Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General. r p the only slovenian daily between new york and chicago the best medium to reach 180.000 slovenians in u. s. canada and south america. Volume hi. — leto in. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "we pledge allegiance to our flag AND to the republic for which it stands: one nation indivisible with liberty and justice for all." Single Copy 3c CLEVELAND, O. SOBOTA, (SATURDAY) OCT. 30th, 1920 st. 257 (no.) Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c Priznanje Mehike od strani Združenih držav je blizu. Washington, 29. okt. — Pri-z«anje Združenih držav od strani Mehike je kot izgleda, Precej blizu. Državni tajnik Bainbridge ;by J'e danes v pisani izjavi Podal uradno izjavo, v kateri je rečeno, da nova mehikanska jada kaže znamenja Stabilno. 7 °dkritosti in senzitivnosti napram svojim dolžnostim in v ^vrsevanju istih. poleg tega je izjavil v svoii formalm izjavi, da je upravi Z; da reče> da bo mehikansko vprašanja kmalo prenehalo bi- Lfroblem ne le za Ameriko, lemvec za ves svet. Omenjajoč več obljub, katere podal konfidenčni zastop-mehikanske vlade, Roberto • mqueira> pravi Colby, da te » Jube podajajo podlago, da se mene s predpripravami za priznanje. TO IN ONO. 19 OSEB SE POGREŠA .V NESREČI NA MORJU. Kuthenberg obsojen v New Yorku. Je New York, 29. okt. - Char- clevi Ruthenberg, nekdanji in T ndski socijalistični vodja iz p? E' Fer£uson, odvetnik po, rcage' sta bila noc°j od nem' na najvišj'em kriminal-- ® sodišču obsojena vsled kri-tjf anarhije. Sodnik Bar-dil Weeks, ju je takoj obso. p v zapor od pet do deset let. ertruson kot Ruthenberg sta tere kritizirala način, po ka-in T 86 36 vršila obravnava, iftiel ^USOn je i2javiI da~ Je . sodnik predsodke proti ob- i,es!!1Cema že PreJ'e in da je bil posoben voditi nepristransko "ravnavo. jiac-swiney.jevo truplo dospelo v cork. lega°rk'29- okt- - Truplo umr. 3Vtao «fskega župana, Terence kai , lney-ia, je dospelo Newport, R. L. 29. okt. — Ko se je nocoj v Narragansett zalivu parnik :'Cape Fear", ki je last vladnega parobrodnega odbora, pdel v parnik City Atlanta, se je prvi potopil, in dosedaj še ničesar znanega, kaj se je zgodilo s 19 člani moštva, medtem ko se jih je 15 rešilo. j — ■>-» j- sem- krov,rneS °b 4" uri P0P0idne na Sa n admiralskega povlačilne-' ki se zasidral ob d nskem uradu, je zastava (Iz glavnega urada J. R. Z.) Iz Ljubljane smo prejeli obvestilo od našega zastopnika, Frederica Zalaznika, da je naša pošiljatev blaga, zabojev in paketov dospela v Ljubljano dne 5. oktobra in da se je takoj pričelo z distribucijo blaga. Vsakemu je skoro znano, kako velikanske zapreke sitnosti smo imeli s to pošiljatvijo predno je konečno dospela v Ljubljano, zato nam ni treba še iti skoz celo zgodovino štrajkov in ovir, ki smo jih imeli. Omenimo naj samo to, da bomo vsakega posameznega pošiljatelja obvestili z dopisnico, ko hitro prejmemo od sorodnikov potrdila o prejemu poslanega blaga. Ko boste čitali to obvestilo, bo blago še najbrž razdeljeno in v rokah Vaših sorodnikov. * * * Po celi Jugoslaviji je že za-vejal volilni boj, katerega .začetek kaže, da bo hud in neizprosen. Reakcionarne sile so na delu — sedanja jugoslovanska vlada reakcijonarjev in lakajev že eksperimentira s svojimi triki, kako ogoljufa ljudstvo in narod za njegovo zmago — toda narod še ni govoril, vendar pričakovati je, da bo dne 28. novembra spregovoril odločilno besedo, da bo enotno nastopil v obrambo svojih pravic in da se ne bo prostovoljno prodal v suženjstvo. * » * •. • • . j Rojaki in. rojakinje! Ali ste -i aa . . . riko, prišla v Chicago, kjer ]• ze pisali pisma svojcem m ape- * , v.. . . . . V „„ . J , v. stala stin dni m potem sla v Kdo bo prvf delavski ministrski predsednik v Angliji? London, Anglija. — Moža, ki 0£ sta v teku zadnjih let največ štela v angleškem političnem in industrijalnem življenju, sta oba rojena v provinci Wales. David Lloyd George, ministrski. predsednik Anglije, in J. Te dneve se je mudila v Chi-cagu misija prvega jugoslovanskega polka v Sibiriji. Misija je bila v Chicago štiri dni, a noben zlodi ni vedel o tem ničesar, kajti naš "jugoslovanski" generalni konzul pozna samo razne Palandiče- in Bianki-nije v takih slučajih in popolnoma prezira slovensko časopisje. Toda slučajno $rn.o zvp deli, da jo tu % rmbi ja -idftaj -ciir prišli smo z njo vstik ravno pred odhodom vlaka, s katerim je odhajala v Washington. Omenimo naj samo to. Pred več meseci je sklenila eksekuti-va J. R. Z. da primerno sprejme in pogosti jugoslovanske vjetni-ke in