Poštnina plačana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, V Četrtek, dne 24. novembra 1927 Št. 267. Posamezna številka 2 Dli
Naročnina
Dnevna Iziloja
za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljsko Izdaja celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo IOO D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov t slolp. peUi-vrsla mali oglasi po 1 30 ln 2D,veC|l oglasi nad 43 mm villne po Din 2-30. velllcl po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri veCiem o naroČilu popusi
Izide ob 4 z|ulr«d
rožen pondelIKe ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopttar/evl ulici št. eilll Kolcuptsl se ne vrata/o. aetranktrana pismu se ne spre/emajo <• li i-erlnlštva telefon St. 2050. upravnlštva št. 2328
Uprava /e vKopItar/evI ul.Si.o Čekovni račun: Ctubl/ana Stev. I0.6S0 In 10.34» za Inserate. Sara/evoSt. 7563, Zaareb il. 19.011. Prana In Dunal St. 24.797
Mir in zaupanje v mir vodita našo politiko.
Marinkovačev ekspoze o zunanji politiki. - Krepko in odločno stališče priča, da ima zunanje vodstvo v rokah spreten mož.
Ljubljana, 23 novembra.
Nek diplomat je mislil, da je razodel svetu Veliko skrivnost, ko je ugotovil naslednja dejstva: Italija in Jugoslavija sta stali neposredno pred oboroženim konfliktom. Tiranski pakt je bil začetek, umor Cena bega v Pragi signal. Albanija je že pod italijanskim protektoratom in njene investicije v tej deželi služijo edino le učvrščenju vojaškega položaja, da bi bil skok v Srbijo tem sigurnejši in zveza z macedonski-mi revolucionarji tem hitrejša. Italija da hoče vojno; fašizem je nacijonalni instinkt pognal do viška, armada in milica bosta koncem leta predstavljali eno najbolj oboroženih moči v Evropi. In dočim ima Jugoslavija komaj 17 tehnično popolnoma opremljenih divizij, jih ima Italija 72, in 15 krat močnejše zračno brodovje, večje železniško omrežje in tehniko. Z oboroževanjem bo Italija 1. 1928. takorekoč že v krizi, ker bo kulminirala in torej hoče po nemškem zgledu iz 1 1014. prehiteti nasprotnika, predno se pripravi. Odtod hrup in vik, ko sta se zbližala in združila Belgrad in Pariz.
Mi vsi vemo, da ti podatki niso daleč od resničnosti, da jih pri nas vsakdo zna že na pamet. Če jih navajamo, imamo vzrok v tem, ker se hočemo vživeti v situacijo, v kateri je dal naš zunanji minister svoj ekspoze, v katerem je mnogo govoril, a navidezno ničesar povedal.
Pravimo, da navidezno; v resnici mnogo, če njega govor spopolnimo z Markovičevo celotno zunanjepolitično zamislijo, katero je v ostalem možno razbrati med vrsticami in to bi bilo:
Balkan balkanskim narodom, v boj za idejo balkanske zveze in za zvezo s tistimi državami, ki imajo resno voljo in dovolj moči obstoječe stanje balkanskih držav ohraniti. Ta primaren smisel ima sklenjena francosko-jugoslovanska pogodba, ki ima v sebi začetek tiste brvi, ki vodi iz Belgrada v Sofijo, Tirano, Atene in Budimpešto na podlagi načela svobodnih dogovorov in nevmešavanja v notranjosti teh držav.
Marinkovič gre dosledno. Takoj po prihodu iz Pariza se je oglasil pri njem naš bolgarski poslanik Nešič in kakor smo informirani, sta se oba diplomata pripravila za akcijo za bol^arsko-jugoslovansko pogodbo. To bo prvo stremljenje naše neposredne zunanje politike. Drugi del tega obraza je obrnjen proti jugu. Geografična, strategična, zlasti pa dobavna lega južnega dela naše države zahteva brezpogojno zvezo z morjem in prosta cona v Solunu je le naraven in državen postulat očrtanega položaja. Grčija sama, če bi imela svobodno voljo in da ji ne sedi za vratom Italija in njeni zavezniki, bi nam ta prosti prehod brez clvoma tudi dovolila. Njeni in italijanski interesi se križajo; z ugrabitvijo obrežnih otokov od strani Italije tli grška ire-denta. Zato je le vprašanje, kako oprostiti Grčijo teli prisilnih protektoratskih spon in začeti kot svobodni s svobodnim odkrita in iskrena pogajanja. Jugoslovanska-francoska pogodba nam je porok, da tudi v tem pogledu zremo v lepšo in sigurnejšo bodočnost.
Dr. Marinkovič je posebno podčrtal malo antanto. Ta stoji in drži! Z isto odločnostjo je to dejstvo podčrtal dr. Beneš v zadnjem ekspo-zeju kot Marinkovič v sedanjem ter Titulescu v svojih izjavah. Edinica je čisto naravna zahteva in kdor jo hoče razbiti, si mora staviti vprašanje, naj je že to Italija ali druga država: Kaj morem dati tem trem ali eni izmed njih mesto sedanjega? Italija Jugoslaviji ničesar, češkoslovaški in Romuniji tudi ničesar! Dokler pa se bodo z uradnih mest v Budimpešti glasile take izjave, kot so zahteve na revizijo pogodb, na restavracijo dežel krone sv. Štefana, je /e ta Madjarska dovolj za obstoj male antante!
A vendar: prijaznih gest z naše strani, zlasti pod egido Marinkoviča, ni manjkalo. Skupno delo, dobra volja, priznanje obstoječega, Budimpešta naj dela na podlagi obstoječega stanja! in srednjeevropsko vprašanje izgubi svojo ostrino.
In Italija? Minister je povedal naravnost, da imamo z njo prijateljsko pogodbo iz 1. 1024. Ta naj sc spoštuje, potem se lahko tudi spopol-ni, seveda nc z nettunskimi konvencijami! Dokler pa bo predstavnik države in kralja čakal v Rimu mcsece in mesece na avdijcnco; dokler bo italijanski poslanik ostentativno obračal hrbet našim diplomatom; dokler bo uradna fašistov-ska stranka organizirala in pozdravljala proti-
Naivečji dosedanji ekspoze.
(■usjiusulop »uSaAajuaAOjg« oji^ojod ojjsuojajojJ
r Belgrad, 23. novembra. Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob pol 11. Po prečitanju zapisnika se je prešlo na dnevni red, na Marinkovičev odgovor na interpelacijo g. Pribičeviča in tovarišev o zunanji politiki.
Takoj je dobil besedo g. dr. Marinkovič, ki je prečital sledeč svoj govor:
G. Pribičevič in tovariši so vložili vprašanje, v katerem zahtevajo, da obvestim narodno skupščino: 1. o našem mednarodnem položaju vobče. 2. o odnošnjili z našimi sosedi vobče, posebe o odnošajih z Grčijo, Albanijo, Madjarsko, Italijo, predvsem o prekinjenju odnošajev z Albanijo, 3. o dogodkih, ki so dove-dli do napetosti z Bolgarijo in o vsem, kar je v zvezi s tem, 4. o ukrepih, ki jih je vlada podvzela, da se zboljša mednarodni položaj, predvsem v italijanski politiki, 5. o romunskem šolskem vprašan ju-
Četudi moram najodločnejše odbiti trditve, s katerimi se motivira ta interpelacija, se z g. interpelantom strinjam, da je treba o vsem zgoraj navedenem dati narodni skupščini informacije. Ker obsega interpelacija več vprašanj o naši zunanji politiki, se poslužujem te prilike, da narodno skupščino obvestim ne samo o vprašanjih, ki jih stavljajo interpelanti v svoji interpelaciji, nego tudi o naši zunanji politiki vobče.
Dr. Marinkovič povdarja nato, da se bo ekspoze tikal le dogodkov njegovega ministrovanja ter nadaljuje:
Za srčne i« prijateljske oilnošajc med balkanskimi narodi.
»V zunanji politiki se niso izvršile, kakor je narodni skupščini znano, nobene spremembe. Naša zunanja politika je usmerjena za tem, da se varuje mir in tnednarod. stanje, ki se je ustanovilo s pogodbami in paktom Društva narodov in da se s srčnimi in prijateljskimi odnošaji med balkanskimi državami ustvari temelj za novo skupno sodelovanje. Mislim, da je predvsem treba, da naglasim, da s tak šno zunanjo politiko ne moremo biti izolirani, ker odgovarja občim interesom Evropu in civiliziranega sveta. Napori kraljeve vlade so bili usmerjeni za tem, da se ta politika kar najsi-jajnejše izrazi in da se zveze, ki že obstojajo med posameznimi državami, poninože z novimi za ohranitev miru in zakonitega stanja. Na drugi strani pa da se povečajo izgledi na uspeh te politike. V tem pogledu sem so držal pravila, da se je treba truditi, da si pridobimo nove prijatelje, prerdvsem pa, da je treba ohraniti stara prijateljstva.
Ohraniti in okrepiti malo antanto!
Od trenutka, ko sem prišel na to odgovorno mesto, sem smatral za svojo prvo dolžnost delati na učvrstitvi in okrepitvi zvez z zavezniki, ki smo v državah male antante. Srečen sem, da morem ugotoviti, da so vse te zveze, kakor tudi vse politične kombinacije, ki temelje na globoki solidarnosti interesov in istovetnosti ciljev, krepke in bodo kar najde!j trajale-
Na poslednjih konferencah ministrov Male antante v ,Jachymovu in Ženevi smo kon-slatirali ne samo polnega soglasja na vse splošne probleme, ki se tičejo vseh držav, marveč, da tudi nobeno specialno vprašanje, ki se tiče katere označenih držav ni takšno, da bi moglo disharmonično vplivati na njihovo splošno politiko. Ugotovili smo solidarnost naših političnih zvez, njihovo sigurnost gle<le vsake možnosti in smo soglašali tudi v potrebnih korakih, da se gospodarske zveze med našimi državami okrepijo in da se prouči vprašanje jačanja teh zvez tudj z državami jngozapadne in centralne Evrope.
jugoslovanske demonstracije, do tedaj si' ne bo vkoreninila med nami vera v italijansko dobro voljo! Na naši strani je bila in je!
Mirovno politiko bomo vodili; trgovske zveze bomo sklepali, pri konsolidaciji Evrope sodelovali. To je jedro Marinkoviča. Kdor pride čistili rok, ima vedno prost dostop v vrsto te konstruktivnosti na dosedaj zanemarjenem kotu Evrope.
Našo šolstvo v Romuniji.
Kar se tiče našega aranžniana z Romunijo o šolskem vprašanju, izjavljam, da se bo c tem v skupščini govorilo, v kolikor se tiče naše notranje, kulturne in šolske politike. Ureditev šolskih iti cerkvenih vprašanj v Ba-natu je predvideno s pogodbo o zavezništvu med kraljevino SHS in Romunijo. Po ministrovem mnenju ne bi bilo potreba urediti tega vprašanja s pogodbo, marveč bi bilo to vprašanje stvar posebnega aranžirana. Ker pa je stadije tako, smatral je minister za potrebno, da se pristopi k rešitvi tega vprašanja v zmislu pogodbe, da bi se naš mednarodni položaj olajšal.
S Francijo bi bili zavezniki tudi brez pogodbe.
Narodni skupščini so že znane davne zveze, ki spajajo našo državo s Francijo. Naša država se je rodila iz idej, ki so se razširile iz te blagorodne države. Ona je te ideje predstavljala in jih predstavlja v tej politiki. Te zveze so se po svetovn.1 vojni pojačile s solidarnostjo interesov in istimi cilji politike obeh držav za vzdrževanje miru in povojnega stanja, ki se je ustanovilo z mednarodnimi pogodbami in po Društvu narodov.
Niti v svetovni vojni, niti po svetovni vojni ni bilo med Francijo in Jugoslavijo nobene pogodbe. Vendar smo se smatrali kot zavezniki in nismo nikdar prenehali kot take se smatrati. Svojo vernost in svojo zvestobo smto pokazali pri vseh prilikah, kjer je bilo to potrebno. Vsi tisti, ki so bili na odgovornih mestih v našj državi, dobro vedo, da smo <=e mi vedno, kadarkoli je bilo potrebno obračali k Franciji za pomoč. Pod takšnimi pogoji sklenjena pogodim o prijateljstvu in njena registracija pri Društvu naredov je bila stvar mednarodne lojalnosti. Z njo se nič ne spreminja v naših razmerah napram Franciji, marveč ima samo značaj javne ugotovitve. Značaj je eminentno miroljuben. Kakor se je takoj pri podpisu povedalo, ni pogodba naperjena proti nikomur, niti ne more biti naperjena proti komu že radi tega, ker samo ugotavlja tisto, kar žo brez nje obstoja. Tisti, ki kritizirajo to pi;godbo, pozabljajo, da so takšno pogodbo podpisale že vse države, ki so pri Društvu narodov, čim podpišejo pakt Društva narodov. Naši dve državi, katerih politika je bila stalna, slonita na popolnoma istih principih, na katerih se je ustanovilo Društvo narodov. 7.a leta se v Društvu narodov trudite, da se spoštovanje teh principov zagotovi z novim garancijski,m paktom in da ste dolžni iti še dalje po tej poti, ki se vedno bolj izkazuje kot edino možen način, po katerem se nekega dne pride do splošnega pakta sigurnosti med člani Društva narodov.
Radost našega ljudstva glede pakta
je čisto sentimentalnega značaja in nima ničesar agresivnega. Prijateljstvo, ki ga naš narod čuti napram francoskemu narodu, je tako globoko in iskreno, da bi bilo čudno, da ne bi formalna konsekracija tega prijateljstva pri nas izzvala tega zadovoljstva. Prepričan som, da tolmačim razpoloženje cele narodne skupščino in celokupnega našega ljudstva, ko izjavljam s tega mesta našo zadovoljstvo, ker jo dobilo nemoteno prijateljstvo med našo državo in Francijo tudi svojo formalno potrditev. (Odobravanje v zbornici.)
Dobre odnošaje tudi z Anglijo.
Vedno smo gledali na to, da čuvamo najboljše odnošaje nasproti Veliki Britaniji in da pridobimo njeno prijateljstvo. Velika Britanija ima iste cilje v Evropi: varovanje miru. Iskreno in dosledno smo se trudili, da z vsemi nastopi dokažemo, da je glavna linija naše zunanje politike popolnoma enaika težnjam Velike Britanije. Zato smo vedno gledali na to, da najde naša politika ra/umevanje v Veliki Britaniji in da si zasigura-mo njeno bla-gonaklonjeno podporo. Minister izjavlja in ugotavlja, da nam je nastopanje Velike Britanije v poslednjem času veliko pomagalo, da v gotovih težkih slučajih razbijemo razširjeno mnenje o naši nervozmesti in agresivnosti in naglasdmo odločno miroljubnost naše politike. (Aplavz v celi skupščini.)
Italiji se politika izolacije ni posrečila.
Prehajajoč na razloge naših razmer do Italije smatram predvsem za svojo dolžnost, da se energično zavarujem pred trditvami v interpelaciji, da Italija sistematično izvaja politiko naše izolacije in razbijanja male antante in da je naš položaj ogrožen po italijanski politiki. Danes ima skoro vsaka država dve politiki: eno, ki jo vodi stvarno, drugo, ki jo naj pripisuje časopisje, ki je nasproti nerazpolo-ženo. (Medklic: Koliko imamo naših šol v Ita-lii?) Tak slučaj je tudi z nami. Mi vodimo politiko miru in prijateljskega razmerja s sosedi. V časopisju, ki je nasproti nam iz kateregakoli vzroka nerazpoloženo, sc pripisuje imperialistična in agresivna namera. Časopisje tudi Italijo obtožuje, da izvaja politiko naše izolacije in razbijanja Male antante, da s svojo politiko ogrožava naš mednarodni položaj. To kritiziranje moram zavrniti. Predvsem nikjer ne vidimo te naše izolacije, o kateri sc toliko govori. Še manj je ogrožen naš mednarodni položaj. Proti tem trditvam imamo pozitivne indikacije. V prvih mesecih tega leta je Italija sklenila pakt prijateljstva z Romunijo in priznala aneksijo Bcsarabije po Romuniji. To se je takoj tolmačilo kot slabljenje Male antante. Vendar pa se je takoj, dva do tri mcsece pozneje, dokazalo in je isti zunanji minister dal javno izjavo po konferenci v Jachymovu, da Romunijo vežejo vezi s pogodbo o zavezništvu in solidarnosti interesov z našo državo in s pogodbo o zavezništvu z Italijo, in da želi, da se med našo državo in Italijo izgladijo vsi nesporazumi in razvijejo najbolj prijateljske razmere. Še bolj je značilen slučaj z Madjarsko. Zveze med italijanskim in madjarskini narodom so davne in datirajo iz borb za svobodo. Če bi nas hotela Italija s to pogodbo napram Madjarski izolirati, bi se v našem sosedskeit. razmerju nasproti Madjarski moralo to čutiti. Z zadovoljstvom pa ugotavljam, da so razmere z Madjarsko vsak dan boljše.
Minister prehaja nato na albanski incident ter podčrtava, da naše razmere z Italijo niso take, kot bi bilo želeti, čeprav imamo skupne zadeve in interese. Dolžnost tistih, ki vodijo politiko, pa je, da ne drže roke v žepu, ampak da odstranjujejo, kar moti. Minister zagotavlja, da bo s polno odgovornostjo storil vse, da se nezaupanje med Italijo in nami odstrani.
Grčija naj sprejme atonske konvencije.
Grčija je odpovedala atenske konvencije in takoj predlagala že mojemu predniku, da naj se prično pogajanja na novem temelju. Že moj predhodnik ni hotel sprejeti tega predloga in ga ni hotel odobriti. Na isletn stališču sem stal tudj jaz. 0 priliki svojega sestanka z grškim zunanji,m ministrom sem izjavil, da sem vedno pripravljen z Grčijo pričeti uova pogajanja o teh vprašanjih, ki so ostala odprla, in glede katerih bi se hotela grška vlada pogajati. M smatramo, da s temi konvencijami, ki jih je grška vlada odpovedala, ni bila suvereniteta Grčije uiti najmanj žaljena.
Albanija nam gre v zadnjem času na roko.
Radi znane aretacije našega dragomana Gjuraškoviča pri poslaništvu v Tiran, je nastopilo prekinjenje diplomatskih odnošajev, ki je vzbudilo veliko vznemirjenje. Veliko držav je takoj pod vzelo vse, da ne bi prišlo do nobenih komplikacij. Ponudile so nam svoje intervencije s tem, da so intervenirale, da se Gjuraškovič izpusti. Istočasno pa, da zmanjšamo ostrost naše note. Ker smo našo protestno noto spremenili blažilno, so nekateri izvajali, da smo pretrpeli nekak neuspeh. Pozabljajo pa, da nismo nameravali žaliti in poniževati Albanije, marveč zaščiti našega človeka. — Minister podčrtava, da so se od tedaj naše razmere z Albanijo zboljšale in da uani ta soseda že gre na roko.
Glede Bolgarske rakama na rezultate.
»Ugotovili smo, da se atentati in zločini, ki sc izvršujejo na našem ozemlju, organizirajo in pripravljajo na bolgarskem ozemlju, ln da sc izvršujejo od agentov, ki se od tam pošiljajo v našo državo. Podvzeli smo ukrepe s sredstvi, ki so nam bila na razpolago, da preprečimo prihod tem agentom v našo državo izvrševat aten-
tate. Istcfesno smo obvestili bolgarsko vlado o vsem tem, kaj je treba in pričakujemo, (ia bo storila vse, kar je treba in kar je dolžnost vsake vlade. Tudi bolgarska vlada je v resnici ukrenila vse to Ali so ti ukrepi ravno tisti, ki jih je bilo treba podvzeti, ni naša stvar, da to preiskujemo. Tisto, kar imamo pravico pričakovati, to je rezultat, da se preprečijo atentati proti naši državi, to pričakujemo. (Radič: Ali hočete Vi vojsko z Bolgari?«) Kdo to trdi? (Radič. »Pa tako nekako se nam zdi iz Vašega govora.*) G. Radič, Vi ste bili naš zastopnik pri Društvu narodov in dobro veste, da mi ne moremo na vojtko po paktu niti pomišljati. (Aplavdiranje.) O sedanjem stanju tega vprašanja govoriti ni upravičeno.
In druge države?
Odnošaje do drugih držav jc Marinkovič kratko naznačil: Nemčija postopa napram nam popolnoma prijateljsko. Stojimo pred ratifikacijo trgovinske pogodbe, S Poljsko imamo prijateljsko pogodbo. Za Belgijo imamo pripravljeno trgovinsko pogodbo. Enako pogodbo pripravljamo z Ameriko.
