Posamezna številka Din 1— ŠTEV. 77. V LJUBLJANI. sobota, 2. maja 1925. Poštnina plačana v gotovini. LETO II. Mia}« ▼sak dan opoldne, IrvremSl nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pojdi: Din 20*—, inozemstvo Din 80*—. Neodvisen političen list UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 18. c 'TELEFON STB V. 558. Rokopisi te ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Plamenim vprašanjem naj se priloži at odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.688, K .občnemu zboru SKS. j Anketna komisija odpotuje v Zagreb. Nobena stvar ni našemu kmetu tako škodovala ko njegova politična razcepljenost. Samo zaradi nje ne igra naš kmet v političnem življenju one vloge, ki bi jo po svoji številnosti in gospodar-ski moči igrati moral, in sicer samo na korist vsesplošnega narodnega napredka. Ker treba si je biti na jasnem. Ne more napredovati narod, če ne napreduje oni sloj, ki tvori tudi po najbolj industrijsko barvani statistiki 70 odstotkov vsega prebivalstva. Ne delati v prvi vrsti za dvig kmetskega stanu, se pravi, postavljati nacionalizem na glavo. Da se to uvidi, pač ni treba biti niti agraren socialist. Na jutrajšnjem svojem občnem /.boru, hoče SKS politično razcepljenost kmeta znatno zmanjšati s tem, da ustvari podlago, ki bo omogočila sodelovanje vsem, ki so za poštene politične metode, za narodno suvereniteto, za zakonodajno samoupravo in za sporazum med vsemi plemeni. Za ta gesla je pri zadnjih volitvah bilo oddanih okoli 55.000 glasov. Skrajni čas je, da bo ta armada nastopala enotno in tako imela ono moč, ki ji gre. Načelno so dani vsi predpogoji, da se izvrši združitev vseh teh tisočev volilcev za skupno delo. Edino malenkosti bi mogle delati težave. Mislimo, pa da ne »me biti za malenkostne ozire nobenega mesta, kadar gre za tako visok cilj. Še manj pa more biti govora o tem, kdo da je odnehal, temveč govoriti se mora le o tem, kako bo mogel vsak čim več dali za skupno stvar. Trdno smo uverjeni, da bo to tudi odločilna misel jutrajšnjega zbora in zato gojimo čim najboljše nade. Kakor hitro pa bo skupno delo sklenjeno, tedaj si morajo biti zborovalci tudi na jasnem, da vsa ta impozantna armada 35.000 mož ne bo rodila pravega uspeha, če jej ne bo načeloval dober, obsežen in idealen štab. SKS se lahko ponaša, da ima danes sicer maloštevilno, toda tako idealno inteligenco, kakor mor- nobena druga stranka. Število te inteligenc® pomnožiti, pridobiti si v vrstah »e po itigno indiferentne, toda idealne mteigence, novih pristašev, novih borcev, mora biti zato prva skrb SKS. Kakoi hitio pnjp jZp0p(>injen, potem je treba tudi skrbetii da se )m) §te. vilo pristašev cim najbolj pomnožilo. V zadnji številki >Soeialne Misli« piše Co-smopolita, da je prva naloga SLS, da si pridobi širokih slojev. Isti cilj’ mora ‘meti SKS in zato se mora nasloniti na malega in srednjega kmeta, ki sta ravno predstavnika slovenskih širokih slojev. Naša napredna politika je to vse premalo upoštevala in vsled tega, ne vsled kuit- Programa, je bila gospodar situacije vedno SLS. Živimo v dobi splošne vo-im11i*n>raVice in kroglice se samo štejejo; ~J!?!ia,Inezn' ugledni posestnk, ki mora zato skrb»n ^ wt|, da so zanj široki sloji, ne p aposamezni J . . ugledni posestniki, ki nimajo j vsemu svojemu premoženju, kljub vsem svojim izkušnjam, nič več. ko en glas, ravno toiiko, kakor nji_ hov hlapec. Kmetsko razcepljenost treba omejiti in v tem oziru bo jutrajšnji občni zbor prvi pomemben korak tekom zadnjih let. Število inteligence pomnožiti in pričeti s propagando pravega agrarnega socializma, ki je pri nas identičen s selja-štvom. To so tri glavne točke, ki jih ima rešiti jutrajšnji občni zbor SKS, in v tem je tudi rešitev za našega kmeta. Prepri- Beograd, 2. maja. Včeraj je imel anketni odbor svojo sejo, na kateri so razpravljali o ospornih mandatih HSS. V začetku diskusije je dr. Laza Markovič izjavil , da je nespametno sklepati o tej zadevi v Beogradu; zato je predlagal, da odbor potuje v Zagreb, kjer bo lahko na licu mesta preiskoval celo zadevo. Opozicijonalni člani tega odbora so bili | proti temu, zlasti je proti temu protesti-I ral dr. Pešič Končno so sklenili s 5 :4 | glasovi, da potujejo v Zagreb, kjer bodo preiskovali dokumente. Na podlagi tega potuje anketna komisija v torek v Zagreb, kjer bo nadaljevala in končala svoje delo. V Zagrebu bo ostala komisija 5 do 8 dni. Notranji položaj — neizpremenjen. Beograd, 2. maja. V političnih krogih i še vedno razpravljajo o značaju nove j vlade. Radikalski krogi sedaj iznašajo ! razloge, ki so jih privedli do tega, da so i se odločili za tako rešitev situacije. ZUNANJA SITUACIJA. Beograd, 2. maja. Situacija se razvija i popolnoma normalno. Madžarska, italijanska in grška pogajanja se nadaljujejo. Iz Bolgarske ni nobenih novih poročil. Kar se tiče situacije v Nemčiji, je položaj za Hindenburga zelo neugoden. Smatrajo namreč, da pripravlja Hindenburg politiko revanše, Y teh vprašanjih se bo posvetovala Mala antanta. Proslave 1. maja končale mirno. Zagreb, 2. maja. Včerajšnja proslava 1. maja je potekla v Zagrebu v glavnem popolnoma mirno. Okoli 11. je skušala skupina delavcev demonstrirati. Policija je to preprečila in demonstrante razgnala. Izvršene so bile 3 aretacije. Sicer pa je imelo mesto popolnoma značaj delovnega dne. Le večja industrijska podjetja niso obratovala. INCIDENTI v SISKU. Zagreb, 2. maja. Po vesteh iz Siska je skušala včeraj neka skupina delavcev demonstrirati na ulicah z rdečo zastavo. Intervenirati je morala policija in vojska. Dve osebi sta lažje ranjeni in izvršenih je bilo mnogo aretacij. Kmalu pa je bil vzpostavljen red in mir. INTERPELACIJA ZAKADI PREPOVEDI PROSLAVE 1. MAJNIKA. Beograd, 2. maja. Vaš dopisnik dozna-va, da radičevski poslanec Vinko Trujar, prejšnji delavec v Zagrebu, pripravlja interpelacijo na notr. ministra Maksimoviča glede majske proslave, katero je policija prepovedala. Trujar je stopil v zvezo z zastopniki delavskih organizacij, da dobi potreben materijah AVDIENCE. Beograd, 2. maja. Sinoči od 18. do 18.45. je kralj sprejel v avdienco Davi-uoviča, ki se je kralju in kraljici zalivali! za izraze sožalja ob priliki smrti hčerke Desanke. Po avdienci je Davidovič najodločneje dementiral vse vesti, da bi njegov poset imel kak drug zhačaj. Nato je bil v avdienci notranji minister, ki je poročal kralju o situaciji. Končno je kralj sprejel v avdijenco bivšega ministra trgovine Šurmina. PASIC LAHKO OBOLEL. Beograd, 2. maja. Radi bolezni Pašiča novi ministri niso položili prisege in na podlagi tega tudi niso mogli sprejeti svojih resorov. Včeraj dopoldne so se vršile konference posameznih ministrov, zvečer pa se je vršila seja ministrskega sveta. Dve važni vprašanji sta ostali še nerešeni, to je: položaj vlade in odnošaji med radikali in radičevci. V teku včerajšnjega dne je Pašič sprejel nekoliko ministrov, ki so nui poročali o tekočih vprašanjih. SAMO EN PREDLOG OPOZICIJE BO SPREJET. Beograd, 2. maja. Včeraj so se pred sejo zakonodajnega odbora sestali člani večine in so razpravljali o predlogih opozicije glede stanovanjskega zakona. Na seji odbora so bili sprejeti neki predlogi dr. Žaniča za izpremebo stanovanjskega zakona, dočim so bili vsi drugi predlogi odbiti. čani smo, da bo jutrajšnji občni zbor SKS storil svojo dolžnost in položil trden temelj za združitev vsega kmetskega ljudstva v eni stanovski stranki! V tem znaku mu naš pozdrav! SEJA OŽJEGA BLOKA. Beograd, 2. maja. V narodni skupščini se je vršila seja ožjega bloka, na kateri so razpravljali o politični situaciji s