% št. 109
nmorsKi
(15.553) lefo Lil.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi._________________
TRST - U. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORtCA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
POSTNNA PLAČANA V GOTOVN
1500 UR	NEDEUA, 12. MAJA 1996
Lasten
žep
pred ponosom
Bojan Brezigar
Obisk papeža Janeza Pavla H. bo nedvomno eden najpomembnejših dogodkov leta 1996 za vso Slovenijo. Papež prihaja v državo, M je po veri pretežno katoliška. Tudi vlogo, ki jo je imela slovenska cerkev pri vzgajanju intelektualcev in pri ohranjanju jezika. Se zlasti v Času av-stroogrske monarhije, pa tudi po prvi svetovni vojni na ozemljih, ki niso bila združena z matično domovino, najdemo pri redkokaterem drugem evropskem narodu; konec koncev so se v semeniščih oblikovali Številni slovenski književniki, pa tudi politiki; tudi taki, ki so se kasneje svetovnonazorsko popolnoma drugače opredemi. Tudi vloga Vatikana pri priznanju samostojne stovenije je bila vse prej kot zanemarljiva, saj je papeška država prva priznala Slovenijo in je na mednarodni ravni zastavila ves svoj vpliv, da je do priznanja prišlo. KonCno pa papež prihaja v Času, ko je v teku postopek za razglasitev Antona Martina Slomška za svetnika. Vloga Slomška v slovenski zgodovini in slovenski književnosti se s tem ne bo spremenila, vendar pa bo slo za priznanje človeku, ki je svoje strogo stanovsko poslanstvo združil z narodnim buditeljstvom v Času, ko to ni bilo tako enostavno.
Papež torej prihaja v Slovenijo kot verski voditelj in kot državni poglavar. Obiskal je že Številne države vseh celin, revne in bogate; Slovenija je Se ena redkih belih lis na njegovem zemljevidu. Zato, in tudi upoštevajoč zgoraj navedene razloge, je prav, da do obiska pride. Vprašljiv je morda Cas obiska, saj je predvolilno obdobje običajno neprimerno za take dogodke in bi znal obisk s tremi množičnimi srečanji v Ljubljani, v Postojni in v Mariboru vplivati na počutje dela državljanov, ki se bodo morah Cez nekaj mesecev izreci o novem državnem
o vladi, ki bo naslednjih Štirih letih.
Zato bi bile polemike o Času obiska razumljive. Vendar jih ni bilo, razen nekaterih bolj obrobnih. PaC pa se v vsej Sloveniji vije divja polemika o tem, koliko bo država plačala za papežev obisk, koliko stane priprava prireditvenih prostorov in koliko bo stala varnost. Ta polemika kaže, kako tesne so vezi med Slovenci in denarjem. Ce jo hočemo označiti z eno samo besedo, bomo rekli, da je za državo, ki je po mednarodnih pokazateljih najbogatejša izmed držav v tranziciji, ki Šteje najveCje Število mercedesov in vikendov ne samo v
i zboru in torej posredno rdi, ki bo vodila državo v
nekdanji vzhodni Evropi ampak tudi med Številnimi razvitimi državami, ta polemika naravnost sramotna. Država je lahko izbirala, ko je papeža povabila na obisk. Ko se je za to odločila - in takrat ni bilo velikega nasprotovanja - pa se res ne bi smela tako osramotiti s polemiko o stroških, ki so jih s ponosom zmogle mnogo revnejše države Evrope in tretjega sveta, ki se niso spraševale, kdo bo plaCal policiste. Kadar gre za denar, pa pri Številnih Slovencih ponos očitno zelo malo pomeni.
I
Borrelli ni kršil tajnosti preiskave
BRESCIA - Sef milanskega tožilstva Francesco Saverio Borrelli ni kršil tajnosti preiskovalnega postopka, ko je predsednika republike Scalfara obvestil, da je naslovil tedanjemu premiem Silviu Berlusconiju jamstveno obvestilo in ga povabil na zaslišanje. Tako menita brescianska tožilca Fabio Salamone in Silvio Bonfigli, ki sta sodniku za predhodni postopek predlagala, da bi arhiviral preiskavo in oprostil Borrellija.
Nn 2. strani
I
Kosovelov kip v mestnem vrtu
TRST - V mestnem vrtu v Ul.Giulia bodo 11. junija slovesno odkrili doprstni bronasti kip Srečka Kosovela. Dijaški dom, ki nosi ime po velikem pesniku, bo tako obeležil 50-letnico svojega obstoja.
V novi upravni odbor Združenja »Slovenski Dijaški dom Srečka Kosovela« so na nedavnem rednem obenem zboru izvolili veC novih mladih elanov. Za predsednika je bil potrjen Dušan Križ-
man.
Na 4. strani
J
Bossi pa svoj »odbor
RIM - Enrico Micheli in Arturo Parisi bosta podtajnika v predsedstvu nove Prodijeve vlade. Tako je včeraj napovedal glasnik liderja levosredinske Oljke Silvio Sirca-na, ki je tudi namignil na možnost, da bo Prodi v četrtek ali v petek predstavil predsedniku republike seznam novih ministrov. Da se bo levosredinski vodja Cimprej odpravil na Kvirinal je prepričan tudi tajnik DSL Massimo D’Alema.
Medtem ko je Prodi na delu za vladni program in za izbiro novih ministrov, je Umberto Bossi (na sliki) na tem, da predstavi svojo »severno vlado« in takozvani odbor za preporod »Padanije«. To bo storil med današnjim zasedanjem t.i. severnega parlamenta v Mantovi, kar bo nedvomno sprožilo nove in glasne polemike. Z Bossijem je včeraj polemiziral ministrski predsednik Lam-berto Dini, ki očita "sena-turju“ da sploh ne pozna pravil demokracije.
D’Alema je včeraj potrdil ponudbo Kartelu svoboščin, naj sprejme pred-
sedstvo vsaj najpomembnejših nadzornih parlamentarnih komisij. Najpomembnejši sta komisiji za boj proti mafiji in za nadzorstvo nad tajnimi službami. V prejšnji zakonodajni dobi je pro-timafijski komisiji predsedovala Tiziana Parenti (desnica), komisijo, ki nadzoruje delovanje tajnih in obveščevalnih služb, pa je vodil senator DSL Massimo Brutti.
Fausto Bertinotti (SKP) pa je precej kritičen do predsednika zbornice Luciana Violanteja zaradi njegovih petkovih izjav o spravi o odnosih s pristaši Salojske republiki.
Na 2.strani
Več kot sto smrtnih žrtev v letalski nesreči v Floridi
NEW YORK - V močvirnati pokrajini v bližini Miamija v Floridi je strmoglavilo potniško letalo DC9 družbe Valujet, ki je prihajalo iz Atlante. Po prvih vesteh, ki jih je posredovala televizijska mreža CNN, kaže, da ni nihče od potnikov in elanov posadke preživel nesreče. Televizija poroča o najmanj 112
smrtnih žrtvah.
Letalo DC9 naj bi strmoglavilo nekaj minut pred pristankom na mednarodnem letališču glavnega mesta Floride. Močvirnato področje je zelo težko dostopno, tako da imajo reševalci velike težave. Kaže, da je pilot poskusil zasilni pristanek, ki pa je žal spodletel.
I
Toponomastika občine Zgonik
TRST - Toponomastika je odlično sredstvo za spoznavanje določenega teritorija in njegove zgodovine. Na petkovi predstavitvi pomembne Merkujeve študije Toponomastika občine Zgonik, ki jo je omenjena občinska uprava izdala v slovenskem in italijanskem jeziku, so opozorili na razne načine branja tovrstne publikacije in na njeno vsestransko uporabnost. Ne gre namreč samo za izčrpen pregled podatkov, temveč tudi za njihovo analizo.
Na 5. strani
ITALIJA / PO NEDAVNI UMESTITVI NOVEGA PARLAMENTA
Prodi že snuje vlado
SLOVESNOST OB 50-LETNICI
Preprečiti zaprtje inštituta slovanske filologije v Trstu
TRST - Inštitutu slovanske filologije Tržaške univerze grozi zaprtje. Nevarnost, o kateri se je začelo govoriti kmalu po smrti prof. Bressana, je včeraj prišla v javnost prav na svečanosti ob 50-letnici obstoja tega prestižnega kulturnega središča. Dekan instituta prof. Montijeva je namreč prebrala pismo rektorja Tržaške univerze prof. Giacoma Borrusa, ki dejansko napoveduje zaprtje instituta.
Številni ugledni gostje, ki so bili prisotni na včerajšnji slovesnosti, so že izrazili svoje odločno nasprotovanje zaprtju instituta, saj bi to bil pravi nesmisel v mestu, ki se tudi kulturno vse
bolj odpira proti vzhodu in Se posebno proti slovanskemu svetu. Veliko Škodo pa bi utrpela tudi slovenska skupnost, katere didaktični kadri imajo prav v institutu močno znanstveno oporo.
Zdaj je pričakovati, da bo ves Trst dvignil svoj glas proti nameravanemu zaprtju tako pomembne znanstvene ustanove, kot jo je dvignil (in to s pozitivnim rezultatom) ob nedavni napovedi zaprtja Goethe Instituta. Svoja prizadevanja proti zaprtju je napovedal tudi slovenski ambasador v Rimu Peter Bekeš, ki je bil navzoč na včerajšnji proslavi.
Na 3. strani
Danes na športnih straneh
Uspešen štori »azzurrov«
Odbojkarska reprezentanca Italije je z gladko zmago s 3:0 nad Nizozemsko zaCela nastope v letošnji »Svetovni ligi«. Danes se bosta obe ekipi pomerili se enkrat.
Stran 20
Jadran TKB na koncu drugi
Košarkarji Jadrana TKB so z gladko zmago nad Ri-naldijem iz Padove osvojili drugo mesto v dodatnih srečanjih za uvrstitev v elitno B ligo.
Stran 22
Soča Sobema v play offu
Odbojkarji SoCe Sobema so si z včerajšnjo zmago nad Vivilom in ob istočasnem porazu Ponte nelle Alpi kolo pred koncem prvenstva v Gl figi že zagotovili sodelovanje v play offu za napredovanje v B2 figo.
Stran 23
Derbi bo odločal o napredovanju Koimpexa
Derbi zadnjega kola med Borom Mercantile in Koim-pexom bo odločal o tem, ali bodo odbojkarice Koim-pexa napredovale neposredno v B2 figo, ali pa si bodo morale napredovanje izboriti preko dodatnih srečanj. Za gotovo ^napredovanje bo moral Koimpex premagati borovke.
Stran 23
Stefanel
prvi
finalist
MILAN
Košarkarji Stefane-la so prvi finalisti končnice za naslov italijanskega prvaka. V Četrti tekmi so Milančani včeraj doma s 77:56 premagali branilca državnega naslova Buckler iz Bologne in se tako s 3:1 uvrstili v finale.
Njihov nasprotnik bo morda znan že danes po tekmi med Benettonom in Teamsystemom v Trevisu. Bolonjski Teamsystem vodi z 2:1 v zmagah. Ce bo danes slavil Benetton, potem bo odločilno peto srečanje v torek v Bologni.
Na 20. strani
■■■■
LIBERIJA / TUDI GANA ZAVRNILA UBEŽNIKE
Nihče noče ladje obupanih
Položaj 4.000 beguncev, ki so brez hrane in vode, se hitro slabša
ABIDJAN - Potem ko ji je Slonokoščena obala dvakrat zavrnila izkrcanje potnikov, se je »ladja obupanih« Bulk Challenger s štirimi tisoči liberijskih ubežnikov na krovu (na posnetku AP) ustavila pred obalami Gane. Beguncem, ki se nahajajo v dramatičnih pogojih, brez hrane in vode, grozi tudi nevarnost izbruha epidemij. Pomočnik ganskega ministra za zunanje Obed Osemoah je izjavil, da tamkajšnje oblasti ne bodo dovolile priveza tovorne ladje, ki je Ze skoraj tri dni na odprtem morju. Spremlja jo le Čoln humanitarnih organizacij, ki si prizadevajo, da bi potnikom zagotovile vsaj vodo. Iz Liberije se je medtem izvedelo, da se pripravljata na iz-plovitev dve drugi ladji, polni ubežnikov.
PO UMESTITVI PARLAMENTA / GOVOR PREDSEDNIKA ZBORNICE $E BURI DUHOVE
BRESCIA / PREISKAVA
Liga snuje »vlado Severa« in napada levico in desnico
Bassolino: Bossiju je treba takoj odgovoriti s konkretnimi dejanji
Brescia predlaga oprostitev Francesca Saveria Borrellija
Šef tožilstva je obvestil Scalfara o jamstvenem obvestilu Berlusconiju
RIM - Medtem ko Romano Prodi snuje legitimno vlado, je Umberto Bossi trdno prepričan v svojo politiko odcepitve Severa od Juga. ”Senatur“ bo namreč danes v Mantovi - med zasedanjem »severnega parlamenta« -predstavil vlado Padani-je« in obenem »Odbor za osvoboditev Padanije. Prvemu telesu naj bi predsedoval sam Bossi, drugemu pa Giancarlo Pagliari-ni, ki je bil izvoljen za predsednika poslancev Severne lige.
Na Jugu se medtem vrstijo manifestacije in pobude proti politike Severne lige. Včeraj so Bossija v Maršali na Siciliji ostro kontestirali udeleženci spominske proslave ob obletnici pohoda garibal-dincev, o odnosih med Severom in Jugom pa je spregovoril neapeljski župan Antonio Bassolino. Dejal je, da je Bossi ubral to politiko, ker v parlamentu ne more, kot bi želel, igrati jezička na tehtnici med levico in desnico.
Bassolino, podobno kot beneški Zupan Massi-mo Cacciari, je tudi mnenja, da se je treba prenapeti politiki Lige zoperstaviti resno in trezno, predvsem pa s konkretnimi političnimi in vladnimi dejanji. Proti separatizmu se je treba boriti z izvajanjem resnega in uravnovešenega federalizma, ki bi v središče dogajanj in posebno odločanj postavil krajevne uprave, posebno dežele in občine, je Se dejal Bassolino. Neapeljski župan se je tudi zavzel za vsestranski dialog med Severom in Jugom, a na osnovi resnih razmišljanj in
ne demagogije in prazne retorike.
V političnih krogih pa še dalje odmeva petkov umestitveni govor novoizvoljenega predsednika poslanske zbornice Luciana Violanteja. Zelo razočaran nad Violantejevimi besedi je predvsem tajnik Stranke komunistične prenove Fausto Bertinotti. Predsedniku zbornice očita, da je naredil hudo napako, ko je omenil spravo s pripadniki Salojske republike in tudi ko je namignil na možnost uporabe sile proti separatistični politiki Severne lige. »Proti Bossiju se je treba odločno boriti z orožjem politike in ne mu groziti s silo«, je pripomnil komunistični voditelj.
Violanteju so glede stališč o polpretekli zgodovini oporekali tudi nekateri levičarski misleci in ugledni novinarji. Precej kritičen komentar do besed predsednika zbornice je v rimski Repubblici napisal Giorgio Bocca, z Vi-olantejem pa ne soglaša niti priletni antifašistični borec in dosmrtni senator Leo Valiani v komentarju za Corriere della Sera.
Ministrski predsednik Lamberto Dini pa očita Bossija, da ni demokratičen in da preveč pretirava pri vseh svojih zahtevah. Premier, ki bo morda postal zunanji minister v Prodijevi vladi, je trdno prepričan, da bo Violante odličen predsednik poslanske zbornice in da bo dosledno vztrajal pri obrambi nedeljivosti in celovitosti države. Dini je tudi izrazil upanje, da bo Prodi sestavil sposobno in učinkovito vladno ekipo.
Udeleženci garibaldinske proslave v Maršali nasprotujejo odcepitvi Severa (Telefoto AP)
H NOVA VLADA PRED KONCEM TEDNA? h
Romano Prodi izbira ministre
Micheli in Parisi najbrž podtajnika v predsedstvu vlade
RIM - Enrico Micheli in Arturo Parisi bosta najbrž podtajnika v predsedstvu nove Prodijeve vlade. Tako je včeraj napovedal glasnik li-derja levosredinske Oljke Silvio Sir-cana, ki je tudi namignil na možnost, da bo Prodi v četrtek ali v petek predstavil predsedniku republike seznam novih ministrov. Da se bo levosredinski vodja čimprej odpravil na Kvirinal je prepričan tudi tajnik DSL Massimo DtAlema.
Micheli je trenutno glavni ravnatelj ustanove IRI, medtem ko je Parisi Prodijev politični svetovalec. Micheli je že načelno sprejel ponudbo, formalno pa bo lahko predlagano pomembno funkcijo sprejel le po odstopu z mesta ravnatelja IRI. Kaže, da se bo Micheli v prvi osebi ukvarjal s koordinacijo dela ministr-
skega sveta in da bo Parisi spremljal odnose med predsednikom vlade ter posameznimi ministri. Micheli, ki je doma iz Ternija, je začel sodelovati s Prodijem, ko je bil slednji predsednik IRI. Ukvarja se tudi s publicistiko in trenutno je podpredsednik denarnega zavoda Banca di Roma.
Tajnik Hrasta D’Alema je včeraj znova potrdil politično ponudbo Kartelu svoboščin, naj sprejme predsedstvo vsaj najpomembnejših nadzornih parlamentarnih komisij. Najpomembnejši sta komisiji za boj proti mafiji in za nadzorstvo nad tajnimi službami. V prejšnji zakonodajni dobi je protimafijski komisiji predsedovala Tiziana Parenti (desnica), komisijo, ki nadzoruje delovanje tajnih in obveščevalnih služb, pa je vodil senator DSL Massimo Brutti.
MILAN - Sef milanskega državnega tožilstva Francesco Saverio Borrelli ni kršil tajnosti preiskovalnega postopka, ko je obvestil predsednika republike Scalfara, da je tedanjemu premiem Silviu Berlusconiju naslovil jamstveno obvestilo. Tako menita brescianska državna tožilca Fabio Salamone in Silvio Bonfigli, ki sta sodniku za predhodni postopek predlagala, naj arhivira preiskavo zoper Borrellija.
Salamone in Bonfigli sta začela preiskavo proti Borrelhju na ukaz bivšega pravosodnega ministra Fi-lippa Mancusa, ki je ocenil Borrelijevo ravnanje kot nesprejemljivo. Ukaz o preiskavi je sodil v okvir ofenzive, ki jo je Mancuso vodil proti milanskemu državnemu tožilstvu.
Novica o Borrellijevem sporočilu predsedniku republike je prišla na dan, ko je bila polemika okoli Mancusovega dela najbolj vroča in le nekaj tednov preden je senat na zahtevo Progresistov pravosodnega ministra razrešil dolžnosti.
Milansko državno tožilstvo je naslovilo jamstveno obvestilo tedanjemu premiem Silviu Berlusconiju 22. novembra 1994, ko je bil Berlusconi v Neaplju in je predsedoval mednarodni konferenci OZN o boju zoper kriminal. Obvestilo je Borrelli zaupal karabinjerskemu častniku, ki se je namenil v Rim, kjer pa Berlusconija ni dobil, ker je bil v Neaplju. Karabinjerski častnik je obvestil Borrellija, da bo moral v Neapelj, nato pa po telefonu napovedal Berlusconiju obisk in
Francesco Saverio Borrelli
ukrep. Sele po tem, toprej ko je predsednik vlade že vedel, da mu prinašajo vabilo na zaslišanje, je Borrelli poklical Scalfara in ga seznanil z jamstvenim obvestilom premiem.
Po oceni brescianskih tožilcev Borrelli ni kršil tajnosti preiskovalnega postopka, ampak je ukrepal pravilno, saj je obstajala nevarnost, da bi novica o jamstvenem obvestilu pronicnila, kot dejansko je, saj jo je objavil Corriere della Sera. Tudi ta del preiskave je zaupan bre-scianskemu tožilstvu, ki je osumilo kršitve tajnosti preiskovalnega postopka šest novinarjev.
Salamone in Bonfigli sta včeraj tudi vložila priziv zoper razsodbo, s katero je sodnica za predhodni postopek Anna Di Martino oprostila Antonia Di Pietra proti mnenju tožilstva.
NOVICE
Zdravniki o Andreottiju in bratrancih Salvo
PALERMO - V septembm leta 1983 je Giulio Andreotti poklical kardiološki oddelek bolnišnice v Palermu, da bi se pozanimal o zdravstvenem stanju iztirjevalca Giuseppeja Cambrie, ki je bil v poslovnih odnosih z bratrancema Salvo. Tako naj bi palermskim sodnikom, ki vodijo preiskavo o odnosih med Adreottijem in mafijo, povedal kardiolog, ki je pred 13 leti govoril z večkratnim predsednikom vlade. Njegovo pričevanje naj bi potrdili tudi drugi zdravniki, saj je Andreottijev telefonski poziv vzbudil senzacijo na oddelku. V pričevanju palermskega sodnika vidi tožilstvo dokaz več, da je Andreotti poznal bratrance Salvo, kar je bivši premier stalno zanikal. Bratranca Salvo sta bila po oceni preiskovalcev vez med mafijo in delom sicilske krščanske demokracije.
Goljufi prevarali zvezdnike
FIUMICINO - Izkoriščali so imena zvezdnic in zvezdnikov italijanske televiziji, da so prirejali najrazličnejše prireditve »v dobrodelne namene«. Toda izkupiček ni bil nikoli namenjen za pomoč ljudem, pač pa je s pomočjo nekaterih družb končal na tekočih računih rimskih goljufov. Med zvezdnicami, ki so nasedle zgovornim zlikovcem, so Alba Parietti, Ornella Muti, Clarissa Burt, Francesca dellera, Simona Ventura, Monica Bel-lucci in Sabrina Salerno. Prisostvovale so nogometnim tekmam ali drugim prireditvam v prepričanju, da je njihova prisotnost koristna in bo služila v »dobrodelne namene«.
Tolpo goljufov je včeraj onesposobila policija iz Fiumicina, ki je aretirala Emilia Pangalozzija, Be-nita Vincija in Franca Camerinija.
MLADOSTNIKI / TREVISO IN MANTOVA
Vse pogostejši pojavi nasilja med najmlajšimi
TREVISO, MANTOVA - Morda je šlo za izzivanje, morda ga je kdo nehote porinil v šolskem avtobusu, ali pa je bil vmes spor za prosti sedež. Dejstvo je, da je nekega 9-le-tnega šolarja napadla skupinica vrstnikov, ki so se skupaj z njim vračali iz osnovne šole v Castellu di Godego v pokrajini Trevi-so. Dečka so starši pripeljali v bolnišnico hudo zdelanega s pestmi in brcami, zdravniki na oddelku za prvo pomoč pa so ugotovili, da ima poleg več modric tudi sledi stiskanja vratu. Vse tudi kaže, da je deček med pretepom - do katerega je sicer prišlo pred nekaj tedni, a se je zanj zvedelo komaj včeraj - padel in da je za nekaj trenutkov izgubil zavest, nato pa se ni mogel pobrati zaradi težkega nahrbtnika s knjigami.
To ni bilo prvič, da je na šolskem avtobusu v Castellu di Godego, v katerega se stlači do 70 otrok,
prišlo do nasilnega obnašanja bolj živahnih osnovnošolcev, saj je župan do pred kratkim za nadzor na avtobusu uporabil vojaške oporečnike. Starši so zadnji dogodek prijavili karabinjerjem in šolskemu skrbniku, na Občini pa zdaj razmišljajo, da bi red na avtobusu zaupali upokojencem, ki bi jih zaposh-li za določen čas. Starši malih »napadalcev« so medtem prejeti opomin ravnatelja šole, ki jih je povabil, naj ukrepajo za vzor-nejše vedenje svojih otrok.
Do druge in po svoje še hujše epizode je prišlo v nižji srednji šoli Leopardi v Marmirolu v okolici Mantove. Štirje 13-letni nepridipravi so mlajšega, 11-letnega dijaka prijeti za noge in zabingljali z njim skozi okno, nato pa so ga za nameček še pretepli, da bi si zagotovili žrtvin molk. Ravnateljica je storilce prijavila karabinjerjem in jih za tri dni izključila iz šole.
Shod proti uporabi jedrske energije
RIM - Približno petdeset tisoč ljudi vseh starosti se je včeraj udeležilo rimske manifestacije (na sliki-Telefoto AP) proti uporabi jedrske energije in onesnaževanju na sploh, ki jo je priredila naravovarstvena zveza Legambiente v sodelovanju s pisano zeleno stvarnostjo. Na shodu so se seveda spomnili tudi 10-letnice černobilske tragedije.
Manifestacije so se udeležili tudi številni politiki, med katerimi Massimo D’Alema in VValter Veltroni. Shod po rimskih ulicah je izzvenel kot velik praznik narave in čistega okolja. Organizatorji so pozvali novo vlado, naj bo pozorna do ekologije, ki je bila doslej neke vrste pepelka v italijanskem političnem življenju.
VEST O NAMERAVANEM ZAPRTJU SPOROČILI PRAV NA PRAZNOVANJU 50-LETNICE
Inštitutu za slovansko
filologijo grozi zaprtje
Prof, Silvana Monti govori na včerajšnji svečanosti ob 50-letnici Inštituta slovanske filologije (f, KROMA)
Glasovi, ki so se v prejšnjih tednih širili med študenti Inštituta slovanske filologije na tržaški Filozofki fakulteti, so žal postali pred-pražje rasnice. Gre za nepotrjeno vest, ki se je pojavila po nenadni smrti profesorja Arnalda Bressana, direktorja inštituta: inštitut bodo z naslednjim akademskim letom najbrž ukinili.
Včeraj je bila na Filozofski fakulteti proslava 50- letnice delovanja Inštituta slovanske filologije. Proslave, ki naj bi imela svečan, pa tudi primerno vesel značaj, se je nasprotno polastilo malodušje in občutek damoklejevega meča. Dekanica Silvana Monti je po uvodnem pozdravu vsem navzočim prebrala pismo, ki ga je nanjo naslovil rektor Giacomo Bormso. Pismo (če smemo povzeti njegovo vsebino) odreja zaprtje strukture oz. preusmeritev njenih dejavnosti; rektor v njem ugotavlja, da je inštitut dejansko odmrl že sam po sebi in da ga zato nima smisla ohranjati pri življenju. Montijeva je izrazila svoje ogorčenje, nato pa navedla pomemebne razloge za ohranitev in okrepitev dejvnosti na področju slavistike. Med temi naj izpostavimo predvsem bistveno vlogo, ki jo ima inštitut pri izobraževanju didaktičnih kadrov slovenske skupnosti v zamejstvu. Pravici na ljubo je treba povedati, da ne rektorja ne njegovega namestnika ni bilo na proslavi.
Svečanost je posvetila zajeten del dnevnega re-
da spominu na profesorja Bressana. O njegovem delu je spregovoril Michele Colucci, rusist z rimske univerze La Sa-pienza. Silvana Monti in Fedora Ferluga Petronio, docentka za srbski in hrvaški jezik, sta orisali zgodovinski razvoj in razvejanost dejavnosti v sklopu inštituta. K mikrofonu so nato pristopili predstavniki domačih in tujih političnih oblasti, univerz in kulturnega sveta.
Prvi je besedo prevzel senator Darko Bratina; poseg je namenil pomenu študija slovanskih jezikov in ved v mestu, kakršno je Trst. Njegovo tezo o potrebi po poznavanju stvarnosti slovanskega sveta za zunanjo politiko države, ki se
skuša odpirati na vzhod, so tako ali drugače povzeli vsi govorniki. Med temi naj omenimo slovenskega konzula v Trstu Tomaža Pavšiča, njegova hrvaškega in jugoslovanskega kolega, predstavnike slovenskih, hrvaških in jugoslovanskih kulturnih inštitucij, akademij in univerz, ter predsednico Državne slavistične zveze. V dvo-
rani (pravzaprav večji učilnici) je bil prisoten tudi slovenski veleposlanik v Rimu Peter Bekeš, ki sicer v uradnem delu ni spregovoril, je pa pokazal zanimanje za problem in napovedal prizadevanja s slovenske strani, da bi ne prišlo do zaprtja tako pomembne znanstvene ustanove. Svečanosti ob 50-letnici Inštituta za slovansko fi-
lologijo se je udeležil tudi podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin.
Študentska stališča je izrazila predstavnica Paola Sannino, ki je prebrala pismo, naslovljeno na pristojnega ministra. V tem pismu zahtevajo študenti podporo oblasti in zagotovila o nadalj-nem delovanju inštituta.
Upati je seveda, da bodo slovenske ustanove, v zamejstvu in Sloveniji, tudi tiste, ki včeraj niso bile prisotne na slovesnosti, zavzele jasno stališče in se opredelile za ohranitev inštituta slovanske filologije. Podobno je pričakovati tudi od krajevnih oblasti, ki so včeraj ravno tako spregledale pomembni (zadnji?) jubilej.
Matejka Grgič
V Ricmanjih Promenadni koncert
Na trgu v Ricmanjih bo danes prvi od dveh letošnjih Promenadnih koncertov, na katerem bosta nastopila Mladinski pihalni orkester glasbene šole Viva iz Zagorja ob Savi in Pihalni orkester Videm iz Krškega. Koncert se bo začel ob 17. uri, Ce pa se bodo neugodne napovedi vremenoslovcev uresničile, pa se bodo godci preselili v občinsko gledališče Prešeren v Boljuncu. Drugi Promenadni koncert pa bo prihodnjo nedeljo, prav tako ob 17. uri, ko bosta nastopili domaCa godba na pihala ter Delavska godba Trbovlje.
ŽALNA SEJA
SSG se bo jutri poklonilo spominu Jožeta Babiča
Odšel je velikan slovenske filmske in gledališke umetnosti. Jasno in nedvoumno, tako številne kulturne ustanove poročajo o težki izgubi, ki je s smrtjo Jožeta Babiča prizadela slovensko kulturo. Kot je v spominskem zapisu izpovedal ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Miroslav Košuta, je težko verjeti, da vitalnega in neprevidljivega Jožeta Babiča ni več med nami. S Košutovimi besedami lahko še enkrat zatrdimo, da Jože Babič »preprosto ne more umreti: tako globoko se je zapisal v nas, toliko je ustvaril, toliko vsega počel, da bo njegov spomin živ, dokler se ne bo prelil v legendo«.
Slovensko stalno gledališče iz Trsta, v katerem je prebil dolgo in sila ustvarjalno obdobje, se bo velikega umetnika spomnilo jutri popoldne na žalni seji, ki se bo začela ob 18. uri v Kulturnem domu. Na svojega bivšega člana se bo spomnila tudi Drama SNG v Mariboru, ki bo žalno slovesnost priredila v sredo, 15. maja, ob 13. uri. V torek se bodo umrlemu umetniku lahko poklonili ljubljanski prijatelji, saj bo krsta s posmrtnimi ostanki stala v mrliški vežici št. 11 na novih Zalah v Ljubljani. Kot smo že zapisali, bodo Babiča pokopali v Mariboru, kjer je prebil svoja mlada leta in tudi začel svojo umetniško
pot. Pogreb bo v sredo, 15. maja, ob 15.30, in sicer na Pobreškem pokopališču.
Ob smrti vsakega velikega umetnika se po prvotnem presunjenju začenja nekakšen obračun njegovega dela, poleg dosežkov, ki jim vsakdo pripisuje nesporen pomen, pa vsak posameznik vzame v poštev tisto delo, ki je njega posebej prevzelo. Seznam Babičevih stvaritev, predvsem režijskih, je izjemno dolg, kot je tudi razmeroma dolgo obdobje njegovega umetniškega ustvarjanja. Spomin na njegove gledališke režije bo moral vsakdo pri sebi obnavljati, medtem ko si bo mogoče njegove filme in televizijske prispevke še ogledati in na novo oceniti. Na traku in zato dostopen, dasi v arhivih radijskih hiš, v katerih je snemal, bo ostal tudi značilen Babičev glas, ki je razlagal kakšno svojo režijsko domislico. Dovtipe na račun drugih gledališčnikov je pripovedni rajši v osebnih pogovorih, kot je lepo zapisala Ivanka Hergold. Ob veliki iznajdljivosti in duhovitosti je bila prav tako dobro poznana njegova pikrost. Rahlo ironičnemu nasmehu se ni odpovedal niti ob prevzemanju nagrad in teh je bilo veliko. Vendar pa je vselej ostal zvest svojemu poslanstvu, kot je ugotovila Ivanka Hergold: »Ne bomo pretiravali, če rečemo, da je bilo to v iskanju - resnice.«
VRSTA SREČANJ PROSEŠKiH JUSARJEV
Priprave na jusarske volitve
Zakaj je bila potrebna predstavitev dveh kandidatnih list
V teh dneh se v raznih vaseh vrstijo sestanki v zvezi z volitvami za obnovitev jusarskih odborov, ki bodo 26. maja.
Na Proseku so se v petek zbrali kandidati Enotne liste Prosek in Liste jus Prosek, ki so jih do-
mačini predlagali na sestanku dne 11. aprila. Mnogi si medtem postavljajo vprašanje, zakaj sta bili predloženi dve listi. To je bilo sporazumno storjeno, ker zakon predvideva, da listi, ki zmaga, pripadajo štirje
odborniki, drugouvrščeni pa en sam in ker na vsaki listi ne morejo biti več kot štirje, kandidati je nesmiselno, da bi odbor bil le štiričlanski. S to potezo se obenem tudi izognemo nevarnosti, da bi volitve bile razveljavljene, ker če se predstavi le ena sama lista, mora na volišča vsaj polovica volilnih upravičencev.
Kandidati proseških list so na sestanku razpravljali o volitvah ter sestavili okvirni program, s katerim se bodo v prihodnjih dneh predstavili domačinom. Prvo srečanje bodo imeli v četrtek, 16. t.m., ko se bodo pogovorili s predstavniki vaških društev in organizacij. Nato se bodo srečali še s krajevnimi političnimi strankami, raznimi ustanovami itd. Predvolilna srečanja bodo na Proseku zaključili v četrtek, 23. t.m. z javnim shodom z vaščani, (b.r.)
V petek javna razprava s tržaškimi parlamentarci
Deželno združenje Orizzonti (Horizonti) prireja javno razpravo z novoizvoljenimi tržaškimi parlamentarci na temo Kakšni horizonti za Trst? Na srečanje, ki bo v petek, 17. maja ob 17.30 v Novinarskem krožku, so prireditelji povabili senatorja Giulia Camberja in Fulvia Camerinija ter poslanca Roberta Menio in Gualberta Niccolinija. Gostje bodo odgovarjali na vprašanja, ki jim jih bodo zastavili krajevni predstavniki vseh političnih sil, svojo udeležbo pa so potrdili naslednji: Roberto Anto-nione (FI), Miloš Budin (DSL), Giorgio Canciani (SKP), Elettra Dorigo (LS), Sergio Dressi (NZ), Gianfranco Gambassini (LpT), Paolo Polidori (SL) in Arnaldo Rossi (PRI). Parlamentarci bodo imeli priložnost orisati svoje poglede na prihodnost Trsta in pobude, ki jih nameravajo v zvezi s tem sprožiti v parlamentu. Srečanje bo vodil urednik kronike II Piccola Livio Missio.
TRADICIONALNI SEJEM BIOLOŠKIH IZDELKOV
Še danes sejem Bioesf
Na Trgu sv. Antona novega bo še da- razmeroma ugodnega, pa čeprav vetrov-nes odprta že tradicionalna razstava bio- nega vremena - ogledalo veliko ljudi, ob loških pridelkov in izdelkov Bioest (na priliki Bioesta pa so priredili tudi števil-sliki KROMA), ki je obenem tudi prilož- ne spremne kulturne pobude, med kate-nost za spoznavanje delovanja številnih rimi naj omenimo včerajšnji nastop združenj prostovoljnega dela. Prodajni najmlajših članov ricmanjske godbe na sejem si je že včeraj - tudi po zaslugi pihala pod vodstvom Marina Marsiča.
Zaradi alkohola v zapor
Antonia Calabreseja, ki stanuje v Ul. Pasteur 20, je petkovo popivanje privedlo kar v zapor. 21-letni fant je pogledal tako globoko v kazarec, da mu ni več uspevalo brzdati strasti in je začel nadlegovati goste javnega lokala Bistrot 22 v Ul. Toti 3. Upravniku lokala Manuelu Sabatiju tako ni preostalo drugega, kot da je ob 23. uri poklical policijo, vendar se je Ca-labrese znesel tudi nad agenti. Ti so le s težavo pomirili njegovo nasilnost, vendar mladenič ni nehal z zmerjanjem. Ko so policisti zahtevali njegove dokumente, se je znova zakadil vanje in enemu od agentov zlomil prst na roki (zdraviti se bo moral 40 dni), drugemu pa zvil zapestje. Preden so ga z velikim naporom uspeli aretirati in odpeljati v zapor, je pijanec policistom razbil še šipo na službenem vozilu.
PO OBČNEM ZBORU ZDRUŽENJA DIJAŠKI DOM
S POIMENOVANJEM MALE DVORANE IN ZAKLJUČNO AKADEMIJO
V Mestnem vrtu bodo junija odkrili doprsni kip Srečka Kosovela
Na GM so se poklonili spominu prof. Ambroseta
Občutene besede predsednika Semna in prof. Simčiča
Združenje Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel je na nedavnem rednem obenem zboru pomladilo svoje vrste in sprejelo nove elane, ki so vsi bivši gojenci doma ter pokrivajo celotno deželno ozemlje, kjer živimo Slovenci (novi elani so Rudi Bartaloth - Naborjet, Drago Bogateč - Trst, Eda Pregare - Ricmanje, Diego Colarich - Korošci, Peter Rogelja - Sem-polaj, Miha Samsa - Trst, Silvano Semolič - Jamlje, Dušan Udovič - Trst).
Občni zbor je v novi odbor izvolil vec mlajših elanov, ki so radi sprejeli hvalevredne zadolžitve za vodenje naše nenadomestljive ustanove, katere vloga in delo je namenjeno mladim.
Ustanova, ki se v tem šolskem letu srečuje z Abrahamom, si je izbrala naslednje vodstvene organe: predsednik Dušan Križman, podpredsednik Dragica Jerina, blagajnik Silvana Valoppi, člani: Miha Samsa, Jadranka Grgič, Silvano Semolič, Peter Rogelja. Nadzorni odbor: predsednik Anica Ferfoglia, elani Vojko Mijot, Vida Jagodic, Marko Kravos, Eda Pregare.
Pomlajeni odbor se je sestal prejšnji petek in obravnaval pregled dejavnosti v šolskem letu 95/96 in pobude ob 50-let-nici delovanja doma.
Dejavnosti skozi dobo šolskega leta, ki jih v domu štejejo od septembra do avgusta, so raznovrstne, prepletajoče in prežete z vrednotami narodne pripadnosti, vecnarodnosti, kulture sožitja, z vrednotami sohdnega znanja in zdravih
delavnih navad.
Glede praznovanja 50-letnice delovanja doma sta upravni in nadzorni odbor mnenja, da bo proslavitev tega mejnika najbolj praznična, Ce bo na osnovi dosedanjega dela zmogla dati konkretna in optimistična sporočila vsaj za nadaljnjih 50 let.
Poleg nekaterih manjših pobud bodo 50-letnico obeležili s tremi za dom, za Slovence in za Trst pomembnimi dogodki. 11. junija bo ob 11. mi slovesno odkritje doprsnega bronastega kipa Srečka Kosovela v Mestnem vrtu v ul. Giulia. Poleg občine Trst, slovenskih in italijanskih šol, bosta prisotna tudi deželna odbornica Alessandra Guerra in slovenski minister za šolstvo in šport Slavko Gaber. Istega dne, 11. junija ob 20. uri bo v domu tradicionalni Zaključni večer. Lansko leto sta na večeru župana Illy in Rupel zasadila v znak prijateljstva bor in lipo.
Letošnje sporočilo sporazumevanja med ljudmi bomo lahko razbrali z nastopom mladih tržaškega doma Kosovel, italijanske skupnosti iz Kopra, Mladinskega doma iz Celovca, Doma Ivana Cankarja iz Ljubljane, domov iz Dubrovnika, Sarajeva in Beograda ter orkestra tržaških občinskih rikreatorijev Gentilli-Toti.
Vse kaze, da bo dom Kosovel prejel do tega dne občinsko gradbeno dovoljenje za začetek gradbenih del za nujno prenovitev in delno povečanje doma.
Svečano poimenovanje Male dvorane GM po pokojnem prof. Ambrosetu (f. KROMA)
Ob številni udeležbi elanov profesorskega zbora, gojencev in upraviteljev Glasbene matice in ob prisotnosti pokojnikove vdove g. Marije in sorodnikov je bila v petek zveCer na sedežu GM v Ul. Ruggero Manna kratka a močno občutena slovesnost, s katero je bila velika učilnica oz. mala dvorana poimenovana po prof. Erminiju Ambrosetu, pred 20 leti tragično preminulemu klavirskemu pedagogu Glasbene matice.
Po uvodnem pozdravu ravnatelja šole GM Marij Kogoj prof. Bogdana Kralja, je predsednik GM Adrijan Semen utemeljil odločitev upravnega odbora GM o poimenovanju male dvorane po pokojnem prof. Ambrosetu in se obenem spomnil tudi mlade profesorice klavirja Jožice Lasič, ki je pred 20 leti izgubila življenje v isti prometni nesreči. Dejal je, da bo tudi tako Ambrosetov pedagoški in človeški lik živo prisoten tako med sedanjimi profesorji in gojenci šole GM, kot tudi med poznejšimi glasbenimi rodovi, saj je prof. Er-minij Ambroset globoko verjel v neprecenljivo vlogo kulture, glasbene še posebej, za razvoj in obstoj naše manjšinske skupnosti.
O liku pedagoga prof. Ambroseta pa je s spoštljivo osebno noto spregovoril prof. TomaZ Simčič, elan upravnega odbora GM in sam Ambrosetov uCenec. Spomnil se je na učne ure najprej na njegovem domu v Skednju na klavirju Bo-sendorfer in potem v Gallusovi dvorani in dejal: »Dve desetletji nas ločujeta od usodnega 8. maja 1976, ko se je Ermi-nij Ambroset - za prijatelje Ino - poslovil od
nas. Toda zagotavljam vam, da tisti, ki smo ga dobro poznali - tako gojenci kot kolegi - nanj nismo pozabili in tudi ne bomo. Pa niti bi ga ne mogli. Bil je premočen značaj, da ne bi v vsakega od nas vtisnil nekaj svojega. Z njegovo smrtjo uCenci nismo izgubili le učitelja in klavirskega pedagoga, izgubili smo prijatelja in usmerjevalca, ki je s svojo močno osebnostjo, neizmerno predanostjo svojemu delu ter z ljubeznijo do svojih gojencev pustil v vsakemu izmed nas neizbrisno sled, tako v glasbenem kot osebnostnem pogledu. Za njegovo navidezno nepopustljivo strogostjo smo gojenci kaj kmalu uzrli učiteljevo dobrodušnost in dobronamernost, katere edini cilj je bil, da bi gojenci našli svojo glasbeno in življenjsko pot. Dovolj zgovoren je že podatek koliko njegovih gojencev je študij klavirja uspešno končalo, in brez njih bi bil danes klavirski odde-
lek Glasbene matice bistveno osiromašen.«
Prof. Tomaž SimCiC je tako sklenil svoje misli: »Vsakič ko bom vstopil v to malo dvorano, odslej Ambrosetovo dvorano, mi bo ob pogledu na Bo-sendorfer misel vsaj za hip poromala k njegovemu nekdanjemu lastniku, ki je sedaj tam, “kjer znebi se Človek vsake teže”, kot pravi naš veliki pesnik. To bo romanje v znamenju žalosti in hvaležnosti. Žalosti ob misli, da Erminija Ambroseta ni vec med živimi, hvaležnost pa zaradi vsega, kar smo gojenci in prijatelji od njega prejeli. Hvala, profesor!«
Na Ambrosetov klavir, ki ga je pokojnikova mati darovala Glasbeni matici in ki ga je zdaj ta tudi z gmotno pomočjo Ambro-setove* žene, mehansko v celoti obnovila, sta nato mladi klavirski pedagoginji GM Vesna Zuppin in Beatrice Zonta, štiri-roCno zaigrali Dvoržakov Slovenski ples in s tem sklenili slovesnost, ki jo
je pospremil topel aplavz Ambrosetovemu spominu.
Spominu profesorjev Erminija Ambroseta in Jožice Lasič (iz Sovodenj pri Gorici) je bila nato v večernih urah v dvorani Goethe inštituta na Ul. Coroneo, posvečena prva od sedmih zaključnih akademij GM. Namenjena je bila izključno gojencem klavirja. Predstavilo se je 14 gojencev različnih letnikov od vsakega klavirskega pedagoga po eden iz vseh šol GM od Zabnic do Spetra, od Gorice do Trsta. Lepo število poslušalcev se je lahko prepričalo o visoki ravni klavirske šole Glasbene matice, saj je akademija pri nekaterih gojencih, zlasti višjih razredov, spominjala že na pravi koncert, pri drugih pa odkrila obetajoče talente. O akademiji, kateri bo 17. t.m. sledila še druga v isti dvorani, ki jo je vodstvo Goethe inštituta velikodušno odstopilo Glasbeni matici, bomo poročali posebej.	j.k
OBJAVLJENO GRADIVO STROKOVNEGA POSVETA O PARKIH
Publikacija krožka Virgil Šček o zaščiti Krasa
Sodelovanje Združenja zasebnih kraških lastnikov - Velika pozornost vprašanju jusa
Združenje zasebnih kraških lastnikov in krožek za družbena vprašanja Virgil Scek sta priredila v petek v Prosvetnem domu na Opčinah javno soočenje o zaščiti in tudi o problemih kraškega teritorija. Priložnost za razpravo je nudila predstavitev publikacije krožka V.Scek z naslovom "Posvet o kraškem parku-Convegno sul Parco del Car-so“, ki je bil decembra leta 1994 na PadriCah.
Udeleženci razprave (na sliki- foto KROMA) so v glavnem izpostavili pomen zaščite Krasa in tudi ustanovitve parka, pri Čemer pa bodo morala pristojna telesa (v prvi vrsti Dežela) upoštevati tudi priznanje lastninskih in jusarskih pravic. To je, kot znano, stališče predvsem Združenja zasebnih kraških lastnikov ter jusarskih odbo-
rov, ki bodo obnovljeni v nedeljo, 26. maja.
V razpravi so sodelovali Zoran Sosič, ki koordinira delovanje jusarskih odbo-
rov, Karlo Grgič v zastopstvu zasebnih lastnikov, Silvester Čehovin iz Šmarij pri Sežani, predsednik Agrarne skupnosti v Sloveniji Rudi
Simac ter strokovnjak Vladimir Vremec. Krožek Virgil Scek sta zastopala Ivo Jev-nikar in predsednik Rafko Dolhar.
Caisiana zdaj ponuja šmarnice in potonike
Kljub negotovemu vremenu, ki ne spodbuja izletov na Kras, ima Botanični vrt Carsiana še dalje zasluženi uspeh. Čeprav se v tem letnem Času še ne kaže v vsej svoji lepoti, Carsiana vedno nudi nekaj prijetnih presenečenj, nekaj redkosti, ki jih je drugod težko najti. Sedaj je vrt poln šmarnic. Ta drobni, moCno dišeči cvet iz družine lilijevk, ima v latinščini presenetljivo botanično ime Conval-laria majahs. Mnogo ljubiteljev šmarnic bo verjetno prav tako presenetilo dejstvo, da v večjih količinah lahko povzroči zastrupitev, kajti rastlina je strupena.
V tem obdobju je tudi mnogo navadnih potonik, z latinskim imenom Paeonia officina-lis, rdeCe ali rožnate barve. V Carsiani je mogoče najti tudi drugo vrsto potonik, ki je dokaj redka, namreč velelistno potoniko (Paeonia mascula ali co-
rallina), ki cvete nekoliko pozneje in se razlikuje od navadne potonike le po Ustih.
Botanični vrt Carsiana je odprt za obiskovalce po naslednjem urniku: od torka do petka od 10. do 12. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 13. in od 15. do 19. V istih dneh so tudi vodeni obiski, brez doplačila, in sicer ob 10.30, ob 15. in ob 16.30. Za skupine, ki štejejo najmanj deset oseb, pa se lahko po telefonu (št. 040/229573) dogovorite za vodeni obisk tudi ob drugih urah.
Kdor se želi peljati do Car-siane z javnimi prevoznimi sredstvi - kot je že prešlo v navado v mnogih šolah, ki pridejo vsako leto na obisk v velikem številu - naj stopi na avtobus št. 44, ki ima glavno postajo na Trgu Oberdan, prav v središču Trsta, nato naj na Proseku prestopi na avtobus št. 46.
BRIŠČIKI / PREDSTAVILI ŠTUDIJO PAVLA MERKUJA
Kaj vse nam lahko pove toponomaslika
Za dvojezično publikacijo je poskrbela občina Zgonik
Podnaslov Znanstvena raziskava na spodnjem robu naslovnice bo mogoče kakšnega bralca odvrnil od tega, da bi natančneje prelistal knjigo Pavla Merkuja Toponomastika občine Zgonik. Vendar pa je lahko ta strokovno zelo skrbno in pregledno pripravljena publikacija izredno zanimivo branje tudi za vse tiste - in ti so v krepki večini -, ki jim je krajevno imenoslovje kot veda daleč. Žene pa jih radovednost, da bi zvedeh npr., od kod izvirajo razna ledinska imena. To velja predvsem za domačine, v našem primeru za zgoniske občane, za vse ostale pa je lahko priročna publikacija zelo zanimivo vodilo za spoznavanje občinskega teritorija in njegove zgodovine.
Ce je namreč študija, ki jo je zgoniška občinska uprava izdala v slovenskem in italijanskem jeziku, sama na sebi zelo pomembna, pa je bila petkova predstavitev na sedežu KD Dom Brisciki nujno dopolnilo, saj je bilo jasno prikazano, kako se lahko taksna publikacija bere in kakšne »skrivnosti« lahko razkrije. Tako je prof. Roberto Dapit po prijetnem glasbenem premoru (nastopil je harmonikarski kvintet GM s Proseka) publiki ponudil »ruralni« ključ branja in jo opozoril, da nam lahko npr. ledinska imena razkrijejo zgodovinska obdobja (ime stajce npr. pove, da je tam že posegel človek, itd.). Predvsem pa je Dapit naglasil, da je velika vrednost knjige v tem, da ob obilici dokumentiranih imen prinaša tudi sklepno analizo. Skratka ne samo, da se je Pavle Merku skrbno in
Merkujevo Toponomastila občine Zgonik so občanom predstavili v petek (foto KROMA)
izCrpno dokumentiral, temveC je zbrana imena tudi razvrstil z ozirom na jezikovni izvor ah pa jih uvrstil v razne tipološke kategorije. Tovrstne analize pa ob strokovnjakih pritegnejo tudi povprečnega bralca, saj mu zlahka, Ce že ne vrat, odpirajo vsaj okna v njemu do tedaj nepoznan svet.
Priprava takšne topono-mashCne knjige ni preprosta zadeva, zahteva veliko temeljitega preučevanja, znanja in previdnosti pri obdelavi podatkov. Prof. Pavle Merku, ki je pripravil že več sličnih publikacij, naj omenimo vsaj To-ponomastiko občine De-vin-Nabrežina, je pozornemu občinstvu v BriSCikih v kratkih in duhovitih obrisih povedal, kako nastane takšna knjiga. Ob nujnosti skrbnega zbiranja podatkov pa je Se zlasti opozoril na potrebno resnost
Praznik DSL na vrtu Ljudskega doma v Križu
V	Ljudskem domu v Križu se nadaljuje praznik Demokratične stranke levice, ki se je odločila za to pobudo, potem ko je morala zaradi slabega vremena odložiti tradicionalno prvomajsko praznovanje. Obiskovalcem bodo postregli s hrano in pijačo, zvečer bo ples. V popoldanskih urah bosta gosta prireditve novoizvoljena senatorja Darko Bratina in Fulvio Camerini.
Praznik SKP v Boljuncu
V	Boljuncu se na prostoru pred občinskim gledališčem Prešeren nadaljuje praznik komunističnega tiska. Danes ob 19. uri bosta vimenu SKP spregovorila Dario Brajnik in Marino Calcinari, zvečer od 20.30 dalje za ples igral ansambel Happy Days.
Openci očistili gozd
Openski jusarski odbor je včeraj dopoldne organiziral akcijo čiščenja gordiCa ob cesti, ki povezuje Opčine z Repnom. Akcije se je udeležilo približno štirideset domačinov, ki so v nekaj urah napolnili kontejner z vsakovrstnimi odpadki in smetmi. Kontejner je dala na razpolago Občina Trst. Pred kratkim so jusarski v istem predlu izvedli sečnjo drvi.
Danes v Vižovljah srečanje pevskih zborov pobratenih občin
Občina Devin-NabreZina prireja danes Pevsko srečanje zborov pobratenih občin v Športnem centru v Vižovljah. Sodelovali bodo MPZ "Dragotin Kette", dekliški zbor "Ilirska Bistrica" ter moški in ženski zbor "Igo Gruden". Začetek prireditve ob 18. uri.
pri razlagi zbranega, saj zna takšen ali drugačen »hudiček« zapeljati tudi sicer previdnega raziskovalca.
Knjiga oz. knjigi (iz ita-lijanščine v slovenščino sta tekst prevedli Mojca Švab Guštin in Franka Žerjal) sta sedaj na voljo občanom, kar je bil tudi eden poglavitnih namenov zgoniske občinske uprave, ki je leta ’90 poverila nalogo prof. Merkuju, da izvede študijo. Kot sta na predstavitvenem večeru še enkrat poudarila bivši in sedanji župan, Miloš Budin in Tamara Blazina, se je občinska uprava odločila za publikacijo v želji, da ne bi neprecenljivo kulturno bogastvo, ki ga predstavljajo krajevni toponimi, tonilo v pozabo. Zato so se odločili za dvojezično izdajo, ker bo tako publikacija lahko dostopna Cim širšemu krogu bralcev, (bip)
□ OBVESTILA
PD SLOVENEC iz Boršta vabi jutri, 13. t. m., ob 21. uri v Srenj-sko hišo na sestanek v zvezi z organizacijo praznika vina, ki bo 1., 2. in 3. junija.
ODBOR za mladinsko pastoralo v tržaški škofiji vabi mlade na dohovno pripravo na papežev obisk. Srečanje bo danes,12. t. m. v MarijanišCu na Opčinah s pričetkom ob 19. uri. Srečanje bodo oblikovali mladi skupaj z odgovornim pripravljalnega odbora v Sloveniji, duhovnikom Primožem Krečičem iz Kopra. Vabljeni vsi, ki ste že vpisani in tisti, ki se še želite udeležiti srečanja s Papežem v Postojni IS.tm. Odhod z avtobusom ob 8. uri zjutraj. Tocnejše informacije dobite na srečanju.
SPDT in KD V. VODNIK obveščata, da se plezalni tečaj začenja s srečanjem, ki bo v sredo, 15. t. m., ob 20.30 prostorih bivše pošte v Dolini.
OBČNI ZBOR Slovenskega dobrodelnega društva bo v drugem sklicanju v petek, 24. t. m., ob 18. uri v društvenih prostorih v Ul. Mazzini 46/1. nadstr.
CERKVENA SKUPNOST PRI DOMJU vabi na praznovanje svojega zavetnika sv. Bogdana Leopolda Mandiča. Danes, 12. t. m., ob 16. uri praznična sv. maša v kapeli, vodi g. Dušan Jakomin, Vo-
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697
laricevo latinsko mašo poje zbor Fantje izpod Grmade. Ob 17. uri bo na dvorišču kulturni spored ob sodelovanju Mladinskega zbora iz Skednja pod vodstvom Aleksandra Sluge in MPZ Fantje izpod Grmade pod vodstvom Iva Kralja. Priložnostno misel bo podal dr. Drago Stoka.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV IZ TRSTA obvešča pevce, udeležence množičnega nastopa, ob bbžnjem papeževem obisku v Sloveniji, da bo zadnja vaja v sredo, 15. maja, ob 14. uri v Postojni. Odhod z avtobusom v sredo, 15. maja, ob 12.15 na Opčinah, pri zadnji tramvajski postaji.
ŽUPNIJA BOLJUNEC vabi v Marijino cerkvico na Pecah v dolini GlinšCice, kjer bo danes, 12. t. m., ob 17. uri sv. maša in šmamic-na pobožnost.
OSNOVNA ENOTA DSL za Opčine, Bane in Trebče prireja v četrtek, 16. t.m., ob 20.30 v Domu Brdina na Opčinah (Proseška 109) javno zborovanje na temo: »Po 21. aprilu - analiza volitev in nove perspektive za državo«. Spregovoril bo tajnik tržaške federacije DSL Stelio Spadaro.
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
PD Slovenec, dekliška in fantovska, srenja ter celotna vaška skupnost iz Boršta in Zabrežca se klanjajo spominu
g. Alberta Miklavca
priljubljenega župnika, pesnika in velikega prijatelja.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Svojcem izrekamo iskreno sožalje.
Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu
se s hvaležnostjo spominja svojega dolgoletnega sodelavca in prijatelja
Alberta
Miklavca
in izreka občuteno sožalje tržaški cerkvi in sorodnikom
Prizadeti ob izgubi drage prijateljice Vanje Turina izrekamo sestri Zori in sorodnikom iskreno sožalje
Dušan in Božena Košuta
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem, ki so sočustvovali na katerikoli naCin ob izgubi naše drage tete
Albine Pertot
Posebna hvala msgr. Špeharju, organistu prof. Peganu in barkovljan-skim cerkvenim pevkam, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene.
SVOJCI
Trst, 12. 5. 1996
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
Ivane Mihalič vd. Žerjal
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočut-vovali in jo pospremili na zadnji poti.
Najiskreneje se zahvaljujemo dr.ci Egidiji Kos za nesebično nego.
svoja
Boljunec, 12. 5. 1996
ZAHVALA
Ob izgubi najine drage mame in none
Pepke Pertot vd. Sardoč
se iz srca zahvaljujeva vsem, ki so na karkšenko-li naCin počastili njen spomin.
Sin Danilo in hči Marija z družinama
Prosek, 12. 5. 1996 (Pogrebno podjetje Zimolo)
13 .5. 1995	13. 5. 1996
Ob 1. obletnici smrti našega dragega
Rudolfa Marca
se ga z ljubeznijo spominjajo
SVOJCI
Bazovica, Zgonik, 12. 5. 1996
14. 5. 1981	14. 5. 1996
Že 15. leto v grobu spiš, a naših srcih še živiš
Edi Gojča
Vsi tvoji
Gropada, 12. 5. 1996
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Olge Šonc vd. Gulič
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin.
Posebna zahvala naj gre dr. Ivanu Hrovatinu za večletno pomoC, g. duhovniku Zvonetu Stru-blju za verski obred, g. Kostanci Filipovič za občutene besede ob odprtem grobu, pevcem MPZ Tabor, darovalcem cvetja, bs Polet in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti.
svoja
Opčine, Trst, 12. 5. 1996
ZAHVALA
Francesca Turk vd. Birsa (Fani)
SVOJCI
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
Trst, 12. 5. 1996
ZAHVALA
Svojci
pokojne
Marije Puntar vd. Ukmar
se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin
Prosek, 12. 5. 1996
13. 5. 1993	13. 5.1996
Ludvik Mokole
Tata, manjkaš nam!
Vsi tvoji
Prečnik, 12. 5. 1996
13. 5. 1993	13. 5. 1996
Tri leta so minila, odkar si nas zapustila naša draga
Silvestra Colja vd. Guštin
Z ljubeznijo se te spominjamo
vsi tvoji dragi
Col, 12. 5. 1996
t
Umrl je naš dragi
Jože Babič
gledališki in filmski umetnik
Žara s posmrtnimi ostanki dragega pokojnika bo v torek, 14. maja, na Novih Zalah v Ljubljani v mrliški vežici št. 11.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 15.
maja, ob 15.30 na Pobreškem pokopališču v Mariboru.
Žalujoči: otroci Josipina, Barbara, Mitja in vsi njegovi.
Dragemu ateku
Jožetu
Babiču
v slovo Tvoja PINA
Ob boleči izgubi nepozabnega prijatelja Jožeta Babica izreka svojcem iskreno sožalje
družina Benedetic
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga
Ema Kalc vd. Milkovič
Žalujoči: hci Klara ter sinova Sandro in Vojko z družinami, vnuka Pavla in Robert, sestra Štefanija in ostali sorodniki
Pogreb bo v torek, 14. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev v Gropadi.
Gropada, 12. 5. 1996
Ob izgubi Eme Kalc vd. Milkovič izreka San-drotu in Vojku ter svojcem iskreno sožalje
SZ Gaja
Ob smrti mame Eme Kalc vd. Milkovič izrekamo svojcem občuteno sožalje
Kulturno društvo in Gospodarska zadruga Skala iz Gropade
Pred dnevi nam je smrtna kosa vzela drago sestrično Marico Sonce Jurca - Giorgi.
Možu Ladiju, sinu Dragotu, sestri Albini naše globoko sožalje
Dušan in Božena Košuta
pRUcil
ZSKD, BONAWENTURA in ZALOŽBA DEVIN vabijo
v torek, 14. t. m., ob 18. uri v Gregorčičevo dvorano (Trst, Ul. Sv. Frančiška 20)
na predstavitev slovenskega prevoda knjigeAlexandra Langerja
ODLOČITEV ZA SOŽITJE
Sodelujejo Rosella Pisciotta. Ace Mermolja, Andrej Furlan in Marino Vocci
ODBOR DOLINSKE MAJENCE
se iskreno zahvaljuje vsem, ki so si prizadevali za uspeh letošnje majence in vseh njenih spremnih prireditev
SLOVENSKA
KULTURNO
GOSPODARSKA
ZVEZA
TRŽAŠKA POKRAJINA
obvešča
člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja jutri, 13. t. m., ob 19.30 v Trstu v Gregorčičevi dvorani, Ulica S. Fran-cesco 20/11.
□
LEKARNE
NEDELJA, 12. maja
1996
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Oriani 2, Barkovlje -Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1, Boljunec.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Oriani 2 (tel. 764441), Barkovlje - Miramarski drevored 117 (tel. 410928).
IflaisuU pMf+teuttU
A. Marsich
cementni izdelki material za gradbeništva
TRST-DR. cesta 202-B km Rocol (Goltala) anagr. it. 1683 Tel.910806-Fax910924
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu
Prof. Lojzka Bratuž:
GORICA V SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI
Knjigo bo predstavila prof. Marija Cenda Klinc v Peterlinovi dvorani jutri, 13. t. m., ob 20.30
VCERAJ-DANES
Danes, NEDELJA,
12.	maja 1996 PANKRACIJ
Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 20.25 - Dolžina dneva 14.47 - Luna vzide ob 3.01 in zatone ob 15.06.
Jutri, PONEDELJEK,
13.	maja 1996
SERVACIJ
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19,6 stopinje, zračni tlak 1007,7 mb ustaljen, veter vzhodnik severo-vzhodnik 31 km na uro, vlaga 23-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Chiara Teresa Vulcano in Ambra Pogliani.
UMRLI SO: 91-letni Ne-reo Chierego, 80-letni Giuseppe Glavina, 89-letna Antonia Nesi, 68-letni France-sco Negrinotti, 84-letna Da-lia Fieni, 88-letna Maria Volcich, 47-letna Maria Dolores Aixendri Castello, 82-letna antonia Bartoli, 65-let-ni Silvano Sergas, 41-letni Ennio Stigli, 86-letni Albino Prelec, 72-letni Galdino Trevisan, 95-letna Antonia Petronio.
POSLOVALNICA totiP TRIS ENALOTTO
J
BAR SLADOLEDI
PROSEK 140 - Tel. 040/225286
Mr
Slovensko Stalno Gledališče
Maurizio Costanzo
IZPRAZNJENO VRNI
Igrata POLONA VETRIH in ADRIJAN RUSTJA, režija JAŠA JAMNIK Danes, 12. t. m., ob 16. uri - ABONMA F?ED C
KD S. ŠKAMPERLE in
ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ
prirejata
PLESNI NASTOP S TEKMOVANJEM
u plesih cha- cha, mambo, samba, jiue, disco husle
v nedeljo, 19. t. m., ob 18.30 na Stadionu l.maj
Prijave plesnih parov sprejemajo po tel. St. 572595 in 773752. Vstop samo z vabili, ki jih dobite na TKB, Zadružni kraski banki, Stadionu 1. maj in pri poverjenih.
Danes slavita zlato po-
Nilkain Pepi Žigon
Veliko zdravja, sreče in Se mnogo let skupnega življenja jima Želijo
hci Neva, zet Radivoj ter vnuka Anja in Igor
BOLJUNEC (tel. 228124)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. Oriani 2, Barkovlje -Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1.
BOLJUNEC (tel. 228124)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Cavana 1 (tel. 300940).
Od PONEDELJKA, 13., do SOBOTE, 18. maja 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Istrska ulica 33 (tel. 638453), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253).
FERNETIČI (tel. 416212)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Zavije - Ul. Flavia 89.
FERNETIČI (tel. 416212)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Giotti 1 (tel. 635264).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
Se to pomlad si med učenci angleščino vadil, na jesen bos že učitelje v red postavil
Marku Jarcu
izrekamo prisrčne čestitke
ravnateljica, tajnici in učitelji Didaktičnega ravnateljstva iz Nabrežine
KINO
ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 »Ninfa Plebea«, r. Lina VVertmnller, i. Lucia Čara, Stefania Sandrelli, Raoul Bova, prepovedan mladini pod 14. letom.
EXCELSIOR - 17.30, 19.45, 22.15 »Piume di struzzo«, i. Robin Wil-liams, Gene Hackman.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »L’albero di Antonia«, r. Marleen Gorris.
AMBASCIATORI
15.30,	17.40, 19.55, 22.12 »L’esercito delle dodici scimmie«, i. Bruce VVillis, Brad Pitt, Madeleine Stovve.
NAZIONALE 1 - 16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Diabo-lique«, i. Sharon Stone, Isa-belle Adjani, Chazz Pal-minteri, Kathy Bates.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ami-che per sempre«, i. Demi Moore, Melanie Griffith.
NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »lo bal-lo da sola«, r. Bernardo Bertolucci, i. Jeremy Irons.
NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »II giu-rato«-, i. Demi Moore, Alec Baldvvin.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Orgasmo proibito«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.00 »Toy Story«, prod. VValt Disney;
17.30,	19.50, 22.10 »Deci-sione critica«, i. Kurt Rus-sell, Števen Seagal.
ALCIONE - 16.45, 18.30,
20.15,	22,00 »Four Rooms«, i. Madonna. Valena Golino, Antonio Bande-ras, Bruce VVillis, Jennifer Beals, Tim Roth.
LUMIERE - 15.30 in 17.00 »Babe, maialino co-raggioso«; 18.30, 20.15, 22.15 »Nelly e Mr. Ar-naud«, r. Claude Sautet, i. Emanuelle Beart, Michel Serrault.
MAU OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemalo od 8.30 do 12.30 od ponedelfka do potka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUESI-Ul. Volclirivo 36-L nad. Tel. 361888-Fax 768697
DOMJO - Cesta za RICMANJE Tel. 040/383334
Nudimo vam našo pomlad: GORECKE * OKRASNE RASTUNE * VRTNE RASTUNE ...in še obilo drugega.
IZKORISTITE PRILOŽNOST: OBIŠČITE NAS!
:'M PRIREDITVE
AMATERSKI ODER JAKA STOKA vabi na premiero igre Josipa Tavčarja »Ivan Ivanka«, v nedeljo, 19. maja, ob 18.30 v Kulturnem domu na Proseku.
GLASBENA MATICA -
Sola “M.Kogoj" Trst vabi na zaključne akademije, ki bodo po naslednjem razporedu: 17.t.m., ob 20.30 v Goethe Institutu, Ul. Coroneo 15; 20., 23., 27. in 29. t. m., ob 20.30 v baziliki sv. Silvestra - trg S. Silvestro 1 in 6. junija, ob 20.30 v evangeličansko-lute-ranski cerkvi - Trg Panfili. Vljudno vabljeni!
KRIŠKA SEKCIJA DSL prireja danes, 12. t. m. na dvorišču Ljudskega doma LJUDSKO SLAVJE. Zvečer ples.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja v Boljuncu od 11. do 20. t. m. PRAZNIK LIBERAZIONE IN ISKRA. Danes, 12. t. m. ples z ansamblom Happy day,jutri, 13.t.m. ples z ansamblom Status Symbol ter v torek, 14. t.m . ples z ansamblom Mama fa Stala.
MARIJIN DOM pri Sv.Iva-nu, Ul. Brandesia 27 vabi na koncert vokalne in instrume-nalne skupine NOMOS, ki bo danes, 12. t. m., ob 17. uri. Izvajal bo operne arije in narodne pesmi. Pel bo basit Al-do Žerjal.
GODBA NA PIHALA RICMANJE -PROMENADNI KONCERTI 10. izvedba danes, 12. in 19. maja v Ric-manjih. Začetek ob 17. url. Nastopajo: Mladinski pihalni orkester Glasbene Sole VIVA Zagorje, Pihalni orkester Videm - Krško, Godba Ric-manje in Delavska godba Trbovlje. V primeru slabega vremena bosta koncerta v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Z] OBVESlilA
CERKVENA SKUPNOST PRI DOMJU vabi na praznovanje svojega zavetnika sv. Bogdana Leopolda Mandiča. Danes, 12. t. m., ob 16. uri praznična sv. masa v kapeli, vodi g. DuSan Jakomin, Volaričevo latinsko maso poje zbor Fantje izpod Grmade. Ob 17. uri bo na dvorišču kulturni spored ob sodelovanju Mladinskega zbora iz Skednja pod vodstvom Aleksandra Sluge in MPZ Fantje izpod Grmade pod vodstvom Iva Kralja. Priložnostno misel bo podal dr. Drago Stoka.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV IZ TRSTA obvešča pevce, udeležence množičnega nastopa, ob bližnjem papeževem obisku v Sloveniji, da bo zadnja vaja v sredo, 15. maja, ob 14. uri v Postojni. Odhod z avtobusom v sredo, 15. maja, ob 12.15 na Opčinah, pri zadnji tramvajski postaji.
ŽUPNIJA BOLJUNEC vabi v Marijino cerkvico na Pečah v dolini Glinščice, kjer bo danes, 12. t. m., ob 17. uri sv.
AUR0RA prireja:
Od 2. do 23.6.
vsako nedeljo z avtobusom v ROGAŠKO SLATINO (hotel Sava). Cena 585.000 lir.
Od 21. do 23.6.
PLITVICKA JEZERA in otok RAB. Cena 287.000 lir.
Od 30.6. do 7.7.
MAKARSKA in MED-JUGORJE. Cena 695.000 lir.
Vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA v Ul. Milano 20, tel. 630261.
GODBA NA PIHALA RICMANJE
PROMENADNI KONCERTI
10. izvedba
danes, 12. 5. v Ricmanjih. Začetek ob 17. uri.
NASTOPAJO: Mladinski pihalni orkester Glasbene šole VIVA Zagorje in Pihalni orkester Videm - Krško
V primeru slabega vremena bo koncert v gledališču F. Prešeren v Boljuncu
OBČINA DEVTN-NABREZINA
priredi danes, 12. maja 1996
PEVSKO SREČANJE ZBOROV POBRATENIH OBČIN
v Športnem centru v Vižovljah
Začetek ob 18. uri
Sodelujejo: Moški pevski zbor “ Dragotin Kette" dekliški zbor “Ilirska Bistrica “
Moški in ženski zbor “Igo Gruden"
masa in Smarnična pobožnost.
OSNOVNA ENOTA DSL
za Opčine, Bane in Trebče prireja v četrtek, 16. t.m., ob 20.30 v Domu Brdina na Opčinah (ProseSka 109) javno zborovanje na temo: »Po 21. aprilu - analiza volitev in nove perspektive za državo«. Spregovoril bo tajnik tržaške federacije DSL Stelio Spada-ro.
PD SLOVENEC iz Boršta vabi jutri, 13. t. m., ob 21. uri v Srenjsko hišo na sestanek v zvezi z organizacijo praznika vina, ki bo 1., 2. in 3. junija.
ODBOR za mladinsko pastoralo v tržaški Škofiji vabi mlade na dohovno pripravo na papežev obisk. Srečanje bo danes,12. t. m. v Marija-niSču na Opčinah s pričetkom ob 19. uri. Srečanje bodo oblikovali mladi skupaj z odgovornim pripravljalnega odbora v Sloveniji, duhovnikom Primožem Krečičem iz Kopra. Vabljeni vsi, ki ste že vpisani in tisti, ki se Se želite udeležiti srečanja s Papežem v Postojni IS.t.m. Odhod z avtobusom ob 8. uri zjutraj. Točnejse informacije dobite na srečanju .
SPDT in KD V. VODNIK
obveščata, da se plezalni tečaj začenja s srečanjem, ki bo v sredo, 15. t. m., ob 20.30 prostorih bivše poste v Dolini.
OBČNI ZBOR Slovenskega dobrodelnega društva bo v drugem sklicanju v petek, 24. t. m., ob 18. uri v društvenih prostorih v Ul. Mazzini 46/1. nadstr.
E3 ČESTITKE
Jutri se bo v Mačkoljah srečal z Abrahamom nas ZORAN. Veliko zdravja, sreče in lepih uspehov na tvoji nadaljnji življenjski poti ti želijo družini Sancin in Glavina ter Mario.
IGOR ZOBIN bo jutri dopolnil 16 let. Veliko sreče, zdravja in da bi se mu izpolnile vse Zelje mu želijo mama, oče in sestra Anja.
Danes slavi v Križu rojstni dan SLAVICA. Vse najboljše ji želijo vsi, ki jo imajo radi.
V Mačkoljah ZORAN živi, za njim se Abraham podi in... končno ga dohiti. Nič naj te to teži, saj Se vedno mlad si. Zato rečemo ti: kar naprej veselo uživaj vse dni. Tvoji domači vsi.
Jutri, 13. t. m. praznuje 82. rojstni dan KRISTINA BANDI. Vse najboljše ji želijo vsi njeni dragi.
APOSTOLSTVO SV. CIRILA IN METODA IZ TRSTA
in Slomškov dom iz Bazovice vabita na dvodnevno potovanje v Maribor »Po poteh škofa Slomška« ob priliki pa-
peževega obiska v Sloveniji v soboto, 18. in nedeljo, 19. t. m. Vpisovanje odprto do torka, 14. t. m. (tel. 281276 v Ricmanjih). Odhod avtobusa iz Trga Oberdan v soboto, 18.5., ob 7. uri.
LJUDSKI KROŽEK BRIN prireja v nedeljo, 19. t. m. izlet v Reggio Emilio. Ogledali si bomo rojstno hišo bratov Cervi in znano sirarno. Vpisuje Zofi Sedmak, tel. st. 220251.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
IŠČEMO zemljišče ali hišo, tudi potrebno popravil, na Opčinah. Tel. na st. 812331 ali 828165.
TAJDA SINGLES CLUB vabi na družabno spoznavni večer z živo glasbo 18. t.m., ob 20. uri v Koper, Hotel Triglav. Informacije tel. St. 0038665/58459 in 67/21613.
ALFA ROMEO 75 2000 TS, letnik '87 ugodno prodam. Tel. St. 299806 od 19. do 20. ure.
PRODAM Mini mayfair, rdeče barve, letik '78 za 3.000.000 lir. Tel. St. 228737 od 11. do 14. ure.
Y10 elite, junij ’93, prevoženih 66.000 km, sive kovinske barve, notranjost al-cantara v odličnem stanju, edini lastnik, prodam. Tel. St. 0481/412804.
PEUGEOT 205XR, letnik ’90	1100,	60.000 km
opremljeni z verigami in prtljažnikom za smuči. Izhodiščna cena 6.000.000 lir. Tel. St. 814242.
V	PREDMESTJU prodam zelo dobro vpeljano čistilnico, svetlo, z električnimi napeljavami CEE, stroji v odličnem stanju, zanimiva cena. Tel. St. 417937 - ob uri obedov.
PRI SV. JAKOBU (trg Pue-cher) prodajamo zelo svetlo stanovanje v prenovljeni palači 120 kv. m potrebno popravil. Tel od 13. do 14. ure ter od 19. do 20. ure na sledeči Steviliki 213564 ali 212456.
V	CENTRU Nabrežine prodamo lepo hišo v gradnji z vrtom, že od 350 milijonov. Tel. St. 040/212267.
UGODNO prodam v Postojni- okolici enonadstropno, novo, sodobno stanovanjsko hišo s telefonom, centralno kurjavo, takoj vseljivo, na parceli 1.000 kv. m. Tel. St. 0038667/23047 al 81166.
BAS kitaro VVarvick strea-mer v odličnem stanju prodam. Cena po dovogoru. Tel. St. 214527 od 13. do 14. ure ali po 17. uri.
PRODAM harmoniko Vic-toria 120 basov “sciolti". Cena 2.500.000 lir po dogovoru. Tel. St. 200052.
KUPIM zazidljivo zemljišče - Opčine za enosta-novanjsko niso. Tel. St. 761018 - zvečer.
PODARIM televizor potre-
Loterijo	u.ma,w6
BARI	51	76	85	75	61
CAGLIARI	46	88	74	39	8
FIRENCE	28	86	37	84	3
GENOVA	35	81	89	11	37
MILANO	34	1	57	44	69
NEAPELJ	53	23	73	63	57
PALERMO	71	37	82	21	32
RIM	54	52	71	2	66
TURIN	89	31	44	62	75
BENETKE	54	15 ENALOnO		74	82	57
X X 1	XXX	2 X	2 X	1 X	
KVOTE
12	31.761.400,-
11	1.551.100,-
10	142.300,-
ben majhnih popravil. Tel. St. 040/44631.
ODDAM dve muci. Tel. St. 229528 od 16. do 18. ure.
SKLADIŠČE dam v najem v občini Dolina, 250 kv. m, višina 3,50 m vode, luč in WC, vhod z možnostjo večjih vozil. Klicati od 12.30 do 13.30 v večernih urah na tel. št. 828861.
ODDAMO v najem opremljeno hišo v Hrpelah pri Kozini, Tel. st. 0038666/271173.
NUJNO iščem resno osebo za lekcije iz matematike (licej). Tel. zvečer na St. 53421.
IŠČEMO resni in pošteni zakonski par kot čuvaj vile v Trstu.On šofer in vrtnar, ona kuharica in gospodinjska opravila. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Valdirivo 36, 34132 Trst.
SKLADIŠČNIKA iz Goriškega do 25 let starega z vozniškim dovoljenjem za takojšnjo zaposlitev iSče slovenska firma na Goriškem. Pismene ponudbe poslati na uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. 24.maja 1, pod Šifro “Skladiščnik".
SLUŽBO dobi slovenska izobraženka, starost 25/40 let Pogoji: dobro znanje italijanščine in slovenščine. Razpoložljivost tudi ob nede-lavnikih. Službeni premiki Gorica-Rim, Ponudbe poslati na: ravnateljstvo Palače hotel, C.so Italia 63, 34170 Go-rica-Gorizia.
ZAKONCA srednjih let, zaposlena iščeta stanovanje ali starejšo hišo po možnosti na tržaškem Krasu. Pripravljena oskrbovat starejšo osebo. Tel. zvečer na St. 0038667/73424.
URADNICA z večletno izkušnjo išče delo tudi part time. Tel.St. 0481/539970 v večernih urah.
KNJIGOVODKINJA z večletno prakso vešča katerikoli uradniškega dela išče službo v jutranjih urah. Tel.St. 812309.
GOSPA izkušena kot čistilka, likanje, pomožna kuharca s sanitarno knjižico išče delo v dopoldanskem času. Tel. ob uri obedov na st. 040/225023.
OPRAVLJAM vrtnarska dela. Tel. St. 226568.
POTREBUJEM mizarja. Tel. St. 228877.
V KLETI PAROVEL v Mackolajh bomo ob priliki vsedržavne manifestacije CANTINE APERTE danes razstavljali umetno obrt Paola Hrovatina. Toplo vabljeni!
BORIS LAURIHA ima odprto osmico v Dolini. Toči belo in črno vino.
OSMICO ima odprto v Medje vasi Paolo Ferfolja.
OSMICO je odprl Kuzmič v Prebenegu. Toči belo in črno vino.
OSMICO ima odprto Alojz Kante v Praprotu St. 18.
OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi prijatelje in znance na pokušnjo odprtih in sortiranih vin, domače slanine in oljčnega olja.
OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP
Drev. D’Annunzio 44 Miramarski drev. 49 Istrska ulica 50 Ul. L Svevo 21
MONTESHELL
Aquilinia (Milje)
Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal 1/1 Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Gramula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 Miramarski drevored 273 NABREŽINA 129
ESSO
Nabrežje N. Sauro 8 Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drev. 267/1 SESLJAN -drž.c. 14 EP
Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12
SAMOSTOJNI
SIAT
Trg Cagni 6 (Barve IP)
NOČNE ČRPALKE
(self Service)
TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3
ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49
NA AVTOCESTAH
(odprte neprekinjeno 24 ur)
AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
KMEČKA ZVEZA / SEJA UPRAVNEGA ODBORA ZA GORIŠKO
GORICA / PRIREDITEV EVROPA SKUPAJ
Kmečka organizacija krepi svojo strukturo
Uradi v Ul. Matta na voljo za davčne prijave in drugo
Na sedežu v Ul. Malta se je v Četrtek sestal upravni odbor Kmečke zveze za Goriško. Na dnevnem redu je imel poročilo predsednika Ivana Humarja, ureditev članskega seznama, druga organizacijska vprašanja in razno.
V svojem uvodnem poročilu je predsednik Humar seznanil elane odbora z delovanjem ožjega odbora od prenovitvenega občnega zbora do danes. Povedal je, da je v tem Času prišlo do ureditve uradov in usposobljenosti osebja za nudenje vseh uslug, ki jih Članstvo potrebuje. Vzpostavljeni so bili tudi stiki z raznimi oblastmi in javnimi upravami, ki se bodo še utrdili za večjo in učinkovitejšo
prisotnost Kmečke zveze na terenu. Predsednik Ivan Humar se je nato zadržal pri pregledu Članstva po daljšem obdobju nedejavnosti, in v ta namen je upravni odbor tudi sprejel sklep, da je treba Cimprej urediti Člansko knjigo. Pozval je vse goriške kmete, slovenske v prvi vrsti, ki želijo imeti močno in učinkovito stanovsko-sindikalno zastopstvo iz-venstrankarskega in iz-venideološkega značaja, da v CimveCjem številu vstopijo vanjo. »Cim vec nas bo, tem močnejši in tem bolj učinkoviti bomo v predstavljanju in zastopanju goriškega kmetijstva, posebej še v tej obnovitveni fazi«, je dejal Humar.
V razpravi so bile nato
nakazane prednostne tekoCe naloge uradov Kmečke zveze, kot so izpopolnjevanje obrazcev za davCne prijave “740”, ICI, prošnje za gorivo po znižani ceni, prošnje za prevoze, itd. V ta namen je upravni odbor sklenil namestiti potrebno osebje in določil tudi višino prispevkov za usluge, ki jih bodo člani koristili.
Predsednik je v nadaljevanju še poročal o srečanju z ravnateljem Slovenskega gospodarskega združenja za Goriško Igorjem Orlom, in s predsednikom pokrajinskega vodstva Konfederacije kmetov Italije (CIA), ki sta goriški Kmečki zvezi zagotovila sodelovanje v okviru pristojnosti. Sestanka
upravnega odbora goriške KZ se je udeležil tudi tajnik Kmečke zveze iz Trsta Edi Bukavec, ki je zagotovil, da bo tržaška KZ kot doslej, nudila goriški sestrski organizaciji vso potrebno pomoC, posebej še v tej začetni fazi obnovljenega delovanja. Orisal je obveznosti, ki čakajo organizacijo in pri tem še posebej izpostavil vpisovanje kmetij, v register podjetij pri trgovinski zbornici v smislu zakona 580/93.
Med raznim je upravni odbor odobril tiskanje novih članskih izkaznic. Uradi Kmečke zveze v Ul. Malta 2 v Gorici so odprti od 8. do 12. ure za prijave “740”, ki so že v teku.
j.k.
Praznično srečanje v evropskem duhu
Dopoldne nastopi goriških dijakov, zvečer pa vrstnikov iz srednjeevropskih držav
V Kulturnem domu se je včeraj sklenila prireditev Evropa skupaj, ki je povezala uCence in dijake iz goriške pokrajine z vrstniki iz sosednjih držav srednje Evrope. Po nastopih v Gorici in Tržiču je bila včeraj še matineja, na kateri so se predstavile goriške srednje šole Trinko, Locchi in Ascoli, pod večer pa je bilo zaključno srečanje z nastopi gostujočih šol iz Beljaka, Nove Fužine pri Ljubljani, Osijeka in Zalaerszega na Madžarskem. Na sliki (foto Bumbaca) zbor dijakov šole Trinko
Walter Papais novi tajnik CGIL
VValter Papais je novi pokrajinski tajnik CGIL. Papais je star 42 let in je bil doslej organizacijski tajnik zveze. Izvolil ga je včeraj novi 37-clanski odbor pokrajinske konfederacije, ki so ga delegati malo prej izvolili ob koncu kongresa. Papais je prejel 25 glasov, 11 je bilo vzdržanih, eden je glasoval proti.
S tem izidom se je utrdila enotnost zveze, ki je ob začetku kongresa bila pod vprašajem. Za Papaisa se je opredelila baza sindikata, v prvi vrsti močni komponenti kovinarjev in
upokojencev, ki so nasprotovali tretjemu mandatu Giuliana Bona. Po izvolitvi se je novi tajnik zahvalil za zaupanje, zagotovil, da bo tajnik celotnega sindikata in da bo delal za krepitev enotnosti. Glede zdravstva je napovedal, da bo nadaljeval na dosedanji liniji (enotna bolnišnica na dveh sedežih in gradnja nove bolnice v Gorici), glede terminala Snam pa meni, da je načrt zanimiv za vso go-riško, da pa so potrebna večja jamstva in vsekakor spoštovanje volje prebivalstva.
TRŽIČ / POSVET WWF O TRŽAŠKEM ZALIVU
Za razvoj brez uplinjevalnika
Naravovarstveniki se zavzemajo za okolju prijazne dejavnosti
Na pobudo WWF so v Tržiču priredili posvet na aktualno in vročo temo, ki je v zadnjih mesecih v središču razmišljanja in razprav ne samo na Tržiškem temveč na vsem obalnem pasu ob Tržaškem zalivu. Gre za načrt gradnje plinskega tenni-nala SNAM v TržiCu in za uresničitev ti. energetskega pola v zalivu.
Posvet so priredih zato, da bi prišli na dan s konkretnimi alternativnimi predlogi za razvoj obalnega pasu, ki je z naravoslovnega vidika zelo bogat, Ce pomislimo le na miramarski morski park in na naravni park “Isola della Cona” pri Staran-canu. Predlogi, ki jih postavljajo naravovarstveniki, bi bili alternativni težki industriji, ki se je v preteklih letih širila, ne da bi se preveč ozirala na okolje in ki, navsezadnje, ni dosegla pričakovanega razvoja.
Po uvodu podpredsednika WWF Italia
Gaetana Benedetta, je prvo poročilo posredoval Graziano Benedetti, elan WWF iz Tržiča, ki je podal sliko Tržaškega zaliva z naravovarstvenega vidika in dal nekaj predlogov za razvoj, ki jih nudi okolje samo. Na tem območju naj bi tako potencirali razvoj turizma z vrednotenjem kulturnih dobrin in z izboljšanjem struktur za pomorski turizem in rekreacijo. Drugi poseg se je osredotočil na možnosti razvoja majhnih in srednjevelikih podjetij kot alternativa veliki industriji. Predstavnik WWF Italia Andrea Ferraretto je na kratko izrazil prepričanje, da je razvoj možen tudi z upoštevanjem zaščite okolja.
Problema načrtovanja ozemlja in s tem povezane izdelave regulacijskih naCrtov na lokalni, a tudi na deželni ravni, se je lotil profesor na fakulteti za arhitekturo v Benetkah Stefano Boato.
TERMINAL SNAM / ZELENI
Kritike in pomisleki glede mnogih aspektov načrta
O terminalu Snam je bil predsinoCi govor tudi v Gorici na javni skupščini, ki so jo priredili Zeleni. Pokrajinski svetovalec Renato Fiorelli je podčrtal, da se o tem problemu, ki zanima vso pokrajino, v Gorici še premalo ve in razpravlja. Predstavnik Zelenih iz TržiCa Luciano Giorgi je kritiziral enostransko kampanjo propagandnega informiranja, s katero Snam zavaja javnost. Semkaj sodijo nekatere obljube, kot ona o “ledeni športni palači”, ki bi jo pridobili pri uplinjevanju zmrznjenega utekočinje-
nega metana. Za zelene so te obljube le posmeha vredne utvare. O spornih aspektih načrta sta poročala fizik in elan odbora “No terminal” prof. Salvelli in preddstavnik WWF dr. Brollo. Pomisleke zbuja izkop in odlaganje velikanskih količin materiala iz morskega dna, posledice na motnost in temperaturo morske vode, vprašanje varnosti (v primeru požara je možna le potopitev ladij, a kako potopiti 40 metrov visoke ladje v 15 metrov globoki vodi?), negativne posledice na turizem vse do Gradeža.
TV PRIMORKA
Tokrat govor o nogometu
Brez vsakega pretiravanja lahko rečemo, da je bila letošnja nogometna sezona v zamejstvu “zgodovinska”. Zaslugo nosi štandreška Juventina, ki je s prestopom v elitno ligo dosegla cilj, ki ga še nihče ni uresničil. Uspeh je toliko večji Ce pomislimo, da za letošnje prvenstvo Juventina ni štartala z nikakršno ambicijo, saj jo je po določenih zamenjavah v ekipi skrbel le obstanek. Očitno je trener Zuppichini je znal nogometašem vliti toliko samozavesti, da so odigrali vodilno vlogo v promocijski ligi in bili za to primemo nagrajeni.
O tem bo tekla beseda v jutrišnji oddaji “Med SoCo in Nadižo” ob 18.30 na TV Primorki. Gost oddaje bo predsednik Juventine Lado Marchi, v studiu bosta prisotna še Davorin Pelicon, podpredsednik SD Sovodnje in Dario Za-nier, predsednik SZ Mladost iz Doberdoba.
JUBILEJ / DANES V KATOLIŠKEM DOMU
Pastirčkova petdesetletnica
V Katoliški knjigarji so predstavili tri priložnostne publikacije
Predstavitev treh publikacij je v petek v skih ilustratorjev: Vesna BenedetiC, Magda Katoliški knjigarni uvedla v praznovanje Tavčar, Jasna Merku, Luisa Tomasetig, 50-letnice revije za otroke Pastirček. Na Hijacint Jussa, Danila Komjanc, VValter srečanju (na sliki - foto Bumbaca) so Olga Grudina in Jože Vrtovec. Ob 16. uri bo Tavčar, Barbara Rustja in Marjan MarkežiC množična prireditev v telovadnici z ude-predstavili ponatis Ivcka Nagajivčka,	ležbo 250 otrok, pozdravi, petjem, recita-
pravljic Marize Perat Kraljična z ledenim	cijami in instrumentalnimi točkami. Pode-
srcem in brošuro 50-let Pastricka.	lili bodo priznanja sodelavcem in otrokom.
Osrednja prireditev bo danes. Dopoldne V telovadnici bodo tudi razstavljeni vsi let-bo maša na Plamti in nato razne delavnice niki Pastirčka, njegove publikacije in risbi-v Katoliškem domu do skupnega kosila in ce za natečaj Naslovna stran Pastirčka za iger. Ob 15.30 bo odprtje razstave mladin- prihodnje šolsko leto.
NAPOTKI ZA SLADOKUSCE
Od Štandreža do Fossalona je maj mesec špargljev
Sparglji imajo svojo sezono. V Gorici imamo. sreCo, da nam jih ponujajo Standrežci, ki so že dolgo znani kot odlični pridelovalci te okusne povrtnine. Standrežki šparglji so bili zelo znani že v avstrijskih Časih in so sloveli tudi na mizah bogatih Dunajčanov, kot nam poroča zgodovinar in gospodarski analitik baron Karl von Czoernig, ki je o tem precej pisal v prejšnjem stoletju. Vendar pa so se še zlasti v zadnjih desetletjih na področju Štandreža kmetijska področja zelo zožila, vedno manj je kmetov in tudi polkmetov. Ko greš po poteh ob preostalih štandrežkih njivah boš tudi opazil, da je prostora namenjenega špargljem bolj malo.
DrugaCe je v nekaterih drugih predelih naše dežele. V Fossalonu, na področju, ki so ga šele med dvema vojnama iztrgali laguni, kjer so šele po
2. svetovni vojni uredili kmetijska zemljišča, so se v zadnjem Času lotili pridelovati šparglje kar na veliko. Nad 2 tisoč kvin-talov špargljev pridelajo letno v tem kraju. Dovolj je voziti se po kmečkih poteh pa bomo brž ugotovili, da je tam stvar zavzela že skoro industrijski znaCaj. Prodajajo jih v vso deželo, veliko jih gre tudi v Avstrijo. Letos v maju ti celovito ponudbo jedi s šparglji ponuja vrsta gostišč tudi na področju občin Fiumicello, Villa Vicentina in Oglej. Drug kraj v naši deželi, kjer imajo šparglji svojo tradicijo je Tavagnacco pri Vidmu, kjer so nekatera gostišča prav zaradi bogate ponudbe špargljev prišla najbolj v znane italijanske turistične in gurmanske vodice. Sparglji pa so znani tudi v nekaterih predelih Veneta, še zlasti v Bassanu in Gastel-francu.
Marko VValtritsch
Cepljenje lisic proti
| g ge ■
steklim
Deželna veterinarska služba je včeraj zaCela na Goriškem z nastavljanjem vab s cepivom proti steklini. S tem želijo omejiti širjenje bolezni med lisicami. Vabe iz živalske masti in ribje moke so podobne Čokoladnim kockam dimenzije 4, 4 x 4, 4 x 0, 8 cm in dišijo po ribah. Niso nevarne za domače živali in divjad. Ljudem vsekakor priporočajo, naj se jih ne dotikajo. V primem dotika svetujejo umitje rok. Goriški župan je s tem v zvezi izdal odredbo, ki lastnikom veleva, naj onemogočijo prosto kroženje psov in maCk zlasti v predmestnih predelih, zato da bi živali ne pojedle vab za lisice.
NOVICE
GABRJE / PRETEŽNO S PROSTOVOLJNIM DELOM
KINO S	IZLETI
V rupenski osmici lep večer ljudskih pesmi in družabnosti
Sovodenjska občina je predsinoči priredila res lep in nenavaden veCer v osmici pri Salamonu Tomšiču v Rupi. Namen je bil, kot je v pozdravu povedal župan Igor Petejan, preživeti prijeten večer ob ljudskih vižah in ovrednotiti tradicijo rseCevanja v osmici. Občina je kot obljubljeno ponudil “buC vina”, še bolj pa so vzdušje ogrele pevke skupine S tu ledi iz Trsta, ki so v navdušenje kakih 300 poslušalcev izvedle priložnostni jprogram slovenskih pa tudi italiajnskih tržaških in drugih ljudskih pesmi.
Dva večera z narečnim tržaškim gledališčem
Jutri in v torek bosta v Kulturnem domu v Gorici sproščena gledališka večera posvečena tržaškim “maldobrijam”. Prvi večer bo na sporedu “Din don campanon”, naslednji dan pa drugi del nadaljevanke “I comandanti delle maldobrie”. Avtorja tekstov sta Lino Carpinteri in Mariano Faraguna. Glavni protagonisti predstave so Mimmo Lo Vecchio, Laura Bardi, Luciano Delmestri, Liliana Decaneva ter goriški igralec Gianfranco Saletta. Prireditelj večerov je skupina “11 gruppo triestino per il dialet-to” skupno z goriškim domom in s pokroviteljstvom goriške občine. Pričetek predstav je ob 20.45. Predprodaja vstopnic je v teku v agenciji Appiani, tel. 530266. Cena posamezne vstopnice znaša 18 tisoč, za oba večera pa 25 tisoč lir.
V petek jubilejni koncert Tržaškega okteta ob 25-letnici
Tržaški oktet bo v petek, 17. maja, ob 20.30 gostoval v osrednji dvorani Kulturnega doma v Gorici s posebnim jubilejnim koncertom ob svoji 25-letnici. Koncert, ki ga ljubitelji tovrstne glasbe resnično ne smejo zamuditi, prireja Glasbena matica iz Gorice s sodelovanjem Upravnega odbora Kulturnega doma v Gorici. Predprodaja oz. rezervacija vstopnic je v teku v uradu Kulturnega doma, tel. 33288.
Občina Doberdob razpisala natečaj za zaposlitev geometra
Občina Doberdob je razpisala natečaj za eno delovno mesto 6.-A poklicne kvalifikacijske stopnje, za katero je potrebna diploma geometra in poznavanje slovenskega jezika v pisni in ustni obliki. Rok za predložitev prošenj zapade 3. junija letos. Interesenti dobijo podrobnejše informacije na županstvu v Doberdobu.
Člani društva Skala obnavljajo sedež
Za zbiranje potrebnih sredstev bodo priredili vaški praznik s Tržaškim partizanskim zborom
»Trudimo se, da bi že jeseni obnovili vsaj vhodne prostore našega sedeža, da bi v njih imeli določeno dejavnost, predvsem kar zadeva pevske vaje.«Tako sta nam povedala predstavnika kulturnega društva Skala iz Gabrij Oskar Ju-ren in Bernard Florenin, ki sta ob drugih članih društva že nekaj mesecev vsestransko angažirana, da bi s prostovoljnim delom uredili društvene prostore.
Gabrsko društvo je že nekaj let imelo precej težav zaradi neprimernega sedeža, kar je seveda v precejšnji meri otežkoči-lo delo in preprečilo društvu, da bi svojo aktivnost razvilo in razširilo. Pred poldrugim letom so izkoristili možnosti, ki jih ponuja deželni zakon za obmejna področja, in zaprosili za finančno pomoč, da bi vsaj delno krili stroške za obnovo sedeža. Oktobra lani je podjetje opravilo zahtevnejša zidarska dela, ostalo pa so naredili člani gabrskega društva s prostovoljnim delom pretežno ob koncih tedna, nekateri pa so na gradbišču tudi več dni na teden.
»Dobre volje nam ne manjka, težave imamo z denarjem, saj ga ni nikoli dovolj in zato smo se člani samoobdavCili, da bi lahko izpeljali načrt obnove«, sta povedala Florenin in Juren. Popolna obnova društvenega sedeža predvideva ureditev večje dvorane v pritličju, v kateri naj bi bilo prostora za približno 100 sedežev. Ob dvorani bo večje preddverje za raz-
stavne in druge podobne prireditve. V prvem nadstropju pa naj bi uredili večjo sobo za predavanja in pevske vaje ter nekaj manjših sob, v katerih bi lahko uredili arhiv in tudi manjšo knjižnico ali fotografsko delavnico. V namenih društvenih članov je tudi skrb, da bi uredili dvorišče, kjer so v zadnjih letih z uspehom priredili poletne koncerte.
»Ker je naš prvi problem denar, bomo uresničili nekaj pobud, da bi v društveno blagajno prišlo čimveč sredstev, ki jih potrebujemo za ureditev sedeža. Ena izmed teh bo gotovo celovečerni koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki bo naš gost v soboto, 25. maja, zvečer.
Tržaški pevci, ki že nekaj časa niso nastopili na Goriškem, bodo k nam prišli tudi zahvaljujoč se razumevanju sovodenj-ske občinske uprave. Ob tej priložnosti bomo pripravili nekakšen vaški praznik in nadejamo si, da bo obisk kar se da številčen in da bodo ljudje “radodarni”, saj bomo zbrana sredstva izkoristili za obnovo sedeža.«
Čeravno so člani Skale angažirani z obnovitvenimi deli, ne zanemarjajo kulturne dejavnosti. Mednjo sodi tudi tradicionalni koncert na borjaču, ki ga bodo pripravili 8. junija in na katerem bodo ob domačih pevcih nastopila še dekleta iz Devina in mladinska pevska skupina iz Slovenije, (rp)
[HdOBERPOB / KRVODAJALCIH
Množična baklada
Zbirali so pomoč za onkološki center
Solidarnostna baklada, ki jo je prejšnjo soboto priredila Društvo prostovoljnih krvodajalcev v Doberdobu je nadvse uspela. Na njej se je po oceni organizatorjev zbralo nič manj kot 1.200 ljudi. Udeležba je bila množična iz vseh zaselkov v občini, mnogi pa so prišli tudi iz sovodenjske občine in Laškega. Namen je bil dobrodelnega značaja, saj so zbirah denarno pomoč za deželni onkološki center v Avianu. V ta namen so prodajah tudi sveče in razglednice. Sprevod je spremljala domača godba na pihala Kras. Udeležence so nagovorili župan Marjo Lavrenčič, prof. Lucia Samero in prof. Gali-ni iz centra v Avianu. Prof. Samero in dr. Metka Rovs Jug od Rdečega križa iz Nove Gorice sta v okviru priprav na baklado imeli tudi predavanje za učence osnovne in dijake srednje šole.
Krvodajalci se zahvaljujejo občinski upravi, društvom in vsem, ki so pripomogli k uspehu bak-lade, posebej pa še trgovini Silvana Ferletiča za hrano, gostilni Peric iz Doberdoba za pijačo in kmetom za vino.