Zunanji minister je svoj ekspoze končal s sledečimi besedami:
S položajem, kakor je trenutno sedaj, ne moremo biti nezadovoljni. Jaz nikakor ne morem sprejeli za pravilno trditev interpelanto-vo o dogodkih, ki so se dogodili »H poslednje ga ekspozeja, ki ga je dal moj prednik v skupščini, da se ie znatno zmanjšala moč naše države v razmerju nasproti sosedom. Ravno tako ne morem soglašati, da naša država preživlja težke dni in se tudi najmirnejši človek ozira na to s skrbjo. Mi smo v poslednjih mesecih v resnici vodili odločno miroljubno politiko in ob vsaki priliki zavzeli pomirjevalno stališče. Ob vsaki preizkušnji smo ohranili svojo hladnokrvnost. V vsakem težavnem položaju smo bili pripravljeni sprejeti vsako kompromisno rešitev, ki bi bila v skladu z našimi interesi. Tega nisino delali radi tega, da trpimo, da se manjša ugled in naša moč, niti za to, ker se nahajamo v kritičnem položaju, marveč zato, ker naša država v iesnici in iskreno vodi politiko miru. Naša pomirljivost ne samo da ni zmanjšala ugleda in moči, nego jo je nasprotno celo povečala ravno radi miroljubnosti. Kadar prožimo roko pomirljivosti, se nas lahko sprejme s toliko večjim zaupanjem, ker vsakdo ve, da mu jih ne dajemo iz strahu, niti radi tega, ker se nahajamo morda v kritičnem položaju, marveč iz iskrene želje za prijateljstvom iz globokega prepričanja našega ljudstva, da sta mir in zaupanje v mir življenjska in najvišja potreba nas in vseh naših sosedov. (Dolgotrajen aplavz v celokupni zbornici.)
Govor zunanjega ministra, katerega je z napetostjo poslušala vsa zbornica ob prisotnosti celokupnega diplomatskega zbora, je na številno občinstvo napravil globok vtis. Krepke besede in odločne iziave, ki so sc v skupščini prvič čule, so bile toliko prepričevalne, da so morali tudi tisti, ki so neprijatelji naše države, priznati, da se nahaja vodstvo naše zu nanje politike v čvrstih rokah sposobnega prvaka naše države.
Pribičevič radoveden, kai Se delal dr. Korošec v Sofiji in Budimpešti.
Nato je govoril g. interpelant Pribičevič. Pod vl; oni ogromnega uspeha, ld ga je imel Marinkovičev odgovor na njegovo interpelacijo, se je omejil na napade proti Italiji, nato pa poskušal delati za sebe reklamo. Zelo neugodno se je narodne skupščine dcjmilo njegovi razlaganje o režimu v južni Srbiji. G. Pribičevič je bil zelo radoveden v svojem govoru. Na vsak način je hotel zvedeti, kakšna je bila misija g. dr. Korošca v Sofiji in v Budimpešti. Zahteval .je pojasnila od zunanjega ministra. Jasno je, da mu zunanji minister na to zahtevo ni mogel odgovoriti pred narodno skupščino. Za njim je nastoipil gosp. .Toča J o v a n o v i č , na popoldanski seji g-Stjepan Radič, k j je dal seji malo več življenja, za g. Stjepanom Radičem pa g. dr. i" rum bič. Zavzemal je stališče, da bi se po
naši ustavi morala francosko-jugoslovanska pogodba predložili narodni skupščini, iu sicer tembolj, ker je isto storila Francija, dasiravno po francoski ustavi to ni potrebno. Če je smatrala Francija to za potrebno, bj bilo tembolj potrebno pri nas. V ostalem .svojem govoru je Trumbič razlagal svojo zunanjepolitično orientacijo, ki se naj bi pred vsem nrslanjala na Veliko Britanijo in je v tem zmislu podal svojo argumentacijo.
Po njegovem govoru je nekaj govoril g. Petejan. Njega pa na časnikarsko galerijo nismo mogli slišati, kaj je povedal.
Marinkov č odgovarja oporciH
Narodna skupščina manifestira za Francijo.
Po govoru socialista Petejana je zunanji minister dr. Marinkovič odgovarjal na izvajanja govornikov. On popolnoma soglaša s pred-govorniki, da bi lahko govoril bolj dolgo o našem razmerju z nekaterimi državami. On bi lahko govoril o našem razmerju s češkoslovaško republiko, vendar pa se na te stvari ne sme gledati pri interpelacijah s takimi očmi, kakor to delaio interpelanti. Inte/pelant Jova-novič je govoril tudi o Anschlussu, dr. Trum-bič pa o belgrajskih in nettunskih konvencijah. Ta vprašanja >loh niso aktualna in nimajo nobene zveze z int rpelacijo. Anschluss ie veliko politično vprašanje in o njem se dosedaj ni razgovarjalo o priliki podpisa pogodbe s Francijo in zato ne spada v interpelacijo. Kar se tiče francoskc pogodbe, je dr, Trumbič trdil, da bi morala priti pred skupščino. Vendar to po njegovem mnenju ni potrebno, niti to ni po ustavi predpisano. Dalje polemizira dr. Marinkovič s Pribičevičem glede Albanije 'n pravi, da je politika prestiža zelo slaba stvar. Mi do nekaterih balkanskih držav, posebno Albanije, Bolgarske in Grške ne moremo voditi politiko prestiža in zavzemati nekako orepotentno stališče. Mi smo sicer na Balkanu največja država, vendar pa smatram, da ja treba vsa vpraauja rešiti tako, da se vsaka država postavi na stališče enakopravnosti držav ne glede na velikost in veličino. Nikakor se ne sme gledati na to, kdo je večji in kdo manjši. Minister izjavi, da pri tem misli posebno na Bolgarsko. Nekateri smatrajo, da balkanski Locarno ni nujen. Po njegovem prepričanju balkanski I.ocarno ni aktualen ter v tem trenutku ni izvedljiv.
Dalje minister odločno protestira proti izvajanjem Pribičeviča glede režima v južni Srbiji ter izjavlja svečano, da je režim v južni Srbiji tak, da je še vedno najboljši od režimov na Balkanu. Sv. Pribičevič: »To ne pomeni mnogo! Dr. Marinkovič: »Vendar pa se ne sme misliti, da je ta režim kriv zločinov v južni Srbiji, kajti zločinci bj v prvi vrsti morali izvršiti svoje atentate tam, kjer so režimi 5" slabši 6e bi režim bil vzrok zanje. Vse lake aluzije za slab režim odločno odklanja in pravi, da se mora v zunanji politiki biti bolj skromen in bolj jasen. Gledali moramo, da dosežemo ono, kar lahko dosežemo. Z ozirom na medklic o belgrajskih in nettunskih konvencijah pravj minisler, da so bile podpisane leta 1924 in so t a ras vsi trdili da so v škodo naši državi. Zgodilo pa se je, da jih Italija ni hotela podpisati poldrugo leto kljub temu, da bi po mnenju kritikov bila z njimi favorizirana. Mi moramo točno vedeti, kaj je naše, kaj predstavlja življenjske interese naše države in si moramo biti na čistem glede vprašanja našega prestiža. V politiki so lahko ideje, morajo pa biti realne. Politika se mora voditi na osnovi naroda, ki je v svojem temelju miroljuben in pripravljen za žrtve, kadar jih bo moral prenašati.
Pribičevič .je po odgovoru predlagal prehod na dnevni red. Negov predlog se je glasil:
■»Narodna skupščina je Bula odgovor zunanjega ministra na interpelacijo in debato na to interpelacijo. S posebnim odobravanjem je vzela na znanje izjavo zunanjega ministra o paktu prijateljstva s Francijo, in prehaja na dnevni red.«
Narodna skupščina je ta prehod na dnevni red sprejela soglasno in pri lej priliki Franciji priredila veličastne manifestacije.
Naše upravičene želje so Itališanom imperijalizem,
(Telofonsko poročilo Slovenčevega dopisnika.)
v Rim, 2:-!. nov. Rimski diplomatski so^ (rudnik »Popoio d' llalia se danes v uvodniku, ki ima nemški naslov: »Drang nach Usten , peča z dozdevnimi srbskimi težnjami na Solun, iu pravi: Francija skuša pritegnili •■Grčijo v svojo diplomatično konstelacijo in jo pripraviti do tega, da bi dovolila Srbom pristop v Solun. Dogovori z državami okoli Jugoslavije. imajo svrho, da zagotovijo belgrajsko hegemonijo na Balkanu in da se Grška in Bolgarska podvržeta pansrbskeinu imperializmu. Srbski militarizem je preciziral svoje zahteve glede Soluna in železniške proge do jugoslovanske meje. V Belgradu se ne zadovoljijo s trgovinsko koncesijo, temveč hočejo suverene pravice v enem delu pristanišča ter administrativno in vojaško upravo železnice Gjevgjelija—Solun, s čimer bi se ustvaril poljskemu podobni koridor v manjši meri. Srbska zahteva ima samo politične in vojaške svrhe. Belgrad prevzema v smeri k Egejskemu morju staro avstrijsko politiko >Drang nach Osten . Francoski generalni štab si hoče v
Solunu zagotoviti operacijsko bazo za slučaj, da bi Adrija bila zaprta ali postala nesigurna. Pangalosove pogodbe se niso izvršile, kar je dalo Franciji povod /.a finančni prilisk na Grško. Dalje pravi fašistični dopisnik: Tudi za Grško predstavlja Srbija nevarnost in ogrože-vanje. Od stare Avstrije je Srbija podedovala motni duh agresivnosti in imperialistične težnje po Egejskem morju. Dočim Hrvati nespametno škilijo dalje proti Reki, Slovenci pa proti Trstu in Celovcu, je poželjivost Srbov obrnjena proti Skadru in Solunu. Teritorialna elefantiaza .jih ni nasitila. Država VVilsona in Saldeminija predstavlja danes v Evropi popolnoma podminirano cono, kjer militarizem sanja o novih pustolovščinah. Pansrbi sanjajo o ustanovitvi velike jugoslovanske države, v kateri bi izginili Bolgarska in Albanija in ki naj bi imela direkten izhod na Egejsko morje v Solunu. Ustvaritev lake države pa bi Anglija ne dopustila.
Lahom Pnr<y predložila vlndi nezaupnico.
v London, 23. nov. (Tel. Slov. ) Delavska stranka je parlamentu predložila ne/aup-uico, ki jo I m jjutr
meljeval Macdouald.
Oba komitaša obsojena na smrt.
Grozilna pisma, ce so justilikacija izvrši.
v Atene, 23. nov. (Tel. ^Slmv ) Komitaš kohatič, eden izmed glavnih obdolžencev nameravanega napada na jugoslovanski konzulat v Solunu, jc včeraj pred porotnim sodiščem priznal, da se je udeležil kompleta; dalje je trdil, da je imel namen nameravani atentat še pravočasno naznaniti grškim oblastim. Rekel je, da ga je soobdolženec Vaslijev srečal v gozdu na grško-jugeslevanski meji in mu dal 20.000 drahem, za kar naj bi prenesel bombe, ki so se pozneje našle v Solunu.
v Atene, 23. nov. (Tel. >Slov.;) Porotno sodišče je danes obsodilo na smrt oba glavna krivca nameravanega atentata na jugoslovanski konzulat, Franko-srbsko banko iu na javna poslopja v Srlunu. Komitaša se imenujeta Nanov in Kuletič. Državni pravdni k je v svojem govoru navajal, da je nemogoče, da bi nameravani zločin mogla izvršiti samo ti dve neznatni osebi, temveč da-se mora atentat pripisovati kakemu bolgarskemu revolucionarnemu komiteju v Sofiji.
v Atene, 23. nov. (Tel. Slov «) Nanov 'n Kuletič sta vlož la prošnjo za revizijo procesa. Če bo njuna prešnja odklonjena, bosta usnvrčena v Solunu. Bolgarski revolucionarni komite v Sofiji je te dni ra-poslal več grškim odličnim osebam v Kastori.ij grozilna pisma, da bodo umorjeni, če besta Nanov in Kuletič usmrčena. Orožništvo v Kastoriji je dobilo povelje, da ukrene vse potrebno za varnost teli oseb, če bosta imenovana atentatorja usmrčena, kar je zelo verjetno. Pričakovati je torej nadaljnjih atentatov v grški Macedoniji.
Komunističen atentat v Sofiji.
v Dunaj, 23. nov. (Tel. »Slov.«) Kakor se poroča" iz Sofije, je bila na kaznilnico v Sofiji izstreljena granata, vsled česar je nastala panika, ker ni nihče vedel za kaj gre. Kakor se poroča nadalje, gre pri tem strelu za komunističen atentat, med tem ko se je prvotno trdilo, da se je to zgodilo po nesreči. Strel je bil oddan z vojaškega vežbališča na kaznilnico. Neki častnik je takoj po strelu z revolverjem ustrelil dva vojaka, od katerih je eden bil takoj mrtev, drugi pa težko ranjen. Kaj sta atentatorja nameravala, ni znano. Eksplozija granate je v Sofiji povzročila silno vznemirjenje. Govorilo se je o velikem številu mrtvih in ranjenih. Kakor se čuje, ni bilo v kaznilnici nobenih smrtnih žrtev.
Krvavi spopadi na madiarskih
univerzah.
v Budimpešta, 23. nov. (Tel. »Slov.«) V parlamentu je danes prosvetni, minister grof Klegelsberg odgovarjal na napade opozicije radi nemirov na visokih šolali. Minister je samo obljubil, da bo storil odločne korake in eventualno zaprl visoke šole, če ne pride do miru. Opozicija ga jc poživljala, naj vendar enkrat neha z grožnjami, ki jih ponavlja več tednov, in naj preide k dejanjem, sicer bi današnja izjava ministrova dala študentom samo nov pogum za nadaljnje nemire Samo en del energije, ki jo vlada sicer porablja proti levici, naj porabi tudi proti visokošolcem, pa bo takoj mir. — Na univerzah je tudi danes prišlo do krvavih spopadov. Več židovskih študentov in en vseučiliški sluga je bil ranjen.
Tudi Pariz in Rim se zbližata?
Pariz, 23. novembra. (Tel. »Slov.«) Italijanski diplomat, ki se spotoma nahaja v Parizu, je izjavil zastopniku »Intrasigenta«, da je sedaj v Rimu znano, da se francosko-jugoslovanska pogodba ni podpisala na inicijativo Brianda, temveč na željo Jugoslavije. Potem" takem se v Italiji tudi uvideva, da se nikakor ne more govoriti o francoski demarši proti Italiji. Diplomat je dalje tudi izrazil svoje prepričanje, da je sklenitev francosko-italijanske-ga dogovora bližji kot se sploh misli. Tozadevni razgovori bi se morda še to leto mogli začeti med obema državama v Parizu.
Bomarchaix v Rimu persona grafa.
v Pariz, 23. nov. (Tel. »Slov.«) Francoski poslanik v Rimu Besnard se je včeraj še enkrat zglasil pri Briandu. Kakor se čuje, je agreman italijanske vlade za poslanika De Bomarchaisa že dospel, lako da je njegovo imenovanje perfektno. Mesto političnega direktorja na Quai d Orsayu se po poročilu listov ne Ik) zopet zasedlo, temveč ga bo opravljal generalni tajnik Berthelot.
Madjarska in Romuniia nai se same oobot te
v London, 23. nov. (Tel. »Slov.«) Diplomatski poročevalec »Daily Telegrapha« poroča o poskusih, da bi se konflikt med Madjar-sko in Romunijo poravnal izven Sveta Društva narodov v direktnih medsebojnih pogajanjih. Ker v Svetu Društva narodov najbrže rešitev konflikta ne bo mogoča, hi člani Sveta radi videli, da bi so stvar z ozirom na direktna pogajanja med prizadetima državama v Svetu Društva narodov zopet odgodila.
Bibftvica povzročila milijonsko škodo.
v Madrid, 23. nov. (Tel. -Slov.») Morska btbavica je porušila kraj Safi prj Tangerju. Mnogo oseb jc utonilo. Skladišče carinarnice je uničeno. Škoda znaša mnogo milijonov.
Sedanji moment.
»Narodna Politika« trdi, da »so v krogih
Velje Vukičeviča prepričani o stalnosti vlade in sedanje kombinacije. Ako bi v vrstah radi kalnega kluba ali vobče v narodni skupščini nastal tak položaj, da bi bila vladna večina ogrožena, potem bi šla vlada na nove volitve, da se položaj razčisti. Nove volitve bi vodili Vukičevič, Marinkovič tn dr. Korošec«.
Opozicija pa — tako poroča »Narodna Politika« — je prepričana, da se bo mogla sedanja vlada držali kvečjemu še dva meseca. V radikalnem klubu se baje širi nezadovoljnost najbolj med centrumaši, katere vodita Miša Trifunovič in dr. Ninčič. Bodočo vlade naj bi sestavil dr. Nin k o Peric, kojega kabinet pa bi ime! samo prehodni značaj.
»Narodna Politika« sama meni, da se da. nes nc morejo delati nobene politične kombinacije, ker da se politični položaj momentano ne nahaja v rokah političnih krogov, nego v rokah prvega ustavnega faktorja.
Največ se v sedanjem momentu debatira
0	b u d ž e t u. Opozicija sc nadeja, da bo ravno ob tem vprašanju mogla vlado zrušiti.
Stjepan R a d i č je po daljšem času zopet podal izjavo, ki je podobna vseai njegovim prejšnjim. Po hudem napadu na Vukičeviča pravi, da bi se razgovarjal z njim le, če bi to želel kralj. O svoji koaliciji s Pribičevičem pravi, da pomenja nadaljevanje kraljeve politike! Kralj da je na ustvaritev seljaško-demo-kratskega bloka vplival indirektno! Seljaško-demokratska koalicija, demokratska zajednica in radikali, osvobojeni od »policajradikalov«, bi mogli ustvariti najjačjo koncentracijo v Evropi — Politična javnost te Radičeve izjave ne jemlje resno.
V	vladnih krogih se naglaša, da je opozicija začela voditi tehnično obstrukcijo z vlaganjem nujnih zakonskih predlogov in resolucij, ki se imajo obravnavati pred dnevnim redom. To prihaja zelo prav Velji Vukičeviču, ki je pridobil pašičevce in Davidovičeve pristaše za to, da se i z p r e m e n i poslov-n i k narodne skupščine.
Glede izdelave državnega prosvetnega programa, ki se je poveril posebni komisiji strokovnjakov, se naglaša, da gre tendenca za tem, da se vse šolstvo centralizira pod resor ministrstva prosvete. Prosvetni program se bo zategadelj tikal tudi strokovnih šol. Misli se, da se bo na osnovi tega programa izdal poseben zakon. V komisiji so, če izvzamemo profesorja dr. Prijatelja, po veliki večini srbski kulturni delavci.
V	prečanskih krajih vlada naravno veliko ogorčenje proti nameri finančnega ministra, dia reducira visoko šolstvo, s čemet bosta najbolj prizadeta Zagreb 'in Ljubljana. Tudi zagrebški mestni svet se je oglasil in sklenil oster protest. Pravniški listi predstavljajo stvar tako, da gre srbijanski vladi za oškodovanje kulturnih interesov hrvatskega naroda. Pravijo, da je minister, ki hoče reducirati visoko šolstvo na Hrvatskem, dal 2 mili jona dinarjev za zgradbo velezabavišča v Belgradu.
V	gospodarskem oziru je najvažnejši fakt, da se je sezvala konferenca, ki bi razpravljala o vladnem načrtu komercializa-c i j e državnih železnic. Glavne poteze projekta smo že objavili. Glede uprave je nagla-šati, da se bodo pač morali pozvati v uprava tudi zastopniki Delavskih zbornic, na katere vlada ni mislila. Treba je vsekakor za-sigurati tudi interese delavskega stanu pri že lezniškem obratu.
Poslanec Smodei za Ijubliamko $iedalešče.
Belgrad, 23. nov. (Tel. »Slov.«) Danes popoldne se je pred skupščino vršila seja finančnega odbora, na kateri je bil odobren kredil 2 milijonov Din za zagrebško gledališče. Poslanec S m odej je pri tej priliki odločno nastopil za to, da se tudi ljubljanskemu gledališču odobre potrebni krediti v smislu obljub bivšega prosvetnega ministra. Minister dr. Ku-manudi je nato izjavil, da se to vprašanje že proučuje in da bodo krediti ljubljanskemu gledališču odobreni, čim pride vprašanje na dnevni red.
Ne potom diolomatov, ampak
dele<s?C5i.
v Berlin, 23. nov. (Tel. Slov.«) Zaključek nemško-poljskih predpogajanj za gospodarsko pogodbo je bil ugodnejši, kakor se je pričakovalo. Danes je bil podpisan zaključni protokol, ki vsebuje prvotne nemško-poljske predloge in dalje ugotavlja, za kakšen obseg pravili trgovinskih pogajanj sta se stranki pogodili. Glavni uspeh je ta, da se nadaljnja pogajanja ne bodo vršila več diplomatičnim potom, temveč da bosta za to imenovani posebni
1	delegaciji.
