne Amerike, šele. pred nedavnim so končali ameriški znanstveniki z ekspedlcijo v Bolivijo, da bi izsledili sbJ pred-zgodovinske j>otujoče grupe, obstoječe iz istih Eg!p-čanov, kateri so davno pred časom slavnega Inka kraljestva prišli v Južno Ameriko. Ekspedicija je kaj kmalu doživela usjieti. Njen voditelj, dr. Bennett, poroča, da so v bližini TI!i-caca jezera v Boliviji najdeni dokazi za civilizacijo pred časom države Inka. V bližini jezera so izkopali razvaline, ki kažejo ostanke štirih poslopij; ta so se očividno uporabljala v religiozne namene. Ekspedicija je okolico natančno preiskala in upa, da bo na;!a zgradbe in pokopališča. Približno v istem času pa je izkopava! dr Hrdlicka v notranjosti Kube, da bi primerjal Kulturne forme najdenih ostankov s kulturnimi formami starih narodov severnega Kodial otoka in s kulturo Maja naroda v Mehiki. Saj je vendar toliko podobnosti! Če so bili prvi prebivalci Alaske po poreklu Egipčani (kar mislijo nekateri znanstveniki) rdi že Mongoli, kakor misli dr. Hrdlicka, se ne ve. Eno uitkod naše svilene obleke? Gosenice, ki so se M pasle murvinega listja, dajejo od sebe svileno volno, katero motajo okrog sebe tako, da nastane prelep — ptičjemu jajčku podoben — zapredek. Ti zapredki gredo potem v tvornice. Na sliki vidimo zgoraj levo celo goro zapredkov, ki tehtajo 2.5 kg; iz teh so bo dalo napresti 45 milijonov metrov svilene preje. — Zgornj na desni; Gosenice se ovijajo s svilenim predivom v zapredke. — Spodaj levo; Gosenice se hranijo z murvinim listjem. — Spodaj desno: frocos zapredkov. \ epov s od po zidanicah med vinogradi odmevajo votli udarci. Iz kolov so privlekli naši vinogradnik kadi, ki so jih že pajki opredli, pa jim nabijajo nove obroče, sode namakajo in zračijo. Brente in keble znašajo iz vseli kotov podstrešja, še dvoje tednov, pa liajd med vrste, med vabeče grozde! Od rebri do rebri se bosta lovila vri6k in pesem. Saj je vendar trgatev praznik vseh praznikov za mlade in stare. Afrika je Se vedno torišče znanstvenih ekfipedicij; ne le, da eo še premnogi kraji nedotaknjeni, marveč tudi plemena, njih običaji in kulture kličejo znanstvenike, da jih, pregledajo in spravijo v sklad s kulturami ostalih primitivnih narodov ameriškega, avstralskega in azijskega kontinenta, člaa ekspedicije je ujel dva mala Abesinčka, ki radovedno motrita aparat. prišlo do primerjave med prvimi ameriškimi Indijanci in prahistorijskimi prebivalci Antilov. Predniki teh Indijancev so po poreklu, kakor učenjaki že delj časa trdijo, iz Nilskega okrožja, pa so od tu nato romali preko Sibirije v Ameriko. Pravim, da so učenjaki to trdili, a ne ugotovili, zakaj niso imeli za to dokaza. Te najnovejše prazgodovinske izkopnine pa nam odkrivajo zastor \ dobo, ko se je vršilo ogromno preseljevanje narodov, kakor ga ne poznajo vsa preseljevanja v moderni in stari zgodovini (celo ona starih tatarskih hord niso nič proti tej človeški povodnji!). Iz Egipta, iz severovzhodne Afrike torej, so se odpravili ti drzni iskalci novih dežel, pa so potovali skozi današnjo Palestino. Turčijo, Turkeslan pa dalje po planotah in gorah neizmerno prostrane Sibirije. Ni jih zmagala lakota ne divji vojno-željni rodovi; prodirali so naprej — daleč na sever Sibirije, kamor je pred njimi jedva kako človeško bitje zablodilo. B Neugasljiva želja za potovanjem in novimi odkritji je gnala brezštevilne množice v čolne preko Beringove ceste (če pa sta bili celini takrat Se povezani, so mogli korakati peš iz Azije v Ameriko). Dr. Hrdlickove izkopnine prav kažejo na to, da so prvi obiskovalci novega sveta uporabili Kodi.1* otok kot naselišče! Nekateri iz te velike ljudske povodnji so torej ostali tu, pijonirji pa so prodirali naprej skozi Alasko, Britsko Kolumbijo in skozi dežele, ki pripadajo zdaj obrežnim pacifiškim državam, \Vashingtonu, Oregonu in Kaliforniji. To se je zgodilo pred desettisoči leti. preden so vdrli v te zemlje Kolumb ali Balboa ali španski osvojevalci. Podjetni Egipčani niso našli v Ameriki nikakega sledu človeške noge. Velike, kosinaie živali, mamut, dinesavri in ogromni sloni so se podili ]>o džunglah in stepah te deviške zemlje. Nekje v Združenih državah —» tako trdijo strokovnjaki — so se morali neustrašeni koloniza-torji razdeliti v dve grupi. Ena je proJirala proli vzhodu, spotoma prebrodila velike reke, prekoračila gore in o lbiia vse napade divjih zveri, ki jih je povsod srečavaln. In ni se ustavila, dokler ni dospela do atlantskega obrežja (3000 milj dolga pol!). A po najdbah dr. Bennetta ni niti Atlanlik ».adržal potomcev Egipčanov. Njihova brezmejna sla ta osvajanjem jih je gnala naprej do otokov, ki so bili kesneje Zapadna Indija imenovani. Po naziranju arheologov je krenila druga grupa proti jugu naprej. Šla je skozi Mehiko in Srednjo Ameriko pa preko panamske zemske ožine v Vsi vemo, da je bila Evropa v preteklih geoloških razdobjih drugače zgrajena, kot je danes. Enkrat je bila pod večnim ledom (vsaj mnogi predeli), drugič pod morjem, a ne le to: zunanje lice zemlje spreminjajo tudi drugi faktorji: izžarevanje sonca, ki ugreje kamen, da se razširi in se napravijo razpoke; pride dež, razpoke se napi jejo, nastopi mraz, voda v razpokah zmrzne, kamen poka. Tako se celi skladi kamenja po gorah rušijo... Tudi hudourniki in poplave in ostri vetri in morja spreminjajo zunanji obraz zemlje. Seveda se vse to pozna v tisočletjih. Pa to ni nič čudnega. Čudno je le to, da majhne, večkrat komaj vidne iivalice zgradijo cele gore... Iz analize kamenja pa sledi, da je v kubičnem centimetru 00 drobnih »miliol«. Drugi mehkužci, nekaj večji kot >miliole<, toda enako važni, se imenujejo »numuliti«. Tudi ti so zapustili trajne spomenike, ki ne zaostajajo za ko-losalnimi palačami v- Parizu; ovekočile so so te vrste školjk v slavnih sfingah in piramidah v Egiptu. Ime nosijo od lega, ker imajo obliko kovanega denarja (>nutuisma« pomeni denar). Velike so kot leča. Njihova delavnost je bila največja v tercijaru. Cela vrsta arabskih in numidskih gora je sestavljena iz teh školjk. Kamenje, s katerim so Egipčani gradili svoje piramide, so prinesli s teh gora in zato so ti veličastni egiptovski spomeniki iz samih >numulitovc. Tudi gorovje v Libiriji je nnstalo ij leh živalic. Poleg teh živalic moramo omeniti še »infuso-rije«, ki so se v nekaterih geoloških periodah na veliko razvijale in pomagale graditi zemeljska tla. Po računu znnnstvenika Ehrenberga živi včasih v kubičnem palcu ilovice po milijon teh živih bitij. Tudi »infuzorije« so s svojimi kremenastimi okost-nicami zgradile cele skupine gora. V Severni Ameriki poznamo mesto Richmond, ki je sezidano na terenu iz »infuzorijskilu okostnic Gradbe cerkva v Parizu Pariški nadškof je v pastirskem pismu podčrtal neobhodno nujnost za gradbo novih cerkva v okolici Pariza, da bi na ta način priskočili na pomoč bednim delavcem, ki so brez dela in jela. Ljudstvo je sprejelo nadškofov poziv in danes gradijo 60 cerkva. S tem so se mnogi tisoči delavcev oddahnili za nekaj časa. Vidi se pa, kako je francosko ljudstvo še zmerom praktično katoliško, saj je moralo vendar zbrati velike vsote denarja za tolikšno število novih cerkva. Ženski stražniki Prva ženska policija je bila uvedena leta 1905 v državi Obregon v Ameriki, a danes je v Severni Ameriki 200 mest z žensko policijo, pa tudi v Evropi se že uvaja. — Glavna naloga ženske policije je nadzorstvo nad ženskami in otroki. Sodelujejo pri sleditvah ženskih zločinov, iščejo zgubljene žene in dekleta, skrbe za doseljenke, nadzorujejo plesne lokale ln kinematografe... Vse to delo žonske policije seže predvsem na ]>olje socialnega delovanja. Pred Kolumbom Smešni ce Končno je Blanbaud mlajši napravil svoj zadnji izpit Oče ga je vzel v svojo pisarno kot sotrudnika. Nekega dne pride k očetu in reče: sčastitaj mi. rešil sem pravdo, s katero si se ti štiri leta mučil U »Zelo lepo to, samo povej mi, od česa bomo sedaj živeli.. .< * Častnikova žena prosi za avdienoo pri šefu svojega moža. Ko pride k njemu, reče; >Gospod, moj mož slabo ravna z menoj.« »To meni nič mar!« »Pa tudi čez vas vedno godrnja, gospod!? »To pa vam nič mar!« Avdienca je bila končana. * Gostiteljica reče pesnfku: »Zagotavljam vas, solze sem prelivala nad vašo knjigo.« »To je genljivo, milostljiva!« odvrne pesnik. »Pomislite, na ta krasni ovitek mi je služkinja napravila velik madež ...« Nedavno je skupina Američanov postavila na Islandu spomenik Eriksonu, za katerega se točno ve, da je prišel do ameriške obale sto let pred Krištofom Kolumbom. Med obredom, ki se je vršil pri odkritju spomenika, so islandski zgodovinarji poudarjali, kako je Erikson pred tisoč leti odkril Labrador in Novo zemljo. — Kolumb za to odderitje ni vedel, pa se zato njegova pot na zapad ne more prav nič vezati z Eriksovim odkritjem. Saj je vendar Kolumb navajal za kopno na zapadu popolnoma druge argumente kot pa Eriksonova odkritja. Ta torej niso prav nič vplivala na njegovo plovbo — v novi «v«t pa je gotovo: ti severni naseljenci so bili predniki Eskimov kakor tudi različnim vrstam ameriških Indijancev! Ena najvažnejših vezi, ki drži to raso v enovitem okviru, je pomembna lobanja, katero je dr. Hrdlicka izkopal na otoku Kodiak. Je to bije lobanja nekega poglavarja. Moža so njegovi ljudožrski podaniki iz brezmejnega občudovanja požrl.. Mnogi primitivni rodovi so namreč žrli ?voj<» poglavarje, pa tudi poglavarje najbolj smrtnih sovražnikov, da b^ si privzeli na ta način vsaj eno izmed dragocenih lastnosti pojedenega poglavarja — V lobanji tega |ioglavarja je našel dr. Hrdlicka umetne slono-koslene oči. katere so bile z dragimi kameni umetniško obložene. Asteki in Maja narodi v Mehiki so delali podobno. Druga slonokoščena in kamenila okrasja, ki so jih izkopali na otoku Ko Lak, so jako podobna takratni indijanski civilizaciji. Profesor dr. Bennett je po nekaj tednih izkopal v kubanski provinci Pinar del Kio mnogo starin: dvesto školjkastih žlic, kamenitih kladiv, lesenih loncev iu ostale primitivne jx>trebščine. Tudi pred-historično lobanjo je našel v stari skalni votlini in tako je prišel tudi prof. Bennett do prepričanja, da so prvi Kubanci prišli s severa. Da pa so to pravi Egipčani, pričajo dela. ki eo jih med ameriškimi rodovi izkopali in so podobna egipčanskim v severovzhodni Afriki. Bogovi iz Egipta so podobni mehiškim bogovom izpred 20.000 let. Velika egipčanska piramida v Gizeh je bila gotovo predpodoba za piramide v Peruju... Pa še nešteto drugih skupnosti med egipčansko in staro-ameriško kulturo! Vsa dolga pot iz Egipta v Južno Ameriko in na Kubo je trajala sto iu sto let. Otroci, ki so bili na poti rojeni, so jiotovali celo življenje in umrli tisoče milj oddaljeni od kraja, kjer so zagledali luč življenja. Koliko čudovitih reci so morale generacije teh neutrudnih pijonirjev videti! Spoznali so glad in izobilje, srečo in trpljenje in pustolovščine v bogati meri. Toda nikoli niso bili ti romarji zadovoljni, dokler si pač niso našli njihovih otrok otroci doma jx) raztresenih gričih in dolinah, ravninah in obrežjih ameriškega kontinenta ... To so neznatne školjke »miliolet, ki niso večje od prosa, večina je še mnogo manjša, a so zgradilo cele vrste gora in dolin; sezidale so brda, presušile morja in napravile nižine. Iz kamenja teh gora pa danes gradijo cela mesta. Po znanstvenih preiskavah francoskih učenjakov vemo, da je večji del palač iu hiš v Parizu zgrajen iz teh drobnih školjk, ki so tesno druga k drugi prirasle. ČITATELJEM ZA NEDELJO A. Kayser: Pomagalo je Gospa Adela je prišla iz spalnice v novem angleškem kostimu, naglo popila čašieo močne »mokke« in dala postrežnici, ki naj bi jo teh Sest tednov nadomestovala, zadnja navodila. Tako, zdaj je vse urejeno. Robert, fanatični vernik dolžnosti, je ne bo pogrešal. Stopila je v njegovo delovno sobo. »Ali me spremiš nn kolodvor? Ali pa naj gro postrežnica?« »Ze grem!« Na kolodvoru so že čakali znanci, ki so bili namenjeni v taisto zdravilišče: dr. T. z ženo in stari profesor s svojima dvema vnukinjama. Stari gospod je nekam dolgo motril mladega trgovca. >Z nami bi morali, gospod R. Celo leto neprestano v jarmu, to ni nič prida.« »Prihranite si trud, gospod profesor!« mu je segla v besedo gospa Adela. »Ze dvo leti mu to pridigujem, pa je vse zastonj. Nepogrešljiv! Nenadomestljiv!