posebnim ozirom na sestavo nove vlade. Ožji blok bo danes nadaljeval svojo konferenco, da bi mogel potem oceniti situacijo in utrditi daljno postopanje strank bloka za slučaj, da sedanji režim ostane dalj časa na vladi. V političnih krogih, zlasti v krogih HSS in Davidovičevih demokratov se smatra situacija nezadovoljiva. če ostanejo samostojni demokrati še dalje v vladi, bi moglo to dovesti do rezerviranosti hrv. selj. kluba in bi se vsaka pogajanja z radikali prekinila. ZARADI CIRILSKEGA NAPISA NA VRATIH JUGOSLOVANSKEGA KLUBA. Beograd, 2. maja. Podpreds. skupščine Palaček je pozval k sebi posl. Sušnika (SLS) in v imenu cele skupščine protestiral proti temu, da je dal dr. Korošec izrezati cirilski napis na vratih jugoslovanskega kluba. Palaček je dejal, da je Korošec s tem dejanjem napravil v javnosti zelo slab utis. Rekel je, da se bo zopet postavil nov napis, katerega bo čuval magari sam žaudar, če bo treba. RAZPRAVA o TISKOVNEM ZAKONU ODLOŽENA. Beograd, 2. maja. Po izjavi dr. Laze Markoviča in Srskiča bo imela sekcija zakonodajnega odbora za proučavanje tiskovnega zakona v pondeljek svojo sejo. Ta seja pa bo samo formalnega značaja. Delo na tiskovnem zakonu bo najbrž za dalj Časa prekinjeno, ker so člani te sekcije obenem tudi člani anketnega odbora, ki bo reševal o starih radičevih Mandatih. Pozdrav pevcem in pevkam! Jutri bo praznik vseh slovenskih pevcev in pevk. V Ljubljano dospo delegat-je v Zvezi slov. pevskih zborov včlanjenih društev na redno letno skupščino ter okoli štiristo pevcev in pevk, ki bodo nastopili na velikem popoldanskem koncertu \ Unionu, lihi kulturni delavci, ki resno, z vnemo, s pridnostjo in požrtvovalnostjo gojite našo pesem iz ljubezni do nje same in ki svoj prosti čas s sodelovanjem v pevskih društvih nesebično posvečate srčni kulturi in umetniški vzgoji našega naroda, iskreno dobrodošli in srčno pozdravljeni! Seja vlade. Beograd, 2. maja. Sinoči od 18. do 11). se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so bili navzoči vsi ministri razen Pašiča. Na seji je najprej minister agrarne reforme-Simonovič poročal o likvidaciji agrarnih direkcij in je naglasa!, da se radi tehničnih težkoč ta likvidacija ni mogla izvršiti. Predlagal je, da naj se ta likvidacija izvrši do meseca oktobra. Ministrski svet je la predlog sprejel. Simonovič je nato poročal o raznih resornih vprašanjih. Ob tej priliki je tudi izrazil svoje mišljenje, da naj se likvidacija agrarnih direkcij v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu sploh ustavi. V lem smislu bo Simonovič predložil vladi nove predloge.—Ministru Stojadiuoviču so bili odobreni neki krediti. Sklenjeno je bilo dalje, da se likvidira vprašanje starega nikelnega denarja, ki je že izven prometa. Notranji minister Maksimovič je poročal o proslavi prvega maja, ki je potekla v celi državi v največjem redu in miru, razen manjših incidentov v Zagrebu in Sisku. Priznal pa je, da je vlada odredila najstrožje mere. PRED POGAJANJI Z MADŽARSKO. Beograd, 2. maja. Včeraj se je vršila v zunanjem ministrstvu konferenca med Peričem. Popovičem in dr. Rybafem. Konferenca je v zvezi s pogajanji z Madžarsko in je bilo obenem pripravljeno vse potrebno gradivo. ZAKONSKI NAČRT O NOVINARJIH PRIDE PRED SKUPŠČINO. Beograd, 2. maja. Včeraj je minister za izenačenje zakonov šrskič sprejel zakonski načrt o novinarjih, katerega je predložila centralna uprava J. N. U. Sr-skič je zakonski predlog prečital in je izjavil, da ga bo s spremembami in dodatki predložil narodni skupščini v rešitev. ZNAČILNA IZJAVA TAJNIKA HRVAT. SELJ. KLUBA. Beograd. 2. maja. Fermiš Hadži Oman, tajnik hrv. selj. kluba je izjavil Davido-viču v imenu Stjepana Radiča, naj bo prepričan, da je Stjepan Radič vedno pripravljen z njim skleniti sporazum. VELIKE POVODNJI V ITALIJI. Rim, 1. maja Vsled neprestanega deževja je stopila reka Tagliamento iz bregov in ogroža mesto Latisano. Prebivalstvo se pripravlja že na beg. Oblasti so izdale vse mogoče varnostne odredbe, da se mesto reši. Ogroženo je tudi mesto Farini. — Tudi iz drugih krajev gornje Italije prihajajo vesti o silnih nalivih. Železniška proga pri Zugliji je zrušena. Stran 2. !»*» F^3BE«nMnBaMaaanMaBBaaMnHHi Dvostrankarski sistem v Jugoslaviji? V prvi številki novega radičevskega lista Slobodni Dom Hrvatskega naroda«, ki ga je sicer policija iz formalnih vzrokov konfisci-rala, prinaša med političnimi beležkami tudi sledečo zanimivo notico: »Narodni seljački blok je že danes formalno in stvarno ena parlamentarna organizacija in batinaško obeležje današnje vlade deluje nanj tako, da se pretvarja v stranko tudi izven parlamenta. Jedro narodne seljačkega bloka tvorijo HRSS in Davidovičevi demokrati. Ne samo zato, ker imajo ti preko sto mandatov, temveč tudi zategadelj, ker so vsi zastopniki Davidoviževe stranke za pravo in popolno seljačko demokracijo. Za sedaj se tega ne more reči o drugih, niti o dr. Korošcu in niti o dr. Spahi. Dr. Korošec hoče ljudsko ali pučko demokracijo po vzoru katoliških strank v Avstriji, Nemčiji, Belgiji in Italiji, to pa je demokracija katoliška, krščanska ali kakor pravijo avstrijski katoliki krščansko socialna. Ta demokracija združuje ves narod na podlagi katoliške, oziroma krščanske vere. Vse te stranke so prej ali slej na poti, ki vodi na stranpot klerikalne ali popovske politike, ki zahteva od svojih pristašev, da jo poslušajo tudi s prižnice in spovednice. Ljudska ali pučka demokracija je presplošen izraz, ki ne pomeni v socialnem pogledu ničesar. V vseh deželah Podonavja im Balkana je samo seljačka demokracija monarhistična in napredna. Dejansko je republikanska demokracija demokracija praktične stvarne narodne suverenitete. Naši hrvatski iu albanski muslimani razumejo to popolnoma. Zato predlaga že sarajevska »Pravda« da-lekovidno, da naj bo naš narodni seljački blok ema stranka in pod imenom Demokratske seljačke stranke. Brez vsega je jasno, da bi bil z ustanovitvijo Demokratske Beljačke stranke storjen prvi in veljaven korak k uvedbi dvostrankarskega sistema tudi v Jugoslaviji. Na eni strani radikali, na drugi strani demokratska seljačka stranka in politično življenje bi bilo tako obvladano od teh skupin, da se tretja fronta ne bi mogla uveljaviti. Za politično na-obrazbo naroda bi tak dvostrankarski sistem bil na vsak način pridobitev. Da bi pa tudi parlamentarno življenje od tega sistema pridobilo, je enako jasno. Zakaj sedanja hipertrofija političnih strank ne pomeni diferenciacije pojmov, temveč samo cepitev narodnih sil. Za kaj gre. »Politika« prinaša senzacionelna odkritja o pogajanjih med radičevci in radikali. Pogajanja so se vršila med Pavle Radičem in dr. Nikičem na eni strani ter radikali dr. Lazo Markovičem in dr. Janjičem na drugi strani. Slednja sta se z radičevci pogajala z vednostjo Svetozarja Pribičeviča in sta skušala na vsak način pridobiti radičevce, da bi privolili, da so v novi vladi tudi samostojni demokrati. V to svrho sta oba ponujala ra-dieevcem celo več, kakor so sami zahtevali. Med drugim tudi, da bi se proces proti Stje-pnnu Radiču potlačil. V svoji spomenici je namreč zahteval Radič le, da se proti njemu proces izvrši in da se ga šele po eventualni obsodbi pomilosti. Dr. Janjič dn dr. Markovič pa sta bila za to, da se takoj osvobode vsi voditelji HRSS in da se tudi njihova zopetna izvolitev zasigura, toda pod pogojem, da sme- Roka roko umije, obe obraz. (K premijeri, reprizam in umetnini.) Stvari s pridevnikom španski, španska, špansko so nam, razen neke slaščice vse nekam nepotrebne in neprijazne; tudi komedija Roka roko