Tramvaj so zaletel v tramvaj.
v Kasscl. 23. nov. (Tel. »Slov.«) V Kasslu se je pripetila velika nesreča na cestni železnici. Vrli klanca je vsled ledenih tračnic začel tramvajski voz drčati navzdol in je končiio s silno brzino zadel v drug voz, pri čemer je bil prednji odnosno zadnji del obeh voz po-nolnoma razbit, ter ie deloma težko ranjenih tl6 oseb, med njimi ludi otroci.
Pota in cilji ženske izobrazbe.
Pota in cilji ženske izobrazbe so pri nas še popolnoma neobdelano polje. Čas pa nujno trka tudi na naša vrata.
Naj kot prve zastavijo plug naše znanstvenice in umetnice.
Dr. Amalija Šimec:
Žena, ki se hoče jiosvetiti visokemu študiju tn po njem poklicu, mora biti pripravljena na vse težave, ki jih srečujejo možje, poleg tega pa še na razne druge, ki zadevajo le ujo kot pijonirko v službi javnega življenja in kot konkurentinjo moža; zadevajo jo tem huje, ker je po svoji naravi občutljivejša.
Ne mislim s tem reči, da naj ženi ostane pot do visokega študija zaprta. Ravno tako pa se mi ne zdi prav, da bi žene študirale kar na veliko, ker je pač tok časa tak in ker je postal ženski študij skoro stvar mode. Ne govorim tu o srednješolskem študiju, ki daje splošno izol >; lega bi v modificirani obliki privoščila \	\igentni
devojki. Vsaka žena pa, ki se odlo.'. > nadaljnji študij, mora biti sama s seboj na jasnem, da je življenje žene na eksponiranem mestu — in eks-
Dr. Amalija Šiinec, ravnateljica Državne šole za sestre pomočnice v Zagrebu.
poni rano postane tem bolj, čim večja izobrazba se zanj zahteva — življenje odpovedi, resnega deta, često brez priznanja, in da je treba biti pripravljen na žrtve, ki jih tako življenje zahteva od žene.
Iz mnogih zgledov vem, da navadno dekleta nadaljujejo študij samo tako dolgo, dokler ne prijadrajo več ali manj srečno v sveti zakon. Tak študij je polovičarski.
Za univerzitetni študij naj so odločijo samo resnično talentirane in sposobne žene. Roj za obstanek je dovolj težak in ni treba, da bi ga pove-čavale še žene, ki so s skrajnim naporom vseh sil komaj prišle do cilja. Žena, ki veliko zahteva od življenja, naj se ne podaja na to pot, ker ji javni poklic ne bo mogel dati tega, kar ona pričakuje.
Za vseučiliški študij in akademski poklic je treba veliko energije, samoodpovedi in jtopolne jasnosti v tem, kaj si nalaga. Samo žena, ki je v vsem tem jirišla s seboj na jasno in ki je kljub temu pripravljena žrtvovati se iz ljubezni do izbranega poklica, ta naj krene na pot visokega študija. Našla bo v svojem pok lic a trajnega zadovoljstva, pa tudi uspehe.
Pri izbiri poklica ima osebno nagnenjo gotovo važno besedo; toda ioodločevati mora tudi ženska narava. Maščuje se prej ali slej, ako je bil poklic izbran brez ozira na njo. Poklic, ki zahteva od žene samo njen Lntelekt ali fizično moč, je ne more zadovoljiti, ker ji ne da obenem tudi možnosti, da mu posveti svojo po naravi materinsko
dušo. Zato je toliko razočaranih in nezadovoljnih žena. Tista, ki ni |>ostala žena in mati, spada v poklicu tja, kjer so pouka m vzgoje potrebni, kjer sc ogroženi, bolni in nebogljeni. Tam bo našla zadovoljiv delokrog, ker bosta v enaki meri prišla do udejstvovanja intelekt in materinski čut. Ne morem si predstavljati trajno zadovoljnega ženskega srca med fosilijami, v arhivu, med akti ali pri blagajni.
Pravijo, da vzame študij ženi njene ženske lastnosti in da s tako zvanim moškim poklicem privzame tudi moške navade in razvade. Študij, ki je to dosegel, ni dosegel svojega namena in je bil napačno pojmovan. Ne ena od resničnih ženskih lastnosti se ne sme izgubiti, samo usmeriti in poglobiti se morajo. Ne polužene, temveč prave žene mora roditi akademska izobiazba.
Kar se tiče moralnih nevarnosti za ženo v akademskem sludiju je taka: žalostno bi bilo, ako bi bil študij mogoč samo za tako ceno. Nevarnosti je povsod dovolj in ni treba hoditi šele na univerzo, da se srečamo z njimi. Podlegel pa jim ne bo nihče, ki je prišel na univerzo s čvrstim moralnim temeljem — samo vihravim, neresnim se ruši moralno naziranje, ki bi se pa najbrž porušilo tudi brez študija, ob prvem srečanju z življenjem. Žena, pravilno vzgojena, bo znala varovati svoje žensko dostojanstvo tudi na vseučilišču in v javnem življenju.
Ali more žena istočasno služiti na dve strani: poklicu in družini? Vsak poklic zahteva celega človeka. Tudi poklici, v katerih se udejstvujejo žene, niso drugačni. Če se posveti enemu, .trpi drugi; v najboljšem slučaju pa, ako je uspela združiti oba in dala obema, kar zahtevata od nje, potem bo trpelo njeno zdravje, ker bo prekomerno in predčasno izčrpala svoje moči.
Žena, ki hoče služiti človeštvu v javnem poklicu, mora biti pripravljena, da mu žrtvuje družinsko srečo — storila bo to tem lažje, fini resneje je preudarila svojo odločitev in čim bolj jc zadovoljuje njen poklic; zadovoljil pa jo bo, če ga je izbrala v skladu s svojo žensko naravo in njenimi težnjami. Ako pa se je po dosegi svojega poklica odločila za zakonski stan, potem naj bo svoji družini žena in mati v polni meri; našla bo dovolj obsežen in gotovo najhvaležnejši delokrog.
Dr. Melitta Pivec-Ste'6:
Na Vaša vprašanja rada odgovarjam, ker se tičejo predmeta, ki me od nekdaj zanima. Držala se bom 12. zapovedi — govori in piši samo o tem, kar poznaš — in zato bo dobršen del odgovorov le rezultat individualnega doživetja; za drugi del pa vem, da odgovarja tudi mišljenju nekaterih ko-leginj in ima potemtakem bolj splošen značaj.
Kako in zakaj sem prišla do študija? Misel, da študiram, se prav za prav nikoli začela ni, in je bila kakor prirojena: učenje se je začelo v ljudski šoli, je šlo z notranjo nujnostjo skozi srednje šole do univerze, in gre še naprej. To je bilo vse takorekoč satnoobsebi razumevno. Ne moreni si predstavljati, da bi moglo biti drugače.
Če sem našla kot žena ovire v študiju? V svoji stroki prav nobenih. Vem pa o.I koleginj, da na vseh fakultetah menda ni enako. To je pač odvisno od kulturnega nivoja profesorjev in dijakov na eni, od nastopa dijakinj samih na drugi strani.
Ali more znanost, oziroma znanstveni poklic zadovoljiti ženo? Tu velja za ženo popolnoma isto kakor za moža: poklic osrečuje, če odgovarja nadarjenosti; in znanost zadovoljuje oni del človeške bitnosti, čigar udejstvovanje je, 'o je intelekt. Pravijo, da je intelektualno veselje hladno; pa je vendar čisto in globoko veselje.
Ali je torej tak poklic za ženo priporočljiv, oziroma ali je ne ovira v tem, kar se imenuje specifično ženski jioklic? Kar se tiče žene kot osebnosti, je odgovor podan že v prejšnji točki. Kar se ixi tiče žene kot članice.družine — pri najboljši volji ne morem najti, da bi tu bila ovira za dru-
l. K.:
Sebi in sestram.
Kulturna višina in razboritost jugoslovanskega ženstva se najbolj očito kaže v dejstvu, da si je tekom teh kratkih let našega narodno-političnega zedinjenja ustvarilo celotno organizacijo ženskega gibanja, kakor jo imajo veliki kulturni narod', ki so že 30— 50 let delali na tem polju. To gibanje je v velikih potezah enotno in to na znotraj in zunaj. Glede enakopravnosti žene pred zakonom in v vsem javnem življenju je vse jugoslovansko ženstvo edino. Ta enotna volja pa ima tudi enotno predstavništvo: Narodni ženski savez. (Od tega se je sicer del srbskih ženskih društev odcepil in si ustanovil lastno zvezo: Nar. žensko zajedn!co; vendar so ta razcep povzročila zgolj osebna nasprotja in za celotno žensko gibanje v Jugoslaviji nima pomena.)
Pri vsem tem jugosl. ženskem gibanju ne manjka diferenciacija, ki je v kulturnem razvoju neizbežna. Tako ima slovensko in hrvatsko katoliško misleče ženstvo svojo lastno ožjo organizacijo, enako pa tudi svobodomiselno ženstvo v >Pokretu« in raznih starejših organizacijah. Problemu svetovnega nazora se pač tudi žensko gibanje ni moglo in ne more izogniti. Prav v tem je potrebna jasna beseda.
Dejstvo je, da ima v NŽS danes vodstvo in odločilno besedo svobodomiselno ženslvo. S tem Sa-vezu nočemo in niti ne sinemo ničesar očitati, ker je to dejstvo le zvest izraz večjega, močnejšega vdejstvovanja žena nasprotnega svetovnega na/jra-
žinsko življenje. Čisto drugi — dovolj znani — faktorji ogrožajo domačo srečo; skupnost duševnih interesov jo more samo jioglobili in povečati seveda, če sta življenjska partnerja v glavnih linijah enako usmerjena, kar j>a je splošen predpogoj za harmonično sožitje.
Končno — ali more žena na poseben, svojstven način obogatiti znanost? To zadnje vprašanje je za splošnost zelo važno, odgovor nanj pa ni tako lahek, ker je samostojno žensko delo na tem polju
Dr. Melitta Pivec-Stele,
asistentka Državne licejskc knjižnice.
še zelo mlado in po strokah različno. Da more prispevati na svoj način, se lahko že zdaj reče; za natančnejšo označbo pa, kako in s č i m, jo treba še zbirati gradivo. Spoznanje tega načina otežkuje tudi, da je v zvezi z definicijo ženskega bistva kot takega — ta definicija pa ni stalna. Sicer pa je najboljše stališče: naj govotijo dejstva; potem jih lahko kodificiramo.
Vse, kar je bilo rečeno, pa velja seveda samo tam, kjer življenje resno pojmujejo. Kjer je študij samo moda ali igrača, tam ne bo ne obogatenja žene, ne obogatenja znanosti — to .slednje še manj.
Dr. Angela Pšskeraik:
Vedeti hočete, kake so bile moje studijske in znanstvene skušnje in do katerih zaključkov sem prišla glede ženskih zmožnosti, poklicev in sreče izven zakona:
Noben klic moje notranjosti me ni naklonil, (ia sem krenila na to [Kit; to so napravili učitelji, ki so mi prigovarjali, da se naj odločim za študij. Odločila sein se v času, ko nit; :iisem vedela, kaj vse to pomeni, kak namen ima in kakšen naj bi bil moj končni cilj. Po trirazredni ljudski šoli sem bila sprejeta na učiteljišče uršuluik v Celovcu: po maturi sem predelala deloma sama, deloma v nalašč v to svrho prirejenih knrzih na Dunaju snov za humanistične gimnazije in «eni dve leti nato maturirala vdrugič. Na univerzi sem si izbrala pri-rodoslovje, ker so mi profesorji in eksaminatorji sugerirali nek izredni zmlsel- /.a lo panogo.
Ovir mi za časa študija niso delali nikjer, pač pa kasneje v Ljubljani, ko sem prišla v službo. Bili so težki časi, a danes mi tu.ii teli ni žal; napravili so me zelo previdno pri formulaciji vere v moža, a dali so mi vero vase, ki je dotlej nisem prav nič imela. Prej mi je bilo večkrat težko, da sem »le« ženska, doživetja v službi so me ozdravila te zmote in danes sem ponosna, da sem žena in bi za nobeno ceno ne hotela biti mož teh de-cenijev.
To je, kakor vse kaže, tudi moj največji življenjski uspeh, za druge uspeha sploh ne vem Napisala sem par znanstvenih člankov in črtic in
iiiiimiiiiimiiii
Kontno ld«al»o »redit«o
ia negovanj« i'Q*e.
Proti hrapavi, razpokani koii i. t d. vporabljajle Nioea-cremo. Ta erema vsebuje koii sorodni Euceril, ki učinkuje naravnost presenetljivo pri lečenju občutljive površne koie. Mehko, gladko koio si pridobite s prijetno duhtečo
Nlvaa-cremo
iiiiiiiiiimmmi
Naša prosvetna politika.
Prosvetni minister je pravkar imenoval komisijo, ki naj izdela enoten program za našo prosvetno politiko.
V tej k orni s i j i n i n iti ene ženske!
vprav zdaj je zopet nekaj malenkosti v tisku, na splošno pa mi primanjkuje v Ljubljani ob mojem profesorskem jioklicu za zgolj znanstveno udejstvovanje časa in pripomočkov. Lepših uspehov 9e nadejam ua srednji šoli, ker imam mladino rada in me vedno veseli, če vidim, da ima zmisel za moje tendence.
Vprašujete, ali me moj poklic popolnoma zadovoljuje tudi kot žensko? Ali sodim, da more ženska v znanosti splošno najti svoje popolno zadoščenje in srečo in zaradi nje žrtvovati svoj naravni poklic?
Zdi se mi, da pojmujem jaz Miaravni poklic« žene precej drugače kakor marsikdo drugi. Biti poročena žena in roditi otroke, to je v mojih očeh samo en del ženskega naravnega poklica«; drugi del vsebuje vzgojo otrok, bodisi tujih, bodisi iast-nih; tretji pa je oni, ki je meni najvažnejši: kultura lastne duše. To žrtvovati in živeti od drobtinic duševne hrane, ki bi se slučajno pomešale med pepel mojega ognjišča, to bi mi bilo težko.
Iz tega ste že razvideli, da znanosti ali svojemu prostemu poklicu na ljubo U'sem dosti žrtvovala, kajti drugi in tretji del ženskega »naravnega poklica« sta mi tudi tako ostala. Moj sedanji poklic mi daje zavest, da vršim nekaj potrebnega in koristnega; zadovoljna sem in srečna.
Da bi ženska istočasno služila znanosti in družini, se mi zdi izključeno, če razumete pod »družina tudi opravljanje gospodinjskih in drugih domačih poslov. Lahko je poleg svojega javnega delovanja otrokom dobra mati in možu iskrena žena, a težko je se obenem ukvarjati z malenkostnimi skrbmi gospodinjstva, ki vprav v leh časih natančnih proračunov in preračunavanj zahtevajo celega človeka in nudijo bore malo višje ga zadoščenja.
Na vprašanje, ali bi mogla dati ženska znanosti nekaj drugega nego moški, jo obogatiti na svoj lasten način, si danes še ne bi upala odgovoriti. Uveljaviti se mora prej več generacij ika-deinsko naobraženih žensk ter popolna ženska prostost brez poniževalnih in vtesnjevalnih družabnih ozirov, ki zdaj še zabranjujejo ženski prosti polet v višave. Verujem pa v veliko bodočnost osvobojene znanstveno ali umetniško delujoče žene.
Umetnik svojega poklica ne izbira prostovoljno, ampak mu je tako dano.
Ovire na njegooem potu so zunanjega značaja.
Pri ustvarjanju spol ne igra bistvene vloge.
Umetnik ustvarjalec ni del družbe, marveč v sebi zaključena celota, avtonomen i svojem življensicem krogu.
Karolina Bulovec.
Umetnik pove vse s svojim delom.
Helena Vurnik.
nja v njeni. Slovenske katoliške ženske organizacije so sploh šele od lani v Savezu. Treba je tudi. priznati, da je vodstvo Saveza nasproti vsem d-u-štvom enako dobrohotno in objektivno. Pri -sem tein pa ne smemo ili molče mimo dejslva, la d-' ki se uveljavlja v NŽS, ni pozitivno krščan.ki. Konkreten dokaz za to. ki nam narekuje te vrrtice, je bil zadnji Savezov kongres (v Suboliei), v kolikor ot! očituje v sprejetili resolucijah (ki jih c -javljamo na drugem mestu).
Subotiški kongres je bil posvečen vprašanjem vzgoje in izobrazbe ženske mladine v š"'i. Referati so bili v rokah izvrstnih strokovnjakinj. Obsegali so osnovno, strokovno, meščansko in srednje šolstvo. Kakor naglašajo por^liln, je bila tudi debata temeljita in obširna. Uspeli so bile resolucije, ki do vseh podrobnosti označujejo želje in zahteve glede ureditve splošne šolske izobrazbe za žensko mladino. In v loli šestih resolucijah in še raznih posebnih predlogih, ki obsegajo skupaj do 8<) točk, m' najdemo zahteve p«i ve-rou' u iu krščansko-etični vzgoji v šoli.
Daleč bodi vsaka verska ozkosrčuost daleč vsaka politična špekulacija in še bolj vsak plemenski separatizem. Ma. 'č zgolj s splošno kulturnega in splošno narodnega stališča "gotavlj-mo: Moč, zdrava kultura, sreča naroda je varna in trajna samo na enem temelju: Strahu bojjjctn. Ta "-triih božji pa ne umevamo kol živalski, suženjski >' poganstva pred slepo silo božanstva, temveč kot sveto spoštovanje pred ono Veliko lajno, ki jo sluti vsako človeško srce in hrepeni po njej in se v tem hrepenenju dviga višje, nego v katerikoli drugi
svoji težnji. Iz tega spoštovanja klijo spoštovanje do vse resnice, dobrote in lepote, absolutne pravice in pisanega zakona, do narodnih svetinj in predanj; spoštovanje do sočloveka, tudi bednega | iu šibkega, ki se v njem enako očituje podoba božja; spoštovanje končno — a ne najzadnje — do žene. To je strah božji Washingtonov, Lincol-nov, Wilsonov in Coolidgev, ki so zgradili mogočni Novi Svet, rešili Evropo pred surovim germanskim i gospodstvom, osvobodili slovanske narode in omogočili tudi ustanovitev naše lepe, velike jugoslovanske države. Tak strah božji se narodu sv. Sa: ve in carja Lazarja, narodu, ki je stoletja nosil častni naslov 1'redzidje krščanstva , narodu, ki mu je v tisočletni temi suženjstva svetla v bodočnost vera očetov, narodu, ki j<> tekom vekov prelival kri za križ in svobodo in ščitil Evropo pred azijatstvom — takemu narodu se strah božji spodobil Dejansko, nič nekulturnega, nič sramotnega ne bi zagrešil VI. jugoslovanski ženski kongres, ako bi bil v svojih šolskih postulatih dal mesto — in to na čelu! — zahtevi, da se vrši vsa šolska vzgoja v duhu strahu božjega!
Namesto te jasne, /.a vse razumljive in za vse veljavne, velike, ponosnega naroda vredne zapovedi pa je kongres sprejel sledečo bolj temno nega modro resolucijo:
»V naših šolali mora vladati v inleresu narodnega e-tinslva, civilizacije in kulturne vzgoje mladine popolna verska toleranca.«
Brez dvoma je to naslovljeno predvsem na katoličane. Toda koliko širše in globlje umevajo le-ti narodno in versko bratstvo! Pri nas «n m>
uči toleranca, ki je toliko kakor brezbrižnost nasproti pravoslavnim bratom, marveč spoštovanje, razumevanje, zbližanje, ljubezen! Da katolicizem ne ovira »civilizacije in kulturne vzgoje mladinec zu to je pač priča naša lepa Slovenija, naš slovenski narod, ki si, tako maloštevilen in toliko vekov politično zasužnjen, pravkar gradi iz lastne moči najvišjo kulturno ustanovo: Akademijo znanosti in umetnosti.
To se nam je zdelo potrebno ugotoviti nasproti resolucijam N. Ž. S. na kongresu v Subotici. S tem edinim pridržkom pa priznavamo navedenemu kongresu in NŽS. njegovo ogromno, velepo-meinbno delo za pravo osvob. ditev žene in povzdi-go kulture v našem jugoslovanskem narodu. Zlasti smo mu hvaležni za njegov sklep glede kina, nesramnih reklamnih slik in umazanosti v tisku. Le žal, da pri tem ni šel dalje in ni postavil radikalnejših zahtev.
Katoliško misleče slovensko ženstvo se zaveda, da je vstal v NŽS. jugoslovanskemu ženstvu in naši narodni kulturi mogočen, plemen i pobor-nik; ponosno je, da koraka pod njegove zastavo. Toda zaveda se pa tudi, da ima poleg ciljev in nalog, ki ga vežejo z NŽS, še druge, ki jim mora brezpogojno ostati zvesto.
Prepričajte se, da kupite
najceneje
zimske suknje
dolge in kratke pri Fran Lukič, Stritarjeva s
Dnevne norice
Slovenski javnosti!