GLASBENA MATICA - Gorica v sodelovanju s Kulturnim domom - Gorica
priredi koncert ob 25-letnici delovanja
TRŽAŠKEGA OKTETA
Kulturni dom, ul. L Brass, 20 - Gorica v petek, 17. maja 1996, ob 20.30
Rezervacija vstopnic v Kulturnem domu.
Katoliška knjigarna - Gorica
V petek, 17. maja 1996, ob 18. uri bo v galeriji Katoliške knjigarne na Travniku
predstavitev dveh novih publikacij Dušana Jelinčiča
Tema na pomolu Prazne sobe
Dela bo predstavil Janez Povše. Sodeluje Jan Leopoli. Vljudno vabljeni!
1946-1996
KATOLIŠKI DOM V GORICI
DANES, 12. MAJA 1996 CEL DAN
9.45 mladinska maša na Placuti;
11.00	Pastirčkove delavnice;
12.30	vsi na kosilo - igre;
15.00	skupne vaje;
15.30	odprtje razstave mladinskih ilustratorjev
16.00 SLOVESNA PRIREDITEV V TELOVADNICI
Vljudno vabljeni na vse Pastirčkove prireditve
DRUŠTVO UPOKOJENCEV
Izlet po sončni Istri
Obiskali so Novigrad, Poreč in Momjan
Goriški upokojenci so se aprila podali na prvi pomladanski izlet v sončno Istro. Ob spremstvu vodičke Nataše so se sprehodili po Novemgradu, kjer je tudi nastala skupinska slika. Po ogledu prijaznega mesteca, cerkve ter galerije z živalskimi skulptura-miiz posebnega lesa so se odpeljali v Poreč. Prvi je bil na vrsti ogled bazilike z znamenitimi mozaiki. Vreme je bilo naklonjeno, da so se lahko sprehodili po obali in obmorskih ulicah, ki so zaradi prazničnega dne in predsezone bile dokaj prazne. Zadnji postanek je bil v Momjanu, kjer jih je sprejel prijazni harmonikaš Giulio iz Savudrije, v restavraciji Konoba pa je izletnike čakala “tolažba” za lačne želodce. Po kosilu je bila na vrsti tombola, žrebanje čokoladnih pirhov, sprehod po okolici, družabne igre ter zabava za vse okuse. Ob povratku so se še ustavili v Počitniškem domu upokojencev v Izoli, kjer so nekateri interesenti zvedeli, da je Dom do pozne jeseni povsem zaseden.
PRISPEVKI
V	spomin na dragega moža Luciana Perigoja daruje žena Malka 100 tisoč lir centru za rakasta obolenja v Gorici.
Ob 1. obletnici smrti dragih bratov Izidorja in Oskarja Sau-rin damjejo brat Mirko in sestri Danica in Milena 100 tisoč lir za isti center.
Namesto cvetja na grob Milkota Paulina damjeta Jožko Primožič z Oslavja in Gabrijela Pahor iz Sovodenj vsak 50 tisoč lir društvu upokojencev v Gorici.
V	spomin na strica Milkota damjeta Tuša in Neda z družinama 100 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v Pev-mi in 100 tisoC lir društvu upokojencev iz Gorice.
V	spomin na Milkota Paulina damjejo družine Primožič K., Primožič S., Šuligoj, Korošec in Pahor 150 tisoč lir za dijaški dom S. Gregorčič in 100 tisoč za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Diane Kersevan darujejo letniki 1940 iz Doberdoba 85 tisoč lir gospodarski zadrugi Dol-Poljane.
Namesto cvetja na grob mame Eme, darujejo sodelavci Karla Ferletiča 260 tisoč lir za onkološki center v Avianu, v isti namen prispeva odbor za pripravljanje pusta v Doberdobu 100 tisoč lir.
V	spomin na Klaro Fornazarič Caudek darujejo letniki 1947 iz sovodenjske občine 100 tisoč lir za KD Sovodnje.
GORICA
CORSO 16.00-18.00-20.00-22.00 »II giurato«. Igrata Demi Moore in Alec Baldvvin.
TRŽIČ
COMUNALE 16.00-18.00-20.00-22.00 »Nelly e Mon-sieur Amaud«. Rež. C. Sautet, igrata E. Bear! in M. Serrault.
H ČRPALKE
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke GORICA
AGIP - Ul. d’Aosta ESSO - Ul. Brass IP - Ul. Lungo Isonzo ERG - Ul. Brig. Re GRADEČE IP - Trg Unita TPTTr*
ESSO-Ul. Boito API - Ul. Cosulich MONTESUELL - Ul. Boito AGIP - Ul. Duca d’Aosta
RONKE
MONTESHELL - Ul. Redi-puglia
ZAGRAJ
API-Trg Garibaldi
ŠKOCJAN
AGIP - cesta za Gradež
SLOVRENC
AGIP - drž. cesta 56
TURJAK
IP - državna cesta
VIT .KS
ERG - Ul. Aquileia 40
KRMEN
API - Drev. V. Giulia DOBERDOB CHEVRON - Palkišče
VČERAJ-DANES
Podatki iz matičnega urada goriške občine od 4. do 10. maja
RODILI SO SE: Ilaria Humar. Jessica Pellizon, Alessan-dro Pasquariello, Elisa Geroli-metto, Francesco Venuti, Alessandra Zel, Samuel Muc-ci, Tim Guadagnino in Lucia Romano.
UMRLI SO: 89-letna upokojenka Brigida Vidoz vd. Mrak, 85-letni upokojenec Karlo Brescia, 86-letna gospodinja Anna Valentinsig, 88-letni upokojenec Antonio Me-deot, 67-letna gospodinja Maria Zulian por. Zapparoli, 80-letna upokojenka Alma Val-demarin vd. Tomasinsig, 73-letna upokojenka Ema Ferfo-glia vd. Ferletic, 39-letna gospodinja Alfierina Anzolin por. Sgubin, 90-letna upokojenka Margherita Mocenigo, 82-letni upokojenec Novelli-no Micheli, 87-letna upokojenka Veronica Saksida vd. Cuciat, 85-letna upokojenka Maria Fogar vd. Pajer di Mon-riva, 78-letna upokojenka Maria Mozetič vd. Miceli, 67-let-ni upokojenec Giovanni Mer-secchi, 57-letna upokojenka Norma Ciani por. Bubacco, 84-letna upokojenka Dusolina Trevisan vd. Segatto, 74-letni upokojenec Anigo Zotti.
POROČILI SO SE: zidar Gianpaolo Manfreda in delavka Cinzia Tosetto, šofer Marco Makuz in računovodkinja Graziella Gira, računovodja Marco Del Nevo in uradnica Luciana Cominotto, delavec Denis Zotti in trgovska pomočnica Michela Rol-do.
OKLICI: policist Livio Ger-vasio in uradnica Graziella Dalcero, uradnik Leopolde Porcu in trgovska pomočnica Sara Balsamo, delavec Rudy Bernardi in brezposelna Franca Scarabot, delavec Edi Pe-teani in uradnica Barbara Devetak
POGREBI
Jutri v Gorici: 10.30, Eva Petmz por. Perco iz splošne bolnišnice v Gradišče; 10.30, Arrigo Zotti v kapeli splošne bolnišnice; 11.00, Marija Silič vd. Fajt iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 11.30, Veronika Saksida vd. Ciuciat v kapeli splošne bolnišnice.
MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE organizira 19. maja avtobusni izlet v Gar-daland. Informacije in vpisovanja:	Mauro (tel.
882358) od 13. do 14.15, Magda (tel. 882032} v popoldanskih urah.
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA sporočajo udeležencem izleta v Cinque Terre, da je odhod v sredo, 15. maja, ob 6. uri. Zbirališče na Trgu sv. Martina. Priporoča se točnost!
SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE IN KD KREMENJAK prirejata 9. junija enodnevni avtobusni izlet v Čedad, Speter Slovenov in Fojdo (Faedis). Cena izleta (vključeni so vožnja, kosilo, ogledi, pokušnja vin) je 53 tisoč lir. Prijave sprejemajo Ettore Moro, Mario Croselli ter Karlo in Igor Kobal.
; ; LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
ALL’ORSO BIANCO (Tavasani), C. Italia 10, tel. 531576
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO’ (Olivetti), Ul. I Maggio 94, tel. 790338
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
AL LAGO-PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel.78300
Ob prerani izgubi Ivana Mrzeka izreka svojcem občuteno sožalje
sekcija VZPI-ANPI iz Podgore
ZAHVALA
Globoko ganjeni se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi dragega
Milkota Paulina
Posebna zahvala zdravniku g. Tavčarju, župniku g. Makucu, govornikom g. Po-lettu - predsedniku mestnega odbora VZPI, g. Beltramu - predstavniku Zveze borcev iz Nove Gorice, g. Černetu -predsedniku Društva slovenskih upokojencev za Goriško, moškemu zbom “St-maver” ter mešanemu zbom goriških upokojencev.
Svojci
Gorica, 12. maja 1996
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
Eme Ferfolja vd. Ferletič
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili blizu, predstavnikom športnih, kulturnih in družbenopolitičnih organizacij in vsem, ki so našo drago mamo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala gre g. župniku Ambrožu Kodelji in moškemu pevskemu zbom Jezero.
Karlo, Mario in Aldo z družino Doberdob, 12. maja 1996
11. 5. 1994	11. 5. 1996
Minili sta dve leti odkar je za vedno odšel moj dragi
Luciano Perigoj
Z ljubeznijo se ga spominja žena Malka.
Podgora, 12. maja 1996
ir~
2erjal Luc|ano & Figi,
aluminijaste
ZASTEKLITVE
QPšg!5Si
__ -«ri 11
ETUL&C.
w	--——
fORaUs
S.n.r
S.n.c.
Jel. 040/228201 Fax 040/228711
gradbena dela	■
Ppraus paS0n,o
ln niancar]o
M.E.C
O. & z. RACMAN
Tel. 040/327341 040/660800
SStSSSK
gradbei— -. gradbena dela.