vojake, ki bi se vračali skoz Chicago, ko hitro izvemo kedaj pridejo. Vojaki prvega jugoslovanskega polka v Sibiriji so se večinoma vrnili v domovino po drugih potih, ampak komisija, obstoječa iz polkovnika, dveh poročnikov, enega narednika in prostaka, se je LOKALNE NOVICE — Petje je umetnost, ki zahteva dosti truda in požrtvovalnosti od onega, ki se 'hoče v njem izpopolniti v toliki meri, da pri njegovem proizvajanju uživajo tudi drugi ljudje. Zato je pa čist^ naravno, da se tak SHOD E. KRISTANA V CELJU. "Naprej" z dne 5. okt. piše: Predvčerajšnjem je celjska politična organizacija naše stranke imela v Celju ljudski shod, ki se ga je udeležilo mno-igobrojno' industrijalno in kme- trud upošteva in ceni. Pevci in pevke soc. pevskega zbora ''Zarja" so se pridno urili in vadili, H. Thomas, tajnik železničar- jutri zvečer pa nas vabijo, da oIJ-ZN nvivnv.i'nn * _ • J^I______i • T~»VI rJ r\ \T riv^inmrA rlxrrvvann lirali na nje, da volijo v konsti-tuanto odkrite prijatelje delavca in kmeta? Kandidate, ki ne bodo lizali pet ne Pavlu , ne Petru, ampak bodo zastopali interese delavca in kmeta, pa ma-kar to .bilo nejlju'bo komurkoli. Ce še niste pisali takega pisma, potem je čas, da hitro pišete in jih nagovarjate, da volijo za republičanske kandidate, delavske zastopnike in da prezirajo Washington in od tam v Jugoslavijo. Dva Slovenca sta bila v tej misiji, en poročnik in en narednik, ki bi bila jako rada prišla v dotiko s svojimi rojaki, toda pri konzulatu jih niso znali di-rektirati, kje bi nas našli. Ko smo zvedeli, da je komisija v Chicagu, smo poklicali generalni konzulat in tam so ske organizacije in delavski vodja, sta v nasprotnih političnih taborih, toda oba imata slične karakteristike, katere so ju dvignile tako visoko. Thomas kot Lloyd George, je dosegel svoje sedanje stališče, ki sicer ni tako visoko kot ministrskega predsednika, toda je navzlic«temu zelo vplivno in odgovorno. — ne tolikp vsled administrativne zmožnosti ali dalekovid-nega državništva, kot vsled posebnega daru, ki pripravi velijo maso ljudi ob krizi do skupne akcije, ki gre venkaj', da se sam sreča s sovražnikom in se ga loti, in ker ima posebno rahločutnost, ki se zna ravnati po okolščinah. Tako se v potrebnem slučaju lahko nastopi z a-pelom na čustva, z argumentiv-nim dokazovanjem ali pa neusmiljeno odkritostjo. Vseh teh metod se zna Mr. Thomas posluževati z občudlijim učinkom. J. H. Thomas se je pričel dvigati v javnem življenju pred nekako 15 leti.,„ Ko je bil star tedaj se boste poslužili dane _______1 '-:.-!■ ?i»fttfra- t......J ..... vse v ovčje kože oblečene ljud- nam povedali, da misija odhaja na gu°eu Parnika visela na poldro- fiišče Je Parnik PriPlul v Prista-Pom'];,So. se 2brale ob bližnjih ttihn*. m mostovih velikanske Ce ljudstva. Pismo iz stare domovine ti, ske volkove, to je stare reakcionarne, imonarhistične klerikal-—. lia ce, narodne radikalce in podob- ni« admiralskega povlačilne- jne hinavce> M so pripl-avljeni prodati ljudstvo in narod v novo sužnost. Zastopniki Jugoslovanskega Republičanskega Združenja, ki se nahajajo v Jugoslaviji poročajo, da je vsa agitacija sedaj v najboljšem teku, vendar o u-spehih se sedaj še ne more govoriti. Iz porotil, kr smo jih prejeli posnemamo, da je na;Š Etbin Kristan precej zaposljen. 4. o-ktobra je imel velikanski shod, v Celju, kjer je takorekoč razvil svoj program in ob velikenfc aplavdiranjem povedal , zboro-valcem želje ameriških Jugoslovanov. Tako impozanten in ve. lepomemben je bil njegov govor, da se je zdelo dnevniku "Naprej" primerno, da mu posveti celo prvo stran. 5. oktobra se je mudil v Mariboru in 6tega oktobra pa v Trbovljah, kjer je povsod predaval in poučeval delavstvo kako naj vodi boj za pravice in svobodo. * * « Delavstvo je ustanovilo v Ljubljani "zadružno banko" in sklenjeno je bilo v principu, da bo imela ta delavska institucija svojo podružnico v Chicago. O tem ^pregovorimo kasneje podrobneje. r 1 ! Iftla v aenv,; nasem uradu Miss Po- Jutne ^dobnikar. Uro '' p°P°ldne, pričenši z 2. v CeT do 8 ure zvečer, se bodo du ka^V dvorani v Collinwoo-ke ra ® kinomotografične sli- Hoslav--eZaT!v do*odkov iz ca, }J0 , J * -K-ot se nam poro- ^atixr« Je slik samo infor-Vnega značaja brez ,Cllega ozadja. poli- sodijo eraJ je bilo na zveznem $13 42- v • Clevelandu plačanih cijsL,; Vsled kršitve prohibi-zakona. Katarina Mikluič, je bj],^6 u^opila svojo hčerko, sodnik ®P°znana za umobolno. s°do v Kaer bo odločil njeno u- v Pondeljek. ' s^°vina oropana, ^fj- 29- okt. — Trije o- {ali 2la; °anditje so danes oro-se n ^*sko trgovino