Tehniški in medicinski fakulteti ljubljanske univerze grozi ukinitev. Ravnokar objavljeni proračun za leto 1928129 vsebuje v členu 44. pooblastilo ministrskemu svetu, da po lastnem preudarku razpolaga z deli našega najvišjega kulturnega zavoda.
Zato sklicuje akademska omladina ljubljanske univerze danes, v četrtek zvečer ob 6. uri v veliko dvorano hotela »Union« protestno zborovanje, na katerem mora vsa slovenska iavnost solidni no dokumentirati svoje ogorčenje nad mačehovskim, postopanjem napram slovenski univerzi.
Akademik i.
KOLEDAR.
Četrtek, 24. novembra: Ivan od Križa, TTrizo-gon, Flora. Lunina sprememba: Mlaj ob 11.09 (mrzel veter).
Dunajska vremenska napoved za četrtek, dno 24. novembra: V severnih Alpah južno vreme z zvišano temperaturo, na vzhodu manj oblačno, v nižavah zahodni vetrovi, v gorah viharni južni vetrovi. — V južnih Alpah oblačno, deževno, toplo,
aa gorah viharni jiižni vetrovi.
• * *
~k Umrl je včeraj v Pamcčah pri Slovenjgradcu veleposestnik g. Ivan V r h n j a k Bil je obče spoštovana osebnost in je užival splošen ugled. Bil je tudi zaslužen pristaš SLS.
k Nova področja poštnih ravnateljstev. Kakor smo že poročali, je poštno ministrstvo usinilo tri poštne direkcije v svrho Sledenja pri poštni upravi. Ukinejo se poštno ravnateljstvo v Belgradu, Cetinju in v Splitu. Vsa omenjena ravnateljstva so bita ves čas po vojni, toraj skoraj deset let, popolnoma pasivna. Sklep ministrskega sveta in poštnega ministrstva, da se ta neaktivna poštna ravnateljstva ukinejo, moramo iz gospodarskega stališča pozdraviti. Poštni okoliši ostalih petih poštnih ravnateljstev se bodo okrepili 3 poštnimi okoliši ukinjenih ravnateljstev. Ljubljansko in edino slovensko poštno ravnateljstvo bo pri tej razdelitvi tudi razširjeno na račun zagrebškega '>ošt-nega ravnateljstva. Ljubljansko poštno ravnateljstvo pridobi v Medmurju in v Kastavu 23 pošt. Po novem obsegu bo imelo ljubljansko poštno ravnateljstvo okrog SijO pošt, telefonov in telegrafov in bodo tako kraji poštnega ravnateljstva izenačeni z oblastnimi okraji.
k Podpore oblastnega odbora. Mariborski oblastni odbor je nakazal sledeče denarne podpore: Za vinsko razstavo v Ptuju 7000 Din. za gospodinjski tečaj v Hočali 1C00 Din, za gospodinjski tečaj v Apačah 1000 Din in za novo železniško postajališče v Cirknici 15.000 Din.
k Smrtna kosa. V Senovem pri R-ijiicnburgu ie nenadoma umrla zadeta od srčne kapi gospa Pavla Hlebec, stara 46 let, soproga posestnika iu računovodje Bratovske skladnice.
k Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slo-veniio obvešča vse gremije, da morajo biti v zmislu okrožnic velikih županov mariborske in liubljan-ske oblasti z dn" 17. marca 1924, št. 1868, in z dne 26. novembra 1924, št. 6031, na dan 1. decembra vse trgovine ves dan zaprte.
k Uboj. V neki gostilni v Gornji Radgoni so se zbrali fantje in dekleta v nedeljo bolj proti večeru pri litrih divje šmarnice. Šmarnica je stopila mladini v glavo tako, da se je začela v polpijanosti prepirati. Halbartov hlapec je vsekal Ivana Deuč-mana z nožem na vrat, mu prerezal odvodnico in komaj 221etni fant je bil v nekaj minutah mrtev, k Živ zgorel. V Savini pri Herceg Novem je v neki hiši stanoval neki Topalovič, ki radi hudega revmatizma ni mogel hoditi. Stregla mu jc njegova sestra. Te dni je bil sam v hiši. Naenkrat je nastal požar, ki je upepelil hišo, v nji pa je zgorel tudi Topalovičv
-k Norec z^žgal hišo in otroka. V Lepicah pri Moslarju jc 461etni kmet Drago Vitič v hipni blaznosti zažgal svojo hišo, v kateri je zgorelo tudi njegovo dete. Vitič je pobegnil in ga še niso našli. Slutijo, da je izvršil samoumor.
k Nov brivski in česaini salon na Jesenic h Je oborila gdčna Marija Mežan, Več v današnjem
oglasu.
■k Urejena prebava in zdrava kri sc doseže z dr.evno uporabo pol čaše naravne »Franz-Josef«-grenčice. Strokovni zdravniki za motenja v prebavi hvalijo »Franz-Josef« vodo, ker pospešuje delovanje želodca in črev, poživlja menjavo snovi, osvežuje kri in omiljuje razdražljivost živcev. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
k V boju proti uničujočim škodljivcem sadnega drevja uporabljamo z najboljšim uspehom A r b o r i n.
OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK
Ljubljana. Aleksandrova 12 . -	so najboljša in najcenejša.
KOLEDAR
Jusoslov. kmetske zveze
za leto 1928. je izšel !
Pišite ponj na naslov- »Jugosl. Kmetska zveza«, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana.
Koledar ima žepno obliko. Vezava močna. Cena 10. —Din.
Nakazovanje pokojnin.
Kako neprijetno je, če je treba samo grajati, kritizirati in po večkrat pisariti o stvareh, ki bi morale biti rešene same po sebi. Ne najmanj poreče vprašanje v naši državi je ono o ureditvi razmer glede upokojencev. — Prevedba kronskih ui>o-kojencev se vleče kot polž po steklu, in ni videti končne rešitve. — Upokojenci — najsi so upokojeni nasilno, proti svoji lastni volji, ali vsled redukcije, ali na lastno prošnjo, — morajo čakati mesece in mesece, če ne" celo po leto dni in več, predno ko jim nakaže zaslužena pokojnina. — Ob tej priliki je vredno ugotoviti, da se nakazujejd nezaslužene pokojnine mnogo hitreje, nego one, do katerih gre upokojencem pravica po službeni pragmatiki. Človek bi vendar mislil in pričakoval že po navadnem razumu vaškega pastirja, da se upokojencu hkrati dostavi s penzijskim dekretom tudi nakazilo pokojninskih prejemkov. — Pa ni tako. — Tako je bilo pač v prejšnji državi. Ce si vložil v stari Avstriji prošnjo za upokojitev v zadnji rlekadi meseca, si dobil pokojnino promptno nakazano že z dnem 2. naslednjega meseca. — Žolel bi vsekako v interesu stoterih in stoterih trpinov, ki čakajo na nakazilo borih nekaj stotakov pokojnine, da se to izvršuje hitro, hitro. —
Kajpada: Ko pa mora prošnja s tucati prilog romati po vseh mogočih instancah do ministrstva v Belgrad, a kar je res več nego — ne vem kaj bi dejal — tudi vsaka prošnja najnižjega sluge, da se mu nakaže pokojnina. — Kaj v tem pogledu res ni mogoče odstriči našemu centralističnemu anahro-nizmu slovitega kitajskega cofa ? — Potem pa še glavna kontrola, ki išče dlake v jajcu, in ki je žc ugotovila (horibile dietul), da diplomirani doktor nima — fakultctsko izobrazbe. To je res višek... Zgodilo se je že, da so menda dvomili, da je bil prosilec za pokojnino sploh — rojen, ko so po preteku več mesecev zahtevali od njega rojstni list, dasi je bil dan, mesor in leto rojstva vsaj desetkrat označen v raznih prilogah. —
Saj ne rečemo, da se uprava v nekaterih panogah počasi ne zboljšuje. Toda v nakazovanju pokojnin gre to le prepočasi na račun želodcev trpečih državnih uslužbencev in njihovih družin. To delo je treba pospešili in reformirati takoj. Ros ne uvidevamo, zakaj bi veliki župan in računski aparat finančnega delegata ne mogla prevzeti nakazovanja pokojnin vsaj za vse sluge in za nižie kategorije uradništva. Saj so zakoni in predpisi enaki Iu kot v Belgradu. —
Upokojenec, ki čaka na , pare«:.
«r./žeY večer v »Unionu«
dne 5. decembra "b 7 zvečer
nc bo nudil zabave in razvedrila samo otročičem. temvciB bodo (udi odrasli očarani nad prekrasno rr/ijo U- prireditve. — l ahko se pa tudi /.podi, komur ni namenil darila Miklavž, da ga v tem slučaju doleli sreča in «e pa spomni ob tej priliki L a k e t - b r a d a . ki jo še vsako leto usppsi.o tekmoval z Miklavževimi darili. Zato pridile na prireditev vsi. mladi in odrasli, ker za vsakega bo odločeno mnogo lepega in dobrega.
dulilfana
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Drevi imata nočno službo: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti.
© »Čuda morja« jc naslov predavanja, katerega bo imel prof. Pengov v petek zvečer ob 8. uri v beli dvorani Uniona. Predavanje bodo pojasnjevale skioplične slike.
O Tehnična fakulteta ljubljanskega vseučilišča — to bo predmet predavanja, ki ga priredi ljubljanska inženjerska zbornica v soboto ob šestih zvečer v veliki dvorani Uniona. Predaval bo vseuč. profesor dr. Milan Vidmar. Inženjerska zbornica pričakuje, da bo občinstvo napolnilo dvorano in svečano manifestiralo za ohranitev in izpopolnitev tehnične fakultete.
0 Slavnostni koncert 1. decembra v veliki dvorani »Uniona« bo obsegal ti čke za orkester in komorni trio, dva solospeva in štiri mešane zbore. Izvajale se bodo skladbe, ki jih še nismo tuli v ljubljanski koncertni dvorani. Vstopnice za koncert so že na razpolago v Matični knjigarni na Kongresnem trgu po 40. 30, 20, 20, 18, 12 iu 10 dinarjev, stojišča po 7 Din, dijaške vstopnice po 5 Din.
0 Mohorjeve knjige! Udom, ki so ;,e vpisali pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5 (Akademski dom) sporočamo, da smo prejeii zanje letošnje knjigo. Naj pridejo ponje med uradnimi urami: dop. 9—12, pop. 2—7. Za poštnino je treba plačati 3 Din. — Obenem prosimo, naj se uJje takoj ob prejemu letošnjih knjig vpišejo za prihodnje. leto. Udnina znaša 20 Din; udje bodo dobili za to vsoto pet takih knjig, katerih vsaka je vredna lega denarja.
0 Mohorjeve knjige, naročene v stolnem žup-niSču, se dobe. Poštnina 3 Din.
0 Umrl je v torek zvečer gospod Jakob Mencej, železniški uradnik v pok., v starosti 67 let. Pogreb bo danes popoldne ob pol treh iz hiralnice na pokopališče k Sv. Križu.
' 0 Poziv stanovanjskim najemnikom. Mestni magistrat poziva vse one stanovanjske najemnike, ki iz kateregakoli vzroka iščejo stanovanje in se niso dosedai še prijavili pri mestnem magistratu, da store lo do vključno sobote, 26. novembra 1927, med uradnimi urami v sobi št. 41 magistrat. Mestni trg št. 2. II. nadstropje. Stranke sc opozarjajo, do bodo imele pri dodeljevanju stanovanj v mestnih
hišah le tedaj prednost, ako so po svojih močeh podpisale mestno obligacijsko posojilo.
0 Telefonska uprava nas prosi, da priobčimo sledeče: V noči od 13. na 14. t. m. zapadli Sneg
je povzročil v mestnem telefonskem omrežju precejšnje poškodbe, istotako ludi v medmestnem telefonskem in brzojavnem omrežju. Vzroki, vsled katerih so popravila dolgotrajna, so sledeči: 1. Pomanjkanja strokovno izvežbaiiih delavcev. Večina delavcev stanuje v hribovskih vasicah okoli JKres-nic in jim jc bil vsled zapadlega snega in narasle Save prihod v Ljubljano nemogoč. Nadomestiti jih z neizvežbanimi delavci je izključeno. 2. Z na razpolago stoječimi delavci e morajo spraviti v red v prvi vrsli železniški vodi v svrho preprečenja železniških nesreč, nato pn drugi medmestni telefonski in brzojavni vodi. Ta popravila so trajala nekaj dni, nakar sc je pričelo s popravili v mestnem omrežju, ki je bilo vsled teže mokrega snega zelo občutno prizadeto, tako da jc v nekoliko slučajih bila armatura strešnih stojal vsled enostranske ob. težbe zvita in se je morala izmenjati. 3. En ali dva dni po snežnem zametu jc temperatura občutno padla in so vsled tega žice pokale. Delo na zasneženih strehah, in to v mrazu ali pa v dežju, je zelo j otežkoči^no in smrtno nevarno. — Umevno je go- I tovo, da želi vsak naročnik, osobito pa oni na periferiji mesta, da se jim zveza kolikor mogoče i hitro vzpostavi. Razumljive so tudi njih intervencije. vsekako pa je odveč intervenirati osebno ali pismeno z žaljivimi in nedostojnimi izrazi, ki popravil nikakor nc pospešijo, temveč zavlečejo. Telefonski naročniki nai bodo prepričani, da je telefonska uprava ukrenila vse, kar je bilo v njeni moči, da pa žalibog telefonskih zvez vseh naročnikov v par dneh ni mogoče popraviti.
O Tatvine. V noči med 20. in 21. t. ni. je bilo vlomljeno v stanovanje mojstra Franca Martinca na Omlali in odnešeno njemu za 550 Din obleke, pri njem stanujočemu uradniku Vladu Klanjšeku pa 200 Din vredni čevlji. — Gostilničarki Mariji Re-pauškovi na Bregu je neki zlikovec odnesel igralne karte. — Delavcu Jakecu Zakrajšku v Vodmatu je nekdo odnesel za okoli 300 Din obleke. Tatovi v vseh treh slučajih so že izsledeni.
0 Kravate, ovratnike, nogavice, rokavice, barhent, flanelo in razna darila po solidnih cenah pri Francu Pavlinu v Ljubljani, Gradišče 3.
O Baržunaste plašče kemično čisti, damske in moške obleke tudi samo lika tovarna Jos. Reich.
O Nogavice vseh vrst v veliki izbiri in najceneje pri Dobeic-u. Pred škofijo 15.
O Krasne dunajske bluze — Kristofič-Bučar.
KUPUJTE SREČKE SI. STADIOMSKE LOTERIJE
Glavni dobitek vila »Stadion«. Din 160.000__.
Maribor
□	Prav skrivnosten jc svet krog n-.še zemlje in ne poznamo ga veliko! Kdor pa hoče videti in slišati vsaj to, kar je znano, o čemer le nekateri vedo, kdor se hoče poglobiti v spoznanje zvezdna- I tega nebesa, naj pride danes ob 8 zvečer v dvora- ! 110 Zadružne gospodarske banke, kjer bo predaval
g Ivan Sušnik iz Ljubljane in bodo predavanje spremljale skioptične slike.
□	Osebna vest. G. ravnatelj Jože Barle je imenovan za magistralnega svetnika.
□	Poprava kandidatnih list. Kakor smo zvedeli, so morale razne stranke, iti so vložile kandidatne liste, iste popravljati. Pravilno je vložila samo SLS. Obrtna lista šc ni sestavljena. Sitnosti jim dela tudi dejstvo, da je kandidat Lipovšek zadel na odpor pri ostalih obrtnikih.
□	Z drogom orjunaške zastave so potrgali, oziroma poruvali napis na Mariborski tiskarni. Ko bo v Mariboru obmejni kolodvor, kjer bodo dvojni napisi, bodo imeli veliko posla, iko do takrat oblast ne bo uvidela, da je ta »obrt« nedpvoljena in bo Orjnno v mariborski oblasti razpustila.
□	Koncert orkestra kraljevo gardo v Mariboru se bo vršil v petek, dne 2. decembri. v Gotz-ovi dvorani.
□	Smrtna kosa. V Mariboru je umrl upokojeni podpolkovnik g. Robert Greisdorfer v starosti 72 let. V avstrijski vojski je bil pokojni poveljnik artilerijskega odreda in se je odlikoval v svetovni vojni na italijanski 'ronti. Pogreb se bo vršil z vojaškimi častmi donos ob 4 popoldne na Pobrežje.
□	Primarij dr. J. Beučan, specialist za ženske bolezni in porodništvo, ordinira v poslopju Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova cesta (5, od 11 do 12 in od 2 do 3.	9349
lioleze-iskc knli nrihn.ia.io v telo nnlvefkrat sko<i ustno itupljlno. v kn varni si-torej naila/.je obvanretc nahodu, influeucc in bolc/.m v crrln. nko rc lun vnorubtlalc okusne
ANACOT-KUT
Celje
& V št. Riiperht nad Laškim sta bili pr) nedeljskih občinskih volitvah dve skrinjici. I. SLS je dobila 199 glasov in 14 odbornikov, II. Slovenska kmetijska stranka pa 47 glasov in 3 odbornike. !'od imenom Slovenske kmetijske stranke se skrivajo radičevci in vse ono, kar je naseolo protiljudskim in protislovenskim priganjačem bivše Radičeve, sedaj žerjavovske garde.
.©• Iz Grajske vasi nam poročajo: Nasprotno časopisje z veliko naslado poroča, kol da je SLS v Grajski vasi v manjšini. Pribiti je treba, da so bili v naši občini izvoljeni v občinski odbor štirje zavedni pristaši SLS in le IrijT nasprotniki, ki pa sc tudi ne identificirajo z Jntrovinn lažinanred-njakarstvom,
Danes v Jno Idealu":
Cesar Jožef II. in čevljarjeva hčerka.
Resnična zgodba iz avstr. vladarske hiše,
HARRY LIEDKE
KSENIJA DESNI
UVID PAVANELLI
HERMAN PICHA so izbrani igralci tega filma. Predstave ob: 4, pol 6, pol 8 in 9 zvečer,
& Demokratski volivni golaž. Svoj čas so demokrati vzdignili velik hrup, ko so si koalirane stranke za občinske volitve v Celju dovolile na dan volitev pogostiti svoje agitatorje. Alarmirali so celo oblast, ki je res točno ugodila njih protestu. Radovedni smo, če bo oblast tudi napram demokratom tako rigorozna, ker ji najbrž ne bo neznano, da so je pri nedeljskih okoliških volitvah delil demokratskim volivcem golaž ne daleč od volišča na Bregu.
& Smrt vzornega dijaka. Nenadoma je umrl 23. novembra pri svojih starših v Trnovljah pri Celju maturant Stanko D r a š. Študiral je v Mariboru in bil gojenec tamkajšnjega dijaškega semenišča. Letos je položil izpit z najboljšim uspehom. Bolehal je že od pomladi sem, a na smrt ni nihče mislil. — Pogreb se bo vršil v petek 25. novembra dopoldne. Pokojni Stanko je bil miren in vzoren dijak. Nameraval je vstopiti v bogoslovje, a Previdnost je hotela drugače.
& Pojasnilo. Z ozirom na objavo v Uradnem listu št. 114 z dne 11. novembra, da se konkurzna zadeva trgovca Kosa še nadaljuje, nam g. Ivan Kos pojasnjuje, da ne gre za nikako splošno nadaljevanje konkuranega postopanja Tekom poravnave je namreč konkurzni upravitelj prezrl neko sporno točko z davčnim uradom v Celju, radi katere je davčni urad vložil priziv na višje deželno sodišče v Ljubljani. Vsota, za katero gre, se ne tiče niti njega, niti njegovega novega podjetja, temveč le konkurzne mase.
& Spremembe v politični službi. Za okrajnega glavarja v Celju je imenovan dosedanji okr. glavar v Ljutomeru g. Josip Hubad. Od celjskega okrajnega glavarstva je premeščen v Ljutomer kot vodja tamkajšnjega okrajnega glavarstva g. dr. Leo Brunčko.
& Celjska številka »Ilustriranega Slovenca«
bo v kratkem izšla. Slike za to številko zbira celjska podružnica »Slovenca«, Cankarjeva cesta 4. Prosimo vse, ki razpolagajo z. zanimivimi, po možnosti še neobjavljenimi slikami ali fotografijami, zadevajočimi mesto Celje ali življenje v mestu, da jih blagovolijo izročiti podružnici, ki v ta namen do konca novembra uraduje vsak delavnik od 2 do 3 popoldne. 1'. n. podjetja, obrtnike in trgovce opozarjamo na posebno uspešni način ilustrirane reklame. Naročila in vsa pojasnila za ilustrirane oglase se dobe ob gori navedeni uri v celjski po družnici »Slovenca«.
& Parola. V pondeljek je bil obsojen na 5 let ječe posestnik Anton Mlaker iz Bodrišne vasi pri Grobelnem, ker je dne 10. avgusta t. 1. zastrupil 3 in pol-letnega Stanka Šuca. — Pri drugi obraV-navi je bil obsojen istotako na 5 let ječe blagajnik TPD v Laškem, ker je poneveril 317.000 Din.