umije, od Španca Jacinta Be-naventeja (v prevodu Otona Župančiča) nam jo je zagodla, tako teatru kakor kritiki------ Zaradi enostavnosti, romanske lahkote, »prijetnosti« itd. je bila sprejeta preveč po domače in po ukoreninjenih navadah. Omalovaževanja pa ni prenesla in sta njeno želo temeljito občutila teaterski ansambl, kakor kritika. En zgled več, da morajo vredne umetnine uvaževati z rešpektom, ki ga vedno zaslužijo brez vsakih posmihavanj iz potrebe ali iz nevednosti. Dasi je bila premijera zelo borna, je nudila vseeno toliko, da je bilo mogoče jasno spoznati delo izredne umetnostne potence, delo krepke klasične vrednote, ki ne pripušča dvomov, da je Jacinto Benavente velik gospod in umetnik. Otonu Zupančiču gre hvala, da nas je seznanil ž njim, ker v današnjem času je prava orientacija velika korist. Jasno je, da od španskega intelektualca utrjene kulture ne moremo pričakovati efektnih, puntarskih, bojnih gesel v stilu nemških in drugih eno-dnevnoati; v tem smislu delo (in bržčas ves Benavente) ničesar ne nudi in ni zadnje »novo«; je pa mlado po svoji umetnostni moči, polno soglasja, invencije, zrelosti in zato trajno. Baš ta pozitivna tvorna sila evropske umetnosti je poživljajoča in ji še nikjer ni konca in starosti. Z vidika nebrojnih zelenih poskusov zadnjih let je lahko brbljavo »eveda vse: tudi Šekspir in Dostojevski in Rodin, Zupančič in Benavente) ki sam predobro pozna te najmlajše utripe: Umetnost n pa noče postarati, ampak rajše jeclja po otroško, da bi se zdela mlada — tudi to don Jacinto ve, da so že eksistirali vseh vrst teatri, ki jih on zelo temeljito pozna, saj »o bili iz njegovega kraja. Za nas bi bilo dobro, da bi nam Benavente iz prologa izpustil omenitev Comedije deli’ Arte in par drugih stvari, ker bi ga potem morda smatrali za bolj originalnega; tako pa smo videli v zgodovini literature, da je mož pravzaprav v.* dobesedno prepisal iz dobe tristo let ______________ NARODNI DNEVNIK, jo samostojni demokrati ostati v vladi. S temi pogoji je odpotoval Pavle Radič v Zagreb. Kakor vse kaže, bo pa Stjepan Radič te pogoje odklonil. Politika« poroča dalje, da je večina radikalov za to, da se proces proti Radiču izvrši in da se ga šele po njegovi eventualni obsodbi oprosti. Iz vsega tega sledi, piše dalje »Politika«, da je sporazum med radikali in radičevci za par dni odložen. To dvojno igro Pašič odobrava in sicer iz sledečih vzrokov: Vedno je v položaju, da pogajanja nadaljuje ali pa prekine. Če se mu posreči, da pri pogajanjih reši tudi samostojne demokrate, potem doseže nov uspeh proti radičev-cem. Če se mu pa to ne posreči, potem ima izgovor proti Pribičeviču, da pač pri najboljši volji ni mogel spraviti njega skozi, ker se je moral udati želji krone in večini njegovega kluba. Da so informacije »Politike« verjetne, je brez dvoma, če so tudi popolnoma točne, bodo pokazali že najbližji dogodki. Mednarodna higijenična razstava. Na Dunaju, 29. aprila 1925. Večina mojih dopisov z Dunaja ima jasno tendenco: učimo se, izkoristimo skušnje, uspehe, delo svojih naprednih sosedov. Tako tudi danes! Zopet nam je dana na Dunaju lepa prilika, da se veliko naučimo in se okoristimo z velikanskim delom, ki so ga naredili — drugi! Včeraj je bila tu svečano otvorjena mednarodna higijenska razstava. V okvirju tega naslova je poseben del »Človek« (der Mensch) in »Novodobno gospodinjstvo«. — Razstava zavzema vse prostore glavnega poslopja dunajskega velesejma, bivše cesarske konjušnice. Ves ta glavni prostor je uporabljen. Dvorišče je spremenjeno v vrtnarske nasade, da nam kažejo današnje umetno vrtnarstvo. Tu je že vse pripravljeno za čarobno razsvečavo, kajti v maju in juniju bo tu zvečer svirala godba. Razstava bo trajala dva meseca. Razstavo »Človek« je priredil Nemški hi-gijenski muzej v Draždanih; zavzema vso bivšo jahalnico, To razstavo so občudovali že po razuih mestih Evrope. Muzej je ustanovil znameniti učenjak Ligner 1. 1912. V svoji spomenici o nalogah muzeja je zapisal: »Higijenski muzej bodi ognjišče pouka vsemu ljudstvu; vsakdo naj si tu nazorno pridobi znanje, ki ga usposobi za pametno in zdravo življenje ... Nameravani zavod naj se razvije v neke vrste akademijo, kjer si more vsakdo sam nazorno usvojiti znanje o zdravstvu (Gesundheitspflege). Ta razstava nam nazorno kaže vse, kar je treba vedeti o človeškem telesu: vsak ud, vsak posamezen del (srce, želodec, jetra, vrana, ledvice itd.) je tu znazornjen v slikah in modelih; pritisneš na ta ali oni gumb, in razsvetli se na sliki ali modelu ta ali oni del. Vsaka koščica, vsaka mišica je tu videti na sliki ali modelu. Tu vidiš n. pr. model srca z vsem krvnim obtokom; motorček goni gibanje srca in obtok krvi po žilah. Tu vidiš spočetek otroka in razvoj embrija tekom 9 mesecev; dalje vidiš znazornjeno dobo dojenčka in opravila mlade matere. Skratka: vidiš vse, kar treba za zdravega človeka, vidiš pa tudi vse škodljivce njegovega zdravja in kako se je treba proti njim bojevati. nazaj — — — Pa h komediji. Obsega pro-! log, tri slike in sklepno besedo. S prolo-[ gom, ki je ekstrakten ekspoze pisateljevega : umetnostnega čreda, nas hoče odtegniti motnji, da bi oseb v igri ne prenašali nase in na okolico; v svoji galantnosti noče, da bi se trpkost življenja preveč kazala; v svoji tenkočutnosti vzame dejanje iz sodobnosti in je opraviči z žanrom italijanske farse in francoskega Tabarina. Noče, da bi se videlo, kako plavamo vsak v svojem koritu za ljubim kruhkom; dasi prodira ostro, karakterizira brezhibno, znanstveno točno, mu ni do tega, da bi kazal svojega druga do golega slečenega; ker preveč ljubi človeški rod, ga ne sodi, ampak razume in kaže pokritega z najlepšim plaščem — s svojo plemenito umetnostjo. Noče biti moralist niti nadčlovek, ampak želi s svojim darom tega nagca še zabavati, če smemo imenovati užitek, ki ga umetnina nudi, zabavo. Za to zabavo je porabil različne predstavnike ljudskih stanov: denarne mogotce, armado, srednji stan, lepe umetnosti, pravico, ugledno damo, služabni-štvo in zaljubljenca. Vse razstavlja in druži nervus rerum — denar, boj za osebno korist in interes; vsak si ž njim ustvarja svoj položaj in svoje življenje s sredstvi, ki mu jih nasprotnik dovoljuje ali pa onemogočuje, kakor je pri brihti. Vendar so ti borci za obstanek v bistvu dobri, lopovstva v smislu škodljivega in kvarnega elementa za družbo ne priznava. Denarni magnat je najučinkovitejši v denarnih vprašanjih; armada, kadar ji je dana v roko moč; pravica, kadar naleti na trmoglavce in nespravljivce, mali človek, kadar ima opravka z manjšim itd. itd.; le zaljubljenci so nebogljenci, ki nočejo ne jedi, ne pijače, ne razuma, ne naukov in zmagujejo kljub temu; kajti, ali ni ljubezen največja korist na tem zanikernem svetu! V treh slikah so markantni reprezentanti družbe zvezani v gladko tekočo komedijo, ki se zaplete, temeljito zapleta in srečno razplete. Dasi se zdi vse jasno in enostavno napisano in zgrajeno, je komedija za odersko uprizoritev zelo težka, ker sta jasnost in enostavnost produkt velike umetnostne tvorbe. Pod naslovom je pripomba: komedija za lutke. To je stroka za sebe in za oder z ži-j viml igralci neporabna. Pisatelj ni napisal ! komedije samo za marijonetno gledališče, ker v prologu daje nekakšna navodila, kako 2. maja 1925. irunMiiu* ? 