Shapiro, ?65.00 a;aia v sredi mesta, za jdijamantov. že ob deseti uri v jutro naprej. Vprašali smo, s katerim vlakom se odpeljajo — bilo je takrat samo že dobre pol ure časa — pa nam odgovori, da ne ve s katerim vlakom se vozijo. Z par besedami povedano, konzulat se je bal, da bi prišji mi v dotiko s temi ljudmi, čeprav smo povedali, da imamo nekaj denarja za vojake, za katere smo zvedeli, da dobijo samo en dolar, s katerim dolarjem si naj kupijo hrano za celi dan. Slučajno smo jih dobili še na kolodvoru, spregovorili par besed in poročnik Šuštaršič, tržaški Slovenec, je izjavil, da mu je žal, da nismo prej prišli skupaj, ker rad bi obdržal predavanje in nam povedal o trpljenju naših rojakov v Sibiriji, kaj so tam delali in kar je najglavnej-še, dal nam bi bil lahko resnično sliko o razmerah v boljševi-ški Rusiji. Poročnik Šuštaršič je obljubil, da bo spisal daljše poročilo in ga poslal za slovenske liste. Poslaništvo, kakor tudi jugoslovanske konzule pa vprašamo: ''Koga vi zastopate tukaj v Ameriki: celoten jugoslovanski narod, ali pa samo dinastične interese Srbije? Ali ste tukaj, da delate komplimente Palandičem in Biankinijem, ali vas narod plača, da njemu služite in ga ne. pristransko obveščate, o vsem, kar. interesira narod?" 9 let," je moral že služiti svoj kruh kot sel nekega kemista. Pozneje je dobil delo pri železnici, kjer je bil uposijen kot čistilec, kurjač in strojevodja. Sedaj je eden izmed prvih političnih vodij delavske stranke, vodja ene izmed najsilnejših in najagresivnejših delavskih organizacij Anglije in eden izmed osnovateljev velike industrijal-ne trozveze. Ko je bil še navaden delavec, in je služil po 30 šilingov na te-efen, je zavzel vodilno vlogo v občinskem življenju v Swindo-nu, in njegova brezprimerna e-nergija in velikanska delavnost mu je še pripuščala, da se je posvečal prospehu svoje stro- pridemo v Grdinovo dvorano, da tamkaj vidimo sad njihove-j ga truda. Zato vas vabimo, da pridete na ta večer prijetnega uživanja, in bodite uverjeni, -da bo zadovoljstvo obojestransko.N, — Še enkrat opozarjamo na veliki javni shod, katerega priredi soc. klub št. 27. danes zvečer v bivši Birkovi dvorani. Glavni govornik1 shoda bo Joško Oven, ki je že včeraj dospel v Cleveland. Shod obeta biti nad vse zanimiv, kajti govornik je obiskal razne dele dežele od Pacifika do Atlantika, in mu je dobro poznano razpoloženje a-meriškega delavskega ljudstva z ozirom na sedanjo predsedniško kampanjo. Jutri popoldne ob 2. uri se vrši »ličen shod v Collimvoodu v Kunčičevi dvorani. — Slov. Dom v Cpllinwoodu priredi jutri zvečer vinsko trgatev, ki je najbrže zadnja zabava te vrste za letošnjo sezono. Če ste prijatelj veselja, pffltke. — Tudi Nottinghamčani ne marajo nositi kislih obrazov in jutri zvečer priredi tamkajšnje društvo "Slovenski Dom" veliko veselico v svojem Jug. Nar. Domu. ba ekstremizmu in se je vedno boril proti uporabi štrajka, ako ni bil zadnje orožje, ki je preostala delavstvu. Toda t^. nobeno ceno ni pripravljen izročiti tega orožja in ne bi pod nobenim pogojem bil za to, da bi se delavstvo obezalo, da ne bi moglo rabiti industrijalne sile v vprašanjih, ki so industrijalno političnega značaja. V praksi je njegov vpliv ved- kovne unije. Postal je član ek- no na strani poravnave, kjer je sekutivnega odbora, pozneje pa le nekoliko možnosti, da more predsednik. Pozneje je bil or- Priti do mirnega sporazuma, ganizator, pomožni tajnik in Bil je jako nasproten sekcijonal- končno glavni tajnik, in kot tak dobiva plačo, ki je skoro enaka plači kabinetnega . člana. Kot nem.u železniškemu štrajku, ki se je pojavil tekom vojne. Ko so železničarji njegovega rojst- prepričan industrij alni unionist nega mesta zastavkali proti vo. je bil pijonir gibanja, katero je Ui unije, se je drznil stopiti dovedlo do združitve železniških unij v internacij onalno zvezo železničarjev. Njegova rast v političnem življenju ni bila nič manj brza in znamenita. V poslansko Zbornico je bil izvoljen šele leta 1910, toda parlament je kmalu uvidel, >da je sila, s katero bo treba računati. Tekom vojne je odklonil mesto v kabinetu, to pa iz spoštovanja do želja delavskega gibanja kot celote.. V splošnem delavskem gibanju posebno v strokovno unijskem kongresu je Thomas postal ena izmed glavnih vodilnih sil, in v letu, polnem teškoč njegove lastne unije se ga je poklicalo, da zavzame važno me-a^to predsednika pri parlamentarnem komiteju delavskega kongresa. Mr. Thomas sam pripisuje svoje delo za delavske sloje svojemu osebnemu poznanju delavskega trpljenja. On se ugi- pred veliko množico, ki mu