POPRAVILA avtomobilov VSEH ZNAMK
Ota Claudio & C. S.n.c.
Tel./Fox: 040/228359
Tel./Fax: 040/227090
rvi
MARIO VIDAK & c.
;»™-WaZ2Tr6"de
Gradbena obnova vsehVrst
Tel./Fax: 040/227032
SALVI
S.N.C.
Slavec Roberto & Adrijan
i -1
Gradbena dela, popravila vodnih in električnih napeljav. ^
Tel. 040/228083 - 228118
Saša Smotlak
puctkŽOROD,J2a
,N TLAČNO litje Tel./Fax 040/227034
OTA&C-
Ota EmiUo & C.
Vgrajevanje^n^vzdržev	i
o9r%nnSskih zmrzovaimh
■no Vmo^rnih naprav te?sanitarij, kovaštva.
Tel./Fax: 040/228109
Elektravto
""	Mauri Sergio
Servis MAGNETI MARELU
DOBAVA in M0NSULAT0RJEV
Tel. 040/228881
SisLi
LesN' sisreiui
Žerjal Ervina & Lajris
Konzorcij Dolina
nazdravlja
Majenci *96
OBRTNA CONA
DOLIMA
OBRTNA CONA DOLINA - DOLINA 507/3 34018 TRST - TEL.: 040/228537
•mizarstvo
•	TESARSTVO
*	lesene strehe
-LESENE STREHE
FaX °40/228877
<o
BGTonFefi/^
> rod A J A IN ^ ZELEZA TER BaŽbeSvoRE2Z
WILMA
srl
kemična cmriB
parovel
GROUP
KVALITETNA ViNa
Proizvodnja
vVIZS*™
7^27060
it
Severina Kozina & P. CIVILNO IN NAVTIČNO
KLJUČAVNIČARSTVO
IN CEVARSTVO	,
Tel./Fax: 040/228563
I
-Živec S. & C.
• inštalacije in adaptacije električnih napeljav . izdelovanje in popravila svetlobnih napisov
Tel. 040/228091 - 228389
Fax: 040/228389	^igggS
"teter
Pekarna J Slaščičarna
Tel./Fax: 040/228253
SERRAMENTJ
DOLINA
Zobec Boris
Mjučamičmstm
Tel. 040/228769
Tiskarna
Graphart
lel 0401772151-36'006 Fax: 0401772151
Bandi Boris & C. s m
Tel. 040/831051
Prodaja in servis
Gomme g s r
njeter avtooptika.
Te, /FaX: 04°/228l69
>b’ j
F
MINGOT
FlgM
Tel. 040/8327127
RICARDO PEREZ CASADO NAPOVEDUJE
Volitve v Mostarju bodo 31. maja
Muslimani in Hrvati so se le sporazumeli
MOSTAR, BEOGRAD (STA, dpa) - Evropski upravnik Mostarja Ricardo Perez Casado je na včerajšnji novinarski konferenci potrdil, da bodo volitve v mestu 31. maja. Po Casadovih besedah sta se hrvaška in bošnjaška stran sporazumeli o nujnosti volitev in njihovi izvedbi v dogovorjenem roku.
Na vprašanje o predlogu bošnjaške strani, da se pregnanim in pobeglim prebivalcem Mostarja omogoči glasovanje v odsotnosti, je Casado odgovoril, da bi to lahko povzročilo tehnične in praktične težave ter da sta s predlogom seznanjena elana predsedstva Evropske unije Luigi Vitorio Feraris in Alfredo Matacotta, ki naj bi ga prenesla Članicam EU. Pravni svetovalec v upravi Evropske unije za Mostar Hans Birchler je izjavil, da je v Mostarju trenutno približno 60 ti-
soč prebivalcev, od katerih je polovica beguncev z drugih območij, ki v mestu pred vojno niso živeli. Birchler je poudaril, da je bilo leta 1991 v Mostarju popisanih približno sto tisoC volilcev.
Vodja za civilno obnovo Bosne in Hercegovine Carl Bildt se je včeraj mudil v Zvezni republiki Jugoslaviji, kjer je opozoril na prihajajoče kritične točke pri vzpostavljanju miru in izpolnjevanju daytonskega mirovnega sporazuma. Zato morajo vsi udeleženci v mirovnem proce-
su sodelovati in prispevati svoj delež, je dejal Bildt, ki je pri tem govoril tudi o nujnosti normalizacije življenja v BiH in prenehanju preprečevanja vrnitve beguncev na svoje domove. Bildt se je včeraj najprej srečal s Črnogorskimi predstavniki, zveCer pa se je sestal s srbskim predsednikom Slobodanom Miloševičem.
Mednarodna krizna skupina je včeraj izrazila zahtevo po večjem pritisku na nekdanje sprte strani v Bosni in Hercegovini, da bi te mednarodnemu sodišču v Haagu izročile osebe, obtožene vojnih zločinov. Dokler bosta vodja bosanskih Srbov Radovan KaradžiC in general Ratko Mladič še delova-
Cepravje vojna močno zaznamovala prebivalce z nasprotnih bregov Neretve, se ti zavedajo, da bodo morali živeti skupaj
la, so jesenske svobodne in poštene volitve v BiH vprašljive, je dejal nekdanji ameriški senator in predsednik Mednarodne krizne skupine Ge-
orge Mitchell. Omenjena skupina je organizacija, v kateri so združeni politiki in senatorji, ki nadzirajo izvajanje day-tonskega mirovnega spo-
razuma. Mitchell je še povedal, da bo njegovo izvajanje uspešno le, Ce bodo vsi, ki so obtoženi vojnih zločinov, odstopili s položajev. Po nje-
govih besedah bo pomoC za obnovo Bosne in Hercegovine odobrena le v primeru, da bodo izpolnjene vse točke sporazu-
NOVICE
ZRJ Svetovni banki in MDS ne bo odplačala zapadlih dolgov
BEOGRAD (Reuter) - Televizija BK Telecom, ki se sklicuje na tiskovno agencijo Beta, je sporočila, da je jugoslovanska vlada včeraj sklenila, da Mednarodnemu denarnemu skladu in Svetovni banki ne bo vrnila dvajset milijonov dolarjev dolga, ki je zapadel aprila. Zvezna jugoslovanska vlada je s tem zavrnila pobudo guvernerja centralne banke Drago-slava Avramoviča, ki je predlagal redno odplačevanje obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke.
Pariz Madridu izročil nekdanjega voditelja Ete
MADRID (STA) - Francoske oblasti so včeraj Španiji izročile nekdanjega voditelja baskovske organizacije Eta Joseja Antonia Umitikoerxa, znanega pod imenom Jose Temera, ki je bil zaprt v zaporu Saint-Michel v Toulousu. Španski zunanji minister Juan Alberto Beloch je povedal, da bodo Urru-tikoerxu sodih v Madridu. Pariz nekdanjega voditelja Ete najprej ni nameraval izročiti, kar je utemeljeval z obstojem nevarnosti, da bo Urmtikoerxe za isti zloCin obsojen že drugič. Včeraj pa so francoske oblasti sporočile, da so se za izročitev odločile, ker Urrutikoerxe v Franciji ogroža javni red in mir. Ter-nera so Francozi aretirali leta 1989 in ga leta 1990 obsodih zaradi članstva v teroristični organizaciji, nezakonitega posedovanja orožja, nasprotovanja oblastem in ponarejanja dokumentov. Sodni krogi v Madridu menijo, da bo proti Temeni zelo težko sestaviti obtožbo, ker mu ne smejo še enkrat soditi za prestopke, za katere je kazen odslužil že v Franciji.
Roosevelt Johnson zapustil Liberijo
MONROVIA (STA) - Po veC kot tritedenskih spopadih se je včeraj v Liberiji prvič pokazala možnost za rešitev konflikta med sprtimi milicami. Vodja milice Krahn Johnson Roosevelt in predsednik državega sveta VVilton Sankavvalo naj bi včeraj z ameriškim helikopterjem odpotovala iz države. Po navedbah zunanjega ministrstva Združenih držav Amerike naj bi se Roosevelt in Sankavvalo 7. in 8. maja udeležila mirovnih pogajanj v Akri. Američani so k udeležbi na pogajanjih pozvah tudi voditelja vladne mihce Charlesa Taylorja in njegovega zaveznika Alhajija Kronaha. V VVashingtonu so sporočih, da voditelji sprtih strani, ki bodo sodelovah na mirovnih pogajanjih, ne bodo smeh odpotovati v Združene države. Medtem so se spopadi v Monrovh nadaljevali z nezmanjšano močjo. Boji so bih najostrejši v diplomatski Četrti Mamba Point, ki so jo civilisti že zapustih.
Čečeni so osvobodili 40 talcev
MOSKVA (STA, dpa) - Ruska tiskovna agencija Itar-Tass je vCeraj sporočila, da so čečenski uporniki po skoraj dvomesečnem ujetništvu izpustih 40 od 80 talcev, delavcev neke gradbene družbe, ki so jih zajeli v začetku marca med napadom na Grozni. O usodi ostalih talcev agencija ne poroča, po vsej verjetnosti pa do nadaljnjega ostajajo v rokah upornikov.
VPRAŠANJE ROMSKIH BEGUNCEV IZ BOSNE, KI SO NAŠLI ZATOČIŠČE V NEMČIJI
_____________________________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________;___________________________________________________________;__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Srečni dnevi v Modri laguni se iztekajo
Ute Frings, Frankfurter Rundschau
BERLIN - Za Munevro H., ki s sedmimi otroki živi v zatočišču za begunce v Berlinu, romsko življenje sploh ni veselo in neobremenjeno. Modra laguna so prebivalci barakarskega naselja poimenovah svoj začasen dom. Morda zato, ker to ime spominja na rajske otoke v Pacifiku in ker lagune nudijo zaščito pred odprtim morjem, morda pa zato, ker so njihove barake, ki stojijo na rjavem polju, obarvane modro.
Nekoč so bili na tem območju nameščeni britanski vojaki. V tistih Časih je bila Evropa še razdeljena in Munevra H. je stanovala ob Cesti bratstva in enotnosti, v romskem naselju v Vlasenici, torej predmestju Sarajeva. Ko je vojna prišla tudi v Sarajevo, je morala Munevra H. pobegniti. Od takrat živi v modri leseni baraki v predmestju Berlina. Brez prihodnosti in s preteklostjo, katere se noče spominjati: vojna, srbsko taborišče, udarci, izginuli sorodniki, uničena hiša. Za 27-letno Munevro obstaja le še sedanjost: to je hrup in smrad, ki ga povzroča na stotine ljudi, ki morajo živeti na zelo majhnem prostoru. Sedanjost so njena družina, njen mož in njeni otroci. Njena najmlajša hčerka Jasmina je prive-kala na svet šele pred nekaj tedni. Takrat se je v njeni domovini že končala vojna, v kateri nihče ni zmagal. Se posebej ne Romi. V Bosni je ob izbruhu vojne živelo 300 tisoč Romov, večina muslimanske, nekaj pa tudi pravoslavne veroizpovedi. Romi so bili naj večja priznana nacionalna manjšina v Bosni, ustava je zagotavljala njihovo zaščito.
Romi so miroljuben narod
»V Bosni ni bilo nobenega kraja brez Romov,« staro, mul-tikulturalno Bosno opisuje Rajko Durič, predsednik mednarodne organizacije Romov, pi-
satelj in begunec iz Beograda. Približno Četrtina od 40 tisoč bosanskih beguncev, ki so našli zatočišče v Berlinu, je Romov. Večina jih je nekoč živela v lastnih mestnih Četrtih ali vaseh v tistih delih Bosne, ki so zdaj pod nadzorom Srbov. Mnogi so že tedne pred izbruhom vojne zapustili svojo domovino. Romi imajo zaradi svoje stoletja stare zgodovine pregonov dober občutek za prihajajoče težke Čase, ki so na obzorju. Prav tako natančno vedo, da morajo v etničnih sporih prvi prevzeti vlogo grešnega kozla. Romi so narod brez države, ki še nikoli ni vodil vojne proti kakšnemu drugemu narodu; obstaja zelo malo narodov, ki bi se lahko s tem pohvalili. Tudi v bosanski vojni se niso želeli boriti proti nobeni od sprtih strani. »Če bi bil ves svet takšen, kot smo Romi, nikjer ne bi bilo vojne,« je prepričan Husnija H. »Naš kalašnikov je violina, naše granate so harmonike, naš bajonet pa je ples.«
59-letni Husnija je ob prihodu novinarke pripravil krajši govor. »Zahvaljujemo se Nemcem, da so nas sprejeli, da so nam dali na voljo stanovanje, da imamo hrano in da nam nudijo medicinsko pomoC. Zdaj pa nemške oblasti prosimo le to, da nas pošljejo domov šele takrat, ko se bomo lahko varno vrnili v svoje hiše.« Svojo hišo je Husnija H. zgradil pred nekaj leti v Bjelji-ni, mestu na vzhodu Bosne, ki je bilo takrat še dom osem tisoC Romov. Pripoveduje, da je njegova hiša lepa, da ima tri nadstropja in bazen v kleti. 7. aprila leta 1992 so pred Srbi pobegnili Husnija, njegova žena, njegov sin, njegova snaha in trije vnuki. ZatoCiSCe so našli v Berlinu, kjer je poleg njih še približno pet tisoč Romov iz Bjeljine.
Doyton jih ne omenja niti z besedo
V begunskih statistikah so naštete le osebe, ki pripadajo neki državi, tisti, ki pa nimajo lastne države ali je sploh ne želijo, pa v mednarodni birokraciji izgubijo svojo identiteto. Poleg tega Rajko Durič sploh ne dvomi o tem, da Romov niso preganjati le Srbi, ker je večina bosanskih Romov muslimanske veroizpovedi, temveč so jih preganjale vse sprte strani v Bosni, in to preprosto zato, ker so paC Romi. Rome so v srbskih koncentracijskih taboriščih mučili in ubijali, poleg tega pa so jih kot topovsko hrano pošiljali na prve frontne Črte ati - kot se je zgodilo v Banjaluki - gnati Cez minska polja. To je zapisano v poročilu o kršenju človekovih pravic Romov, ki so ga leta 1994 predložili ameriškemu kongresu. »Romom,« piše v tem poročilu, »so pogosto preprečevati dostop do begunskih taborišč, kjer bi bili na varnem.« Daytonski mirovni sporazum jih ne omenja niti z eno besedo. »Kam naj gredo Romi v etnično Cisti Bosni in Hercegovini?« se sprašuje Durič. »Kje je prostor zanje v državi, kjer vladata nacionalizem in sovraštvo, kjer niti na papirju niso zagotovljene Človekove pravice?«
Za Thomasa Venskeja, ki je pri berlinski protestantski cerkvi zadolžen za delo z begunci, naslednje zagotovo velja: »Dokler ustava Bosne in Hercegovine ne bo zagotavljala zaščite manjšin, se Romi nikakor ne morejo vrniti na svoje domove.« Med romskimi begunci v Berlinu se v zadnjem Času širi strah pred negotovostjo, kdaj in kako jih bodo poslati nazaj v državo, odkoder so morali pobegniti in kjer za njih ni veC prostora. V Modri laguni krožijo govorice, da bodo nemške oblasti v primeru, da se ne vrnejo prostovoljno v BiH, »cigane« spet za-
prle v taborišča, kot pred pol stoletja, ko je bilo približno petsto tisoč Romov ubitih v plinskih celicah, delovnih taboriščih in laboratorijih za medicinske poskuse.
Berlinske oblasti so zavrnile »posebno ureditev« vračanja romskih beguncev v BiH z obrazložitvijo, da to ne morejo storiti že zaradi »nemške zgodovine«. Časovni naCrt za vrnitev beguncev - med njimi 25 tisoč Romov - je že natančno določen. Julija naj bi se domov vrniti samski begunci in tisti, katerih zakonski partnerji so ostati v Bosni. Eno leto pozneje naj bi bile na vrsti družine. Visoki komisariat za begunce pri Združenih narodih to odsvetuje, saj je treba po njegovem mnenju najprej ugotoviti, kakšen je položaj na terenu. V Bosni in Hercegovini še vedno • ni našlo trajnega zatočišča več kot milijon pregnancev, od tega jih je veC kot polovica na območju, ki je pod nadzorom musli-mansko-hrvaške federacije.
Begunci so Nemčijo stali že 14 milijard mark
Koga pa sploh zanimajo te številke, saj so Nemci s sprejemom 320 tisoC beguncev - najveejega števila v celotni Evropi - storiti že veC kot dovolj? Ali pa ne? Konec koncev begunci stanejo tudi veliko denarja: 14 milijard mark v zadnjih štirih letih, samo v Berlinu pa pol milijarde mark na leto, je izračunal predstavnik SPD Eckhardt Barthel. Denar ne igra majhne vloge v razpravah o načinu vračanja bosanskih beguncev. Husnija H. se želi vrniti v svojo hišo, ki zdaj stoji v neki povsem novi državi. V prejšnji državi je preživel skoraj celotno življenje. In Husnija meni, da bi lahko tudi v novi državi mimo živel - seveda Ce mu dovolijo vrnitev do-» mov. Toda območju, kjer stoji njegova hiša, zdaj vlada mogočen vladar: vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžič.
Danes v bo vili blizu Mantove, kjer ima sedež ta-koimenovani parlament Padanije, lider Severne lige Umberto Bossi umestil prvo vlado Padanije. Sestava vlade ni znana, jasno pa je, da bodo njene pristojnosti, kot že pristojnosti parlamenta, minimalne. Vlada, kot je že takoimenovani parlament, so samo sredstvo za zaostritev Bossije-vega pritiska na Rim, nov izzv, ki ga politik iz Gemo-nia naslavlja Rimu, novoizvoljenemu italijanskemu parlamentu in predvsem nastajajoči Prodijevi vladi.
Poteze »senaturja« bi najbrž lahko imeli za marginalno folkloro, ki je v italijanski politiki v vsem povojnem obdobju ni nikoli manjkalo. K temu bi nas lahko navajalo dejstvo, da je Severna liga monokrat-sko gibanje, v katerem je upoštevana edino in samo Bossijeva beseda. Kot že parlament bi lahko tudi novo vlado Padanije lahko imeli samo za igračko v rokah prebrisanega politika, ki skuSa dvigati ceno v merjenju moči z Rimom in se želi maščevati, ker mu vo-lilci niso dali v vsedržavnem merilu vlogo tistega jezička na tehtnici, kakršno je imel v prejšnjem mandatu in kakršno je imel pred njim dobro desetletje vodja PSI Bettino Craxi.
Toda odločna in zaskrbljena nastopa predsednika senata Nicole Mancina in še zlasti predsednika poslanske zbornice Luciana Violanteja ob umestitvi, opozarjata, da Bossijeva Liga in njegova separatistična politika nista samo folklora, ampak nevarnost, ki se je rimski politiki bojijo in pred katero svarijo. Na to opozarjajo tudi zaskrbljene ocene vidnih italijanskih komentatorjev, ki si v zadnjem tednu prizadevajo, da bi dokazali, kako bi bila razporoka od Italije za bogati Sever pogubna. Javnomnenjske raziskave so bolj pomirjujoče, saj krepka večina Italijanov (to pravi zadnja anketa tržaške SWG za tednik L’Espresso) ocenjuje državno enotnost kot vrednoto, ki se ji noče odpovedati. In pomirjujoče je tudi dejstvo, da Liga v severnih deželah še zdaleč nima absolutne večine. Vendar prav tako ni mogoče prezreti dejstva, da je skoraj tretjina volil-cev najbolj razvitih italijanskih
Ali bo Oljka znala odgovoriti na Bossi jev separatizem?
Vojmir Tavčar
dežel, ki so lokomotiva italijanskega gospodarstva, podprle Umberta Bossija in da je na teh volitvah z geslom možne secesije Liga dosegla znatno večji uspeh od tega, kar so ji predvolilne javnomnenjske raziskave prerokovale. Na volitvah je nedvoumno zmagala Oljka, toda zmagal je tudi Umberto Bossi, ki si je v vsedržavnem merilu priboril dobrih deset odstotkov glasov, v Severni Italiji pa skoraj 30 odstotkov.
Razlogov za tolikšno uveljavitev Severne lige je precej. Eno od teh je poročevalec milanskega Corrie-re delle Sera Gianantonio Stella ponazoril s prispodobo vozil dveh hitrosti. Italijansko gospodarstvo na Se-vero-Vzhodu je primerjal ferrariju, ki drvi s hitrostjo najbolj razvite Evrope in ki se enakovredno kosa na svetovnih tržiščih s svojimi proizvodi, italijansko državo, njene storitve in strukturo pa kočiji iz prejšnjega stoletja, ki se pomika počasi ob jtm vpregi ošiblje-nega kljuse- JF ‘H ta. Majhen M dokaz so >t§
na pri-
-j
mer neurejene cestne povezave na območju okoli Vi-cenze, kjer je gostota srednjih in malih podjetij med najvišjimi v Evropi.
Franco Bassanini, ki je eden od najvplivnejši ustavnih izvedencev Demokratične stranke levice, meni, da je mogoCe razdeliti volil-ce Severne lige na tri dele. Del volilcev je glasoval za Ligo iz protesta proti pretiranemu centralizmu italijanske države, proti počasni in neučinkoviti državni birokraciji, dušečim in včasih nasprotujočim si pravilom in preostro navitemu davčnemu vijaku. Drugi del volilcev sodi med separatiste, ki so prepričani, da bi se bogati Sever brez balasta Južne Italije priključil na evropsko gospodarsko kompozicijo in da bi z ra-zporoko od Rima razpolovljena davCna bremena. Tretji del volilcev Lige je fiziolo-š k i
pojav, saj gre za volilce, ki nasprotujejo večinskemu sistemu in jasni izbiri med dvema političnima opcijama in dvema programoma, kot se dogaja v zrelih zahodnih demokracijah. Po Bas-saninijevi oceni je tretji del volicev spremeenljiv fiziološki pojav, ki ravno zaradi tega ne zaskrblja. Separatisti bodo vselej volili za Ligo ali za katerokoli gibanje, ki bo predlagal ločitev od Rima. Glavna pozornost Oljke in vlade mora biti torej namenjena prvemu delu volilcev, ki so se opredelili za Ligo iz protesta proti preostremu davčnemu vijaku, neučinkovitosti državne birokracije in dejanski odsotnosti države, ko gre za promocijo gospodarstva na tujih trgih, saj je ena od najbolj pogostih očitkov prav dejstvo, da je na primer nemški kancler Hel-muth Kohl stalno prisoten na vseh ali skoraj vseh sejmih in podpira izvoz in promocijo nemškega blaga, medtem ko je ,skrb za italijanske izvoznike kvečjemu pre-pušCena i kakšnemu , / / nepomem-■ /bnemu fun-f-.	kcionarcku
zavoda za zuna-
> :
f * l * '
V. ,
v, \
|i * • ‘
1 ! * » • »'»•** 5 * * * * ■
< * t I H « f * * *
si«**
* « # » * *
‘ » * * v*
«•«***, ****** i s ♦ ♦ « <
* * * * J i*
*	< Jk t i i
V« * * i ♦
•1***1* 4 f % k £ * i $ :f i f * š i -i I * 1
’ ■ a
njo trgovino, ki je kot ustanova itak neučinkovita.
Kaj pa bi pomenila z gospodarskega vidika secesija Severa? Po mnenju Gior-gia Bocce bi se Bossijeva Padanija spremenila v regi-onal-folkloristiCni davCni paradiž po vzrocu Liechtensteina ali Kneževine Monaco, po mnenju drugih bi v daljši perspektivi Sever celo obubožal. Novinarji pravijo, da se v krogih milanskih industrijskih družin, ki so vezane na enotno državo in na rimsko vlado, veliko govori o takoimenovanem »paradoksu Bossi«, ki naj bi ga nakazal briljanten študent ekonomije na univerzi Boc-coni. Po tej tezi naj bi se ob loCitivi Padanije sevrnoita-lijanska lira hitro ovrednotila ob podpori severnega bančnega in proizvodnega sistema. Padania bi zato postopno izgubila na tekmovalnosti in bi bila porinjena na obrobje, medtem ko bi Jug z razvrednoteno južno lirico in s turizmom zaCel gospodarsko cveteti in bi v srednjeročni perspektivi prehitel nekoč bogatega soseda. Teza je namenoma poenostavljena, toda očitno je, da je obljuba o razcvetu Padanije ob morebitni razporoki (kot tudi zahteva dveh ločenih državnih blagajn - eno za Sever, drugo za Jug) gola demagogija. Toda demagoške besede - zadnje volitve to kažejo - imajo lahko znaten odmev, še zlasti Ce jih spremlja občutek nelagodnja in odrinjenosti skupno z občutkom, da sta Krščanska demokracija in Socialistična stranka, katerima so
fek