« »Pa vsaj čez štirinajst dni pridite za nami,« je svetoval dr. T. »Mislim, da je treba ravno v vašem poklicu sempatja brezpogojno izpreČi.« R. je zgenil z ramami. Vlak je prihrumel. Stisnili so si roke, si želeli vse dobro in vrata železniškega voza so se zaprla. Gospej Adeli je poslalo čudno pri srcu, ko je videla svojega moža tako osamelega stati med tiri. Dejansko je bil videti utrujen. To je opazila prav šele sedaj. Med velikimi pripravami za potovanje je bila za vse drugo slepa. Zadnji čas je bil tudi tako molčeč in spal je nemirno. Zakaj si pa tudi ne privošči več počitka? Hotela mu je reči še kaj ljubega, tedaj je vlak potegnil. Zadnji pozdrav. Videla ga je iti proti izhodu. Ali je bil v resnici tako utrujen, kakor je bil videti? Prej je bil vendar njegov korak tako prožen. »AH je bil vaš mož bolan?« jo je -zopet ogovoril profesor. »Nič več ni tako svež, kakor je bil. Ne, da bi vas hotel plašiti, a izpregel naj bi.< Rahla rdečica ji je zalila obraz. »Moj mož še nikdar v življenju ni bil bolan. A danes se je zdel tudi meni tako čuden. Zadnji čas sem imela toliko opravkov. Saj nikoli nič ne potoži.« Stari gospod je dolgo presunljivo gledal mlado ženo in si gladil brado. »Hm l« »Oh, to bo pač žalost zaradi slovesa!; se je brezskrbno smejala mlada profesorjeva vnukinja. »Ce so naši možje enkrat sami sebi prepuščeni, šele vidijo, kaj pomeni žena. Kakor ti po božiču, Ernst, kaj? Bil si žalosten mož brez mene.« »Morda si še premisli in pride za vami,« je tešil dr. T. »Ne dajte, da bi vam nepotrebne skrbi spakedrale lepe tedne.« Gospa Adela se je prisiljeno smehljala. Strmela je skozi okno in videla bežali mimo domače mestece. Kaj ji je naenkrat tako težko leglo na srce? Koliko pregovarjanja je bilo treba, da je pri možu prodrla z letoviščem. Sele ko ga je dr. S. opozoril, da je v resnici potrebna oddiha in okrepitve, se je vdal. Da je ravnal zdravnik po njenih navodilih, se Robertu v njegovi nepodkupljivi poštenosti niti sanjalo ni. Lani so bile mrzle kopeli v W. Sijajno se je bila popravila in še bolje zabavala Bože, tako mlada je še, štiri in dvajset! Vlak je drvel naprej, misli pa so hitelo nazaj. Zdaj se vrača Robert v osamelo stanova nje. Malega sinka so za šest tednov izročili v skrb njenim roditeljem. Postrežnica pogrinja sedaj mizo, Roberl použije obed molče, naglo, ln potem bo sedel za pisalno mizo do polnoči, do ene, do dveh. Ce bi se mogla za trenutek lzpremeniti v miško in pokukati v njegovo delavnico! , ,, . Čudno, prej takih misli ni poznala. Vedno se je le jezila nad njegovo delavno gorečnostjo In da hodi z njo tako malo v družbo in na tabave. Ce le nima skrbi? Se včeraj je bda slišala, da sledi v njegovi branši kriza za krizo. Za taka vprašanja so — brezskrben otrok premožnih staršev — nikoli ni brigala. Prevzel jo je nenaden strah. Robert je bil nedavno odpustil tajnika. Zakaj? Izognil se je neposrednemu odgovoru, omenil nekaj v oporo tekočih poslov in odšel v svojo sobo. V veselem pričakovanju krasnih počitnic v letovišču je potem na to stvar mimogrede pozabila. Drugi so se zavili v svoje potne odeje in pospali. Zunaj je bila že tema. Adela je vstala in odšla na hodnik. Odprla je okno in hladila pekoča lica v hladnem večernem vetru. Prav gotovo je njena skrb nezmiselna in le znamenje, da njeni živci potrebujejo obnove. V sofednjem oddelku je slišala pogovor. Oba potnika, gospod in gospa, dame na hodniku nista videla. Poslušala je le napol, kmalu pa je postala pozorna. »Pomisli, Viljem, Lenzenova je zopet odšla s svojima najstarejšima hčerama v J., za pet tednov. Uboga para, Lenzen, se ubija zato s privatnimi urami. Molzna krava, veš! Magda, uboga hirava stvar, ki spada v bolnišnico, mora skrbeti za očeta in gospodinjstvo. Vse samo zaradi tega, da bi se obe veliki plavolaski dobro omožili. Ampak, kar se ni posrečilo lani v B. in predlanskim v H., se najbrž tudi v J. ne bo. Kaj praviš?« »Nič. K večemu to, da je Lenzen šalobar-da; namesto da zapravlja svojo zadnjo mož gansko snov za letovišča svojih babnic, naj bi raje pošteno zagrmel iu jih naučil skromnosti. Ce bi bile v mojih rokah!...« »V resnici pa tudi ni malenkost, imeti kar tri postane hčere na grbi. Samo predstavljaj si ta položaj.« »Me prav nič ne mika.« Nato sta umolknila. Kakor v sanjah se je vrnila Adela v svoj oddelek. Z vso silo volje se je skušala otresti neprijetnega čuvstva, ki so ga obudile v njej pravkar slišane besede. Kaj so ji mar tuji ljudje? Njen Robert ni nikaka šalobarda kakor oni skisanec s tremi nepreskrbljenimi hčerami. Zavila se je v odejo, ki jo ji je bil še skrbno kupil Roberl, in poizkusila zaspati. A ni se ji posrečilo. Vedno ji je bil pred očmi Robertov žalostni obraz in njegov trudni pogled. In marsikaj ji je prišlo na misel, kar je bila doma prezrla. Tudi prestrašeni pogled in globoki vzdih, s katerim je bil sprejel račun za njeno letoviško opremo. In služkinjo je bila morala poslati domov, češ, jia njemu zadostuje postrežnica, ki pride za par ur dnevno. Iz kovčega je vzela knjigo, da bi z napetim čtivom pregnala nemile duhove, ki so se tako iznenada oglasili v njej in jo mučili. Neka beseda, ki jo je bil izgovoril Robert, ko je z nežnostmi moledovala za letovišče, ji je sedaj pekoče kanila v dušo: »Ali moreš biti vesela, tako sama? Jaz si zase tega ne moreni predstavljati.« Potem je dvignil v naročje malega: »Pobič, pa ti povej, ali naj očka res zopet ostane tako sam?« Takrat se mu je smejala. »To bo vendar tako, kakor da sem se nevesia. Krasno. Potem se bova imela še rajši, veš.« Spomnila se je pisma, ki ga je bil Robert 7. drugimi pismi na polu na kolodvor prejel od pismonoše in ji ga v zadnjem hipu na vlaku izročil. Skoraj je bila nanj pozabila. Gotovo piše Klara Resingova, ki je s svojima malima hčerkama žS teden dni v Š. To je prava umetnica življenja, ki ji je tuja vsaka črnogleda skrb. S svojim - čebljanjem jo bo kmalu spravila v notrunje ravnovesje. Raztrgala je ovitek. Toda — kaj je to? Klara piše Robertu? Pa saj to ni njena pisava. Pogledala je ovitek. »Gospodu Robertu R. v L.« In kakor odpošiljalec: »Albert S., G.« Pomota? Robert ji je v naglici izročil napačno pismo. Sam pa bere sedaj prekipevajoče Klarine zdraviliške izlive. Kdo ve, kaj vse je zaupala svojemu pismu! Nobenih skrivnosti nista imeli med seboj, če so bili na vrsti njuna soproga, njune muhe in grehi! Kako je pa mogel biti Robert tudi tako raztresen? Pa tak je sploh v zadnjem času. Vse, kar se ne tiče njegovih interesov, pozablja. Vedno je ves raztresen. V skrbeh je začela brati pismo Robertovega najljubšega prijatelja. »Dragi! Tvojo pismo sem našel, ko sem se po daljšem poslovnem potovanju vrnil domov. Zato ta zamuda. Kar se tiče Tvojih skrbi, gledaš pač prečrno. Medlo je danes pač po vseh branšali. Že prideš zopet na konja, kakor sem tudi jaz po moji zadnji resni polomiji. Samo, odpusti mojo odkritost, tega ne razumem, zakaj svoje težave tako krčevito skrivaš pred svojo ženo. Po mojem mnenju mora biti prava Toda Adela je bila že zunaj in je stala pri vratarju, da se izvesti. Pet minut kasneje je pozvonila v penzionu za dijakinje, lledvike S. sicer ni bilo več tam, a predstojnica ji je rada dala sobo za eno noč. Ob polih zjutraj je kakor odrešena vstala. Ob pol šestih je bila zopet na vlaku, ki jo ie to pot vozil nazaj proti domu. Tako ji je bilo pri srcu, kakor dn bi bila od včeraj za leta zrelejša. Na kolodvoru v L. se je še nekoliko obotavljala. Ob enajstih je Robert običajno odhajal od doma po poslovnih opravkih. Morala se je zbrati, preden se z njim sestane. V predsobi je postrežnica brisala prah. Kakor tatica se je morala prikrasti nazaj k lastnemu ognjišču. Postrežnici je od strahu padla brisalka iz rok, ko je zagledala domaČo gospo. »Ne ustrašite se, gospa Helena. Neka nepredvidena zadeva me je prisilila, da sem se žena v vsakem položaju razumevajoč tovariš I krnila. Potovanje bom morala zaenkrat odgo-svojega moža in deliti z njim veselje in gorje. diti pojdite k vašim otročičem. Rom žo Moje Marte si ne morem predstavljati druga- | sama opravila.« če. In kolikor poznam Tvojo ženo, bi je ne moglo nobeno zdravilišče na svetu niti za en dan zvabiti od Tebe, če hi vedela za Tvojo skrbi in žrtev polno življenje. Mislim, da se hrabri, nesebični tovariš v njej še ni prebudil. Napol je to Tvoja krivda. Torej, če Ti sme Tvoj stari Albert dati dober svet, potem vrzi s sebe to mučeništvo. Trajno tega ne zdržiš. Saj se Ti je že v aprilu poznalo. Nič več nisi tisti sveži fant. Kmalu prebudi v svoji ženi, kar še spi v njej, pa boš imel v njej zlatega tovariša. Kar se tiče Tvoje zadeve, seveda brez vprašanja pristajam. Obenem Ti nakažem sedemsto mark. Zaradi vrnitve si ne beli glave. Zanašam se nn Tvojo srečo. Nam se godi v vsakem oziru dobro. Molčljivost nasproti Tvoji ženi je ob sebi umevna. Torej glavo pokonci, stari fant! In v vsakem slučaju računaj na Tvojega Alberta.« Pekoč jok se je dvignil mladi ženi iz prsi. Če bi mogla ustaviti vlak! In se s prvim prihodnjim vrniti domov! Še nikdar v življenju ji ni bilo tako bedno pri srcu kakor v tej uri, ko jo je Robertova požrtvovalna ljubezen pekla kakor živa žerjavica. In je njena lastna lahkomiselnost ležala na njej kakor gora. Metulj, veliki otrok, kakršen je bila doslej! Tujec ji mora pokazati mesto, na katero spada, na katerem bi bila morala stati od prvega dne svojega zakona. Naslonila je glavo v oblazinjeni kot in jokala. V srcu ji jo bilo grenko in sladko obenem, kakor niti v času, ko je bila nevesta; nikdar Roberta ni tako ljubila kakor v tej uri. »Frarikfurt!« je zaklical sprevodnik v zaspani voz. Potniki so zaspano odprli oči, pogledali v jarko svetlobo na kolodvoru in spali naprej. Nihče v oddelku ni slutil, kakšen duševen pretres preživlja mlada žena v kotu. Pod nenadnim navdihom je Adela skočila na noge. Frankfurt? Saj stanuje tu Hedvika S., njena najboljša prijateljica iz šolskih let. Ali bo našla pri njej za eno noč zatočišče? Ne da bi premišljala o svojem, na slepo srečo storjenem sklepu, je naglo pograbila svojo prtljago, stresla gospo T. za ramo in ji na hitro dejala: -Skoraj bi bila pozabila, da hočem čez noč ostati tu pri neki prijateljici. Na svidenje!': Gospa T. si je pomela oči in jo zmedeno pogledala: : Toda 1o vendar ne gre! Saj je — tema in — prekasno! Erih — čuj, no...« »Oh, in gospod je še pravkar dejal, da bom morala bržčas do oktobra hoditi semkaj.« Adelo je zbodlo v srce. Da, lani so tekli, namesto srede septembra, prvi dnevi oktobra, ko se je vrnila. V W. je bilo pač. nad vse zabavno! Žena je odšla, štedilnik je bil mrzel, ozračje hladno. Šla je v Robertovo delovno sobo. Tu je bil pripravljen kruh s surovim maslom, eno jajce in steklenica piva. Adela se je prijela za glavo. To je bilo kosilo za moža, ki tako naporno dela! In sama bi bila danes sedela za obilno obloženo mizo v zdraviliščnem hotelu v Š., če ne bi ji bil dobroten slučaj odprl jči. Začela je pripravljati prazniški obed. Ko se je Robert vrnil, je našel mizo v jedilnici poginjeno, kakor se mu je zdelo, lepše in skrbneje riego tedaj, ko je bila njegova žena doma. Adela ga je slišala nekaj mrmrati. »Ali je prišel obisk?« je mimogrede zaklical pred priprtimi kuhinjskimi vrati. »Ne!« se je pritajeno glasil odgovor. »Potem bi si bili trud lahko prihranili, gospa Helena. Svoj obed imam že tu notri.« Ko ni bilo nobenega odgovora, je odprl vrata širje in pogledal v kuhinjo. »Adela, človek božji! Kaj pa se je zgodilo?« Slonela jo plaho ob mizi kakor šolarica. »Robert, če ti ne prideš do mene, sama ne morem do tebe!...« Tedaj je stopil k njej, jo objel okrog ramen in ji vprašuje pogledal v oči. »Dete, kaj pa jo vendar?« »Daj mi Klarino pismo. In tu imaš svojega. Tn polem mi povej, če maraš še enkrat poizkusiti z menoj.« Površno je prebral Albertovo pismo. »In to si si tako k srcu vzela?« »Oh, Robert, junak si v potrpežljivosti, da si me tako dolgo prenašal!« »In sedaj hočeš ...« »Oslati pri tebi...« se je smehljala skozi solze. Robert je čutil, kako je padlo z njega težko breme. Osamelost bodočih tednov, rnrlvo ognjišče, opusteli dom, nenavzočnost otroka, skrivanje mučnih skrbi pred ženo, vse lo je odpadlo kakor moreča gora. »Ti moj ljubi tovariš!« Prižel si jo jo na prsi in jo poljubil. »To je najina druga poroka.