je bila sovražna, in je v ognjevitem govoru pobijal njih sklep, jih nazval kot izdajalce svojega razreda in svojih sodelavcev v strelskih' jarkih. Njegov govor je na delavce tako vplival, da so uničili svoj sklep, in ko je predložil Thomas svpjo resigna-cijo, se je ni maralo sprejeti. To je tipični slučaj, ki prikazuje njegovo moralno silo. Osebno ga ni njegova sijajna kaVijera popolnoma nič izpre-menila; še vedno izgleda kot navaden angleški delavec. On je govornik po naravi in si redkokdaj pripravi govor. IKadar se gre za kako važno stvar, mu gre govor iz ust kot silen naliv. Dasiravno dosedaj še ni imel1 dosti prilike pokazati konstruktivnih državnih zmožnosti, pa se sploh govori, da bo on najbrže prvi ministrski predsednik, katerega bo postavilo delavstvo, ko pride k moči. ^ tiško delavstvo. Ob deveti uri dopoldne je predsednik krajevne politične organizacije, sodr. Koren, otvoril shod spominja-joč na veliko važnost predsto-ječih volitev in pozdravljajoč sodruga Etbina Kristana v sredi celjskega proletarijata. Sodrug Leskošek in Uršič sta nato na kratko in prisrčno izrekla svoje pozdrave iz Amerike se vrnivšemu sodrugu Etbi-nu Kristanu; prvi v imenu strokovnih organizacij celjskega o-krožja, drugi v imenu delavskega izobraževalnega društva "Svobode" v" Celju. Zboroval-ci . so se pozdravom odzvali z navdušenimi živijo-klici, na kar so predsednikom shoda e-noglasno izvolili sodruga Korena. Nastala je tišina in delav-sko-pevsko društvo je zapelo krasno delavsko himno, ki je navzoče ganila v dno duše. Pri-šedši na dnevni red, je sodrug Koren podal besedo sodrugu Et-•binu Kristanu, ki so ga zboro-valci obsuli s cvetjem. Sodrug Eetbin Kristan je o sedanjem političnem položaju z ozirom na volitve v kon-stituanto poročal naslednje: Najsrčneje se zahvaljujem za iskrene pozdrave, pozdrave, ki •naj ne veljajo osebnosti, marveč ideji, za katero se in se še danes borimo. Veliko hudih bitk smo že doslej bojevali za to .našo veliko idejo, In prav sedaj zopet stojimo pred važno bitko. In ta bitka so volitve v konsti-tuanto, volitve v takozvano u-stavotvorno skupščino. Gre torej za volitve, kjer naj ljudstvo voli poslance ki naj državi. S. H. S. polože temelj in Tla j o obliko za njeno bodoče življenje. Velevažen pomen, teh volitev pa bi meščanske stranke pred ljudstvom rade "zabrisale". Imamo struje, ki bi rade napravile utis, kakor da je za nas že vse urejeno. To pa ni resnično! V Jugoslaviji ni še ničesar urejenega, ničesar potrjenega in veljavnega dokler ljudstvo samo ne izreče svojega mnenja in svoje volje. V Jugoslaviji ljudstvo doslej še ni imelo nikakršne prilike, da bi izreklo. Po zlomu habsburške monarhije, ki ji bog daj večni mir in pokoj je nastala na o-> zemlju, kjer prebivajo Jugoslovani, nova država, ki so jo "pa-mtetni" možje krstili z imenom država SHS. In danes smo v tej državi že tako srečki, da i-mamo poleg te naše države, tudi že vlade, 'ministre, parlament in še marsikaj za nameček. Ali pa vse to res tudi imamo? Ne, nimamo. Gotovo je samo to, da ta nova država "obstoja," gotovo je pa tudi to, da' je treba povedati nekaterim čudnim fantastom, da se bridko varajo, če mislijo, da je so-cijalna demokracija samo za to, da razbije to državo. Kdor bi pod našo firmo uganjal kajce nacionalistične burke, naj o-' stane kar izža našega praga. Edinstvena država je gotov fakt. S tem pa1 še hi recend,' da mora ljudstvo sprejeti kakrš nekoli' naredbe od vlade, kakor je to bilo v Avstriji., Takih dedščin nočemo v naši državi nobenih! Zavračamo avtokra-cijo, kar najodločneje hočemo državo za naš narod, hočemo, da bodi v tej državi edino ljudstvo suvereno! (Ploskanje in pritrjevanje.) Konstituanta naj izdela osnovne zakone za to bodočo državo — ker naša država 1 je bila doslej le iprovizorij. Razumem, da^je takrat, ko je hudič vzel zlate krone, bilo marsikaj sklenjenega, ne priznavam pa da bi se taki sklepi mogli smatrati za nadalje obvezni! Narod, povej ti, kaj hočeš! V Jugoslaviji je po dolgem času naposled škrpucan "volilni red". Možje v Bejgradu, Zagrebu in Ljubljani mislijo, da so' napravili nekaj čudovito krasnega. Volilni red, ki so ga nam dali, skuša biti "demokratičen"! Uvedena je "splošna" volilna pravica, pa vendar se odvzema splošna volilna pravica ! Kar n. pr. krila nosi, mora držati jezik za zobmi. In mi naj vse to, kar se je naredilo in kar se še dela, smatramo za modrost?! Če vzamemo stvar kakršna je, — in tako jo moramo tudi vzeti, nastane vprašanje, kako najbolje ''izrabimo čas", da vsestransko čimprej napredujemo v tej državi in v teh razmerah kakršne