Šoštanj
Volivni boj v okolici. Dve listi si stojita za občinske volitve nasproti: naša mirna, opirajoč se na dosedanje občekoristno delo, saj je naš odboi mogel znatno znižati občinske doklade. Nasprotniki pa se v potu svojega obraza trudijo, da bi z lažmi preslepili volivce; saj govorijo o 20.000 Din dolgu, ko ima pa v resnici občina še znaten prebitek. Obljube tudi kar sipljejo — ubožnico, občinski dom in drugo. Seveda, naši kmetje pa niso tako nespametni, da bi mislili, da bodo kar iz zraka vse to postavili, pač pa iz žepov davkoplačevalcev, ki zato ne bodo volili v svojo škodo. V nedeljo vse osebne ozire v stran in volite vsi drugo skrinjico, ki je naša.
Umrla je znana kaplanijska postrežnica Marija Tičar, imenovana splošno »inamca«, v 80. letu. Bila je blaga in pobožna oseba. Vsem, ki jim jo vdano stregla, se priporoča v niolitev.
Kamnik
Do spoznanja prihajajo, kamniški demokrati namreč, da so ga te polomili s svojim eksodusom iz občinske seje kot smo zadnjič poročali. Ko se je potem vršila ponovna seja z namestniki, se je pričelo od demokratov poudarjanje lojalnosti. Gosp. dr Karba je v mirnem govoru kritiziral dosedanje delo večine in se posebno branil očitka malenkost-nosti. Pričela se je principijelna debata o delokrogu županovem in je dr. Karba tako govoril, da mu je ploskal celo član večine. Seveda je dr. Karba v sramežljivi ponižnosti odklanjal ploskanje. Zastopnik večine, dr. Žvokelj, je poleni v prav mirnem govoru ovrgel demokratsko kritiko, dokazul na podlagi sejnih zapisnikov, da so demokrati, ko so imeli veČino, prav tako mala popravila in dobave vršili proti naknadni odobritvi odbora. Obenem je pozval manjšino, naj s stvarno kritiko pomaga pri občinskem poslovanju, kar ji bo tem lažje, ker tvori eno tretjino odbora. Po obeh govorih bo bila odobrena dosedanja dela in računi — Cisto, p i se seveda še niso spametovali naši demokratje. Ko se je na predlog večine imel voliti petčlanski odsek za sestavitev poslovnika, je zastopnik večino ponudil demokratski manjšini od petih dva {lana. Tn glejte: naši demokratje so to ponudbo odklonili! Mesto da bi imeli vpliv na sestavo poslovnika v odseku, kjer bi lahko slavili svoje predloge, menda mislijo, da bodo v plenumu zopet prihajali z raznimi predlogi in spremembami Ier se bodo zo-pel izgovarjali, da jim ni poslovnik znan Dvomimo, gospodje demokrati, čo je to prav pametna taktika! Občinski orlbor ne bo v plenumu veliko razpravljal o poslovniku, ampak bo najbrže hitro sprejet odsekov elaborat. Se mudi za drugo, nujnejšo delo \ plenumu! Upamo pa, da se bodo demokrati tako počaai že privadil! mirni in sl"arni nalogi manjšine in lojalne opozicije.
Občinski proračun je izdelan in že razpoložen predlog občanom na vpogled v občinski pisarni. Naj bi se javnost zanimala za ta predlog, ker bo večina pozdravila vsak pameten spreminjevalni predlog, pa naj pride od katerekoli strani Zdaj je čas, ne pa po sprejetju proračuna kritizirati in zabavljati. Nato opozarjamo tudi gospode demokrate!
kOrlir in *Orlice« so imeli v soboto zvečer občni zbor združen s čajanko v telovadnici. Izvoljen je večinoma stari odbor z dr. Žvokljem na čelu. Določile so se tudi smernice za delo v novem poslovnem letu. Opozarjamo člane posebno na redne fantovske večere, ki bodo v pondeljkih zvečer.
Kočevje
Nakup stavbišč. Na svoji seji z dne 27. okt. 1. 1. je premoženjska uprava sklenila nakup primernih stavbišč za zgradbo 5 do C eno- in dvonadstropnih stanovanjskih hiš, ki jih bo stavila nato mestni občini Kočevje na razpolago po znižani ceni 7.a zgradbo hiš. Pri tej seji se je upraviteljstvu premoženjske uprave nasvetovalo, da povpraša po primernih stavbiščih in njih cenah najpreje v sredini mesta, da se zazidajo prazni prostori, ako pa takih prostorov ob primernih cestah v sredini mesla no 1 bi bilo, naj poizve za cene stavbišč v oni smeri mesta Kočevje, v kateri se bo mesto gotovo razvijalo, to je v smeri proti kolodvoru. Pri tem naj še gleda, du se ne skazi slike mesta in da so dani pogoji za kanalizacijo in vodovod. Tudi v higijenič-nem in sanitetskem oziru naj zemljišče odgovarja. Gerent si je v smislu sklepa ogledal stavbišča in | ugotovil, da je za zidavo stavbišč najbolj primere, svet g. Kristine llonigmann, goslilničarke, Kočevje 101, ker je ludi najcenejši izmed parcel ostalih, ki zahtevajo za en kvadratni meter 5» Din in šo višje, ona pa zahteva za kvadratni meter le 23 Din. Radi, tega je sklenil kupiti ta kompleks ki Jii znašal 7284 kvadr. metrov po 23 Din t. j. skupno 167.532 Din. Eventuelne pritožbe naj se vložijo v roku 14 dni.	, , J .
Proračun okrajnep« cestnega zaklada je razpoložen. Eventuelne pritožbe se morajo vložili tekom 14 dni pri cestnem okrajnem zastopu.
"Dopisi
Žiri. Oblastni odbor se je dogovoril s tovarno ^Globus na Vrhniki, da bo oddaj da električni tok v Žiri. Treba je lo popraviti daljnovod in montirati transformator v Stari vasi, pa bomo imeli električno luč, ki jo zelo-pogrešamo. Vse lo se da napravili v 14 dneh. Oblastnemu odboru smo hvaležni za njegov trud.	..
Št. Jurij ob j. ž. Pri nas je začelo zadnp cas živo v ospredje stopati vprašanje elektrifikacije našega trga. Občinski odbor jc že storil načelni sklep; kakor sc čuje, jc treba urediti le šc formalnosti. Električna družba A. E. G. Union v Zagrebu jc že izdelala natančen načrt za daljnovod, katerega bo občina na svoje stroške gradila od transformatorja iz Gaberja pri Celju. Pogodbo s to družbo jc naš župan žc sklenil in bi imela ta zg-a-diti za občino daljnovod in lokalno mrežo s c stno razsvetljavo po trgu za okoli 500.000 Din. To veliko delo, ki ga jc zamislil naš župan, vsi pozdravljajo in je upanje, da v doglednem času zasveti po trgu elektrika. Edina ovira, da se še z delom ni pričelo, jc ' tem, da še ni prispelo dovoljenje za najetje občinskega posojila, proti kateremu pri ljudskem glasovanju ni bil niti eden ugovor. Dne 4. decembra imamo pri nas ludi občinske volitve, ki pa najbrže sedanjega stanja ne bodo spremenile. Za veliko delo je treba složnosti, to naj si zapomnijo šentjurski volivci.
Sv. Anl->n na Pohorju. D si ravno leži naš kr-j nad S00 111 višine, vendar prebivalstvo ne z služi za. postavlianja glede osnovnošolskega pouka. Že 1. novembra je moral dosedanji učitelj g. Stibler oditi na novo službeno mesto, teda naslednik za tuk. osnovno šolo še ni imenovan. Prosvetno oblast nujno prosimo, da nam pošlje čimpreje novo učiteljsko moč za našo šolo — enorazrednico. — Starši.
Škale pri Velenju. Letos na Martinovo je poteklo 26 let, odkar na naši osnovni šoli poučuje in vzgaja mladino nesebična in tiho delavna učiteljica gdčna. Agneza Košar. Na trnjevi poti do srebrnega jubileja v svojem vzvišenem poklicu je vzgojila rod, ki jo danes ljubi in spoštuje. Ko je narastlo število otrok in je zmanjkalo šolskih prostorov, se ni ustrašila dala in je poučevala dva razreda. Kaj se pravi od 8. do 12. ure poučevati nad 70 ukaželjnih glavic, in popoldne od 1. do 4. ure drugih 70, to naj ocenjuje višja šolska oblast. Mi smo prepričani, da je gdčna. učiteljica skozi dolgo vrsto let podpirala dva ogla osnovne šole v Skalah. Nič se torej nc čudimo, ampak veselimo se, da je občinski odbor občine Škale v svoji seji dne 20 t. m. gdčno. uči' ljico v znak priznanja njenih zaslug imenoval za častno občanko občine Škale. Otroci in stariši se danes veselijo z jubilan-tinjo, ter )i želijo šc mnogo let zadovoljnosti in blagoslova med nami. Molitev ubožcev pa. ki na račun njene trdo zaslužene plače dobivajo živila in obleko tam v cerkveni trgovini v Skalah, naj snež-nolasi jubilantinji odpre nebeška vrata.
Železničarji pri prometnem minisru.
Dne 18. t. m. dopoldne ob 0.80 je sprejel prometni minister gosp. Milosavljevič s svojim pomočnikom gosp. Kuzmanovičem predstavnike Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev in sicer celotni Centralni odbor in vse predsednike oblastnlli organizacij. Gosp. minister je pozdravil navzoče delegate Združenja in dal k svojedobno predloženi resoluciji pojasnila ter izjavil, da hoče, kolikor je v njegovih močeh in kolikor mu dopušča proračun, ustreči zahtevam Združenja, ker se je uveril, da so predlogi umestni in objektivni; ceni resno strokovno delo Združenja in želi z ozirom na težak položaj prometnega osebja in v interesu službe, da se tu aktualna vprašanja čimpreje rešijo. Pri tej priliki je dal gosp. minister osebno pojasnila o pravilniku za delavce in pomožno osebje, o gradbi železničarskih stanovanj in delovnem času. Ker je bil minister neodložljivo zaposlen je dal nalog pomečniku gospodu Kuzmanoviču, da o vseh vprašanjih kongresne resolucije detajlno razpravlja in da obdrži ob tej priliki z navzočimi delegati daljšo konferenco.
Tc konferenca se je vršila pri g. pomočniku prometnega ministra z 18 delegati Združenja in je trajala od 10 do 13 in od 17 do 2130. Vse potom Združenja predložene pritožbe in zahteve osebja so se pretresale podrobno in gosp. pomočnik ministra je vzel predloženo na znanje in si zabeležil v svrho sestave točnega porrčila g.' ministru.
Posebno so se razpravljale sledeče zadeve: pravilnik za delavce in pomožno osebje, pravilnik za polaganje izpitov in zloglasne takse za izpite, pravilnik o službeni obleki, pravilnik o voznih ugodnostih, odmera delavnega časa in turnusov voznega, strojnega in ostalega osebja, stanovanjske zadeve, bolniški fond, kilomelraža in pavšali in končno predstoječo komprcijalizacijo državnih železnic.
V pcedinih navedenih vprašanjih bo Združenje še predložilo svoje mišljenje in pojasnila v podkrepitev zahtev za zboljšanje položaja osebja in ureditev danes vladajočih nevzdržnih razmer na nrših železnicah. Združenje bo skrbno pazilo, da se tudi sprovedejo v naših resolucijah predložene in na konferenci utemeljene zahteve.
Oblastni odbor Združenja jugoslov. narodnih železničarjev in brodarjev, Ljubljana.
ZapostewMan!e stroke nadzornikov telegrafskih in telefonskih I ni\
Nadzorniki telegrafskih in telefonskih linij so opetovano prosili pri ministrstvu potom svrjih društev in po svojih delegatih, da bi se jih prevedlo v 111. uradniško kategorijo. Utemeljevali so to svojo prošnjo s tem, da imajo tečaj in izpit za brzojavne strokovne mojstre in da vrši ji svojo službo popolnoma samostojno, da gradijo in vzdržujejo zunanje proge, montirajo in vzdržujejo telegrafske in telefonske centrale, kakor tudi pr saniezne postaje, vodijo denarne in materijalne račune o navedenih izvršenih delih. Naleteli pa so na gluha ušesa, dasi se je pri prevedbi z drugim osobjem jioštne stroke postopalo precej z boljšo mero.
Povsem na mestu bi bilo, da se merodajni činitelji upravičene prošnje in zahteve teh uslužbencev ob priliki revizije uredbe o razvrščanju zn to stroko zavzamejo ler da se jih na podlagi člena 8. uradniškega zakona prevede v III. uradniško kategorijo. Naj bi se torej imenovalo nadzornike telegrafskih in te'of nskih linij uradnikom 111. kategorije, vs"i tiste, ki imajo izpit za brzojavne strokovne mo;sti-e jn 15 let s'užbe, da se popravi krivica, ki se jim je ob času prevedbe storila.
Resoluo?e na saissčinl NŽ5 v Sub^tic.
Narodni ženski savez je na svoji letošnji skupščini v Subotici sprejel ceio vrsto rezolucij, tičočih se domalega izključno ženske vzgoje in izobrazbe v šoli. Zaradi nedostajania orostora podajamo re/o-lucije le v glavnih potezah:
I.	Osnovne bole. i čin načrt osnovnih šol na deželi naj se prilagodi potrebam kmetskega življenja. Povsodi na deželi naj se uvedejo '.a mladino obojega spola od 14. do 17. lela obvezni zimski tečaji.
II.	Obrtne šole. Po vseh večjih mestih naj sc ustanove ženske obrtne šele. Nižje obrtne šole naj obsegajo štiriletni pouk; nato naj sledi eno leto praktičnega dela v ateljeju, nakar dobi učenka mojstrsko izpričevalo za samostojno vodstvo svoje obrti.
Višjo obrtne šale imajo istotako štiriletni pouk. Na njih nadaljujejo učenke nižjih obrtnih šol svoje nauke in se usposabljajo za učiteljice ročnih del na srednjih, obrtnih in učiteljskih šolah. Te učiteljice se uvrščajo v II. uradniško kategorijo.
III.	Meščrnslce šole naj bedo namenjene izključno praktičnemu življenju; zato naj se njih učni načrt, ki je v temelju enoten, v posameznih krajih ozira na posebne krajevne potrebe. Meščan-
skim šolam naj se dodajo enoletni gospodinjski tečaji, nu katerih bi se kundidlitinje pripravljale za učiteljice gospodinjskih šul in zimskih tečajev na deželi; dalje enoletni tečaji za otroške vrtna-rice. — Z meščanske šole morejo učenke prestopiti na katerokoli drugo strokovno šolo in tudi na učiteljišče brez sprejemnega izpita, na gimnazije pa z izpitom iz določenih predmetov.
Ves pouk na ženskih šolah, nadzorstvo in uprava naj se poverijo ženskim rokam
IV.	Učiteljišča. Nauki na učiteljiščih naj se podaljšajo na pet let, in sicer nuj traja splošna izobrazba Iri leto, strokovna pa dve. Učenke so morajo teoretično in praktično usposobiti za socijaino delo in gospodinjstvo.
V.	Gimnazije. Na gimnazijah se mora za učenke uvesti na vseh razredih ročno delo, ne da bi se jim zato odvzel katerikoli drug prednici. Dekleta se morajo praktično izobraževati tudi v gospodinjstvu. Dalje naj se uvede pouk o lepem obnašanju.
Po vseh mešanih srednjih šolali morajo poučevali tudi ženske učne moči.
VI.	Da se oslabi slabi vpliv javnega življenju: kina, reklamnih slik, tiska itd., naj se prirejajo predavanja in sestanki, ki naj jih učenke samostojno vodijo. Posebno skrb je treba posvetiti snovanju dijaških čitalnic.
S posebno vlogo se bo NŽS obrnil na Jugosl. časnikarsko zvezo, da bi listi ne objavljali več škandaloznih in nemoralnih dnevnih dogodkov
Posebna rezolueija obsega zahteve glede negovanja zdravstva na srednjih šolah.
Halje so bili sprejeti predlogi, ki zahtevajo za učiteljice popolno svobodo za možitev in da dobe poročene državne uradnice celo draglnjsko doklado. En predlog zahteva versko toleranco na šolah.
Nova uprava N.Z.S. Predsednica ostane Lepo-suvu Petkovlč; podpredsednici sla Zlata Ko-v a č e v i č in Kranja Tavčarjeva ; članice ljubljanskega krajevnega odbora so Minka Gove-kar, Alojzija Štebi in Cirila štebi.; v zagrebškem krajevnem odboru zastopa kat. ženstvo Danica Rede k o v i č ; namestnici članic nadzornega odbora v Ljubljani sla Leop. Dolenec ln M. Engel-111 a n.
Priprave posameznih deiel napredujejo In co ponekod določili že tekmece. Nemška smuška »vezji bo poslala 20 smučarjev. Italijani 100 tekmecev, iti cd njimi 20 vojakov. lielgijci se bodo udeležili umetelnega drsanja, hockejra na ledu in sankanja ua bobu. Francozi bodo poslali Izbrano smuško moštvo, ki mu bodo pripravili pred olimpiado poseben intenziven trening. Norveška bo seveda prišla in bo tekmovala tudi v teku vojaških patrol. Prišli bodo tudi Ogri in se bodo poskusili skoraj » vseh tekmah. Ce bodo usjieli, je seveda drugo vprašanje; imajo sicer umetno drsališče v BudiinpeSti, a to vseeno ni isto kol so ledena jezera Skandinavije. Tudi Jugoslavija bo šla v St. Moritz. _

Turi&fiTIca
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob 8 zvečer. Četrtek, 24. novembra: Zaprto. Petek, 25. novembra: DVA BREGOVA Red C. Sobota, 26. novembra: UKROČENA TRMOGLAVKA. Delavska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Nedelja, 27. novembra: IDEALNI SOPROG. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
OPERA. Začetek ob pni 8 zvečer Četrtek. 24. novembra: BAJADERA. Red D. Pi tek, 25. novembra: Zaprto. Sobota, 26. novembra: Tosca. Red R. Nedeljo ob 15. uri pop.: ZALIUBLJEN V TRI ORANŽE. Izven.
Mariborsko gledališče
■ Četrtek, 24. novembra ob 20. uri: EVA. Ab B. Petek, 25. novembra ob 15. uri: REVIZOR. Dijaška predstava po jako znižanih cenah. Zadnjikrat. Miklavžev večer v mariborskem gledališču. i,etos priredi mariborsko gledališče lasten Miklavžev večer, spojen z otroško predstavo.
Prireditve in društvene vesti
Ljubljana.
Slov. glasbeno društvo »Ljubljana« v Ljubljani Ima v soboto dne 3. decembra 1027 ob 20. uri v društvenih prostorih v Ljudskem domu« izredni občni zbor z edino točko dnevnega reda: Imenovanje častnim članom. — Odbor.
Slov. glasbeno društvo »Ljubljana' imn danes v čelrlek ob 7 zvečer pevsko vajo ženskega in ob 8
moškega zbora. Prosim poluoštevilne in točne udeležbe. — Pevovodja.
Stolna prosveta ima nocoj ob osmih v tiskarni
sejo.
»Graničarji«, narodna igra iz slikovitega življenja Uskokov, se tfopel predvaja v nedeljo dno 27. t. m. ob 8 zvečer v Ljudskem domu.
Ruska Matica in ljudska univerza. V soboto dne 26. t. 111. se bo vršilo v balkonski dvorani univerze predavanje univ. prof. Mihaila Jasinskega o pr red metu »Očrti zgodovine družine in zakona. Očrt II.« Začetek ob lil. uri. V od prost.
Sv. Krištof v Ljubljani. Danes ob pol osmih je v prosveti predavanje o Fordu. Skrbimo za veliko udeležbo.
Šiška. Orlovski odsek v Šiški ima v četrtek dne 24. nov. ob 7 zvečer v samostanski dvorani redni občili zbor. Vabljeni vsi člani. Novi člani dobrodošli.
Krekova mladina Ljubljana ima drcvi ob 8 v društvenih prostorih Stari trg 2, I. nadstr., svoj občni zbor. Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora gotovo udeležijo.
Krekova mladina Ljubljana priredi nemški tečaj za svoje člane. Kdor se želi vpisali, naj se prijavi pri tajniku podružnice, v večernih urah. Sprejemajo se tudi novi člani.
Oblastni odlnr Zdrrženja drž. zvanirnikov iu služiteljov v Lin b'Mini sklicuje v nedeljo, dne 27. 1. 111. ob 3. uri p poldne v Mestnem domu širši sestanek. Ker je stvar važna za vse nižje državne uslužbence, jc želeti, dn se lega sestanka vsakdo, ki je proti predlogu dneviličarjev, udeleži.
Ostali kraji.