« Nikolaj Ljeskov: Strah (Nadaljevanje) Ko sva zagazila v vodo, sva se prijela za roko in se hipno ustavila kakor pribita, od zgoraj pa so začele padali prve debele dežne kaplje. Bila je najina sreča, da se nisva več ganila, kajti če bi napravila le še en sam korak naprej, bi naju moglo spodnesti. V tem nevarnem položaju sta naju objeli dve Črni in mišičasti roki in kmet, ki sva se ga bila lako prestrašila, je rekel prijazno! »Ej, norčka, kam sta pa zašla!« In pri tem naju jo dvignil in nesel čez potok. Dospevši na drugi breg, naju je spustil na tla, si slekel kratilo kmetsko haljo, ki je bila za vratom speta z bakrenim gumbom, in nama z njo obrisal mokre in blatne noge. Midva sva ga gledala kakor omamljena in se čutila popolnoma v njegovi oblasti. A čudno — potezo njegovega obraza so se v najinih očeh hitro izpremenile. Ne le, da se nama ni zdel več strašen, marveč nasprotno zelo dober iii prijazen. Bil je to Čokat in Irsat kmet, lasje in brki so mu Že precej osiveli in ludi njegova kozja brada je bila s sivimi nitmi pomešana; oei 30 bile živahne, brz6 in resnobne, na ustnah je lebdelo nekaj kakor smehljaj. Ko je z najinih nog kolikor mogoče odstranil blato in glen, se je zares nasmehnil in dejal znova: »No, vidita... saj ni lako hudo... le nič strahu ...« Pri tem se je ozrl naokrog in nadaljeval: »Nič hudega, takoj bo ploha tu. (Deževalo je itak že.) — »Otročlčka, peš ne pridela domov.« Namesto odgovora sva le jokala. »Nič hudega, nič hudega, ne jočita, vaju pač ponesem do doma! t je dejal in z dlanjo pobožal mojega brata po objokanem licu, kar je imelo za posledico, da se je t-koj pokazala na njem umazana maroga. »Le.jte si no, kako umazane so kmetske roke,« je dejal najin rešitelj, pobožal brata po licu v nasprotni smeri in speljal tako nia-rogo še na drugo plat. »Sama ne prideta... Vodil vaju bom, tako ne pridela, še čeveljčki vama ostanejo v tem dreku.« »Ali znala jezditi?« je vprašal kmet. Zbral sem ves svoj pogum in odgovoril: »Da.' : Potlej je pa kar prav! : je dejal, me mahoma zavihtel na eno ramo, brata ila drugo, nama velel, naj se oprlmeva njegovega za-tiljka, ilaju pokril s svojo haljo, stisnil najina kolena k sebi in naju ponesel, korakajoč z dolgimi, zajetnimi koraki. Obut je bil v čevlje iz ličja in pod njegovimi nogami, ki so se mlaskaje dvigale, je škropilo blato na vse strani. Sedela sva na njegovih ramah, pod njegovo haljo. Selivan je moral hiti videti v tej opremi nadčloveško velik, a nama ie bilo lako udobno: halja se jc v plohi napojila z vodo in otrdela, midva sva pa bila pod njo na su- hem in na toplem. Omahovala sva na plečih najinega nOsača kakor na kamelineih hrbtu in prešla v nekako mrtviČno stanje, iz katerega sva se prebudila šele pri rtašem domačem studencu. Zame je bilo to pravo, globoko spanje, iz katerega sem se lo počasi dramil. Samo to še vem, kako naju je odvil iz svoje halje, pri čemer so se zgrnile okrog njega vse naše Anuške; strgale so naju iz njegovih rok in ga pri tem vražje psovale in mu vrgle haljo, v kateri nama je bilo tako toplo in varno, z največjim zaničevanjem pod noge. Povrhu so mu šo grozile z vrnitvijo nlojega očeta in se pripravljale, da pobite v vas klicat ženske in kmete, da bi šli nadenj s cepci in psi. Tega krutega obnašanja na noben način nisem mogel umeti, čenuir se tudi ni čudili, kajti začasna oblast v naši hiši se je bila zarekla, da nama nikdar no povedo, kdo je bil človek, kateremu sva imela zahvaliti najino rešitev. »Nimata mu biti za kaj hvaležna/ je dejala naša varnostna straža, »nasprotno, sam nam je vse to nadrobil.« Iz trli besed mi ni bilo težko uganiti, da naju ni rešil nihče drug kakor — Selivan! 11. Tako je ludi bilo. Ze naslednje julro so nama to povedali zaradi skorajšnjo vrnitve slaršev, in priseči sva morala, da za nobeno ceno ne poveva očetu in materi, kaj sva doživela. V tisiiii časih, ko je bilo se licvuij.i.Sivo, sc je včasih zgodilo, da so vlaslelinski otroci nežno ljubili služabnišlvo in zvesto hranili njihove skrivnosti. Tako je bilo tUdI pri nas. Skrivala sva pred starši, kolikor sva le Zflala, grehe ln pregreške »naših ljudi«. Kar se tiče mene samega, spada moje olrdško prijateljstvo z našimi bivšimi nevoljnikl med moje najljubše in najlepše spomine. Na ta način sem se bil seznanil z vsemi skrbmi in stiskami njihovih sorodnikov in prijateljev v vasj in se naučil z ljudstvom čutiti, Toda to dobro ljudstvo žal ni bilo vedno pravično in včasih celo sposobno, d d' je iz brezpomembnih vzrokov vrglo na bližnjega temno senco, ne da bi se brigalo za lo, kakšno škodo s tem povzroča. Tako je ljudstvo', ravnalo ludi s Selival!oirt, o čegar resničnem značaju in način ti življenja ni vedelo rti? gotovega, a je vendar drzlio in brez strahu, da bi so morda pregrešilo proti pravičnosti, razširjalo o njem govorice, zaradi katerih je postal za vse nekako strašilo. In na čuden način so je Zdelo vse, kar so o njem pripovedovali, lic le verjetno, marveč sd bila celo neka vidna znamenja, ki so kazala, da je bil Se. livan v resnici slab človek in da so se godil; v bližini njegovega samotnega domovanja v resnici slrašnl zločini. Zato so tudi sedaj vsi, katerih dolžnost je prav za prav bila, paziti na naju, udrihali proti Selivanu in valili vso krivdo nanj, dasi ravno naju je prav on rešil v nevihti. Prizadejali so mu šc novo nadlogo« Apolinarij in vse Anuške so pripovedovale, kako je bil Apolinarij v gozdu nazadnje našel primeren gne, na katerem bi bil mogel prednašati svojo pesem; ko E. Zollerder: Plava kroglica Vsako sredo smo se zbirali pri dr. Fran-eottu, kvartali, se pogovarjali o znanosti in včasih pripovedovali strašne zgodbe. To sredo je bil na vrsti gospodar sam. Poročnik Black-well, naš točaj je napolnil kozarce in dejal: »Poslušamo vas, dragi doktor!« Dr. Francotte, slok, z dolgimi, vedno raz-mršenimi sivimi lasmi, zaradi katerih je bil podoben znanstveniku ali umetniku, je pričel s tihim, nekoliko utrujenim glasom povest: »Čas in kraj moje zgodbe sta brez pomena... Neki večer so me poklicali k telefonu. Zvonec je drdral tako dolgo in trdovratno, kakor nikoli poprej. To je bilo že ob 11.32 min. ponoči, ko sem hotel iti spat. Vzel sem slušalo, a neki nagon mi je narekoval, naj ga ne dvignem k ušesu. Zvonec je obmolknil. »Ali še spite? ali še vedno spite?« Neki visok glas je obupno zategnjeno ponavljal vedno isto vprašanje. Ne vem, zakaj nisem odgovoril. Zdelo se mi je, da moram tako storiti. »Ali še niste vstali?« se je zopet zaslišalo iz aparata. V tem hipu je na moje največje začudenje zletel iz slušala droben, kovinski, plav predmet, lesketajoča se kroglica v velikosti navadne bucike, in se skotalil po preprogi. Glas v telefonu je tenko, razločno nadaljeval: »Avto pričakuje pred vašo hišo. Imate samo pet minut časa. Morate takoj na pot. Vzemite plavo kroglico. Izročite jo šoferju. Ne smete mu staviti nobenega vprašanja. Zadeva je preveč resna, velja življenju in smrti. Prepovedana vivisekcija. Zločinska vivi-se ..« Glas v telefonu je nenadno obmolknil. Zagledal sem v ogledalu svoj obraz in se zdrznil. Oči so bile široko odprte od groze, in ustnice so neslišno šepetale: »Vivisekcija. Še pet minut... pet minut...« Neštevilo ugibanj je preletelo moje možgane med tem, ko sem se pripogibal, da bi pobral plavo kroglico na tleh. A se ni raz-počila in se mi je zdela celc nekam mehka. Na čuden način sem se pop dnoma pomiril, ko sem to ugotovil, šele < kroglico v roki sem pričel mirno in jasno misliti, kaj vse moram storiti. Pet minut pozneje sem hi! že oblečen. Vtaknil sem električno svetiljkn v levi in sanic/ rss v desni žep širokega športnega površnika in zapudil stanovanje. Kroglico sem tiščal v r< ki. Pred hišo sem obetal. Tema je bilo kakor v rogu. Moja vila je stala na robu mesta, in se .je dvigal takoj za njo z gozdom poraščen klanec sredi mestnega parka. A snop rezke luči je nenadno razpršil temo. Zagledal sem krasen avtomobil, poles katerega je stal bled šofer. Pokazal sem mu kroglico, in mi je prikimal j Le noter, prosim. Treba bo hiteti. Ali ste vzeli samokres? Ali imate šest strelov?^ Pritrdil sem. Kmalu jih boste potrebovali. Pot pelje ckoli malega jezera. Seveda moram ugasniti luči.« >A zakaj? Katera pot ob jezeru je to? Ne poznam nobenega jezera v bližini.« Šofer ni odgovoril. Čim sem vstopil, je že sprožil motor. Ko sem se ozrl, sem zagledal na sedežu ne! a j belega. To je bilo pismo. Odprl sem ga, prižgal žepno svetiljko in pre-čital te-le besede: »Rešite nas! Morate biti zelo previdni! Noč je temna. To je naše edino upanje. Prilagamo ček v znesku 10.000 funtov kot plačilo za vaše življenje.« 10.000 funtov! Ti neznanci so drago cenili moje življenje! A kaj je pomenila ta neumna Šala? Med tem je šofer nenadno zašepetal, ne da bi se ozrl: »Kaj počenjate? Ugasnite vendar luč, 5e vam je življenje drago! Kmalu bova na cilju. Ali že vidite jezero?« Res, prej sem začutil kakor zagledal črno vodno gladino, ker sem zaslišal enakomerno pljuskanje valov. Samo včasih se je tema za spoznanje razmaknila, in so švigale nad vodo neke sinjikaste sence. Avtomobil je nenadno obstal sredi iste aeprodirne noči Šofer je odprl vratca. »Izstopite,« je rekel hripavo. »Saj mi vendar morate povedati, kaj naj (u počnem?« »To boste zvedeli prav kmalu, točno opolnoči. Vse je itak odvisno samo od vaše spret- pa je tekel proti njemu, se je v neki kotanji, ki je bila zasuta z listjem, spotaknil ob nekaj mehkega. To »mehko« se je bilo pod Apolina-rijevimi nogami premikalo in ga tako izpod-ueslo. Ko se je pa pobiral s tal, je videl, da je bilo to truplo mlade kmetice. Opazil je celo, da jo bilo truplo oblečeno v čist, bel, rdeče vezen sarafan in ... da je bilo grlo prerezano in je iz njega tekla kri... Tako grozno odkritje je moglo človeka seve do skrajnosti pretresli in ga pognati v beg — kakor je štor'1 Apolinarij. Neumljivo pa in čudno je bilo to-!i: Kakor sem bil že pripovedoval, se je Apolinarij izpodteknil ob truplu umorjene šele potem, ko se je bil ločil od nas in sam lazil po gozdu; kljub temu so pa vse Anuške in Roške prisegale pri troedinem Bogu, da so uniorjenko videle... »Kajti,« so dejale, >ali bi se bile drugače tako prestrašile? : Še danes sem prepričan, da pri tem nikakor niso lagale, marveč so same trdno verjele, da so videle v Selivanovem gozdu umorjeno žensko, oblečeno v čedno pražnje, rdeče vezeno knietsko oblačilo, s prerezanim grlom, iz katerega je drla kri... Kako lo? Ker ne pišem izmišljotin, marveč beležim samo dejstva, se moram nekoliko dlje pomu-diti pri tem slučaju in povedati, da se ni nikdar pojasnil v naši hiši. Umorjene ženske, ki je ležala pod listjem v kotanji, kakor je rekel \polinarij, ni bil mogel razen njega nihče irug naše družbe videti, ker razen njega ni bil nihče na tistem mestu. fDaije.) nosti. Mar niste dr. Francotte iz Scotland Yarda? A jaz moram takoj nazaj. Zbogom.« Obrnil je avlo in takoj izginil, kakor da bi se pogreznil v zemljo. Stegnil sem v temi roko in zdelo se mi je, da me opazuje tisoče nevidnih, sovražnih oči. Nisem vedel, kod in kam. To je bilo prav mučno. A napel sem vse moči, da ne bi zaklical in ostal nepremičen. Ali ne bi bilo preveč neprevidno prižgati svetiljko in pogledati, koliko je ura? Ali ne bi kazalo odkorakati nekam naprej? Ta vprašanja so me mučila vedno lx>lj. A nenadno sem nekaj opazil. V daljavi kakih 30 metrov sem razločil senco nizke hiše. Stala je sredi parka. Okna v pritličju so nenadno zažarela v električni luči. Rahla svetloba je švignila skozi debla, pričarala iz mraka sence grmovja in tropskih palm. Notri so morali biti ljudje, ker so se premikale onstran oken neke nejasne sence. Če so mi telefonirali iz tega skrivnostnega poslopja, je morala hiti vsa zadeva več ali manj resnična! Polagoma sem se pomiril in sklenil, da na noben način ne smem podleči razburjenim živcem ler pobegniti domov. Izkoristil sem vsako kritje in se počasi približal hiši. Moje noge so neslišno drsele po travi. Z desnico sem otipaval pripravljeni samokres. »Šest nabojev! Šest nabojev!