dejansko so. Kakšna naj bo ustavotvorna skupščina? Kaj naj od nje zahtevamo? Veliko je zmedla v tem oziru med našim ljudstvom — Nekaj kuharjev kuha tako, nekaj zopet drugače, da potem vse skupaj zmešajo v godljo, o kateri potem živ krst ne ve, kaj da pravzaprav je. Imamo "cen-traliste in avtonomiste",- Eni kot drugi hodijo po deželi in propagirajo centralizem, drugi zopet avtonomizem. In kaj pomeni "šlager" centralizem in avtonomizem? Stara Avstrija je bila centralistična država. Dunaj je komandi-iral.. Od tu so se stekali trakovi na vse strani države, od tu so natezali vajeti, na katere so bile privezane — marijonete. In avtonomija? Švica in Amerika sta dve državi, ki jima je podlaga avtonomija in federacija. Po čem in po kom naj se tu ravnamo? Po nobenem!- IKajti mi ne živimo ne v Ameriki in ne v Švici, temveč "živimo v tej-le Jugoslaviji". Pa bi x si kdo mislil: V južnih krajih rastejo krasne palme, zakaj jih ne bi presadil na svojo zemljo potem ko sem dal za eno mašo, da bi Bog dal solnca, da dobro rastejo! In prav tako je tudi s političnimi razmerami. Da se jih prav uredi, je treba študirati pogoje, razmere in" potem iz tega napraviti to, kar je za naše ljudstvo! Mi odgovarjamo na vprašanje, kako naj se uredi država: Nekatere reči morajo biti "skupno > upravljani V če hočemo da jih ne bo vrag vzel. Kaj bi kdo rekel k temu, da naj bo železnica na Štajerskem reč zase, na Kranjskem reč zase, - Še enkrat va« opominjam, da pridete in si kunite farmo 1j;i se vam ne bo treba bati krize, saj sami vidite, da je far-1Tlar največji gospod dandanes. Pozdrav vsem odjemalcem! JOHN ŽULIČ 1376 MARQUETTE RD. CLEVELAND. OHIO Telefon Rosedale 3622 »E Naznanilo in zahvala Žalujoči si štejemo v dolžnost naznaniti, da je preminul po dolgi in mučni bolezni', ljubljeni soprog in oče, dne 24. septembra in je bil. pokopan dne 27. septembra t. 1. na Sv. Pavla pokopališče. LOUIS PRELOGAR ( p.d. Jožman) Pokojni je bil doma iz vasi Pemenca pri St. Vidu, kjer zapušča brata in več sorodnikov, tukaj pa brata in sestro. Iskreno se zahvaljujemo vsem družinam in posameznikom za izkazano prijateljstvo in naklonjenost ob času bolezni in pogreba in za spremitev nam drazega očeta do groba. Lepo eahvalo naj sprejmejo za podarjene vence družine'A. Kaušek, I. Perat, J. Stare, f. Jarm, F. Pate, F. Popariš, J. Brus, A. Grdina in drugi. Posebno zahvalo naj prejme družina Mrkelj, ki nam je stala noč in dan ob strani, č. g. Rev. Škurju za večkratni obisk ranjkega in pogrebniku Antonu Grdimi za lepo urejen sprevod, kakor tudi društvom Slovenija in Novi Dom št. 7 S. D. Z. katerih Članstvo je spremilo pokojnega k ' večnemu počitku. Naj Bog vam vse stotero povrne. Tebi pa, dragi soprog ■ in oče naj Vam bo lahka tuja zemlja in .naj Vam sveti večna luč! Žalujoči ostali FRANČIŠKA PRELOGAR, soproga, FRANČIŠKA BRADAČ, hči, KAROL BRADAČ( zet; FRANCES, CAROLINE, CHARLES in MOLLY, vnuki. Or. Cowdrick 2209 ONTARIO ST. CLEVELAND, O. je zdravil bolnike že 34 let. Kadar ste bolni, zakaj ne bi imeli jamčene postrežbe in zdravila? Stare bolezni se zdravijo z krvnimi medicini vbrizganimi v kri. Od 10. dop. do 7. zvečer. Ob nedeljah do opoldne. Vsi stroji rabljeni. KRONIČNE BOLEZNI / Ako ste prizadeti, pridite k meni takoj in me vprašajte za svet. kajti ,iaz vam dam najboljše pojasnilo va-šeua stanja. Pridite, predno ni prekasno. Moja speciali-teta vsebuje bolezni in komplikacije kroničneea izvora ali narave, in vse bolezni žensk in moških. Jaz lahko razširim moio znanost s tem. da vam Dokažem. kaWo popolno in na koliko različnih načinov znam zdraviti razne slučaje. Moja 40 letna skušnja združena z popolno znanostjo najboljših metod, katere vporabljajo današnje "oblasti v Evropi in Ameriki mi pomaga spoznati bolezen takoj in način zdravljenja, ki je potrebno. Vi hočete stalno olajšavo. To želi vsak. kdor trpi. Radi tega vas vabim, da pridete k meni. JAZ ZDRAVIM Kronične. Krvne. Kožne in Nervozne bolezni, ter nadloee na Jetrih in intestinah. ZMERNE CENE. Tajnost zajamčena. Jaz preiščem in zdravim vse-moie bolnike sam in vsak sleherni čas. kadar pridete k meni. me vidite osebno, in nikdar med Vašim zdravljenjem vas ne bo zdravil kak pomočnik. Vam ni treba nikakega tolmača, kajti v mojem uradu je oseba, ki trovori slovanske jezike. POZOR! Moj urad se nahaja na drugem nadstropju — Pojdite po Btounjicah. — Številka moie sobe ie 7. — Paziti morate, da pridete v pravi 'prostor. URADNE URE: Dnevno od 1. popoldne do 8. zvečer. Ob sobotah: od 10 dotioldne do 8. zvečer. Ob sredah in nedeliah: Od 1. do 4. popoldne. DR. M. L. STEHLEY