11 11 nu iiw m i—111 n n r~ V nadaljnih oddelkih razstave so sistema- > tiški zbrani vsi rezultati današnje medicine, ! kirurgije itd. Znani učenjaki, raziskovalci, J specijalisti imajo tu svoje posebne oddelke, j kjer so po vrsti znazorjeni vsi rezultati nji- ! hovega znanstvenega raziskovanja. Tu vidiš n. pr. modele čudežnega zdravljenja dr. Lorenza, ki je v Ameriki enako znan kakor na Dunaju. Vse stroke so enako dobro zastopane. — Tu vidiš znazorjene n. pr. vse kužne bolezni in njih vzročitelje v 5000 kratni povečavi; vidiš tudi venerične bolezni v vseh oblikah in strahotah. — Ali nazorno je razstavljeno tudi vse, kar si razni narodi prizadevajo, da odvrnejo bolezni in razvijajo zdravo ljudstvo. Posebno Dunaj je pokazal svoje ogromne naprave za pospeševanje ljud- i skega zdravja. Izborno je zastopana Nizo- i zemska in tudi Češkoslovaška. V nekem ko- \ tičku sem videl napis: Konigreich SHS, a j bil je še prazen. — Saniteta, Rdeči križ, zdra- [ vilišča, kopališča itd. so podnaslovi razstave z bogato in poučno vsebino. Dalje vidimo tu vzorce umnega domačega gospodarstva iu gospodinjstva’ od najpripro-stejših naprav do najluksurijoznejše »pokrite mize«. Znamenit je oddelek o ponarejenih živilih. Tu so vzorci, bodisi izvirni ali narejeni, vseh možnih ponaredb živil in pijač. Ne manjkajo niti goriške suhe češplje, ki so preveč žveplane in škodljive zdravju. Skratka: Razstava podaja vse, kar mora j vedeti dober zdravnik, pa tudi, kar bi mo- j ral vedeti vsak razumen človek, oče, mati, t voditelji naroda itd. — Zato priporočam, da ! si ogledajo to razstavo pred vsem naši zdravniki, pa tudi drugi razumniki, ki prihajajo na Dunaj po poslih ali za zabavo. Tudi zastopniki ministrstva za socialno skrbstvo bi si jo morali natančno ogledati in potem: izkoristiti najboljše med dobrim, kar je že prestalo vse preizkušnje! Iz dežele krvavega režima. Voditelj zomljoradnikov Grmčarov ustreljen. : Vodja bolgarskih zemljoradnikov Grmčarov, o katerem so trdili nekateri bolgarski listi, da se skriva na našem sofijskem posla- i ništvu, je bil izsleden v vasi Drvenici pri So- j fiji in po dveurnem boju ustreljen. Vodja ! orožnikov Karadžov je obhodil vso vas. Ko je i bilo to izvršeno, je povedal Karadžov, da išče j Grmčarova. Ko je ta videl, da je obkoljen, je . pričel streljati na orožnike. Eden od njih pa j je splezal na streho hiše, kjer je bil Grmča- j rov, se mu neopaženo približal in ga ubil. Vsi j prebivalci hiše, kjer se je Grmčarov skril so J bili aretirani in prepeljani v Sofijo. »Na begu« ustreljen. V Novi Zagori je bil aretiran komunistični j poslanec Petko Enel. Na potu v Sofijo je bil j ustreljen, ker je »skušal pobegniti«. Tako se i namreč glasi stereotipna fraza za uboje onih, i ki so vladi neprijetni in ki bi pred sodiščem ; bili oproščeni. Hajduštvo zopet v cvetju. Velik del prebivalstva, kateremu grozi , Cankova vlada s smrtjo, je pobegnil v gore. Stvor jene so hajduške čete, ki se hočejo boriti z ' vladnimi četami na življenje in smrt. Največ • čet se nahaja na planinah Vitoš in v Rilo 1 gorovju. Boj med revolucionarji in vlado je j premeščen iz mest v planine. Kupujte srečke za Planinski dontl bi se dala igrati na odru; to navodilo se pa hitro spremeni v danajski dar, če se ne upo- j števa le kot opozorilo, povsod in nikjer in \ kakorkoli! Niti »koliba starodavne farse«, : niti »lutke«, niti »italijanska farsa« ne sme- s jo zapeljati. Realistične igre pisatelj noče ] in radi prečloveških tipov ne zmore vsako i gledišče 19 prvovrstnih igralcev. Opirati se ; na marijonetno gledišče tudi ne gre, ker : ne moremo zahtevati od igralcev, da se pretvorijo v poklicne akrobate in da vzdrže tri ure gibe avtomatov; (poleg tega pa v marijo- j netnih glediščih interpretirajo z normalnim glasom, ne_ avtomatsko); vzeti za vzor omenjeno Comoedijo deli’ Arte je pa podobna neprilika, ter ta se je igrala tristo let, varirala iz kraja y kraj, iz časa v čas v bistvu in po zunanjščini. Ostane končno le ista pot, kot jo je ubiral pisatelj, ko je komedijo stva-ril. Treba je izobličiti novo kreacijo z ekspresivnimi posameznostmi, združenimi v vestno, živo celoto, ne oziraje se historično na ta stil, ampak na sprejemljivost publike in kapaciteto igralcev. Tako bi bili igralci ^ razbremenjeni, komedija bi bila iztrgana realnosti in delo ne bi bilo moteno; kajti Kapitani, Krišpini, Leandri, Pantaloni s svojimi kostumi in tributi so nam popolnoma neznani! Krišpin in Leander sta eno; da bi to eno na dlani prinesel, ju je pisatelj po-dvojčil: Krišpin je materijalni element v človeku, Leander idealni. Zapopadena sta v vseh ostalih osebah, biti bi morala pravzaprav nevidna, ali pa odveč; to pa nista, ker sta ulogo, sredstvo, s katerim vse ostale osebe stopijo v medsebojno razmerje in akcijo. Noben hudi duh, zapeljivec, intrigant ali kaj podobnega nima ničesar opraviti v ulogi Kri-špina. Krišpin in Leander se razlikujeta v tem, da je materijalno težavno, betežno, staro, idealno pa jasno, mladostno, privlačno in simpatično. Krišpin je merilo za pravilnost in nepravilnost dejanj, on je pogon vseh soigralcev; njegova uloga je težka, ker mora vsebovati najrazličnejše tone, od priprostega pripovedovanja do tragičnih globin. Dasi je bila uprizoritev komedije ekscentrična, se je g. Levarju vendar posrečilo, da je z izredno spretnostjo obdržal in uveljavil Krišpina skozi celo igro; če bi mu soigralci pomagali pri njegovem delu in vstrajali ž njim, bi bil občutno razbremenjen. Tako pa mora vršiti dvojno delo, svoje in svojih partner- Štev. 77. Kaj ie s tranzitnimi vizi. Že precej dolgo lasa je naša vlada pametno ravnala s potniki, ki potujejo skozi državo, ne da se kje ustavijo. Policijski organi ob vhodu odvzamejo potne liste, pritisnejo prehodni vizum in prilepijo kolek za 10 Din, ki ga vsak potnik rad plača, — ia opravljeno je. Pred nekaj dnevi pa so prinesli razni listi jako rezko pisane notice, da je vlada SHS odpravila take prehodne vize in da si mora vsak potnik^ poprej preskrbeti pravilni vizum na naših konzulatih ter plačati baje 150 Din. Celo »Neue Fr. Presse«, ki se jako ogiblje ostre kritike, je zelo huda in pravi, da se vlada jako moti, ako misli, da bo imela na tak način več dohodka. Vsi potniki od severa v Italijo se lahko • izognejo Jugoslavije in potujejo preko Koroške ali Tirolske. Ne vem, koliko je resnice na tej vesti, ali ako je resnična, je gotovo velika neumnost. Kaj nas brigajo tranzitni potniki? Bodim* zadovoljni, da jih je mnogo in plačujejo prevoznino in tudi 10 Din za kolek. Vsak večji apetit bi bil le v škodo, ker je resnica, da se potniki prav lahko izognejo takim šikanam v veliko škodo naše države. Iz istega razloga je škodljiva, neopravičena šikana carinarnice v Mariboru, da zopet preiskuje prtljago tranzitnim potnikom, i* to iz razloga, ker cariniki ne spremljajo vei vlaka do meje in obstoji nevarnost, da — potnik svoj kovček med potjo do meje lahko izprazni in tako vtihotaplja neocarinjeno blago. — Taka možnost je dana, ali kako pridejo tranzitni potniki iz takih komodnih izgovorov naših carinikov do tolikih šikan? Kaj briga našega carinika, kaj n. pr. vozi seboj Danec ali Šved v Italijo?! — Tudi t« so vzroki, da morejo nekega lepega dne prihajati tranzitni vlaki še bolj prazni v našo državo!! A. 6. Nova vlada je sestavljena sledeče: Predsedstvo: Nikola Pašič; socialno politiko: Marko Gjuričič; prosveto: Svetozar Pribičevič, (sam. dem.); zunanje: dr. Ninčič; vere: M. Trifunovič; pravdo: dr. Edo Lukinič, (sam. dem.); zdravstvo: dr. Slavko Miletič; javna dela: Uzunovič; poljedelstvo: Krsta Miletič; pošte: Velja Vukičevič; šume in rude: dr. Žerjav, (sam. dem.); izenačenje zakonov: dr. Srskič; finance: dr. Stojadinovič; agrarna reforma: Simonovič; trgovina: dr. Grisogono, (sam. dem.); vojno: general Trifunovič; notranje: Boža Maksimovič in promet: Anton