« sem venomer mislil. . Kaj pomeni to? Zakaj jih mora biti prav šest? Ali so se polastili vile neki norci ali pa jaz sam nisem bil pri zdravi pameti? A okno v pritličju se je sunkoma odprlo in ven je pogledalo točno šest glav. Vse so se noro grohotale. Ta smeh je bil tako pošasten, da me je polila kurja polt. »Torej bo to vendar resnica k sem pomislil. »Zdaj vem, zakaj moram i mati šest nabojev ...« Glave so zopet izginile. Prikradel sem se pod okno in videl, da kroži po sobi šest v dolge bele obleke zavitih postav. Videti so bile kakor zdravniki pri operacijski mizi. Minuto ali dve pozneje so obstale v krogu. Okno je ostalo odprto. Obupen krik je prerezal nočno tišino. »Le hitro, le hitro, dokler Še ni prepozno!« sem pomislil, planil po travi naprej in pričel iskati oprijema, da bi zlezel skozi okno v notranjost hiše. A ovijalke ob oknu so bile prešibke, da bi držale mojo težo. »Zakaj ne bi poskusil vdreti skozi vrata?« sem v naglici pomislil in stekel okoli hiše. Človeški možgani neverjetno naglo delujejo v sličnih trenotkih! Kmalu sem našel vrata, planil noter in skoro padel, ker sploh niso bila zaprta. Kakor burja sem zletel po stopnicah navzgor. Debela preproga je zaglušila moje korake, in sploh je vladala v hiši popolna tišina. Šele zgoraj sem zagledal dolg hodnik in žarek luči, ki je prihajala skozi zaprta vrata v globini hodnika. Zopet se je razlegel isti pošastni krik, in sem se pretresel: >Zločinska vivisekcija! Na pomoč! 10.000 funtov kot cena krvi.« V enem trenotku sem zagrabil za kljuko. A preden sem utegnil odpreti vrata, mi .je zopel zadonelo naproti isto pošastno, laježu lačnih šakalov slično rezge-tanje. Šestero spačenih obrazov je pogledalo iz sobe in šest krvavih kazalcev mi je kimalo v zraku. »Roke kvišku!« sem zaklical in dvignil samokres. .Roke kvišku, če vam je življenje drago!« Vrata so se nenadno zaloputnila za mojim hrbtom in sem slišal, kako je nekdo na hodniku obrnil ključ v ključavnici. Naslonil sem se na zid, da ne bi me kdo napadel od zadaj, ter zagledal sredi sobe belo operacijsko mizo. Zopet je zapel zvonček, ki je bil čudno sličen glasu mojega telefona. Šest belo oblečenih postav se je priklonilo in sem začul glas: »Gospod doktor, k telefonu vas kličejo! Ali ne čujete?« »Morilci!« sem zagrmel. »Vaša igra je izgubljena! Kdo je vaša žrtev na kirurgični mizi? Odklenkalo vam je! To vam pravim jaz, doktor Francette. Saj ste kaj čuli o meni!« >>Kaj, vi ste, doktor Francotte? Ha-ha-ha... Ta je pa dobra! Mar ne vidite, da ste že zvezani in boste zdaj operirani? Mar ne čujete, da vas kliče zvonec?« Hotel sem dvigniti roko in se v obupu prepričal, da je bilo že prepozno. Nekdo me je stiskal kakor v kleščah. Tema mi je zastrla oči, in smrtne srage so mi oblile čelo .. .Gospod kolega, le potiho, le nobenega ropota, drugače bova morala oba skupaj doplačati. Tudi za plen se nikari ne trgajva, o tem bova raje govorila drugod. Ker sem bil pa jaz prvi in ker sem največ vredne stvari že lepo zavil in povezal, morate biti tako tovariški in v dobri četrt ure poskrbeti za cizo, da vse naloživa in čim prej izgineval... r Caharija je brž dal znamenje, da je razumel in da se bosta o vsem drugem pobotala izven tega neprijetnega pozorišča. Nato je Caharija izginil, drvel v mesto, našel cizo in se kmalu nato zopet znašel v vili. Tam je krepko pomagal vlačiti zaboje, kovčege, slike, hišno opravo; potem sta v potu svojega obraza odrinila iz nevarnega pasu: eden je vlekel, drugi porival. Ko sta se dovolj oddaljila, sta si privoščila trenotek oddiha in z burno utripajočim srcem uživala bajno lep solnčni vzhod. Potem je vprašal Caharija, kam bi sedaj z blagom? Oni je povedal cesto in hišno številko; ni bilo daleč in kmalu sta dospela na cilj. Z združenimi močmi sla zvle-kla zaboje, kovčege, slike in pohištvo v prazno dvosobno stanovanje, kjer se je oni drugi slednjič pred Caharijem takole izpovedal: »Vedeti morate, gospod vlomilec, da mi je bila postala vila preSraga. Časi so pač slabi. Ta brkljarija tule je zadnje, kar mi je še ostalo; vse drugo je prišlo od tal do strehe na boben. Konkurz. Polomija. Saj razumete? Da, še za selitvene stroške mi ni ostalo, in če mi ne bi bil prišel na pomoč dober človek, kakoršen ste vi... kratko in malo: Sedaj je vse v redu, spravim se zopet na konja, kajti vi ste mi dali — čeprav ne čisto prostovoljno — dober nauk, kako se mora človek znajti v vsakem položaju. Ne jezite se, ampak glejte na stvar s smešne strani, kajti zamrza je greh in nikakor ne najzanesljivejše sredstvo, ki bi nas enemu pomagalo na noge. Dobro se imejte, moj ljubi — Caharija, malopridnež iz zamrze, je otrpnil, sprednja čeljust se mu je povesila. Potem se je splazil ven, zamišljen, nem, vendar se ni mogel premagati, da se ne bi samemu 6ebi sramežljive — naškrebil. In potem se je ponovilo vse, kar sem sanjal poprej. Nikar ne mislite, da je to samo potegavščina. Pripomniti moram, da sem bil v tem času zaposlen z neko posebno zadevo. Tolpa brezvestnih zločincev je ugrabila več mladih dam iz najboljših krogov. Pisma obupanih jetnic, ki so zahtevale večje denarne zneske, so kazala na navadno izsiljevanje, a mislil sem, da se poslužujejo razbojniki nekih nenavadnih groženj. Vsi smo delali noč in dan. Po pravici povedano, malokdaj sem mogel spati. Nadzornik French je naposled ugotovil skrivališče tolpe. »No, in kaj je bilo s kroglico? s plavo kroglico?« > Takoj, takoj. To je najbolj čudna podrobnost. Ta večer me je obiskala, preden sem šel spat, moja sestra s sinčkom. Mali Mike je pri meni vedno dobival sladkorčke. Moral je izkoristiti trenotek, zmečkal plavi stanjol in vtaknil krogi ico v telefon. Padla je odtod, ko sem snel slušalo... V avtomobilu sem res našel kratko službeno poročilo ravnatelja Georgija. Seveda so bile moje sanje dokaj zmedene, a v splošnem so čudovito točno napovedale resnične dogodke. Na obali sem srečal Georgija. Stražniki so obkolili vilo. Park, lega hiše in vrat — vse je odgovarjalo resnici. Naposled smo res zaprli šest izsiljevalcev. Grozili so ugrabljenim igralkam in hčerkam iKigatih staršev. da jim bodo na kirurgični mizi razmesarili obraze, če ne bodo pristale na odkupnino. Se- veda je bilo vse skupaj samo grožnja, in so se ujetnice samo po nepotrebnem prestrašile. A prisegam vam, da nikoli poprej nisem ničesar slišal o operacijski mizi v vili. Odkodi neki vse to? Večtedenska živčna napetost je morala poostriti moje duševno delovanje, ki je postalo skoro preroško. Zato sem razločno sanjal o podrobnostih, ki sem jih doživel šele eno uro pozneje. Sanje so se morale pričeti v trenutku, ko je prvič zapel telefonski zvonec. Vsa pošastna zgodba je trajala samo dve minuti. To je seveda jako malo za dogodke, ki so potem trajali vso noč do svita...« Tako je zaključil doktor Francotte, ravnatelj v Scotland Yardu svojo zgodbo, iu se ui upal nihče od nas dvomiti, da nam ni povedal samo popolne, gole resnice. . .s' Radio Programi Kadio-JLjublfana i Nedelja, 25. septembra: 9.30 Prenoe cerkvene glasbe iz franč. cerkve. 10.00 O 10 božjih zapovedih (dr. H. Tominec), 10.30 Slomšek v našem vzgojstvu (Etbin Boje). 11.00 Salonski kvintet. 12X0 Čas, poročila, plošče. 15.15 Slomškova proslava (Erjavec). 15.45 Opera Mala Floramye na ploščah. 17 Citre solo, g. Mezgolits. 20 Pester večer. Izvajata gdč. Barbičeva in g. P, Rasbergar, čluna marib, nar. gledališča, 21.15 Salonski kvintet. 22.00 Čas, poročila, salonski kvintet. Ponedeljek, 26, septembra: 12,15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — IS Salonski kvintet. — 19 Plošče. — 19.30 Predavanje o solncu (Peterlin). — 20 Samospevi gdč. Anite Mezetove. — 20.30 Flavta-solo, izvaja V. Čampa. — 21 Salonski kvintet. — 22 Čas, poročila. — 22.15 Prenos koncerta iz kavarne Zvezda. Torek, 27. septembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 18 Otroški kotiček (M. Komanova). — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 Nepremičnice in vsemirske meglice (A. Peterlin), — 20.30 Prenos iz Belgrada. — 22 Čas, poročila, — 22,15 Samospevi gosp, Jožeta Gostiča. Dragi programi* Ponedeljek, 26. septembra. Zagreb: 20.30 Klavirski koncert. — 21.30 Klasične in romantične overture. — 22.40 Šiagerji. — Milan: 20.30 Orkestralni koncert. — 21.20 Komedija enodejanka. Orkestralni koncert. — Stutt-gart: 20.50 Radio-orkester. — 22.35 Šah. — 23 Koncort, — Berlin: 20 Zborovno petje. — 21 Poročila. — 21.10 »Marija Magdalena«, meščanska žaldigra. — 22.45 Miinchen. —- 24 Pester večer. — Belgrad: 21 Igra. — 22 Klavirski koncert. — 22.40 Prenos večerne glasbe iz hotela »Petrograd«. — Rim: 20.45 Lahka glasba. — Eeromiinster: 20 Večer vokalne glasbe, — 21 Franc Schubert: Sim-ionija št. 3 v D duru. — 21.45 Sodobna glasba. — Langenberg: 22.45 Koncert, — Praga: 21 Violinski koncert. — 21.30 Pianinski koncert. — 22.20 Plošče. — Dunaj: 20.05 Poljudna glasba. — 21.45 Poročila. — 22 Plesna glasba. — Budimpešta: 20.55 »Pot na Palatin«, opera. — 22,15 Ciganska glasba. Torek, 27. septembra. Zagreb: 20 Prenos opere >Alcestro« z Dunaja. — 21.15 Plesna glasba. — 22.40 Plesna glasba. — Milan: 20.30 Operetni prenos. — Stuttgart: 21 Simfonični koncert. — 22,45 Plošče. — Berlin: 21 Poročila. — 21.10 Koncert. — Belgrad: 20 Vokalni koncert. — 20.30 Prenos iz Zagreba. Plesna glasba. _ Rim: 20.45 Pester koncert. — Beromiinster: 21.40 Neznane Lisztove kompozicije. — 22 Radio-orkester. — Langenberg: 20 »Wallenstein<, dram. pesnitev, Schiller. — 22.20 Poročila, nato koncert. — Praga: 21 Radio-orkester. — 22,20 Jazz. — Dunaj: 20.50 »Mihael Reinbold Lenz«, igra. — 22,30 Poročila. — 21,50 Plesna glasba. . Cerkveni vestnih Notranja Mar. kongrogacija gospodičon pri čč. nršulinkah v Ljubljani ima svoj prvi mesečni sestanek po počitnicah v nedeljo, 25. septembra, ob pol treh popoldne. Vse in točno! — Voditelj. Karmel na Selti pri Ljubljani. V nedeljo, 2. oktobra, pred godom sv. Male Terezije, bo v Kar-meleki cerkvi na Selu priLjubljani: ob 16 pridiga, blagoslovljenje rož in pete litanije z blagoslovom. V ponedeljek, 3. oktobra, na praznik sv. Male Cvetke bo ob 5 tiha sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim. Ob 6 slovesna sv. maša. Nato več tihih ev. maš. Ob 16 pridiga, blagoslovljenje rož in pete litanije z blagoslovom. — Tudi letos pripravlja nebeška Cudodelka šopek rajskih rož, da jih pokloni svojim častilcem, ki jo obiščejo v »Slovenskem Lizjeju«. Na godovni dan bo izredno radodarna. (Posebno letos, ko proslavlja 2. oktobra njena rodna sestra Pavlina, sedanja prednica v Lizjeju, Mati Agneza Jezusova, svoj 50 letni jubilej, odkar je bila vstopila v karmelsko svetišče. Mati Agneza nam je svetnico vzgojila. Ona je položila prve temelje božje ljubezni v dovzetno dušo, ona jo je vodila po m a 1 i p o t i. Sv. Terezika je rekla: Mamica, vi edini poznate najgloblje kotičke moje duše. — Vi edini!