ŠPECIJALIST. — 2573 East 55th St. Zgorai v drugem nadstropju soba št. 7. Cor. Woodland Ave. in East 55th St. — Cleveland. Ohio. To je moja slika, kadar pridete k meni me bo-dete videli. Jaz sem se učil medicine 40 let. ^LAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" ! mmmHmmmmmmmmmmmmmmf^ Yt HVALEŽNOSTI 8| - t!i • \ . ,fc, /Bi ker sem ozdravela od |j§ dolgoletnega glavobola in ||| zaprtja, ko me je zdravil |[| slovenski zdravnik K1ROPRAKTIKE Dr. Alb. Ivnik 6403 ST. CLAIR AVE. Sem graduiral in sem registran ter imam dovoljenje za zdraviti in sem špecijalist za kronične bolezni. Že dolgo časa smo pogrešali najbolj priljubljene ure KUKAVICE Sedaj smo dobili veliko zalogo ur — kukavic iz stare domovine — prave, importirane. Cene so od $8.0$ do $50.00 Zatorej ne zamudite te prilike. Opozarjamo vas na gramofone, katere prodajamo po jako znižanih cenah in na lahka mesečna odplačila. <3frgnk Cerne^cSSj^ JEWELER AHO MUSICiSTORE ga resno , priporočam vsem Slovencem. JENNIE JAGER 1159 E. (Ust St. Naši pradedje so se borili in mi moramo hraniti za neodvisnost. — LIBERTY BELL hranilnica je vaša za domače prihranke, ako vložite le $1 kot hranilno vlogo. Preskrbite si hranilno vlogo. Na tisoče ljudi zgubi vsako leto še tisto malo svo-tico denarja, katero so si prištedili s tem, da isto investirajo v nekaj, kjer mislijo da postanejo bogati kar čez noč. Za take ljudi nudi ta banka varnost denarja in ob^psti in denar dvignete lahko kadarkoli hočete. The NORTH AMERICAN BANKING & SAVINGS CO. ST. CLAIR & E. 62. CESTA. SLOV. SOC. PEV. ZBORA "ZARJA" i . se vrši dne 31. oktobra ob 7:30 uri zvečer V GRDINOVI DVORANI. PROGRAM: I. DEL. 1. VESELI PASTIR, mešani zbor ...............A. Nedved. 2. SAVSKA, moški zbor ................... Dr. G. Ipavec 3. DOMOVINI, mešani zbor ..................A. Foester 4. PTlClCA GOZDNA, kvartet......................Mejer. pojejo F. Bele, A. Kužnik, F. Pernach in A. Mugerli. , 5. DREAMING ALONE IN THE TWILIGHT, sopran solo, — poje Mrs. Susman, spremljana na glasovir in violin obbligato . .........................H. Moore 6. CIGANI, moški zbor s tenor solo, poje F. Mack—F. A. Vobelj. Sledi 10 minut odmora. II. DEL. 7. POZIMI IZ ŠOLE, mešani zbor ............ .P. H. Sattner 8. DVOSPEV, ..............pojeti Mimie in Josie Milavec 9. DNEVA NAM PRIPELJI ŽAR, moški zbor, z bariton solo, poje A. Mugerli ...............................J- Aljaž 10. DEKLE IN LIL J J A, ženski zbor ...........A. Foester 11. NAŠA ZASTAVA, moški zbor .............. A. Foester 12. KADAR MLADO LETO, mešani zbor ........J. Laharnar Pevske točke se proizvajajo pod vodstvom pev. MR. J. IVANUSHA. Ker je pevski zbor "ZARJA" odsek razredno zavednega delavstva in ker je program nadvse bogat ter nudeč obilo duševnega užitka in razvedrila, se pričakuje od cen j. občinstva obilo vdeležbe. Na koncertu igra orchestra pod vodstvom J. Ivanuša. ODBOR. mn IIBlHItllll iHlTil UMI ) 0100020001010100000002000248480100000000000201020202010101023248484848532348484823234853480100535353485353535353025353482348484801000000020023535348010201000002000002000202020101 0253234800020101020102232348485348485323532348912348234853535348482353000223482348485348532323234848480000 i •'■1 STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST* i 11 _■ • OCTOBER, 30th^ 1920.^ S O 0 o H O o o o D o o D o © M I > o o D o ; o o 0 1 [ODoao ^iooo „FOR PRESIDENT VICE PRESIDENT Ameriški Delavci! lahko pripomorejo, da se kolesje dela ter industrije nadal- 1 ' juje vrteti s tem, da volijo za Harding-a in Coolidge-ja. Naši''delavci in delavke se zavedajo, da je z vojno furijo postala zahteva za delavce manjša. Kar najbolj rabi delavstvo v tem času, je vlado, ki ima zaupanje dežele, in ki veruje v sredstva, ki bodo v prid ameriškemu delavstvu. Tako vlado bodo lahko imeli po 4. marcu prihodnjega leta ako pametno volijo sedaj, namreč druzega novembra. Republičanska stranka je bila vedno stranka delavstva in za delavstvo. Skozi celo svojo zgodovino je bil vedno njen princip varovati delavstvo. Kakor je osvobodila črno delavstvo juga, tako je osvobodila belo in vse drugo delavstvo iz spon nizkih plač s procesijo revščine in uboštva. Stalno delo po najvišjih plačah na svetu, je bil vedno cilj in uspeh Republičanske 3tranke. In skoro vse napredne humanitarne in splošne delavske legislature državne ali deželne so delo Republičanske stranke. Na tisoče in tisoče naših delavnih mož in žen, ki so postali državljani zadnje čase, še mogoče ni seznanjenih s temi rečmi. Vse lahko izvedo od svojih prijateljev in znancev, ki bivajo tu več let in so