Radojevič. Nič manj torej ko 18 ministrstev imasa® in vrhu tega pridejo še razni državni podtajniki in pomočniki ministrov. Pa naj kdo reče, da ni Jugoslavija bogata dežela. Od starih ministrov niso več v novi vladi dr. Križman (sam. dem.), Andra Stanič (rad.) in oba Hrvata dr. Drinkovič in dr. Šurmin. Na njihovo mesto so stopili dr. Grisonogo (s. dem.) Anton Radojevič, Uzunovič in Milan Simonovič. Novi ministri so že prisegli. Pripomniti je seveda treba, da ta izpopolnitev vlade še ni definitivna, temveč bo izvedena končna rekonstrukcija vlade šele tedaj, ko bodo končana pogajanja med radikali i» jev. Prolog in diologe, ki jih j erešil v monologe, je govoril in igral jasno z izbruše-nim razumevanjem; da ni večji blesk žarel iz njegove tvorbe, je krivo konstantno vezanje brez odmorov, ki si jih ne upa vpeljati, ker bi sicer ne dobil s partnerji sploh nobene zveze več. Za svojo vestnost in požrtvovalnost ni dobil zadostnega upoštevanja. Njegov dvojček, gospod Leander (ga. Marija Vera) je z lahkoto krilil nad »lutkami«. Harlekin (g. Drenovec) je bil bujen le za oko; njegovega kompanjona Kapitana (g. Skrbinšek), armada v miru, je pokopala izborna kopija marijonete v kretanju in vrešču. Magnat Polišinel (g. Lipah), Kolombina (ga. Na-blocka) in Doktor (g. Peček) so bili dobra, enakovredna skupina za osebe; Silvija (ga. Šaričeva) je bila lepa votla pupa; dona Sirena (ga. Medvedova) je izven vsakega okvirja. Ta izkušena dona je os družbe, kultivirana, ugledna dama, radi let občutljiva, udarna in pametna žena, ne pa antipatična zvodnica. Gospe Polišineli, Krčmarju, Pan-talonu in drugim so »lutke« temeljito v n»-potje hodile. Scenično bi morala biti komedija nova, seveda če ni denarja — ni interesov. Kašperlov teaterček v prologu j« nepotreben, ker z uvodnimi Krišpinovimi besedami: Glejte kolibo starodavne farse, more biti mišljena le koliba, v kateri se komedija vrši, to pa je naš oderl Tudi kratka razstava »lutk« med prologom tega razdvoji in kvari pozornost poslušalcev. V vrtni sceni je stopnjišče preokorno, če ni »ploh odveč in v zadnji sliki v plitki kamin stisnjena grupa zarotnic ni preveč posrečena. In še marsikaj. — Odigrani reprizi sta premi jero popravili; če bi se to stopnjema nadaljevalo, bomo morda z zadnjo predstavo dobili dobro premijero in če kaj zaleže mnenje, da se je treba za Benaventejevo del« na odru preorientirati. (Jacinto Benavente, r. 12. jun. 1866 v Madridu; jurist; po očetovi smrti se posveti povsem literaturi; mnogo potuje v letih 1885—1892; priznan po delih: Les intereses creados, Senora Arna, La Mal-querida, spisanih v letih 1907—1913; član kr. španske akademije; nosilec Noblove nagrade za leto 1922. Njegovo literarno delo j* obsežno: drame, verzi, razprave, prevajale* Sekspirja itd. — Po »Comoedia«.) 1.2. Štev. 77. NARODNI DNEVNIK, 2. maja 1925. Stran 8. radioevci. Če ta pogajanja ugodno končajo, potem je skoraj gotovo, da samostojni demokrati odlete iz vlade in zato je veselje mladi-ttov, če že ne smešno, pa čisto gotovo pre-u ranjeno. Politične vesti. = Radič proti srbijanskim republikancem. "V »Slobodnem Glasu Hrvatskega Naroda« je izšel članek »Za slobodni narodni sporazume, ki je podpisan sicer od Pavla Radiča, ki ga pa vsi pripisujejo Stepanu Radiču. V tem članku se zelo ostro napada srb.ijanska republikanska stranka, zlasti pa g. Jaša Prodanovič in Milovan Lazarevič. Slednji je prišel leta 1921 na sejo Hrvatskega narodnega •zastopstva in na tej seji je dejal, da je naj-siabsa monarhija na svetu srbska monarhija. Hi nato je podal tak predlog, da ga Radič ne more niti povedati in ki ga je zato že !edaj Stepan Radič odločno odbil. List po-Jašo Prodanoviča, da sam pove, kak Pfedlog, da je stavil. = Drugo zanimivo odkritje je priobčeno v Slobodnem Glasu Hrvatskega Naroda« na . naslov g. Avramoviča, nekdanjega voditelja zemljoradnikov. Avramovič je obiskal Radiča dne 11. aprila leta 1923 in mu med drugim dejal: »Prišel sem, da vam povem, da n it i eni srbski stranici ne verujete in da morate biti zlasti pri pogajanjih e radikali zelo previdni. Vseeno pa vam svetujem, da se z dogovorite, ker so oni glavni in edini politični faktor in se vi dejansko z nobenim jUgirn pogajati ne morete.« Dalje je dejal -Avramovič, da gre sicer srbski kmet v vojno, da pa se na politiko ne razume. Razven tega je zaklinjal Avramovič Radiča, da ni-•iakor ne gre noben radičeve« v Beograd. In 13a štiri oči je dal Avramovič Radiču tako •'trahovito informacijo, da ne bi nikdar niti e* Hrvat prišel v Beograd, če bi predsednik Rad« verjel Avramovičevi informaciji. Končno pravi Radič, da je bil prepričan, da je Avramoviča poslal Pašič. ~ i* Albanije. Dne 17. maja se vrše ^ Albaniji volitve v prvi albanski redni parlament. Nobenega dvoma ni, da bo pri teh volitvah prodrla vlada Ahmed beg Zoge, ki je ttaš evest prijatelj. Volilen boj je sicer oster, toda vidi se jasno, da je sedanja vlada v vsej Albaniji zelo priljubljena. To vsled tega, ker se na vseh poljih opaža plodonosno delo sedanje vlade. — Vsak dan prihajajo v Albanijo številni tujci, ki si skušajo pridobiti razne koncesije. Največ tujcev je Italijanov in Angležev. Jasen znak, da uživa sedanja vlada tudi zaupanje tujine. Gospodarski napredek Albanije se vidi tudi v številnih bankah, ki so bile v zadnjem času ustanovljene v Albaniji. Tako so Grki osnovali podruzmeo Atenske banice; enako imajo £ zea]ve^ Podružnic. Mi imamo do-sedaj samo v Skadru Srbsko-albansko banko, ", v kratkem ustanovila svoje podružnice ' liiaiu in Draču. — Ahmed beg namerava ustanoviti tudi Albansko narodno banko, ki bo izdala bankovce. Večino glavnice (v znesku pet milijonov švicarskih frankov) so vplačali Italijani. Poleg njih partieipirajo ‘Udi Švicarji in Belgijci. Sedaj se dela na tem, da bomo tudi mi soudeleženi pri vplačilu osnovne glavnice. — Vesti nemških listov, da je obolel Ahmed beg Zogu, ne odgovarjajo resnici. . = Fran®?sko - angleška pogajanja zaradi izvolitve Hindenburga so se vršila v Lon-Obenem se je tudi sestala veleposlanica konferenca, na kateri je poročal Foch o razorožitvi Nemčije. Njegovo poročilo je »»pravilo zelo dober utis in je bilo sklenjeno, da se pošljejo nemški vladi nove za-»teve glede razorožitve. ~ = Komunisti pripravljali atentat na nainberlaina. Kakor poročajo listi, so pripravljali komunisti atentat na angleškega t?na?je*’a ministra, da se maščujejo, ker je m odpoveda! trgovinsko pogodbo s sovjetsko 111 8 tem “ničil priznanje sovjetov. Ne- kateri spravljajo atentat v zvezo z bolgarskimi dogodki, kar pa je le malo verjetno. — Kiiln ne bo izpraznjen. V angleški spodnji zbornici je bil vprašan minister Chamberlain, če se izvrši v kratkem evakuacija Kolna ali ne. Chamberlain je odgovoril, da je to vprašanje sedaj odloženo z dnevnega reda. Posledice Hindenburgove izvolitve se torej že kažejo v za Nemce neugodni obliki. Prosveta. Ljubljanska opera. V soboto, dne 2. maja t.' 1. se vprizori po večletnem presledku Leon-cavallova veristična muzikalna drama »Glumači«. Režijo te opere je prevzel g. Šest. Dirigira g. Balatka. Neddo poje gna Frisekova, Cania g. Mestek, veledramatično vlogo Tonia g. Cvejič, Silvija g. Popov, Beppa (harlekina) g. Mohorič. Osnutek za deloma nove dekoracije je izvršil arhitekt g. Rohrmann. Pred to opero se izvaja Mascagnijeva »Cavalleria ru-sticana-'. V glavni vlogi Santuzze nastopi gna Kadobojeva iz Zagreba. Lucio poje gna Ropa-sova, Lolo gna Korenjakova, Turidda g. Kovač, Allija g. Zathey. Dirigira g. kapelnik Neffat, režija g. Debevec. Sobotna predstava se vrši izven abonmaja. V nedeljo, 3. maja se izvaja Bizetova opera »Carmen«. Veliki pevski koncert Zveze slov. pevskih zborov, v nedeljo dne 3. maja t. 1. prične točno ob treh popoldne, ker se večina sodelujočih društev vrne domov s prvimi večernimi vlaki. Opozarjamo še enkrat vse, ki nameravajo posetiti koncert, da si preskrbe vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni, da ne bo pred začetkom koncerta takega navala pri blagajni kot lansko leto. Tam se dobe tudi vzporedi koncerta. Gcspodarstvo. X Trgovska in obrtniška zbornica r Ljubljani ima v sredo, dne 6. maja 1925 ob 9. uri dopoludne v zborničnih prostorih redno javno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Naznanilo predsedstva. 