« _ Da, poznala jih je in čudovito razsvetljena je slutila Gospodove načrte z Malo Terezijo. Vsi so se nad pričakovanje uresničili. Spomnimo Malo svetnico na velike milosti, ki jih je po smrti obljubila »materi njene duše«. — Gotov tudi nam izprosi vsaj rožni listič. Zamašhc vseli velikosti stisnjene plošče iz plutovine za tesnila v debelosti 1 do 8 mm, kopalne pasove, vložke za čevlje iz plutovine, stisnjene plošče iz plutovine za ledenice v vsaki velikosti odda j.A.Kone£fEcr, raariftor-Siuflenci tovarna plutovine Lorna Doone Roman iz Esmoora Eno in dvajseto poglavje. Lorna pripoveduje do konca. »Ni še preteklo leto dni od tedaj, čeprav se mi zdi, da jih je že deset minilo. Bila sem še otrok in sem se brezskrbno igrala s cvetlicami na travnikih, se skrivala za skalami in borovci in sanjala o junaku, ki pride pome. Nisem se še zavedala našega sramotnega življenja, ki je v porogo zakonu in v škodo našim sosedom. Moj ded sir Ensor Doone je budno pazil na to, da so ee njegovi ljudje v moji prisotnosti lepo vedli. Pri tem mu niso delali posebnih preglavic, kajti doma Dooni ne ropajo in se tudi preveč ne prepirajo, razen morda pri kartanju. Pred sirom Ensoroni so pa v strahu vsi, četudi je že zelo star In slaboten. Celo najpredrznejši in najmočnejši robavsi, ki nimajo nikakršnega smisla za dobro in z1q, se tresejo, kadar jih privedejo pred sivolasega starca. Pod njegovim varstvom sem bolj na varnem, kakor bi bila pod streho kraljevskega nadsodnika. Petnajsti dan julija preteklega leta, oni ne-irečni dan ,ki nameravam o njem govorili, je bil nenavadno soparen. Mudila sem se dolgo na spodnjem koncu doline in sem si ob potoku spletala venček iz vresja in kozjih parkeljcev, da bi bila pri večerji kar najbolj všeč svojemu dedu, ki ima rad cvetje. S ponosom sem si dela venček na glavo, a svoj sivi klobuk sem držala v roki, da ga ne bi z njim pomečkala. Namesto da bi sc bila odpravila domov preko travnika aH ob vijugastem potoku, sem jo ubrala po bližnjici skozi jesenovje sredi naše doline. Ko-'jkor mi je znano, 5e niste dospeli nikoli tako daleč, Dar bozj! v pravem pomenu besede je za mnoge pokrajine vzhoda ližol soja. Ze sam na sobi je zelo slasteh; iz njega delajo tudi okusen in tečen kruh ter olje, znajo pa ga pripraviti tudi tako, da ima okus po mesu. To je na daljnem vzhodu. Toda če to božanstveno rastlino presadite na naša tla, prične hirati in se posuši. Prav tako je tudi z reklamo! Kar se je mogoče obneslo v tujini, nima pri nas ugodnih tal. Vsak narod namreč ima svoje šege in navade, pa tudi posebnosti, ki izhajajo iz duše, ki je samo njemu lastna. Zato bo imel uspeh samo dotični ki bo tudi svoji reklami dal obliko, ki popolnoma odgovarja duši in mišljenju kupca. Predno storile napako, ki Vas velja mnogo denarja, se pogovorite o reklami s tvrdko CfUhlam rfl8%man> reklamno podieiie. Ljubl/ana.giBdališka u!.8 Telef. Tehnična in trgovska visoka šola v Parizu Ecole superieure techniquc et Com- merciale de Pariš (oblastveno dovoljena in registrirana). Inženirski študij v vseh tehničnih strokah in trgovski vedi. Diplomski izpit v nemščini in francoščini. Pripravljalni oddelek za neabiturijente. Dopisni oddelek v francoščini in nemščini. Programi in pojasnila se dobe zastonj pri Sccretariat Genc-ral de l'ESTOP Serv. D 11, Rue Perronet, Pariš 7e. za odeje in v tablah vedno v zalogi Tovarna vate Arbelter, Maribor Zahtevajte vzorce in cenik Naprodaj radi preselitve popolnoma upeljanl zn operacije najmoderneje urejeni sanatorij v Mariboru, Gosposko ul. 49 Informacije: Primarij Dr. Cernič, Maribor P. isčner - Celota cesSa 44 (Spodnja Šiška) nudi najfinejše kolonske vode na liter od 50 Din naprej in vse v to stroko spadajoče predmete in blago. Prvovrstno blago, postrežba solidna. Cene najnižje I se priporoča za vsa ključavničarska dela LJUBLJANA, Gregorčičeva ul. 5 ali Rimska c. 2 V vinski kleti T. MENCINGER, Sv. Petra o. 43 na dvorišču se toči vino dalmatinsko belo, Opolo, štajersko belo, bizeljsko rdeče po Din 8'-. Pri odjemu 10 litrov znaten popust. ■ idelujejo se najnovejši modoli otroških in igračnih vozičkov, triciklji, razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F. B.L., tovnrna dvokolos in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. 191 Znižujemo cene! Prvovrstna štajerska vina v točilnici v Aškerčevi ulici: Rdeče namizno liter po 6 Din, belo namizno po 8 Din. Sortirana vina: mozler liter po 10 Din, rizling po 12 Din, burgundec po 14 Din. Lngros v zadrugi s popustom in po zmernih cenah. Prva južuošlajerska vinarska zadruga v Celju. Zahvala. Vsem, ki so našo drago mamo KATARINO DOLENC spremili k večnemu počitku, se najiskrcneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gg. pevcem iz Škofje Loke za ganljivo petje. Sopotnica, 23. septembra 1932. Rodbina Dolenc, p. d. Jamnikova. ZU JESENSKO SADITEV nudimo po znižanih cenah razno drevje za drevorede in okras, konifere, okrasno (cvetlično) grmovje, grmovje za ograjo, gozdne sadike, vrtnice, plezalke, sadno drevje, sadne divjake itd. Cenik na zahtevo brezplačno. Uprava veleposestva Tišina, p. Rankovci, Prekmurjc. Zahvala Podpisani Gunčar Franc, Čretež št. 1, p. Krško, se najiskreneje zahvaljujem »Karitas«, po-smrtninskemu oddelku Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani za izplačilo posmrtninske podpore pa moji žena Gunčar Ani, ki je po 20 dneh zavarovanja umrla. Čutim dolžnost, da to prekoristno ustanovo vsakomur najtopleje priporočam. Čretež, dne 21. septembra 1932. Gunčar Franc, posestnik. Novi sodi hrastovi, iz tri leta starega izdelanega lesa — se dobijo po zelo nizki ceni pri Jožefu Zvonar — sodarstvo, Stari irg, Slovenjgradec. Komercijalna moč z veliko industrijsko, trgovinsko in bančno prakso, prvovrstnimi referencami, samostofen korespon-dent v slovenskem, hrvatskem in nemškem jeziku, perfekten knjigovodja-bilancist in organizator, ver-ziran v davčnih zadevah, išče mesto z zmernimi zahtevki. Gre tudi kot saldakontist, magazineur, expedient ali pomožna moč za katerokoli delo, oziroma prevzame poldncvno zaposlitev ali delo na ure (tudi večerne). Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Komercijalno vsestransko verziran« št, 13.828. Zahvala Povodom požara po udaru strele sem imel na svojem imetju občutno škodo, katero mi je Jugoslovanska zavarovalna banka »Sla-vija« takoj in na zadovoljiv način izplačala. Radi tega se tej družbi tem potom zahvaljujem in jo vsakomur priporočam. S p. H u d i n j a , dne 22. septembra 1932. Celjska milarna d. z o. z., Celje, Ivo Čater 1. r. Naznanjamo žalostno vest, da je naš srčno ljubljeni in dobri soprog, oziroma oče, stari oče, stric, tast in svak, gospod SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE S0LSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. strojevodja drž. žel. v pokoju v petek, dne 23. t. ni. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 25. septembra 1932 cb 5 popoldne iz hiše žalosti Gutčeva ulica 17 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 24. septembra 1932. Marija, soproga. Ing. Franjo, sin. Štefka Lončar, Iva Ivančič, hčeri in ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T- D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE Inhko pa vidite to drevje s pečin nad nami ko sivo progo. Menila sem, da ne bom nikogar srečala, kajti te poti so se ogibali tako mladi kakor slari. Pri ovinku steze, kjer se ta znižuje k poloku, pn iznenada skoči izza drevesa neki moški, mi zastavi pot in me zgrabi. Hotela sem zakričali, toda glas mi je zamrl v grlu in čula sem samo glasno utripanje svojega srca. ,Nečakinja Lorna, moja dobra nečakinja,' je iz-pregovoril mirno in hladnokrvno tujec, ,tvoj glas jo nedvomno zelo prijeten, kakor morem soditi po tvoji zunanjosti. Toda prosim te, da ga ne izdaš, kajti sicer pogubiš svojega najboljšega nečaka in najzanesljivejšega varuha Alana Brandira Locli Avvea.' ,Tl moj varuhi' sem vzkliknila, kajti to so mi je zdelo presmešno. ,Prav zares, gospodična,' je potrdil, ,samo če si Lorna Doone.' ,Ne motiš se, ime mi je Lornn Doone.' ,Potem sem v resnici tvoj zvesti varuh Alan Brandir Loch A\ve, sin imenitnega škotskega lorda. Ali mi ne verjameš?' ,Verjamem ti I' sem dejala in gn presenečeno gledala. ,Toda kako je to mogoče, saj si skoraj istih let kot jaz?' ,Vsaj tri leta sem pred teboj. Ti, moja varovanka, jih šo nimaš šestnujst, a jaz, tvoj varuh, jih Imam devetnajst.' Nato me je vljudno povedel na odprlo mesto pri vodi, kamor je lila svetloba skoz,i vojevje. ,No, kako sem li všeč, zala nečakinja?' jc vprašal, ko sem ga z občudovanjem gledala, da me je bilo skoraj sram svoje radovednosti. ,Bo 11 moja nečakinja Lornn prijazna do svojega varuha in najbližjega sorodnika? Skratka, ga li občuduje kakor ,Tega res ne vem,' sem odvrnila, Joda videli si dobrega srca in ne kaniš menda nič hudega. Tudi meč so ti zaupali?' Ker sem bila vajena gledati samo visoke in krepke možakarje, se mi je zdel la zali, liališpnni, vitki mladec na prvi pogled prava lutka. Vendarle sem se ga v somraku sredi gozda malo bala. Go-spodek lii bil dosti višji od mene, na sobi je imel zelen, z resicami in zadrgami okrašen plašč z rdečimi robovi in našitki, a pod njim mu je visel kratek meč. ,Res nisem videti posebno krut,' je dejal in po-rožljal z mečem, ,vendar te zagotavljam, da teče v meni junaška kri. Če bi prišel sednj bodisi najpredrznejši in največji razbojnik, kar jih živi v tej čarobni dolini, in bi se drznil povonjati dišavo tvojega venčka, bi ga preklal na dvoje, preden bi utegnil uteči ali zakričati.' ,'Tiho I' sem ga posvarila, ,ne govori lako glasno, sicer boš moral poskusiti i prvo i drugo, pa ti oboje ne bo nič pomagnlo.' V svojem navdušenju je namreč popolnoma po-zabil, kje je in s kom govori; mene je pa obšel smrtni strah ob misli, kaj bi bilo s tem krasnim šibkim mladcem, če bi ga zalotili Dooneki meči. ,Ne bodi huda,' je nadaljeval tiše, .kajti od daleč prihajam in težko sein hodil, samo dn bi 1e obiskal. Dobro veni, med kakšnimi ljudmi sem in da bi mi tukaj postregli prej z nožem kakor pn s soljo in kruhom. Vkljub temu se ne bojim, kajti na škotskem sem znan kol najboljši tekač. In kaj so takile grički v primeri z našimi planinami? Imel sem že opravka z bolj divjimi in krepkejšimi ljudmi, nego so tukajšnji Dooni. Pred leti, ko sem bil še mlečno-zob dečko —' ,Cenjen i varuh,' sem ga prekinila, ,sedaj ni cas za t a.; c Sionjc. i, cmara sc tebi nc mudi, toda jaz ne smem gubiti časa. Povej mi kratko in jasno, v kakšnem sorodstvu sva si, na kakšen način si moj varuh in kaj te je dovedlo semkaj?' ,Vse je v redu, nečakinja — vse jo v rodu. Jaz sem sin tvojega ujca; moj oče je bil brat tvoje matere in eden izmed prvih lordov nn dvoru kralja Karla H. Na njegovo Željo bi se bil moral posvetiti pravnim naukom, 110 zaradi svojega gmotnega položaja, temveč zato, ker jo bil sanij premalo podkovan v državnih zadevah. Toda dovoli mi, gosjx)-dlčna Lornn, brez smotke ne morem govoriti o zakonih in paragrafih.' Nnslonil se je na vrbo, potegnil iz žepa pozlačeno šknllico in si prižgal smotko. ,Ne boj ne, nečakinja,' je nadaljeval, /zdaj bova še varnejša. Meno bodo smatrali za kresnico, a tebe zn cvel, ki ga ona osvetljuje. Toda vrniva so k predmetu. Pravni nauki so me, kakor boš morda sama sklepala, prav malo zanimali, čeprav sem bil dnrovit ln bistroumen. Zdeli so se mi predolgočasni. Mikale so me pustolovščine, nevarni pohodi in krvavi spopadi, zato mi je bilo glavno, kar sem si želel, pridobiti Iz pravnih študijev, znanje, kako bi mogel živeti brez zakonov. Ker sem pa moral vsak dan presedeti nekaj ur poleg svojih knjig, sem pričel zn zabavo preiskovati vsako-vrstne grbe in staro listine. Vzel sem v roke tudi naš rodovnik in sem z začudenjem dognal, dn imamo celo mi, lordi Loch A\vei, nekegn nečaka med izobčenci.' ,Gospod,' sem odvrnila, ,nedvomno si ne štejeJ v sramoto, če Imaš za sorodnika sirn Eneora Doono in vso njegovo pošteno rodbino?' ,To jo zares častna izpopolnitev našega grba Krasna rodbina, ki izhaja od razbojniškega uo- V malih oglasili velja vsaka beseda Dia 1*—; ženltovanjski oglasi Din 2*—. Najmanjil nesek sa maH oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročfla. — Pri oglosfh reklamnega značaja se računa enokolonsko, S mm visoke pefltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko- Danes vsi h Kolinu na Glince, kjer bo koncert in dobro vince! (h) Danes in vsako prihodnjo nedeljo vas vabi gostilničar pri »Sedmici« v Mostah na krvavice in pečenice. (r) Franc Černe. Manufakturist mlajša moč, želi preme-niti sedanje službovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod značko »Dober prodajalec« 13.835. (a) Prodajalka verzirana v trgovini z mešanim blagom, zlasti v manufakturi, z daljšo slu-žbneo dobo, želi spremeniti mesto. Ponudbe pod »Cvetje« št. 13.657. (a) Naobraž. gospodična rojena Nemka, ki govori dobro slovensko, želi mesto vzgojiteljice k malim ali šoloobveznim otrokom. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Otrokoljubna« 13.800. a Organist-cerkovnik z večletno prakso išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Izvrsten igralec« 13.833. (a) Gospodična ki poseduje osebno pravico in večletno prakso samostojnega vodstva gostilne, išče mesto poslo-vodkinje ali plačilne natakarice, eventuelno prevzame gostilno na račun, enj. ponudbe na upravo venca« pod »Zmožna vcije« št. 13.732. (a) Starejša ženska vajena kuhe, išče službo za dopoldne. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 13.893._ta) Ekonom neoženjen, z večletno pra-pso intenzivnega gospodarstva, kakor tudi vinogradništva in hmeljarstva, išče mesto s 1. oktobrom ali s 1. novembrom. Ponudbe pod »Rano vstajajoči« št. 13.944 na upravo »Slovenca« Maribor, (a) t Krojaški pomočnik za velike in male kose, z 2 prikrojevalnima tečajema, z dobrimi spriče-rali, išče mesto. Ponudbe jod 1907—13.861 na upr. • Slovenca«. (a) 1000 Din nagrade lam onemu, ki mi pre-krbi službo skladiščnika di šoferja. - Položim do 15.000 Din kavcije. Po-ludbe na upravo »Slov.