se mnogo naučili v šoli skušenj./ Oni vam lahko povedo, kaj so videli inpretrpeli: d^ je za Demokratično kontrolo vlade vedno sledila brezposelnost, hudi časi, krušne vrste, javne hiše za juho trpljenje in revščina vseh vrst. Oni tudi vedo, da je z zmago Republikanske stranke prišla doba dobrih časov in mnogo c^ela z dobrimi plačami. Na milijone naših delavcev je preživelo slične spremembe v zadnjih šestindvajsetih letih; oni niso pozabili teh dragih šol, katere še bolje pomnijo njih žene, matere in otroci. Naši delavci naj pomnijo, da je tarifična postava sprejeta v prvemu terminu Wilsonove vlade še vedno pravomočna. Kot vsaka druga tarifa sprejeta od demokratične stranke, je prinesla tudi ta veliki padec v industriji . V letu 1914 je na milijone brezposelnih ljudi tavalo po cestah ,v obupu, da najdejo delo. Potem se je razgrnil preko sveta vojni oblak. Evropa je pre^ lcinila prodajati na našem trgu in je bila v veliki potrebi ameriških potrebščin, rabila je več nego smo mogli dati; ali je bila naša tarifična postava dobra ali ne, ni imelo nikake razlike. Toda sedaj, ko §e vračamo v normalno stanje, prihaja v ospredje zopet tarifična postava v svoji celoti in kot vidi lahko vsak, kdor hoče videti, deluje zopet kot je delovala pred vojno. Toda Demokratična stranka in njen predsedniški kandidat so zaprisegli, da obdržijo in branijo to postavo. Demokratična zmaga v prihodnjih volitvah bi pomenila zopet štiri težka leta za ameriške delavce. Dežela bi se morala pripraviti še celo na hujše stvari, nego so prišle tellom administracije predsednika Cleve-landa. Z Coxom v beli hiši bi videli ne eno temveč mnogo Co-xovih armad korakati had Washington. Demokratična vlada bi poleg tega, da je obvezana obdržati tradicijsko delovanje stranke za svobodno trgovanje, tudi vezana pod polnimi obligacijami, da primora izveditev delavskih provizij navedenih v ligi narodov. Ameriško delavstvo bi bilo potem priklenjeno z verigami, katere bi bilo nemogoče streti. Liga, takozvana "Magna Carta delavstva" zanikuje ameriški princip svobode govora, tiska in zborovanja. Glas ameriškega delavstva bi štel v delavskemu koncilu Lige ravno toliko, kot šteje glas delavcev v Hedjazu, kjer je človeško suženjstvo postava dežele. Glavni cilj Lige je izenačiti delavske razmere po celem svetu. Kot smo videli' in vemo, se no bo postavilo delavstva drugih dežel na stališče ameriškega delavstva, temveč se bo potlačilo ameriškega delavca na ono stališče, v katerem se nahajajo delavci drugod. Bodo li sklonili hrb^t pod jarmom in zopet volili za Demokratično stranko in za Wilsonovo Ligo Narodov? Ze sedaj, predno je postala Amerika plana Lige, ameriško delavstvo trpi .radi posledic njenega delovanja. Kot vemo je pričelo blago iz Evrope prihajati v velikih množinah na naše trge. To ojačujejo in v prejšnji meri vodijo močne grupe bankirjev ameriških in drugih, ki so finančni podpirači Lige in ki, potom lige upajo kontrolirati finančno stanje celega sveta. Oni pomagajo državam upropastenim vsled vojne, zopet na noge s tem, da jim delajo pot na ameriški trg, ki je najboljši na svetu. Tu je torej, zakaj hočejo svobodno trgovino ali tarif, kot ga določa Demokratična stranka, katerega je upostavila v tej deželi — DELOVANJE, KI VRZE BREME PREOBNOVI-TVE EVROPE NA HRBET AMERIŠKEGA DELAVSTVA. Edino Republikanska zmaga lahko reši naše delavno ljudstvo pred to usodo. Republičanska stranka je edina, ki stoji za dovoljno protekcijo delavstva; opa zahteva ameriški trg za 'ameriškp delavstvo. Demokratična in z njo vred vse druge stranke verujejo, da naj se odpro vrata široko na stežaj za izdelke cenejšega delavstva drugih dežel. To je svarilo vsem našim delavcem, bodisi, da so zaposljeni v tovarni ali rudniku, v gozdu ali na farmi, pri transportaciji na suhem ali na morju, pri natančnem ali navadnem delu; vse ženske nič manj nego moški, so interesirane v zmagi Republikancev. Mi vsi smo več ali manj zainteresirani v mnogih načinih potom katerih bi se dalo priti do socijalnih izboljšanj za katerimi se stremi povsod v teh nemirnih Časih; in naša pravica in dolžnost je, da ta sredstva proučimo in premislimo. Toda kadar vstopimo v volilno kočo ne moremo tratiti naš čas in še manj naš glas na nedoločenih teorijah. Kar moramo storiti se-'daj je, odločiti se moramo kaj je najboljše storiti sedaj, da bo v prid nam in deželi. Delavcu kot vsakemu drugemu je ta odločitev največjega pomena. Njegov glas pomeni lahko pri-morano brezdelnost ali stalno delo po dobrih plačah; nič kruha in masla ali v izobilici za ženo in otroke. Izbira je pred njim