2. Predlog na pomno-žitev števila članov predsedstvenega odseka. 3 Rekurz proti predpisu zbornične doklade. 4. Poročilo računskih pregledovalcev o zborničnih računskih zaključkih za 1. 1924. 5. Načrt zakona o neposrednih davkih. 6. Načrt zakona o gospodarskem svetu. 7. Ureditev vprašanja praznikov. 8. Preureditev predpisov za pobijanje nečedne tekme. 9. Predlogi gg. zborničnih članov. 10. Tajna seja. X Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 22. maja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave bakrenih cevnih sten. — Dne 25. maja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave papirja in tiskarske barve. — Dne 26. maja 1.1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave pisalnih potrebščin. — Dne 27. maja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave desk. — Dne 29. maja t. 1. pri upravi barutane v Kamniku glede dobave strojev, sodov od keramike, cinka, solne kisline, svinčene pločevine in grafit-pirometrov. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. _X Prodaja lesa na panju se bo vršila due 25. maja t. 1. pri Šumsko-gospodarstvenem uredu imovne opčine otočke v Otočacu. — Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. SanEBHBBIUMinHBBBHE jurjevanje je vleci sla-beS[a vremena preloženo na lO. maj. Dnevne vesti POD VLADO »NACIONALNEGA BLOKA«. Vsled sklepa zagrebške policije je izgnan iz naše države v Italijo novinar dr. Ante Ci-liga, urednik »Radničke borben. Dr. Ciliga je bil leta 1919 vsled svojega odločnega nacionalnega dela brezobzirno preganjan od Italijanov. Italijanske oblasti ga sedaj preganjajo kot vojnega begunca in kot »hujskača, ki da je klical narod na upor proti Italiji«. Ta »zločin« pa je dr. Ciiiga »zagrešil« v službi jugoslovenskega naroda in ves istrski narod je videl v njem voditelja, ki je poznal samo narodni interes in ki se ni bal za narod tvegati vse, pa tudi svoje življenje. Nočemo se spuščati v to, če je bila zagrebška policija opravičena, da izžene dr. Ciligo iz Jugoslavije ali ne. Pač pa odločno protestiramo proti temu, da se ga izžene ravno v Italijo. Ni to samo političen zločin nad našim primorskim narodom, temveč korak zagrebške policije je tudi s človeškega stališča neodpusten barbarizem. Tudi zagrebška policija mora končno znati, da so bili vsi »zločini« dr. Cilige v Italiji taki, da so njemu samo- v čast. In zato je sklep zagrebške policije nedopusten! Končno pa bi merodajnim krogom in pa nacionalistom, ki se navdušujejo za »nacionalni« blok, stavili sledeče vprašanje: Kaj naj si mislijo primorski Slovenci, če izroča fašistom istrske mučenike jugoslovenska vlada in notabene vlada »nacionalnega« bloka? Kako pa naj primorska inteligenca dela za narod, če pa se mora bati, da bo jugoslovanska vlada njihovo nacionalno delo nagradila s tem, da jih bo izročila fašistom? Odgovorite, nacionalisti! j vodov naše države. Ta »entrala bi morala re-j gulirati celokupni denarni promet Jugosla- : vije. O LAJŠANA PLAČILA ZA O B L E K E DAJE O. BERN ATO VIČ. Rice Burroughs: — »Socializem je ljubezen« pravi »Jutro« v svoji prvomajski številki. Sedaj vsaj vemo, zakaj so mladini brez socialnega čuta, ker da so brez ljubezni, smo vedeli že davno. — Prvi maj je minil v Ljubljani in v Sloveniji mirno in brez incidentov. Zanimanje za delavski praznik je bilo neznantno in vi- ] delo se je, da bo treba še mnogo delati, ■ prendo bo socialna misel udomačena v Slo-I veniji. — Telefonska zveza za vse občine. Poštno ministrstvo je odredilo določbe o graditvi telefonskih zvez, ki naj zvežejo vse občine države. Občine, ki so do 50 kilometrov oddaljene od meje, plačajo eno tretjino stroškov, druge pa polovico. — Kredit za popravo eest. Ministrstvo za javne zgradbe je odobrilo kredit v znesku 6 milijonov dinarjev za popravo cest in potov na Hrvatskem in v Sloveniji. — Za šefa vojnega odseka pri železniški direkciji v Ljubljani je imenovan na predlog ministra vojske in mornarice podpolkovnik Peter Nedeljkovič. — Iz zdravniške službe. Dr. Orest Žunkovi'-, sin podpolkovnika v pok. in upravitelja študijske biblioteke v Mariboru g. Davorina Zunkoviče, je imenovan za sekundarija v javni bolnici v Celju. — Direktna tel. zveza Beograd—Praga. Med našo in čehoslovaško vlado je dosežen sporazum glede direktne telefonske zveze Beograd—Praga via Bratislava. Pristojbina za pogovor: Beograd—Praga 3.5 zlatih frankov, Beograd—Bratislava 3 zlate franke. Promet je bil otvorjen včeraj. — Tuji zdravniki pridejo v Jugoslavijo na poučno potovanje. Zveza narodov v Ženevi je določila dvajset zdravnikov iz raznih evropskih in amerikanskih dežel, da prirede po Jugoslaviji poučen izlet. Zdravniki pridejo dne 17. maja v našo državo in si ogledajo vse nase znamenitejše zdravstvene institucije. V Jugoslaviji ostanejo do 2. junija. Ministrstvo zdravja je izdelalo obširen program, da bo obisk tujih zdravnikov čim najbolj uspešen. — Centrala denarnih zavodov. V ministrstvu trgovine in industrije pripravljajo pravilnik za ustanovitev centrale denarnih za- — Gostilniški hlevi. Lastniki, kakor tudi najemniki gostilniških hlevov se opozarjajo ponovno na odredbo bivše dež. vlade v Ljubljani z dne 26. avgusta 1913, št. 22070, glaso« katere so dolžni svoje hleve tedensko vsaj enkrat zlasti pa po sejmskih dnevih očistiti in razkužiti, 'rudi morajo voditi glede vseli konj, ki so jih postavili (tudi mimogrede) v njih hleve natančne zapiske, iz katerih mora biti razvidno ime konjskega lastnika, Število konj in čas vhlevljenja. Prestopki teh predpisov se bodo kaznovali v smislu § 10. *ak. t dne 6. avgusta 1909, dež. zak. št. i77. Smrtna nesreča na novosadskem aerodromu. V sredo ob osmih dopoldne se je pri-, petila na novosadskem aerodronu nesreia, ki je zahtevala dvoje človeških življenj. Pod-naredmk Josip Križman iz Postojne in Mirko Hitres iz Zagreba sta pričela izvajati na aero-planu tipa Brandenburg z motorjem Beni vežbo. Bili so v bližini 300 metrov, ko »e j« aeroplan naenkrat silno nagnil in potem padel na tla ter se popolnoma razbil. Križman je bil na mestu mrtev, ker si je zlomil vrat, dočim je Zagrebčan še nekaj časa živel. Dognano je, da je bil pilot Križman sam kriv nesreče. Izvajal je bravurne točke in pri tem se je aparat silno nagnil. To ga je prestrašilo, da je izgubil prisotnost duha in mesto, da bi aparat hitro okrenil v vodoravno lego, jo t« opustil in aparat je padel na tla. Pogreb žrtev je bil včeraj. . Pegavec v Zemunu. V zadnjih dneh s« je pojavil med delavskimi družinami r Zemunu pegavec. Dosedaj je bilo šest slučajev pegavca. Vsi bolniki so prepeljani v bolnico. Policija je takoj odredila vse potrebne korake, da se bolezen ne razširi. Odrejena je 14 dnevna karantena. Več slučajev pegavca j# konstatiranih tudi v Karlovcih. ; 5- številka »Preroda« s prilogo »Zdravje« je ravnokar izšla. Vsebina je pestra, zanimiva in aktualna. Ljubljančane bo še posebno zanimal uvodni članek v »Zdravju«: »Vrtno mesto Ljubljana.