« >od »Vesten« 13.876. (a) Gospodinja m kuharica, ki je že več iet služila v župnišču, va-«na kuhe in gospodinjstva, išče službo v župnišču, pri vdovcu ali odrasli družini. Naslov pove upr. »Slovenca« pod St. 13.866. (a) Dekle zdravo in pošteno, staro 24 let, ki je že služilo, vajeno kuhe in hišnih del, želi službo pri dobri družini, tudi izven Ljubljane, Naslov v upravi ^>Slov.« pod št. 13.865. (a) Dekle zmožno pospravljanja sob in nekoliko kuhanja, gre v službo h kaki boljši krščanski družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 13.862. (a) Mladenič želi službo sluge ali inka-santa. Položi do 4000 Din kavcije. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Služba takoj« št. 13.895. (a) Zobotehnik-dentist išče mesto v Ljubljani ali izven za 1. december, ev. takoj. - Perfekten in popolnoma samostojen ▼ operativi kakor v vseh najmodernejših tehničnih delih v zlatu, kavčuku in keramiki Pism. ponudbe pod »Dentist« 13.913 na upravo »Slovenca«. (a) Perfekten dopisnik hrvatskega, nemškega in madjarskega jezika, popolnoma vešč nemške in hrvatske stenografije — knjigovodja-bilancist, mlada moč, prvovrsten organizator, išče stalno mesto. Vprašanja na Inter-reklam d. d., Zagreb, Ma-sarykova 23 pod »Perfekten K-2G1G*. taj Mesto hišnika se odda s 1. novembrom v novo zgrajeni enodružinski vili za Rimsko cesto zakonskemu paru. — Stalno zaposleni profe-sijonisti, vešči posluževa-nja centralne kurjave ter instalacijskih del, imajo prednost. Ponudbe pod dr. C./13.738 na upravo »Slovenca«. (b) Korespondcnte poverjenike (mlajše pen-zioniste, učitelje itd.) — iščemo za vsa večja in srezka mesta cele države. Mesto stalno in honorarno Delo je tako, ki se ga more opravljati doma. Samo resni reflek-tanti, ki dobro poznajo mestne navade, tržišča in okolico, naj se javijo na Jugoslovenska odbrana, Beograd, Poštni predal 264. (b) Postrežnico pridno in polteno, ki bi znala kaj kuhati in šivati, iščem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.936. (b) Vzgojiteljica ki perfektno govori nemško, in ki bi pomagala v gospodinjstvu, se sprejme k 6 in polletni deklici, ki obiskuje šolo. Prednost imajo one, ki znajo ročno delo in šivati. Pismene ponudbe s prepisi spričeval, s fotografijo in označbo plače je nasloviti na Vero Tomič, Petrinja, Savska banovina. (b) Boljša gospodična (Kindergartnerin), skromna, zmožna šivanja in nemščine, se sprejme k dvema deklicama. Pisati na: Gospa Puhovnik An-tič, Sarajevo, Frankopan-ska ulica 18. (b) pošten in priden, zmožen kavcije, dobi takoj mesto. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kranj«, (b) Služkinjo snažno, pridno, pošteno, ki ima veselje do kuhe in gospodinjstva, sprejme štiričlanska družina. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13.798. (b) CE POTREBUJETE plakate, prospekte, cenike, vrednostne papirje, reklamne tiskovine, etikete, etc, bodisi v eni, aii več barvali, Vam jih izvrši JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI v offset tehniki zelo lepo In okusno ter po ugodnih cenah. — Na zahtevo Vam pred-loži tudi tozadevne osnutke, Izdelane od lastnih risarjev, ako morda ne razpolagate sami s kako temu primerno risbo. ^ 0/>//, Pozor! Nudim službo praktikan-ta ▼ specerijski trgovini r Celovcu proti službi praktikanta v manufakturi v Ljubljani. Vzrok: Izvežbanje v slovenskem in nemškem Jeziku. Filip Tratnik, trg., Villacher-strasse 15, Klagenfurt. b Služkinja priprosta, močna, zdrava, ki zna nekoliko kuhati in je vajena vseh hišnih del, se sprejme. Ponudbe pod »Vestna« 13.878 na upravo »Slovenca«. (b) Usnjarski pomočnik preddelavec, izvežban pri strojenju podplatov — se iiče za takojšen nastop. Pogoj: poltena in zmožna moč. Ponudbe z navedbo referenc in prepisi spričeval na upr. »Slovenca« pod zn. »Stalna nlužba« St 13.907. (b) Kolarskega mojstra samostojnega, iščem v bližini ljubljanske okolice ob drž. cesti. Naslov v upr. -Slovenca^ 13.900. (b) Oskrbnika za planinsko kočo na Ravni gori blizu Trako-ščana išče Hrv. planinsko društvo, podružnica v Va-raždinu. Rok za zglasitve do 5. okt. 1932. Koča bo celo leto oskrbovana. Potrebna kavcija 5000 Din v gotovini. - Podrobnosti pri Draganu Grims, urarju v Varaždinu. (b) Sprejmem potnike! Stiškovsky, Ljubljana — Opekarska 10. (b) Operater za zvočni kino dobi stalno službo z mesečno plačo, hrano ln stanovanjem. Ponudbe z zahtevo plače na upravo »Slov.« pod »Operater« 13.881. (b) Kuharica zdrava, poštena, snažna, zanesljiva, ki dobro kuha meščansko hrano — se sprejme k 7 osebam. Ima naj daljša spričevala boljših družin. Starost 25 do 40 let. Nastop takoj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13.940. . (b) Iščcn: vajenca za kovaško obrt. Hrana in stanovanje pri mojstru. I. Pokorn, sekirni kovač, Škofja Loka. (v) Fant poštenih staršev, ki ima veselje do trgovine, bi se rad izučil v trgovini mešanega blaga. Cenj. po-. nudbe poslati na naslov: Stanko Pakiž, Nova vas pri Rakeku. (v) Perfektna kuharica mlajša, z večletnimi spričevali, se išče za 15. oktober. Pismene ponudbe na Vera Tomič, Petrinja, Savska banovina. (b) Deklica poštena, zdrava, s 7 razredi osnovne šole, eno meščansko, dobra raču-narica, želi stopiti v trgovino kot učenka. — L. Urbič, Lipsenj 24 — p. Grahovo. (v) Vajenko sprejmem za strojno pletilstvo, Hrana in stanovanje v hiši. Podrožnik, Večna pot 3. (v) Kuharske učenke se sprejmejo. Kolodvorska ulica 23. (v) Sprejmem vajenca za dimnikarsko obrt, nad 16 let starega, z vso oskrbo, v centru Ljubljane. Prednost ima oni, ki je že nekaj časa pri obrti. Nastop takoj. Ponudbe pod »Vesten in pošten« št. 13.935 na upravo »Slovenca«. (v) Vsaka beseda 1 Dio Ga. Orthaberjeva sprejme še nekaj otrok za dopoldanski pouk nemščine. Gosposvetska 12, dvorišče. 10—12; 14—20. Istotam vodijo kompe-tentne moči tečaje francoščine, nemščine, angleščine za odrasle. (u) Kuharski tečaji ob nedeljah dopoldne in ob delavnikih popoldne na Krekovi gospodinjski šoli Zg. Šiška, se prično prvi teden v oktobru. Vpisovanje 1. in 2. okt. Pojasnila daje upravitelj-stvo šole. (u) Klavir in teorijo poučuje po zmerni ceni učiteljica. Ljubljana Vil, nasproti mitnice. Remic. u Šoferska šola E. Čeh (biv*a Cirinenikova šoferska Šota) Ljubljana, Dunajska t. 3 ti Šota za poklicne Soferjo in amaterje. Prospekti 'n po-.taj-niin zastonj ln franko. Oblastv. koncesijonirana šoferska šola J. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite. Liubliana, Dunajska c. 31 Prihodnji redni tečaj se prične 1. oktobra. Francoščino in italijanščino poučuje strokovna učiteljica. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.781. (u) Gospa z diplomo pariške univerze poučuje francoščino in angleščino po zmerni ceni. Škofja ulica 17, pritličje. (u) Vpisovanje na Krekovi gospodinjski šoli v Zg. Šiški, Ljubljana, bo 1. in 2. oktobra t. 1. Pouk se prične dne 3. oktobra. Mesečnina za vso oskrbo in prvovrstno hrano 800 Din; s pripro-sto hrano in vso oskrbo 600 Din. Zunanje plačajo mesečno 450 Din. Prospekti za gospodinjsko šolo in za kuharske tečaje se dobe brezplačno pd upraviteljstvu šole. u Za posojilo 2000 Din za tri mesece, za prevzem mlina v najem, dam 20 odstotne obresti. Alojzij Podlipnik, mlinar — Kres. Poljane, p. Kresnice. (d) Pozor! Radi Izpraznitve kleti ponovno znižane cene naših pristnih dolenjskih vin s Trike gor«: cviček na 10 Din lit., črnina na 12 Din, belo vino na 12 Din liter. Se priporoča staroznana »Gostilna pri Blagaju« — Sv. Jakoba trg 8. (o) Zaslužek Trgovina z mešanim blagom, dobro vpeljana, želi zastopstva za vse mlevske izdelke. Reflektira samo na prvovrstno blago. — Obenem prevzame tudi vse špecerijske predmete. Ponudbe pod »Do 50 tisoč« 13.859 na upravo »Slovenca«, (z) \tanovanja IŠČEJO: Išče se v sredi Ljubljane stanovanje 8 do 9 sob s pritiklinami za 1 oktober. Vzameta se tudi dve stanovanji v skupno istem obsegu, drugo poleg drugega. Ponudbe pod »Čimprej« št. 13.757 na upravo »Slovenca« Maribor, c ODDAJO: Stanovanja, poslovni lokali! Dve trisobni z vsem komfortom ter poslovni lokali v strogem centru mesta, se oddajo takoj oziroma s 1. novembrom t. I. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 13.580. (č) Trisobno stanovanje se odda za november v Grablovičevi ulici 20. (s) Dvosobno stanovanje pritikline, vrt, za 300 Din mesečno, ne daleč od mesta, se odda takoj aH pozneje. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13.938. (č) Stanovanje ▼ Stožicah, dvosobno ali enosobno, parket in vse pritikline, oddam. Stoži-ce št. 151, nasproti kon-zuma. (č) Dve stanovanji v eni hiši se oddasta. — Prvo: dve sobi, kuhinja in shramba; drugo: ena soba, kuhinja in shramba. Ižanska cesta 24. (č) Stanovanje visokopritlično, dvosobno kabinet in pritikline, oddam za oktober. Cesta v Rožno dolino 11. (č) Stanovanje i pritiklinami za 200 Din odda na Ježici št. 14 — Leskovšek. (č) Stanovanje soba in kuhinja, se odda tik postaje na Črnučah 1, za 100 Din. (č) Trisobno stanovanje komiortno — popolnoma solnčna lega, se v neposredni bližini Obrtne šole odda takoj ali s 1. novembrom. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 13.785. (č) Posojila brez obresti za odkup zemljiškoknjižnega dolga in nakup posestva podeljuje »Zadruga". Ljubljana, poštni predal 307. — Išče potnika! Posojila na vložne liste velebank, kakor tudi vložne liste same morete dobiti pod najugodnejšimi pogoji. Informacije daje agentura Kraut, Karlovec, Dra-škovičeva ul. 2. (d) 10.000 Din posojila proti vknjižbi na prvo mesto, z večkratno garancijo, iščem. - Sprejmem tudi hranilno knjigo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Posojilo« št. 13.397. (d) Stanovanje v podpritličju: kuhinja, soba, kabinet in pritikline, se odda za 400 Din. Baragova ulica 8. (č) Stanovanje dveh sob, poselske sobe, s kopalnico, kuhinjo in pritiklinami, se odda s 1. oktobrom v Bolgarski ulici 19, vila Mojmir«. (č) Stanovanje dve sobi, kuhinja, kabinet in druge pritikline, se takoj odda. Poizve se v 2i-bertovi ulici 30, Spodnja Šiška. (č) Brezobrestna posojila za odkup dolga, nakup in zidavo, podeljuje »Kreditna zadruga«, Ljubljana • poštni predal 307. Sprejme zastopnike. (d) 100.000 Din vloge Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice, Hipo-tekarne banke ali Hranilnice kmečkih občin - potrebujem. Naslov v upravi >-Slovenca« 13.923. (d) Posojilo! Dobro vpeljano, že 37 let obstoječe podjetje išče dolgotrajno posojilo od 150.000 do 200.000 Din. Denar sigurno naložen. Obresti po dogovoru. Ponudbe pod »Lombardno« št. 13.951. (d) I? Babica A. Rozman, z večletno prakso, se je preselila iz Laškega v Celje, Samostanska ulica 8/II. Priporoča se materam. (o) Trisobno stanovanje z vsem modernim komfortom se odda s 1. novembrom v sredini mesta. — Naslov v upravi »SIcv.« pod St. 13.917. (č) Dosmrtno stanovanje obstoječe iz solnčne sobe, prazne ali opremliene, na lepem kraju Gorenjske — oddam mirnemu zakonskemu paru, upokojencu ali kaki drugi osebi. Lahko že s 1. oktobrom, event. s hrano. Cena po dogovoru. V plačilo se vzame tudi hranilna knjižica. Naslov pove uprava »Slovenca« 13.740. (č) "^POSEST" Kvalitetna pisarna, dr. i •. s, LJUBLJANA MtkloSiSova cesta 4, odda sledeča stanovanja: Enosobna; ob tramvaju za 280 Din, pri Sv. Petru za 300 Din, Bežigrad 500 D, Moste 250 Din. — Dvosobna: pri tramvaju 500 in 600 Din, Tržaška cesta 700 Din, blizu Prul 500 D, Bežigrad 450 Din. Poleg tega več drugih večjih stanovanj, trgov, lokalov, sob itd. (č) 4-sobno stanovanje lepo, z erkerjem in vsem komfortom, se še odda v novi Luckmannovi hiši. -Več se poizve v pisarni dr. Luckmanna, Gradišče 4._(č) Lepo sobo solnčno, zračno, parketi-rano, z elektriko, prazno ali opremljeno, s posebnim vhodom, takoj oddam v bližini Tabora. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.913. (s) Sostanovalko sprejmem s 1. novein. v lepo solnčno sobo — s hrano ali brez. Kopalnica. Okoliš Sv. Krištofa. Pojasnila: Švabičeva 15, vrata 18. (s) Opremljena soba med pošto in opero se odda boljši osebi. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13.824. (s) Opremljena soba s posebnim vhodom, elektriko, parketom, se odda. Friškovec 6. (s) Prazna soba velika, lepa, se odda — Friškovec 6. (g) Soba s posebnim vhodom se poceni odda. Ilirska 17, podpritličje. (s) Več mesečnih sob opremljenih, na Mirju, se s 1. oktobrom odda solidnim gospodom ali gospodičnam. Naslov v upr. »Slovenca« 13.892. (s) Veliko sobo opremljeno (tudi za dve osebi) in eno manjšo, tudi opremljeno, oddam v vili sredi vrta. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.424. (s) Sostanovalko sprejmem s 1. novembrom v solnčno sobo s kabinetom. Prilika za nemščino in italijanščino. Riharjeva ulica 2/II. (s) Sobo oddam boljši gospodični. Naslov pove uprava »Slo-venca« št. 13.921. (s) Dve opremljeni sobi električ. razsvetljava, poseben vhod, se odda trem gospodom. — Krakovska ulica 11, na dvorišču 43. UCARJi! Pripravili smo 200 parov smuči, katere prodajamo v predsezoni samo po Din 90'—. Opozarjamo, da je sedaj tudi čas za vsa popravila, katera Izvršimo v najkrajšem času, solidno, liilrol „ALPINA"d.z o.z., Masarykova14 • Predstavnik: Stane Šporn Veselic O in 3adov0lisfvo je samo, kadar prinesete svojcem fini kamgara ali športni šovijot za moško obleko, uli lino volneno za dainski plašč ali kostum iz trgovino & ffiimder Ljubljana, Mestni trg 22 4» Priznano najugodnejši nakup dobrih kvalitet O Vsaka bfsedo 1 Dlo IŠČEJO: Delavnico prostorno in svetlo, na dvo^Sču, iščem za takoj. Plačam tudi za daljšo dobo naprej, tudi si sam preuredim in popravim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sredi mesta« St. 13.791. (m) j Antikvariat »Tizian« otvorjen v Ljubljani na Sv. Petra cesti 4, nasproti hotela »Soča«. Prijatelji starinskih umetnin se vabijo. (r) Pekarno •ia prometnem kraju, najrajši na deželi, vzamem takoj v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 'Pekarna« 13.836. m ODDAJO: Trgovski lokal v Kranju, v novem delu hotela Stara pošta, se odda s 1. X. t. 1. Poizve se pri Fr. Gorjnnc, Kranj. Lep lokal jako svetel In prostoren, v I. nadstropju, s priključnim stanovanjem, v centru mesta, se s 1. novembrom odda. Naslov v upr, »Slovenca« 13,906. (n) Gostilna v večjem kraju na Dolenjskem se odda takoj v najem z vsem inventarjem, stanovanjem, tujskimi sobami, hlevom in drugim. Ponudbe poslati na poštni predal »Lesna 153« Ljubljana. (nj Vsaka bc3cda 1 Din V času draginje dobite cenene slike za legitimacije, potne liste, dopisnice — takoj. Sest, autofot za 15 Din. Deset fotocenikov za 2 Din znamk pri Fotomeyer — Maribor, Gosposka 5. (r) V Zagrebu se najugodneje nastanite v Gregorčičevem rodbinskem hotelu »Central« nasproti glavnega kolodvora. Cena solidna. Rodbinam 10 odstotkov popusta. (r) Cenj. občinstvu naznanjam, da sem se preselila iz Metelkove ul. v Slomškovo ulico 23. — Marija Zalokar, Ljubljana, Slomškova ulica 23, barvanje in čiščenje oblek -ea A. Wagner, Radovlji-ca. (r) Abonenti te sprejmejo na dobro domačo hrano. Kolodvorska ulica 23, pritličje, (r) Na dobro hrano je sprejmejo gospodje in gospodične. - Florijanska ulica 19/1._(r) Krojač sprejme osebo, ki ima nekaj gotovine, v dosmrtno oskrbo. Ponudbe na upr. »Slovenca« v Mariboru pod »Dobra postrežba« št. 13.857. (r) Vsaka besedi 1 Din Droben oglas v »Slovencu« posestvo ti hitro proda; če ie ne z gotovim denarjem pač kupca ti s knjižico da. Manjše posestvo v neposredni bližini mesta Kranj, zelo ugodno naprodaj. Informacije daje Franc Sajovic, posestnik, Gorenje pri Kranju. (p) Več gostiln v Ljubljani, dobro vpelja-i.ih, odda »Posest«, Miklošičeva 4. (p) Prodam hišo poleg cerkve in šole. Pla-ninšek, St. Vid nad L|. (p) Hiša z dobro idočo gostilno na zelo prometnem kraju Ljubljane, naprodaj. Rea-litetna pisarna - Wolfova ulica 1. (pl Majhno posestvo pri Ljubljani ugodno naprodaj. Poizve se na Viču, Tržaška cesta 1. (p) MALO POSESTVO 4000 m3, ob Pobreški cesti, 10 minut od Glavnega trga, naprodaj na hranilno knjižico. Taltenbacho-va ulica 19/IIL, vrata 15, Maribor. (p) Hiša velik vrt in gospodarsko poslopje — naprodaj. Do-nik Rupert, Ptujska cesta 134, Tezno, Maribor, (p) Novo vilo enonadstropno, s precejšnjim zemljiščem, v okolici Celja, po zelo ugodni ceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« v Celju. (p) Hišo na periferiji Ljubljane vsled odpoto-vanja takoj prodam. Pripravna za krojača, mesarja, posebno pa za peka, zdravnika ali trgovca. Najprometnejša točka in prijazen kraj, Dopise pod »Sijajno« štev. 13,797 na upravo »Slovenca«. (p) Trgovino meš. blaga prevzamem na prometni točki s kompletno zalogo. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Priložnost« št. 13.823. p Javna dražba! Tik Kranja na Primsko-vem št. 147 se proda v nedeljo 2, oktobra 1932 ob 3 popoldne na prostovoljni javni dražbi šti-ristanovanjska nova hiša z zelenjadnim vrtom. Za delni znesek se sprejme tudi vložna knjižica, (p) Posestvo en in pol orala, zidana dvostanovanjika hiša — električna luč, voda v kuhinji, v trgu Muta ob Dravi, naprodaj. Cena 65.000 Din. Potreben kapital 58.000 Din. Poizve se pri lastniku Ignaciju Jevšenak, Slov. Konjice. (p) Hiša tri sobe, hlev, njiva, hišna vodna moč, pripravna za obrtnika, naprodaj za 25.000 Din. Luka Sevnik, Radomlje. _(p) Vilo v Mariboru, vredno Din 400.000, menjam za enakovredno v Ljubljani. Tozadevne ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Zamenjava« 13.707. (p) Kupim posestvo z malim vinogradom od Maribora do Ruš, v vrednosti do Din 200.000. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1434. (p) Hišo prodam na hranilno knjigo. Naslov v upravi »Slovenca« pod 1433. (p) Hišo ali vilo v mestu ali na periferiji, z malim vrtom, kupi takojšen plačnik. Ponudbe pod »Čehoslovak« 13.869 na upravo »Slovenca«, (p Hiše, gostilne, vile posestva, trgovine ugodno prodaja Posredovalnica, Maribor, Frančiškanska ulica 21. (p) .»POSEST" tfealitefu* pisarna, družba z o. t. LJUBLJANA — PRODA:- Vilo, enonadstropno, no-vozidano, enosobno in 5-sobno komfortno stanovanje, 1600 m' vrta, pri Stadionu. — Vilo, enonadstr., 2 trisobni, eno enosobno stanovanje, 1000 mJ vrta, pri Dunajski cesti, 400.000 Din. — Hišo, novozidano, s prometno gostilno, trije gost. lokali, 5' sob", velik vrt, v predmestju, 260.000 Din, — HUo s staroznano gostilno, lepi gost. lokali, 11 stanovanj, gostiln, vrt, gospodarska poslopja, ob prometni cesti, 350.000 D. Hišico, vili slično, novozidano, tri sobe, kuhinja, pritikline, 1000 nr krasnega vrta, predm. Kamnika, 50.000 Din. — Hišo, novozidano, z gostilno, 5 sob, 6 ha zemljišča, v mestu Dolenjske, 150.000 D. Več parcel od 700—1000 nr v Trnovem po 15 Din za nr. - Stavbišča 600 do 800 m3 na Brinju po 40 do 60 Din. — Lepo stav-bišče 800 m3 ob Dolenjski cesti, 32.000 Din. — Več parcel od 400—500 nr v Sp. Šiški po 70 Din nr. Nova vila komfortna, dvostanovanj-ska, z velikim vrtom takoj naprodaj. Naslov pove upr. »Slovenca« pod št. 13.911. (p) Kmetija dobičkanosna, poceni naprodaj. - 44 oralov dobre zemlje, zavarovana solnč-na lega, voda, poslopja novokrita. - Ponudbe pod »Blizu Stične za 130.000« št. 13.927 na upravo »Slovenca«. (p) Enonadstropno hišo z vrtom, Podrožnik, prodam. Vodovod, elektrika. Kapital plodonosno naložen. — Naslov v upravi »Slovenca« pod »Priložnost« št. 13.934. (p) Posestvo na Viču štev. 90, zraven Knezove opekarne, obstoječe iz hiše, v kateri je gostilna in trafika, hleva, kleti in šupe ter iz zemljišča poleg hiše, v izmeri 2607 nr, se iz proste roke proda. Ponudbe sprejema dr. Krevl Josip, notar v Ljubljani. (p) Srednje posestvo (tudi s prevžitkom), kupim v okolici Celja. Naslov v upravi ^Slovenca« v Celju. (p) Parcele pri Dev. M. v Polju prodam tudi na knjižice. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.496. (p) Veliko vilo v Ljubljani prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13.495. (p) T m Stavbne parcele kompleks 9000 m2, krasna lega, v bližini kolodvora, cerkve, šole in pošte v Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.296. (p) ZAHVALA. Vsem, ki so sočuvstvovali ob smrti našega dragega strica JANEZA POKLUKAR p. d. Zagarjevcga strica se nailepSe zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, g. Jakobu Janu za lep poslovilni govor, odboru Hranilnice in posojilnice v Gorjah, Kat. bralnemu društvu in Gasilnemu društvu za častno spremstvo, pevcem Kat. bralnega društva v Gorjah za tolažljive žalostinke in vsem, ki so ga v lako lepem številu spremili na zadnji poti. Vsem Bog plačaj! Gorje-Krnica, dne 23. septembra 1932. V imenu vseh sorodnikov JOŽE ZUPAN. Spalnico novo, hrastovo pleskano, 9 kosov — za 1700 Din prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13.916. (š) Pozor! Kdor si hoče poceni nabaviti pohiStvo — naj si pred nakupom ogleda zalogo pohištva Gospodarske zadruge ljubljanskih' mizarjev, Vegova ulica 6. Pleskane spalnice od 1900 Din naprej. Sperane spalnice, polirane, od 5000 D naprej. — Kuhinje, bele, emajlirane, od 900 Din naprej; kakor tudi najfinejše spalnice, jedilnice, gosposke sobe in razni tapetniški izdelki po najnižji ceni. (5) Vsaka beseda 1 Dlo Volčje psičke čisto pasme, šest tednov stare — poceni naprodaj. Ižanska cesta 57. (j) Vsaka bosoda 1 Din Išče se Ljubljančan, 45 letni Avgust Jeršek — strojnik. Kdor da njegov naslov upravi »Slovenca« Maribor, dobi nagrado 100 dinarjev. (1) ! Vsaka beseda 1 Din Dieselmotor 20 KS v dobrem stanju, po zelo ugodni ceni proda Inže-njerska pisarna »Unitas« Šelenburgova 7/1. Posredovalnica za rabljene stroje. Bogata evidenca priložnosti. Lastno komisijsko skladišče. (f) Vsaka bcseila 1 Din Dober klavir poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.576. (g) Ameriški harmonij 4 in pol vrste, 5 oktav, 21 registrov, sesalni sistem, prvovrsten meh, divni toni, arhitektska umetnina, primerna za salon, koncertno dvorano ali cerkev, naprodaj. Maribor, Krekova 14/9. (g) Klavirji, pianini prvovrstnih inozemskih znamk, tudi na obroke, od 11.000 Din naprej nudi »Mtizika« — Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. (g) Klavir dobro ohranjen — poceni prodani. Naslov v upravi »Slovenca« 13.628. (g) Pozor, pev. društva, šole, cerkve! Tvrdka Ivan Kacin, Ljubljana, Tabor 6 (tvornica Domžale) — iz deluje harmonije od 2000 Din, prvovrstne moderne pianine od 10.000 Din. Orgle po 6000 Din od registra. Piščalke samo iz cina. Uglašuje, popravlja, prenavlja najcenejc. Vsako popravilo in delo zajamčeno. Zahtevajte ilu-strovani cenik! It) Gosli 7/8, dob re, še nove, prodam po zmerni ceni. — Iv. Kiferle, Gesposka uli-ca 9' («1 Vsaka beseda t Din Zlato in srebro vsake vrste kupi F. Čuden, Prešernova ul. 1. (k) Srebrne krone staro zlato In srebro kupuje RAFINERIJA DRA-GIH KOVIN - Ljubil ana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceite pri gostilni Možina. Vsakovrstno zlito kopajte po najvišlih cenah CERNE, iuvelir, Ljubljana \Vollova ulica it 3. Bufeova drva tn oglje kupuje stalno Uran Ironc Ljubljana Sv. Petra cesta 24. SUME GOBE in FIŽOL kupuje po najvišji dnevni ceni Fran Pogačnik Ljubljana, Dunajska cesta štev. 67, nasproti mitnice. Skobelnik mizarsko orodje, ter ga-šperčka — dobro ohranjeno — kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Skobelnik« Stev. 13.794. (k) Raznovrstne starine kupuje in prodaja antikvariat »Tizian«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, nasproti hotela »Soča«, k Fižol cipro, koks, krompir, čebulo in druge deželne pridelke, franko vagon nakladalna postaja, kupi Nabavljalna zadruga usl. drž. želez., Ljubljana. Reflektira se samo na ponudbe z navedbo cene in količine blaga. (k) mu Vsaka boseda t Din Če avto svoj stari prodajaš al' motorja bi znebil se rad. brž kupetv ti mnogo prižene Slovenčev najmar.jš' inserat »Aiglon« kolo dobro ohranjeno, po nizki ceni naprodaj. Vprašati v pisarni Ranzinger, Masarykova 19. (1) Filodendron velik, izredno krasen — proda Puhar, Ipavčeva 4. (D Skobelmki po 550 Din pri: Mušič Franc, mizar, Mengeš 74. 01 Šivalni stroj tvrdke Kaiser, (Flach šte-parica), dobro ohranjen, pripraven za čevljarja ali sedlarja, naprodaj. Dobi se v Celju, Ozka ul. 1. (1) Otroški vozički najnovejši, globoki, od 460 Din. - Tomšič-Sušnik, Sv. Petra cesta 52. 