in lahko si izbere. V volilni koči je vsak moški kralj, vsaka ženska kraljica; dano jim je na popolno svobodo, da volijo, kot se jim zdi najbolje, in odgovorni so njih Bogu in njih deželi in nikomur drugemu. Ameriško delavstvo je lojalno, inteligentno in v resnici AMERIŠKO. Videti mora, da jim je edino od Republičanske stranke mogoče pričakovati pravično protekcijo za njih interese. Naj se vsi naši delavci odločno postavijo na AMERIŠKI VELIKI CARTER DELAVSTVA in naj volijo za Harding-a in Coolidge-ja in za Republikanske kandidate v senat in poslansko zdbornico Združenih držav. REPUBLIČANSKI NARODNI KOMITEJ. IOE30E [OE [OBOI MALI OGLASI BODITE PAMETNI in kupite AR—BU MAZILO za rane. izpahke. lišaje. opekline in kožne tjolezni. To dobite v vsaki lekarni in denar nazaj, ako niste zadovoljni. THE AR—BU. LABORATORIES CO. 14017 Darlev Ave.. Cleveland. Ohio. DOBER KUP! Grocerija in mesnica v slovenski naselbini se proda. Mesečno se razpeča za $7,000 blaga; dober vzrok za prodajo. Pokličite Eddy 3550 —M. : O ODDA SE SOBA ZA enega fanta; elektrika. Vprašajte na 1056 E. 61st St. 256-58 THE W—K DRUG CO. St. Clair, vogal Addison Rd. Edina slovenska lekarna v Clevelandu. Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno. JOHN KOMIN, Lekarnar. Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu Frank Zakrajšek POGREBNIK IN EMBALMER 1105 Norwood Rd. Tel. Princeton 1735—W. Rosedale 4893 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike. Modic Brata Biljardnica Vsakovrsten tobak SLADŠČICE IN MEHKE PIJAČE. 642 E. 152nd St. Najboljši čevlji! Rice and Hutchins V naši trgovini ne boste našli nikdar slabih čevljev. Mi hočemo, da ste zadovoljni z vašim nakupom, še mesece potem, ko ste zapustili našo trgovino. Ravno sedaj imamo lepo zalogo čevljev za fante in dekleta, ki pohajajo v šolo. Da ne bodo vaši otroci zmrzovali, kupite jim čevlje, ki so v resnici narejeni iz dobrega usnja. Kdor je le enkrat poskusil naše blago, bil vedno zadovoljen in je ee-daj naš stalen odjemalec. J. SCHWARTZ 752 East 152nd St. Katero kupite? 8 sob, mojderna hiša, kopališče, elek. luči, fornez, perišče in škril. streha. Zahteva se $3.000 v gotovini. Prazna, lahko se takoj selite. 1345 Russel Rd. (East 70th St. blizu Superior Av. • 6 sob moderna hiša, kopališč^, fornpz, elek. luči, $6,200. East 70th st. blizu Superior Ave. McKenna Bros. 1365 EAST 55TH ST. odprto ob večerih. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■BBMHB CHARLES BOITZ, krojač Zastopnik moderne krojaške družbe. 6729 Bonna Ave. Cleveland, 0. Oddaljeni rojaki se lahko o-brnejo name pismenim potom, in jih obiščem. O. S. GARAGE BUILDING COMPANY. w w GRADITELJI GARAZEV. Od $195.00 naprej. 488 East 105th. Str. Eddy 9395 264 SOBA Za 1 ALI 2 FANTA SE odda; elektrika; kopališče, tel vse udobnosti. Poizve se ^ ^ 1023 E. 72. Pl. 255'5 HIŠA NAPRODAJ \ 7 sob, kopališče, fornez, garaž in električna razsvetljav'^ Cena 6,600. Poizve se pri laSt* niku na 897 E. ?5th St. ^ NAJBOLJ SVEŽE IN BpGATO MLEKO TER SMETANA se dobi pri slovenskem mlekarju JOS. KLAVŽARJU 1172 Norwood Rd. Se toplo priporoča slovenskim gospodinjam.____ Phone Wood 18« W O'NEIL & WHITEHEAD ELEKTRIČNI T KONTR AKTOBjj Napeljava žice v hišo J« popravila. 15606 Waterloo Rd.___ s Slovenska grocer^ » do* V naši trgovini dobite vedno ;ti cen®"' bro in sveže blago po zmerni" ter prijazno postrežbo. PRIDITE IN SE PREPRlčAJTi:! Se vam priporoča Anton Ostanek 6626 ST. CLAIR AVE. miiiiiiniiuiiHi11 ■ ■ O. S. Princeton 245 Bell Rosedale 6S53-W. g JOS. VOVK 1123 Addison Rd. AVTOMOBIL ZA VSE j ■ SLUČAJE. se priporočam. LIBERTY BONDI iN NO VARČEVALNA , ZNAMKE. ^ Prodajte sedaj. Mi ^ v gotovini takoj .Simon, za.nt^j, vi prekupčevalec, soba noxBIdg.,, drugo Vzemite vzpejačo. Vogal ta cesta in Eucli dave.. ger Sewing Machine Co. f to do 6. ure zvečer. VDELEŽITE SE VgL^j GA JAVNEGA SHO^ katerega .sklicuje SOC. KLUB ŠT..27- Shod se vrši prihod«" soboto zvečer, 30. OKTOBRA. točno ob 8:00 uri zve v R. Božeglavovi, prej« ovi dvorani, 6006 ST. CLAIR A\ "jfri-Le še nekoliko dni je < n0 hodnjih volitev, ki so (lejav-najvažnejše za ameriško .^jj. ^tvo odkar se bojuje na P^. nem polju v svoji last"1 ^ zaciji. Zato je tudi nallV geZlj8-no, da se sleherni delavec • ni s platformo stranke zpri(jjte ro bo oddal svoj gl*8, b0 torej na t* shod kjer se . ]erTlih pravljalo o perečih P1 0 tet pred katerimi se nahaj ^fr o važnosti prihodnjih nl Na^hodu bo govoril s in angleški govornik' 48010102020000020000010101020002010002000100010100010200010101000002020200000202000002020002020200020202000202010001010001