« — List izhaja mesečno na 32 straneh ter stane letno samo 25 dinarjev. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Poljanski nasip 10. Za žefo najboljši pravi Maršnerovi šumeči limonadni bonboni »B r a u s e«. Zastopstvo iu tovarniško skladišče za Jugoslavijo, JOSIP 'VITEK Ljubljana, Krekor trg 8. Ljubljana. 1 Razgrnitev stalnih volilnih imenikov za volitve občinskega odbora za mesto Ljab-ljano. V smislu člena 6. zakona o volilnik imenikih se javno razglaša, da so stalni imeniki za volitve občinskega odbora za mesto Ljubljano od deželnega sodišča potrjeni ter jaji v džungli. dr«*?n1 TT’ S Pjkvarjeuim slonovim mesonTraz-« ci; L- Z • ° ee’ v zun£li tuleč lev, otroška knjiga ' bva'1'1 1U sPauec skupno, tako resnično priglumiti e podiobnosti, ki se mu je zdelo, da jih je doživel, ! B1°gel Pojmiti. Vseeno je vedel, da Numa ne zna Plezati po drevju, vedel je, da v džungli ni nikakega Ptica, ki bi bil podoben sanjskemu in tudi to je da ne bi mogel pasti niti najmanjši del one višiue, ne da bi se ubil. Da malo rečem, Tarzan je bil izredno zmeden, v0 ie poskusil nanovo zaspati. Tarzan je bil izredno zmeden in prav slabo mu je bilo. ,. ° naPorno premišljeval o čudnih dogo- i\ bGin no i, se je pokazala nova čudna prikazen. Bda je res popolnoma nenaravna in vendar jo je videl z lastnimi očmi - nič manj ni bilo, kot kača Histah, ki se je gladko in prožno plazila naravnost Po deblu k njem — Histah z glavo starega moža katerega je bil Tarzan porinil v kotel — z giavo in okroglim, napetim, črnim in oteklim trebuhom. Ko *e mu j6 približal obraz starega moža s presenečenimi, mrtvimi in steklenimi očmi, so se odprle čeljusti in ga hotele popasti. Opičji človek je besno bil po strasnem obrazu in ko je bil, je prikazen izginila. Spehan, s strmečimi očmi in tresoč se po vsem životu, je sedel Tarzan trd na svoji veji. S svojimi ostrimi džungelskimi očmi se je oziral na vse strani, a opazil ni niti sledu po starem možu s kačjim tele- 45 soui, pac pa je opazil na svojem golem stegnu gosenico, ki je bila padla z veje nanj. Spačil se je in jo odstranil s prstom v noč. Noč se je nagibala h koncu, sanje so sledile sanjam, mora je sledila mori, dokler ni zmedeni opičji { človek pri šumenju vetra poskočil na drevesu kot ; preplašen jelen ali pa skočil na noge, če je grozni > smeh hijene zmotil trenotni molk džungle. A končno ; je vendar napočilo zaspano jutro in bolni ter vročin-| ski Tarzan se je plazil po vlažni, zapuščeni gošči | džungle k vodi. Zdelo se mu je, da mu vse telo gori, j slabost v grlu pa ga je davila. Ugledal je zmešnjavo [ nepredirne goščave in kot divja zver, čije življenje | je prav za prav živel v gotovem smislu, se je zaril j vanjo, da more sam in neopažen, varen pred ropar-| skimi napadi mesojedov. A ni umrl. Dolgo si je želel smrti, a prav kmalu j sta se lajšala narava in uporni želodec na njun tera-| peutičen način, opičji človek se je močno oznojil, ! potem pa je normalno in neprekinjeno spal do poldne. Ko se je zbudil, se je pač čutil slabotnega, a j bolan ni bil več. Vnovič je poiskal vodo, se zadostno j napil, potem pa se je odpravil na pot h koči ob mor-| ski obali. Že dolgo je imel navado, da je iskal ob I času, ko je bil zmeden, na tem kraju mir in poči-j tek, ki ga nikjer drugje ni mogel najti. Ko se je približal koči in pritisnil enostavno i kljuko, katero je bil pred tolikimi leti pritrdil njegov oče, so ga opazovale male, krvavo podplute oči iz zelenega skrivališča bližnje džungle. Pod kosmatimi, .strehastimi obrvmi so hudobno gledale vanj — hudobno, a z napeto radovednostjo. Potem je Tarzan vstopil v kočo in zaprl vrata za sabo. Izprl je ves svet in brez skrbi ali motnje se je tu lahko udajal sanjam. Lahko je počenil in opazoval slike v čudnih predmetih, ki so bili knjige, lahko je ugibal pisavo, katero se je bil naučil čitati, ne da bi imel pojm o ustrezajočem jeziku, katerega je pomenila, — smel je živeti v onem prečudežnem svetu, o katerem razen knjig ni ničesar vedel. Numa in Sabor sta lahko v njegovi neposredni bližini prežala, prirodne sile so lahko v vsej grozi razsajale, tu se je mogel Tarzan brez skrbne opreznosti udajati veseli lahkomiselnosti, ki je osvobodila vse njegove sposobnosti za nekaljeno uživanje njegove največje zabave. Danes je odprl knjigo pri sliki ogromne ptice, ki je držala malega Tarmanganija v krempljih. Tarzan je nagubal čelo, ko je videl barvotisk. Resnično! To je bila tista ptica, ki ga je nosila prejšnji dan, kajti Tarzanove sanje so bile tako resnične, da je še vedno verjel, da sta minila noč in dan, odkar se je bil vlegel v rogovilo spat A čim dalj je premišljeval zadevo, tem bolj negotov je bil glede resničnosti dogodka, ki se mu je pripetil. Kje pa je prenehala resničnost in kje se je pričela neresničnost? Ni bil v stanu določiti mejo. Ali je bil sploh res v zamorski vasi, ali je usmrtil starega Gomanganija, ali je jedel slonovo meso, ali je bil bolan? Tarzan se je praskal po svoji črni, kodrasti glavi in se čudil. To vse je bilo tako izredno čudno, pa je vendar natanko vedel, da ni nikoli videl plezati Numo na drevo in da ni bilo nikjer Histah z glavo in trebuhom starega Gomanganija, katerega je bil Tarzan ubil. (Da^e prih.) Stran 4. NARODNI DNEVNIK, 2. maja 1925. Štev. 77. oi! današnjega dne dalje pri mestnem magi-Kiratu (mestni volilni kataster, Mestni trg štev. '2. I. nadstropje, soba št. 21) ob običajnih uradnih urah od 8. do 14. ure stalno razgrajeni vsakomur na vpogled. Vsakdo ima pravico, da v navedenih urah abecedni volil-ai imenik pregleda, prepiše ali natisne ter da zahteva bodisi zase, bodisi za druzega, naj se popravi v njem, kar misli, da je treba popraviti. Popravek volilnega imenika se more pri Mestnem magistratu zahtevati neposredno usta* iili pismeno ter se morajo vsaki zahtevi popravka priložiti potrebna dokazila. Za do-j kaze morajo služiti samo polnoveljavne ti-! skovine. Pri eventualni volitvi občinskega j odbora bodo smele glasovati le one osebe, ki so vpisane v ta imenik. Po določilih člena 12. navedenega zakona 15 dni po razpisu volitev zahteve po popravkih niso več dopustne. — Mestni magistrat v Ljubljani, dne 30. aprila 1925. Predsednik gerentskega sveta: Dr. Dinko Puc 1. r. 1— Sah 'i živimi figurami, napovedan za včeraj popoldne, je vsled slabega vremena preložen na prihodnje dni. Predprodaja vstopnic se vrši dalje v trafiki g. Praprotnik, Prešernova ulica. I— Klub Primork vabi vse svoje članice, da se udeleže veselice bratskega kluba Soča«, ki bo v soboto 2. maja t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih Narodnega doma. 1— Društvo »Soča« priredi v soboto 2. maja t. 1. ob 20. uri v Narodnem domu veselico z bogatim vzporedom. 1— Klub Primork ima svoj redni občni zbor v torek, 19. maja t. 1- ob 5. uri po- poldne v damski sobi kavarne' Emona. Ude-ležbu vsake članice je dolžnost. 