v Finijevem Nacionalnem zavezništvu, bi odgovorili s policijskimi prijemi iz z aretacijo Umberta Bossija, medtem ko drugi menijo, da je najuCinkovitejši odgovor uvedba federalne države (toda v tem pogledu so stališča v Oljki in v sami DSL precej različna). Franco Bassanini ocenjuje, da bi se Italija lahko organizirala po nemškem vzorcu federalne države, saj gre za dve precej sorodni državi, ki se med drugim spoprijemata s sličnimi problemi (uravnovešenje med Zahodom in Vzhodom v Nemčiji, med Severom in Jugom v Italiji). Toda taka reforma -tudi Ce parlament dela zelo hitro in Ce je desna opozicija ne ovira - zahteva vsaj eno leto dela. Kaj pa medtem? Kako preprečiti, da bi se v nemirnem Severu še bolj zakoreninila Liga, Ce bo gospodarski zagon upočasnil svoj korak in bo približevanje Evropi zahtevalo strožje ukrepe?
Federalisti Oljke nakazujejo v davCni reformi v federalnem smislu in v poenostavitvi postopkov za posege v korist gospodarstva in nadzor nad njim tiste prijeme, ki naj bi dokazali, da Oljka misli resno.
Vlada Romana Prodija ni bila niti še umeščena, toda nobenega dvoma ni, da bo morala že takoj na začetku dati zelo jasne signale, Ce se ne bo hotela znajti v kleščah desničarskega populizma na obubožanem j egu in logističnega populizma na nemirnem Severu. In pri tem Oljka
raCu- .	_____
"■BF
K
gF
proizvodni krogi Severo-Vzhoda zaupali politično predstavništvo, izdali male in srednje podjetnike, ki so z Bossijem sklenili, da postanejo politična sila in soprotagonisti političnega dogajanja.
Na Bossijeve zahteve in izzive predlagajo politiki različne odgovore. Nekateri, zlasti
\f
______________ nia Di
V	iBHELou/ Pietra,
ki bi kot minister z a p,/javna ® d e 1 a a h k o rdal novega zagona prav javnim delom, ki zaradi podkupninske afere že nekaj let stagnirajo. Giam-paolo Pansa je Di Pietru in z njim bodoči vladi Oljke ponovil to, kar je v sedemdesetih letih Giancarlo Pa-jetta rekel zaskrbljenemu Diegu Novelliju, ki je bil pravkar izvoljen za turin-skega Zupana: »Ne skrbi! Slabši od dosedanjih upraviteljev ne boš.« Toda za Oljko tokrat to ni dovolj. Izziv je veliko večji in Bossi veliko nevarnejši.
• •
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 12. maja 1996
Od petka do nedelje papež v Sloveniji
V	Sloveniji, a tudi v zamejstvu, katoličani vneto pričakujejo obisk papeža Janeza Pavla II. V preteklih tednih je organizacija obiska stekla s polno paro, pri tem so bili soudeleženi tudi duhovniki in verniki iz Italije, ki bodo sodelovali na sobotnem srečanju s Karolom Woytilo v Postojni.
PapeZ Janez Pavel II. bo na pastoralnem in državniškem obisku v Sloveniji
od 17. do 19. maja na povabilo predsednika Milana KuCana. Poglavar rimskokatoliške Cerkve - njegov prvi obisk v Sloveniji, ki bo potekal pod geslom Oce, potrdi nas v veri!, je tiskovni urad Svetega sedeža objavil že maja lani, nato 12. januarja letos in še uradno potrdil 26. marca - se bo mudil v vseh treh slovenskih škofijah, in sicer v Ljubljani, Postojni in Mariboru. Prav v dneh obiska, 18. maja, bo tudi praznoval 76. rojstni dan. Papež bo na brniško letališče prispel v petek, 17. maja, popoldne. Pričakalo ga bo najvišje državno in cerkveno vodstvo, diplomatski zbor in približno 200 vernikov, ob prihodu pa se bodo v vseh cerkvah na Slovenskem oglasili zvonovi. Nato se bo papež na gradu Brdo ločeno sestal s predsednikom države Milanom Kučanom in nekaterimi elani vlade, sledilo pa bo še srečanje s slovenskimi duhovniki, redovniki in redovnicami v ljubljanski stolnici.
V	soboto, 18. maja, zjutraj bo papežu na škofiji v Ljubljani, kjer bo prespal, v voščilo za 76. rojstni dan zapel otroški zbor. Ob 9. uri bo na hipodromu v Stožicah slovesna maša ob praznovanju 1250-letnice
krščanstva na Slovenskem, ki jo bo ob somaševanju približno 50 škofov in kardinalov ter prek 400 duhovnikov vodil papež Janez Pavel II. Na slovesnosti, kamor bo mogoče priti Ze od tretje ure zjutraj dalje, pričakujejo približno 150.000 ljudi, še pred mašo pa bo proslava, imenovana Slovenci romamo skozi stoletja, ki bo predstavila odločilne trenutke in obdobja zgodovine, kulture, duhovnosti in vernosti slovenskega naroda. Ob prihodu na prireditveni prostor naj bi se papež na kratko srečal tudi s predstavniki pravoslavne skupnosti v Sloveniji, se vpisal v knjigo Ljubljane in prejel simbolne darove slovenske prestolnice.
Po maši bo papež odšel v Zavod sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani, kjer se bo popoldne srečal s predstavniki zavoda in Škofijske klasične gimnazije, nato pa še s slovenskim premierom Janezom Drnovškom.
Popoldne se bo papež na športnem letališču pri Postojni srečal s slovensko mladino, ki mu bo s pesmijo, besedo in plesom izrekla voščilo za rojstni dan ter mu zastavila tudi nekaj vprašanj. Na prireditvi, ki bo potekala od 11. ure dopoldne, pričakujejo približno 35.000 obiskovalcev, med drugim tudi mlade s Hrvaške, iz Avstrije in Italije. Med nastopajočimi na srečanju, na katerem naj bi združili umetniški del z množičnostjo, pa bodo poleg amaterskih pevskih, dramskih in plesnih skupin, torej 4000 pevcev, 150 plesalcev in 100 drugih umetnikov, tudi slovenski
glasbeni ansambli Čuki in Faraoni ter pevke in pevci Irena Vrčkovnik, Alenka Godec, Marta Zore, Aleksander Mezek, vokalna skupina Gloria, Ivan Hudnik, pihalni orekster iz Kopra in New Swing Quartet.
V nedeljo zjutraj bo papež z Brnika z letalom slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways odletel v Maribor, kjer ga bo pričakal škof Franc Kramberger. V bližini letališča bo ob 10. uri slovesna maša ob somaševanju številnih škofov in kardinalov ter veC sto duhovnikov. Na prireditvi, kamor bo mogoCe priti že od tretje ure dalje, pričakujejo, tako kot v Ljubljani, približno 150.000 ljudi, pred mašo naj bi se papež sreCal s predstavniki evangeličanske cerkve v Sloveniji, se vpisal v mariborsko mestno knjigo in prejel simbolna darila. Sprva je bil govor, da naj bi med bogoslužjem razglasil za blaženega in s tem za prvega slovenskega svetnika škofa Antona Martina Slomška, kaže pa, da je postopek za beatifikacijo še v teku, in da naj bi zato prišlo do razglašanja kasneje.
Papež bo po maši odšel na mariborsko škofijo, nato pa popoldne obiskal tamkajšnjo stolnico, pomolil na Slomškovem grobu ter se srečal s predstavniki slovenskega znanstvenega in kulturnega življenja. Poglavar rimskokatoliške Cerkve bo iz Slovenije z Adriinim letalom proti Vatikanu odšel v nedeljo, 19. maja, zveCer, po cerkveno-državnem slovesu na mariborskem letališču.
Škof Anton Martin Slomšek skorajšnji slovenski svetnik
Papežev obisk v Sloveniji bo verjetno Se pospešil postopek za beatifikacijo Sko&
Antona Martina Slomška, ki naj bi postal prvi slovenski svetnik. Slomšek, sodobnik pesnika Franceta Prešerna, se je rodil 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi. V nedeljski Soli, ki jo je na Ponikvi uvedel kaplan Jakob Prašnikar, je Slomšek storil prve korake po poti znanja ter nato Šolanje po trinajstem letu nadaljeval v Celju. Po končani celjski gimnaziji je Slomšek jeseni 1819 nadaljeval študij SlozoSje v Ljubljani, nato nekaj časa v Senju in ga leta 1821 končal v Celovcu, kjer je jeseni istega leta vstopil v bogoslovno semenišče.
Po tretjem letniku bogoslovja je bil Slomšek 8. septembra 1824 posvečen v duhovnika. Poleg rednega duhovniškega dela se je Slomšek posebej zavzel za izobraževanje. V nedeljski Soh, ki jo je začel sam voditi, se je začelo zbirati veliko otrok. Slomšek je učil tudi petje, zbiral ljudske pesmi, nekaj pa jih je napisal tudi sam. Tako so najbrž na Bizeljskem nastale tudi daljša pesem No-voletnica ter danes splošno znani Veseli hribček (En hribček bom kupil...) in Zdravica Slovencev (Sloven‘c Slovenca vabi...).
Leta 1833 je v Celovcu izšla zbirka narodnih pesmi z naslovom Pesme po Koroshkim ino Shtajarskim snane, enokoljko popravlene mo na novo slo-shene. Med 33 objavljenimi pesmimi, v katerih prevladuje vzgojna, domoljubna in verska tematika, je 15 Slomškovih. Po devetih letih službovanja v celovškem bogoslovju je Slomšek zaprosil za izpraznjeno nadžupnijo v Vuzenici ob Dravi in tam 27. oktobra 1838 nastopil službo nadžupnika in dekana. V Vuzenici je Slomšek napisal svoje najbolj znano delo Blaže ino Nežica v nedelski šoli. Knjiga je izšla leta 1842 v Celju, v drugi izdaji leta 1848 v Ljubljani in v tretji leta 1857 v Celovcu.
Kot kanonik in škofijski šolski nadzornik se je Slomšek posvetil predvsem delu za šole med Slovenci, kjer je poskušal urediti pouk v materinem je-
ziku. Načrtoval je tudi družbo za izdajanje dobrih knjig in januarja 1845 prosil deželno vlado v Ljubljani za potrditev, vendar je deželna vlada ustanovitev prepovedala. Slomšek je kljub temu vztrajal pri svojem načrtu izdajanja knjig, čeprav brez posebne založniške družbe. Tako je ob novem letu 1846 izdal nekakšen letopis ali zbornik pod naslovom Drobtince (od leta 1859/1860 Drobt(i) niče). Knjigo je posvetil Učitelam ino učencam, starišam ino otrokam v podvučenje ino za kratek čas. Prvemu zborniku so sledih naslednji in do leta 1900, ko so Drobtinice prenehale izhajati, je s presledki izšlo 31 letnikov.
Slomška je pot nato vodila v Salzburg, kjer je bil posvečen v škofa. Pri škofovskem posvečenju si je Slomšek privzel še svoje birmansko ime, Martin, in se odslej podpisoval Anton Martin Slomšek.
Slomšek je bil prepričan, da je mogoče narod dvigniti na dostojno stopnjo kulture predvsem z dobro knjigo. Prvi poskus ustanovitve društva za izdajanje dobrih knjig mu je leta 1845 spodletel, uresničil pa ga je nekaj let kasneje. O ustanovitvi društva je leta 1850 seznanil vodilna koroška rodoljuba Andreja Einspielerja in Antona Janežiča. 27. julija 1851 so celovški rodoljubi Andrej Einspieler, Anton Janežič, Franjo Zorčič, Matija Majar in drugi razposlali razglas o ustanovitvi društva "za izdavanje in razširjanje dobrih bukev za Slovence,- "z vabilom za podporo. Deželna vlada v Celovcu je Društvo sv. Mohora potrdila šele 28. oktobm 1853. Med člane so odborniki začeli razpošiljati prve knjige - za leto 1852, in potem za naslednja leta, vendar se je ustanova resnično razmahnila šele ko je bila leta 1860 preoblikovana v cerkveno bratovščino pod imenom 'Družba sv. Mohorja". Število članov je odtlej naglo naraščalo in doseglo vrh leta 1918, ko je bilo v družbo včlanjenih 90.512 članov.
Zadnja tri leta svojega življenja je Slomšek preživel v Mariboru, kjer je umrl 24. septembra 1862.
__________DUŠAN JAKOMIN____
»Gre za izjemen dogodek«
Izreden dogodek, ki bo ostal zapisan v zgodovini. Predsednik Duhovske zveze Dušan Jakomin je v svoji oceni o pomenu papeževega obiska v Sloveniji kratek in jedrnat. Tržaškega koordinatorja priprav za udeležbo na enem od shodov (primorski verniki se bodo v glavnem zbrali v Postojni) zato moti, da se je razprava v Sloveniji osredotočila predvsem na finančno plat. Jakomin namreč opominja, da ne bi smeh pozabljati na zavzemanje Vatikana za takojšnje priznanje samostojne republike Slovenije, kot je po njegovi oceni pomenljivo, da se bo Janez Pavel H. v Sloveniji mudil veliko veC Časa kot v nekaterih drugih državah (npr. na Hrvaškem).
»Torej v Sloveniji so ostro nastopili proti obisku in zelo poudarjajo višino stroškov. Pri vsaki stvari navadno pogledaš, kaj daš in kaj dobiš. Ce jaz povabim strica na večerjo, ne mislim, kakšno škodo mi bo stric naredil. To je mogoče banalna prispodoba: pride stric na večerjo, pripraviti moram čimboljšo večerjo, on bo kaj prinesel, se bomo lepo pogovorili. Ne morem misliti predvsem na to, kakšno škodo bo stric napravil, ko bo prišel k meni. Ponavljam, to je Cisto banalna prispodoba. Ce nekateri menijo, da so to ogromni stroški, potem poglejmo, kaj vse bo ta obisk prinesel Sloveniji. S tem obiskom bo Slovenija prišla v ospredje, Ce bo mondovizija predvajala, če bo prisotnih 780 časnikarjev, se pravi, da bodo vsi mediji poročali, kar bo velika pridobitev za Slovenijo. To je prva pozitivna stvar, drugo, ki bo ostalo v zgodovini, pa je pomembno dejstvo, da je papež za Slovenijo izbral kar tri dni. Na Hrvaškem je bil samo en dan, in končno je tu še dejstvo, da bo sveti oce obhajal rojstni dan med obiskom v Sloveniji. Mislim, da se nekaj takega dogaja prvič, ker ga vedno obhaja doma, se pravi v Rimu.«
Se pravi, da to daje dodaten pomen obisku.
»Po eni strani že, vendar z verskega gledišča gre za pastoralni obisk. V narodnostnem pogledu pa dajemo dogodku poseben pomen, ki nekako presega samo cerkveno obeležje. Istočasno pa je to tudi srečanje z vsakim človekom, ki rad prisluhne današnjim vrednotam.«
V razmeroma kratkem obdobju ste dvakrat doživeli oziroma boste zdaj drugič doživeli srečanje s papežem, ker je bil relativno pred kratkim v Trstu. Kako ste dogodek doživljali takrat in kako ga doživljate danes?
»Tudi takrat, se pravi v Trstu 92. leta, je šlo za normalen pastoralni obisk, ampak vemo, kakšen prizvok je desnica dala vsemu dogajanju. Desnica se je upirala temu, da je bilo srečanje na Velikem trgu, da je bil tam škofov govor v slovenščini. Tudi papež je govoril v slovenščini, pelo se je v slovenščini. To je marsikoga motilo in na žalost je nekako skazilo celotno stvar, desnica nas je prisibla v nekakšno obrambo, nastopiti smo morali proti raznemu natolcevanju, proti pritisku.«
Torej nisti bili sproščeni...
»Danes pa smo bolj sproščeni in čutimo se, da smo tudi mi deležni tega, kar se dogaja v domovini. Povabljeni smo bib in naša prisotnost je bila zaželena. Sprejel sem organizacijo zadeve, da sem lahko potem koordiniral našo tokratno prisotnost v Sloveniji. Osredotočiti smo se na Postojno, ker je pač najbližje in je sobota popoldan. Poseben avtobus iz Trsta bo šel tudi dan prej v Maribor, vernike pa bo vodil gospod Kosmač, to je župnik v Ricmanjih in pri Domju. V glavnem pa smo se tudi duhovniki usmeriti na Postojno, ker je tam srečanje Primorske in pa posebno srečanje mladine, in tretjič je tudi papežev imendan. Zanimivo je, da je v Postojni
srečanje Primorske s papežem, kar pomeni, da ni namenjeno samo vernikom, temveč vsem, ki priznavajo določene vrednote. Ob verskem ima namreč srečanje tudi nesporen naroden in zgodovinski pomen. Posebno pozornost bo Janez Pavel II. - kot vsakič - namenil mladini, papež si vselej žeti srečati z mladimi.«
Se pravi, da bo tudi s Tržaškega prihodnjo soboto odšlo v Postojno največ mladih?
»Zaenkrat je slovenska tržaška mladina zasedla dva, italijanska pa prav tako dva avtobusa, peti pa je namenjen pevcem, saj bodo naši pevci sodelovali pri izvajanju pesmih papežu v pozdrav, peti pa bodo tudi na večernem slavju. Veliko ostalih sodelujočih bo odpotovalo z osebnimi avtomobili, nekaj pa tudi z avtobusi. Mladi se bodo na prireditvenem prostoru zaceli zbirati že ob 9. uri, program pa se bo začel ob 11. uri. Mladi iz koprske škofije so pripravili program na temo človek išče smisel življenja. Koprčanom se bodo pridružiti še naši, se pravi slovenski in italijanski mladi s Tržaškega. Posamezne skupine bodo nastopale vse do zgodnjega popoldneva, nakar se bodo po krajšem premoru začele pripravljati na papežev prihod in na svečan program. Janez Pavel II. bo predvidoma prišel v Postojno ob 16.30 in bo med drugim odgovarjal tudi na tri sklope vprašanj, ki so jih pripraviti mladi. Mladi oz. otroci bodo seveda svetemu očetu voščiti ob njegovem rojstnem dnevu in mu predali vrsto preprostih, naravnih daril, kot so oljčno olje iz Istre, sol, pršut, teran, sir. Nato mu bodo predali mlado pšenico in prižgano bakljo, nakar še šopek rož za rojstni dan. Po lepi slovenski navadi pa bodo zbrani pevci zapeti papežu voščil-ne pesmi, kot sta Sto let na mnoga leta in Kotikor kapljic.«
Pogovarjala se je Breda Pahor
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 12. maja 1996
Notranje ministrstvo je v zadnjem času razvilo izredno bogato dejavnost na področju informiranja o stanju jezikovnih manjšin v Italiji in tudi v drugih evropskih državah. To dejavnost opravlja Osrednji urad za vprašanja obmejnih območij in etničnih manjšin, ki je formalnopravno naslednik znanega Urada za italijanskost obmejnih območij, ki je pred dolgimi leti predstavljal jedro dejavnosti, ki so pod krinko obrambe italijanstva dejansko me-
rile v raznarodovanje ozemelj, na katerih so živele in še živijo jezikovne manjšine. V zadnjih letih pa je vlada to dejavnost preusmerila in jo v skladu z novimi evropskimi usmeritvami spremenila na osnovi standardov, ki so jih evropske inštitucije določile za zaščito manjšinskih jezikov in kultur. Tako se zdaj Osrednji urad aktivno ukvarja z vsemi aspekti manjšinskih jezikov in je izdelal že nekaj pomembnih poročil o tem vprašanju.
Zadnje poročilo tega urada z naslovom Evropa: kultura in zaSCita manjšin tako samo potrjuje usmeritev Urada notranjega ministrstva, obenem pa tudi dokazuje, da ne gre za naključno odločitev skupine funkcionarjev, ampak za odraz spremenjene politične volje Notranjega ministrstva do tega vprašanja. Dokaz za to je, da je uvod k temu poročilu napisal sam notranji minister Giovanni Rinaldo Coronas, ki v začetku navaja, da je v zadnjem Času vprašanje etničnih in jezikovnih manjšin Čedalje pomembnejše, na kar kažejo tudi številne mednarodne listine, ter poudarja, da je po zadnjem poročilu OZN manj kot deset odstotkov vsega prebivalstva na svetu dejansko soudeleženega pri političnem, gospodarskem, družbenem in kulturnem življenju. Kar zadeva družbeno in kulturno dejavnost je pomembno, da vsakdo lahko razvija svojo kulturo na naCin in s sredstvi, ki se mu zdijo najprimernejša, vendar na svetu opažamo težnje k posploševanju. Danes obstaja na svetu približno 4 tisoC jezikov, vendar jih je nekaj tisoC že pozabljenih. Mnogo drugih tvega, da bodo popolnoma izginili. Zato prihaja v zadnjih letih do nekakšne solidarnosti med evropskimi ustanovami in manj razširjenimi jeziki ter narašča občutljivost za različnost in bogastvo evropske dediščine. Coronas še dodaja, da Italija ni uresničila prav malo, vendar na tem področju lahko še izpopolni svoj sistem zaščite manjšinskih jezikov. Notranje ministrstvo, in posebno Urad za vprašanja obmejnih območij in etničnih manjšin pa se zavezujejo, da bodo k reševanju teh vprašanj prispevali z idejami in pobudami.
Poleg ministra Corona-sa je uvodne misli napisal tudi direktor Urada prefekt Antonio Farrace, ki je med drugim poudaril, da zgodovina dokazuje, da spodbude mednarodnih organizacij niso vedno spremenile obstoječega stanja, odstranile ovir in dosegle stvarnih rezultatov. Kljub temu pa predstavljajo pomemben dejavnik, ki, Čeprav dolgoročno, vpliva
na razvoj civilne družbe, na izboljšanje odnosov med narodi in na izboljšanje življenjskih pogojev.
Namen dokumentov, ki jih vsebuje ta zbornik, je da omogočijo manjšinam, da ustvarijo sistem zaščite svojih pravic vsakokrat, kadar bi se v večini pojavile težnje po po-splošitvi ali celo po nadk-riljenju. O tem vprašanju, piše Farrace, je govoril tudi Papež 5. oktobra 1995, generalni
Scalia h kulturi in njenim odnosom s človekom. Kultura ni nekaj abstraktnega, ni samo znanost, ampak je tudi nauk, ki uCi strpnost in navaja k razpoložljivosti za dialog, obenem pa preprečuje uveljavljanje
mer izhaja iz pojmovanja številnih mislecev, med katerimi namenja posebno pozornost Mazziniju. Končno pa je tu še definicija države, kot ustanove, ki ni nekaj spontanega, ki urejuje življenje državljanov in jih podreja istemu pravnemu redu. vendar avtor uvaja tudi termin »kulturne države«, kot neko višjo obliko sodelovanja vseh skupnosti pri izgradnji nove oblike politične organizacije v Evropski uniji.
V drugem delu Scalia obravnava ukrepe za zaščito manjšinskih jezikov in kultur v državah Evropske unije. Najprej odgovarja na vprašanje, katere ukrepe lahko sprejme država za zaščito svojih manjšin. Tu navaja vrsto možnih ukrepov in
i
s k u p š C i Združenih narodov, ko je opozoril na nevarnost, da strah pred različnostjo privede do zanikanja osnovnih značilnosti soc-1 o v e k a . Vprašanje zaščite manjšin je	torej
vprašanje vzgoje k miru in k strpnosti, kar pomeni, da morajo biti predvsem mladi pravilno seznanjeni s temi vprašanji.
Poročilo, ki šteje skoraj 450 strani, je razdeljeno v štiri dele. Prva dva dela sestavlja poročilo samo, ki ga je izdelal podprefekt Giuseppe Mario
Scalia, ki je di- _______
rektor Urada za jezikovne manjšine, v okviru osrednjega urada Notranjega ministrstva, medtem ko vsebujeta tretji in Četrti del predvsem nekaj podatkov in dokumentov. Prvi del, ki je očitno namenjen predvsem mladim, vsebuje razlago osnovnih pojmov, ki jih srečujemo pri obravnavanju jezikovnih manjšin. To so jezik, kultura, manjšina, nacija in država. Scalia tu v sorazmeroma kratkih poglavjih nazorno prikazuje pomen teh besed; gre torej za del knjige, ki je zelo koristen, predvsem mladim. Po kratki definiciji jezika kot »ogledala kulture nekega naroda«, prehaja
'<//////Z
Z/Zv
/Z/Z//z/
VFFICIO CENTRALE PER I PROBLEMI DELLE ZONE 1)1 CON FINE E DELLE MINORANZE ETN1CHE
EU ROPA: CULTURA E Ul ELA DELLE MINORANZE
- 1996 -
dogmatizmov, ki onemogočajo percepcijo osnovnih Človekovih vrednot. Kultura, pravi Scalia, ni nekaj statičnega, ampak se razvija s Časom.
Scalia nato prehaja k definiciji manjšin in se zaustavlja pri uradnih definicijah Združenih narodov, ki jih bolje pojasnjuje na osnovi geografske in zgodovinske dimenzije. Načenja tudi vprašanje razlike med jezikom in narečjem, pri stopnji samoopredelje-vanja manjšine pa povzema teorijo, ki jo je v enem svojih del razvil znani italijanski strokovnjak Salvi.
Scalia nato prehaja k definiciji nacije, pri Ce-
sicer: normativne ukrepe, to je zakonska določila v zvezi z zaščito manjšin; ukrepe za poznavanje stvarnosti, pri Čemer je najpomembnejša statistika in kjer Scalia predlaga letopis o stanju manjšin; analitično raziskovalne ukrepe, kamor sodijo publikacije o manjšinah, izmenjava informacij in oblikovanje mednarodnih struktur za pomoč manjšinam; socio-eko-nomske ukrepe, ki so možni tudi v okviru razvoja evropskih programov in skladov na področju sociale; končno pa tudi ukrepe na področju kulture. Med temi Scalia navaja na prvem mestu izobraževanje, pri Čemer
ponuja celo vrsto zanimivih možnih rešitev, ki upoštevajo tudi nove tehnološke prijeme za poučevanje jezikov; na drugem mestu je podpora društvenim oblikam manjšin, od knjižnic do glasbenih in gledaliških dejavnosti pa do likovnih umetnosti. Na tretje mesto postavlja Scalia izmenjavo izkušenj med manjšinami, to je medsebojno izmenjavo informacij ter obiske. KonCno pa Scalia navaja še celo vrsto drugih možnosti poseganja na področju kulture, kot na primer založništvo v manjšinskih jezikih, podpora tisku, dostop manjšinskih jezikov na radio in televizijo, omogočanje ustanavljanja krajevnih radijskih in televizijskih postaj v manjšinskih jezikih, omogočanje oddaj v manjšinskih jezikih na vsedržavnih radijskih in televizijskih omrežjih, podpiranje meddržavnega sodelovanja in štipendiranje raziskav o evropskih manjšinah.
V tretjem delu knjige so navedeni osnovni dokumenti, ki zadevajo zaščito manjšin na evropski oziroma mednarodni ravni. Se prej pa je objavljen seznam jezikovnih manjšin v zahodni Evropi in nekaterih državah vzhodne Evrope - v glavnem gre za države Članice Sveta Evrope. Omenjeni so tudi posamezni primeri, med temi primer Južne Tirolske, ki predstavlja model tudi za mednarodne organizacije, ki se ukvarjajo s temi vprašanji.
Na mednarodni ravni je vprašanje zaščite manjšin v zadnjih letih skoraj stalno v ospredju. S tem se je ukvarjala generalna skupščina Združenih narodov, ki je leta 1992 odobrila posebno listino o zaščiti jezikovnih manjšin, ukvarjajo pa se tudi številne evropske inštitucije. V knjigi so navedeni in tudi objavljeni glavni dokumenti. Med temi je na prvem mestu okvirna konvencija za zaščito	jezikovnih
manjšin, ki jo je spjejel
svet ministrov sveta Evrope 10. novembra 1994. Za ta dokument, kot tudi za druge dokumente, je treba povedati, da se knjiga ne omejuje zgolj na objavo besedil, ki znajo biti
včasih toga in birokratska, vendar je ob vsakem dokumentu tudi razlaga o vsebini in ciljih dokumenta samega, kar seveda olajša branje knjige tudi ljudem, ki se le občasno ukvarjajo z manjšinsko problematiko.
Na drugem mestu je osnutek konvencije Federalistične unije evropskih narodnosti FUEV o zaščiti etničnih skupin v Evropi, ki je bil sprejet na 35. kongresu te mednarodne organizacije, 12. maja 1994. Gre za pobudo zasebne organizacije, združenja manjšin v Evropi, ki je bila predložena mednarodnim forumom kot osnutek dokumenta, ki naj bi ga uradno sprejeli. Sledi »Instrument srednjeevropske pobude za zaščito pravic manjšin«, sprejet na konferenci zunanjih ministrov v Turinu 19. novembra 1994, ki je v bistvu le splošna deklaracija držav članic te mednarodne organizacije. V knjigi je nadalje objavljena evropska konvencija za zaščito manjšin, ki je prav tako osnutek, ki naj bi ga sprejel Svet Evrope. Evropska listina za regionalne in manjšinske jezike pa je dokument Sveta Evrope, odobren v obliki konvencije februarja 1992, ki naj bi kmalu stopil v veljavo; rafiticirale so ga že štiri države, začel pa bo veljati po ratifikaciji najmanj petih držav. Ta dokuemnt je svet ministrov Sveta Evrope sprejel na pobudo odbora krajevnih oblasti, to je dežel, pokrajin in občin.
V nadalnjem poglavju obravnava knjiga zaščito jezikovnih manjšin v Italiji in vsebuje kot primer stanje nemške manjšine na Južnem Tirolskem. Objavljeno pa je tudi besedilo osnutka okvirnega zakona o zaščiti jezikovnih manjšin v Italiji, ki ga je že nekajkrat odobrila ena veja parlamenta, vendar ni bil nikoli dokončno odobren.
Vsa besedila so, kot reCeno, objavljena v celoti, poleg tega pa so opremljena z obširno razlago. Dokaj obširna je tudi bibliografija, v kateri so navedene nekatere izmed najpomembnejših publikacij na področju zaščite manjšin v Italiji.
Knjiga je torej predvsem koristen priročnik tistim, ki želijo nekaj veC izvedeti o jezikovnih manjšinah, zaradi objave dokumentov pa je zelo koristna tudi za strokovnjake, ki bodo po njej nedvomno pogosto segali. Kot že prejšnje publikacije je tudi ta knjiga na razpolago ustanovam in šolam, ki jo lahko zaprosijo preko Prefektur ali neposredno na Osrednji urad za vprašanja obmejnih območij in jezikovnih manjšin pri Notranjem ministrstvu v Rimu.
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 12. maja 1996
Matjaža Jančarja pravljica, ki ne usahne
»Prijatelju Bojanu z željo, da o nas Slovencih ne bo možno pisati podobnih knjig.« Tako se glasi posvetilo, napisano s skrbno pisavo na tretji strani knjige. Pod njim sta podpis in datum:	Tažo JanCar,
7.7.1995.
Takrat nihče izmed naju ni slutil, da ga čez manj kot leto dni ne bo veC. Matjaž Jančar je odšel tiho, kot je tiho živel.
Spoznala sva se po naključju jeseni leta 1990 v daljnem Clevelandu. Najine poti so se že prej večkrat križale, saj se je v Ljubljani ukvarjal z zunanjo politiko in z manjšinami, vendar se nisva nikoli srečala. V Clevelandu pa je bil v času mojega obiska Jančar jugoslovanski generalni konzul in posvetil mi je dan svojega dragocenega časa.
Potem sva se srečala 27. decembra, na dan plebiscita. Tudi tokrat povsem naključno, nekje pri Tromostovju. Od takrat sva se pogosto videvala: v njegovem uradu na zunanjem ministrstvu, nekajkrat pa tudi v Trstu. Vrnil se je k temi, ki mu je najbolj ležala, k manjšinam, in pripravljal je strateški dokument, ki naj bi ga slovenski parlament sprejel o manjšinah. Njegovo delo je bila osnova za resolucijo, ki je sedaj v razpravi v državnem zboru, a so jo politiki dodobra izpilili in ji odvzeli bogato vsebino, ki je bila sad Jančarjevega poznavanja
problemov in njegove volje, da jih reši.
Samostojna Slovenija ni znala vseskozi ceniti Jančarjeve strokovnosti.
V	letu 1993 ga je »parkirala« v podstrešne prostore sosednje stavbe, kjer je ostal dobro leto.
V	tem času je dokončal knjigo, na katero je bil zelo ponosen.
Gre za knjigo Indijanskih pet stoletij, za katero je Jančar zbral gradivo med svojim službovanjem v Clevelandu.
To je bogat pregled zgodovine Indijancev in njihove sedanjosti. Za Indijance se je začel Jančar, kot sam piše, zanimati že v otroških letih: z branjem knjig, najprej za njegovo generacijo nenadomestljivih romanov Karla Maya, nato pa bolj poglobljenih razprav in zgodovinskih del, iz katerih je črpal prepričanje, da Indijancev ne moreš spoznati, če ne poznaš njihove zgodovine in njihove kulture. Le tako lahko dobiš odgovor na nekatera vprašanja, na primer, zakaj ta narod ni utonil v ameriškem »topilnem loncu« ampak je tudi v mestih ohranil svojo kulturo in svojo identiteto. Indijanski kulturi, to je bogastvu jezikov, religij in umetniških praks, ter materialni kulturi je Jančar namenil posebno duše. Pa ne samo to. mente, ki bi lahko tako pozornost.	Knjiga je pisana za lju- razpravo sestavljali. Na-
Odlika te knjige je di, ki želijo nekaj več pisal je poljudno in ra-predvsem v dejstvu, da vedeti o Indijancih, zumljivo delo, tako da je pisana s srcem. V njej Jančar si ni zastavil svojo ljubezen do In-Indijanci niso predmet cilja, da napiše znanst- dijancev deli z bralci, piščevega obravnavanja, veno razpravo, čeprav Poljubnost pa ne pome-ampak so del njegove knjiga vsebuje vse ele- ni, da gre za kak po-
delu in vidimo njihove slike; tudi sliko princese, Traperjeve neveste, junakinje iz filma Po-cahontas. Pisanje te omami in te prevzame, vse do zadnjega citata, v katerem ugotoviš, da je ponosno in kulturno zelo bogato ljudstvo postalo, narod, ki se je naučil, »kako se prilizovati ali prevarati uslužbence indijanske agencije vsaj za kakšno paro od denarja, ki je prikapljal na njihovo raven iz proračuna, in kako dati vsaj nekaj smisla svojemu jalovemu obstoju s tem, da najdeš vsaj nekaj zadovoljstva v nepomembnih malenkostih.«
Tako počasi prideš do današnjih dni, do številk, ki te predramijo iz pravljice in te končno opozorijo, da to ni bila pravljica, ampak tragična zgodovina bogatega naroda. Taka, za katero Jančar želi, da je ne bi nikoli pisali o nas Slovencih...
Tu, ob koncu te knjige, se je pretrgala tudi nit življenja Matjaža Jančarja. 5. julija lanskega leta ga je bolezen že vidno izmučila. Kljub temu je imel mnogo volje na knjiga.	do življenja in dela.
Drugi del knjige Upal je v veleposlaniško obravnava žalostno ob- mesto v Avstraliji, ki mu dobje prihoda Evropej- je bilo obljubljeno; hotel cev in postopnega, ven- je napisati knjigo o doti ar načrtnega uničenja morodcih, o Maorih. Ni vršen zapis o Indijan- Indijancev. V njem so mu uspelo. Njegovo cih: Jančar se je v pro- opisane vse bitke in na- življenje se je predčasno blematiko poglobil in vedena so vsa imena, za izteklo, kot se je iztekla začel jo je obravnavati katera smo v otroških le- njegova pravljica o In-zgodovinsko, od časov, tih sklepali, da so dijancih. Njegovo delo ko so se Indijanci nase- pravljična, vendar tu bo ostalo, kajti pravljice lili v Severni Ameriki, ugotovimo, da so resnic- ne usahnejo nikoli.
Prvi del knjige obravna- ne: beremo o njihovem	Bojan Brezigar
va prav čas do srečanja z Evropejci: naseljevanje, kulturo, način življenja, bogato simboliko, tradicije, pa do magije in zdravljenja, s podrobnim opisom tega, o čemer piše Karl May fantazijsko, številni zgodovinarji pa dolgočasno. Jančar je poiskal pravo pot, po kateri obravnava zgodovino v obliki pravljične pripovedi, ki bo privabila tudi mladega bralca, a ga bo obogatila za novo vedenje: izvedel bo za čarovnike - šamane, ki so pri Irokezih imeli pravico zdravljenja le, če so bili elani posebnega društva Lažnivih obrazov, pa za pestro zvijačnost pri lovu, in še, da ime Brazilija prihaja od drevesa brazil, iz katerega so Indijanci v Južni Ameriki pridobivali škrlatno rdečo barvo. Na enako pripovedni način bo izvedel za organizacijo družine in družbe, kjer je Jančar razvil pravo sociološko analizo življenja indijanskih plemen. Posebno poglavje je namenjeno orožju in vojni, seveda opremljeno s slikami in risbami, kot sicer celot-
Bretonski pevec Don ar Broz bo zastopal Francijo v Oslu
Del dobička bo namenil bretonskim šolam
Bretonski pevec in kitarist Dan ar Braz bo prihodnjo soboto zastopal Francijo na evrovizijskem festivalu popevke v Oslu. Njegova pesem Diwanit Bugale (Bodimo še otroci) je himna v bretonskem jeziku, edinem keltskem jeziku na evropski celini in enem najstarejših jezikov v Evropi sploh. Dan ar Braz jo je napisal leta 1978, ko so Bretonci odprli svojo prvo zasebno dvojezično šolo Diwan. Zaradi odklonilnih stališč francoskih oblasti so takrat starši sklenili, da sami ustanovijo zasebno bretonsko šolo.
Danes obiskuje šole Diwan približno 1.300 otrok od otroškega vrtca do srednje šole. Po dolgoletnih pogajanjih so lansko leto predstavniki Diwana konCno podpisali sporazum s francoskimi oblastmi, ki so šole priznale, vendar pa je sedanje stanje nezadostno, saj lahko dvojheziCni šole obiskuje samo 1 odstotek otrok. Bretonski jezik, ki ga govori 600 tisoC ljudi (17 odstotkov vsega prebivalstva Breta-nije), še ni priznan ter zato ni zaščiten, pa tudi sicer obstoj jezikovnih, kulturnih in virskih manjšin v Franciji
uradno sploh ni priznan.
Francoska televizijska mreža France 2 se je na Dan ar Braza obrnila po izrednem uspehu, ki ga je dosegla njegova lazerska plošCa »Heritage des Celtes« (na sliki), na kateri je skupno s sodelavci zbral vrsto bretonskih, škotskih, valižanskih in irskih skladb. Izvajalci teh keltskih manjšin bodo bretonskega pevca tudi spremljali v Oslu, plošCo pa bo izdala japonska družba Sony. Mimogrede, Dan ar Braz bo del avtorskih pravic namenil bretonskim šolam Diwan.