Kranj. V četrtek, dne 24. 1. m. ob pol 9. uri zvečer se proslavi v gledališki dvorani Narodnega doina podpis priinleljske pogodbe med Francijo in našo države Nastopi tudi svetovno znani in s sltivo ovenčani kvartet Zikovtev. Nadalje b sla -sodelovala domača konsrrvnlorisla in sicer članica ljubljanskega narodnega gledališča operna pevka gdč. Ve-
Predavanje inženerja fhnissrna o Norveški jc preloženo na ponedeljek, dne 28. t. m. ker je gosp. predavatelj prinesel s seboj filme mesto skioptičnih slik, vsled česar je polrebo prirediti filme za pred-nušanje v dvorani. Kupljene vstopnice veljajo za ponedeljek, predprodaja se pa vrši dalje v trgovini Goreč.
T. K. Skala priredi v petek, dne 25. 1. in., ob 20. uri v damskem salonu kavarne Emona redni sestanek članstva, ki naj sc sestanka čim številnejše udeleži. — Odbor.
Spori
Olimpijski trening pod vodstvom ing. Tunold Thoiieif Hanssen-a se prične 1. decembra v Dov jem. Javiti se morajo sledeči prijavljenci 7.11 olimpijski trening: Ing. Janko .lanša, Jošlco Janša iz Dovjega, Pe.er Klofuta r iz Kranjske gore, Primožič iz Tržiča, Korman iz Maribora, Stane Sporu, Tone Banovec in Boris Režek iz Ljubljane, Fran Felser, Dušan Zinaja, Milivoj Benkovič, Aleks. Valenleko-vič, Peter Stiasni in Marijan Milelič i/. Zagreba. — Hrano in stanovanje po Din 35.— dnevno imajo udeleženci tečaja pri g. Jošku Janša v Dovjem. Trening se bo pozneje preložil tudi v druge kraje, ka kor bodo pač kazale snežne razmere.
Mladinska smučarska prireditev. V slučaju ugodne zime bo ,1ZSS priredil mladinsko prireditev v ok lici Ljubljane in sicer za mladino od 12. do 15. lela na ca. 3 km, in za mladino od 15 do 18. leta na ca. 6 km ''elgi progi. Kraj in čas prireditve se objavita pozneje.
JZSS — Seja up: urnega odbora se vrši danes, v čelrlek dne 24. t. m. ob 18 v prostorih Automobil-skega kluba, t. j. v Kazini, I. nadstropje. Na seji pozdravimo pravkar došlega inženjerja Hanssen-a ter se razgovorimo o olimpijskih pripravah. Prosimo tečne in polnoštevilne udeležbe. Zbor nastav-nikov polnoštevilno! — Tajnik I.
S. K. Ilirija. Seja klubovega predsedstva se vrši danes, v četrtek, ob 20. uri v kavarni r-Ev-ropa«. — Tajnik.
ZIMSKA OLIMPIADA V ST. MOItlTZU.
Izšel je program 2 zimske olimpiade v St. Mo-ritzu, izdan od olimprskega odbcia in vsebujoč poleg seznama tekem, popis vseh članov odbora itd. ter splošne določbe za igre velj vne. Prireditev bo trajala osem dni, otvorili jo bodo v soboto dne 11. februarja s primerno svečanostjo. Nato se vršijo tekme, po redu, ki smo ga že parkrat objavili.
Poročajo, da je v septembru bilo 50 delavcev zaposlenih pri delih na olimpijski skakalnici in da so jo sedaj tako izpopolnili, da bedo mogoči skoki do 70 m. Tudi ledeni stadion so popravili, gradba paviljona bo km-Iu končana. Razne tribune bodo imele 5000 sedežev, ve? tisoč gledavcev bo pa imelo stojišča na razpolago. I11 la so pozimi navadno boljša kot sedeži.
ra Majdičeva in basist gosp. Marijan Rus. Proslavo počastita s svojo navzočnostjo frnne ski konzul v Ljubljani gospod Richard in univerzitetni profesor gosp. Martel.
Ljutomer. Ljutomerski »Orel- uprizori v nedeljo 4. decembra ob 3. uri pop. pravljično igro Zimske sanje ali Dve sestrici in sv. Miklavž .
Cerkveni vesfnik
Voditelj Marijinih družb izide v znčetku cerkvenega leta: v dec mbru. Poleg drugega prinese družbeno poročilo za preteklo leto 1927. in družbeno gradivo za prihodnje lelo 1928. Naročnina znaša: v Jugoslaviji 30 Din, za Italijo 14 Lir, za' Avstrijo 4 šilinge. Voditelji, Katerih družba nam je poslala letos članarino, dobe lisi brezplačno. List izdaja Osrednje vodstvo M D. za ljubljansko in la-vantinsko škofijo.
Pravila dekliške Mar. družbe so pravkar izšla v novi izdaji. Izdalo in založilo jih je Osrednje vodstvo M. I), v Ljubljani, Pred škofijo (f.
Naše dijaštvo
Na rednem občnem zboru Slovenske dijaške zveze dne 23. novembra 1927 je bil izvoljen sledeči cdbor: predsednik: Joža LikovlČ, abs. jur.; tajnik Tone Jakopič, jurist; blagajnik: Makso Rak, filozof", revizorji: Bogomil.Remec, teolog; Drago Pin-lar, medicinec; Maksim Sevšek, medlcinec. V odbor sta se kooptirala: predsednik Akademske zve/.e Martelanc Ivan, jurisl kot prvi podpredsednik in načelnik Srednješolskega sveta Tone Krošl, filozof, kot drugi podpredsednik.
Ilorba. Krščansko-socialislični akademski kini) »Borba' ima v petek, I. j. 25. I m. ob 8. uri zvečer svoj sestanek, nn katerem govori p. dr. Angelik Tominec o temi: Positiven odnos krščanstva du socializmi. S tem predavanjem začnemo obdelovati svojo letošnjo snov. Borci, bodimo ločni in zanesljivi! Tovariši iz bratskih društev, vnbiienit
Odbor šahovskega kluba *Triglav< vabi vso člune, da se zanesljivo udeleže rednega sestanka v soboto, dne 26. t. 111. ločno ob 20. uri v »Narodni kavarni«. Dobrodošli so ludi drugi prijatelji šaha.
Šahovski klub se ima ta večer vsaj nekolik« oddolžiti svojemu najzaslužnejšemu članu, ustanovitelju in bivšemu svojemu prvemu predsedniku gosp. Josipu Kordišu za uspešno in nadvse požrtvovalno delo v procvit našega kluba in šahovskega življenja. V znak prisrčne hvaležnosti ga je imenoval klub svojim častnim Članom in se mu v soboto izroči tozadevna diploma. — Udeležba za vs« člane obvezna!	Odbor.
Kn/lge fn rei>i/e
Knjiga zn darila. Med osmimi državnimi prazniki, ki jih obhajajo v Združenih državah v Ameriki, je tudi praznovanje zahvalnega dne. Obhaja se dne 24. novembra Dalekovidni poslavodajalcl v Ameriki so se pač zavedali, da je hvaležnost naša dolžnost in da je hvaležnost ona čednost, ki vežo \;;o človeško družbo v prijetno harmonijo. Tudi pri nas obhajamo vsako leto zahvalno nedeljo, pa kako malo poznajo ta praznik posebno po mestih. Naša slovenska književnost je dobila letos knjigo, ki v prelepih besedah oznanjuje lepoto hvaležnosti. To je pokojnega profesorja Kržiču knjiga »Zvezde iu cveiice — knjiga o hvaležnosli. Knjiga je zlasti primerna za darilo mladini in odrastlim. Naj bo razširja letos o sv. Miklavžu, o Božiču in Novem letu prav do zadnje kočo na Slovenskem. — Stane Din 25.— in se dobiva v Jugoslovanski knjigarni ter v prodaji Katoliškega tiskovnega društva (H. Ničman) v Ljubljani.
Prejeli smo 12. (deccmbersko) štev. Glasnik« presv. Srca Jezusovega. Vsebina jc sledeča: V. Ko-patin D. J.: Posvečevanjc nedelje po cerkvenih zapovedih. — Brezmadežna (s sliko). — Zelo važno apostolsko delo. — Dr. J. Žagar; Advenlno bogoslužje (s sliko), — P. Krizostoni: Jaslice sem li postavil (pesem s sliko). — F. Tome D. J.: Pisma o notranjem življenju. — M. Elizabeta O. S. U.: Božična skrivnost fpesem s sliko). — M. P.: Kaj imamo v duhovnikih? — Pripravimo iaslice! (s sliko), — Poročilo iz Doma duhovnih vaj. — Jožef Cede, Slitdcnice: Vitezi Kristusa-Kralja (s sliko). — Novima misijonarjema v slovo (s slikami). — Sv. Marjeta Alakok (s slikami). — Resničen dogodek. — Slo vstvo. — Polet po kaloliškem svetu. _ Dopisi. — Prijateljem našega lista! — Pozor naročniki! Zahvale. — Lelno kazalo.
Glasnik ima knltor v vsaki številki lako le prav posebno v zadnji res izbrano vsebino kl'ub tako nizki naročnini. S to številko sc konča 26. letnik Glasnika. Novi naročniki na> se čim nrej pri-glase in pošljeio naroč- ino 15 Din za 1. 1028. Nn-roča sc Glasnik lahko tudi sktmr.o, na vsakih deset izvodov je enajsti povrhu. Naročite kar po dopisnici na nariov- Upravn Glnsnika presv. Srca Jezusovega, Ljubljana, Zrinjske^a ccsta 9.
Harovl
Ob priliki rnpalskega dne so se nabrali 7,3
Slovensko Stražo sledeči prispe,ki: Kut. izobraževalna društva so nabrala: Reteče pri Škof ji Loki 03, Leše 20, Borovnica 83, Ljutomer 100, Vrhnika 1202 Din. Našemu pozivu so se ^odzvale sledeče občine: 1'obrežje pri Ptuju 50 Din, smarca pri Kamniku 50, .ianževski vrh-Orlica 100, Lancova vas pri Ptuju 2r>, nadalje 30 darovale za Slovenske Stražo: Po 200 Din: Loka pri Zid. mostu, Dev. Marija v Polju. Kolobje, po 100 Din: Rakek, Murska Sobota, Vič pri Ljubljani, llajdinu pri Ptuju, št. llj pod Turjakom, Struge, Jezica, Turjak, Grosuplje, Prečna pri Novem mestu, po 50 Din: Zini-nec, Oermljenšak, Dolnja Lendava in Kollje pri Gušlanju bo Din. Zu Slov. Stražo sla durovaln: gdč. Danica i' -lokar, učiteljica. Ajdovec 10 in Friderik Slernad 20 Din. Resolucije, ki smo jih prejel, objavimo, ko /.beremo celokupni materijah Občine in društva, ki se še niso odzvala našemu pozivu, prosimo, da slure svojo dolžnost pri prvi priliki. Vsem darovalcem najiskrenejšn zahvala! Želimo,' da najdejo čimveč posnemalcev. Zbirajte /.a Slovensko Stražo vsepovsod in pri vsaki priliki!
Slovenska Slraža.
IS5pA*ec8 SflMiŠŠCCs
NOVOMEŠKA POROTA.
V torek je stal pred porotniki Josip Mihič, obtožen umora, požiga in laivinc. Mihič jc 21. oktobra 1926 i sekiro ubil 821etncga Matijo KobcliO.a v Jelševniku pri Črnomlju. Nalo jc odprl železno blagajno in si prisvojil 11.800 Din, dalje en deset-dolarski cekin, 1 bankovec za 10 in 1. bankovec 7a 2 dolarja. Preden p. odšel, jc šc ražgal hišo, da In tako zabrisal sled. Umor pa j„ prišel na dan in Mihič je dejanje priznal. Mihič je stal pred po-rotil'ki. Že v jesenskem zasedanju pa jc bila razprava preložena, ker sc mnenja psihiatrov niso strinjala. Mihič jc namreč kazal znake blaznosti. V torek sta pa izvedenca vseuč. prof. dr. Šerko in dr. Plečnik izjavila, da jc Mihič duševno holan, od njegovega 15. leta dalje kronično blazen in da ne more biti za nikako kaznivo dejanje odgovor n. Ker pa jc radi blaznosti trajno nevaren, predlagata, da ga internirajo v blaznici. Na podlagi tega izreka jc državni pravdnik umaknil obtožnico, na. kar jc sodni dvor zaključil obravnavo.
Drž. razredna loterija.
Dne 23. novembra so bile Izžrebane naslednf« večje dobitcljice:
Po 10.000 Din: Stev. 45.512, 69.592 in 103.91 L
Po lOCO Din: štev. 83,211, 87.702 in 114.038.
Po iOOO Din: štev. 397. 1.432, /.894. 3.965, 4.127, 4.213, 8.134, 10.903, 13.336, 13.770. 13.914, 14.924, 15.595, 16.754, 17.937, 19.913, 21.336, 24.772, 24.791, 25.153, 26.457, 27.216, 28.364, 29.512. 31.372, 32.640, 32.815, 33.490, 37.741, 34.964. 36.223, 38.229, 39.793, 41.062, 43.349, 45.668, 46.6t,3, 47.124, 49.815, 51.647, 52.168. 55.435, 55.524, 59.859, 70.843, 71.639. 72.435. 73.734, 75.101, 76.347, 81.941. 76.670, 79.087. 79.380, 79.931, 83.574, 83.610, 85.518, 86.791, 89.940, 91.013, 92.357. 94.018, 94.126, 94.641, 91.982. 96.373, 96.784 102.486, 102.930. 103.091, 105.573. 106.075. 106.69& 106.812, 108.288. 108.373, 109.975, 111.916, 111.964, 114.269, 114.456, 115.400, 117.117, 119.373, 119.683, 152 395. 122.823
Slovenci zahtevamo končnoveljavno uzakonitev univerze v
Nehajte razburjati javnost. - Protesti akademske mladine. - Shodi po vsej Sloveniji. - Ves narod
enodušen v obrambi univerze.
Slovenci I
Mnogokrat se nam javljajo iz Belgrada senzacije, ki nas s strahom navdajajo. Posebno moramo biti pripravljeni, kadar se rcdigira proračun, kajti takrat se nam vsikdar obljubljajo neprijetna presenečenja. To pot si je famozni člen 44. finančnega zakona za 1928/29 nadel nalogo, podkrušiti temelje naše univerze. Odkar sc Slovenec zaveda svoje kulturne biti, mu je bilo lastno vseučilišče najvišji ideal. Leto 1919. npm je ta ideal uresničilo, toda že po par letih nam ga skušajo bratje zopet uničiti. Davke plačujemo, tako da bodemo obubožali radi njih in Se cclo nove obremenitve se nam napovedujejo. Ali nismo upravičeni, da zahtevamo nedotaknjenje svoje kulturne dobrine in primerna sredstva, ki morejo našim zavodom garantirati uspešen napredek? Ne pustimo, da na kateremkoli udu našega prosvetnega življenja operirajo belgrajski kirurgi. Mi sami vzdržujemo svoje ustanove! Drugi si naj sredstva zase tudi sami askrbe.
Poleg vsega pa pomislimo na narodno kulturni pomen naše almae matris za brate onkraj naših državnih meja, ki vidijo v naši univerzi tudi svoje najvišje kulturno žarišče. Ravno tako je Ljubljana poslala v zadnjem času priljubljeno sha-(ališče bolgarskih akademikov.
Iz gornjega sledi, da je ljubljanska univerza opravičena ne samo do življenja, marveč tudi do napredka.
Vse slovenske občine, kulturne in slične organizacije pozivamo, da najogorčenejše protestirajo proti nameravani okrnitvi univerze in slehernemu poizkusu, v bodoče demontirati že itak pastorsko življenje slovenskih vseučilišč.	Akademiki.
Univerzitetni profesorji na 14 dnevno odpoved.
Univ. prof. dr. Kari H i n t e r 1 e c h n e r.
Čas, ko pride v naši Narodni Skupščini v razpravo proračun iu linančni zakon, pričakujejo univerzitetni krogi v naši državi stalno z veliko napetostjo. Prav posebno je veljalo to o proračunu za leto 1928-29. Slovenski dnevniki so prinesli tozadevne predloge v izvlečkih in tu naj nas zanima posebej vsebina § 44.
Ako primerjamo besedila ljubljanskih listov med seboj, se prepričamo prvi hip, da soglašajo izvlečki listov raznih strank skoro dobesedno. Iz tega sklepam, da je bila podlaga tozadevnih podatkov vsem listom identična, in da mi smejo tozadevne navedbe služiti kot osnova za nadaljnja izvajanja, če tudi nimam originalnega besed'la pred seboj.
Po »Slovencu« se glasi besedilo § 44, v kolikor se nanaša na univerze, dobesedno tako-le:
»Takoj po dokončanem šolskem letu 1927-28 se s sklepom ministrskega sveta določi, katere fakultete, v katerem času in na kak način se ukinejo na vseučiliščih v Belgradu (vštevši pomožne fakultete v Subotici in Skoplju), v Zagrebu in v Ljubljani.«
V polpreteklem času je pozval g. nrnister za prosveto v Belgrad na posvetovanje v zadevi univerzitetnega zakona kolego prof. dr. Metoda Dolenca. Po njegovi vrnitvi iz Belgrada pa smo do-znali, da se nameravata ukiniti v Ljubljani 2 fakulteti, medicinska in tehnična. Poslednja sj naj preustroji ob tej priliki v samostojno rudarsko akademijo. To bi torej pomenilo degradacijo in odcepitev te nove institucije od univerzitetnega korpusa. Takoj tu naj pripomnim, da je to ravnanje diametralno nasprotno razvoju montanističnih akademij pri raznih velikih narodih. Tako pfibramska kakor tudi leobenska akademija sta se trudili v preteklosti leta in leta, da sta postali visoki šoli in obe se trudita, da bi prišli v kako univerzitetno mesto. Pri nas se smatra obratno za praviinejši razvoj: od više stopnje na nižo. Zakaj se naj bi preustrojil naš rudarski oddelek v tako akademijo, zakaj se naj bi nova institucija sploh ustanovila in ločila od univerze, nam je ostalo uradno nepojasnjeno.
Predno nadaljujem, izjavljam brez pridržka, da naj ne velja niti ena beseda sledečega besedila kot kak očitek napram prijatelju prof. Dolencu. Neoziraje se prvi trenotek na razna druga vpra-fianja, mora namreč presenečati že to, da kliče g minister prosvete ua konferenco v Belgrad (edino pripadnika juridične fakultete, ko gre za življenjska vprašanja medicinske in tehnične fakultete. Dalje se naj blagovoli upoštevati sledeče: Na tej komisiji je sodeloval poleg g. ministra prosvete, ki je bivši profesor juridične fakultete univerze v Belgradu in poleg jurista Dolenca še sedanji rektor belgrajske univerze, ki je po poklicu tudi ju-rist. Torej vsaj trije juristi, medicinca in tehnika pa ni bilo menda niti enega navzočega. Zato mi bodi dovoljeno vljudno vprašati, kaj pa razume profesor juridične fakultete posebnega o tako kom-pliciraS^jn ustroju, kakor ga ima ljubljanska tehnična fakulteta. In ministrstvo se za nas itak nič ne briga, da vsakokratni g. minister o Jias niti kaj avtentičnega zvedeti ne more, tudi če bi ga inte-resiralo kot politika; vsaj kratkim potom v Belgradu ne. Podrobneje se je pa zanimal za nas edino bivši min. prosvete dr. Korošec.
Vsa prireditev konference, ki se je je moral udeležiti torej naš kolega g. prof. Dolonr, me spo-
minja prav živo neke slične konlerence, ki iva se je morala udeležiti pred par leti v Belgradu kolega prof. dr. M. Vidmar in jaz. Tudi tedaj je šlo za biti ali nebiti naše tehnične fakultete. Takrat je bila vsa konferenca po dobljenem vtisu gola — komedija. Ljubljanska in oba zagrebška tedanja delegata smo dobili ob oni priliki jasen vtis, da nas hočejo postaviti pred gotovo dejstvo. Pustili so nas, da se posvetujemo, sklepali smo ludi, 1oda drugi dan pride zastopnik belgrajske univerze in pravi brez vsake motivacije: pri včerajšnjin sklepih ne more ostati. Vso svar moramo urediti tako in tako. Tudi najbolj omejen človek bi bil moral spoznati, da ravna zastopnik belgrajske univerze — po nekem višjem naročilu. Saj ni navedel niti enega argumenta! In dogodki na sedanji konferenci se mi vidijo na las slični dogodkom na konferenci v preteklosti. Rektor belgrajske univerze in piof. ondotne juridične fakultete je nastopil tudi ob sedanji priliki proti nam. V obeh slučajih je bil zastopnik belgrajske univerze obenem zastopnik ministrstvi.
Iz vsega tu navedenega sledi očito, da se je pripravljal Belgrad že leta dolgo, predno je prišlo do sedanjega § 44 v predloženem finančnem zakonu Nad glavo medicinske in tehnične fakultete visi torej Damoklejev meč že leta dolgo, omenjam zato prav posebej, ker je razvidno iz tega, da je imel Belgrad leta dolgo rasa sc pečati s prašanjem, kako naj uredimo naše univerzitetno prasanje. Ako se torej danes vlada še vedno ne upa z odprtim vizirjem na dan s svojim načrtom, ko je že odločena kaj ukiniti na podlagi § 44. je to '.e dobro premišljena taktika.