1— Društvo najemnikov za Slorenijo opozarja, da se vrši prihodnja odborova seja v | sredo dne 6. maja 1925, ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna | daje članom dnevno od 18. do 20. ure infor- j macije, Sv. Petra cesta 12, pritličje, desao. Izdajatelj: dr. .losip Hacin, i Odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna Merkur« v Ljubljaai. i&efc London: Burni (7 3) doživljaji. Homan z lužnega moija Presenetili so ga petnajst čevljev nad zemljo. ko je sedel v rogovili široko razvejanega drevesa. Vsi so ga videli, kako se je, nag, kot se je rodil, liki senca spustil navzdol. Skočil je na skrčena kolena ter planil kol duh po stezi naprej. Bilo je v resnici težko ! spoznati, da je to človek, kajti mnogo bolj je bil podoben čudovitemu duhu džungle ali ; pragozdnemu škratu. Samo Binu Charley ni bil prav nič osupel. Zalučal je svoje zastrupljeno kopje čez glavo ujetnika na ležečo postavo. Bil je to sijajen, dobro umerjen lučaj, loda divjak je poskočil in kopje mu je zlelelo med nogami. Nato pa je stopil nanj in padel , »a tla. Predno je mogel zbežati, je bil Binu Char- i ley že pri njem ter ga zgrabil za snežnobele lase. Bil je mlad dečko in opravljen kot gizdalin; obličje si je bil počrnil z ogljem in lase pobelil s pepelom od lesa. V nosu mu je tičal sveže odrezan rep divjega mrjasca in dva enaka repa sta mu molela i/. prebodenih uhljev. Poleg tega pa je nosil kot okrasek le še zavratnico iz kosti človeških prstov. Ko je ugledal drugega ujetnika, je zaščebetal s tankim, visokim glasom, kakor bi se ž njim prepiral; pri tem pa je naježil obrvi in v njegovih očeh se je pojavil otožni izraz divje zveri. Namestili so ga sredi vrste in neki divjak iz Poonga Poonga ga je privezal na dolgo vrv, ki so jo spletli iz vlaken nekega drevesa. Pot se je začela ilvigati. Tupatam se je sicer pogrezala v pobeli, ki so bile polne nezdravega rastlinstva, vendar se je vedno bolj vzpenjala čez nevidna gorska pobočja ali vodila čez strme grebene in skalovite vrhove, kjer je postajal gozd redkejši, in so se začele nad njihovimi glavami pojavljati modre lise nebesnega svoda. — Kmalu se ustavimo, — je šepetaje naznanil Binu Charley. Ko je še govoril, se je oglasil s hriba nad njimi grmeči ropot vaškega bobna. Bobnanje je bilo zmerno in zvoki niso izdajali nikakega razburjenja. Ceta je bila tik pod vasjo, tako da je mogla slišati kikerikanje petelinov, dva ženska glasova, ki sta se kratek čas prepi- rala, in jokanje nekega otroka. Stezica se je izpremenila v dobro razhojeno pot, ki pa se je vzpenjala tako strmo, da je morala četa parkrat obstati in počivati. Pol se ni' razširila in na nekaterih mestih so jo nalivi in stopinje ljudi tekom neštetih pokoljenj tako )K)globile, da je padala dvajset čevljev pod površino zemlje. — En sam mož s puško bi jo lahko branil zoper tisoče, — je zašepetal Sheldon Joani. j — In prav tako dvajset mož s kopji in pu-I šicami. Potem so stopili navzgor ter se približali vasici, ki je stala na mali, visoki planoti, pokriti s travo in obdani z redkim drevjem. Naenkrat je pričela tolpa žensk, ki je pribežala iz travnatih kolib, divje kričati; kot preplašene prepelice so drvele v nasprotno stran planote, zbirajoč med begom svoje dojenčke in otroke. Hkrati so počele padati med Sheldonovo četo puščice in kopja. Na Sheldonov ukaz so pričeli Tahičani in divjaki iz Poonga Poonga streljati. Kopja in pušice so nehale padati in zadnji Bushman j je izginil; boj se je komaj dobro pričel in i že je bil pri kraju. Na Sheldonovi strani ni ! bil nihče ranjen, dočim je padlo okrog šest Bushmanov. Samo ti so ostali na bojišču. Kajti ranjence so odnesli s seboj. Tahi časi in divjaki iz Poonga Poonga so se razdelili in so hoteli zasledovati sovražnika, toda Sheldon jim tega ni dovolil. Joana ga je pri tej odločitvi podpirala, kar ga je prijetno presenetilo. Med streljanjem je bil opazil, da so se ji lica v ognju borbe iskrila kot žareče rezilo meča, da so ji trepetale nozdrvi in plamtele široko odprte oči. — Ubožci, — je rekla, — saj delajo tako. kot jim narekuje njihova narava. Oni mislijo, da delajo dobro in pravilno, če jedo svoje tovariše in nabirajo lobanje. —Toda poučiti jih bo treba, da ne smejo zbirati lobanj belokožcev, — je ugovarjal Sheldon. Joana je prikimala v znak soglasja ter de jala: — Če najdemo samo eno glavo, požgemo vas. Hej, Charley, kje imajo spravljene glave? — Morda so spravljene v hiši čarodeja. — je odgovoril Charley. — Tam le v oni veliki kolibi je čarovnik. (Dalje sledi.) MODNI SALON HORVAT, Ljubljana ŠTEV. 21 MINKA STARI TBO ima vedno v zalogi najnovejše damske in dekliške slamnike in klobuke. — Žalni klobuki vedno v zalogi Popravila se sprejemajo. MALi OGLASI Cen« &gl»eoia Mate- matikfu. j I mTm Mb VM*! 1 Gladijole v osmih barvah, veliko j cvetne, dalize 30 različnih vrst — J ima v zalogi Ivan Šimenc, trgovski S vrtnar, Ljubljana, Gradišče 12. se bo tekom leta oddalo v najem v novem poslopju v Ljubljani ob Miklošičevi c. Vsi lokali so opremljeni s centralno kurjavo in električno razsvetljavo ter Triiajo večja kletna skladišča. Natančnejše podatke dobe rellektantje v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani na Turjaškem trgu št. 4/1. nadstr. Vrtnice suh« skladišče za državni* kolodvorom, je takoj za oddati. Oglasili »e je Konopjuta, Gosposvetska cesla štev. 2. Proda se i visokodebelne, priznano lepih vrst, kakor tudi vrtnice-plezalke in vrtnice - žalujke nudi cenj. občinstvu Anton Feraut, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg št. 3. Naročila se sprejemajo tudi v cvetličnem paviljonu pri frančiškanskem mostu. stara, dobro ohranjena omara in umivalnik. — Poizve se Wolfova ulica 1111. 10.000 Din; se odda kot pogojilo le proti visokim obrestim. — Ponudbe na upravo lista pod »Varnost -. Kupi st »• rabljena turiatovska oprema. Ponudbe na upravniitvo list« pod Dijak*. Kupim mlad«ga psička, rujave barve. — Po-«udb« na upravo lista pod >Pes<. Damski in dekliški slamniki po znižanih cenah ravnokar došli! Oblike damske od Din 70'— do Din 150‘—, otroške od Din 50' -do Din 70'- nakiteni od Din 100--naprej — dokler Iraja zaloga. Oglejte si cene v izložbi HINKA HORVAT, Uubliana, Stari trg 5te». 21 josip F*eftelinG# Llub^ana (fitia frnieRamsa tpeseatit«) ©ž> V© t rnm vaUko) N« umni«! . Pdim—fa Klvtije, krolaCc, mkUdjtJ*, Ktda 11*08, ^ietanlne, iepM rabe«, SCceSro, tuk«ac«, toointno biafo. ate tu , Najboljši Šivalni stroj |e edino le Josip Petelinc-a znomka „ Gritzner i« Adler z« rodbino, obrl In induslrljo blizu PreSerno- Ljubljana vegs spo : snika Pouk» »eienlu brezplačen. Večletna garancija. Delavnica sna popravila Na vallko Tel«!cn 913 Ha malo | Ljubljanska posojilnica | ES r. z. z o. z. v Ljubljani. — Telefon štev. 9 E| 1 Mestni trg št. O § EE obrestuje vloge zelo ugodno in sicer =jj vloge, ki jih izplačuje brez odpovedi, po 8 % ESE “= vloge z enomesečno odpovedjo, po 10% == =§• vloge z trimesečno odpovedjo, po 12 7o |E EŠj vloge z šestmesečno odpovedjo, po 14 % ^ EE Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago == SE poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja SE — nikakih stroškov. ES j§ Jamstvena glavnica za vloge znaša že g | natl 11 milijonov dinarjev. | == Posojila daje le proti popolni varnosti, proti vsaj == = trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo. = EE Inkaso faktur in menic. Trgovski krediti. == Oglejte si !\/ tvrdke TREBAR Ljubljana, Sv Petra c. 6. Proti jamstvu tudi na obroke. © Gradbeno podjetje Ing. Dukič in drug Ljubljana, Bohoričeva ul. St 24 -•> Telefon štev. 560 se priporoča za vsa ▼ to stroko spadajoča dela. Kupi se Instrukcije pohištvo za pisarno (vežjo amerik. ! > vseh srednješolskih predmetov omaro, stole, event. celo garnituro, j laje in pripravlja zn malo maturo preproge itd. — Podrobne ponudbe j visokoSolec. — Naslov pove iz pri na upravo lista pod šifro >1. T3.< I jazuosli uprava lista. Državna razredna loterija Srečke državne razredne loterije kupujte - naročajte in izžrebane zamenjajte v Kraljevini S.H.S. fcrvi, najve ji in ker obe dive premije po 1 milijon dinarjev dobile so srečke kupljene pri tej kolekturi. Brace H Vasica, Beograd, Cvetni trg, ^Naročila poslati potom dopisnice s Čitljivim In točnim naslovom »