V taborniški organizaciji načrtovani bivaki niso novost. Tudi nenačrtovani niso neznani, kot je bil npr. tisti s šestdesetimi izletniki na kobariškem Stolu, ko nismo mogli sestopiti in nas je zalotila nevihtna noč.
Od načrtovanih, ki imajo svoje izhodišče na taborjenjih, rodova kronika ne beleži števila, niti lokacije kaj šele udeležence. Vsak brat in sestra pač ve za svoje izkušnje in le dolgoletni vodniki bi približno znati našteti te izkušnje v posameznih desetletjih.
Drugače je z zimskimi bivaki, v neprimerno težjih okoliščinah, za katere vemo, da so bili na Komni, pod Malim Goljakom in na pobočju Javornika nad Colom. Nekaj bratov je tudi šotorilo v snegu v Završnici nad Žirovnico in na Livku.
Po čarobnem počutju med bivakom ducata članov in članic na Jelovici julija 1995 se je porodila želja po dodatni in daljši izkušnji. Zelja je spodbudila načrt in letos se je med velikonočnimi prazniki skupina petnajstih sestra in bratov odpravila na tridnevno doživljanje narave na kraško področje med Krvavim potokom in Lokvo.
Pohod v neznano
Po dveh pripravljalnih sestankih, na katerih smo se dogovorili o namenih, vsebini, zadolžitvah, osebni opremi in skupni hrani, smo se v mrzlem in vetrovnem jutru na velikonočni petek sestali na mejnem prehodu v Krvavem potoku. Skozi vas Vrhpolje smo šli do Zelenega centra, za katerega smo se z upravo tržaškega Dijaškega doma, ki zanj skrbi, domenili, da nam bo mogoče služil za predavanja gozdne šole, v primeru skrajno slabega vremena (tedaj je snežilo nad
800 m) pa tudi za prespanje med drugo nočjo zahtevne akcije. Vreme se je naslednji dan izboljšalo in Zeleni center smo si zapomnili le kot zanimivo možnost za kakšno seminarsko srečanje.
Od Zelenega centra dalje je bilo prepuščeno vse slučaju, to pomeni stezosledskim sposobnostim, vztrajnosti in preteklim izkušnjam pri iskanju primernega kraja za postavljanje zasilnih zavetišč z ležišči, za kuhanje po skupinah, za večerni ogenj, za nabiranje drv...
Smer premikanja nas je zanesla, ne slučajno, vrh Gradišča, kjer nas je mikalo, da
bi kot staroselci v prazgodovini postavili majhno naselje, a neporasel vrh in močan veter sta nas prepričala, da bi nam ponoči ne bilo prav udobno. Poleg tega smo zagledali proti severu smrekov gozd, kar nas je dokončno prepričalo, kaj nam je storiti. Po krajšem sestopu smo izbrali približno 10 arov gozdne površine, na kateri smo začeli graditi zavetišča z različnimi rešitvami: ob deblu, okrog smučarske palice, med dvema drevesoma in ob hlodovini. Izkazalo se je, da je izbrana lokacija pravšna-tudi zato, ker je bil približno 200 m daleč tudi studenec.
Ognji
Prižiganje, kurjenje in upravljanje z ognjem v naravi sodi med poglavitne taborniške veščine. Začnejo se že pri nabiranju drv, ko je potrebno paziti na vrsto suhljadi, debelino vejic in vej, ki morajo zagotoviti primerno kurjavo za taborni ogenj a tudi za zasilno kurišče iz kamnov ali za trinožnik. Pri tem je izredno pomembno zavarovati okolico kurišča, da se ogenj ne razširi v gozd ali na gmajno, kot je pomembno, da je obrok hrane čimprej skuhan in se s kurjenjem ne cijazič pol jutra.
S trinajstimi različnimi ognji v treh dneh je bilo mogoče preverjati in izboljšati vse navedene značilnosti zlasti pa načine nalaganja in izbiro primernega kuriva. Vodja akcije nas je tudi pripravil na to, da v glavnem nismo rabili papirja zlasti ne za prižiganje večernih ognjev, ob katerih smo posedeli ob petju in izmenjavi misli. V desetletjih njegovega aktivnega taborništva se ni pripetilo, da bi uporabljali papir in smo tako prejeli lekcijo doslednosti.
Občuten je bil zlasti drugi ogenj, za katerega nam je odgovorna za kulturo naročila, naj pripravimo vsak po eno
misel o počutju ali o medsebojnih odnosih. Tudi petje je bilo neobičajno sproščeno in brez togega sporeda, razen za nekaj prvih pesmi, ki sodijo v železen program ob tabornem ognju. Dokaz, da nas je resnično prevzelo, je bila naslednji dan zaželena pevska vaja z razlago o nastanku besedil in o sporočilnosti posameznih pesmi.
Nočni pohod
Ze med pripravljalnima sestankoma je prišla do izraza Zelja, da hi si pridobili več izkušenj glede skupinskega
nočnega premikanja v neznanem in poraslem okolju.
Zato smo po večernem tabornem ognju že prvi dan šli na pohod. Ponovili smo razne načine sporazumevanja med premikanjem, hodili v gosjem redu, posamič in v dvojicah po brezpotju, izmenično nosili »ponesrečenko« v strogi tišini in vodili »slepca«, to se pravi brata
ali sestro z zavezanimi očmi, po navadnem, blatnem in kamnitem kolovozu. Ni boljše priložnosti, kot je ta, da se noge naučijo »gledati« in »poslušati«, kam naj stopijo, koliko naj pritisnejo, kam naj odrinejo, zlasti v primerih, ko je potrebno čez zide kraških ograd.
Ni se nam uresničila želja, da bi daleč od svetlobe naselij in mest gledali komet Hyakutaki, ker je bilo nebo zastrto z meglicami. Zato pa smo pokukali v kompase in opredelili, katera naselja so se svetlikala v raznih sme-
reh v dolini glede na to, da smo bili približno 700 m visoko. Nazaj grede smo morali popolnoma sami približno pet minut hoje skozi gozd do zastave našega mini naselja sredi smrek.
Hrana
Poleg osebne železne rezerve v hrani in pijači, ki bi omogočala preživetje za en
dan (1000 kal hrane in liter in pol tekočine) smo nesli s seboj v gozd skupno hrano.
Domenili smo se, da bodo zadnje nočne straže skuhale zjutraj čaj za vse, da bomo za vse dvakrat skuhali testenine za kosilo, medtem ko smo se za večerje in malice domenili, da se razdelimo v tri skupine in kuhamo na ločenih kuriščih v kotličih obešenih na trinožnikih. Vse se je lepo obneslo tudi zaradi suheha vremena, saj nam ni bilo potrebno kurišč prekrivati s So-torkami ali pelerinami. Privoščili smo si tudi speči klobase v žerjavici: nismo jih kot sicer držali na dolgih palicah nad ognjem, temveč smo jih zavili v štanjol papir in jih porinili v žerjavico. Prava poslastica.
Za žejo smo pili čaj, ki smo ga kuhali v velikih količinah, ker že več kot desetletje ne gre več zaupati vodnim virom. Vse preveč ljudi je, ki rinejo tudi v odmaknjene predele narave in zaradi neznanja, površnosti ali ošabnosti spreminjajo ravnovesje na najrazličnejše načine. Kar se pa nas tiče, bi bilo neumestno se imenovati taborniki, če ne bi prostora, ki smo ga uporabljali, zapustili mnogo bolj urejenega, kot smo ga našli.
Konec
Tako bo tudi naslednjič, ko se bomo spet podali za dan ali dva, za teden ali dva v naravo, spomladi, poleti, jeseni ali pozimi, ob vsakem vremenu, v tovariški družbi, vzajemno in neizbirčno, domiselno in požrtvovalno v tankočutnem sozvočju z okoljem.
Med razpravljanjem v gozdni Soli smo izračunali, da bi glede ležišč, hrane, znanja in ostalega lahko gostili med nami v opisanih
razmerah še deset do dvajset oseb v primeru izjemnih razmer. Na osnovi prejšnjega znanja in po tej izkušnji nas je petnajst, ki bi znali urediti življenje v naravi tudi neveščim skupinicam. Predvsem pa bi jim znali bolje posredovati mikavnosti življenja v naravi.
Tekst in slike Taborniki RMV
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 12. maja 1996
SOE je za šest mesecev skrajšal vojno v Evropi (1)
John Earle (na sliki KROMA z angleškim konzulom v Trstu Listrom) je angleški novinar, ki še dolga povojna leta živi v Trstu. Med vojno je bil Član angleške misije pri Titovem generalnem štabu v Jugoslaviji, v povojnih letih pa se je posvetil novinarstvu: bil je dopisnik Timesa in v zadnjem Času tudi Financial Timesa, pogosto pa sodeluje pri predavanjih in okroglih mizah. Pred kratkim je v Trstu predaval o posebni operativni enoti SOE, ki je bi pomembno vplivala na potek in iztek druge svetovne vojne. Gre za zelo zanimiv aspekt, ki je v glavnem nepoznan in zato Earlovo predavanje objavljamo v celoti.
Po operaciji na kolku, ki jo je prestala lanskega novembra, se je februarja ved kot devetdesetletna kraljica mati letos prvič pojavila v javnosti. V vvestminstrski opatiji je prisostvovala kratkemu verskemu obredu in nato v samostanu odkrila ploščo v spomin na pripadnike SOE-ja (Spe-cial Operations Executive), ki so padli v zadnji vojni. Na svečanosti nas je bilo prisotnih približno dvesto nekdanjih pripadnikov SOE-ja iz raznih držav. Med govorniki so bili predstavniki iz Francije, Nizozemske in Danske.
Se precej let po vojni je bil uradno obstoj SOE-ja državna tajnost. Organizacijo je julija 1940. leta ustanovil Churchill z namenom, da bi spodbujala, podpirala in ustanavljala odporniške skupine za boj proti nacistični in fašistični okupaciji v Evropi. Churchill je svojim ministrom na Cisto svoj način rekel, da je potrebna organizacija, ki bi na kontinentu prižgala plamen. In res je Times svoje poročilo o svečanosti v westminstrski opatiji naslovil »Kraljica mati se je poklonila spominu agentov, ki so prižgali plamen v Evropi.«
Ob plošči je spominska knjiga z imeni 761-ih pripadnikov SOE-ja iz raznih držav, ki so padli med vojno. Seznam ni popoln, saj so med padlimi gotovo tudi taki, za katerimi se je izgubila vsaka sled. Na seznamu je 40 Italijanov. Britanske oblasti so se po tolikih letih molka s tem spomenikom na dostojen naCin spomnile teh ljudi.
Po koncu vojne so SOE leta 1945 razpustili. Churchillu je kot ministrski predsednik sledil Attlee, ki ni videl razloga, da bi organizacija se obstajala. Nastala je namreč v izjemnih okoliščinah, ko se je bilo treba spopasti z izjemnimi razmerami. Ni bila obveščevalna služba, ni bila oddelek komandosov, pa Čeprav je v sebi združevala elemente obeh. Nikoli tudi ni bila številčna organizacija; v njej je bilo približno 10.000 moških in 3.200 žensk iz precejšnjega števila držav. Vendar njihovo učinkovitost lahko ocenimo na podlagi neke Ei-senhowerjeve pripombe. Slednji je bil takrat najvišji poveljnik zavezniških sil in po njegovem je SOE s svojo dejavnostjo za šest mesecev skrajšal vojno v Evropi.
Lahko reCemo, da je bila ustanovitev te nove organizacije skoraj obupana reakcija na težko situacijo, v kateri se je znašla Anglija. Ta je na Hitlerjev napad na Poljsko odgovorila tako, da je 3. septembra 1939 s Francijo vstopila v
vojno. Spomladi leta 1940 so bile angleško-francoske sile poražene in junija se je Francija vdala. Nacistična Nemčija je sklenila zavezniško pogodbo s sovjetsko Rusijo. Amerika pa tedaj nikakor ni nameravala vstopiti v vojno.
Angleške perspektive za zmago so bile, milo rečeno, nejasne. Ce Hitler zaradi svojega mentalnega neravnovesja ne bi 22. junija 1941 napadel Rusije, bi bolj malo ljudi stavilo na preživetje Velike Britanije. Anglija je bila sama, strašno sama. Bolj malo možnosti je imela na razpolago in med njimi to, da bi izkoristila nezadovoljstvo v državah, ki so jih zasedli Nemci in njihovi italijanski zavezniki.
Organizacija SOE je nastala po odločitvi ministrskega sveta 22. julija 1940. Da bi ji zagotovili kritje, je delovala pod okriljem ministrstva za ekonomsko vojno - ministry of economic vvarfare. Minister Hugh Dalton je v nekem memorandumu napisal: »Potrebujemo novo organizacijo, ki bi koordinirala, spodbujala, nadzorovala in podpirala prebivalce zasedenih dežel, ki morajo v njej neposredno sodelovati. Potrebujemo absolutno tajnost, fanatično navdušenje, pripravljenost na delo z ljudmi različnih narodnosti, popolno politično zanesljivost.«
Od svojega nastanka dalje je bil SOE zaradi rivalitete obveščevalne službe, zunanjega in obrambnega ministrstva ter poveljstva oboroženih sil vpleten v razne spletke. V Času njegovega obstoja pa je bilo veliko rivalitete in notranjih spletk tudi med samimi predstavniki organizacije. Edino finančna sredstva niso bila predmet diskusij; za svoje operacije so jih vedno lahko Črpali iz tajnih fondov zakladnega ministrstva.
Med osebnostmi, ki so vodile organizacijo (in ostale dovolj dolgo na njenem čelu, da so tam pustile svoj peCat), moramo omeniti generalmajorja sir Colina Gubbinsa. Gubbins je bil zadnji dve ali tri leta vojne CD - to je bila kratica, pod katero se je skrival izvršilni direktor organizacije.
Pregled delovanja SOE-ja moramo nujno pričeti pri Franciji. To ni bila samo geografsko najbližja dežela Angliji, ampak je bila tudi tista zahodnoevropska dežela, v kateri se je najbolj razvilo odporniško gibanje, »maquis«. V Franciji je pod okriljem SOE-ja delovalo vsaj pet loče-
nih skupin. To so bili: oddelek F, ki je bil neposredno pod vodstvom SOE-ja, oddelek RF ( Republique Francai-se) pod De Gaullom, anglo-ameriški oddelek, ki je od leta 1943 svoje akcije izvajal iz Alžira, oddelek DF, ki je bil zadolžen za varne domove -safe houses - in varne kanale za povratek zavezniških vojnih ujetnikov, ki so zbežali iz ujetništva, in še manjši oddelek EU/P, ki so ga sestavljali Poljaki v izgnanstvu.
Ponavadi so v določene kraje pošiljali enega ali dva agenta, ki sta predstavljala jedro skupine, da bi tam vzpostavila mrežo - circuit - agentov. Cilj teh skupin so bile najprej sabotažne akcije, nato pa oblikovanje gverilskih enot. Gverilci so se spuščali s padali ali pa so prileteli direktno z letali. RAF je organizirala nekakšno taksi službo z majhnimi neoboroženimi letali. Letala, ki so bila navadno znamke Lysander - šlo je za vojaško verzijo turističnih letal - so ponoči pristajala na improviziranih pristajališCih. Francoski predsednik Mitter-rand, ki je pred kratkim umrl, je tudi na tak način prišel v Anglijo. Te skupine, ki so bile v radijski povezavi z Anglijo, so bile razpršene po različnih predelih Francije. Nekatere so opravile zgledno delo, druge niso imele sreče in so jih zaradi kake napake aretirali ali pa jih je kdo izdal Nemcem.
Najbolj tragičen polom je doživel prefekt okraja Eure-et-Loire Jean Moulin. Uspelo mu je zbežati v London in De Gaulle ga je imenoval za svojega predstavnika v okupirani Franciji ter ga poslal nazaj, da bi po celi državi organiziral odpor. To se je zgodilo prve dni januarja 1942. leta. Moulin je nato osemnajst mesecev krožil po Franciji in v vsem tem času samo enkrat šel na posvet v London. 27. maja 1943 je vodil skrivni sestanek Narodnega sveta odporniškega gibanja v centru Pariza, 21. junija pa je bil v Lyonu. V nekem ljudskem vrtu je
sedel na klopci, na bližnji klopci pa je sedel neki drugi moški. Dekle, ki se je na kolesu pripeljalo mimo, je Mouli-nu sporočilo, da ima Cez eno uro v predmestju sestanek s svojimi sodelavci.
Ni znano, Ce je tisti drugi moški tam sedel slučajno ali zaradi kake ovadbe. Bil pa je poveljnik gestapa v Lyonu Klaus Barbie, ki so ga Francozi pred leti izsledili in ga postavili pred sodišCe. Barbie je dal obkoliti hišo, kjer naj bi se Moulin sestal s sodelavci, in vsa skupina z Moulinom vred je bila aretirana. Znano je, da so Moulina mučili in da ni spregovoril, ni pa znano, kdaj, kje in kako je umrl. To je bil hud udarec za goli-stiCni oddelek RF.
Vse te skupine so bile zelo koristne pri zavezniški invaziji v Normandiji, tako imenovani operaciji Overlord, junija 1944. Ukaz za začetek kake akcije ali za določeno sabotažo je večkrat posredovala BBC z verzom kake poezije ali pa s kakim stavkom, ki na videz ni imel nobenega pomena. To se je sicer do-
gajalo tudi v Italiji. Povedati pa moram, da je neki podoficir Abwehra (nemške protiobveščevalne službe), ki je bil zadolžen za prestrezanje sporočil, ugotovil, da bo prišlo do zavezniške invazije 6. junija in je o tem tudi obvestil nadrejene, vendar mu niso verjeli.
Na D day - to je bil dan, ki je bil določen za invazijo, - je skupinam SOE-ja uspelo izvesti 950 prekinitev v železniškem sistemu v Franciji in njenem zaledju. Posebno koristna je bila sabotaža, ki jo je izvedla skupina deklet na jugu Francije. Neka nemška oklepna divizija, in sicer druga esesovska divizija Das reich, je dobila ukaz, naj se takoj odpravi v Normandijo in skuša zaustaviti Anglo-Ame-ricane. Posebni vagoni za prevoz tankov so Čakali na nekem slepem tiru. Ponoči so dekleta z neko abrazijsko snovjo, ki so jo dobila od SOE-ja, zamenjala olje v vagonih. Tako je divizija prispela do bojišča šele po sedemnajstih dneh.
Ob zaključku poglavja o Franciji naj navedemo še naslednje številke, ki bodo prikazale obseg delovanja SOE-ja. Med vojno je bilo v Francijo poslanih sto tisoC ton vojaške opreme in orožja za pol milijona ljudi.
Poleg Francije je bil jugoslovanski teritorij tisti, kjer je
bilo delovanje SOE-ja najbolj razširjeno. O dogajanju na jugoslovanskih tleh bom govoril na koncu. Prizadevanje in delovanje SOE-ja pa sta bila usmerjena v vse evropske dežele. Včasih je vse to prineslo izredne uspehe, drugič velikanske polome.
Spregovorimo najprej o uspehih. Na Češkoslovaškem je vladal posebno osovražen Reichsprotektor Reinhard Heydrich. Češkoslovaška vlada v izgnanstvu je v Londonu sklenila, da ga je treba eliminirati. Med izgnanci so izbrali deset mladih samskih sonarodnjakov in jih poslali na posebne tečaje, ki so jih vodili pripadniki SOE-ja. Med temi je nato SOE izbral dva in ju kot ilegalca poslal v Prago. To sta bila Jan Kubiš in Josef Gabcik; oba sta bila brez staršev in brez družine.
27. maja so se dogodki zvrstili kot v kakem hollywood-skem filmu. Heydrich je imel navado, da je iz svojega bivališča hodil v urad v centru vedno po isti poti. Ko se je njegov avtomobil bližal določenemu mestu, je neki moški (bil je pomočnik dveh atentatorjev) prestavil Časopis izpod ene roke pod drugo. To je bil dogovorjeni znak. Gabcik, ki je Čakal na tramvajski postaji, je skočil na cesto in naperil sten - danes bi temu rekli kalašnikov - v Heydrichov mercedes. Toda brzostrelka se je zaskočila.
Voznik se je v trenutku ustavil in sam Heydrich je z revolverjem v roki izstopil iz avta, da bi aretiral atentatorja. Tedaj pa je Kubiš, ki je v bližini skrbel za kritje tovariša, vrgel roCno bombo in smrtno ranil Heydricha, ki je osem dni kasneje umrl v bolnici. Gabcik in Kubiš pa sta zbežala s kolesi.
Nemci so takoj reagirali. Poveljnik gestapa Himmler je osebno prihitel v Prago. Po celem mestu so se vrstile racije. Za informacije o skrivališču atentatorjev so obljubili milijon reichsmark. Na žalost je nekdo Gabcika in Kubiša res izdal, toda onadva sta se sama ubila, ko so se gestapovci pojavili na vratih njunega skrivališča. V stanovanju pa so Nemci našli nekaj zapiskov, na katerih je bilo ime dveh vasi - Lidice in Ležaky. Oba kraja je doletela ista usoda kot Oradour v Franciji in Marzabo.tto v Italiji. Nemci naj bi pobili pet tisoC ljudi.
Cehi so atentat drago plačali. Vendar so tudi Nemci svoje zločine kasneje drago plačali, saj so bili baje zaradi njihovega krutega ravnanja v tej in podobnih okoliščinah po vojni iz Češkoslovaške izgnani trije milijoni avtohtonih prebivalcev Češke - tako imenovani Sudetendeutsch.
John Earle
(Se nadaljuje)
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 12. maja 1996
Partizanski pomorščaki proslavili dan upora
PLANINA
NAD
CERKNIM
27. aprila na Dan upora proti okupatorju so na Planini nad Cerknim imeli miCno proslavo. Z odkritjem plošče so se spomnili ustanovitve mornariškega partizanskega odreda pri IX. korpusu Narodnoosvobodilne vojske, ki je sodeloval v številnih akcijah, svojo bojno pot pa zmagoslavno sklenil v Trstu in drugih obmorskih mestih. Na proslavi se je kljub muhastemu vremenu zbralo presenetljivo veliko ljudi, ki so prišh iz raznih krajev Primorske in notranjosti Slovenije ter iz zamejstva. Zamejci so
Tudi Planina pri Cerknem je pomemben kraj. Zlasti zato, ker je, čeprav je to planina, bil zogodovinski vzvod za razmah slovenske partizanske mornarice in pomorstva. Tu so leta 1945, ko se je zima že prevešala v pomlad (žal pa so bili tudi v tej pomladi še šivi in žalostni zimski dnevi) ustanovili Mornariško grupo NOV Slovenije, ki je bila naravnost simbol in pobuda k uresničitvi spoznanja, da je Slovenija tudi pomorska dežela.
Seveda ni bila Planina vrhunec odločitve, pa tudi ne operacij partizanske mornariške enote. Bila je ena izmed mnogih potez, da bi še bolj uveljavili naše bodoče mornariške bojne strukture, da bi jih bolje utrdili in povezali navznotraj in navzven ter da bi jim navsezadnje zaupali tudi vrsto nalog, ko bi bilo vojne konec in ko bi bilo treba sprejeti zgodovinski izziv neposrednega slovenskega razvoja na morju.
Tudi zgodovina slovenskega mornariškega partizanstva se začenja že s prvimi dnevi NOV. V skromnejšem obsegu, bolj s posamičnimi primeri, pa vendar nedvomno in nedvoumno.
Pred Planino, ko smo iz mornariške grupe oblikovali povsem samostojno enoto, ki se je seveda smelo bojevala skupaj z drugimi, smo doživeli in prispevali k marsičemu. Pomorščaki so se začeli v jeseni 1994 zbirati pri Gornji Tribuši. Prve partizanske mornariške patrulje so se začele spuščati na Kras in do morja. Iz Bele Krajine je prišla skupina izvrstnih mornariških osbno-sti; bili smo priča nemški zimski ofenzivi. Ze do tedaj smo razvili močno in še kako koristno obveščevalno delo povezano z morjem; ustanovili smo mornariški odred Koper, s čimer smo zaobjeli ves pas slovenskega morja. Mimogrede: mornariški odred Koper je deloval tudi na področju, ki je danes sestavni del hrvaške republike.
Pa še in še: vse do zadnjih dogodkov proti koncu vojne na Vojskarski planoti (nema, toda zgodo-
imeh pri akcijah Mornariškega odreda kar vidno vlogo. Na Planino je prišlo tudi več nekdanjih generalov, ki so svojo partizansko pot prav tako prehodih skozi vrste tega odreda.
O njem in o zdajšnjih pogledih na slovenske (zlasti primorske) pohtič-ne in družbene razmere je na proslavi spregovoril Miro Kocjan, ki je bil svojčas predsednik Skupnosti partizanskih pomorščakov Slovenije. Njegov govor vsebuje vrsto zanimivih podatkovin ocen ter ga zato objavljamo.
vinsko neizbrisna priča je pokopališče na Vojščici), naposled pa do zmagovitega prodora na Jadransko morje in v Trst, Tržič, Koper in še marsikam. Morje ni bil več samo pesniška motivika, marveč dragocena stvarnost. Prišli smo s hribov na morje ob bok s Prekomorci, spet zvečina Primorci, ki so bili eno najbolj usposobljenih, zrelih in zanesljivih jeder tedanje mornarice NOV.
Planina je bila pomembna epizoda v zgodovini ne le slovenske partizanske mornarice, marveč tudi slovenskega pomorstva. Tudi na Planini pri Cerknem smo v tedanje ukrepe simbolno vgradili čudovita imena slovenskih partizanskih mornariških junakov Mašere, Rojca, in Kovača. Pri naslednjih ukrepih in operacijah pa tudi ime Baldomira Sajeta, ki je bil komandant mornariške grupe ter vseh, ki so padli, preje in pozneje, za nov in svetlejši jutrišnji dan, za neodvisnost in suverenost slovenske države, saj cilj je bil, premočrtno gledano, predvsem in prav ta: osvoboditev in ustvaritev resnično samostojne domovine. Seveda s svojim morjem. Slovenski partizanski pomorščaki so bili pomemben del zgodovinske stalnice in prizadevanj za morje; pri čemer je kajpak nesporno, da smo
Primorci bili najbolj neposredni, ključni, navsezadnje najbolj poklicani akterji; vendar so tudi druge slovenske dežele prispevale dragocene ljudi, znanje in hotenja, da bi Slovenijo obogatili z morskim zakladom in perspektivami. V partizanski mornarici, sestavnemu delu narodnoosvobodilnega boja nas navsezadnje ni bilo malo. Kar okrog tisoč, od teh nekaj čez 300 v Sloveniji in blizu 700 Prekomorcev. Pa ne samo to. Kar blizun 25 odstotkov vodilnega mornariškega kadra v tedanji jugoslovanski partizanski vojski je bilo Slovencev. Nad 200 se jih je bojevalo proti nacifašizmu na zavezniških ladjah na najbolj oddaljenih morjih. In nadvse pomembno je tudi, da je bilo skoraj 300 partizanskih pomoroščakov iz krajev, ki so danes v zamejstvu. Nekateri so kot izvrstni poznavalci opravljali izjemno občutljive naloge. Neprecenljiv je bil tudi delež večje skupine italijanskih partizanov.
Kontinuiteta, pravimo. Navsezadnje ni nov podatek, da smo Slovenci tudi v nekdanji avstroogrski monarhiji predstavljali blizu 20 odstotkov častniškega (tudi visokočastniškega) in podčastniškega kadra. In še danes imamo v mornarici in pomorstvu sosednjih držav
Slovence z izjemno pomembnimi opravili. Slovenci smo ali pa moramo postati sinonim odprtosti. Morje je njeno merilo. Naše pomorske šole so nam dale desetine in desetine kadrov, kar okrog 2500. Blizu 320 slovenskih pomorščakov danes plove po vseh oceanih na tujih ladjah. Kontinuiteta, trdimo. Kakor smo naglašali tudi v govoru, ki smo ga imeli ob 50-letnici ustanovitve prvih slovenskih partizanskih mornariških enot v Piranu, ko smo imeli v gosteh predsednika republike, in ob obletnici zmage v drugi svetovni vojni. Kontinuiteta pa pomeni predvsem ne ločenosti, marveč dobesedno integri-ranost morja, pomorcev in pomorstva v naš vseživljenjski razvojni mehanizem. In ne samo pri nas. Res je Slovenija srednje evropska, toda tudi, in še kako, sredozemska država s svojim morjem, pa čeprav majhnim, mestoma pa žal tudi obremenjenim z določenimi meddržavnimi težavami.
Morje je najbolj izrazit napotek, da se ne smemo zapirati. Zapiranje je njegov antipod, njegovo najbolj nesprejemljivo nasprotje. Zato tudi naglašamo, da moramo v Evropsko unijo, pa čeprav seveda ob prepotrebnih zagotovilih, da pri zagotavljanju nesporno boljših perspektiv le ne bi smeli biti hkrati oškodovani na določenih področjih. Odprtost pa je tudi napotilo, da moramo kar najbolj usposobiti naše demokratične silnice, ki, roko na srce, še niso dovolj zrele. Imamo žal močno centralizirano državo, pri čemer je skrajno neutemeljeno zatrjevanje, da je to pač zato, ker smo majhni. Evropa ne gre v to smer, demokracija še manj. Lokalna samouprava še ni storila niti prvega resnega koraka.
In Primorska ne napre-
duje kot bi lahko, neglede na posamične napore. Primorska kot pomemben, zgodovinski steber slovenske države. Primorska, ki svoje enovitosti žal ne more pokazati vsaj s kakšno pošteno prometnico, ki bi povezovala planine in morje.
Lastninjenje je že vsa leta rakova rana. privatizacijo smo od začetka začeli izvajati dobesedno divje. Pri tem pa so nekateri pogledi skrajno grajevredni. V glavnem ne investiramo, ali pa nalagamo slabo, nestrokovno in neperspektivno, seveda pa še kako skrbimo za dividende. Lastni, ožji, skupinski skrajno sebični interesi so naša zastava, ne pa država in skupnost. »Leit motiv« našega družbenega življenja so stranke, ki ne skrbe za državo, marveč mora država skrbeti zanje. Parlament in vlada ter njeni organi ne izražajo celovite in premočrtne programske rasti. Uprava žal postaja čedalje bolj politični dejavnik. Pri sprejemanju zakonov ip zakonskih ukrepov smo evropski rekordeji. Socialnih vidikov in zagotovil pa ni ali pa so komaj ugotovljivi in neučinkoviti. Zagotovo si ne moremo lastiti naziva socialne države. To pa je še kako globoka vrzel v naporih za Evropo.
Kakor z ene strani trdimo, da bi morale v borčevski organizaciji zavestneje prodreti prvine, ki so spodbudile narodnoosvobodilni boj (mladim zgodovinarjem še ne zaupamo meritorne, tudi kritične vloge, pa tudi lastnih vrst ne prenavljamo dovolj smelo, da bi tradicije živele in delovale naprej), tako moramo pritrditi spoznanju, da smo kot Slovenija in Slovenci še premalo vpeti v prihodnost. Kakor bo v bodoče resnično nujna sprava, pri čemer pa zgodovinskost narodnoosvobodilnega gibanja ne bo smela biti vprašljiva, tako bo še večje
vrednotenje morja in pomorstva razvojna nuja, zgodovinska vloga partizanske mornarice pri tem pa stalen moralni vzgon. Na obali je začelo rasti visokošolsko središče, ki ima kot jedro pomorske smeri. Luka Koper je lani dosegla šest milijonov ton prometa, 80 odstotkov svetovne blagovne menjave se odvija po morju. Pomorske zavesti pa vseeno še ni dovolj.
Tudi mi smo poklicani, da jo krepimo v znamenju konstruktivnega in tekmovalnega pluralizma, ki naj označuje napredek naše države. Pa tudi v znamenju narodnega sodelovanja, ki naj končno iskreno prične zlasti s sosedi. Z našo zahodno sosedo žal še vedno ni vse čisto. Ker žal še zmeraj vodijo zunanjo politiko po napotkih Machiavellija in ker so pri nas še kako opazne, zlasti v tem primeru, hibe, ki izvirajo iz neizkušenosti in amaterizma. Seveda si tudi mi obetamo, da se bodo zdaj, z zmago »Oljke« v Italiji pričele stvari spreminjati; pri čemer bi bilo treba vnovič zlasti Primorcem zaupati meritorno vlogo.
Naša vizija, ki je bila tudi vizija partizanske mornarice, je preprosta - morje. Seveda so na njem in pod njim čeri, toda njegova prostranost je vzvod za nove in nove vezi. - Evropa in zemlja sta drobec vesolja. To je tudi nauk Planine in mornarice NOV, vse Primorske, ki jo boža morje, od...planin ter vse Slove-
nije, ki ji morje mora biti eno temeljnih, pa ne samo gospodarskih razvojnih izhodišč. Najbolj znani ameriški filozof John Dewey je v svojem delu »Logika kot teorija raziskav« preprosto ugotavljal, da imamo na svetu »vse od visokih planin do globokih jam, toda vse prav vse, pa povezuje morje.«

"| ^ Nedelja, 12. maja 1996
NEDELJSKE TEME
Na sejmu Vinitaly analiza svetovnega tržišča vina
Na letošnjem 30. sejmu Vinitaly v Veroni so strokovnjaki raziskovalnega inštituta CRA - Nielsen predstavili rezultate ankete, ki so jo izvedli med 8.000 državljani devetih držav: v Nemčiji, Španiji, Franciji, ZDA, Madžarski, Veliki Britaniji, Japonski, Avstriji in Italiji. V vsaki od držav, z izjemo Avstrije, kjer jih je bilo le 296 anketiranih, so intervjuvali povprečno tisoC oseb. Dobili so kar izčrpno analizo proizvodnje in porabe vina.
NaveCji tradicionalisti so Madžari in Spanci. Nemci so tisti, ki uvažajo največ vina, pa Čeprav je pri njih pivo med pijačami na prvem mestu. Francozi niso spremenili svojega odnosa do vina, saj sodijo med porabnike z najvišjo osebno potrošnjo. NajveC kvalitetnega vzpona je v zadnjih letih opaziti v Italiji, pa čeprav se mladina ogreva za ameriške brezalkoholne pijače. V Veliki Britaniji je vino še vedno v glavnem ekskluzivna pijaCa, tudi zaradi visoke cene. V Združenih državah Amerike pa je opaziti vrsto kontradikcij. Vino uvažajo, vendar se hkrati vse bolj uveljavja vedno boljše kalifornijsko vino. Japonci so v tem oziru najbolj novi, saj se med njimi vedno bolj uveljavljajo kvalitetna vina.
Mad 8.000 anketiranimi jih večina, 61 odstotkov, bolj ali manj redno uživa vino. Med intervjuvanci, ki so izjavili, da ne popijejo veC vina, prednjačijo tisti, ki so do te odločitve prišli iz zdravstvenih razlogov. Sledijo jim tisti, ki so izjavili, da jim vino ne ugaja veC. Kar tri Četrtine vprašanih je povedalo, da je v zadnjem Časovnem obodbju uživalo kvalitetno ustekleničeno vino. Na prvem mestu je po takšnih steklenicah Japonska (kar 98 odstotkov), saj tam vino praktično v celoti uvažajo. V Italiji je poraba tricetrtlitrskih steklenic najnižja, le 34-od-stotna. Na drugem mestu je Madžarska z 52 odstotki. Francozi so na boljšem, pa Čeprav sodijo v sam vrh pridelovalcev. Tam je namreč že v tradiciji, da v trgovini in gostilni pijejo le ustekleničeno vino. Tudi takoime-novano »vino della časa« se drago prodaja. Gost v restavraciji ne dobi točenega vina, kot se dogaja v Italiji. Povprečni Nemec in Francoz največ let (37 oz. 38 odstotkov) pijeta predvsem kvalitetno vino. Italijani, Spanci in Madžari pa so z oziroma na kakovost na zadnjih mestih. Skoraj polovica odjemalcev,
točneje 47 odstotkov, kupuje kvalitetno vino v supermarketih, 35 odstotkov v specializiranih trgovinah, le 15 odstotkov pa neposredno pri proizvajalcu. Angleži največ takšnega vina (79 odstotkov) kupujejo v velikih trgovinah. Poleg Američanov in Japoncev so na prvih mestih med kupci v enotekah Angleži in Nemci. Po nakupu pri kmetih so na prvem mestu Avstrijci (81 odstotkov), sledijo jim Italijani (34 odstotkov) in Francozi (24 odstotkov). VeC kot tri Četrtine vprašanih je odgovorilo, da hrani doma povprečno po 20 steklenic dobrega vina.
Kar 65 odstotkov vprašanih uživa vino doma in v gostilni, 10 odstotkov samo zunaj, 25 odstotkov pa zgolj doma. Na domu se vino pije v glavnem med kosilom ali večerjo v skoraj vseh državah, z izjemo Velike Britanije, Japonske in ZDA, kjer uživajo vino med večerjo. To je posledica tamkajšnjih navad, kajti opoldne so ljudje na delovnem mestu. Imajo le kratek premor, da nekaj zaužijejo. Vino pride na mizo ob raznih slovesnejših priložnostih, ko nadomesti običajno pivo.
Tisti, ki srka vino zunaj domačega okolja, ga največ popije v restavraciji ali na obisku pri prijateljih. To velja za vse anketirane. Izjema so Spanci, ki veliko vina popijejo v navadni gostilni, takrat ko jedo takoimeno-vane »tapase«.
Večina anketiranih je izjavila, da pije vino skozi vse leto. Le v nekaterih primerih se odstotek poveča v zimskih mesecih. 59 odstotkov jih uživa vino v enaki meri kot pred leti, 15 odstotkov pa celo več. Le 26 odstotkov jih popije manj vina kot v preteklosti, in to iz že navedenih razlogov.
Se ena zaključna ugotovitev, preden zaključimo naš pregled Nielsenove ankete. Francozi se ogrevajo za rdeča vina, ki ugaja kar 71 odstotkom vprašanih. Z rdečimi vini se ponašajo tudi Portugalci (57 odstotkov), razmerje se spremeni v Španiji (53 odstotkov za bela vina) in v Italiji (54 odstotkov za bela). Med Nemci pa jih je kar 69 odstotkov zaljubljenih v bela vina. Tudi naši vinogradniki, ki so se kar množično udeležili letošnjega vinskega sejma v Veroni, se držijo teh pravil. Med klienti, ki so jih obiskali v njihovih kioskih, so bili tako italijanski kot tuji kupci.
Marko Waltritsch
Slovenci v Veroni
Na letošnjem 30. sejmu Vinitaly v Veroni sta deželni center za vinarstvo in vinogradništvo v Vidmu in deželna ustanova za razvoj Kmetijstva v Gorici uredila na sejmišču, v paviljonu štev. 15, skupen razstavni prostor za vinogradnike iz naše dežele. Vsakdo med njimi je sicer imel na voljo svoj prostor, locen od ostalih, kjer je razstavljal svoja ustekleničena vina in sprejemal kliente. Nekateri vinogradniki, med njimi tudi nekateri Slovenci, sicer niso razstavljali na tem skupnem prostoru, ampak so se - tudi na lastno zeljo -predstavili ločeno.
Briški vinogradniki so ponujali v pokušnjo in seveda v prodajo vina naslednjih sort: collio, chardonnay, malvazijo, beli pinot, sivi pinot, rizling, sauvignon, tokaj, traminec in picolit, francoski kabernet, merlot, Črni pinot. Nekateri so ponujali veC sort, odvisno pač od pridelave na posameznem posestvu.
Od Slovencev so bili letos na sejmu v Veroni naslednji razstavljalci (seznamsmo povzeli iz uradnega sejemskega kataloga):
posestvo Majda Krapež, Jazbine; Maurizio Buzzinelli, Krmin; Remigij in Bogdan GigliC, Steverjan; posestvo Fiegl, Oslavje; posestvo dediči Gradnik, Krmin; VVanda Gradnik, Krmin; Edi Keber, Krmin; Albin Kurtin, Krmin; Stanislav Mavric, Krmin; Izidoro Polencic, Krmin; Ivan Srednik, Krmin; posestvo AšCevi, Steverjan; zadruga
Brda, Steverjan; posestvo Draga, Milan Mikluš, Steverjan; Boris in Anton Pintar, Steverjan; Marko Primo-sig, Oslavje; Oskar Sturm, Krmin; Ivan Mužic, Steverjan; Stanislav Radikon, Oslavje; Edi Skok, Jazbine; Giorgio Marega, Steverjan; Marcelo in Marino Humar, Steverjan; Boris in David Buzzinelli, Krmin; posestvo Carpino, Cibini in Sošol, Steverjan.
Poleg teh naših rojakov so bili na sejmu v Veroni, v glavnem v omenjenem deželnem paviljonu, tudi kioski se drugih 49 vinogradnikov in vinarjev, ki so prodajali briška vina z oznako Collio. Gre za ljudi oziroma podjetja, ki imajo svoje vinograde v Brdih, še zlasti na Krmin-skem in v Dolenjah, kot tudi v občinah Koprivno, Moš, Fara, Steverjan in Gorica. V marsikaterem primeru ti proizvajalci kupujejo grozdje od slovenskih kmetov, nekateri pa so kupili tudi posestva. Med njimi so tudi nekatera v italijanskih in mednarodnih krogih znana imena. Omenili bi le tvrdko Seagram, ki po vsem svetu prodaja znani vhisky in vrsto drugih žganih in vinskih pijač, torej tudi briško vino.
V deželnem paviljonu sta se s svojo stojnico predstavila tudi Konzorcij tipičnih briških vin iz Gorice in Zadružna klet iz Krmina, ki je svoja vina seveda tudi ponujala številnim klientom. Ne bo odveč spomniti, da ima ta klet med svojimi elani
tudi veliko naših Bricev.
V	istem paviljonu so biti tudi vinogradniki in vinarji iz drugih vinorodnih predelov Furlanije - Julijske krajine. Nekateri omenjeni slovenski vinogradniki iz Brd, ki igrajo svoje vinograde tudi v nižinskem delu vzhodne Furlanije, so med drugimi ponujali vina z oznako Ison-zo. V Veroni so bila tudi vina z oznako Golli orientali del Friuli, Grave del Friuli, Aquileia in seveda tudi tista z oznako Carso. Na sejmu pa sta bila zastopana le Konzorcij za zaščito kraških vin Carso - Kras iz Trsta (na policah je bilo nekaj steklenic z etiketami za nas znanih vinogradnikov le na ogled) ter posestva Castelvecchio iz Zagraja na Goriškem.
V	skupnem paviljonu Slovenije, ki ga je uredila Poslovna skupnost slovenskih vinogradnikov in vinarjev, so bila na pokušnjo vina iz raznih slovenskih pokrajin. Tu so bile tudi vse primorske vinske kleti. Na posebnem mestu smo videli vina najbolj znanih in cenjenih vinogradnikov iz Brd na slovenski strani meje. Zanje je poskrbelo društvo slovenskih someljejev pod pokroviteljstvom igralnice Hit. Sicer pa za slovenska vina, ki imajo v glavnem enaka imena kot italijanska iz naših krajev, v Italiji ne vlada veliko zanimanja, predvsem zaradi njihove visoke cene. Bolj se slovenska vina prodajajo v države srednje in severne Evrope.
Leta 1888 v Števerjanu prva vinska razstava
Brda so že od nekdaj znana kot vinorodni kraj. V kasnejših, za nas bližjih stoletjih so v te kraje, posebno po zaslugi nekaterih veleposestnikov, prišle danes sloveče sorte trt in vin, denimo iz Francije, Nemčije ali Se od kje. V briški »vinski« zgodovini je znan dogodek iz časa takoimenovane 2. gradiščanske vojne med Beneško republiko in cesarskimi podaniki. Nekega lepega dne v letu 1616 so iz zasedenega Krmina prodrli v Brda, v Dobrovo vojaki in plačanci Serenis-sime. Zavzeli so grad Dobrovo, pobili nekaj cesarskih vojščakov in potem vdrli v grajsko klet (najbrž tja, kjer je danes enoteka), kjer so se pošteno opili. Žlahtna kapljica jim je očitno teknila. Toda to jim Se ni zadostovalo. Zasegli so nekaj grajskih in kmečkih voz, naložili nanje sode z vinom in se proti večeru začeli vračati proti Krminu. Nekje pri Medani so jih v zasedi ujeli razjarjeni briški kmetje, jih pošteno prete-
pli (Benečani so bili pijani in se najbrž niso niti preveč branili), jih zapodili in jim odvzeli »vojni plen«, sode z vinom. Beneški kronist Faustino Moisesso, ki opisuje ta dogodek, seveda ne pove, kje je potem tisto vino končalo, ali nazaj v graščakovi kleti ali pa na domu kakšnega revnega briškega kmeta.
Marsikaj novega je v briško deželo najbrž prinesel grof Baguer. Bil je španskega porekla, španski ambasador pri papežu in ko je to mesto opustil, je prišel v Brda in kupil grad na Dobrovem. Lotil se je intenzivnega in kvalitetnega kmetovanja. Z njegovo tradicijo se Brici na slovenski strani meje še danes dičijo.
V drugi polovici preteklega stoletja so v takratnem Kmetijskem društvu za Goriško (Societa agra-ria) in v drugih ustanovah skrbeli za razvoj kmetijstva. Društvo je izdajalo najprej italijanski mesečnik Atti e memorie, od leta 1879 pa tudi slovenski
mesečnik Gospodarski list. Urejal ga je Janko Prinčič, največ pa je v njem objavljal Franc Povše, ravnatelj slovenskega oddelka deželne kmetijske Sole. Društvo je dajalo pobude za razne razstave. V slovenskem delu deZele so bile prve razstave vipavskih vin v Dornberku. Vrstile so se že od sedemdesetih let, vsako leto, in prav po njihovi zaslugi so vipavska vina takrat slovela bolj kot briška.
Konec sedemdesetih let se je osnovalo Vinorejsko društvo za Brda. Leta 1879 so članom brezplačno razdelili več tisoč trt in 400 cepljenih sadnih dreves.
V Kojskem (v takratnih časopisih je kraju ime Kviško) so 18. maja 1879 priredili prvo razstavo briških in. Na njej so posestniki sodelovali s približno 70 pretežno belimi namiznimi vini. Največ je bilo rizlinga, modre frankinje in burgundca. Koj-Sčanski graščak Ivan Kumar je zaslovel s frankinjo
in burgundcem, piše v Gospodarskem listu. V ocenjevalni komisiji so bili Kršovan, Mreule in Šinigoj iz Domberga ter pl. Fabris, A Lenardič in Andrej Kocijančič, posestniki iz Brd. Na čelu komisije je bil prof. Povše. Na tej razstavi so ocenjevalci menili, da je v Brelih možno izboljšati kvaliteto vin. Odličja so prejeli Josip Pavletič, vikal' v Cerovem; Ivan Kumar, graščak v Kojskem; Andrej Kocijančič, posestnik v Podgori; Anton Klančič, posestnik in župan v Podgori; Anton Žnidaršič, posestnik v Vedrijanu; Ljudevit Lenardič, posestnik v Kojskem; pl. Konrad Fabris, posestnik v Števerjanu; Fonzari, posestnik v Stmavru.
Medtem ko so bile razstave vipavskih vin vsako leto, so v Brdih mirovali. Sele 28. avgusta 1888, torej devet let po prvi, so Brici priredili drugo razstavo, tokrat v Števerjanu, v sobani Formentinijeve graščine. Poleg vin so razstavili tudi razne vrste sadja. Mnogodanski ocen-
jevalni komisiji je predsedoval Viljem Dominko, vodja kmetijske šole. Na razstavi je bilo 19 vrst namiznih belih vin, 10 sort finih vin, 4 peneče sorte belega vina, 15 vrst navadne črnine in 2 vrsti pikolita. Florijan Komjanc iz Steverjana je za navadna bela vina prejel naj-visjo oceno, sledila sta mu Anton Klančič iz Podgore, Janez Kristančič iz Višnje-vika in Andrej Kocijančič iz Podgore. Za fina bela vina so bili nagrajeni vikarja iz Kojskega Gotard Pavletič in Miha Koršič ter vikar iz Gradnega An-
drej Žnidaršič. Za črna vina so prejeli nagrade šte-verjanski župan pl. Fabris, podgorski župan Klančič ter posestvi Tacco in Stefan Makuc.
Razstavljene so bile tudi žgane pijače, in sicer tropinovec, slivovka, hru-škovec, češnjevec in figovec. V tem oddelku je bila najbolj zastopana graščina Dobrovo. Dodali bi, da so zanimanje zbujale tudi steklenice pikolita iz te graščine. Baguerov pikolit je imel na steklenici oznako »1760«. 128 let staro vino je seveda poželo veliko občudovanje, pa hidi
njegova cena ni bila zanemarljiva. Grof Baguer je imel v kleti 28 taksnih steklenic, cena za vsako je znašala 30 goldinarjev. To je bilo naravnost ogromno, če upoštevamo, da so takrat briški kmetje za hektoliter pristnega vina dobili od dunajskih trgovcev le 17 do 22 goldinarjev. Steklenica pikolita je bila torej vredna več kot hektoliter vina.
Na omenjeni razstavi v Števerjanu so grozdje in sadje poleg Ze omenjenih razstavili Se nekateri prizadevni briški kmetje.
M.W.