Kar so tiče medicinske fakultete, se s tem problemom tu ne bom pečal podrobno, kajti nekaj bo zanjo itak tudi logično veljalo. Glede nje prepuščam besedo poklicanejšitn osebam. Kot \eč-kratni dekan tehnične fakultete bi si izprosil nekoliko potrpljenja od čitatelja le z oz>rom na tehnično fakulteto.
Prva stvar, ki jo sme zahtevati tako poučujoči kakor učeči se činitelj kake šole, lorej tako profesor, kakor tudi dijak, je — mir. Pa ne le fizični mir, marveč vsaj ravnotako tudi duševni iiir in duševno ravnovesje. Kako naj človek . spešno deluje, ako naj misli vedno in vedno, od jutra do večera: kaj bi delal, saj ne vem, če mi že jutri ne zapro s kakim fermanom iz Belgrada instituta! Kako naj izvršim kak organizatoričen program, ki obsega dobo več let, ako ne vem, kaj nam orlnese prihodnji finančni zakon, kaj prihodnji ninister prosvete ali financ? Pri položaju, kakor se je razvil glede univerz v Jugoslaviji, se vsiljuje človeku nehote od dne do dne misel: počemu naj človek sploh kaj dela? Vzrok take mentalitete je za vsako delo, in torej za vsak napredek naravnost duševna mora. Iu sedaj celo člen 44 predloženega finančnega zakona za leto 1928-29! Kako si pa predstavljajo merodajne osebnosti sploh institucijo, ki se imenuje univerza? Kako si sploh predstavljajo vlogo tako univerzitetnega profesorja kakor tudi akademskega dijaštva? Ali smo univerzitetni profesorji nekaki hlapci, ki se nam na 14 dnevno odpoved lahko pokažejo duri? Kako se naj posveti kak dijak resno svojemu študiju, ako niti ne ve, bo-li mogel pri zanj danih razmerah skončati svoje študije ali ne? Merodajni krogi se naj ne varajo, naj ne mislijo, da je za dijaka vse eno, kako in kje naj absolvira svoje študije? Naš studenl je revež in ne razpolaga z bogastvom. Državne sinekure so pa tudi le za nekatere!
Toda ostanimo pri profesorskem prašanju. Saj se bodo gospodje akademiki najbrže sami oglasili. Ob koncu šolskega leta 1927-28. se nam 'io blagohotno povedalo, kaj se namerava ukiniti. Vsi javni faktorji v Belgradu naj mi blagovoie oprostili. Zato prašanja sledeče vsebine: Ali mislijo -nered jni faktorji, da je tako ravnanje vredno odločujočih krogov. Ali ne mislijo, da mora spraviti tako ravnanje celo državo pred zunanjim svetom v skrajno neugodno luč? Ali je tako ravnanje vredno n&jvišje kulturne institucije, ki je vsakemu narodu broz-dvomno njegovo vseučilišče? Ali ni sram vso bel-grajsko državno administracijo, da je izdala s § 44 indirektno: da si ne upa povedati naravnost, kaj namerava? Mar si upa podcenjevati državni belgrajski administrativni aparat v toliki meri najvišji drugi državni faktor, Narodno Skupščino, da si prisoja ravnali s poslednjo na tak način, kakor se tu godi, kajti počemu pa imamo univerzitetni zakon, ki govori tudi o nekih pravicah profesorjev?
Kakor je že preje rečeno, se vleče skozi zgodovino naše univerze kakor rdeča nit skozi tkanino misel, da se nam hoče ukiniti ta ali ona fakulteta al' tudi več oddelkov, oziroma fakultet. Ves problem torej ni od danes. Na prvi pogled se vidi, da merodajni faktorji ali niso imeli poguma svoje namere jasno povedati, ali je pa vse le primerno taktiziranje. Ali mar niso imeli prizadeti merodajni faktorji vsa leta dosti časa, da se odločijo za to, kar se naj bi storilo? Ne. Vsa stvar je precizno premišljena. Hočejo čakati konca leta, kc že sedaj vedo, kaj nameravajo storiti Ob koncu leta se razkrope profesorji, razide se akademska mladina, nekako istočasno se razide skupščina. Takrat bomo udarili, si mislijo merodajni gospodje. Ir na jesen se zbere akademska mladina 1111 drugih mestih, profesorje razženemo na vse kraje, de loma jih pošljemo v penzijo. ln — mirna Rosna!
In če 1)0 videl zunanji svet tako ravnanje vladnih krogov napram univerzitetnim instituci-
jam, ki so vsakemu narodu njegov noli me tangere, kaj mislijo gospodje v Belgradu, da bo to pospeševalo naš ugled v inozemstvu? Ne! Nikakor ne, in prepričan sem, da se bodo polastili take rešitve vsega vprašanja naši »blagohotni« sosedje ter bodo kazali na dejstvo samo in ne manj tudi na način, kakor se ta stvar hoče realizirati.
Od vsake vlade se sme najmanj zahtevati, da ima pogum povedati, kaj hoče storiti, ako gre enkrat tako daleč, da prinese pred parlament zakonski načrt, ki določa, da se naj ukinejo cele fakultete. To je dolžna sebi, dolžna državi z ozirom na zunanji svet, dolžna svojim zakonodajnim faktorjem in — last, not least — dolžna tudi ljudstvu in — profesorjem. Javni faktorji so nas pred ustanovitvijo vabili na mesta univerzitetnih profesorjev. Nihče od nas ui prosil imenovanja. Kontinuiteta vlad nas zato upravičuje, da zahtevamo zase duševnega miru, da nam bo mogoče delovati v našem delokrogu za ljudstvo in državo ter za kulturni napredek. To je naša dolžnost, ki nam pa daje tudi pravico, preko katerih ne sme nihče! Univerzitetni profesorji nismo ni-kaki politični konjunkturisti, nikuke državne pijavke, ki bi šli za tem, da pljačkajo državo in. da zaslužijo ob državnih nabavkah. Ako nam ne daste miru, počemu ste nas zvali na katedre državnih univerz? Po preobratu so nam bila odprta vrata na razna mesta [k> svetu, in v Jugoslavijo sito prinesli svoj duševni kapital Mi nismo prišli tu sem kot berači, ki bi bili komu v breme in zato je naravnost sramotilno vedno poudarjanje, da država teh bremen ne zmore za kulturne namene, ko je zadostno znano, da se i>osveča &a univerze v drugih državah, ki so ravno v kulturnem ožim daleč pred našo, neprimerno več nego pri nas. Gospodari se naj dobro in pošteno in vseh tožb gospoda finančnega ministra nc bi bilo treba v tako bogati državi, kakor je Jugoslavija! Ali je znano gospodu finančnemu ministru na primer, da se namerava »zaraditi« v razne svrhe ;.a-mo pri zgradbi novega poslopja skupščine več nego znaša za par let ves proračun ljubljanske univerze? Hic Rliodus, hic salta!
Akademska mladina manifestira za svo*o univerzo.
Tmpozantno je reagirala naša akademska mladina na (sicer zaenkrat še hvalabogu netočno) vest iz Belgrada, da se namerava okrniti slovenska univerza z redukcijo tehnične in medicinske fakultete. V svesti si svoje dolžnosti, da poseže prva v borbo, neomajno na braniku neokrnjene slovenske univerze, je snoči z veli£as'nim manifestacij-skim zborovanjem na univerzi in s sijajnim de-ironstracijskiin sprevodom po ulici otvorila kampanjo, ki naj se razširi na ves slovenski narod za našo najvišjo znanstveno institucijo.
Zborovanje na univerzi.
Ze mnogo pred 5 popoldne se je zbiralo akademsko dijaštvo na univerzitetnih tleh ter nato ob petih popolnoma napolnilo veliko univerzitetno zbornico. Dvorana z vsemi galerijami vred ni mogla sprejeti vseh akademikov, ki so prihiteli izrazil svojo solidarnost v borbi za slovensko univerzo. Mnogo jih je moralo ostati še na hodniku in celo na stopnišču pred zbornico. Ogorčenje nad sleherno namero škodovati slovenski univerzi je dobilo na včerajšnji manifestaciji svoj izraz.
Vsi govorniki — za nacionalistične akademike je govoril jurist Iskra, za katoliške filozof Edi Kocbek, za svobodne Bratko Kreft in za srbohrvatske akademik tehnik K a r a d j o 1 e — so soglasno poudarjali, da akademska mladina ne bo odnehala v obrambi nase univerze, da jo bo čuvala kot narodno svetinjo ler da je« treba zainteresirati ves narod za vprašanje Univerze, ki je njegovo bistveno vprašanje, vprašanje njegove kulturne samostojnosti. Slovenska univerza je kljub svoji mladosti dosegla že krasne uspehe in je po pravici zaslovela v svetu. Tu, v Ljubljani, središču slovenskega naroda, pa pomeni naša univerza važen, neprecenljiv nacionalen faktor za vso državo. Slovenska univerza more kljub majhni ao-taciji s strani države v vsaki smeri tekmovati z bogato dotirano belgrffjsko univerzo. Nikdar ne bo
mogel slovenski narod privoliti v redukcijo in postopno demontnžo njegovega krasno se razvijajočega, najvišjega kulturnega in znanstvenega zavoda. Ta in slična izvajanja vseh govornikov so /.borovnici spremljali z burnim, prekipevajočim odobravanjem. Padle so tudi mnoge trpke na račun neuvidevnosti nekaterih kulturno zaostalih bel-grajskih političaili faktorjev.
Sklenjeuo je bilo, da se bo od vseh slovenskih političnih voditeljev, /.lasti od poslancev, zahtevala precizna izjava o njihovem stališču do slovenske univerze. Soglasno je bil sprejet tudi sklep, da se proglasi v znak protesta proti nameravanim redukcijam na univerzi tridnevna stavku vseh akademikov. Dalje je bilo sklenjeno, da akademska mladina pokrene široko akcijo med narodom in da v nedeljo po vseh večjih krajih Slovenije za našo univerzo priredi manifestacijske shode, na katerih bodo govorili tudi delegati slovenske univerze. Vsi sklepi so bili sprejeti z velikim navdušenjem.
Manifestacije na ulicah.
Po zborovanju na univerzi se je akademska mladina uvrstila v sijajno povorko ter krenila pc ljubljanskih ulicah in b»rno manifestirala za slovensko univerzo. S klici kakor »Živela popolna slovenska univerza!« »Živela tehnična in medicinska fakulteta!« »Naš denar za našo univerzo!« itd. je mladina demonstrirala po ulicah skoro uro dolgo. Discipliniran nastop v četverostopih ter entu-zijazem, s katerim je mladina iskreno manifestirata, je napravil na občinstvo kar najboljši vtis. Smelo trdimo, da tako krasne, impozantne manifestacije v Ljubljani že dolgo ni bilo. Manifestacije niso kazili tudi razni neumestni medkliic, narekovani od političnega nasprotstva. ker so k sreči ostali ti pojavi osamljeni.
Prisrčne manifestacije je mladina priredila tudi pod stanovanji prodekana tehnične fakultete univ. prof. dr. H i n t e r 1 e c h 11 e r j a ter dekana medicinske fakultete univ. prof. dr. Š e r k a.
Narod je hvaležen svoji mladini, da tako brani naše, kulturne svetinje. 1 oliko bolj pa je treba žigosati tiste, ki v takih trenutkih kršijo solidarnost in take manifestacije izrabljajo za svoje zgagarstvo. To je storil včeraj zastopnik tako zvanih »svobodnih-: akademikov Kreft. Smatral ie za potrebno, da na tem zboru divja proti tistim, ki so za univerzo največ delali, jo najdosledneje in najuspešneje branili in ki edini imajo zaslugo, da je danes še celotna, proti SLS in Jugoslovanskemu klubu. Ugotavljamo, da so se vsi drugi govorniki zavedali važnosti zborovanja in so govorili za korist stvari, le g. Kreft je delal žalostno izjemo. Njegov nastop je povzročil ogorčenje in jezo, nekateri, ki smatrajo razdiranje za svojo profesijo, pa so to priliko izrabili in vpili tako na univerzi kakor po ulicah proti SLS in njenim predstavnikom v parlamentu in vladi.
SLS bo tudi to pot storila vse za neokrnjeno univerzo, kar je v njenih močeh. V interesu časti ii. ugleda »Akademskega sveta« pa je, da taki neodgovorni in nepremišljeni elementi ne bodo imeli prilike na njegovih zborovanjih uganjati svojih neumnosti.
Dr. Jackowski, ravnatelj političnega oddelka poljskega zunanjega ministrstva, ki je odšel te dni v Berlin radi sklepanja poljsko-nemške trgovinske pogodbe.
•'••• v:

V nepopisni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je neizprosna smrt iztrgala iz naše srede ljubljeno soprogo, dobro mamico, sestro, teto, svakinjo, nečakinjo in sestrično, gospo
Matildo korpar roj. Kovačec
veleposestnico v Osluševcih.
Danes, ob pol 9 zvečer nas je po dolgi, mučni in zahrbtni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, stara še komaj 27 let. za vedno zapustila.
Pogreb nepozabne pokojnice sc bo vršil v petek, dne 25. t. m. ob 9 dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji.
O s 1 u š e v c i, dne 22. novembra 1927.
FERDO KORPAR, soprog. — METKA IN VLADO, otroka — ter ostali sorodniki.

Gospodarstvo
KomercializacUa.
Belgrad, 22. nov. Ministrstvo za promet je izdelalo predlog za komerclalizacijo državnih železnic. O tein predlogu bo razpravljala konferenca, ki je sklicana zn f». december t. 1. v Belgrad.
Glavni obrisi uredbe bi bili sledeči: Osnuje se minostojno podjetje z imenom »Državne železnice SHS', ki bo železnice upravljalo po trgovskih nnčelih. Novo podjetje prevzame vse pravice in obveznosti iz dosedanje eksploata-cije drž. in privatnih železnic. Podjetje more zaključevati posojila do 50 milijonov Din brez dovoljenja prometnega ministra, nad to vsoto pa le z njegovim dovoljenjem. Dolgoročna posojila na premičnine odobrava vlada, na nepremičnine parlament. Razen teh investicij s pristankom uprave podjetja se morejo vršiti tudi druge samo z zakonom Knjigovodstvo mora biti tako, da se more takoj razvideti stanje podjetja. Zanj bo poseben pravilnik poleg zakona o drž računovodstvu in ureditvi glavne kontrole. Proračun se dela za koledarsko leto in ne pride v splošni drž. proračun. Vsako izpremembo tarifa odobrava minister, ki more v interesu gospodarstva ludi zahtevali znižanje ali izpremembo tarifnih postavk. Upravo (9 članov) predlaga prometni minister. Predlagajo pa ministru: po 3 člane gospodarski svet, univerze (sporazumno Belgrad, Zngreb in Ljubljana), vse trg. zbornice skupaj, zveza industrijcev, zveza poljedelskih zadrug, združenje inženerjev in arhitektov ter združenje pravnikov. Od teh kandidatov izbere minister 9, med njimi 5 železniških strokovnjakov. Člani pa ne moreio biti: akt. ministri, poslanci, akt. drž. uradnik, niti osebe, ki mo- ' > priti v poslovne zveze s podjetjem. (?) Upravni svet se zapriseže in je mnterialno in moralno odgovoren za vodstvo podjetja. Dnevnice in nngm 'e za člane predpisuje minister. Pod upravnim svetom je glavno ravnateljstvo, kateremu ričeluj" glavni ravnatelj, ki ima pravico suspendirati vse osobje podjetja in njegove naredbe so takoj izvršne. Prjd-laga ga pa upravni svet.
Podjetje mora osnovnti rezervni, amorti-acij-ki, pokojninski in bolniški fond. Položaj uslu^oen-■ vv bo reguliral s posebnim pravilnem. Podjetje prevznme nase tudi pokojnine vseg osobja, ki se bo po gotovem roku penzioniralo.
Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo se bo vršil v sredo dne 28. decembra 1927 ob 11 v Mestnem domu. Podružnice, ki še niso sklicale svojih občnih zborov, naj jih skličejo zadnji čas za nedeljo dne 18. decembra (ne 26. dec.). Svoje občne zbore naj nemudoma razglase v Kmetovalcu-dne 30. novembra.
Statistični pregled zunanje trgovine za I. polletje 1927, edicija glavnega ravnateljstva carin, je izšel in se dobi za 30 Din pri vseh glavnih carinar-nah.
Pokvarjeni bankovri. Narodna banka stalno zamenjava pokvarjene bankovce. Letos jih je zamenjala do 15. nov. za 1020 milijonov Din napram 982 milijonom celo lansko leto. To predstavlja letos 18.4% obtoka napram 17.3% lani.
Jugoslovanska industrija ulja i hoja, d. d .v Ljubljani ima občni zbor 9. dec. ob 11 v prostorih Iidr.-podun, banke; dnevni red: Sklepanje o prodaji družabnih tvornic; sklepanje o likvidaciji družbe; event. znižanje kapitala od 1,250 000 na 25(1.000 in obenem zvišanje na 1,500.000 /. izdajo 10.000 novih delnic po 125 Din.
—o—
Horsza
^lajvri
Dne 23. novembra 1927.
DENAR.
Danes je bilo več privatnega blngn, zlas'i mnogo ga je v devizi Newyork. Povpraševanje je bilo prav znatno. Deviza Dunaj, ki jo je dala Nnrod. banka, je popustila od 8.015 ua 8.0125, Berlin istotako od Narodne banke se je učvrstil od 13.50 na 13.5075. V ostalih kurzih ni bilo izprememb.
Ljubljana. Berlin 18.5625—13.5825 (13.5075), Curih 10.94—10.97 (10.955), Dunnj 7.9975—8.0275 (8.0125), London 276.96—277, Nevvvork 50.64— 56.84 ( 56.74), Pragn 168.05—168.R5 (168.45), Trst 308—310 (309).
Zaerob. Amsterdam 22.97—28.03, Berlin 13.55 —13 58. Curih 10.94—10.97, Dunaj 7.9975—8 0275, London 276.6—277.4, Nevvyork 56.64—56.84, Pariz 222.84 —224.84, Praga 168.05—168.85, Trst 307.83— 309.83.
Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.82, Budimpešta 90.75, Bukarešt 3 20, Dunnj 78.11, London 25.285, Nevvvork 518.5, Pariz 20.385, Prag' 15.3625, Trst 28.235, Sofija 3.74, Varšava 58.10, Madrid 87.80.
Trst. Belgrad 32.25 32 35, Curih 353.50— 355.50, Dunnj 256.50—202.50, London 89.47 —89.68, Nevvyork 18.32—18.38.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4875, Ko lan j 190.15, London 3-1.58, Milan 38.59, Nevvyoik 709.30. Pariz 27.89, Varšava 79.50. Valute dolarji 700.80, francoski frank 27.88, lira 38.60, dinar 12.41, češkoslovaška krona 21,
Praga. Devize: Lira 183.5, Belgrad 59.425, Pariz 132.65, London 16-1.6, Newyork 33.745
Dinar: Nevvvork 176.05, Berlin 7.375, London 276.85.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj kreditna 130 den.. Praštediona 890 den., Kred. zavod 160 d., Strojne 80 bi., Vevče 138 den., Kranj, industr. 370 den., Ruše 280—290, Stavbna 56 den., šešir 104 d.
Zagreb. 7% invest. posoj. 81—84.25 (brez zaklj.), vojna odškodnina 400—401 (brez zaklj.), nov. 402—403 (brez zaklj.), agrari 51.75—52, Hrv. esk. 91, Jugo 94.25—94.5. I lipo 57.5. Praštediona 890, Ljublj. kreditna 130—135, Šečerana 585—590, Drava 560, Slavonija 14—15, Trbovlje 490 -494, Vevče 130-136.
Trst. Adria 184, Assicurazioni Oenerali 4440, Cosulich 17.8, Riunione adriatica 2100, Tripcovich 260, Split cement 225, Llovd 730
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 83.20, Živno 100, Hrv. esk. 10.75, Jugo 11.50, Alpine 41.90, Greinitz 5.40, Leykam 11.50, Trbovlje 02.20. Kranjska ind. 40.50, Ruše 37.25, Mundus 169, Slavonija 1.56.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Buk. neparjeni plohi ostror. paral, očelj. od 27—100 mm od 2 m s 15% kratko robe od 1—190 m od 14 cm šir. fko vag. Sušak pristan, za I. 850, za II. 650, zn III. 450, zaklj 10 v., testoni 20 mm 2.25 ni dolž. fko vag. Suš;ik 3 vag. po 540; zaklj. 13 vag.; tendenca za bukovino živahnejša. — D e ž. p r i d e 1 k i (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, ml. tar.): pšenica 78—79 kg 2% baška 342.5—345, dec. 842.5—845, sr. 340.5— 342.5, slav. 337.5—340, koruza stara baška 267.5 nav. vozn. 272.5, um. suš. baška 260, nav. vozn. 265, baška času primerno suha s kval. gar. 240, oves baškl zdrav rešetan 275, moka t g vag bi., fko Lj., plačilo po prejemu 490, zaklj. 2 vag. pšenice, 1 koruze, skupaj 3 vag. Tendenca neizpremenjena.