01 Pletilne stroje za navijanje in kockanje proda Jeglič, Maribor — Čopova 5. (!) Predno si nabavile obleko, pišite Irg. domu Stermecki po nove vzorce in prihranili si bodete mnogo denarja ter bodete dobro in moderno oblečeni. Sukno, kamgarn, ševjot in dubli meler po 40, 48, 60 Din in finejše. Trgooshl STESMIECKI, CELJE Vzorci in bogato ilustriran cenik dom i St. 18 I zastonj 1 B Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC — Zagreb, Illca 82. Kemična čistilnica perja. Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog. Ljubljana, Židovska ulica b Stari trg. (1) USNJE čevljarske potrebščine najbolje In najcenejše pri Viktor Legan trgovina iu tovarniška zaloga usnja Ljubljana, Palača Dunar Vinogradniki, pozor! Prvovrstne rebljalnike — (stroj za trganje pecljev) naročite pri Antonu Fi-šter, strojno ključavničarstvo v Metliki. (1) Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. Telefon 33-13. Kislo zelje novo, prvovrstno, rezano in cele glavice, za sarmo v sodčkih, v vsaki množini, dobavlja po naročilu in po najnižji ceni Gustav Erklavec, Kodeljevo 10 -Ljubljana. Telefon 2591. 1 dobavlja po konkurenčnih cenah Gospodarska zveza v Ljubljani Porcelan, steklo okvirje, kipe in svete podobe dobite po zelo nizkih cenah pri M. Rauch, Celje, Prešernova ulica 4. Gostilničarji poseben popust!_(1) Jabolka za prešanje Začenši 23. septembra 1932 nakupujem in nato-vorim vsak dan vsako množino kislih, zdravih jabolk za jabolčnik. Najnižje oferte pod »Eksport jabolk za jabolčnik« št. 13.573 na upravo »Slovenca«. (1) 1400 kg lipovega cvetja, zdravega, suhega, belega — proda L Nou-sak, Bos. Dubics. (1) Žgano apno dobite najceneje pri Janezu Hrovatinu, Goričica, Preserje pri Ljubljani. (I) Sode hrastov«, bukove, prodaja po konkurenčni ceni Josip Gumzej, sodaritvo, Celje, Breg. , (1) Dva filtra 20 in 60 hI dnevno — prodam. — Grad, Drago-melj, Domžale. (1) Avto-koncesijo za auto-izvoščka prodam. Ponudbe pod šifro »Za Ljubljano« št. 13.924. (f) Psa volčjaka eno leto starega, kupim. Ponudbe pod šifro »Hud« št. 13.925. (j) Pletilni stroj št. 8, 50 dolg, poceni prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 13.939. (1) Otroška posteljica lepa, medena, naprodaj pri T. Mencinger, Sv. Petra cesta 43. (1) Vsaka beseda 1 Din Posteljne mreže vse velikosti izdeluje najceneje Andlovic, Komen-skego ulica 34. Dostava brezplačna, (t) knplle nnlcenel« pri »rrdk A. VOLK, LJUBLJANA VeleireovIna t iitom. RcalicTa cesla 2«. Modroce otomane, divane, fotelj« b vse tapetniške »izdelke vam nudi Dtlcenej« Jc|n«ciJ Narobe Liubliana, Gosposvetika cesta »L 16 (pri Levu) Malinovec pristen, naraven s Čistim sladkorjem vkuhau se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI Ljubljana, Dunajska e. 6 Modroce posteI|ne mreže, železne zložljive postelie, otoma-ne, divane in tapetnilke izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce ln blaga ta prevleke pohištva. Moderniziranje damskih klobukov po najnovejših modelih. Preoblikovanje 28 Db. Salon La Femme Chic, Anica Ptihck, Šelenburgova id. 6/1. (t) Nagrobne spominske slike, na porcelan vžgane, izdelane po vsaki fotografiji, naročajte pri Kune Franc, fotograf, Ljubljana, Wolfova ulica 6. Zahtevajte Cenik, (t) Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno »veže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana, Stari trg št. 32, Konfekcija — moda! NaicenejSi nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14, Ljubljana. (1) Dobri, ročno delani čevlji, škornji snitiški čevlji iz kroma ter raznovrstna popravila najceneje pri J. ANDERLE LJubljana Strossiuaycrjeva ulica 4 (vhod s Poljanske ceste) FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zciss-Ikon, Roden-stock, Volgtlander, Welto, Certo itd ima vedno v zalogi iotoodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki 1 Semensko pšenico razkuženo, zanesljivo ka-ljivo vrsto »Sirban-Prolifik«, vrsto »Dioseško«, vrsto »Carlota-Strampelli« nudi po najnižjih cenah tvrdka A. Volk, LJubljana, Resljeva cesta 24. Drobilec kamenja možnost v 10 urah 50 m' v raznih dimenzijah, ki se nahaja v najboljšem stanju, naprodaj. — Naslov v upravi Slovenca pod št. 13.647. (11 Vinske sode prvovrstne, po 76 in 80 hektolitrov, poceni prodam. Gjuro Valjak, Maribor, Kino Union. (I) Štedilnike raznih vrst; vrtne, balkonske in stopniške ograje, dimn. vratica, brzoparibike, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podrla], Ig pri LjnblfanL Alte«? (AUIN - OEUTSCtUAND • MAMBURO'- N C W TOKIC SVA K O G CETVRTKA POLAZAK. IZ HAMBURGA ZA NEVV YORK FERIJALNA PUTOVANJA U AMERIKU RM OIO.-(3 nedelje) UKLJUClVO BORAVAK U AMERICl M»m»w»|»a •*»"» <- nkruk w S«T»aa. J,.ta. I SnAil* AmO. _________ „ ......... p»«°"n" • ' "«n» 61 Din, franko vsak na- H A M B U RG - A M E RI K A LINIE ročnik, razpošijia po po- Pr„„ p^,*. I rob. . m Mn. mu S,, tatom,*:!!, šti G. Drechsler, Ttulo. .P0TH1K. _ « tOHim*»raliL Priporočamo Vam 1101 najboljše šivalne stroje in kolesa Adler - G1MTZNEK Švicarski pletilni stroji DUBTED edino le pri tvrdki Jos. Peteline, Ljubljana Telef. 5t- 2913 •« vodo. Telef. St. 2913 Brezplačen pouk v vezenj n. Večletno jamstvo. V restavraciji in kavarni hotela »Metropole (Miklič) se toči prvovrstna nova poriugalka Potrudili smo se, da Vam nudimo letos še večjo izbiro v golovih Se priporoča tvrdka mmm. od najceneje do najboljše vrste v najnovejših vzorcih in fazoni. J. Preac, Maribor Glavni trs 13- Prosimo oglejle si našo zalogo-Nobenega siljenja k nakupu- s pohištvenimi in odprtimi vozovi, kakor hidi v skladiščenja in carinjenja izvršuje najceneje prva jugoslovanska transportna d. d. SCHENKER & CO., Maribor, Mlejska cesta 16. - Telefon štev. 2044. OTVORITVENO NAZNANILO! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem OTVORIL na Miklošičevi cesli PALAČA GRAFIKE FRIZERSKI SALON ZA GOSPODE IN DAME in posebni oddelek (Toaleto) UMIVALNICO za potnloče oosle. lurSerol bom frlilrsnje, trajno kodranje, maulcurc, barvanje le«, masage ln »»a v to stroko spadajoča dela cena hSe ^p rtpo* 06 a Šijakovič Matko, frizer za gospode In dame VAŽNO ! Občinstvo! Obrtniki! Stavbeniki 1 Naznanjam Vam, da sem 19. t. m. otvorll v Tattenbachovl ul. 14 in Frančiškanski ul. 19 veliko skladišče vseh vrst starih strojev, orodja, rabljene kovine, kakor tudi veliko izbiro starih železnih predmetov za domačo, kmetsko in obrtniško potrebo. ' Prevzamem komisijsko prodajo, vse železne predmete In stroje, *li ictin rilicl'nieii6 Marihnr Kupujem po najboljših dnevnih cenah vsakovrstne kovine in I IdMDOr železo. - Priporočam se za obilen obisk TatlenbachOVa Ulica 14. PETER ŽITNIH splošno Kleparstvo špecifalna instalacija strelovodov »CONCO« izolac i je za dravsko banovino LJUBLJANA, Ambrožev trg Ste*. 9.--Telefon Slev. 31-46 Cene zmerne. — Delo najsolidneje. Din 21- ..RUBENS" NOVI ROUGE za USTNICE KAKOVOST BREZ TEKMECA C O T V Olarno zastopstvo Hinko Maver i drug, parlumski oddelek Zagreb, Praška 6. GOSPODARSKA ZVEZI) HJAHA 14480 R Z. Z 0. Z. Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstno moka Iz milna rorgacs, DaCba Topola, ie stalno na zalogi. Največjo zalogo lit od marmorja in granita po globoko znižanih cenah priporoča kamnoseška industrija Ljubljana, Rcsljeva c. 30 Piišc Iri sukno za plašče, velika izbira v Trpinovem bazarju v Mariboru, Vetrinjska 15. iaznam&o! Vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril v Mariboru, Glavni trg 23, (v novi palači pri mestni avtobusni postaji, sadni trg za vozove), trgovino z električnimi potrebščinami V ZALOGI: Vsakovrstne žarnice, svetilne priprave, likalniki, kuhinjski aparati, motorji, različni instalacijski materijal, žicc — Radio aparati in pritikline Z dobrim materijalom, nizkimi cenami in solidno postrežbo si hočem pridobiti Vaše zaupanje Karol Fiorjančič, Maribor, Glavni trg 23 elektrotehnična trgovina Cenjenemu občinstvu sc priporoča saditev grobov in družinskih grobnic ter celoletno oskrbovanje. Imamo v zalogi visoke in nizke vrtnice različnih vrst, kakor tudi lavorje in druge rastline. Pavel Šimenc, pokopališki vrtnar Sv. Križ-Ljubljana. Telefon 27-89 Cvetličarna Sv. Petra c. 33. Telefon 26-54 Velika zaloga svežega cvetja, kakor tudi drugih rastlin, šopkov, vencev ln različnih aranžmajev. Sode vseh velikosti za vino, žganje, a osohito izdelujem sode za transportiranje vina. kakor tudi za hrambo. — Solidna in trpežna izdelava. — Sprejmem vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Postrežba točna! Delo solidno! FRANJO EEPiČ sodnrsko podjetje Ljubljana - Trnovo Kolegijska ul. *S Stalna zaloga prvovrstnih svetovnih Ivrdk w9 Znižane cene ! Ugodna odplačila na mesečne obroke! Vsa popravila in uglaševanji strokovnjaško. Izposojevanje in prodaja prcigranili klavirjev. Telefon št. 10" VEZENJE zaves in perila v najnovejšem slogu samo pri MATEK & MIKEš - Ljubljana (poleg hotela Štrukelj) Entel, ažur, gumbnice. Velika izbira predtiskanih ženskih ročnih del. ga po šc nc in v sedanjih težkih časih tudi več ne bo. Radi opustitve moške konfekcije popolna razprodala na Dunaishi cesti 7 Obleke iz trpežnega štofa že od Din 1S0-— naprej itd. Oglejte si zalogo pravočasno, kajti te smešno nizke cene ostanejo le dokler traja zaloga. Josip ivantiC Elegantne albume za fotoamaterje in spominske knjige v lažnih vezavah in velikostih izdeluje in razpošilja po nizkih cenah na debelo in drobno kniijtoveznšca A. (anežlč. Predno naročite, si oglejte vzorce tudi pri nas t Naročila se sprejemajo: A. JANEŽIČ ! Ljubljana, Flortjanslca ulica 14 V najem se odda trgovska hiša v Kamniku s staro dobro vpeljano špecerijsko trgovino, popolno trgovsko opravo, dve stanovanji in vrt. Zalogo blaga ni potreba prevzeti. Potrebni kapital Din 50.000'-—. Pismena vprašanja na Upravo lista pod »SIGURNA EKSISTENCA 13.790«. IVAIV NOVAK splošno strojno mizarstvo Vlžmarje p. Št. Vid nad Lj. Narodila sc sprejemajo po lastnlb in po podanih naCrtlh Priporoča se prvi slovenski zavod Unajemna zaoarss&alnica L)ubl(ana r lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice; Zngreb, Starčevicev trg 6; Sarajevo, Aleksandrova cesta 101; Split, Ulica XI. puka 22; Beograd, Poincareova 2. Posmrtninski oddelek »KARITAS* sprejema v zavarovanje zdrave od 7 do 80 let stare osebe. Glede pojasnil so obrnite na Vzajemno zavarovalnico, oddelek >KARITASc. ZAHVALA. Ker se nam osebno ni mogoče zahvaliti za nebroj odkritih izrazov sočutja, za ogromno število krasnih vencev in šopkov in častno spremstvo na zadnji poti našega nepozabnega sina, brata, strica, bratranca IVANA ROTOVNIK posestniškega sina, odbornika občine, šolskega sveta, gasilnega društva itd. se na tem mestu vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni še občinskemu odboru, tukajšnjemu gasilnemu društvu in sosednim gasilcem, šolski mladini, nadalje za krasne noslovilne govore gg. Črešniku Ferdu, Rotovniku Jožefu, Visočniku Andreju, ing. Vrhnjaku, domačemu gosp. župniku in gosp. bogoslovcu; za udeležbo vsem sorodnikom in ostalemu občinstvu ter pevskima zboroma za ganljivi žalostinki. Ohranimo prerano umrlega v blagem spominu! Pa meče, dne 13. septembra 1932. RODBINA ROTOVNIK. if Dne 10. oktobra dopoldne ob pol 10 se vrši v Rogaški Slatini izvršilna dražba kompletno opremljenega hotela z dependanco in stranskimi poslopji, ki se nahaja sredi zdravilišča ob glavni cesti v najbližji bližini kolodvora. Cenilna vrednost 1,230.288 Din, najnižji ponudek 615144 Din, vadij 123.029 Din. Vrhu tega sc prodajo na prisilni dražbi razna zemljišča, ki leže večinoma v rajonu zdravilišča in pridejo v poštev kot stavbne parcele. Pojasnila daje odvetniška pisarna dr. Jurija Skoberne v Celju. ^■■■■■(•■■■■■■■manasnaniiH arjamo no našem dnevniku. - Poslužujte se ga ob vsaki prilki! Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri MM rea. m.L | CCifU * n tl v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem ZAHVALA. Vsem, ki ste naši ljubljeni soprogi in mami ANI KOS prinesli toliko cvetja, ki ste sočuvstvovali z nami ob njeni smrti iu ste jo spremili ua zadnji poti, zlasti tistim, kateri so prihiteli od daleč, prav iskrena hvala. Posebno pa nam je dolžnost, da se zahvalimo čč. gg p. dr. Romanu Tomincu in župniku Andreju Siraj na Savi pri Litiji, dalje gg. zdravnikoma dr. Iv. Drobniču in dr. E. Jer Se enkrat vsem: Bog plačaj! Ljubljana, dne 24. septembra 1932. lemcu. DRUŽINA KOS. Za Jugoslovansko tUkarno i Ljubljani: Karel Čelu Izdajatelj; Ircu Rakove«. U-^dnik: Frane Kremžnr