OBRAČUNI DELA / OBČNA ZBORA DVEH POMEMBNIH KMETIJSKIH USTANOV
Konzorcij Kras je dobro zastavil delo
Skrb za večjo razvejanost delovanja
Konzorcij za zaščito kontroliranega porekla vin Kras je na občnem zboru, ki je potekal v ponedeljek, 29. APRILA v Kraškem muzeju v Re-pnu, kjer je konzorcijev operativni sedež, podal obračun svojega delova-
Mobilizacija
kmetijskih
oiganizacij
Stanovske organizacije kmetov (Confa-gricoltura, Coltivatori diretti m konfederacija CIA) so zaradi kritičnega položaja italijanskega kmetijstva sklenile sklicati več manifestacij, da opozorijo javnost in pristojne oblasti na nujnost ukrepanja za rešitev najbolj perečih problemov. Mednje gotovo sodijo dodatne težave, ki jih imajo govedorejci pri prodaji živine zaradi bolezni norih krav. Le-ti nameč že več kot dva meseca ne morejo prodati živine, ker zanjo na trgu ni povpraševanja, živina pa je v hlevu medtem presegla čas dozorevanja in zato izgublja na kvahteti, kar znižuje njeno ceno. Živinorejci zato zahtevajo, naj država ukrepa s podporami za ublažitev škode, M jo imajo zaradi nastale situacije.
Drugo zelo kritično je vprašanje kvot mleka. Objavljen je bil namreč seznam kvot z dekretom, ki odpravlja samoizjave o pridelavi, kar močno prizadeva govedorejce.
Čeprav je zdaj v središču pozornosti prav položaj govedorejcev, pa so napovedane manifestacije splošnega značaja, saj so tudi ostali kmetijski sektorji v težavah in preobremenjeni z birokracijo, ki je velikokrat nesmiselna in neučinkovita.
Manifestacije bodo verjetno tri, po ena za severno, srednjo in južno Italijo, za nas pa je pomembna tista, ki bo 8. maja v Milanu. Ker bo imela tako kot ostale značaj enotnosti, je že prišlo do prvih stikov med predstavniki vseh treh organizacij na Tržaškem za organizacijo skupne udeležbe na manifestaciji. Zato Kmečka zveza in drage stanovske organizacije vabijo svoje člane, naj se čimprej prijavijo za udeležbo. Podrobnosti o potovanju bodo pravočasno sporočene. (-en)
nja. Skupščine se je udeležilo 25 do 30 članov, kar je glede na skupno število članov zelo razveseljivo. Med gosti pa so bili načelnik pokrajinskega kmetijskega nadzor-ništva dr. Degenhardt in predstavniki stanovskih organizacij, Edi Bukavec in Mario Gregorič za Kmečko zvezo ter Nevo Radovič in Vito Rubert za zvezo neposrednih obdelovalcev Coldiretti.
V	svojem poročilu je predsednik Konzorcija Kras Edi Kante pozitivno ocenil delovanje, čeprav zaradi kratkega časa še ni doseglo tiste razvejanosti, ki je potencialno mogoča. Najbolj izstopajoča v okviru delovanja konzorcija je bila vsekakor organizacija razstave Enokras na Devinskem gradu, ki je na zelo učinkovit način predstavila dosežke tržaškega vinarstva. Kante se je pri tem zahvalil vsem ustanovam, ki so tako finančno kot strokovno in operativno nudile svojo pomoč: stro-kovno-operativno Kmečka zveza in Coldiretti, finančno pa Občina Devin-Nabrežina, Pokrajina in Trgovinska zbornica.
V	nadaljevanju je predsednik Edi Kante ugotovil, da je po začetnih težavah konzorcij le prišel do notranje upravne strukture, ki bi morala še obogatiti in pospešiti delovanje v prihodnosti. Pri tem je izrazil mnenje, da bi lahko tudi letos ob koncu poletja, morda v septembru, organizirali podobno prireditev kot je bil lanski Enokras, prisotni pa so soglašali, da bi bilo to dobro in umestno, sicer pa bo o tem razprav-
ljal na svoji prvi seji novi upravni odbor konzorcija, ki je bil izvoljen na koncu občnega zbora. Vanj so bili izvoljeni poleg Edija Kanteja še Silvano Ferlu-ga, Walter Milič, Robi Ota, Slavko Škerlj, Andrej Bole, Srečko Štolfa, Pavel Vodopivec in Orlando.
Nadzornega odbora niso volih, ker ga po statutu imenujejo Kraška gorska skupnost, Pokrajina in Trgovinska zbornica.
Na koncu je Mario Gregorič obvestil prisotne, da je začela delovati komisija za preverjanje značilnosti vin za omako DOC in jih prosil, naj tisti, ki želijo prodajati svoja vina pod to omako, takoj vložijo prošnje na Trgovinsko zbornico.
Načelnik pokrajinskega kmetijskega nadzomištva Degenhardt, ki je pozdravil udeležence občnega zbora in zaželel konzorciju nadaljnjih uspehov, je vodstvo tudi seznanil, da so bile v Rimu sprejete spremembe, ki so bile na novo vnešene v seznam vin DOC in da je torej prejšnji seznam DOC spremenjen. Od desetih na novo vključenih sort vin v šemam DOC je bilo sprejetih devet od desetih, razen vina »Kras-be-lo« (Bianco Carso), glede starega DOC pa niso sprejeli, da bi v DOC »Kras-rdeče« (Carso ros-so) bile vključene vse rdeče sorte, ki rastejo na Krasu, tako da ostaja glede tega vse pri starem. Skupno tako v novem semamu vin s Krasa in iz Brega z zaščitnim znakom DOC ne bo trinajst, ampak samo dvanajst vin. (-en)
Kmetijska zadruga išče nove člane
V zadnjih dneh aprila je bil redni in izredni občni zbor Kmetijske zadruge. Predsednik Boris Mihalič je v poročilu upravnega odbora opravil temeljito analizo nekaterih ekonomskih aspektov poslovanja in nastalih težav, zaradi česar je v nadaljevanju namenil največ poudarka reorganizaciji zadruge. Ta se napoveduje v glavnem v dveh točkah, ki sta bistveni za prihodnost in razvoj zadruge. Prvič, je poudaril Mihalič, je treba nujno zmanjšati stroške poslovanja in izboljšati kakovost storitev, drugič pa je potrebno povečati osnovni kapital s tem, da zadruga odpre vrata na stežaj vsem, ki bi radi postali njeni elani. Teoretično naj bi bila član vsaka stranka zadruge, saj tudi statut predvideva, da je lahko član vsakdo, ki ima nekaj terena ali samo vrtiček.
Zato je bil obenem z rednim tudi izredni občni zbor, na katerem je bil sprejet nov statut, prilagojen tudi novemu državnemu zakonu o zadružništvu. Statut predvideva poleg zadružnih članov tudi podporne in delniške člane. Po tem sklepu bodo morali vsi dosedanji člani, če bodo seveda hoteli ostati člani, dokapitalizirati delež vsaj za prvo leto do 50.000 lir, kar je minimalna kvota, za nove člane pa bo upravni odbor pripravil nov pravilnik in bo kvota zanje verjetno višja, vendar bodo za prvo leto pred-
videne tudi nekatere ugodnosti v nakupnih bonih. Vsak paket, ki bo namenjen članom, bo vseboval nekaj konkretnih ugodnosti, kot so npr. diferencirane cene med člani in nečlani, razni popusti in končno, kar pa je veljalo tudi že doslej, članska posojila, ki so za male varčevalce prav gotovo ugodnejša od bančnih, saj zakon predvideva, da je član obdavčen le polovično v primerjavi z obdavčitvijo v bankah. To seveda pomeni, da daje zadruga tudi višjo obrestno mero kot je v veljavi v bankah. Konkreten primer: trenutno daje zadruga 9% na kratkoročna posojila, tako da dobijo člani 8, 75% čistega donosa, česar ne daje nobena banka. Za dolgoročna posojila pa je obrestna mera lahko še višja.
Po občnem zboru bodo nekateri sodelavci in pooblaščenci Kmetijske zadruge obiskali vse tiste osebe, ki bi lahko postale novi člani zadruge, da bi se tudi na ta način zagotovila večja poslovna učinkovitost na trgu.
Na občnem zboru je bil sprejet tudi sklep, da se v novi upravni odbor izvoli čim večje število članov, da se tako doseže kar največje pokritje celotnega tržaškega ozemlja. Novi upravni odbor bo na svoji prvi seji, ki bo 8. maja, izvolil predsednika in podpredsednika, kot novost pa prvič tudi izvršni odbor za prožnejšo operativnost. (-en)
NOVICE
Kmečka zveza sklicala sestanek o jusarskih volitvah
jutri, 6. maja bo v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah sestanek posvetovalne komisije Kmečke zveze za jusarska vprašanja, na katerega so vabljeni tudi Jusarsko koordinacijsko združenje in predstavniki vaških skupnosti, bo bodo imeh 26. maja volitve za obnovo jusarskih odborov. Sejo sklicuje predsednik komisije Stanko Hrovatin. Na njej bodo preverili možnost skupnega nastopa vseh zainteresiranih dejavnikov naše skupnosti, zato da se uveljavijo liste, ki so izraz upravičencev. Kot znano, bodo volitve za obnovo jusarkskih odborov v Bazovici, pri Banih, na Padričah, v Lonjerju, na Opčinah, v Bakovljah, na Proseku in v Medjevasi. V vseh teh krajih so že bile vložene »krajevne liste«, saj tokrat liste ne predstavljajo strank.
Organizacije kmetov na posvetovanju o rebelansu deželnega proračuna
Na sedežu deželne vlade je bilo v preteklih dneh srečanje med kmečkimi stanovskimi organizacijami in deželnim odborom na temo rebalansa deželnega proračuna za leto 1996. Kot sta povedala predsednik Ceccottti in odbornik za bilanco Lepre, je namreč Dežela prejela od države približno 150 milijard lir, ki jih ho namenila za razne javne posege, predvsem v gradbeništvu, zdravstvu in za druge potrebe, med katere sodijo tudi kmetijstvo, prevozi, krajevne avtonomije, okolje, civilna zaščita itd.
Srečanja so se udeležile vse kmečke stanovske organizacije in Kmečka zveza kot predstavnica slovenskih kmetov. Deželni vladi so se zahvalile, saj se je prvič v zgodovini naše dežele zgodilo, da so bile za rebalans poklicane na posvet tudi kmečke organizacije. Ker ni deželnega načrta za razdelitev teh sredstev, so kmečke organizacije predstavnikom Dežele le na splošno opredelile potrebe sektorja in si pridržale možnost, da v najkrajšem času posredujejo konkretne predloge v korist kmetijstva.
Za Kmečko zvezo je njen tajnik Edi Bukavec opozoril deželno vlado na financiranje globalnega načrta za razvoj kmetijstva na Tržaškem, na finančno izvajanje zakona št. 16 (sporazum o sinh-rotronu), ki obvezuje Deželo za izplačilo 23 milijard lir protivrednosti, ter na znižanje cene vode za kmetijstvo, (-en)
OPRAVILA / GLAVNA SKRB VELJA ZATIRANJU ŠKODLJIVCEV IN NEGI MLADIH RASTLIN
V maju je delo na prostem zelo prijetno
Pomlad je končno pokazala ves svoj sijaj, prinesla pa je tudi veliko dela vsem tistim, ki se poklicno ali nepoklicno ukvarjajo s kmetijstvom. Delo bomo vsekakor v lepih in sončnih majskih dneh z veseljem opravili.
V vinogradu se je trta prebudila in sedaj zahteva pozornost. Prejšnji teden smo se pomudili pri olju, zato se tokrat ne bomo ustavljali. Prav tako smo že opisali črno pegavost in akarinozo, ki jima moramo ob brstenju posvetiti pozornost. V tem mesecu začnemo škropiti proti najhujši glivični bolezni trte, proti peronospori. Škropiti želimo po starem, a še vedno veljavnem pravilu »treh desetic«, in sicer, ko je padlo vsaj 10 milimetrov dežja, ko je temperatura višja od 10 stopinj Celzija in ko so mladike dolge vsaj 10 centimetrov. Proti peronospori uporabljamo sredstva na podlagi ditiokarba-matov, npr. Mankozeb (Man-zeb ali Dithane), v odmerku 150 do 200 gr/100 1 vode. Ta sredstva so uspešna tudi za za-
tiranje črne pegavosti. Učinek teh sredstev, kot tudi bakrovih, traja le 5-6 dni. Ce hočemo število posegov zmanjšati, pozneje uporabljamo pripravke, ki delujejo citotrop-sko, kot npr. Curzate F (100 do 150 g/100 1 vode), R6 (400 gr/100 1 vode), ali sistemike, kot npr. Galben F 8 (200 gr /100 1 vode), Ridomil R (400 gr/100 1 vode) in druge.
Ce v sadovnjaku in oljčnem nasadu ne kosimo trave, kar se pri nas pogosto dogaja, jo v maju prvič pokosimo. To nekoliko ustavi rast plevela in pomaga k ohranitvi strukture zemlje. Ce pa zemljo okrog dreves kopljemo, to storimo sedaj, vendar zelo površinsko, da ne bi ranili korenin.
V maju so skoraj vse sadne vrste odcvele, izjema je kaka pozna sorta in aktinidija. Rastlina je dvodomna in za opraševanje potrebuje žuželke, zato je večkrat koristno, da v večjem nasadu pripeljemo v dobi cvetenja panje. Cvet aktinidija ni dovolj privlačen za čebele. Da povečamo njihov
obisk na cvetovih, te poškropimo z 10 litri vode, v kateri raztopimo 200 gramov sladkorja.
Konec meseca cveti tudi oljka, ki je vetrocvetna rastlina, zato za opraševanje ne potrebuje čebel. Pred cvetenjem je dobro, da pognojimo z dušikom, da se bodo oljke bolje oplodile. Pognojili bomo npr. s 450 grami amonijevega sulfata na rastlino.
V tem mesecu je treba nameniti posebno pozornost boleznim in škodljivcem sadnega drevja. Poganjki so pač mladi in sočni, torej zelo občutljivi za njihov napad.
Predvsem se v tem letnem času pojavijo nadležne listne uši, Id srkajo rastlinski sok iz mladih delov rastline in iz listov. Listne uši moramo zatirati takoj, ko se pojavijo, in sicer z aticidi na podlagi Etiofenkar-ba ali Primikarba, v količini 150-200 gramov na 100 litrov vode. V polovici maja pa prvič zatiramo jabolčnega zavijača, ki je pogosto prisoten na naših jablanah. Proti jabolčnemu zavijaču uporabljamo npr. Fosa-
lone (250 g na 100 1 vode), ali pa insekticide na podlagi Di-flubenzurona (150 gr na 100 1 vode). Ti so selektivni, zato ne škodujejo številnim naravnim sovražnikom zavijača. Težko pa ga je najti. V zadnjih letih se tudi za to rastlino čedalje bolj uveljavlja uporaba biološkega insekticida na podlagi bakterije Bacillus thuringien-sis, npr. Bactrucide (100 g/100 1 vode). Zavijača lahko delno omejimo tudi tako, da lubje ob vznožju večjih vej ovijemo z žakljevino ali z valovito lepenko. Tako pustimo od konca maja do oktobra, enkrat tedensko pa moramo ovoje zamenjati, ker tako uničimo morebitne bube, ki so se zatekle v notranjost.
V vrtu sejemo lubenice, blitvo, korenček, radič, fižol, solato, špinačo, peteršilj, baziliko in drugo. Nadaljujemo s presajanjem paradižnika, jajčevcev, paprike, bučk in kumar. Grahu postavimo oporo, če tega še nismo storili. Paradižnike podpremo s palico, tako kot tudi fižol.
V	tem mesecu se na vrtu pojavljata tudi trava in plevel, ki ju moramo takoj odstraniti, saj zavirata razvoj rastlin, posebno mladih.
Na krompirju se sedaj lahko pojavi koloradski hrošč. Tudi pri zatiranju tega škodljivca priporočamo biološko sredstvo na podlagi Bacillus thurin-giensis, ki jih je že nekaj v prodaji (npr. Novodor, Dipel, Bactrucide itd.). Z istimi sredstvi zatiramo škodljivca tudi na jajčevcih in na drugih povrtni-nah, kjer se pojavi.
V	maju pobiramo dišave (žajbelj, timijan, rožmarin) za sušenje. Pobiramo jih zjutraj in jih sušimo v senci.
Vrtnice škropimo proti listnim ušem s sredstvi, ki smo jih že navedli pri sadnem drevju.
Trato pokosimo 4 do 5 centimetrov visoko, nato jo zalijemo in gnojimo z majhno količino gnojil. Lahko še sejemo nove trate (1 kg semena na 10-30 kv. metrov). Na novo sejana trata mora biti v tem času vedno dovolj vlažna.
dr. Magda Sturman
NOVICE
Rokomet: Principe zasluženo dobil prvo polfinalno tekmo
TRST - Tržaški Principe je vCeraj doma v prvi polfinalni tekmi za italijanski rokometni naslov zasluženo premagal Teramo s 24:21 (12:8). Tržačani so bili skozi vse srečanje v vodstvu in si za zmago prav vsi zaslužijo pohvalo. Najboljša strelca pa sta bila Saftescu in Oveglia, ki sta dosegla po 5 zadetkov. Daleč najboljši strelec pri gostih je bil Fon-ti, ki je dal 7 golov.
Druga polfinalna tekma bo v soboto v Teramu.
Ženska rokometna B liga: poraz Krasa s Ouadrifogliom
ZGONIK - V včerajšnjem domačem srečanju ženske rokometne B-lige je Kras izgubil s Quadrifo-gliom s 16:25 (9:11).
SAK osvojil dragocene točke v boju proti izpadu iz 2. lige
CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so v boju za obstanek v 2. avstrijski zvezni ligi osvojili dragocene tri točke. Po dveh porazih zapored so pred domaCo publiko slavili z 2:0 (1:0) proti Wattensu iz Tirolske. Ekipa trenerja Kiri-sitsa si je pet tekem pred koncem prvenstva tako ohranila možnost za obstanek v figi, čeprav je - zaradi istočasne zmage sotekmeca St. Poltena (1:0 proti Spitalu) - ostala na 15. in predzadnjem mestu. Zaostanek do rešilnega 13. mesta pa znaša samo dve toda. Zmaga SAK je bila zasluzena, gola pa sta dala Hermann Lippusch v 30. minuti in albanski legionar Martini z izredno lepim golom v 78. minuti. (Ivan Lukan)
Jutri Športel
Tudi ta i
Sportel, 1	_
distria. Voditelji upajo, da bodo lahklo v studiu pozdravilivsaj eno od zamejskih ekip, ki se potegujejo za napredovanje. V kotičku Slovenijašport bo Rok Maver skupaj z gostom analiziral letošnjo sezono košarkarskega prvenstva v Sloveniji. Kamere Sportela pa bodo tokrat na nogometni tekmi Ma-ranese-Juventina. Drugi prispevek pa pripoveduje zgodbo o jadranju, ta pa naj ostane do ponedeljka skrivnost našega sodelavca Eugena Bana. V kvizu Skrtoc bodo sodelovah tudi gledalci, seveda le tisti, ki bodo zavrteh telefonsko številko 0038666-38433.
■
NOGOMET / DANES V A LIGI
V Milanu derbi kola: Inter proti Bariju
Udinese gosti Piacenzo
MILAN - Dve koli pred koncem prvenstva nogometne A fige je veliko že odločenega: Milan je državni prvak, Torino, Cremonese in Padova pa se selijo v nižjo ligo. Nerešeni pa sta še dve postavki: četrta ekipa, ki bo nazado-vala v B ligo, in boj za uvrstitev v pokal UEFA.
Glede tega bo v središču pozornosti predvsem sreCanje v Milanu, kjer bo Inter (za pokal UEFA) igral proti Bariju, ki se na vse kriplje bori za obstranek v figi. Favorit za zmago je seveda milansko moštvo, Čeprav je Barijev trener Fascetti prepričan, da se bo njegova ekipa rešila pred izpadom. Možnosti pa so minimalne, saj Bari zaostaja za Atalahto in Piacenzo, ki sta na 13. oz 14. mestu lestvice, kar za 5 točk.
Udinese bo danes igral doma proti Piacenzi. VidemCani, ki so na
današnjem srečanju favoriti za zmago, bi z današnjimi točkami utrdi-li svoje 10. mesto na lestvici, kar je seveda v tej konkurenci lep podvig.
DANAŠNJI SPORED (16.00): Cremonese - Vi-cenza, Fiorentina - Roma, Inter - Bari, Juven-tus - Atalanta, Lazio Na-poli, Padova - Cagliari, Parma - Torino, Samp-doria - Milan, Udinese -Piacenza.
B figa: veC
zanimivih tekem
V današnjem, 33. kolu B fige bo na sporedu veC zanimivih srečanj v boju za vrh lestvice in za obstanek v ligi. Posebno vroče bo v Avel-linu, Bologni in Salernu.
DANAŠNJI SPORED (16.00): Avellino - Luc-chese, Bologna - Genoa, Brescia - Reggina, Chie-vo - Reggiana, Cosenza -Cesena, F. Andria - Pi-stoiese, Foggia - Palermo, Pescara - Perugia, Salernitana - Verona, Venezia - Ancona
NOGOMET/C2 UGA
Triestina danes pred zelo važno preizkušnjo
Igrala bo proti San Donaju
TRST - Triestina bo danes v 32. kolu C2 fige igrala doma proti San Donaju. Za tržaško moštvo bo današnje sreCanje izredno pomembno v boju za uvrstitev v play-off. Tržačani so trenutno na 4. mestu z 51 točkami in jih imajo le tri več od Vis Pesara, ki bo danes igral doma proti Ponte-deri in bi lahko na lestvici dohitel moštvo trenerja Ro-selhja, Ce bi seveda danes izgubilo proti San Donaju.
Se pred nekaj koli in predvsem po zmagi nad Trevisom je kazalo, da ima Triestina zagotovljen nastop v play-offu, po zadnjih nastopih in predvsem po spodrsljaju proti Fermani pa so se stvari presneto zapletle.
Naj dodamo še, da bodo imele zenske na današnji tekmi v Trstu prost vstop.
DANAŠNJI SPORED (16.00): Cecina - Fano, Cen-tese - Treviso, Forli - To-lentino, Giorgione - Ferma-na, Imola - Livorno, Pon-sacco - Baracca, Rimini -Ternana, Triestina - San Dona, Vis Pesaro - Ponte-dera.
KOŠARKA / POLFINALE ZA NASLOV
Stefanel sredi Bologne ugnal ekipo Bucklerja
Danes še drugi polfinale play offa - Povratni tekmi v torek
Budder - Stefanel 75:82 (42:38)
BUCKLER: Coldebella 2, Komazec 30, Moretti 11, Woolridge 8, Binelli 13, Orsini, Morandotti 6, Carera 5, De Piccoli, Bnmamonti
STEFANEL: Bodiroga 26, Gentile 3, Blackman 15, FuCka 16, Cantarello 2, Portaluppi 8, De Pol 9, Alberti 2, Baldi 1, Sambugaro
Sodnika: Cazzaro (Benetke) in Tullio (Fermo); PM: Buckler 16:27, Stefanel 23:30; PON: Cantarello (33), Binelli (39), Coldebella (40), Komazec (40); 3T: Buckler 3:7 (Komazec 2:4, Moretti 1:4), Stefanel 9:17 (Bodiroga 3:5, Blackman 3:6, Fučka 0:1, Portaluppi 2:3, De Pol 1:2); gledalcev 5.700 BOLOGNA - Milanskemu Stefanelu je uspel lep podvig, da je v prvi polfinalni tekmi kar sredi Bologne premagal državne prvake, ekipo Bucklerja. Stefanelova zmaga je nepričakovana, toda povsem zaslužena, sa je milansko moštvo vsekozi vodilo in je bilo glede skupinske igre nedvomno boljše od bolonjskega, pri katerem je bil najboljši posameznik Komazec, ki je dal 30 točk. Pri Stefanelu je bil najuCinkovitejši Bodiroga.
Danes bo v Bologni drugo polfinalno sreCanje med domačim Teamsystemom in Benettonom iz Trevisa. Favorizirani so košarkarji iz Bologne, toda Benettona ne gre podcenjevati.
Drugi polfinalni tekmi bosta v torek.
Danes v Gorki: Bresdalat - Polti
Goriški Brescialat se bo danes doma skušal oddolžiti za poraz v play-offu, ki ga je doživel na prvi tekmi proti Poltiju iz Cantuja. Fumagalli in Davis še nista povsem nared za igro, vseeno pa bosta danes regularno na terenu.
SreCanje se bo zaCelo ob 18.30.
Koncesionar Ferrucci. Koncentracija vrednot.




: /
/
..•' SS5* >■-■«; mm®™” rnnn I r . ji
6-JU*
š"xj§; ^
i||	* »

«-4' i gfr it|

FEKKDGCI
Lancia Dedra 96 in Delta 96
avtomobil meseca z novimi 16 ventilnimi motorji
Lancia Y LE - LS - LX
na ogled kompletna 12 barvna paleta avtomobilov.
2e 30 let je Ferrucci sinonim zadovoljnih avtomobilistov. To potrjuje ne samo prestižna znamka Lancia ampak tudi naši klienti. Leta 1994 je bil koncesionar Ferrucci absolutno med najboljšimi v Italiji glede naklonjenosti klientov kot servisnih uslug. Ta uspeh nas sili, da nadaljujemo na enak način kot do-
slej. Zato sporočamo, da je naša prodajna služba na razpolago tudi ob sobotah, da vam predstavi vse modele avtomobilov Lancia. Še več: če želite pridejo naši uslužbenci na vaš dom in lahko preizkusite na cesti avtomobil, katerega nameravate kupiti. Tako lahko najbolje ocenite vse lastnosti avtomobila.
(DZ FERRUCCI

Koncesionar Lancia
Ulica Flavia 55 - Trst tel. 040/381010
S
ŠPORT
Nedelja, 12. maja 1996
NOGOMET / ITALIJANSKA A LIGA
NOGOMET / C2 LIGA
ZSŠDI / ZA ODBORNIKE V GORICI
Še zelo odprt boj za pot v UEFA
Roma in Inter bi z zmago ogrozila Parmo, Fiorentino in Lazio, upa pa tudi Sampdoria
Naslov je oddan, boj za obstanek je odločen, tako da je v današnjem zadnjem kolu najvisje italijanske nogometne lige vsa pozornost usmerjena v boj za uvrstitev v pokal UEFA, ki je Se zelo odprt. Ce bi se prvenstvo končalo pretekli teden, bi bila pot v Evropo odprta za Juventus, Parmo, Lazio in Fiorentino, toda v igri so še vedno tudi Roma, Inter in Sampdoria, ker se bosta sprostili še dve mesti, če bo Juventus osvojil evropsko ligo, Fiorentina pa italijanski pokal. Ti dve mesti ta čas v teoriji pripadata Romi in Interju, ki pa se bosta danes pomerila med sabo na Olimpicu. Sampdoria še vedno lahko upa, da dohiti Milančane, od katerih jih delijo tri točke (Roma 55, Inter 54, Sampdoria 51). Tekma na Olimpicu ne bo gola formalnost Roma bi z zmago lahko prehitela Lazio in Fiorentina, če tile moštvi ne bosta zmagali v Piacenzi oziroma Turinu, na več različnih kombinacij pa lahko še vedno računa tudi Inter. Milančani se Se posebej bojijo razpoloženega Del Vecchia, ki so ga jeseni lani odstopih Ronji v zameno za Branco, v vče-nem mestu pa igra zdaj nadvse prepričljivo. Pod vprašajem pa je nastop B alba, medtem ko Fonseca bržkone ne bo niti na klopi
Vsi pri OK Val se iskreno veselijo izrednega uspeha
ŠD Juventine
ki je doseglo napredovanje v elitno nogometno ligo
za rezerve. Hodgsno bo verjetno potrdil postavo preteklega kola. V začetno enajsterico se bo vrnil Paga-nin, Festa pa zaradi pretegnjene stegenske mišice ne bo igral. V centru obrambe bo igral Fresi.
Današnji spored (v oklepaju izid prve tekme): Ata-lanta - Padova (2:3), Bari -Juventus (1:1), Cagliari -Parma (0:4), Milan - Cremo-nese (0:0), Napoti - Udinese (2:3), Piacenza - Fiorentina (1:2), Roma - Inter (0:2), Torino - Lazuio (0:3), Vicenza - Sampdoria (2:2).
Vrstni red: Milan 70, Juventus 64, Parma 58, Lazio in Fiorentina 56, Roma 55, Inter 54, Sampdria 51, Vicenza 48, Udinese 41, Napoti in Cagliari 38, Piacenza 37, Atalanta 36, BAri 31, Torino 29, Cremonese 27, Padova 24.
lital 0:4 (0:0)
STRELCI: Merlak, Strajn, Pauletič, avtogol.
PRIMORJE TELIT Al: Furlan, Cauter, I. Kriz-mancič, V. Krizmančič, Milič, Strajn, Kante, Gregri, Merlak, Milkovič (Švara), Pauletič.
Tudi zadnja prvenstvena tekma je potrdila absolutno premoč Pri-morja Telital v tej starostni kategoriji. Čeprav uradne lestvice ni, vsi vedo, da je temu tako. Primorje je namreč v 21 tekmah doseglo kar osemnajst zmag, neod-
V B ligi »vroč«
derbi v Emiliji
Boj za napredovanje v B ligi je štiri kola pred koncem še zelo odprt, osrednja današnja tekma pa bo v Ce-seni, kjer bo igrala četrou-vrščena Bologna.
Današnji spored: Ancona - Chievo, Cesena - Bologna, Cosenza - Venezia, Ge-noa - Avellino, Lucchese -Fidelis Andria, Palermo -Regina, Perugia - Salemita-na, Pistoiese - Foggia, Reg-giana - Brescia, Verona - Pescara.
Vrstni red: Verona 58, Perugia 53, Reggiana 51, Bologna 50, Lucchese 49, Salemitana 48, Cesena 46, Palermo 45, Cosenza 44, Venezia in Pescara 43, Gen-moa in Avellino 41, Andria 40, Chievo in Brescia 39, Ancona in Foggia 38, Reg-gina 35, Pistoiese 32.
ločeno je igralo s San Luigijem in po enkrat izgubilo samo s San Sergiom in Ponziano. Skupno so igralci Primorja dosegli 64 golov (Pauletič kar 36). prejeli pa so jih samo Sest. To so zgovorne številke, ki pričajo o kvaliteti malčkov proseškega društva.
Zaostala tekma z Do-miom je bila gola formalnost. Prvi polčas je bil eden slabših letos, a v drugem delu so igralci Primorja zaigrali dosti bolj zbrano in že po desetih minutah je bilo 3:0.
H MLADINSKI NOGOMET h
Začetniki Primorja Telital brez prave konkurence
Domio - Primorje Te-
Triestina v Pontederi z Gubeilinijem
Navijači Triestie so zaskrbljeni. Moštvo je s slabimi nastopi postavilo pod vprašaj uvrstitev v play off, za katero je še pred enimi mesecem kazalo, da je praktično že dosežena. Odločilni bosta zadnji dve koli, Danes bodo igralci trenerja Rosellija igrali v Pontederi (Toskana). Tamkajnšnje moštvo si še ni povsem zagotovilo obstanka, bo torej predvidoma zelo motivirano.
Trener Tržačanov, k sreči, razpolaga z vsemi igralci, čeprav Zanotto, Polmonari in Ubaldi še niso v prva! formi. Presenetljivo hitro je okreval tudi hitri Gu-bellini, ki bo igral v konici napada skupaj z Marsi-chem. Toda najbolj pod udarom bo tržaška obramba, saj ima Pontedera nekaj dobrih napadalcev.
Za Tržačane bi točka lahko ne bila dovolj, saj bo Fermana igrala doma s Ponsaccom. Vis Pesaro, ki je tudi tekemc Triestine, pa čaka vsekaor težji nastop v San Donaju.
Današnji spored: Baracca Lugo - Forli, Fano - Rimini, Fermana - Ponsacco, Livorno - Giorgione, Pontedera - Triestina, San Dona - Vis Pesaro, Ternana -Cecina, Tolentino - Centese, Treviso - Imola.
Vrstni red: Treviso 67, Livorno 61, Ternana 53, Triestina 52, Fermana 50, Vis Pesaro 49, Rimini 46, Giorgione 45, Pontedera 41, San Dona in Forli 40, Ponsacco 37, Baracca Lugo in Fano 36, Tolentino in Imola 35, Cecina 21, Centese 11.
Zanimiv prvi del seminarja Nadaljevanje bo v sredo
Z nekoliko spremenjenim razporedom se je v torek v Gorici pričel seminar za odbornike športnih društev, ki ga prireja goriški pokrajinski odbor Združenja slovenskih športnih društev v Miji. V prostorih Glasbene šole »E. Komel« je po uvodnih besedah predsednika goriškega ZSSDI, Marka Lutmana spregovoril dr. Damijan Pavlin (SSO), ki je svoj poseg usmeril v manjšinski politični moment s posebnim poudarkom na odnose manjšina -krajevne javne uprave. Sledilo je predavanje prof. Emidija Susiča, ki se je dotaknil socialnih problemov družbe, v kateri tudi šport in telesna kultura odigravata po-
membno vlogo, zlasti še v sklopu neke narodnostne manjšine. Torkov večer je zaključil prof. Ivan Peterlin, deželni tajnik ZSSDI, ki je pazljivim udeležencem seminarja obrazložil ustroj in pomen naše krovne športne organizacije.
Seminar se bo nadaljeval še v sredo, 15. Lm. v prostorih Slovenskega dijaškega doma v Gorici, kjer bosta na sporedu dve predavanji. Najprej bo spregovoril dr. Boris Peric o manjšinski politiki in gospodarski stvarnosti na Goriškem, nakar se bo prof. Aldo Rupel dotaknil vseh pomembnejših zgodovinskih etap naše telesne kulture in športa.
VF
NOGOMET / SE NEKAJ VAŽNIH NASTOPOV ZA NASE EKIPE
Prosečani in Brežani lahko še upajo
V poprvenstvenih tekmovanjih pa sodelujejo tudi Juventina, Zarja, Kras in Dolina
Za nogometaše Brega se danes začenja dodatni del prvenstva v 3. amaterski ligi, v katerem se bo odločilo, katere tri ekipe (od sedmih sodelujočih) bodo še dodatno napredovale v 2. amatersko ligo. Gre za tekmovanje drugouvrščenih ekip iz 3. AL, Brežani pa bodo prvo srečanje igrali v gosteh. Danes ob 17. uri bo Breg gostoval v Sovodnjah na Videmskem, kjer ga čaka domači Savo-gnese. Brežani so v finišu prvenstva pokazati dobro formo, zato v tem dodatnem delu niso brez možnosti za končni uspeh.
Precej pomembni dodatni srečanji pa čakata tudi proseško Primorje, ki je na žalost prav v zadnjem kolu zdrsnilo na tretje mesto v 1. amaterski ligi. Zdaj se bo Primorje z Virtusom iz Rovereda (danes) in Lignanom pomerilo za sestavo prednostnega vrstnega reda, po kate-
rem bodo črpali ekipe, če se bo izpraznilo katero od mest v promocijski ligi. Možnosti za to so dokaj realne, zato je zelo pomembno, kako bodo Prosečani že danes v Roveredu začeli dodatne boje. Ekipa je po besedah predsednika Daria Kanteta v dobri formi, vprašanje pa je, kakšne psihološke posledice je pustil slab finiš v prvenstvu, ko si je Primorje zapravilo napredovanje.
Manj skrbi imajo Juventina, Zarja in Kras. Ti so svoj cilj že dosegli in napredovati v višjo ligo. Zdaj se Juventina in Zarja potegujeta še za deželni super-pokal. Standrežci danes ne igrajo, zato pa bodo zarjani v Bazovici gostili Por-cio. Kras bo danes v okviru bojev za naslov deželnega prvaka 3. amaterske lige gostoval pri Torreju v Tapoglianu, v okviru poprvenstva 3. AL pa igra Dolina danes v Pordenonu proti Vellenoncelu.
Marko Škabar (Primorje)
- NOGOMETNI INTERVJU / POGOVOR S TRENERJEM ZDRU2ENE EKIPE NARAŠČAJNIKOV ZARJE MILOŠEM TU LOM h
»Združevanje se mora začeti od spodaj«
»V triletnem obdobju je bilo opravljeno veliko delo - Do ločitve prihaja brez nesporazumov«
Ko se vpleteš v pogovor z Milošem Tulom, trenerjem združene ekipe naraščajnikov Zarje in predvsem odličnim poznavalcem naše nogometne stvarnosti, že veš, da se bo iz tega izcimil mali »Processo del lunedi« o zamejskem nogometu.
»Letošnja sezona pomeni zaključek 3-letnega ciklusa dela s skupino naraščajnikov. V teh treh letih je bilo narejenega ogromno in vložen je bil velik trud, z vseh strani. Končni učinek oziroma rezultat seveda ne more biti edini pokazatelj doseženega napredka, saj je nešteto faktorjev, ki lahko dolocilno vplivajo na potek posameznih tekem. Mirne duše lahko trdim, da je bil naš napredek očiten in da je glede na naš rang kakovost v nekaterih elementih igre (predvsem taktičnih) kar presenetljiva. Na žalost tega nekateri ne cenijo dovolj, medtem ko hi fantje za ta napredek zaslužili kaj več v smislu končne uvrstitve. Obenem pa je jasno, da moramo v določenem trenutku govoriti o pomanjkljivostih in o realnem potencialu naše stvarnosti. Prav zato je letošnja uvrstitev (op. ur. 2. mesto) potrdilo, da je bilo opravljeno delo na visokem nivoju. Nenazadnje pa bi rad še omenil dejstvo, da smo za postopno vključevanje v posamezne članske ekipe usposobiti kar čedno skupino igralcev. Cilj dela z mladimi je namreč prav priprava za igranje s člani.«
Nemalokdo je pričakoval pokrajinski naslov...
»Za končno zmago je potrebno še nekaj več. V določenih trenutkih smo napravili nekaj napak različne narave, priznati pa tudi moram, da je Opicina osvojila naslov predvsem zaradi kontinuitete, ki je nam nekje zmanjkala, žal prav v odločilnem delu prvenstva. Včasih nam je zmanjkalo nekaj tiste “športne hudobije". Osvojitev tretjega zaporednega disciplinskega pokala ponavadi ni značilnost moštva, ki meri na osvojitev prvenstva, toda po drugi strani je njegov pedagoški pomen bistven pri delu z mladimi. Zmagala je Opicina, ki je največjo pozornost posvetila obrambni igri, medtem ko smo mi, kot nasploh vse naše združene mladinske ekipe, delali predvsem na organizaciji igre v napadu. Naše združene ekipe igrajo za gol, zasledujejo točno dolečen koncept igre, na splošno pa smo tudi dati daleč največ golov. V tehničnem smislu je ta podatek bistvene važnosti glede na cilje, katere naj bi se zasledovalo na mladinskem področju, kjer je važno graditi, ne pa podirati. Ta podatek so mnogi prezrli, ostajam pa zvest ideji, da je v nogometu osnovni cilj doseganje golov. Tudi naš moštveni obrambni sistem je bil usmerjen in podrejen tej zahtevi: vsi igralci sodelujejo pri gradnji igre takoj po odvzemu žoge.«
Več igralcev bo prestopilo v kategorijo mladincev. Kako bo torej s projektom združevanja v naslednji sezoni?
»Vse je odvisno od tega, kako se bodo po razpletu v 1. amaterski ligi dogovorila naša društva. Na žalost se pri nas programiranje pojmuje v obratni smeri: nadaljevanje projekta je odvisno od razpleta “zgoraj", medtem ko je stabilnost in učinkovitost katerekoli
programske strukture navadno odvisna od tistega, kar je “spodaj". V tem se kaže, da je pri nas združevanje morda le umetno sredstvo za obstoj in ne metoda za doseganje raznovrstnih predpogojev in kasneje ciljev. Večkrat se sprašujem, zakaj nekateri težijo k zdniževanju sil, oziroma kateri je osnovni vzrok, ki nas vodi k združevanju. Odgovorov je seveda več, zasledil pa sem dve izhodišči: iskanje določene kakovosti (podobno kot fenomen Jadran, ki pa je v nogometu neuresničljiv: Jadran je svojčas imel šest igralcev, od katerih je kasneje “najslabši“ igral v BI ligi) ali pa kratkomalo “racionalizacija" našega nogometa. V tem primeru potrebujemo složnejši, predvsem pa strokovnejši pristop.«
Vztrajno se šušlja o tvojem odhodu iz naše sredine...
»Čeprav to ni pravi trenutek, da se o tem pogovarjava, moram priznati, da sem se že pred časom odločil, da bo to moja zadnja sezona v sklopu združenih ekip. Glavni vzrok je vtem, da si po 3-letnem ciklusu žetim novih motivacij, prepričan pa sem, da gre za malodane fiziološki proces. Ni pa res, da je odhod povezan s trenji in nerazumevanji. Ostajajo mi prelepi spomini in predvsem prepričanje, da so mi naša društva, prijatelja - sodelavca Edi in Steli ter ta skupina fantov omogočili delo na visokem nivoju, kar je navsezadnje bistveno za trenerja. Obžalujem le dejstvo, da pri “političnih" odločitvah ni bila prisotna strokovna komponenta, ki je edina neobhodno potrebna pri razvoju osnovni smernic vsakega učnega procesa. To pa enostavno zato, ker je edina, ki je za športno programiranje usposobljena.«
Dimitrij Križman
Na turnirju v Foalianu naraščajniki Zarje Adriaimpex premagali vrstnike iz Sovodenj
Zarja Adriaimpex - Sovodnje 4:1 (1:1)
Strelci: za Zarjo Adriaimpex: Ostrouska 2, Šušteršič, Ota; za Sovodnje: Florenin.
ZARJA ADRIAIMPEX: Babuder (D. Gregori), Skrl, Bukavec, Jan Grego-ri, Križmančič, Miliani, Lorenzi, Ka-riš, Semec, Ostrouska (Ota), Šušteršič.
SOVODNJE: Demetrij Devetak, Pe-teani, Moro, Fajt, Zanier, Davorin Devetak, Manuel Devetak (Pavšič), Gorjan (Jarc), Ferletič (Piras), Florenin, Fabjan (Bagon)
Na turnirju v organizaciji nogometnega kluba Real Isonzo je v slovenskem derbiju združena ekipa Zarja Adriaimpex gladko premagala vrstnike iz Sovodenj s 4:1. Prvi polčas se je zaključil pri izenačenem rezultatu 1:1, pri čemer pa je treba povedati, da so Sovodenjci kar dvakrat zadeli vratnico. V drugem delu pa je bila Zarja boljša in je zasluženo zmagala. Vsekakor lahko trdimo, da je bila to za oko kar lepa nogometna predstava, saj ni manjkalo zanimivih akcij na eni ali pa na drugi strani. Zarjanii so si z zmago že zagotovili nastop v polfinalu, za Sovodenjce pa je bil to prvi spodrsljaj, in upati je, da bodo v naslednjih dveh tekmah proti Aris San Polo in SanfAndrea pokazati svojo moč in premagali oba nasprotnika, (d.gr.)
____NAMIZNI TENIS / POLFINALE ZA DR2AVN1 NASLOV_
Krasovke pol koraka do uvrstitve v finale
Zmago v Coccagliu 6:4 - Povratna tekma bo v sredo
Coccaglio - Kras Adria Caravan 4:6
Merenda - Bersan 2:0 (21:16, 21:19); Dini - K. Milič 2:0 (23:21, 21:18); Chen - Wang 0:2 (14:21, 15:21); Zampini - V. Milič 0:2 (10:21, 19:21); Merenda -Wang 0:2 (12:21, 6:21); Dini - V. Milič 2:1 (16:21, 21:17, 21:16); Zampini - K. Milič 0:2 (19:21, 12:21); Chen - Bersan 2:0 (21:11, 21:14); Merenda/Zampini -VVang/Bersan 0:2 (18:21, 20:22); Dini/Chen - K. Milič/V. Milič 1:2 (21:12, 12:21,16:21)
Prva polfinalna tekma za džravni naslov med Coccagliom in Krasom je bila od začetka do konca napeta. Po ogorčenem boju dvojic je z zidom 4:6 slavila ženska vrsta Krasa. Začetek ni bil obetaven za varovanke Sonje Mihč. Za Ano Bersan je bila nekdanja državna reprezen-tanka Michela Merenda neugodna nasprotnica, tudi zato ker je levičarka. Katjo Milič je spremljala smola proti Verončanki Annalisi Dinijevi. V prvem setu si je nasprotnica nabrala veliko prednost (18:12), krasovka jo je dohitela na 20. točki, potem pa izgubila na 21:23. V srečanjih med Giorgio Zampini in Vanjo Mihč ter med kitajskima rojakinjama Chen in VVangovo je Kras izenačil rezultat. Za Vanjo je bil zelo trd drugi set, saj je domačinka ves čas vodila, za Wang pa je bila tekma naporna zaradi obrambne igre mlade nasprotnice. V tretjem krogu sta stali ponovno v ringu Vanja proti Dinijevi in VVangova proti Merendi. VVangova ni imela večjih težav z nasprotnico, ker jo dobro pozna. Vanja je morala vložiti veliko napora v igro. Nasprotniki so se že veselili težko osvojene točke, ki je terjala tri sete. Pri 3:3 je pripravila presenečenje Katja Milič proti Zampinijevi. Za Ano je bila Kitajkina obramba
prehuda. O končnem rezultatu so potem odločale dvojice. Trenerka Sonja Mihč jih je dobro sestavila. Prva jakostna ekipa VVang/Bersan je v velikem dvoboju strla močan odpor para Merenda/Zampini, sestrični Katja in Vanja Mihč pa sta po hudem boju premagali par Dini/Chen. Prav njunemu prizadevanju v tretjem se imamo zahvaliti, da je zmagal Kras.
Tekma je trajala dve uri in pol, v kateri smo videli zelo kakovosten namizni tenis. Ce bo taksen tudi v povratni tekmi v sredo, 15. maja ob 19. uri, bo to priložnost, ki bi jo bilo škoda zamuditi. Krasove igralke so zrasle, postajajo zrela ekipa, Coccaglio pa brani četrti zaporedni državni naslov.	(J.J.)
Vanja Milič
KOŠARKA / KONČNICA B LIGE
Jadran uspešno sklenil prvenstvo
Doma je premagal Rinaldi iz Padove Nepričakovan poraz Bielle proti Gestecu
Jadran TKB - Rinaldi 91:73 (45:35)
JADRAN: Arena 8 (- prosti meh, 4:9 met za dva, 0:1 met za tri), Klabjan 2 (2:4, -, -), Pregare 23 (-, 4:5, 5:6), Burim 19 (2:4, 7:9,1:1), Vitez 13 (1:1, 3:4, 2:5), Samec 6 (0:2, 3:6, -), Oberdan 2 (2:2, 0:1, -), Rauber 7 (2:2,1:3,1:3), Cala-vita 6 (4:4,1:3, -), Hmeljak 5 (5:8, 0:1, -), trener Vremec.
Met za dva 23:41, met za tri 9:16, skupno 32:57, pm 18:27. 3T: Pregare 5, Vitez 2, Budin 1, Rauber 1. SON: 21.
RINALDI PADOVA: Ga-sparotto 14 (2:3), Marini 5, Pagnozzi 5 (3:4), Babetto 4 (2:4), Calabrese 16 (1:4), Bar-toloni 6, Polesel 17 (4:4), Dreas 2, Vanuzzo 4, Tognaz-zo, trener Volpato.
3T: Calabrese 3, Polesel 3, Bartolini 2, Gasparotto 2, Marini 1.
Sodnika: Pez in Riggio (oba Genova).
Jadranovci so sklenili
končnico B lige z zanesljivo zmago prod Rinaldiju iz Padove, M so ga tako dohiteh na drugem mestu lestvice in celo prehiteli, saj imajo v skupnem obračunu boljšo razliko v koših (v Padovi so naši košarkarji izgubili s 7 točkami razlike).
Sicer pa je prišlo prav v zadnjem kolu do nepričakovanega razpleta. Biella je namreč izgubila doma proti čedajeskemu Gestecu in se mora zahvalih jadranovcem, da je sinoči lahko, kljub porazu, slavila napredovanje v višjo hgo.
Naši košarkarji so povsem častno sklenili prvenstvene nastope in ob koncu srečanja želi zaslužen aplavz svojih navijačev, ki so se tudi tokrat zbrali v kar lepem številu. Aplavz je bil zaslužen tako zaradi zelo uspelega nastopa v tem prvenstvu kot zaradi lepe in atraktivne igre, ki so jo sinoči jadranovci prikazali
KOŠARKA / V C2 IN D LIGI VSE ŠTIRI NASE EKIPE TOKRAT USPEŽNE
Bor Radenska z zmago ohranil upanje v obstanek
Odločalo bo zadnje kolo - V D ligi Cicibona Helvetius spet zmagala - Uspešna tudi Kontovel in Dom Agorest
C2IIGA
Staranzano - Bor Radenska 80:81 (34:40)
BOR RADENSKA: Spa-doni 4, Susani 15, Perčič 10, B arini 9, Carbonara 5, Simonič 15, Rasman 2, Pet-tirosso n. v., Grbec 21.
PM 26:34; PON: Rasman: 3T: Susani 2, Carbonara 1.
Tanja Romano danes v prostem programu
Na deželnem kotalkar-skem prvenstvu v Pordenonu je Poletova kotalka-rica Tanja Romano v obveznem programu med kadetinjami zasedla 5. mesto, v kratkem pa je bila zanesljivo najboljša. Danes bo na sporedu še dolgi prosti program, ki bo odločal o naslovu deželnega prvaka.
DOMAČI ŠPORT
Danes
Nedelja, 12. maja 1996 SH ROLKE
GRAND PRK ALPE ADRIA
9.30	v Samatorci (na cesti Prosek - Komen): mednarodna krožna tekma na progi Samatorca - Salez - Bajta
NOGOMET
DEŽELNI SUPERPOKAL
16.30	v Bazovici: Zarja - Porcia DODATNE TEKME V 1. AL
16.30	v Roveredu: Virtus - Primorje DEŽELNO PRVENSTVO 3.AL .16.30 v Tapoghanu: Torre - Kras
DODATNE TEKME ZA NAPREDOVANJE V 2. AL 17.00 v Sovodnjah (UD): Savognese - Breg POPRVENSTVO V 3. AL
17.00	v Pordenonu: Vallenonceho - Dolina ZAČETNIKI
10.30	v Tržiču: Monfalcone - Mladost CICIBANI
15.00	v Gorici: Azzurra A - Juventina
TENIS
MOŠKA C LIGA
9.00	v Pordenonu: Pordenone - Gaja DEŽELNI POKAL
MOŠKI
9.00	na Padričah: Gaja - Poggi Paese ZENSKE
15.00	na Padričah, igrišče pri golfu: Generali - Gaja ROKOMET
MOŠKA GUGA
11.00	v tržaški športni palači: Team - Kras Trimac
Usoda košarkarjev Bora Radenske se bo odločila v zadnjem kolu, ko bodo borovci gostovali pri Arteju, Udinese, ki je včeraj izgubil v Gradišču za 32 točk pa bo doma gostil Spilimbergo. Bor mora zadnjo tekmo dobiti, Udinese pa izgubih.
Sinočnje srečanje v Sta-rancanu se je za borovce -ves prvi del so vodili, drugi pa je bil zelo izenačen - po izredno razburljivem Hnišu srečno izteklo, kar je glede na vso smolo, ki so jo Sve-toivančani imeli v letošnjem prvenstvu, skoraj neobičajno.
Toda v izredno razburljivih zadnjih sekundah srečanja se je zmagovalec odločil s prostimi meh. 14 sekund pred koncem je imel Michel Grbec pri vodstvu Staranzana 79:78 dva prosta meta, ki pa ju je zgrešil. Odbito žogo so dobili domačini, po prekršku pa je najboljši domači igralec Belina (30 točk) zadel samo enega. Borovcem je za napad ostalo samo 5 sekund in Grbec je poskusil za 3 točke, domačini pa so napravili prekršek. Sekundo pred koncem je zadel vse tri mete in odločil srečanje.
D LIGA
Cicibona Helvehus - Senatom 115:76 (53:33)
CICIBONA HELVETIUS: Persi 6 (-, 3:4, -), Filipčič 6 (4:6, 1:3, 0:1), Jogan 12 (0:2, 6:10, -), Pieri 22 (4:4, 9:13, 0:1), Battilana 6 (0:1, 3:4, 0:2), Iztok Bajc 13 (3:5, 5:8, -), Possega 6 (0:1, 3:5, -), Tomšič 30 (1:2, 10:13, 3:5), Križmančič 14 (-, 7:8, -); trener: L. Furlan; met za 2 točki 47:68, za 3 točke 3:9, skupno 50:77; PM 12:21; SON 27; PON Križmančič (35’); 3 točke: Tomšič 3.
Po dveh zaporednih porazih je Cicibona dobro reagirala in tudi izbojevala sicer pričakovan visok uspeh proti nepopolnemu in skromnemu nasprotniku. V uvodnem delu sta bila glavna protagonista Tomšič in Križmančič, v nadaljevanju pa sta se izkazala Iztok Bajc in Pieri. Razlika v rezultatu
V. TomsiC je bil s 30 točkami najboljši strelec Cicibane
je neprestano naraščala in vprašanje zmagovalca je bilo rešeno že po 10 minutah. S to zmago je Cicibona Helvetius ohranila 1. mesto skupaj s Cusom, dokončno pa je iz boja za prvi dve mesti izpadla Goriziana, ki je izgubila v Gradežu. O napredovanju bodo torej odločali izidi zadnjih dveh prvenstvenih kol. (VJ)
Acli Fanin - Kontovel 69:77 (40:33)
KONTOVEL: Pertot 13, Kralj 12, Gulič 14, Turk, Starec 2, Civardi 21, Vodopivec 8, Emili, Godnič 7; SON 21, PON nihče, 3 točke nihče.
Srečanje ni bilo posebno privlačno, bila je pač tipična tekma s konca sezone, v kateri ekipi nimata več ambicij. Kontovelci so sicer v začetku povedli, vendar so jih nasprotniki dohiteh in prehiteli. V drugem delu so gostje bolje branih, odločili so se za consko obrambo, proti kateri Acli (pri katerem je bil zelo soliden Ster-
le z 39 točkami) ni našel pravega protiorožja. Na koncu so mu popustih še živci, sodnika sta mu dosodila vec tehničnih napak, Pertot in Kralj pa sta natančno zadevala proste mete.
Panauto premočan za Borove dečke
Panauto - Bor B Autocarrozzeria Boris 118:24 (66:18)
BOR: Mirceta 2, Pison 4 (0:4), Cosmo, Premru 6 (0:4), Pitacco (0:2), Sadlovvski, Družina, Verri 2 (0:2), Križmančič 2 (0:2), Sumerga (0:2), Dedagic 8 (0:5); trener Canciani PM 0:21
Okrnjeni borovci so prvenstvo zaključili z visokim porazom prod močni ekipi Panauto. Nasi so se dobro upirali nasprotnikom le v prvem polčasu. V drugem delu pa je trener domačinov brez razloga pustil na igrišču najboljšo peterko, tako da so bili borovci povsem nemočni. Omembe vreden je podatek, da Cancia-nijevi varovanci tokrat niso izkoristili niti enega od 21 prostih metov, ki so jih imeli na voljo. Glede na požrtvovalnost in borbenost, ki so jo prikazali pa zaslužijo vsi posamezniki pohvalo. (Niko Stokelj)
prah Rinaldiju. Bila je to gotovo ena boljših srečanj naSih predstavnikov v tem prvenstvu. Ze po uvodnih minutah so si priigrali prednost 10 točk (v 3. min. 15:5) in to razliko obrdžali do konca polčasa. V tem delu se je zlasti odlikoval David Pregare, ki je bil izredno točen pri metu za tri točke (kar 4:5 v tem polčasu!). Tudi v nadaljevanju je naša ekipa ohranila zanesljivo prednost, čeprav gostje niso nikoli vrgli puške v koruzo, saj je bila njihova klop stalno v telefonskem stiku z Bieho, od
Dom Agorest - Libertas Trst 104:93 (52:46)
DOM AGOREST: Di Cecco 21 (1:2, 10:14), Franko 25 (5:5, 10:12), Jarc 12 (-, 6:9), Podbersič 10 (-, 5:7), Campanello 20 (5:8, 6:11, 1:5), Primožič 6 (2:2, 2:3), Kocjančič 4 (-, 2:4), Ambrosi 6 (-, 3:4). SON: 22. PON: Ci Cecco (38’). SODNIKA: Pillillini (Tolmeč) in Gregorath (Pahazzolo dello Steha).
Domovci so zmagali brez večjih težav. Tokrat so »be-lo-rdeči« igrali nekoliko bolje in takoju je bilo razvidno, da želijo popraviti slab vtis z zadnjih nastopov. Po dokaj izenačenih prvih minutah so si priborili solidno prednost 10 točk (36:26), predvsem po zaslugi odličnega Jarca, ki je spet nastopil po daljši odsotnosti zaradi poškodbe. V 2. polčasu smo bili priča hitri igri domovcev, ki so zaključevali napade z nezgrešljivim Frankom in povečali prednost na 15 točk (80:65 v 14’).
Sledil pa je običajen padec koncentracije, kar so nasprotniki takoj izkoristili in se tri minute pred koncem približali na 8 točk. Na srečo pa je Primožič (njegova najboljša letošnja tekma) umiril tempo igre in z učinkovitimi prodori zagotovil zmago.(Livio Semolič)
Boris Pregare, 23 točk
koder so prihajale več kot spodbudne novice (Biella je 5 minut pred koncem izgubljala kar za 22 točk). Jadranovci pa so sinoči zaigrali zares dobro tako v obrambi kot v napadu (Budin je nekjakrat dvignil na noge gledalce z zabijanjem žoge v koš) in za goste ni bilo pomoči.
OSTALI IZID: Biella - Ge-steco 69:85. KONČNI VRSTNI RED: Biella 16, Jadran TKB in Rinaldi Padova 14, Gesteco 10, Motomalaguh 4, Cosmogas Fork' 2.
ŠPORTEL
Nekaj
zanimivih
prispevkov
Tudi ta ponedeljek bo ob 22.30 po TV Koper-Capodistria na sporedu že običajni Sportel. Na tribunah nase zamejske Športne oddaje bomo tokrat gostili predstavnike namiznoteniške sekcije SK Kras, ki je začela boje v končnici prvenstva za naslov državnega prvaka. Tudi v tej oddaji si boste lahko ogledali dva zanimiva prispevka. Prvega smo posneli na Stadionu 1. maj, kjer se je Čici-bona pomerila s Senatorsem, nas sodelavec Eugen Bana pa se je na nogometnem igrišču Primorja srečal s prvo tajnico tega društva. Po telefonu 0038666-38433 pa bodo lahko gledalci tudi neposredno sodelovali v nagradnem kvizu »Skr-toc«.
Visoka zmaga rokometašic Krasa v B ligi
Rokometašice Krasa so včeraj premagale CUS iz Verone s 23:10 (10:5). O tekmi bomo podrobnm-meje še poročali.
ŠPORT
Nedelja, 12. maja 1996
MOŠKA C1 LIGA / PO ZMAGI PROTI V1VILU
ŽENSKA C1 LIGA / ZADNJE KOLO BO ZELO VROČE
SočaSobema že v play offu!
Koinnpex nadigral ekipo Nova Gens
0 napredovanju Koimpexa bo odločal derbi z Borom
Slogašice so no Opčinah gladko klonile pred objetkivno boljšim Battaglinom - Borovke navdušile v Codogneju
SoCa S obema - Vivil 3:0 (15:0,15:13,15:8)
SOCA SOBEMA: Pe-tejan 14+15, Klede 5+10, Lutman 4+3, Battisti 4+3, Feri 5+13, Tomšič 2+2, Mučič 0+0, Cotič 0+0, Braini 0+0, Makuc 0+0.
Igralci Soče Sobema so si po sinočnji gladki zmagi proti Vivilu še pred koncem rednega dela prvenstva 2e zagotovili pravico do igranja dodatnih kvalifikacij za napredovanje v B2 ligo. Od njihovih najnevarnejših neposrednih tekmecev je Ponte nelle Al-pi namreč s 3:0 izgubil na gostovanju v Paeseju proti Laguni Light, Fosso in Pallavolo Trieste pa sta se srečala med sabo (eden je moral torej izgubiti), tako da imajo Sočani kolo pred koncem štiri točke naskoka nad še-stouvrščenima.
Sočani so se zavedali pomena tekme z Vivi-lom. Ker bodo v zadnjem kolu gostovali pri premočnemu Moglianu, je bila zanje zmaga sinoči imperativ. Zato so že od vsega začetka zaigrali zbrano, agresivno in izredno učinkovito ter popolnoma »povozili« zbegane goste, ki si niso pričakovali tako veehe-mentnega začetka gostiteljev. Premoč Soče Sobema je bila več kot očitna tudi v preostalih dveh setih, čeprav je Vivil le reagiral in se trudil (zlasti v obrambi), da bi ne zapustil igrišča s sklonjeno glavo. To mu je delno uspelo samo v drugem setu, ko je ujel Sočo pri trinajsti točki, potem ko so naši igralci že vodili z 11:2. Po dveh menjavah servisa pa so
Tomšič in ostali le dosegli še preostali dve točki, v tretjem setu pa z začetnim 13:4 takoj zadušili vse upe gostov v bolj uspešen konec.
Nastop v play offu pomeni za našega novinca vsekakor zelo velik uspeh, če vemo, da je moštvo začelo sezono z edinim ciljem, da se reši in je prvo zmago doseglo šele v petem kolu, v naslednji dvajsetih pa je bilo kar dvanajstkrat uspešno.
Koimpex - Nova Gens 3:0 (15:3,15:12,15:9)
KOIMPEX: Riolino 7+7, Božič 8+7, Stabile 6+14, A. Kralj 3+7, D. Kralj 4 + 13, Cač 1 + 0, Zuccon 2+1, Sgubin, Strajn 0+0, Volčič 0+0, Ro vere.
Slogini odbojkarji so z
najmanjšim trudom tudi proti že nemotiviranu Nova Gens dosegli maksimalen rezultata. Najboljše so igrali v prvem setu, v katerem so z blokom (dosegli so pet točk) ustavile vse pobude nasprotnikov. V drugem setu so nekoliko popustili (šest zgrešenih servisov), vendar ne toliko, da bi jih lahko nasprotnik presenetil, v tretjem setu pa je bilo spet vse lažje.
Koimpex torej potrjuje dobro formo in željo, da bi na lestvici dosegel čimvišjo uvrstitev.Realno lahko računa na tretje mesto z enakim številom točk kot Laguna Light, ki ima boljše sete, a v teorijo se slogaši še vedno potegujejeo tudi za končno drugo mesto.
Trener Sain po tekmi tolaži Srichio, skupaj z Ukmarjevo, najbolj učinkovito Slogino napadalko (Foto Balbi/KROMA)
MOŠKA B2 LIGA / GORIČANI ZADOVOLJILI NAVIJAČE
Imsa nadigrala goste
a - Collecchio 3:0 (15:8, čeprav je bila razlika med ekipama, zaključila set v svojo korist.
Imsa - Collecchio 3:0 (15:8, 15:10,15:6)
IMSA: Feri 8+11, M. Černič 8+11, Cola 5+12, Princi 0+2, Rigo-nat 1+1, Giancarlo Populim 0+0, Florenin 8+8. Paoletti nv, Koršič 1+4, Radetti 1+0, S. Cemic 0+0.
Imsa: 8 asov, 18 zgrešenih servisov, 8 napak, 6 blokov; Collecchio: 2,11, 9, 3. Trajanje setov: 31, 28 in 20 minut.
Imsa se je na najlepši način poslovila od domače publike. Zadnjo letošnjo tekmo v štandiežki telovadnici so Goričani odigrali proti zadnjeuvrščenemu Collecchiu. Cerpav je Collecchio stopil na igrišče brez velikih možnosti za zmago, moramo vseeno poudariti, da niso valovci podcenjevali nasprotnika, ki ni nikoli popustil, pa
čeprav je bila razlika med ekipama, predvsem v napadu, kar velika. Od valovcev moramo tokrat posebej pohvaliti Colo. Čeprav nas je tržaški center že privadil na dobre nastope, je tokrat posebej blestel, saj je bil v napadu neustavljiv, v obrambi pa prava mreža, v katero se je ujel marsikateri nasprotnikov napad.
Že od vsega začetka so imsovci pokazah, da so za kategorijo boljši od nasprotnika. Set so namreč začeli v vodstvu in nasprotniku niso več dovolili, da bi se jim približal. Ko so domačini že vodili 11:5 je Collecchio reagiral in nadoknadil do 10:8. To pa je tudi bilo vse, kar je Valov nasprotnik zmogel narediti, saj je nato domača šesterica spet prevladala na igrišču in
zaključila set v svojo korist.
V drugem nizu so si Goričani kar sami otežili pot do zmage. Nasprotniku so namreč na začetku setu kar podarili pet točk, ko pa je Zamo priklical k večji zbranosti svoje igralce, je tekma spet začela potekati po istih tirnicah kot v prvem setu. »Plavo-rdeči« so namreč brez nervoze nadoknadili zaostanek in nato povedli z 11:6. Tako, da je tudi zmaga vtem setu postala gola formalnost
Tretji set se je spremenil v pravo zmagoslavje valovcev. Zamo je celo izrabil to priložnost, da bi dal možnost igrati tudi nekaterim rezervam. Tudi z njimi je bil Val še vedno premočen za Collecchio. (A&D)
Ostala izida: Carpi - Sedico 0:3, Bussolengo - Marconi 3:1.
Derbi zadnjega kola med Borom Mercantile in Koim-pexom bo odločal o tem, ali bodo odbojkarice Koimpexa napredovale neposredno v B2 ligo, ali pa si bodo morale napredovanje izboriti preko dodatnih srečanj. Za gotovo napredovanje bo moral Koimpex premagati borovke s katerimkolim rezultatom. Kljub četrtemu zaporednemu porazu imajo namreč slogašice na lestvici še vedno dve točki več od Cavazza-leja, ki je včeraj s 3:1 izgubil v Cordenonsu.
Koimpex - Battaglino 0:3 (3:15,10:15,8:15)
KOIMPEK: Ciocchi 1+0, Gregori 1+1, Fabrizi 2+2, Ma-millo 0+5, Molassi 0+0, Blaži-na, Srichia 6+9, Furlan, Sosič, Vidali 0+0, Ukmar 0+5.
Servis (točke/napake): Koim-pex 4/11, Battaglino 3/13.
Veronski Battaglino je na Opčinah pokazal, da je povsem zasluzeno zmagovalec letošnjega prvenstva. V zadnjih mesecih je moštvo poljskega trenerja Ryszarda Boseka izredno napredovalo in ni v povratnem delu izgubilo niti ene tekme. Slogašice je prekašal tako s fizičnega kot s tehničnega vidika, boljši je bil čisto v vseh elementih in je zapustil resnično močan vtis. Med tekmo si je privoščil nekaj pavz, a ni slo-gašicam ničesar podaril, saj je trener vso tekmo odigral z najboljšo postavo, čeprav je že pred nekaj koli matematično osvojil končno prvo mesto.
Slogašice bi bile morale včeraj popoldne odigrati življenjsko tekmo, da bi lahko upale v uspeh. Zal pa se je zataknilo že pri servisu, ki ni bil nikoli dovolj prodoren, nekaj je bilo tudi neforsiranih napak. Brez tega orožja so bile gostiteljice proti objektivno boljšemu nasprotniku brez moči. Zelo so se trudile, rešile nekaj nemogočih žog v obrambi in izkoristile vsak (redek) trenutek zmede nasprotnic, a v napadu niso bile nikoli dovolj lucidne in verietno niso nndzavestnn
nikoli res verjele, da lahko zmagajo. Battaglinu so pot do zmage nekoliko bolj grenile samo v drugem setu (prvi je bil naravnost katastrofalen), ki je bil do desete točke izenačen (edino Slogino vodstvo na tekmi je bilo pri rezultatau 7:6 po bloku Srichie), vendar so gostje iz Veneta v končnici z nekaj nezadržnimi napadi suvereno osvojile set.
»Svojim igralkam nimam česa očitati, nekaj več bi lahko naredili mogoče samo v drugem setu. Lahko upaš, da tvoje igralke igrajo super tekmo, a tega od njih ne moreš vnaprej zahtevati,« je zelo realistično ocenil potek tekme trener slo-gašic Branko Sain.
Codognš - Bor Mercantile 2:3 (9:15, 13:15, 15:13, 15:9, 13:15)
BOR MERCANTILE: Bene-vol 16+17, Maver 7+15, Gregori 7+3, Vodopivec 10+10, Gruden 1+0, Zadnik 5+5, Faimann 1+1, Cok 1+0, Flego 0+2.
Trajanje tekme: 2 uri 20 minut. Servis (točke/napake): Co-dogne 8/11, Bor 13/15..
»Bila je to izredno napeta in krasna tekma, zmaga v zelo vročem ambientu, proti agresivnemu nasprotniku in po zelo dobri igri pa pomeni za nas veliko zadoščenje,« je peto zmago borovk v zadnjih šestih kolih komentiral športni vodja društva Igor Može, končno pa je bil zadovoljen tudi trener Kalc. Posebno dobro so plave igrale v prvih treh setih in škoda, da niso zmagale že po tretjem. V četrtem setu so fizično nekoliko popustile, z menjavami pa je trener dal nekaterim igralka možnost, da so v tie breaku spet zaigrale s polno paro in po razburljivi igri tudi zasluženo zmagale. V tem setu je nekaj odločilnih servisov prispevala Antonella Faimann, a trener Kalc poudarja, da je bil za zmago resnično zaslužen ves kolektiv.
Ostala izida; Kennedy - Co-negliano 1:3, Cordenons - Ca-vazzale 3:1
»UNDER 14«
VPIS DO 17.5.
ŽENSKA C2 LIGA / OBOJI USPEŽNI
Zmaga slogašic Poraz Olympie
Danes 2. dan deželnega finala
Mlade slogašice so s pravim korakom pričele svojo pot na deželnem finalu za naraščajnice (do 14. leta), ki se odvija v Maniagu. V tekmi prvega dne so z gladkim 3:0 premagale goriškega prvaka Farro. V Sloginem taboru so že pred tekmo ocenili, da je nasprotnik v njihovem dometu, niso pa si pričakovali tako gladke zmage, ki je še posebej pomembna, če vemo, da v tej starosnti kategoriji vsak zmagan set velja eno točko.
Danes se bodo varovanke prof. Ivana Peterlina zjutraj pomerile s Cervigna-nom, popoldne pa še z Ro-veredano.
Mda 1. dne: Sloga - Farra 3:0 (15:9,15:9,15:13), Rove-redana - Cervignano 2:1.
Slabo pa se je v So-vodnjah začelo za naraščajnike goriškega prvaka 01ympie Koroprint. Fantje so nepričakovano gladko
izgubili uvodno srečanje proti tržaški Nuova Pallavo-lo. Tržačani so pokazati lep napredek v primerjavi z medpokrajinsko fazo, v kateri sta se ekipi dvakrat že pomerili (vsaka je enkrat zmagala z 2:1), toda združena goriška ekipa je včeraj zaigrala nezbrano in nezrelo, skratka daleč pod svojimi sposobnostmi. Posebno velja to za drugi set, v katerem si je z nepotrebnimi napakami zapravila vodstvo s 14:10.
01ympia Koroprint -NPT Area Immobiliare 0:3 (12:15,14:16,7:15)
OLVMPIA: Messina 2+2, Hlede 0+0, Faganel 10+9, De Juri 0+0, Orel 1+3, Vižintin, Mikluš 6+8, Pintar.
Današnji spored: 9.30 01ympia Koroprint - VBU, sledi NPT - Cordenons; 16.00 VBU - NPT, sledi 01ympia Koroprint - Cordenons.
V Štandrežu že 5. turnir »Beach volley«
Dom Andreja Budala v Stan-drežu bo tudi letos (od 20. maja dalje) prizorišče petega, zdaj že tradicionalnega in priljubljenega poletnega turnirja v odbojki na mivki. Dosedanjemu organizatorji, Kulturnemu društvu Otona Župančič, se je v letošnji sezoni pridružil še Odbojkarski klub Val, nekaj novosti pa zadeva tudi pravilnik tekmovanja. Tako bodo letos organizirali tri turnirje. Eden bo namenjen moškim in ženskim trojkam (ločeno) do 16. leta starosti, na svoj račun bodo prišle
mešane ekipe s turnirjem 2+1 (dva moška in ena ženska), poskrbljeno pa bo tudi za kakovost na turnirju »Top 12«, na katerega je organizator povabil dvanajst moških dvojic.
Vpisovanje na mladinski in mešani turnir že poteka v telovadnici Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass 20, tel. 33288) in v Kulturnem dom A. Budal v Štandrežu (v večernih urah). Rok za vpisovanje zapade v petek 17. maja ob 20.30 v domu A. Budal, ko bodo tudi objavili spored tekem.
Sokol in Olympia K2 šport sta se poslovila z uspehom
Moški: Olympia CDR gladko zmagala v Gradežu
Oljmpia K2 Šport - Del Doge 3:0 (15:13,15:8, 15:4)
OLVMPIA: V. Cemic 3+5, Brisco 4+16, Bulfo-ni 0+4, Princi 7+7, H. Corsi 5+4, Zotti 11+7, K. Corsi 0+0, Trapuzano 0+0, Braini, Nardini.
Servis (točke/napake): Oljmpia 4/13; napake: Oljmpia 9, Del Doge 14.
V tipični tekmi za konec sezone so igralke 01ympie dosegle gladko zmago, čeprav predvsem v obrambi niso zaigrale najbolje. Tudi nasprotnice niso blestele, tako da je bilo srečanje samo na trenutke zanimivo. Za domače odbojkance se je prvenstvo končalo že pred tem kolom, zato je nekoliko manj prepričljiv nastop tudi razumljiv.
Goričanke niso imele lepih spominov na prvo tekmo s tem nasprotnikom, saj so morale po petih setih (tie break 1:15) priznati premoč domačink. Zato so se želele predvsem oddolžiti za ta poraz, kar jim je na koncu tudi uspelo.
Tekma se ni začela preveč dobro, saj je Del Doge povedel z 11:8, toda po dokaj izenačeni končnici so set le dobile olimpijke. Pri tem pa je treba tudi povedati, da so jim delo gostje precej olajšale, saj so samo v tem setu Goričankam s svojimi napakami podarile kar 7 točk. Tudi drugi set, čeprav rezultatsko prepričljiv v korist Olvmpie, je bil precej trd, toda na koncu je bila Olympia le boljša. Po vodstvu z 2:0 so se gostje povsem pre-
dale, tako da prave igre ni bilo več, domača ekipa pa je brez težav vknjižila novi točki.
Sokol - Fiume Veneto 3:1 (10:15,15:10,15:5, 15:9)
SOCA SOBEMA: T. in L. Masten, Vidali, Vi-sentin, Marucelli, Kosmina, Skerk, Semec.
Sokolovke so se od svojih gledalcev poslovile s solidnim nastopom in lepo zmago proti ekipi, ki je imela prej šest točk več na lestvici. Sokol je v prvem setu igral slabše. Sprejem je pešal, gradnja igre je bila pomanjkljiva, servis pa premalo napadalen. Po vodstvu Sokola s 4:0 so vajeti igre v svoje roke prejele Pordenončanke. Povsem drugače je bilo v preostalih treh setih, v katerih je pri Sokolu skoraj vse teklo kot po olju,. V napadu se je razigrala Erika Skerk, Martina Vidali pa se je izkazala z dobrimi servisi.
MOŠKA C2UGA
Gredo - Oljmpia CDR 0:3 (12:15,6:15,13:15)
OLVMPIA: S. Terpin 4+18, J. Terpin 4+5, Maraž 5+11, Sfiligoj 3+6, Dorni 4+2, Pintar 4+2, Bensa 1+0, Terpin 0+0, Komjanc 0+1.
. Dober nastop in gladka zmaga Oljmpie v Gradežu. Tokrat so se Goričani izkazali, še posebej pa velja pohvaliti mladega Nikolaja Pintar, ki je s svojimi podajami večkrat ukanil nasprotnikov blok. Zelo dobro pa je igral tudi Simon Terpin, ki je svojim znanim igralskim lastnostim dodal tokrat še izredno taktično zrelost.
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
SSG - Danes, 12. t.m., ob 16.00 (abonma red C): M. Costanzo »Izpraznjeno vrni«. Režija Jasa Jamnik. Nastopata Polona Vetrih in Adrijan Rustja. TSFestival: odrezek F4.
SSG gostuje s predstavo G. Taborija »Mein Kampf« v torek, 14. t. m., ob 16. in ob 20. uri na Ptuju; v sredo, 15. t. m. in v Četrtek, 16. t. m., ob 20. uri v Mestnem gledališču v Ljubljani.
V	petek, 17. t. m., ob 20. uri gostuje v Kopru s komedijo M. Costanza »Izpraznjeno vrni«. TSFestival: Jutri, 13. t. m., ob 21. uri: Piera Degli Esposti »Stabat mater« Antonia Taran-tina. Režija Cherif. TSFestival: odrezek F10. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico:
V	torek, 21. t.m., ob 20. uri (red A) - G. Verdi »La Traviata«. Dirigent T. Severini. Režija U. Santicchi. Predstave bodo trajale do 2. junija
Gledališče Rossetti
Danes, 12 t. m., ob 16.00 (red prva nedelja): »Shakespeariana«, tekst in režija Giorgio Al-bertazzi. Igrata G. Albertazzi in B. Toccafon-di. Predstava v abonmaju: odrezek 10 rumen.
V	torek, 14. t. m., ob 20.30 (red premiera): P.P. Pasolini »I Turcs tal Friul«.
V	teku je predprodaja vstopnic za predstavo P.P. Pasolinija »I Turcs tal Friul« (od 14. do 19.5.) in vse predstave festivala (gledališče tel. 54331, Pasaža Protti tel. 630063).
TS FESTIVAL Gledališče dei fabbri
Danes, 12. t. m., ob 16.00 (red prost): Stalno gledališče F-JK: L. Archibugi »La notte della vigilia«. Režija G. Ferro. Predstava v abonmaju: odrezek 22 bel (po izbiri).
Avditorium Muzeja Revoltella Danes, 12.t. m., ob 21. uri: Patrizia Zappa Mulas v G. Manfridijevi »Arsa». Režija Silvano Piccardi. TSFestival: F9.
Gledališče Cristallo
Jutri, 13. t. m., ob 22. uri »La crepa« Massi-ma Bavastra. TSFestival: predstava Fll.
KOROŠKA
CELOVEC
Avla Zvezne gimnazije za Slovence: v soboto, 18. t. m., ob 19. uri šolska akademija pod geslom »Človeški liki - sola v sliki«.
BOROVLJE
Kletna dvorana Posojilnice-Bank: v torek, 14. t. m., ob 19.30 informacijski večer »Varčevalni pakte - kako in kaj?« - predava davčni svetovalec Hermann Klokar.
TINJE
Dom prosvete Sodalitas: jutri, 13. t.m., ob 10. uri - Moje pesmi - bere prof. Franc David; v torek, 14. t. m., ob 19.30 predavanje Klausa Zellhoferja »Desničarski teror v Avstriji«.
ŠENTJAKOB V ROŽU
Regionalni center - Katoliško žensko gibanje: v sredo, 15. t. m., ob 19.30 srečanje z domačimi ustvarjalkami in odprtje razstave.
BRNCA
Kulturni dom - SPD DobraC: v sredo, 15. t. m., ob 20. uri 90-letnica SPD DobraC. Nastopajo oktet Suha, VaSCani pojo, Polizeichor Villach, tamburaši SPD Šentjanž, mladinska skupina SPD Jepa-Basko jezero.
PLIBERK
Pri Brezniku: v sredo, 15. t.m., ob 19.00 -Srečanje Glasbene Sole na Koroškem in GS Ravne.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
»Kdo so drugi« - Gregorčičeva dvorana v Ul. sv. Frančiška 20: v torek, 14. t. m., ob 18. uri predstavitev slovenskega prevoda knjige Alexandra Langerja »Odločitev za sožitje«. Sodelujeta Rosella Pisciotta, Ace Mermolja, Andrej Furlan in Marino Vocci.
GLASBA
TRST
Glasbena matica - šola »M. Kogoj«
vabi na zaključne akademije po naslednjem razporedu: v petek, 17. t. m., ob 20.30 v Goethe Institutu (Ul. Coroneo 15); 20.5., 23.5., 27.5. in 29.5., ob 20.30 v Baziliki Sv. Silvestra (Trg Sv. Silvestra 1); v Četrtek, 6.6., ob 20.30 v EvangeliCansko-luteransko cerkev (Largo Pamfili).
Gledališče Miela
Glasbena mladina Italije-Koncertna sezona 1996
V	četrtek, 16. t. m., ob 20.30 bosta nastopila Nicoletta Sanzin (harfa) in Nicola Bulfone (klarinet).
V	četrtek, 30. t. m., ob 20.30 koncert pianista Rosaria Mastroseria.
Koncertna sezona se bo zaključila 13. junija s koncertom Kvarteta iz Veneta.
Rossetti
V	torek, 21. t. m., ob 21. uri celovečerni koncert Enrica Ruggierija. Predprodaja vstopnic je v teku. Koncert je izven abonmaja. Izkaznice niso veljavne.
Avditorij Muzeja Revoltella
Nedeljski koncerti - Jutri, 12. t.m., ob 11. uri - nastop »L’ensemble strumentale«.
BOLJUNEC
Pivnica HI. Generazione V petek, 17. t.m., ob 21. uri bo nastopila skupina Midnight Express Blues band; v petek, 24. t.m., ob 21. uri pa skupina Back door Blues; 31. t.m. pa ansambel Xi’An. RICMANJE
Danes, 12. in 19. t.m., ob 17.00 - 10. izvedba Promenadnih koncertov. Nastopajo Mladinski pihalni orkester Glasbene Sole Viva - Zagorje, Pihalni orkester Videm - Krško, Godba Ricmanje in Delavska godba - Trbovlje. VIZOVLJE
Danes, 12. t. m., ob 18. uri bo v športnem centru »Pevsko srečanje zborov pobratenih občin«. Nastopili bodo MoPZ Dragotin Kette, DZ Ilirska Bistrica ter MoPZ in ZPZ Igo Gruden.
GORICA
Kulturni dom: danes, 12. t. m., ob 17.30 koncert simfoničnega orkestra G. Verdi iz Trsta.
RAZSTAVE
TRST
Konjušnica miramarskega gradu: do 23. junija je na ogled razstava »Karel Teige. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«.
Muzej Revoltella: na ogled je ena najlepših kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Malabottiju; danes, 12. t. m., ob 11. uri vodil obisk dr. Maurizio Lorber.
Muzej Rižarne pri Sv. Soboti bo odprt do 15. t. m. od torka do sobote od 9. do 18. ure. Železniška postaja: do 18.5. razstavlja Robert Kozman.
Galerija Rettori Tribbio 2 (Piazza Vecchia
6): danes, 11. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Marcella Di Tomasa.
Občinska galerija na Trgu Unita: Se jutri, 13. t. m. je na ogled fotografska razstava o CšCenju mlak in kraških jam »SOS Ambien-te«.
Galerija ISIS-U1. Corti 3/A: na ogled je razstava Aleksandra Starca.
Gostilna Stalletta-Ul. Giuliani 36: do 22.6. je na ogled razstava desetih tržaških slikark. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): na ogled je razstava Josepha Stabilita.
Sedež letovišCarske ustanove (Ul. S. Nicolo 20): jutri, 13. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Brigide Nussdorfer.
BOLJUNEC
V Pivnici III. generazione razstavlja Giusy Grisafy.
GORICA
Katoliška knjigarna: na ogled je razstava tržaškega slikarja Deziderija Švare.
Kulturni dom: na ogled je razstava goriske slikarke Laure Grusovin.
ŠTANJEL
V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava »Kras 1 - pod drobnogledom« Davida Terčona.
KOROŠKA___________________
CELOVEC
Galerija Freund: razstavlja Herbert Schiigerl. Galerija Carinthia (Stari trg 30): razstavlja Gottfried Fabian.
Galerija pri Joklnu (Badgasse 7): jutri, 13. t. m., ob 19.30 otvoritev razstave Paola Pascut-tija (slike) in Damjana Balbi (fotografije); glasbeni okvir Marko Feri (kitara).
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gi-roncoli.
Galerija Holzer: razstavlja Osvvald Oberhu-ber.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center: na ogled je razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro, modro, Crno».
ROŽEK
Galerija Sikoronja: do 12.5. razstavlja Hugo VVulz.
TINJE
Galerija Tinje: razstavlja Peter Gsettner.
BISTRICA NA ZIUI
Galerija Drami: razstavlja Oskar Rotovnik -Oki.
GLEDALIŠČA
SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubljana tel: Oči/221-511
SLOVENSKO NARODNO SLEDAttiČE
DRAMA
-1 -| JiiiifiiiMiiiMiiini_
Sofokles, H. Muller: FILOKTET Jutri, 13. maja, ob 19. uri, za abonma DIJAŠKI 8 VEČERNI, in IZVEN. Dvojni projekt. RAZPRODANO!
Sreda, 15. maja, ob 19. uri, za abonma DIJAŠKI 2 VEČERNI. Dvojni projekt.
D. Jovanovič: ANTIGONA Četrtek, 16. maja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
ZADNJIKRAT V SEZONI!
Mala drama
I. Horovitz: INDIJC HOČE V BRONX Jutri, 13. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
ZADNJIKRAT V SEZONI!
P. Ridley: DISNEV RAZPARAC Torek, 14. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana tel: 061/331-950
•.a*Hwxan Mtioe***. aunutSC* v umu**«
Pavel Sivic: CORTESOVA VRNITEV Torek, 14. maja, ob 19.30, za abonma TOREK.
Petek, 17. maja, ob 16.30, za abonma PETEK in IZVEN. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852 Jutri, 13. maja, ob 20. uri:
E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE,
za abonma MLADINSKI 1 in IZVEN. A. Miller: POGLED Z MOSTU Torek, 14. maja, ob 15.30, za abonma TOREK POPOLDANSKI in IZVEN.
Sreda, 15. in četrtek, 16. maja, ob 20. uri: G. Tabori: MEIN KAMPF. Gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta.
Mala scena
Peter Shaffer: EQUUS Torek, 14. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Petek, 17. maja, ob 21. uri, za IZVEN in KONTO.
L. VVilson: ZAŽGI!
Sobota, 18. maja, ob 22.30, za IZVEN in KONTO.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 tel.: 061/314-962
Veliki oder
Danes, 12. maja, ob 20. uri:
J. Lorenci: ANTIGONA.
Predstava je v okviru 50. obletnice AGRFT.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
Vilharjeva 11, Ljubljana tel: 061/125-33-12
Vito Taufer: SILENCE
Petek, 17. maja, ob 19.30, za IZVEN.
Petek, 24. maja, ob 19.30, za IZVEN.
SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206
Opera in balet
G. Donizetti:
LUCIA Dl LAMMERMOOR Danes, 12. maja, ob 18. uri, za abonente in IZVEN.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR. Rotovški trg 2 tel.: 062/26-748
Danes, 12. maja, ob 15. uri:
TEATRO MUF, MENICO CITZY: LUTKOVNA CAROBNOST-POGOVOR BREZ BESED, za otroke od tretjega leta naprej. ODPRTJE 7. MEDNARODNEGA LUTKOVNEGA FESTIVALA POLETNI LUTKOVNI PRISTAN '96
Nedelja, 19. maja, ob 11. uri:
B. Gregorič-J. Sitar:
PORCELANASTA MUCA, za otroke od petega leta naprej.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326
Jutri, 13. maja,
ob 9.30 in 10.45: Z. Krilič: JAJCE Gostovanje v Sežani.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
KRANJ
Glavni trg 6
tel.: 064/222-681. 222-701
Zijah A. Sokolovič: GLUMAČ ... JE GLUMAČ... JE GLUMAČ Sobota, 18. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
SLOVENSKO
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5 tel: 063/25-332
Eugene Labiche:
FLORENTINSKI SLAMNIK
Jutri, 13. maja, ob 10.30,
za abonma Srednja trgovska Sola
Celje.
GLEDALIŠČE PTUJ Slovenski trg 13 tel.: 062/771-494
Torek, 14. maja, ob 20. uri: SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TRST: G. Tabori: MEIN KAMPF.
CANKARJEV DOM || RAZSTAVE
Gledališče
Nedelja, 19. maja, ob 20. uri (gledališki abonma CD), in ponedeljek, 20., ob 16. in 20. uri: PICCOLO TEATRO Dl MILANO, PIERRE MARIVAUN: OTOK SUŽNJEV, komedija. Režija Giorgio Strehler. Predstava je v italijanskem jeziku, sočasni prevod v slovenščino.
Glasba
Sobota, 18. maja, ob 20. uri: ZLATI ABONMA: KOMORNI ORKESTER AKADEMIJE ST. MARTIN IN THE
FIELDS. Vodja Kenneth Sillito. Program:
W. A. Mozart, E. Elgar, K. Penderecki, J. Turina, B. Britten.
Film
UNDERGROUND
(PODZEMLJE), 1995. Režija Emir Kusturica. Danes, 12. maja, ob 20. uri.
(do četrtka, 16. maja) Razstave Marc Chagall (1887-1985): 96 jedkanic na temo knjige Nikolaja V. Gogolja Mrtve duše. Razstava bo na ogled do 31. maja.
Blagajna je odprta od 11. ure do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015.
GLASBA
DISKOTEKA PC-3 DAKOTA BTC, dvorana E. Liubliana
Jutri, 13. maja, ob 21. uri:
ACCORDION PROJECT 1996. Guy Klucevsek (ZDA), Maria Kalaniemi (Finska), Bratko Bibič (Slovenija), Otto Lec-hner (Avstrija), Lars Hollmer (Švedska).
KUD
FRANCE PREŠEREN Korunova 14, Ljubljana
Torek, 14. maja, ob 20. uri: KEP ONE. Rock punk metal koncert.
Sobota, 18. maja, ob 20. uri: KILLDOZER. Zadnje srečanje s ameriško bard rock punk le-
gendo.
SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Liubliana
Danes, 12. maja, ob 11. uri:
KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA AKADEMIJE ZA GLASBO. Solist: Klemen Golner, klavir. Dirigent Milivoj Surbek. Program: G. Holst, I. Stravinski, M. Schneider.
Torek, 14. maja, ob 19.30: KOMORNI KONCERT na katerem bo nastopil Jurij Hladnik, klarinet, ob klavirski spremljavi Vlaste Doležal-Rus in Breda Stembergar, flavta, ob klavirski spremljavi Dijane Tanovič. Program: Schumann, VVeber, Rei-necke, Marais, Martin.
GALERIJA KAPELICA Kersnikova 4. Ljubljana
Rajko Bizjak: Fotografije Razstava bo na ogled do 21. maja.
KUD
FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana
Marjan Gregorič Rock izre(a)zi Razstava bo na ogled do 20. maja.
NARODNA GALERIJA Puharjeva 9. Liubliana
HRVAŠKA FOTOGRAFIJA 1848 - 1951
Razstava bo na ogled do 16. junija.
AVLA NOVE LJUBLJANSKE BANKE Trg republike 2. Ljubljana
Janez Knez, A. D. Knez in Janez Mišo Knez Digitallure. Zapisi. Motiv. Skupinska razstava iz cikla Očetje in sinovi, matere in hčere (do 17. maja). MGLC
GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Ljubljana
Getulio Alviani Slike Razstava bo na ogled do 9. junija.
ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO
Nedelja, 12. maja 1996
VICTORIA ODLOČNO PO OČETOVIH STOPINJAH
Plesna noč mlade švedske princese
Slovesno so jo sprejeli v red odličnikov
Osemnajstletna švedska prestolonaslednica princesa Victoria je, kot je videti, odločena, da stopi po očetovih stopinjah. Dolga leta pričakovanja in priprav so obrodila sadove.
Opasali so ji modro prepasnico - insignijo reda
Pred kratkim se je pridružila staršema, kralju Karlu Gustavu in kraljici Silviji, na plesu v Stockholmu, kjer so jo sprejeli v red odličnikov, ki ga je leta 1653 ustanovila kraljica Kristina. Ob tej priložnosti so
jo opasali z modro prepasnico - insignijo reda. Po formalnem delu prireditve se je princesa Victoria, kjub zavezujoči toaleti, vedro in polnokrvno zavrtela po plesnem podiju in preplesala vso noC.
S prevzemom prestola bo postala tudi poveljnica švedskih vojaških sil, zato se je odločila, da nekaj znanja na tem področju ne bo odveč. Njena prošnja, da bi tako kot njen oCe služila v vseh treh vejah voj-
ske, in to najmanj dve leti, je naletela na gluha ušesa staršev in predstavnikov vojske. Vendar že oblikujejo naCin šolanja, ki bo mladi princesi omogočil vpogled v vojaške spretnosti, ne da bi jo obremenjeval.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
X	ŠPORTNICA V FINALU	NEGIBNOST, NEDELAV- NOST	LEVIČAR	KRAJNA KOČEVSKEM	KRAJ PRI LJUBLJANI	NAJVISJA GORA SVETA	SLOV. GEOGRAF (MILAN)	NITAST IZRASTEK NA KOZI SESALCEV	RADON	MESTO NA OTOKU KIUSU, JAPONSKA	ZIMBABV. POLITIK (JOSHUA)	AVTOR: MARKO DRESCEK	NASPROTNIK V DISKUSUI	GORSKI SVET (GORENJSKO)	SPODNJI DEL POSODE	ENOTA RADIJSKEGA ALI TV PROGRAMA	HRV. PEVEC ROBIČ	ATENSKI DRŽAVNIK IN VOJŠČAK	SLADEK SOK RASTLIN	CARLUS KLEIBER
LEPOTNA POSODOVKA (MONSTERA)												0RD0NA- NCNI OFICIR								
PRVI SKLON												PIONIREK GOSTINSKI LOKAL								
KRAJŠA NOVELA									ELEKTRIČNI VODNIK LAVO ČERMELJ											OPERNA PEVKA PUSAR- JERIC
ANTIČNO RAČUNALO					OSEBA, KI RAKLAMIRA										MESTO V SZ ITALUI					
					SODNI ZBOR										OLIVER DRAGOJEVIC					
FIGURA, PODOBA				ORODJE ZA SEKANJE AEG. GENER. IJUAND.I						SKANDIN. MOŠKO IME				VOKAL IN SOGLASNIK VRSTA KUNCA			KITAJSKA UTEŽNA MERA			
IVAN LENDL			HIŠNI ČUVAJ ZENSKA, KI IMA OTROKA				GLAVNO MESTO GANE (IZCRKARAK	ANG. FILMSKI IGRALEC NELSON	KOS BLAGA	MUSLIM. MOŠKO IME (IZCRKMIRA)	POZITIVNA ELEKTRODA						RAZDOBJE VEK RELIGIJA, VERSTVO			
KRAVA SIMENT- ALSKE PASME											RADIOTELE- VIZIJA OTOK ČAROV KIRKE				FRANC. TISKOVNA AGENCIJA	RIMSKA SEST BENETKE			MEDICIN. KIRURGŠKA IGLA	POSODA ZA KOPANJE
FRANC. PESNIK (TRISTAN)						VRSTA PERZIJSKIH PREPROG ERIK TUL							CITAT							
ZDRAVLJENJE S KEMIČNIMI SREDSTVI													OPUŠČANJE ZLOGA V BESEDI							
GLAVNO MESTO JORDANIJE (IZCRKMANA					NEKDANJA AMERIŠKA SMUČARKA MCKINEV							A	ČERNE PETER			SIRSKI ČASTNIK (HAFEZAL)				
crvsv
‘<E>
‘VdVTMVI
‘nviw
‘VZ3HMV
‘VtidVMLOkm
‘N3CI3AVN
‘NVJNHDl
‘V3VZ.1,
‘IA
‘AJ.H
‘VN3VJ.N3IN1S
‘VH3
‘VdONV
‘saa
‘TI
‘NVJL
‘lo
‘3AO
‘Dvaas
‘wi
‘V1SOV
‘INVTNVTiaa
‘XVHV
‘TINCIOAOTO.I,
‘VIHTMON
‘aaaiciNOd
‘NINTVAONaiAII
‘DNVNOOHO
‘NOaON3aOTI3
lOUABJOpOA
:A3XIS3H
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) in 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Sjjd Kotiček: Baltazar M TV DNEVNIK JEM Športna tribuna Alpe - Jadran
RAI 2
RETE 4
ITALIA 1
S
RAI 1
Aktualno: Euronevvs Dok.: Kvarkov svet -Divji zajec - Antilope iz Kal ah arij a (J. McCarthy, vodi Piero Angela) Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Tom & Jerry Kids Variete: L’albero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino, vmes risanke Nabožna odd. Sedmi dan Masa
Aktualno: Zelena Črta (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik
Variete: Domenica in , (vodijo Mara Venier, An-drea Roncato, G. Galeaz-zi, G. Casella), vmes (16.50) športna odd. Cambio di campo Dnevnik
Šport: 90. minuta Variete: Domenica in Vremenska napoved, dnevnik in Šport Variete: Per Atlanta sem-pre dritto - Oddaja o olimpijskih igrah ’96 v Atalanti (vodita Fabio Fazio, S. Dandini)
Variete: Festa della mam-ma (vodita Milly Carluc-ci, Toto Cotugno, Cino Tororella)
Dnevnik
Aktualna odd.: TV 7 Aktualno: Hotel Babylon Dnevnik in vreme Lirika: Otello (G. Verdi, pojejo Mario del MOna-co, Renato Capecchi, Ro-sanna Carteri, ’58) Avtorski portret: Renzo Vespignani
Variete: In famiglia - V družini, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik TG2 Risanke
Nedeljski Disney Dokumenti Nan.: Blossom Variete: V družini Dnevnik, oddaja o motorjih, 13.30 rubrika Te-lecamere in vreme Film: Riuscira 1’ avvoca-to Franco Benenato a sconfiggere il suo acerri-mo nemico il pretore Ciccio De Ingras? (kom.) SPort: tenis Nedeljski Disney Film: Due piccoli grandi amici (pust.. ZDA ’68) Nogomet A lige Vreme in kratke vesti SPort: Domenica sprint Dnevnik Tg2
Film: Lo chiamavano Bulldozer (kom.. It. ’78) Aktualna odd. : Diversi -Različni
^ Dnevnik in vreme 21 Zidovska kultura TGR Sredozemlje Umi Film: Americano rosso
^ RAI 3
Variete: Fuori orario Dober dan, glasba!
Šport: Turin Marathon Aktualno: V Evropi Variete:	Hollywood
party, 13.40 Pubblimania Deželni dnevnik Šport: tenis
Šport: Quelli che aspet-tano..., 15.55 Quelli che il calcio... (vodi F. Fazio), 18.00 Stadio sprint Avtomobilizem F 3000 Vreme, dnevnik, deželne vesti, šport
Aktualno: Gospodarstvo 20.15 Blob Cartoon Film: Testimone per un doppio gioco (dram., i. Grant Show, M. Pitillo) Dnevnik, deželne vesti Športna nedelja (vodita J. Volpi, M. Leofredi)
Nočni dnevni Ponedeljkov proces Variete: Fuori orario Nad.: Cristoforo Colom-bo (’68)
Film: La notte brava (dram., It. ’59)
Nan.: Wings, 6.20 Donna in carriera, 7.00 Jefferso-novi, 7.30 Družina Bradford, 8.30 Avvocati a Los Angeles Nedeljski koncert Aktualna odd. o gospodarstvu: Re Mida, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Tg4 Rubrika o medicini Nan.: Burk
Film: Glory (vojni, ZDA ’89, i. M. Broderick) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Luna di fiele (dram., Fr. ’92, i. P. Coyote, E. Seigner) Dnevnik
Film: Barton Fink - E’ successo a Hollywood (dram., ZDA ’91,r. J. Coen, i. J. Tuturro)
| Nedeljski koncert
§| CANALE 5
Na prvi strani Nabožna oddaja Frontie-re dello spirito Aktualno: Anteprima Nan.: Le nuove avventu-re di Guglielmo Tell Aktualno: Paese che vai -Potovanje po italijanskih deželah: Piemont (vodita Licia Colo, Corrado Te-deschi)
Glasba: Superclassifica Show (vodita G. Scotti, Martina Colombari) Dnevnik
Variete: Buona domenica (vodijo Lorella Cuccarini, Claudio Lippi, Maurizio Ferrini, sodeluje Ama-deus, 1. del)
Nanizanka: Časa Vianello (i. S. Mondaini)
Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 in vreme Glasba: Piu bella cosa Variete: Stranamore (vodi Alberto Castagna) Aktualne odd.: Target, 23.10 Nonsolomoda. 23.40 Corto circuito - (gosta fotograf Oliviero Tosc ani in semiolog Paolo Fabbri), vmes (0.15) dnevnik
Aktualna odd. o kulturi: Le notti deli’ angel o Film
Otroški variete, vmes nan. in risanke Varieteja :Bim Bum Bam, Viva la vela, risanke Nan.: TJ. Hooker Odprti studio Šport: Vodic nogometnega prvenstva, 13.15 Grand Prix
Nan.: Flipper - ZaCetna pustolovščina Film: La tigre e ancora viva: Sandokan alla ri-scossa (pust., It. ‘77, i. Kabir Bedi, P. Leroy) Odprti studio, vreme Aktualno: Fatti e misfatti Nan.: Baywatch - temna plat, 20.00 Mr. Cooper , 20.30 X-Files - Telepatija (i. David Duchovny, G. Anderson, David Hut-chinson, K. Kramer) Športna oddaja: Pressing (vodi R. Vianello) Variete: Mai dire gol (Gialappa’s Band)
Italija 1 šport Film: Chicago Joe (dram., VB ‘90, i. K. Sutherland, E. Lloyd, Patsy Kensit) Nan.: Baywatch Film: Dealers (dram., VB ‘89, i. R. De Mornav, P. McGann, J. Castle)
# TELE 4
fr* Slovenija 1
Jekleni jezdeci, pon. 7. dela avstralske nadaljevanke
Peter in volk, lutkovna glasbena pravljica Obzorja duha Ljudje in zemlja AFS France Marolt Poročila
Papež Janez Pavel IL,
ameriški film TV dnevnik 1 Loto
TV dnevnik 2, vreme, Šport Zrcalo tedna Nedeljskih 60 Pekovski mojstri,
3. del francoske nadaljevanke
Včeraj, danes, jutri TV dnevnik 3, vreme film: Mama bo dopolnila sto let, španski film Poročila
{f" Slovenija 2
Nedeljska reportaža, pon. Kolesarska dirka po Slo-
Koper
Euronevvs
Sovražnik moje žene, italijanska komedija Slovenski program Kam vodijo nase stezice Korenine slovenske lipe: Domači obrti na slovenskem
TV dnevnik Aliča
Žrebanje loto Istra in...
Globus
Nedeljski Športni dnevnik Vsedanes - TV dnevnik Galebji otok, 1. del italijanske nadaljevanke Domžale: Tenis - Sloveni-an Open
OtO Hrvaška 1
veniji, pon. al'
21.50 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d’ arancio Nan.: Nice Friends Aktualno: Parole & Musiča (vodi V. Fiandra) Športna oddaja Dok.: Moderna umetnost Nan.: Napoleon in ženske, 22.50 Al lupo!
® MONTECARLO
20.00, 22.30, 1.00 dnevnik, 13.15,19.45 Spori Nedeljski spori Risanke Avtomobilizem Nan.: Charlie’s Angels Aktualna odd. o modi Odd. o motorjih: Crono Montanellijeva nedelja Športna odd.: Golagoal Variete: Tappeto volante Nan: Charlie’s Angels Aktualno: CNN News
Finale turnirja Slovenian Open, prenos EP v gimnastiki, prenos Motociklizem za VN Španije, posn.
DP v jadranju, posn. iz Izole Kajak - kanu, posn.
DP v nogometu: Biostart Publikum - Mura, posnetek
Izgubljene civilizacije, 10., zadnji del dok. serije VeCerni gost: dr. Alojz Bran Tiri skozi Cas, 7. del Majhne laži, 1. del Švedske drame
TV koledar Poročila Modli Max,
2. del risane serije So Cisto znoreli?
Risanka Arktika,
5. del dok. serije Moje trapasto življenje, 19. del ameriške serije Vedno v nedeljo Poročila
Noro zaljubljena, ameriški film Ribicija, 3. del ameriške risane nanizanke Tv fortuna I Dnevnik 'IHHl Bravo!
H Dnevnik
Poročena in z otroki, Hollywoodski otroci, 4. del dokumentarne serije Poročila



*
Slovenija I
5.00,	6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00.	17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika;
8.00	igra za otroke; 9.05 Perspektive v živo; 9.30 Sledi časa; 10.05 Vsaka vas ima svoj glas; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Gost; 16.20 Pod lipo domačo; 17.20 Minute za...; 18.05 Reportaža; 18.35 Pevski zbori; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19,00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.35 Popevka; 10.405 Gost; 11.35 Obvestila; 11.45 Gori. Doli. Naokoli; 13.00 Športno popoldne z aktualnimi informacijami, nogomet, zimzelene melodije; 14.00 Preolim-pijska odd.; 15.00 Morda niste vedeli; 15.30 Dogodki in odmevi, vreme, promet, šport; 16.05 Popevki tedna; 19.30 Top albumov;
21.00	Drugi val; 22.00 Zrcalo dneva, vreme.
Slovenija 3
8.00.	10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00
Evangeličansko bogoslužje; 10.05 Orkestri in solisti; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Zbori; 14.05 Igra; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Iz opernih in komornih opusov; 22.05 Sodobni literarni portret; 22.30 Vokalno-instru-mentalna glasba; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 -100,6 -104,3- 107,6 MHz)
8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, vreme;
8.15	OKO obveščajo; 9.00 Poti do zdravja;
9.15	Kmetijski nsveti; 9.30 Po domače; 10.10, 11.00 Primorski kraji in ljudje; 10.40 Power play; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Humorna odd.: Du, jes?i; 14.30 Športno popoldne; 15.00 Power play, 15.30 Dogodki in odmevi; 19.00 Dnevnik; 20.00 Primorska poje; 22.00 Zrcalo dneva; 22.15 Večer večnozelenih.
Radio Koper
(italijanski program)
8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,19.30 Dnevnik; 8.00 Igralka bere; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 10.35 Souvenir
d' ltaly;l 1.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Veliki interpreti; 13.40 Bella Bel-lissima; 14.30 V nedeljo; 17.45 Lestvica LP; 18.45 London Calling (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 19.30 Šport; 20.00 RMI.
Radio Trst A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Čebulčkove dogodivščine (r. A. Rustja, 1. del); 10,30 Veselo po domače; 11.00 Smeh ni greh; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Lepa Vida (I. Cankar, r. M. Kragelj); 15.10 Krajevne stvarnosti - Z naših prireditev; 16.40 Priljubljene melodije; 17.00 Šport in glasba; 18.30 Krajevne stvarnosti; 18.50 Potpuri; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17,10 Poročila; 10.30 Jutranji val.
Radio Koroška
6.00-7.00 Dobro jutro, Koroška! - G ute n Morgen, Karnten - Duhovna misel (žpk. Flo-rian Zergoi); 18.00-18.30 6 X 6 - Domače uspešnice.

Al
M



OVEN 21.3.-20,4: Čeprav vas bodo občasno obF^ skovale črne slutnje, se bo navsezadnje vselej vse izteklo tako, kot boža vas najboljše. Med drugim tudi zato, ker boste vseskozi ohranjali bistro glavo.
BIK 21.4,- 20.5.: Obšla vas bo želja po begu, vendar jo boste zlahka obradali. Pogumno se boste srečali s težavo, jo rešili kot za šalo in se brž lotih nove. Težave se bodo vrstile, vi pa boste rasli
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Zanesite se na svojo modro pamet, pa se vam ne bo moglo zgoditi, da bi vas kdo popeljal žejne preko vode. Zaupanje je resda hvale vredno, toda ne vsakršno; slepo je vredno pogreba.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Nekdo vas bo prisilil k temeljitemu prevrednotenju vrednostnega sistema. Id se ga držite kot pijanec plota Sprejeli boste nekaj sprememb in začeli kovati tihi načrt za spremembo na boljše.
LEV 23. 7.-23.8.: Navzven boste delovali mrakobno, na zaskrbljena vprašanja bližnjih pa se boste odzivali bodisi s trmastim molkom bodisi z odsekanimi frazami Do večera so boste izčistili in omehčali.
DEVICA 24.8.-22.9,: Vaš srček bo zavibriral v ritmu, ki se ga komajda spominjate. Sele ko boste ugotovili, da se razživi ob mislih na novo simpatijo, se boste zavedli, da se melodija imenuje ljubezen.
TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Brez uspeha se boste zaletavali v zid, vse dokler vas ne bo začela boleti glava in vas opozarjati na staro resnico, da je pred nepremagljivim zidom bolje počakati, da se poruši sam.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Krasila vas bo neizmerna volja, zato se boste izvlekli iz vsakega, še tako neugodnega položaja. Zna se vam tudi zgoditi, da se boste v navalu občutkov nadmoti zapletli v zanimivo godljo.
STRELEC 23.11.-21.12.: Gibali se boste po varnem polju zanesljivih prijateljev, medtem ko se boste novih obrazov na daleč izogibali. Le Cernu? Se mar ne spominjate več, da so bili tudi stari obrazi nekoč novi?
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Ljudje, M bodo deležni vaših jeremijad, vas bodo skušali potolažiti, vendar zaman. Slo vam bo namreč izključno zato, da bi v njihovih dušah vzbudili občutek sokrivde.
VODNAR 21. 1. -19. 2.: Navzven boste videti umirjeni in svetlogledi, v notranjosti pa vas bodo žrle skrbi. Dosti prej bedo minile, Ce jih boste spustili na piano, ne glede na izgubo lažne maske.
RIBI 20.2. - 20.3.: Čustvenim valovom boste dodali kopico samoobtozujodh besed, zato ni hudič, da se boste slejkoprej nekomu zasmilili in poželi točo pomilovalnih fraz. Bolje nic kot hudič.	y

RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
20.50
Kotiček: Baltazar TV DNEVNIK Športna tribuna
® RAI 1
Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.35, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo
Film: Amanti senza amo-re (dram., It. ’47, i. C. Ca-lamai, Roldano Lupi) Aktualna odd.: Verde-mattina - Nasveti, vmes (11.30) dnevnik Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa v rumenem (i. A. Lansbury)
Dnevnik, 13.55 rzbrika Ambarabš, gospodarstvo Film: II terrore corre sul Sume (pust, ZDA ’59, i. G. Scott, S, Connery) Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke in nan. Nan.: Zorro Dnevnik
Zanimivosti iz vsakdana: Italia Sera
Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi)
Vreme, dnevnik in Šport Kviz: Luna Park - La zin-
20.50
22.40
22.45
0.00
0.30
1.00
1.15
gara (tel. 0769/73921) Film: Sulle orme del vento (pust, ZDA ’92, i. R. Witherspoon, E. Ran-dall, M. Schell, S. Bok) Dnevnik
Aktualna odd. o politiki: Porta a porta (vodi Bruno Vespa)
Dnevnik in vreme,zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vreme Dok. Videosapere Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Film: La domenica della buona gente (dram., It. ’53, r. A.G. Majano, i. S. Loren, C. Romano)
RAI 2
7.00
8.25
9.20
9.50
10.10
13.00
14.15 14.40
16.00
16.05
17.15
17.50 18.00
18.15 18.45 19.35
19.50
Variete za najmlajSe, vmes nan. Blossom Nan.: Družina Drombush' Protestantizem Aktualno: Potrebujem te Aktualna odd.: Fuori dai denti, vmes (10.55) Ekologija v gospodinjstvu, 11.30 Tg2 33, dnevnik Dnevnik in vreme, 13.30 Navade in družba, 13.50 Rubrika o knjigah Bravo chi legge, 14.05 Quante storie flash Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik
TV film: Cadillac Girls (kom., ZDA ’93)
Kratke vesti - Tg2 Flash Ribrika o zdravju Tg2 33 Rubrika o potovanjih in izletih Sereno Variabile Vreme, dnevnik in šport j Nan.: Ispettore Tibbs Šport in predstavitev Tg2 Risanke: Go-Cart
20.30 20.50 22.00
23.30 0.00
Tg 2 - Dnevnik Nan.: Ispettore Derrick Aktualna odd.: Mixer Dnevnik in vreme Aktualno: Tv zone
A RAI 3
6.00
8.30
10.30
12.00
12.15
14.00
14.50
15.00
18.00
19.00
20.00 20.10
20.30
22.30 22.55
23.50 0,30 1.10 1.15 2.10
Jutranji dnevnik, drobci Film: I mo stri (kom., It. ’63, i. V. Gassman, U. Tognazzi, M. Mercier) Videosapere: Vstop prost, Zdravje, Hic sunt leo-nes, Media/Mente, Livingstone, Potovanje po Italiji, Znanstveni dnevnik, Cestni pisatelji, itd. Dnevnik
Aktualno: Telesogni, 13.00 Kljub vsemu, moja Itabja, 13.35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Tgr Eurozoom Športno popoldne: tenis Dokumentarec Dnevnik, deželne vesti Aktualno: 10 minut I Variete: Blob I Dok.: V kraljestvu živali (vodi Giorgio Celli) j Dnevnik, deželne vesti Nan.: Resnične zgodbe Aktualno: Money Line Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario Šport: tenis Nad.: Časa Cecilia
RETE 4
ITALIA 1
IT Slovenija 1	@ KOPER
7.00
8.00
12.30
13.30 14.00 14.15
15.30
17.45
19.25
19.50
20.40
22.35
Gospodarstvo Nan.: Avvocati a Los Angeles, 9.00 Un volto, due donne; 10.00 Zinga-ra, 10.30 Renzo in Lucia, 11.45 La forza deli’ amo-re, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik
Medicine a confronto Nad.: Sentieri Film: La contessa di Hong Kong (kom., ZDA '66, i. M. Brando) Aktualne teme: Giorno per giorno Dnevnik in vreme Variete: Game Boat, vmes risanke Sailor Moon Film: Doppio taglio (krim., ZDA ’85, i. Glenn Glose, JeffBridges)
Film: Orchidea selvaggia (kom., ZDA ’89, i. M. Rourke), vmes (23.30) dnevnik
CANALE5
6.00
8.45
11.30
13.00
13.25
13.40
14.15
14.45
16.00
17.25
18.00
20.00
20.25
20.40
22.50
23.15
1.30
2.30
Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Shovv (pon.) Televizijsko sodisče Forum (vodita R. Daila Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang)
Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby, K. Knight Pul-liam, M. J. VVarner) Variete: Časa Castagna Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: II villaggio dei cor-sari
Kviza: OK, il prezzo e giusto! (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La mota della fortuna (vodita Mike Bongiomo, A. Elia) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Lello Arena, Enzo lacchetti)
Film: Maniaci sentimen-tali (kom., It. ’94, r. S. Iz-zo, i. Ricky Tognazzi, B. De Rossi, V. Logan) Dnevnik
Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes (0.00) dnevnik Tg5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Target
	Otroški variete	
	Aktualno: Secondo noi	
	Nan.: Super Vicky	
	Variete: Pianeta bambino	
	Nan.: MacGyver, 11.25	
	aktualna odd. Planet, 11.30 TJ. Hooker	
	Odprti studio, 12.45 Fatti	
	e misfatti, Šport studio	
	Variete za najmlajse, vmes risanke	
	Varieteja: Colpo di fulmi-	
	ne, 15.05 Generazione X	
	Aktualne zanimivosti:	
	Planet	
	Nan.: Bayside School,	
	16.45 Beverly Hills,	
	17.45 Primi baci	
	Odprti studio, vreme,	
	18.45 Secondo noi, 18.50	
	Šport studio	
	Nan.: Baywatch (i. Pomela Anderson, Alexandra	
	Paul), 20.00 Mr. Cooper	
	Film: Poliziotto in blue	
	jeans (krim., ZDA ’91, i.	
	C. Slater, M. Jovovic)	
	Variete: Mai dire gol del lunedi	
	Aktualno: Fatti e misfatti	
	Šport: rally, 0.10 Italija 1 šport	
	Aktualno: Planet	
	Nan.: Super Vicky , 1.50 Le ragazze della Terra...	I
		
Videostrani
Pravljice iz lutkarjevega vozička, 2. del Akvarij
Arabela se vrača, 10. del Ciklus filmov Carlosa Same, Mama bo dopolnila sto let, pon. špan. filma Poročila
Novice iz sveta razvedrila, pon.
Tedenski izbor: Utrip Zrcalo tedna Za tv kamero Forum
Nedeljska reportaža Večerni gost
Dober dan, Koroška, pon. TV Dnevnik 1 Radovedni Taček Tv oko, 10. del Simpsonovi, 32. del ameriške nanizanke Lingo, tv igrica Risanka Žrebanje 3x3 TV Dnevnik 2 Sostanovalke, 3. del angleške nanizanke Omizje
Slovenska srečanja: Janez Pavel II. in Slovenci TV Dnevnik 3 SeaQuest, 20. del ameriške nanizanke Svet poroča Poročila
# TELE 4
Q 19.30, 22.00, 0.05 Do-I godki in odmevi y Nad.: Fiori d’ arancio y Nan.: Napoleon in žen-
0 Nan.: The Cat, 21.00 Sot-to im cielo di fuoco Gospodarstvo Caffe dello šport
(•) MONTECARLO
21.55
22.35
0 20.00, 22.30, 0.30 Dnev-■ nik, 13.15,19.50 Šport m Nan.: Free Spirits M Film: Tutte le ragazze lo I sanno (kom., ZDA ’57) ■Miril Varieteja: Tappeto volan-te, 18.00 Zap zap The Lion trophy Shovv Film: McKlusky, meta uomo meta odio (’74) Film: Giardini di pietra (dram., ’87, i. J. Caan) Nan.: Hitchcock
19.15
20.30
22.35
1.00
IT* Slovenija 2
	Euronevvs
	Učimo se tujih jezikov, francoščina, 7. del
	Angleščina
	Turistična oddaja
	V žarišču
	Christy, 1. del
	Presodite
	Sobotna noč
	Studio City
	Športni pregled
	Sostanovalke, 2. del angleške nanizanke
	SeaQuest, 19. del
	Miinchenčana v Hamburgu, pon. 6. dela
	Po Sloveniji
	Sedma steza
	Angleška glasbena lestvica
Osmi dan
*8H8 Boloxi Blues, am. film Brane Rončel izza odra Euronevvs
	Euronevvs
	Nedeljski športni dnevnik
	Globus
	TVD mladi
	Slovenski program Studio 2 šport
	Primorska branika
	Vsedanes
	Istra in...
RO	Goli Evrope
	»11 piacere degli occhi« -tedenska oddaja o filmu
	Aliča, evropski kulturni magazin
VAM	Vsedanes
	Euronevvs
	Slovenski pogram Sportel
OtO Hrvaška 1
	Dnevnik
	Ljubezen, 243. del nadaljevanke
	Courtneyevi in hiše Courzon, pon. am. filma
	Otroški program
	Poročila
	Zgodba
	Delavnica za majhne
	Kristalno cesarstvo, 118. del am. nadaljevanke
	Kolo sreče
	Alpe-Donava-Jadran
	Dnevnik
	Živa resnica
	Zvezde nad: Nada Subotič
rm	Glas domovine
	Dnevnik
	Slika na sliko
	Črni mesec, fr. film
	Poročila

Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00,
12.00,	14.00, 17,00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 10.30 Pregled tiska;
12.05	Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti;'13.10 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih: Pred papeževim obiskom; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 22.40 Slovenski pevci šansonov in evergrinov;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.30, 9,30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8,40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Ekološke teme; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 14.45 Gost; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.40 Tema popoldneva; 18.00 Študentski rock; 19,30 Ameriška countr/ lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.23 V soju žarometov.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00.	18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05
Čas in glasba; 13.05 Igra za oroke; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 DivertP mento; 16.40 Ekonomska politika; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.05 Dvignjena zavesa; 22.25 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek
Radio Koper
(slovenski program)
8.30, 9.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30,19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 9.00 Kulturne napovedi; 9.45 Odgovori na «rešeto»; 10.40 Power play; 11.00 V podaljšku - športni rezultati; 12.20 20 modrih; 13.00 Daj, poveji; 15.00 Povver play; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 16.55 6 prešernih; 17.00 Parlamentarna kronika; 18.00 Bla bla radio; 19.30 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10,30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.35 Pred naše mikrofone; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.40 Souvenir d' ltaly; 11.00 Ri-belli e dannati;
11.15 Dialog; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Tuttoscuola; 15.00 Fonorizzonte;Ob 16-ih; 18.45 Magic bus; 19.45 Šport; 20.00 RMI.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na barko kliče strel; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Smrt v Benetkah T. Mann, (prip. Ivo Barišič, r. M, Sosič, 6. del); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Na otroškem valu (T. Rojc); 15.00 Pot-puri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba: MePZ Jacobus Gallus; 18.00 Znanstvene raziskave: Študent naj bol; 18.35 Glasbeni predah; 19.30 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja (Horoskop); 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20,30 Loža v operi.
Radio Koroška
18.10-19.00 Kratek stik.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
r . . SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
	K	h,	6	66	666	H	ESU		8	6	255	A			C	A
																
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 05.32 in zašlo ob 20.24 Dan bo dolg 14 ur in 52 minut.
/Lunine mene '
O
Luna bo vzšla ob 3.06 in zašla ob 14.45. Mlaj bo 17. maja, ob 13. uri in 46 minut.
V
SNEŽNE RAZMERE
Mariborsko Pohorje
Ribniško Pohorje
Golte
Vogel
Krvavec
Velika Planina
Kanin

PLIMOVANJE
Danes: ob 1.25 najnizje -23 cm, ob 6.58 najvisje 11 cm, ob 12.42 najnizje -28 cm. ob 19.25 najvisje 43 cm.
Tutri: ob 2.08 najnizje -34 cm, ob 8.00 najvisje 18 cm, ob 13.36 najnizje -29 cm, ob 20.03 najvisje 48 cm.
Vremensko občutljivi ljudje bodo bolj nerazpoloženi in se bodo težko koncentrirali.
O
KRANJSKA GORA ,
/vZJ’	7/15 TRZlŽ' 10/17
s~\	9 GRADEC
<5-&>
—7

TFMPFPATUPE IN Snežna odeja je dokaj
utrjena, vendra zaradi toplega vreme-VISINE SNEGA V GORAH na zmehčana, v višjih l^ah pa ponoči zamrzne, tako da zjutraj in del dopoldneva drži človeško tezo. Na območjih, kjer so se večje količine napihnjenega snega, je nevarnost proženja snežnih plazov 2., sicer pa je sploSna nevarnost minimalna, 1. stopnje.
°C
500 m 17 1000 m 12 1500 m 10 2000 m 6 2500 m 2 2864 m 0
ZAGREB n/18 O
V Sloveniji: Se bo nestalno s krajevnimi padavinami, delno kot plohami ali posameznimi nevihtami.
Obeti: tudi v torek so Se možne krajevne padavine delno kot plohe.
v ^			/ v	V V	)		 1				
r"l	■■			3
Največji leteči dinozaver
LONDON - Skupina evropskih peleontologov je v Jordaniji identificirala ostanke najvecjega letečega dinozavra, ki je sploh najveCje doslej znano leteče bitje. Živel je pred 65 milijoni let, razpon njegovih kril pa je meril 12 metrov. Žival je bila velika kot majhno letalo, imela je ogromno glavo in razmeroma majhno telo med ogromnimi krili. Njene ostanke so odkrili leta 1945 med gradnjo železnice Da-mask-Aman.
Sodobna umetnost ne gre v promet
NEW YORK - Petkova dražba eksponatov sodobne umetnosti, ki jo je priredila avkcijska hiša Sotheby’s, se je končala s pekočim neuspehom: tri od petih najpomembnejših del v prodaji niso našla kupcev. »Zelo smo razočarani in tudi malce presenečeni,« je izjavila predsednica avkcijske hiše Diana Brooks. Skupni iztržek dražbe je znašal 13, 4 milijone dolarjev, veliko manj od predvidene vsote 23 do 31 milijonov dolarjev.
Sorodniki žrtve rešili morilca
TEHERAN - Vse do zadnjega so bili sorodniki ubitega moškega nepopustljivi do morilca, ki so mu teheranski sodniki dosodili smrtno kazen z obešenjem, toda ko so videli zanko okrog mo-rilcevga vrata, so zahtevali prekinitev eksekucije. Epizoda se je končala z objemi in poljubi, morilec pa bo zdaj z zaporom odplačal samo dolg državi.
Vihar grozi
Fotograf je ujel trenutek, ko je udarila strela, tik preden se je nad Nebrasko razbesnel silovit vihar (Telefoto Ap)
Diana
prodaja
nakit
LONDON - Po pisanju včerajšnjega britanskega tiska princesa Diana grozi, da bo prodala kraljevske dragocenosti, ki so ji pripadle kot ženi prestolonaslednika, saj je njena ločitev od Charlesa vsa bolj problematična. Diana pravi, da so ji bile dragocenosti podarjene in da so torej njena last, zato jih je brez zadržkov odnesla k nekemu slovitemu londonskemu draguljarju. Med drugimi dragocenostmi sta tudi diamantna tiara, ki jo je prejela kot poročno darilo, in poročni prstan z ogromnim safirjem in diamanti, katerih skupna vrednost se giblje okrog pet milijard Ib.
Barviti festival raket na Tajskem
V Vesothonu na Tajskem so tudi letos priredili festival raket, da bi si zagotovili obilne padavine (Ap)
Guruji so hipije zamenjali z jupiji
PUNA (INDIJA) - Nasledniki hindujskega duhovnega vodje, ki je hipijem pridigal spolno nebrzdanost, so se zdaj specializirali za jupije, da bi jih rešili modernega eksistenčnega stresa. Pobuda je prišla od skupine privržencev konboverznega indijskega guruja Bhagvvana Rajneesha, ki ni nikoli skrival svoje sle po bogastvu, draguljih in luksuznih avtomobilov. Ko je leta 1990 umrl, je zapustil kar 93 rolls roycev vseh mogočih barv. Rajneesh, ki je bil znan tudi z imenom Osho, je bil ustanovitelj komune v mestu Puna v bližini Bombaya, ki tudi po njegovi smrti odlično uspeva. Namesto seksa je zdaj ključ njenega slovesa meditacija kot sredstvo za preseganje vseh sodobnih eksistenčnih motenj.
Olimpijski ogenj ima Se vedno velik čar
Osnovnošolski otroci so se zbrali ob državni cesti v Utahu, dd bi pozdravili kolesarje z olimpijsko baklo (Ap)