Novi Sad. Pšenica bač. 292.5—297.5, rž 280— 290, oves bač. in sr. 255—220. ječmen bač 245—250, 68—69 kg 245— 250, koruza bač. 220. kv. gar. 192.5 —195, n. 12—1 202.5, 3—4 202.5—210 moka biška 0 g 415—425, 2 395 -405, 375—380, 6 315—325, 7 255—265, 8 197.5—205, otrobi bnč., sr., slav. 175— 177.5. Tendenca prijaznejša. Promet: 5 pšenice, 21 koruze, 4 moke, skupaj 30 vag.
Budimpešta (terminska borza) Tendenca čvrsta. Pšenica dec. 32.52—32.32, zaklj. 32.40-32.42, maj 32.92—32.66, zikli. 32.72—32.74. rž marec 30.80 —30.72, zaklj. 30 78—30.80, koruza maj 25.86—25.70, 25.76—25.78, julij 26.56, 26.52.
ajprimernejst aarovi
»v 7
'St a-1
po
d ^Božičnim drevescem
> v
oh
usne
Z * \\ ' \ vr
*VV/.M
71
Mark Twain:
Kratic in siromak.
Pravljica 7,a mlade ljudi vsake starosti Iz angleščine prevel Jos Poljanec.
»Kdo pa, veličanstvo?« je vprašal glavni varuh.
»Oni, ki stoji tamle — pravi kralj angleške države. In on vam ho sam povedal, kje je. Pomisli malo, kralj — napni možgane — tisto si nazadnje, prav najnazadnje storil tisti dan, preden si pa oblečen v moje cunje, od hitel iz palače, da bi kaznoval onega vojaka, ki me je udaril.»
Zavladala je tišina, ki je ni kalilo nobeno gibanje, noben šepet, in vse oči so se uprle v novo-do.šleca; le-ta je stal s povešeno glavo iti nabraz-danini čelom in je brskal po natrpani množici malo \ i\ tlnih spominov, d« b': našel samo eno majhno svitlo dejsivo; ako bi ga našel, bi ga posadilo na prestol; ako ga ne bi na.-d, bi k dobremu in slabemu ostal. Kar j-, bil — siromak iu izvržek. Trenutek je mineva' za Irenuikom. i/, ireuuikov so nastale minute, in deček sj je vedno molče, irudil in zaman. Naposled je v-rlilinil, i zmajal >;-glavo iu.rekel z drhteuipi i:, i;, i ca mi in obapajočiru glasom:
Spominjam se na ti. ti prizor — na vse /n — oni; . dri..n nega p-.:ča!a si ne .morem poklicati v .-■i'o;>jiit. LV.oil.nil .!"• nato pa so .je ozrl kviško in
rt: kei z viji ho d os! :a

G(' -i	
u vl,:.; -''ju	
u Irer il i i	dok
, branili	. nimam
Oh neu;	nr.oSl' 1
rti? :el. ves	iireslrf.š
tvenostjo:
očete sv< kar mu
Ijevsko vljudnostjo poslal služabnike iz sobe, da me ne bi bilo sram pred njimi, ker sem bil tako nizkega stanu — ej, vsega tega se tudi spominjaš.«
Ko ie Tomažek našteval te podrobnosti in je deč-k prikimaval z glavo v znamenje, da se jih spominja. so vi oki poslušalci in dvorniki strmeli od pre-sihuv-a začudenja. V-a pripovest je bila slišati kot resnična zgodba, ampak kako se je bila mogla zgoditi ta zveza med kraljevičem in beraškim dečkom? Še nikdar ni bila taka družba ljudi tako v zadregi, tako zmedena in tako zbegana.
Potem, kraljevič, sva za šalo zamenjala obleko. , Nato sva se vstopila pred zrcalo, in bila sva si tako ; podobna, da sva obadva rekla, da je videti, kakor i da se ne bi bila zgodila nobena izpremembo — to ! sc tudi spominjaš. Nato si opazil da mi je vojak roko malo ranil — glej, še sedaj se pozna, še sedaj nit i ne morem dobro p i ah' ž njo, ker so prsti tako trdi j in negibčni. Spričo tega je tvoje veličanstvo planilo kviško, priseglo, da bo kaznovalo vojaka, in stekel si proti vralam. Pri tem si šel mimo mize — na mizi je le/alo tisto, čemur pravite državni pečal — po-| grabi! : ga, se željno ozira! okoli sobe, kakor da 1 bi j k 11 kraj. kamer bj ga skril — in tvoje o!; o ie za ; gle la'o —
Kj, to za lo. ':tje in hvala bodi Bogu! je vzklik-"nraui de': !•• si!no raz! urjen. Pojdi, ii bri grof — v enem rokavu milanskega oklepa, ki •'' !''. bos rrvVl dravr.i pečat.
11!' et.
Ta'
je, kralj, tako je! je zaklical Tomažek;
CIK : a
/.avo! jO
au s.j r<
men. < oda — o je rioi'- t, kralj! je vzkliknil tli počakaj vendar! Pomisli! Ne obepa'! 'I voja stvar 'v ni i :>ub!i:-na in tudi Ue I: : i', a j. kit !om rekel — zasleduj vsako besedo
—	Ii' m ii i (' Miti v spomin tisto jutro, vsak tremi tek ! rav .d o. !>akor jc godilo. Pogovarjala sva -e 'u jaz sem ti pravii o .vo ih sestrah Nan in Bet
—	jeli, da se tega -pon injaš? In potem o moji stari rrnjki — iit c igrali, ki so jih igrali fanbe iz liste zu ; te — na !o so tudi spominjaš kajne? Pa dobro; le se tako naprej ledi vsaki moji besedi in na vse sc boš ..pomnil. Dal si nti jesti in piti in si s krs-
š. o žezlo ji- sedaj hoie, iu za tistega, ki bi na-" it! lomu, bi bilo boljše da bi nem prišel na Poj ' tro pod yrof, požuri se. kar še moreš!
V«a vi </.ca družba je bila sedaj pokonci ie malo-daiie v/, tuna, lako je bila nemirna, v skrb di in razburjen Po so,;žih in na vzvišenem prostoru se je o''a«ilo i/hiš.- e -umenje rnzvnetcga rnzgovar anja, ki je 1 ilo 'ako glasno, da nikdo ni vedel ne slišal in se zanimal za nič drugega kakor za ono. kar -o «i sosedje na ušesa upili. Čas je mineval ne da bj se kdo zanimal za to. Naposled se je razgrnila rad množico nena Ina tišina in v tistem trenutku se je na vzvišenem prostoru prikazal ,rrof 81. John. držeč veliki državni pc 'al visoko v zraku. Tedajci so zadoneli gronioviii klici:
»Živio pravi kralj!«
Dolgo časa se je ozračje treslo od vzklikanja in bučnih glasov godbe in je bilo vse belo od viharja mahajočih robcev. Sredi vzvišenega prostora pa je stal razcapan deček, ves zardel ;n srečen in ponosen, okrog njega pa so klečali veliki plemenilaši in dvorniki.
Naenkrat so se vsi vzdignili in Tomažek je vzkliknil:
Vzemi, kralj, ta kraljevska oblačila in daj zopet svojemu služabniku Tomažku njegove cunje in ostanke.«
Tedajci pa se je oglasil glavni kraljevi varuh: Slecite tega mladega lopova in ga vrzite v ječo!
Novi kralj, pravi kralj, pa je rekel:
-...■Ne tako! Da bi njega ne bilo, bi ne dobil zopet svoje krone nazaj — nikdo ne sme položiti roke nanj, nikdo mu ne sme nič žalega storiti. Kar se tebe tiče, dobri moj stric in moj varuh, nioram reči, da tvoje vedenje napram temu revežu ni hvaležno, posebno ko čujem, da te je baš on povišal v vojvodo« — glavni varuh je zardel — ko vendar ni bil kr&li. Koliko je potemtakem tvoj lepi naslov vreden? Jutri moraš mene prositi in sicer po njem, da ga potrdim, sicer ne boš ostal vojvoda ampak navaden grof.
Spričo te zavrnitve se je vojvoda Somcrsetski ne-koiiko umaknil v ozadje. Kralj pa se je obrnil proti Tomažku in rekel prijazno:
Ubogi moj fant. kako je mogoče, da si se spomnil, kam sem kril državni pečat, ko se še snm nisem mege! spomniti?
Ej, kralj, to je bilo kaj lahko, ker si j krat imel v rokah it! ga uporabljal za razn Uporabljal si ga — a nisi mogel
EISIEIII
■■ž E > r
ca i-
= = 'j. G
s i" r s
C g 5' 5
<~ ŠT

pa >
M
as
S	g
N	g	t a. =
ro	" « 5
__*	7T
C to
P
I
£3 S
®
N
n
x	C
o	>
<
n	r-
5'	S
te oo H.
?a«
C » B
ce
-c	r
i	~
K	a
£. v
C	s'
• O
m ga vec-reči.
povedati.
c ie 'e/
Nisem vedel, da je bilo to tisto, kar bi tako radi imeli. Niso mi ga opisali, veličanstvo.« Kako pa si ga uporabljal?
Rdečica se je priplazila Tomažku na lica in povesil je oči in molčal.
Govori, dobri dečko, in ne boj se ničesar je prigovarjal kralj. Kako si rabil veliki državni pečat?'
Tomažek je nekaj hipov ves zmeden nekaj jeclja! nato pa mu je prišlo čez uslnice: Orehe seiu tri ž njun!«
" i pr |
n r;
f I
— QZ
. 2 H
s. S
= n
S 8 a "
5' K
M«	J ^
S Š.'-
8 "5	S.
b "
C	—
B
M	n
B IT • sr « a
cu "S:
tO
? ~
rt S N B
s
-I M
cr a>
P tT 111 = 111 =
MALI OGLASI
Vsaka drobna vršilca 1-50 Dfn ali vsaka beseda SO par.
Najmanjši oplaa 3 ali 5 Din. Oglasi nnd devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Naprodaj dva camions
Qiiirpi* 25 q težc- z
OCIUI Gl motorji 40
I/o + o t" i čevljarski ali l\CHGll krojaški mojster bi sprejel z vso oskrbo 14 letnega fanta HP"Za obširne,ša po-brez staršev? - Društve- l^m cene^naslov,U ni dom na Viču. 9330
na »Ditta Ing. F. Ribi & C.. Gorizia«, Italia. 9277
m\
Sodi
Zanesljivi in delavni
zastopnike
za prodajo drž. papirjev na obroke, se iščejo za vse kraje v Sloveniji — Zaslužek največji. Oglasiti se pri Trgovski agenciji »UNIT AS <, Beograd, Kralja Milana 14/1.
Mlinarja
iščem za valjčni mlin, v
starosti 30—50 let, ozir. dam mlin tudi v najem. M. RIBNIKAR, Retnje,
pošta Križe.	9329
Veliko elektrotehnično podjetje potrebuje
s 1. januarjem: 1 absolventa elektrotehničnega oddelka, višje obrtno šole, s prakso. 1 mlajšega elektromon-terja, sposobnega tudi z- pisarniška dela. 1 sUojepisko za hrvaški jn nem. jezik, ali slov. in nem. jezik, z znanje n stenografije (tudi začetnico). — Pismene ponudbe na Poštni predal 103, Ljubljana, z navedbo zahtev.
Učenec
zmožen slovenskega in nemškega jezika se takoj sprejme v trgovino spe-cerije. FERDO KAUF-MAN, Maribor, Kralja Petra trg. __ 9348
V AJEN EC
krščan. staršev, sc sprejme pri čevljarskem mojstru ALOJZU DROBEŠ, Trbovlje II., Ojstro.
UČENKO sprejmem
na strojno pletenje. Naslov v upravi pod: 9337.
hrastovi od 100, 200, 300, 400, 500, 600 in 700 litrov, v popolnoma dobrem stanju, za vino in žganje, se prodajo po ugodni ceni. - Vprašati pri BR. NOVAKOVIČ, LJUBLJANA, Kolizej.	9028
Krasna
briljanten prstan poceni prodam. Naslov v upravi lista pod številko 9333.
PRODAMO 295 garnitur toplih
delavsk. oblek.
Nakupne ponudbe je vložiti do 13. decembra t. 1. Več se izve pri Direkciji drž. rudnika Zabukovca, pošta Griže.	9347
Zeleznatovlno
lekarnarja dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani krepčn oslabele, tnalokrvne odrasle in otroke.
Družba »Ilirija« Premog - drva - koks - oglje,
Dunajska cesta 46, poleg Iv Zakotnika Tel 2820
POTREBŠČINE
za KROJAČE in ŠIVILJE v modni trgovini
ANTON PAŠ
Maribor, Slovenska ul. 4
Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vse damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd., itd. Strogo SOLIDNE CENE!
(4
M
m a
k "C a.
•■S Š
H
3 o
B J!
&J
u
B
Srne in zajce
kupujem v vsaki množini. FR. SLAMIČ, Ljubljana, Gosposvetska cesta 6.
ROČAJE za krampe
kupim. Ponudbe pod šifro »Kramp št. 9352« upravi »Slovenca«.
DIJAKINJA IŠČE
stanovanje. Ponudbe pod »Dijakinja« na upravo.
Dve sobi
se oddasta za pisarno. -Naslov v upravi št. 9332.
Lepo opremlj. SOBO
za dvoje oseb, ter podstrešno sobico, oddam. Elektr. razsvetljava povsod. Tudi dobra hrana. -Naslov v upravi št. 9275.
Majhna SOBICA
se odda s hrano ali brez. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 9298.
HIŠA v Šiški, večstano-
vanjska, moderna, vrt, naprodaj. »Posredovalec« Sv. Petra cesta štev. 18.
Enonadstr hiša
s staroznano gostilno, gospodar. poslopji ter velikim vrtom ob prometni drž. cesti v večjem kraju na Dolenjskem, se proda za 180.000 Din. Naprodaj tudi več hiš v Ljubljani in posestev na deželi. Vprašati v: Prometri pisarni Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova ulica 6.
Najboljša
reklama so oglasi v Slovencu" 1
Na lino dom, hrano
sprejmem abonenta. — Naslov v upravi št. 9331.
Kupujte
OBLEKE in PERILO
pri I. TRPINU
MARIBOR Glavni trg štev. 17
ker tam je res najfinejše blago po zmernih cenah!
Živinsko
krmilno sol
oddaja na debelo \. Volk. Ljubjjana. Resljeva c. 24,
Stavbno podjetje
AttETTO & drugovi
družba z o. z
Maribor Koroščeva ul.
Najlepša
drva
Čebin, Wolfova ul. 1/2
Delovna zmožnost
moških je zavisna od zdravja. Varujte se strupenega kofeina in pijte samo okusno, najboljšo kavo brez kofeina, to je
KAVA »HAG«.
1/1 01
rt >
V
KO O
a
3
«1
o i?
E a
"tS n> S Ji >
a> O "O ui N O
a.
M □
O
s 5
•m £ *
H n
U £
r n
X S
na
3
»o
v >
S
O)
U B C. M
U = B * O £
3*
B o
Vtnline ort M Din, (rramofonl oil 345 Illn, ročne harmonike od 8» Din mandolini' oil M« Din. cilro od 192 "In viiure od •jq7 nin lesena In pločevinasta pihala, tamburice i. t. d. v prvovrstni kvaliteti, po i?.vodno nizkih cenah, direktno » tovarniškega skladaliSča
S dni na ogled. Instrument, ki Vam ne bi ugajal,
vzamemo nazaj. Veliki Unstrovanl cenik zastonj. Zahtevajte ifa takoj od tvrdke: SkladiSCe
P MEINGL & HEROLD,
tovarna claslH, gramofonov ln harmonik,
Maribor štev. 102.
Mnogim še nI znano,
da želodčne in črevesne bolezni, glavobol, nervo/o, pomanjkanje spanja, slab tek, zlato žilo, povzroča slaba prebava, katero najučinkovitejše odpravi znani eliksir F1GOL. Prepriča le se tudi Vi, da preizkušena zdravilna specialiteta FIGOL eliksir uredi prebavo in Vam vrne zdravje. FIGOL izdeluje in razpošilja po pošti proti povzetju z navodili uporabe lekarna DR. Z. SEMIiLlC. DUBROVNIK 2. - Poskusna sleklenra z omotom in pošlnino 40 Din. Originalni zabojček s 3 steklenicami 1U5 Din, z S steklenicami pa 245 Din.
Neljube dlake
po obrazu in životu sploh, odstranjuje v 5 minutah zaoesljivo, brez bolečin in posledic
MDepilatorlum Venus"
Cena: 1 zavitek Din 20'—
:III~8SI=8II=BII=III=III=IRI=III=I0I=8II=III=III=
ii ni...... iBnwiiiiiiiiiii—aii«i«i i ■minimum
Poravnajte naročnino!
Izgubil se je
6 mesecev star pes pasme Airedal-Terrieur. — Dlaka resasta. Barve je po vrhu črne, spodaj rjave. Najditelj naj ga prijavi proti nagradi pri: KOBI, Ižanska cesta.
Vabilo!
Gospe! Gospodje!
Pred nabavo raznega blaga za jesensko in zimsko dobo oglejte si tudi naše zaloge, ki vsebujejo najnovejše vzorce prvovrstnih svetovnih tvrdk sukna.
Blago solidno. — Cene konkurenčne. Državni nameščenci dobijo blago na obroke brez drugih pristojbinskih stroškov.
ačilnica za Slovenijo, r. z. z o. z.
Uubllana, Miklošičeva cesta štev. 7.
EmEIIIEmEIIIEIIIEIIIEIIlElilEIIIEIIIEIIIEI

L
V neizmerni boli naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni oče, gospod
Ivan Vrhnjak
veleposestnik v Pamečah Dri Siovenjgraticu
danes v 59, letu starosti umrl.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek, dne 25. novembra 1927 popoldne.
Slovenjgradec, dne 23. novembra 1927,
HELENA, soproga.
IVAN, ing. VINKO, sinova.
MARIJA, PAVLA, VIKICA, ŠTEFKA, TINKA, ANICA, FANIKA in MARICA, hčere.
. ■<• :v 'i C« " .
■ v-.' i4
Davna zahvala.
Za veliko skrb in požrtvovalnost, ki jo je izkazoval rudniški zdravnik g. dr, Hugo Baumgarten v Trbovljah ob času moje težke in dolge bolezni, ker mi je rešil življenje, se mu tem potom javno zahvaljujem. Bog plačaj!
KURNIK TEREZIJA,
gostilničarka, Gabersko (Trbovlje),
J«> TAJINSTVENE SILE
hipnoze in sugestij
njih čudežna zdravilna moč, telepatija, vidovitost in mnogo drugih čudes naše duše pojasnjuje na preprost ter zanimiv način knjiga z MNOGO PRAKTIČNIMI NAVODILI, ki se naroča za 28 Din pri »VEDA IN ZNANOST«, Celje, Razlagova 8 A.
Trgovino meš. blaga
VZAMEM V NAJEM, ako prvovrstna točka in ugodni pogoji! — Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod: »PROMETNA TOČKA« štev. 9320.
Svetovni patent „ZEP!8IR'
Lesna tra^o pereča peč z zračno kurjavo
Z 10 ks drv ogreva sobo skozi 24 ur
,.ZEPHIR" tvornica peti, Subotica
Dobi se v Ljubljani pri Breznik & Fritsch
Naznanilo.
Nova brivnica in damski česalni salon !
Spec. striženje bubi - frizur, onduliranjc itd. ler vsa v mojo stroko spadajoča dela najboljše in najcenejše. Večletno prakticiranjc v najboljših salonih v velikih mestih mi daje zmožnost, da zamorem ustreči vsem zahtevam. — Se priporoča
Mar Mežan. frizerka, Jesenice
3 minute od kolodvora — poleg hotela »Triglav«
Priporočajte
naš iist ob vsaki dan« priliki Priporočajte :udi njegov oglasni del
Ceneje uoi on
RAZPRODAJAH
se dobi usakoursino manu/aklurno blago samo or\
7RPlh, MARIBOR, ornom irq * let). 17.
Madio
NauK o ratiiofe&nlhi
Spisal Leopold Andree Broširan Din 60"—, vezan Din 76'—
lugoslovensKia Knjigarna v Liubliani.
■■■■■■■HHnraHBMHi
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo razpisuje oddajo
slikarskih, pleskarskih, steklarskih in parketnih de!
za stanovanjsko hišo na Bleiweisovi cesti. Vsi potrebni podatki se dobe med uradnimi urami v zborničnem uradu.
Zapečatene pravilno opremljene oferte je oddati do 24. t. m, do 12. ure opoldne pri podpisanem uradu z istočasno založbo 5% vadija.
ZBORNICA ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI.