Zagotavlja NwieoSaljn, da bo vss dobro. Rimsko èwopkji bij «je gnojnico na Jugoak»- prosveta PODPORNE LO SLOVENSKE NAR leto- n. isu. al a» poMfto. Iimw «f Mm* i. im. Chicago, III četrtek, 21. oktobri (October 24), 1929. I rate of Hut».cript,on |(»U0 mfcl>',■ ŠTEV.—NUMBER 250 Pnznujc 70-letnico a poaivoai aa ljudstvo, da ae obrne od atarlh strank. Je aktiven v Thosia 80v i kampanji New York. — Najodličnejši ameriški učitelj in največji mislec v deželi, profesor John Dewey, je zadnji teden praznoval hvojo 70-letnico. Ko» priznanje zb njegovo veliko dalo na ^olju trSjala irobrazbe so mu Oewy telji in drugi in dili veliko slavnost, hi dva dni. Ob tej priliki js profesor Dewey govoril po radiu v imenu Konference sa neodvisno politični akcijo, kateri predseduje. Kot vse njegovo delo in mišljenje je tudi ts njegov govor realističen. V njem poziva anerl-iko ljudstvo, naj obrne hrbet ttarima strankama in zgradi svojo politično organizacijo, ■ ki bc odgovarjala razmeram in lasu. "Politika je izgubila vsak pomen vsaj za polovico volivcev," pravi Dewey. "Nočejo iti na vo-litfe iz razloga, ker obstoječe stranke ne pomenijo drugega kot enako pokornost do diktatov velikih industrijskih ln finančnih interesov. * ' ' "V zadnji generaciji ae je na-fc socialno življenje temeljito izpremenilo. Ta izprememba je -/.apopadena v transformaciji razmer, v katerih živimo. Radio, železnice, telefon, orsojav, zrakoplov in masna produkcija so "Kljub tej tranaformadji, ki je največja, kar jih js doživel katerikoli narod v enakem številu let v vsej zgodovini človeštva, ostale politična stranke neizpremenjsno. ' - k, 1 "Stare stranko ponavljajo i-*te fraze in msčejo v obraz ljudstvu ista politična gosta kot nekdaj. To delajo ja^no; a za kulisami so se pa sramotno udinjale dominaciji velikih bizniških interesov, katerim služijo kljub "K«iciji manjšine, ki obstaja v « l>eh strankah. Radi tega ni nič rudnega, ako je ljudstvo postalo » diferentno do političnih vpra-"««j- s tem, ker ss preveč ne razburja, le pokszuje svojo zdrahi psmet. Voditelji Lige za neodvisno PflJtiino akcijo verdjejo, da a-menSko življenje izredno potro-buje reorganizscljs. Ta reorga-»¡acijs mora sloneti na realno-J1 naiega socialnega livljenja. To rekonstrukcijo, ld mora slo-net' na naprednsm gibanju, je •jogode doseči edino potom poli-;tmh vernic, ki vtemajo v po-««v nafe obstoječe Industrijske ,n finančne razmere. Mi verujemo, da so ljudaks Ae vedno fundamentalno japredns P9 sentimentu; da ho-y »ocialne pravičnosti; da ao umirjene rsdi obstoječih kri-da ne verujojo v posebne ™Ju*Ue za majhno skupino ,n * zavedajo velikega "V*** in opresljs, ki jih pri-r^Jo obstoM razmere vell-«eimj itevilu ljudstva — razme-.5 J'h J« treba spremeniti. *aša liga računa na sodslo-;nif ,r' «impstjjs vseh, ki teh 1d* * ^ndsmsntalne smeri ■B^l« Prenesejo ns nsšs ta- i . l'« TO ** t,v'jonje. Prof ■™«*>r Dewey ja s svojo or-λ vrH namreč «Ligo «»•odvisno politično akcijo, t tekoči kampanji v in-Norman Thomssovs kan-J2»re in Viêh godslistlčnlh * mestu New Yor- imel profesor Dewey Zt T* f "vojam prisede- z s?*?**mnmi »tm ¿y*° na polju a- Francoski klerikalci t«peni D Ahmciji Pariz, 28. okt. — Župnik Haegy, vodja katoli&ke avto-nomlstične stranke v Alssci-ji, jc >11 poražen pri volitvah senatorjev zadnjo nedeljo. Vse druge stranke so nastopile proti njemu in temeljito potolkle avtonomiste, ki so t>ili zelo močni od leta 1918. —Volilni rezultat v splošnem je pokazal obrat na leta. Socialni radikalci ao pridobili sedem mandatov. totiaiM obljubljajo ntMjie bolniinieB Odmevi na KrHike odličnih sifravnikov Fower v»rKa m ijogm jo denarja, in i na zapadni stre- nimajo, razen a Chicago. — Vodilni člani Ci-kaškega zdravniškega društva ao te dni naznanili, da je v delu projekt verige bolniinic v Chicagu, v katerih bodo stroški o-peracij ifk postrežnic znižani na minimum. V programu je pet velikih bolnišnic za začetek ln izdatki gradnje so preračunani na pet milijonov dolarjev. Z gradnjo prve bolnišnice prično v najkrajšem času. To je odgovor na kritike vodilnih ameriških ranocelnikov, ki so bile izrečene na zadnjem kongreau kirurgov v Chicagu glede draginje zdravljenja v a-meriških bolnišnicah. Za gornjo vest je odgovoren dr. Charles H; Parkes, prejšnji tajnik zdravniške organizacije, ki je predsednik skupine, katera misli izvesti omenjani projekt. Prva verižns bolnišnica bo postavljena na Mildred in r ave., ostalo štiri * • "centrih Vtmir1 "Bq«ara-Au8tins ni mesta, eno na južni strani in Četrto v Evanstonu. Dr. Parkss prsvi, da bodo no-ve bolnišnice upravljene po principu verižnih trgovin, ki lahko prodajsjo najboljše blsgo po najnižjih censh in ns ta način konkurirajo z vsakim individuslnim Ustnikom. GRENKA PILULA Pennsylvania izročila protide-lavsko palmo Severni KarsUni Pittaburgh. — Trideset pitts-burških liberalcev, od katerih spada večja število k Ameriški uniji zs civilne svobodščine, je poslslo governer j u Osrdnsrju države North Carollne aledeči protest proti masakru delavcev v Marionu? "Pennsylv*na je imela za dol, go dobo prvenstvo v brutalnosti in nepostavnih činih policije. Po neprovocirsnsnj umoruŠsstih delavcev in šUriindvajset ranje-nlh, ki jih je postrelfl šerif s svojimi depetiji v Msrionu, mi izročsmo drisvi North Carolins naš venec sramote. Z ocirom na oprostitev isrifs in vodstvs tovarne, ki so odgovorni za nasilje, sledite do pike pot*» *» pinjsh." resi mm STAVKSKJE Zgradili No jo pomagali tudi delavci, ki jih sedaj mečejo na ccsto Marion, N. C. — (F. P.) — Proti delavcem v Marionu ata ae zaklsls nebo in zemlja. V celem okraju Je na njihovi atrani edino evangeliatični duhoven Queen, ki tolaii stavkarje in biča ostale takozvane Kristusove namestnike, ker stoje na strani podjetnikov. Nadvse tragično sliko nudi marionska bolnišnica, ki zahtevi» od trtev maaakra dolarje, prodno jim zdravniki obvežejo rane. Ko so bili po krvavem dogodku pripeljani ranjenci v bolnišnico, je bilo prvo vprašs-nje njenega vodstva: "Kdo bo plačal r William Ross, unijski zastopnik, je odgovoril: "Mi jih nismo poStrelill ; kdor jih je po* strelil, jriaj tudi plača." S top si je zaslužil ime "a damned scoundrel". Tragično pri tem je posebno tq, ker je bila bolnišnica zgrajena tudi s prispevki slabo plačanega delavstvs iz Mariona in Clinchfieida. Ko so Jo gradili, ho delavcem pripovedovali, da bodo v sili dobili tam brezplačno zdravniško pomoč. CHnchfieldo-vi delavci so nabrali $2000; v Marionu so prispevali po 50 centov, po dolarju ali več. Ko žrtve masakra sedaj fak-tično potrebujejo pomoči, se jim bolnišnita, sa katero JO Duke kompanija prispevala Plače dslavstva ss Wsshhigton. — Ameriški po-sUnik v Belgiji poroča, da se plsče belgijskega delsvstvs stal-no dvigajo. Po nJegoVem mišljenju bo to trajalo tudi v bodoče In bo radi tega znižalo konkurenčne predaosti, ki Jih sedaj u-tivajo belgijski podjstniki ns mednarodnsm trgu. Plsče se v Belgiji avtomatično dvigajo ali pa podajo sporedno s cenami življenskih potrebščin. _ «ovo ime »pisano v zgodovini dežele med največjimi ameriškimi socialnimi reformatorji in misled. Radi njsgovih kritičnih del in novih koncepcij ss iz ameriškega šolstva naglo poelavlja gos-Jaštvo. Nlkakegs dvoma tudi ai, da bo ajspovo politično mišljenje naredilo trsjen vtis ns šiv- 1113, Act of Ost. a. lOlT, aalhortaod oa Jaeo U. 1010. ii gs izposodijo. Nsksmu delavcu, ki je bil u-strsljen v trebuh ln Je lešal v bolnišnici, so v enem tednu samo enkrat prsobvezall rano, kar nI imel denarja. Drugemu so skrili čevlje in ga š tem prisilili, da jo preskrbel $26 zs pokritje računa sa en teden bolniške o-skrbs. Unije je vsem delavcem svetovala, da ni treba plačati nobenega računa. Stroške naj plača vlada, ki js postrsllia stav-karje. Tega nasveta delavci niso vedno vpoštsvall, ksr so želeli imeti svojce doma. Računa nI bilo treba plačati le tistim, ki so umrli za ranami. , « r& ■.-' r f. ^ ¿šij^-vIjb/ Jrf $ .' • ^' jr*: * i Rvski lititol Mn Včeraj ss polstoli is Wyomtega f preti vzhodu ■ ' \Š mmmmmmm a», ujljf- J Chicago. — Ako bo vse v redu, pride rusko letalo "Zsmljs sovjstov" dsnss v Chicago. V torek zjutraj so rupki letalci poleteli v Salt Lake City, Utah, kjer so prenočili. V sredo zjutrsj ao nsdsljsvsll polet v Cheyenne, Wyo. Od tam drži njihova zra-čns pot naravnost v Chicago. NadeUna rana carinsks predloge Washington. — Visoki cari-narji ao dočakali pretekli četr-tek nadaljnl ndarse. K carinski ivrodlogi Je bU sprsjst dodatek, da vlada nastavi v uradu carinike komisije isvodenss, ki bo ss-Stops) ljudske Interese. Zs svo-js dalo bo prsjemsl $10^)00. Proti dodstku so glasovali sons-tor jI Allen. Dak, Edge, Psss, Ooldsborough, Hastings, Hebert, Mosss, PHlpps, »moot In War-ran. ' Makvljen Mandžunaka mord» z Ruai jo Mtslskej ielozaloo ika prevbčaa aa evoja #eat r ^vlsda | London, 2S. okt — "Morning Post" je prejela vest U Moskve, da je aovjetaks vlada sklenila o-k upirati vzhodno kjtajsko železnico a Harblnom vred v teku e-nega meseca. General Vasilij Blucher, poveljnik »ovjetske armade v vzhodni Sibiriji, je sporočil v Moskvo, da morajo njegove čete stopiti Ukoj v akcijo aH pa morajo biti demobilizirane. Vsako nadaljnja počlvanje in čakanja js zalo ¿kodi j i vo razpoloženju vojaštva, Moakva, 28. okt. — Sovjetska oficielna časnikarska agentura Taas poroča, da so rdeče čete u-ničile veliko bamfo belogardistov blizu Klenovke, kjer so belogardisti Silili če« mejo. Dve drugi četi belogardistov sta bili pctolčenl v okolišu Treh rek. okt. ~> Japonska agentura Rengo Toldo, 28. časnikarske javlja is Mukdena, da provtnčni oblastniki v Mandžuriji postaja-jo nestrpni vsled Izjalovljenosti sporazuma med Rusijo in kitajsko nacionalistično vlado v Nan-kingu. Governer Cang Hsueh-liang je sklical pvovinčno konferenco v Mukdenu, na kateri so »svetujejo o direktnih pogajanjih mod Mandžurijo ln sovjeti v svrho poravnanja spora radi vzhodne žalaanioe.' Nankingska vlada ima zdaj polne roke dela z upornimi generali ln njihovimi armadami *v centralni Kitajski, vslsd česar zansmarja poldftaj v Mandžuriji. 28. okt. —__ Pol uradna vest se gtaa. ds Js Jugoslovsn sks vlada -obljubik iUlIJanake-mu poslaniku v Belgradu, da bodo podvseti najstrožji ukrepi zs potlsčsnjs protifašlstovsklh iz gredov v Jugoslaviji In proti ose. bsm, ki so povzročils nspsds ln Akodo italijanskim dršavljanom Uvsdens bo tskoj preiskava gle de napada na dva Italijana v Dalmaciji, ki sta bila ranjsns zadnjo solato Italijanski uradni krogi molče ns vst homatije, toliko bolj ps kriči fašletovsko čssopisje Najglasnejši js "Impsro," ki js objavil liut napad na Jugoslavijo pod hatfovom "Dovolj js ts-ga Jugoslovsn i! " List so šopiri, da bi SO4Š0 sploh ns smel niti črhniti.^kadsr "fašistovaka ju s- tics opl ijalcs v Utrl." P r radiu la v govorečem flhau New Y#rk.—«vetovno priznani umetnik Frltz Kreisler Je ob prihodu na koncertno turo po Ameriki Isjavll, da vidi v radiu In v govorečem filmu veliko bodočnost. Ksr se nJega tiče, pravi, da nista ne radio in ne govo-reči film dovolj rasvita, da bi mu dopuščala naatopatl pred av dijenco. Vsak umetnik pa stremi, ds nastopa prsd čim vsčjo maso ljudi prsvi Krsialer, ker umetnost mora alušitl vsem IJa dem in ns osksterias. Ds ps u-metnik more pokazati vse svoje sposobnoštl, morata biti rsdio in govoreči film popolnsjšs kot sta Santisgo. Chile, 28. okt. O-semnajstlstni dijak Js včeraj hotel ustreliti predsednika Car-lots I be nese ns fsnnsrski raz stevi v Momalu Trikrat Je po-«kušs! spreMti revoIver. ps ni hMM počili. Ril je Ukoj priM Hoovsrjev Waelilngtaa. - Preteklo do js senat potrdil člans zveznega odbora za od pomoč farma» jem. Sporni liani ao bili proti kateremu js bilo oddsnlh lf glasov, Me Kol v ie ia Witllams. Proti dmgamn Je bilo oddanih 27 In proti zadnjemu 20 glasov. hoover pro ti sovražnemu napisu Stališča arhitekta Je odločno aa» vrnil. Napis je odobril tudi kardinal M erriet Washington. — (F. P.) — A-merlška generosnoat v mednarodni pomoči ni vedno sladka ali nepristranska sa tiste, ki ao Jo delešni. To občuti posebno lou-vatnska univerza v Belgiji, ki Ja bila porušena v svetovni vojni f In resUvrirana t ameriškimi dolarji. Ko so po vojni bogati Amsri-ksnei pričeli nsbirsti denar sa vzpoaUvltsv ts unlvsrze, »o as sedlnili, ds mors biti na prečs-lju vseučilišča sledeči napU: "Razdejana po Uvtonaki furiji; restavrlrana a ameriško gene-reznostjo." Ts napis je odobril tudi katoliški kardinal Mercier, csrksv uči: "Ljubi svojogs išnjega kakor samega sebe." Cas zaceli marsikatero rano. Z oddaljevanjem vojne in vojne> ga sovraštva js napis postal neprimeren, ako ne barbarski, vedno večjemu Številu ljudi. Vodstvo universe Louvsin ss ja obrnilo na oba amsrišks odbors, ki sta nabirala dsnsr sa vzpoatavi» tev. Enemu odboru Je nsčsloval Hoover, ki Je sbral 70 odstotkov prispevkov, drugemu pa Butler, predsednik univerze Columbis. Belgijci so vprašali za dovoljenja, da ss U naslov nadomesti s bolj primarnim, ki bi no vzbujal msdnarodnsgs sovraštva kot ga vzbuja sedanji.»! Oba amsrišks odbors sU v to tudi pristala. l,e arhitekt Warren as S> žsls naalov. Zsdnjl petek js Hoover Javno ožigossl Warrena, da akuša s svojim sUltščsm netiti msdna-rodijo sovraštvo. Unlvsras Louvsin Ima msdnerodsn alovss ln nu njo pohajg vsllko nemških dijakov. Nemško časopisje sugs-stirs univerzi, ds odstrani ns-slov drugI dsn po dograditvi poelopjs. 8lliH vHMT liflHm' Sneg pobelil severni llttnsia Chicago. — Bsssn vihar, ka- krineg* že nI bilo 87 1st, js Hiv« j si v torek in nsslednjo noč na Michigsnskem Jezeru. Valovi, kstsre je gonil veter v brzini 90 milj ns uro, so pljuskali na obrežja in podirali cementne nasi-Ur hiše, meUli ladje na suho In poplsvlli avtne cesto. Lincoln psrk Je bil malone vsa pod vtfdo; vss predmestjs ob Jszsm asver-no In jušno od Chlcaga imsjo veliko škodo. Ves promet na oe-sUh ob vodi jf bil usUvljsn. VI-hsr js razasjaf po obrsšju Indians In Wlaconains gori do Mll-Hsukssjs MsdUm as js dsš, s katerim je v «ter pral vso Jszsrsks dis-trlkU, spremenil v noči od torka na sredo v sneg, ki Js pobslil ves severni Illinois, India no ob zeru, Michigan, Wisconsin lil druge k rajs ns ssvsrozapsdu. Temperatura Je padla na stopi njo ledišča. , I 4 V Istem času pa poročajo U Mostni svot v Mehiki odstavljen v verskem sporu Mexico City. 23. okt. — Is Vera Cruza poročajo, da js vsrakruška leglsUturs odslovila župana in vss mestns o* čsU v Husjuapan de Leonu, ksr so odprli javno šolo a verskimi ceremonijami. Ustava v Mehiki prepoveduje ve-ronsuk in vsske verske ceremonije v jsvnih šolsh. Mmm imi RISO ■ išaaailll Vas vlade, raasn Rusije In Nsm* člje trošljo več sa mjllUrl-asm kot pa prsd vojno. Amerike potroši največ London. — Revija "Londoft Uconomtst" je ts dni priobčila gospodsrsk! rekord svstovns orgije oboroževanja. Razen Rusije In Nemčije so vojni budšeti vseh vslssil v več slučajih višji kot ao bili prsd svstovno vojno, lsdstkl aa miliUrissm so najbolj naraatli v Ameriki in v vzhodnih evropskih dršavah. Anglija In Francije potrošiU povprsčno toliko zs vsdršsvanjs mlliUristlčnsga aparaU kot ata potrošili v štirih predvojnih la-tih. Anglija potroši od vssh državnih izdatkov 70 procsntov aa mornarico In srmsdo. Rsvno teko tudi Francija. Posebno agllns v oboroževanju so msnjšs države vzhodne Evrope, predvsem lUUJa, ki Izdaja veliko več aa oboroževanje kot Js Izdala prsd vojno. Na voz mlllUrizma kobacajo tudi Ogrska, Bolgarija In Nemčija, ki so bile porašens v svetovni vojni. Nsmčijepotroši asvsds vsllko vojml^KJJulMemu!*da^ bila konesm vojne komplstno rszorožsna, njsn ssdanjl vojni budist še saašs okrog sns tretjine od vojnsgs budžeU kaj ser Jave Nemčije. Na vrhu vseh dršsv pa atoje Združene državo. Amerika da~ iiss potroši šs snkrat toliko za vojni sparat kot Js potrošila pred svetovno vojno. "Vojna aa odpravo vojn," Liga narodov, "iokarnskl pakt In Kslloggova pogodba niso naredile najmanj-Aega vtisa na avstovnl mlllUrl-zsm. Pravzaprav js učinsk, ki js za-popaden v vojnih budšstlh po-ssmsznih držav, ravno nasproten. Na sni strani ss Jako veliko govori o potrebi rasorošltve že zadnjih enajst let, odker so utihnili togov! ns sapadnl fronti, Na drugI strani ps vss dr-žsvs brsz i/jomo izpopolnjujsjo svojo vojne aparaU ln v to namen nalagajo ljudstvu vodoo ve-čjs devkdrrredno bo prišlo do iaktičnag* razorošonja, ako ns prids prej do vojns, bo potrebno šs vsč MesDonsldov In močnejših delavskih strank ss odao-ksnje glavs vojnemu bogu Msr Onemi aretira- naješ komunleiov p v Chicagu Chlcagfe— Protlpuntnl zakon državs Illinois, kl js bil sprejet zs čaas vojne histerij« prsd ds-»tetiml lett, Js bil U dni nsper jen proti voditeljem komunlstlč-ne orgsfiliaclje v Chicagu. O Mimnajst Js bilo sretirsnlh in med Umi tudi K. Rorich, upra Kalifornije, ds so imH! v torekUlislj "Badnlks." Pet komuni-v Los Angelesu 100 gradov vro-!,tov Je šs poaobej obtoženih ro-čine in v Ssn Francisco 00. ¡pe ns temelju izpovedi nekogs Irvings Billga. bivšega komuni "ta, ki pravi, da so ga "drugovi" pretepli ln oropali žepne ura pod prstvsso, ds Je šplon Psriz, 28. okt. — Briand"" vlada js bits včeraj porsšens ns prvi ssjl zbornice, ki ss Je eeftia v jesenskem zasedanju. Irland js zahteval, da as razprave o vseh zunanjih zadrveh, pred 1'olHlčne stranko sa pokojnino New Varli. - Voditelji repu-{iilikančke, demokratske in oocia-ssem ps o Izpraznitvi Poren j a, | etično strartke so se ns konfs-odloše ns pozneje. NJegovs renči Oid Age Security lipe Iz-hleva Je blU odklonjena z 28* rekli za princip sUroetne pokoj glasovi proti 277, nakar je Bri-1 nino. Za republikance Js govoril sad takoj podal ostsvko a vsemi kongrssnlk Hamllton Plah. i ministri vrsd. Briand bo visks demdkrsU podgovorner Lshman kor povabljsn, ds ae vrne h kr in za aoclsllste Norman Tho-nillii. t rV. mss. ženska ha (eu delavske stranke Suaan Lawrence je sodnica angleških laboritov. Stranka ae ponovno lajavlla sa social Isom | London. — «Eksskutiva British Labor party Js izvollU aa Mirankino predsednico miss Susan Lawrsncs. Vzrok aa to izvolitev ni naJU toliko v veliki spoaobnosti in sgilnostl bodoče strankine prsdasdnlcs, ksr sposobnih in sgilnlh posameznikov je v atrani vsllko. fromoclja miaa Lawrencove na to melito ja strankino priananja sa vsliks zasluge, ki Jih Imajo anglsšks ženske sa vfllk političen In socialen nspredek snglsšksga dslsv-stva. f Bodoča predsednica js aktivna v delavski stranki še nad 80 let. Lata 1900 js bila lavoljena v londonski Šolski odbor, v kato-rem Je slušila deset 1st. Lsta 1021 js bila vržsna v aapor s drugimi laborlUkimi člani pop-larskaga diatrlkta. Da js prišlo do tega InoldsnU, je bil to re-aulUt boja a vladnim sdravstvs-nlm ministrom, proti kateremu so ss laboritje borili, ■ Na zadnji konferenoi stranke je njan prejšnji predssdnik in transportni miniatsr v MscDo-naldovem kabinetu Herbert Morrison neglašal, da Ja stremljenja stranke socielissm. "Ml atrsmimo aa novo družbo — aa socialistično drušbo. Na stramlmo za njo agolj, da prida-; mo do vsčjaga maUrielnega bla-go stanj s, kar to ni naš cilj. mgr-vsč ls sredstvo as mentalno re-geno racijo človsštva/» Angleški časopisi so to lajevo vaell ae je-ko znešllno, kar pokasuje, da je Ideallaem globoko ukoreninjen v stranki kljub vladanja. Hoovtr NMMfil Ss žsll znebiti Ijndeklh zemljišč. Rsrsh js napevsdel boj Washington, — (F. P.) — Hoover js U dni Imenoval posebno jmmlsijo, ki poskrbi, da as zvszna vlada Iznsbl velikih ljudskih zemljišč na aapadu. Za predssdnlks komisija ja Imsno-vsi storogsrdlsto in nskdanjsgs notranjegs tajnika Jamss R. Gsrflelds. Hoover Jeva adminlatracijs bi as očivldno reda Imsbila ne samo 200 milijonov skrov sveto, msrveč bi tudi oddsla privatnim InUrssom vss prsmošsnjs strica Sams, ako bi aa upaU. Sedaj ji vre po glavi prsostonsk nekdaj velika ljudsks domene, ki so si jo prisvojili in razdelili potom ."hook or erook" metod prlvstni Interesi. Ssnstor Borah js sdminlatrs-oljl odprto povedal, da as ns strinjs s tem njenim strsmljs-njsm in bo v senatu nasprotoval vsaki akciji za obdajo teh vlad-nlh zemljišč. _ Stara garda dobi novega sodnika Wsehlsgtoa. — Z imsnovs-njem Wstaons zveznim sodnikom ss okroŽJs trdegs premogs »Kdo podjetniki v Pennsylvsnljl dobili dobroga prIJsUlJs, dsUv-ci pa nasprotnika. Za Imenovanj* Watoone se Js potsgovsla Atterbury-Grundyjeva mašlaa; prvi Ja predssdnik Pennaylvs-nls železniške družbe, drugI Js predssdnik orgsnlaeclje tovsr-nsrjsv. Namazali ao tudi gotove uitij/die voditelje In neksj lokalnih unij, ki so WsUons lndor-efral« • Aretirani komunisti as Peljshs« Varšsvs, 19. okt. — Politične policija Js včeraj aretirala esi štab komunističnih organizator-Jev, ki so bili na delu med rudarji v Gornji Atesijl in j rs part nI Poljaki, PROSVETA TSE ENLIGHTENMENT n lastnina slovbssks naboonb rooroa-KI JBOBOTB Oma ti 11 m illlfn i® Mt* M t-T UM M p* M«. *•«** - Im Ctmm 91M m -to to*. tU* m prt ** l m ** mM 9* tm*. pm i Nova doba v zdravilstvu Dr. Glenn Frank, predsednik wisconsinske univerze, je pred nekaj dnevi na zhorovanju kftvrgov v Chicagu napovedal novo dobo v medicini. Nova doba bo v tem, da se bo zdravilska veda prej in bolj brigala za preprečenje bolezni kakor pa za zdravljenje. Z drugimi besedsmi: nova medicina bo skrbela, da bolezen sploh ne pride. Imela bo tdrej opraviti z zdravimi ljudmi, dočim se danes zdravniki brigajo le za bol-ne ljudi. Pred no je novs doba mogoča, morajo priti velike izpremembe v organizaciji družbe same. Dr. Frank to sluti, kajti rekel je, da privatna zdravniška praksa ne more, biti kos temu preobratu. To je razumljivo. Privaten zdravnik ne more biti zdravnik zaradi zdravja drugih ljudi, pač pa zaradi tega, da ima poklic, ki mu kaj nese. Zdravnik — kakor vsakdo drug! dandanes — skrbi najprej zase. To je poglavitni vzrok, da zdravniki čakajo na bolnika. Omejene izjeme so Is Um, kjer oblast skrbi sa zdrs v je in higljeno. Nova doba, ki Jo napoveduje dr. Frank, je mogoča le tedaj, kadar se privatna zdravniška i > rak hh umakne javni zdravniški službi na vsej Črti. Druiba sama mora prevzeti vso odgovornost za zdravjs svojih članov. Vsi zdravniki morajo biti v Javni službi. Tedaj Aele bo motno in tudi v interesu sdravnikov, da vsako bolezen preprečijo, predno se razvije. To pa te ni vse. Tudi podržavljena — bolje podružabljena ali soclallzirana — medicina ostane brez uspsha toliko časa, dokler nima absolutns kontrole nsd slehernim Človškom v deftell. V ta namen morajo biti ljudje tako organisirsni, da bo slehernik redno od rojstva do smrti pod vrten zdravniški preiskavi, recimo enkrst na mesec sli vssj vsake tri mesece. Preiskava mors biti obvezne pod katnijo. Edino na ta način bo mogoče zdravnikom kontrolirati javno zdravje ln fte v kali preprečiti vsako bolezen. Vsak človek bi imel v t epu posebno zdravstveno karto, s katero vsak čas iskale svoje sdrsvstveno stanje. Kakor hitro najde zdravnik, da ni kaj v redu, mora človeka takoj poslati v bolnišnico ali kliniko. Kontrolni zdravnik mora poznati vse ljudi v svojem dl-striktu v ali v svoji organizaciji, osiroma mora vedeti kako je z zdravjem njegovih čuvancev. Kontrolni zdravnik mora skrbeti, da nihče ne zboli. Razume se, da mora drutba sama nositi vse stroške preiskav in potrebne preventive. Edino na ta način je mogoče preprečiti vse bolezni in skrbeti is sdrsv nsraščaj in zdravo preblvslstvo. V dsnsšnjem sistemu privstns produkcije in privstnegs dobička Je to nemogoče. Človeške drutba mors biti prej organi-rirsns za svoje zdravje in uši vanje drugih dobrot tlvljenjs. Zsto pa nova doba sdravilstva, napovedana po dr. Franku, pomeni obenem novo dobo gospodarakega in socialnega reda. • | j Lahko pa se v sedanji prehodni dobi zgodi — in dr. Frank morda to še najprej alutl — da privatne industrije v zvezi i zavarovalnimi trusti sposnajo, da Je preventivna medeeina cenej ia kot kurativna, pa prevzamejo zdravilstvo pod svojo kontrolo. 8 tem dobi zdravilstvo •»ladij pritikline Industrij. Vse večje industrijske drutbe imajo te danes sistem svoje zdravstvene kontrole, katero jim plačujejo delavci. Glasovi Motu "Pisanega polja", ki se ne more za-dostl ickašljati glede veronauka in Ječ, še tole na tnanje. ako še ne ve: Lewis E. Lawea. Jetničar v Sing Slngu, je ncdolgo tega apiaaJ knjigo o življenju v o-menjeni fsmosni newyorSki jetnišnkl. Med drugim piše tudi tole: "Zanimiv? je dejstvo, da so jetniki vsčinoma verniki s trdno vero v Roga. Trdni steisti so redki v ječi. Nekateri Jetniki so zelo pobotnl. Kaplan, ki je bil tukaj mnogo let, me Je zagotovil, da r*ovo fttevilo jetnikov, ki ao njegovi Enpqcl, živi življenja svetnikov." Now, sit and ponder, ponder, ponder some more! Največji kruki v Ameriki se voaijo v najlepših avtomobili*. Najvseji krukt tudi dajsjo s obema rokama onim. ki skoro na vsakem v o-gatu preklinjajo kmkamtvu. Slovenski Milwaakee. Wie. — Pri sedanji kampanji Slovenskega doma v Milwaukeeju se pojavljajo nove moči in nova sredstva, da so čim hitreje bližamo tistemu času, ko se pričns z gradnjo Malo časa nazaj so bila od dru£ be nfcpoelana zahvalna pisma na vse tiste,>i so se najbolj pobrigali za psodajo vstopnic zadnjega piknika in obenem se je na nje apeliralo, da pridobi vsa ki vsaj enega no »ga delničarja. Prvi se je odzval rojak Joe StampfelJ, ki nas je presenetil ne samo z enim, ampak kar s šestimi novimi delničarji. Poleg tega je zahteval še deset novih obveznic, katere pravi, da bo kmalu prinesel nazaj izpolnjene Tako je prav, Jote, takih je tre* ba, da bo stavba kmalu oznanjala, da naš narod še živi in da te prav nič ne misli ns pogin. Tudi soproga našega mar! j i vega direktorja Matija Kovači-ča se je potrudila in je ispolni-la naša želje. Izročila nam je te enega delničarja in rekla, da to Še ni vse. Valentin Medle, ki je s svojo Čevljarsko obrtjo močno zaposlen, gre na agitacijo, kadarkoli ima nekoliko časa in pritira delničarje družbi Izročil mi je tri nove, ko sem ga zasačil ravno na lovu, ima pa spet dvs nova v torbi, a se _ jo tako mudilo po drugih, da jih tedaj ni imel časa dati v pri občitev. Na novo pridobljeni zadnji teden: Joe Trkaj, Antonia Trkaj, Joseph Trkaj ml., Marija Gr-ga. Gaza Grga, Frank Mufič, Fred Centa, Mary Centa ln Mike Zapletal. '• K novemu ustanavljajočemu se društvu "Milwauški oder/' odsek Slov. doma, se tudi dnevno priglašajo novi sotrudniki in so-trudnlce. Obeta biti močan tako po številu kot po »možnostih. ženski pevski klub "Zarja" je pa menda bi\ tako zaposlen s pri pravaml za prireditev, da so se v tej zaposlenosti zmotile v datu mu prireditve v prid doma. 0-znanjevale so prvotno, da bo 27. oktobra, sedaj pa pronašle, da je dvorana najeta za nedeljo 3. novembra. Se bodo imele še več časa pripravljati. Društva in vsi drugi, upamo, da bodo to blagohotno upoštevali in prišli v dvorano 8. novembra še v večjem Ätevilu. Postrani smo svedeli, da se za to priliko prav Živahno priprav Ijajo ln vežbajo. Citall smo njih skromno naznanilo o tej prireditvi, a vemo, da program ne bodo tudi v četverospevih in o-bo tako malenkoaten. Nastopile smospevlh. Ravno tako bodo zopet vrH pevcf naših pevskih društev podali svoje, kar vemo, da ne bo slabo. In zvečer Igrs "Dnevnik." Ej, ta tudi ni tako prazna, kakor bi kdo mislil in s kskšnlm veseljem ss igralci in igralke vešbajo. Zenitov rad denarja, namišljena Ijfobezen, ljubosumnost, zmote ln vae ta ke stvari bomo našli v tej igri. In to tudi vemo, da se je iztak nilo nekje zopet nove dobre žen eke talente za to Igro. To bo tudi prva igra v tej sezoni, zato so ljubitelji Iger prav gotovo že željni uživati lepoto naših slo-venskih iger. Porsbite to priliko in se udeležite prireditve "Zarje," ki bo v prid doma, ker s tem boste tudi pomogli dvoj nOmu nsmonu: : umetnosti in Domu. — D. 8. D. - Potovanje v Kalifornijo Sen Diego. Cal. — Rojaki v Moon Runu. Pa., morda že mislijo, da sem posabil na oblju bo, katero sem jim dal. da bom oplssl moje potovanje v šolnino Kalifornijo. Potovanje Je bilo zelo slabo, Sr me Je napadal revmattsem dolgi poti od Moon Runa do Kalifornije. Z Šeleanico sem se vosi! cele tri dni ln noči, noge so me pa tako bolele, de nisem mogel hoditi niti spraviti čevljev na noge. ker so bile oteklo. Teko dolga vožnja Ismuči celo zdrave-ga človeka. tembolj pa bolnega kot sem jas. Odkar bivam v San Dlegu, ml gre precej na bol)e. revmstisom me ne muči več tako hudo kot me je poprej saj je tudi čas, da me puatl. ker me je trpinčil vae poletje. Ban Diego leti ob morski o-1 beti na prijaznem grička, kakih • petsto čevljev nad morsko gladino. Podnebje je zelo ndravo. kar priča veliko število bolnikov, ki prihajajo sem iz raznih krajev Združenih držav. Kadarkoli govorim s kakšnim človekom, mi vsak pove, da je prišel nem radi rahlega zdravja. a Industrije je zelo malo razen esne, v kateri pa tudi vlada brezposelnost, posebno sedaj na zimo. Delo je tetko dobiti; kakor pripovedujejo tukajšnji ljudje, e zelo srečea tisti, ki dobi »talno delo. Pla4e za rteizuČene de-avce so nizke, kot menda povsod po Ameriki. Ko ozdravim, la mi bo mogoče bolj natančno opazovati razmere, bom o tem poročal obširnejše. Dovoljeno naj mi bo, da se zahvalim vsem tistim, ki so me obiskali pred mojim odhodom, i »osebno pa Franku Mačku, ki je peljal mojo prtljago na pitts-burški kolodvor brezplačno, franku Kevnu za prosto vožnjo v Crafton, mrs. Zagodl in mrs. Skerl za postreibo in pomoč pred mojim odhodom. Ne morem popisati, kako mi je bHo težko zapustiti prijate-je, ali upanje imam, da se bo-mo zopet videli, ako bomo živi in zdravi. ■ Pozdrav članom št. 88 SNPJ in Slovenskemu podpornemu društvu v Moon Runu, katerega član sem tudi jaz, ■Jacob Skerl, 2230 Polk ave., San Diego, Cal. Raton, N. Me». — Poročati moram žalostno vest, da je dne 5. oktobra umrl nagle smrti Frsnk Krek, član št. 297 SNPJ. Pogreb se je vršil dne 9. oktobra na Mount Calvary pokopališču. • Pokojni je bil rojen 4. oktobra . 1882 v vasi Poljane pri Skofji Loki na Gorenjskem. V Ameriko je prišel 1. 1900 in se naseli v tem mestu. Prva leta je delal v premogovniku, pozneje pa je odprl restavracijo in hotel. Lastovsl je tudi več trnkov za prevažanje težkih stvari. Clan našega društva je bil od ustanovitve in je bil vedno v društvenem odboru. Naše društvo je i njim zgubilo dobrega in cfelav nega člana. Da je bil priljubljen med rojški in drugimi, je pokazal njegov pogreb, katerega je udeležilo veliko število ljudstva. \ ¿rtv |V imenu družine pokojnika se zahvaljujem vsem, ki so pokojnega brata spremili k zadnjemu počitku, posebno društvu št. 297, ki ga jo spremilo z zastavo na pokopališče in podarilo krasen venec v zadnji pozdrav in društvu HBZ, ki se je tudi udeležilo pogreba. Hvala vsem za darovane vence in cvetlice. Pokojnik zapušča tukaj soprogo in tri hčere, brata ^n sestro, omoženo Demšek, v starem kraju starše in hčer na Dunaju. ■Družini pokojnika izrekam v imenu društva lakreno aotalje. John Kopriva, tajnik. prikloplli k lokomotivi. Neda-et od Thomasa se je pa voz iztiril in padel po nasipu. Vet stavkarjev je bilo talko teleeno poškodovanih in trpe poeledice *e danes. Dotični prostor, kolikor sem mogel opaziti z vlaka, je popolnoma zaraščen. Tako U pozablja ta tragičen dogodek, toda tisti, ki smo bili v železni-j kern vozu in smo dobili poškodbe, še nismo pozabili, ker ne moremo, kajti nasilja od strani kompanijskih hlapcev so bila ve-ika in nam ostanejo v spominu za vsa ¿ase. V Piercu. W. Va., sem se sešel z rojakom Batistom in med nama se je razvil pogovor o dogodkih za časa stavke in o tistem debelem šerifu, ki je zakrivil nesrečo, ko je nagnal stavka rje a silo v voz. Delavci so bili te peni takrat in so tudi .sedaj, sploh čaka delavca šiba, kamor se poda. Končno se zahvalim vsem r P'*' vse sobe. rredali so bili povsod .«Iprtii ka razmetana. V sprejemni sobi je knčsi n Policaj Je stopil bližje. Njegovo bistro • nekaj opazilo. Ril je listek papir za gumb na radi« Na listku Je bil nsp^ bil ščečkan v veliki nagAd s svinčnikom "Dragi nasnanitelj ns radk>po-uj> » la. ker si m! povedal TI si dober » prodno pr** F™ Zdaj grom. Hvaltf—Tat" Gospodarja ni bilo doma in poliriji * gla izvrd, ti, česa vsefs je zmanjkslo C'ETBTEK, I....... m T • W 9 Vesti iz Jugoslavije 1 —— „».LETNICA IZUMA LADU. SKEGA VIJAKA. • . j..' r, . ' Izum H i« i« Ceh W Re*«* ki j« bival v Ljubljani (Izvirno.) Ljubljana, zadetkom okt. 29. Sto let je poteklo, letos, kar ge ;e vršila prva poizkušjia vožnja z ladijskim vijakom v Trstu Poizkus se je na pol obnesel, a radi nesrečnega slučaja je bil izumitelj poražen, češ da ni u-gpel. Vendar je njegova iznajdba čet leta zmagala, se izpopolnila in visoko dvignila promet parnikov po morju. Človek, ki je imafcl vijak, kot gonilo parnikov, je bil Ceh Josef Reesel, ki leži'pokopan na ljubljanskem pokopališču sv. KriStofa. On je bil, ki je iznašel vijak, ki goni danes silne parnike na ogromne daljave krog sveta, on je bil, ki je izumil vijak in vendarle skoro obubožan umrl v Ljubljani. Rojen je bil Jostf Ressel 29. junija 1793 leta v Chrudimu, kjer je obiskoval ljudsko šolo. Njegov oče je bil Nemec, mati Cehinja. Izobrazil se je na tehnični šoli v Budjejovicah, kjer »e je začel zanimati tudi za praktično delo. Bil je ailno nadarjen ter se je lotil študija naravoslovja, poljedelstva, tehnilo-*ije in ¿¿avoznanstva na dunajski univerzi. Že kot slušatelj dunajske univerze Je izdelal načrt, kako bi se dal uporabiti vijak za gonilno sredstvo parnikov in čolnov. Do tedaj je bil promet z ladjami po morju in rekah še slabo razvit, a kot gonilno sredstvo so imeli ob boku kolesa z lopaticami, ki so orale vodo in se tako pomikale naprej. Eessel pa je hotel ves način obratovanja parnika spremeniti tako, da bi parni kotel gonil močne vijake, ki bi vrtali vodo in a svojo brzino kroženja tirali ladje po yodi. Ker ga roditelji niso mogli več podpirati, je presedlal na gozdarsko akademijo, kjer je dobil po priporočilu nekega komomika cesarjevega nekako podporo, da j« lahko dokončal gozdarske študije L. 1817 je postal gozdar na Kranjskem, kjer se je naučil slovenščine in italijanščine. Za avstrijsko mornarico vojno je dobavljal les ter je tako navezal stike z mornarskimi krogi. Ko se je 1. 1820 preselil službeno v Trst, je dal že tedaj patentirati več svojih praktičnih izumov, tako stiskalnico za olje in vino, plui, napravo za določanje kvalitete lesa, pnevmatično dopisno poito, kakor jo imajo zdaj uvedeno v vseh večjih mestih i. t. d V to njegovo tržaško dobo »pada tudi ideja vijaka. Praktično in teoretično je preštudiral sestav svojega vijaka in njegovega delovanja. S skromno podporo dveh tržaškihh tr-«ovcev je dal napraviti po svojem načrtu vijak za čoln, ki sta Jra «icer morala goniti z vesli dva človeka. Poizkus z vijakom * je obnesel in čoln je plul tudi Po razburkanem morju hitreje kot z vesli. To mu je dalo pobu-do- da je 18. nov. 1826 zaprosil » patent. Prvotno si je zami-vijak h predaj, že L 1827 pa Je premestil na zadnji konec ™lna Hotel je ustanoviti druž-^ bi izkoriščala njegovo iz-J»Jdbo a mu ta akcija ni uspela. Ljudje, v katerih rokah je bila v*a plovba, so hudo na-»Potovali ter uničevali misel vi-Jlk* Njim »o stale ob strani tu-« <*l«stlf L. 1828 je zgradil bo-«Uemu trgovcu Budmaniju čoln je gonil nJ*f°v izum-rJJ propeler. Trgovec je čoln E**nl «tripskemu podkralju ■'hmedu Allju, kateremu je bil «*<> vM, da je naročil štiri ve-<■<***, katere naj bi goniti K«.M„|ovi. A Resael ni zmo-r et 0-ciganila. Ponudila mu je satao 1000 frankov. Ressel je bil pri-moran vzeti ta pičli denar ter se vrniti domov v Trst, Potem so se mnogi pečali z izumom vijaka po Resslevem zgledu. Angleška mornarica vojna je kmalu spoznala važnost vijaka, ki je precej globoko pod vodo in ga je zategadelj težje poškodovati s strani sovražnikov. Namestila Je Vijak na eno svojih vojnih ladij in ker se j« vijak dobro obnesel, so ga dobile tudi vse ostale vojne ladje. Leta 1840 je priplula v Trst prva tuja ladja na vijak. Kako je bilo Res-slu pri tem — si lahko mislimo. Njegova gl4va je izumila to važno iznajdbo, a drugi so mu jo u-kradii, on se Je tolkel skozi življenje kot slabo plačan upravitelj mornariških gozdov v I-atri in na Krku. Od tedaj je šla zmagoslavna pot vijaka brro naprej. Preko-oceanski parnik i so dobili enako vijake in v nekaj letih je vijak povsem izpodrinil kolesa z lopaticami. A Ressel? Živel je kot državni višji uradnik v Trstu, kjer je 1848 dobil službo provizorične-ga mornariškega podintendanta v arsenalu. Tam je zvedel da je angleška admirallteta razpisala 1852 nagrado 20.000 funtov za onega, kJ dokaže, da je pravi i zumitelj vijaka. Ressel trdno prepričan, da bodo priznali iznajdbo njemu, je vložil vse dokument« in dokaze o njegovem ftau-mu. Zaprosil je avstrijske oblasti, naj podpirajo njegovo prošnjo, a vse je ostalo zaman. ItiMTl je umri preden je pre jel kakršenkoli odgovor. Dne S. oktobra 1876 se je mudil službeno v Ljubljani, kjer ga je napadla malarija, kateri je podlegel fte mrtev je držal krtevlto v rokah recept, na katerega je napisal prošnjo svojim otrokom, naj se pozabijo, da je on izumil vijak. Po Resslovi smrti eo angle- -omete medirUom »>* ** " ? 1u"«kaml a pamikom na ko-j»«*« *** __u y J**no da Ii bu ReeeH —I Tako je usoda teoU izemite- Dva večja požara na Dolenjskem Novo Mesto, f. okt. 1929 Spet moramo poročati o dveh požarih v naši okolici. Ni mese ca pri nas, da ne bi bili v okolici požari. Cesto so bili v zadnjih letih poéari, ki so uničili mnogi posestev, da cele vasi, druge s«, je spet posrečilo omejiti ali za treti. Sinoči je apet sirena alarmira la gasilce. Požar je izbruhnil pri posestniku AlojzUu Stihu v Got ni vaai ter se je z naglico razši ril na gospodarska poslopja njegovega brata Antona. Novomeški gaailci so se takoj odpeljali z društvenim avtom in motorno brizgalno na mesto požara. Fn dveh urah napornega dela je bil požar Jokaliziran. Pri gašenju so pomagala tudi gasilna društva o-koliških vasi. Bratoma Antonu in Alojziju Stihu so pogoreli pod, hlev in skedenj. 2ivino so \ glavnem rešili vso, zgorelo je nekaj perutnine in vsa krma za živino. Brata Stih imata vsak po 50.000 Din škode. Zavarovana pa sta bila eden za 10.000, drugi za 30.000 Din. Komaj se je razburjenje poleglo in so se novomeški gasilci vrnili domov, že je ob pol 1.1. zvečer ponovno klicala sirena na pomoč. Odhiteli so «pet. Požar je nastal pri posestniku Jermanu Josipu v Ločni 38, Jerman in njegova družina so Že trdno spali, ko je bil krov nad njimi 2e v plamenih. Požar je zavzel že velik obseg in so plameni švigali iz štirih gospodarakih objektov in stanovanjske hiše do 80 metrov visoko v zrak. Reševalna akcija Je bila tsttka že radi silne vročine, ki jo je širil požar. Gasilci pa so kaj kmalu napeljali cevi do Krke Ur pričeli sipatl vodo v silnih curkih na gorišča. Tudi tu so pomagala okoliška gasilna društva. Po triurnem napora so tudi ta požar lokalizirali. Le njihovemu trudu se je zahvaliti, da' ni požar postal usoden za vso vas. Jermanu so pogoreli hiša, hlev, pod, šupa, svinjak &r ves letošnji pridelek, žito, slamoreznica, par volov, dve kravi in-par prašičev. Revež ima nad 150.000 Din škode, zavarovan pa je bil jedva za 9000 Din. Vzroki požarov doslej še niso ugotovljeni in se ne ve ali gre za nesrečo ali gre mogoče za zlobno roko. Vsekakor pa je velika zasluga gasilcev, da nista požara povzročila še večje škode. Tudi motorne brizgalne so se obnesle kar najboljše. V naši banovini nI razredov .. .T LJubljana, 7. oktobra 1929. Nekdanji narodni socialisti, ki so se odkrhnili od demokratov, so ustanovili svojo Strokovno organizacijo narodnih delavcev. Zdaj so se ti narodni socialisti že zdavnaj spet sklopili z demokrati. To narodno delavstvo ima te dni nekako zborova-nje v Kranju (včeraj). Dr. Joža Bohinjec Je napisal ob tej pri-liki članek za "Jutro", kjer trdi tudi sledeče: 14V našem narodu radi njegove socialne strukture nI iti ne more biti medsebojno borbenih razredov, ker ves narod tvori en sam razred, ki se hoče socialno in gospodarsko dvigniti. Interesi posameznih slojev In stanov so tako tesno med seboj povezan! in segajo tako eden v drugega, da je ločitev interesov v ekslriuzivno razredno enostra-nost umetna in za celotni napredek škodljiva. Za nas je pravilno le načelo vsenarodne najtesnejše kolaboraclje." O svtta neumnosti Potem takem so Interesi rudarjev ln delničarjev TrtwvelJ-ske premogokopne družbe enaki ln tesno povezani? Razrednih razlik pri naa sploh nI. Silno dobro se nam godi ln vsem enako dobro. Cemu pa je potem treba strokovne organizacije narodnih delavcev, čemu ne ustanovijo skupne strokovne organizacij« delavcev ln Induetrijcsv, da M se skupno "borili za svoje skupne interese?" • O sveta neumnost! írosvet* Rlji (1606—1669) ¡V 17. stoletju je prestajala Nlcoeemska težke verske borbe n boje za svobodo. Čeprav je »1 ta .čas za njo izredno tfežak, ie vendar baš tedsj dosegla vrhunec svoje mp^i, procvita in lave. Nizozemska trgovina iu industrija sta obvladovali svetovni trg; kotonljulna posest do-ele je bila ogromna — Sundsko točje, Ceylon, Kapsku koloniju in'nekaj Časa celo Brazilija — t-se to je bilo nizozemska last. Država je razpolagala s 35,000 ladjami ny morju in z bogastvom SOJKrnilijonov goldinarjev v kletel/amsterdamske banke. V ej dobi sta dosegli višek tudi znanost in umetnost, hčerki nizozemske gospodarske blaginje, svoboda trgovine je vplivala na \se panoge življenja, iz katerega se je porajala nova veru duhovne bodrosli in optimizma. Tiste čase je'stal v Wedderste-gu bliiu Leydena mlin z veliko hišo, ki je bila last mlinarjev (lembrandtov. In v tej hiši je prišel 15. julija 1606. na svet Kembrandt van Rijn, peti sin svojih roditeljev. Oče Je Želel, da postane učenjak in ga je poslal v latinske Šole. A čiih je mladec prestopil na univerzo, je ve Iznajdbe velik dobiček. A«sUšs prfMsIJe sM ss» ásr iraf— t Trn I» U es ss bogatih Čipkastih ovratnikih in oblekah. Rembrandt, Id Je vse to ljubil, Je umel podati dekor i neznansko mikavnostjo. Delal pa Je zelo naglo. Dva portreta mesečno sta bila zanj Igrača. Bivanje v Amsterdamu pa je postalo s* mladega ftembrandta znamenito Še v nekem drugem oziru. fteznanil se je z žensko, ki Ji Je postavil neminljiv spomenik v svoji umetnosti ln svojem srcu. Dekle, ki mu Je bHo namenjeno, sc je Imenovalo Sa-skia van Uleoburch. L. 1698. sc Je z njo zaročil, leto dni pozneje oa jo Je vze za ženo. Toda /akon je trajal samo o*em let — natančno osem let! In po teh o- smih letih je bila že v kraju polovica Rembrandtovcga življenja. Deset Ißt po sloviti "Anatomiji dr. Tulpa" je dobil Kembrandt naročilo za novo skupinsko sliko. Ponudili so mu 1700 goldinarjev, če naslika četo strelcev. Z velikim veseljem se je vrgel umetnik na delo, ki mu je nudilo novo priliko, da se pomeri s svojimi tekmeci. Ustvaril jo "Nočno stražo", čudovito podobo čete vojščakov, ki se vali skozi mestna vrata naprej. Dinamika te slike je Izredna in ogromna. Celo inozemska kritika tedanjega časa se ni mogla načuditl stotniku s privzdignjeno nogo in sulico v roki, ki je tafto majhna, a perspektivno tako jzborno podana, da izgleda od katerekoli strani pogledana, v naravni veliko-sti. Preden pa je bilo to delo dovršeno, je bila Saakia že v gro-hu. Hiša, ki si jo je bil umetnik kupil, a ne izplačal je postala čez noč pusta in prazna. Pusto ln prazno pa je postalo tudi v u-metnikovi duši. Začel je slikati Saskio kot idol, svetnico in nedotakljiv tabernakel in naredil iz nje mistično in vizijonamo bitje. Druga polovica Rembrandto-vega življenja je mnogo težja, a tudi mnogo slavnejša od prve. Takrat se šele razodene umetnikov evangelij svetlobe, ki postane oznanilo vsem nizozemskim rojakom. Ne smemo namreč pozabiti, dp so se že tri leta po Kembrandtovem rojstvu stvari na Nizozemskem silno izpreme-nile. Ljudje so sprejeli reformirani proteatantizem za državno religijo. Življenje ln z njim tudi umetnost je bila, ko je prišel Rembrandt v leta, oropana simbolov in snovi, ki so jih obravnavali prejšnji nizozemski slikarji. Slike Madon, svetnikov in papežev so prišle ob ceno. Treba je torej bilo najti novo vsebino, da nadomesti staro privlačnost. Pri vseh nizozemskih slikarjih tedanje dobe opazimo nekak-šuo zadrego, če se lotijo bibličnih motivov. Tudi Rembrandt je moral v začetku premagati velikanske težave. £e njegova radlrantfa "Adam in Eva" priča, kako se mu snov začetkoma upira. To niso ljudje, prej so žl* vnlski stvori. Toda od slike do slike dobiva Rembrandt razmah, tla pod nogami se dirjajo, Iz-prva se vidi umetnikova rast v patoau, ki povzame polagoma mirnejše oblike, dokler ne doseže stopnje genljalne popolnosti. Rembrandt je mnogo iskal, delal z velikim uspehom, toda gmotne stiske ga niao hotele o-stavitl. Večno se je pravdal zaradi zapuščine in žensk In slednjič Je prišlo tako dalač, da Je prišlo njegovo imetji na dražbo. Šele po smrti se Je poksza-lo, kaj Je vodilo umetnika v gmotno propast: ljubezen do süyln, kl jih Je nenehoma kupoval in plačeval za nje često pro* visoke cene. Nsvzlic temu ps so bila lete 1646. do 16S6. leta zre-le Rembrandtove umetnosti, leta svetlo-temnih tonov In drsgo-cene Rembrandtove barve. Naslikal je našteto številk, portretov In bibličnih motivov, ki spadajo med najdragocenejše «tvarl slikarske umetnoeti vseh časov. Hkrati pa nI popustila njsgova straat za starinske predmete. Ljubil je ud rte čelade, težki bro-kat, rezan In brušen kamen ter medle bisere. Vaa te nema lepo. te mu Je na stara lete opajala oko In tešila žaloetno srce. U-n.rl Je 4. oktobra 1669, pokopali so ga 8. oktobra. Pogreb je stal 20 goldinarjev. Rembrandt novi duhovni je udaril tem«4j« kulturi na Nizo- zemskem v času, ko je onstran Kanula umrl njegov veliki tovariš v umetnosti — pesnik Shaki». speare. Čeprav se mošu nista po-znala, sta si vendar bila v marsičem sorodna« kajti njuni nazori o življenju in naravi, o usodi in tem, kar je človeku namcitje-no, o strasteh in človeški volji, si stoje zelo bllzy. Kakor Shakespeare onstran Prelive» v besedi, tako je pel Rembrandt tostraii Kanada v barvi o napetostih, ki jih vsi doživljamo, o prokletstvu posameznika, n tudi o lepoti in vrednosti našega življenja. (2. in S.) Prvi rakttoi poM Fritz von Opel, genialni zgra-ditelj prvega raketnega avtomo-bilo In prvega raketnega letala (kot je Prosvota že poročala), ki Je prebil svoj poskusni polet na letališču Rotstocku pri Frankfurtu, je podal novinarjem tekoj za tem dogodkom naslednjo Izjavo: "Kako naj vam govorim o svojih občutkih in vtisih deset minut po poletu, ko še sam ko- Saj pojmim srečo, ki me je do- tela? Da tudi moja raketna vožnja na Avuškem dirkališču je bila zelo kočljiva, a vendar sem imel tedaj štiri kolesa pod aabo In tako nisem visel ves o-same! med nebom in zemljo, Res je, da letim že leto dni In da sem se temeljito veftbal, pa to so vendar raalike: motor pozna dandanes vsak otrok, toda rakete , Radi bi vedeli, kako se je vse to zgodlloT Slo je za to, da se la-streli letelo v zrak, brez vozne preprost«, in vendar smo prosto z navadne tračnice, In to letalo je bilo treba pognati a raketami. Sedaj aveni vse to zelo preproste In venda ramo proučevali dve leti vprašanje raketnega poleta In tudi na Rhoe-nu smo izvršili nekoliko prvih poskusov s modeli. Toda tehnična plat vas bo manj zanimala. Radi bi vedeli kaj o mojih "Občutkih" In menite, da Je etrašno zanimivo« kar si more misliti takšen-le.4 bedni del In k ve nt v tistih desstlh sekundah, preden ga sproli v ozračje. Zmerom ma navdaja neprijeten občutek, kadar moram krmariti vozilo, ki ga nisem navajen. Najprvo ss moram a takšno rešjo "ogreti", moram ji zaupati in šele tedaj, če ml pravi račun, nagon in skrbna priprava, da Je vse v redu, nI zn» me nobenegs pomislska in okle-vanja več, Tako sem prsiskal v zadnji uri pred startom temeljito letališka tla In prekontroliral letalo v vseh njegovih podrobnostih, kable, krmila, pobude In nazadnje raketno baterijo. Vaa-ko posamezno raketo In vaako posamezno žico sem natančno pretipal. To Je bilo najvažnejše od vsega. Dve napačni vtlgalnl žlei, ki ae stikate — in pred mano bi se naredil krasen granatni lijak. Končno sem za povedal, naj postavijo stroj na progo. Splezal sem na ozki sedež in pripravil instrumente. Dal sem aa zve-zatl, poslal monterje naaaj in zavrtel glavno atikalo. AedaJ sem imel tok v vodu, stvar se lahko zgodi. Aander priteče k meni In mi stress še enkrat roko. Vedno sva delala v soglasju. Vidim mu na obrazu, da ga skrbi zsms. Se bo že dobro Izteklo, rečem, velika stvar Je, za katero sa borimo .., Sedaj mi obide še nekaj kakor utripanje erca. Ozračje Je nsprozorpo. Zastertai bom naravnost v mrč. Malo oklevam ln Čutim ogfamino napetost, ki me obhaja. Zadržitn dih ln zažgvifc. Silovit pritisk me stiisne nasuti. Začutim, kako je stroj zdivjal in se hoče postaviti s prednjim delom navzgor. Začutim, kako se hočejo v sopenju tulečih nabojev raztreščiti vse ploskve in kovinako telo pod mano. Kratek sunek in stroj se sproži prosto v zrak. Omamni pritisk itopuščs. Spet lahko diham in sem gos|K>-dar nad sumim seboj. Zažigum in prožim stroj oatri> navzgor. Stroj se pne, kakor da ga gibljejo sile velikanov. V veliki brzini komaj razločujem kakšen hrup, aamo oddaljeno, enakomerno šumenje. Pokrajina drvi pod mano. Čudovito je, če letiš na takšen način in te ženejo plameneči plini, ki uhajajo s brzino 8000 km is svojih odprtin. Kdaj bomo izrabljati vso delovno .silo teh plinov, kdaj bomo obleteli v petih urah zemljo7 Vem, da bo tu čas prišel in gledam kakor v prividu svetovni promet bodočnosti, ki spaja vse narode sveta v eno. Tako dre-vlm dalje kakor v snu, braa občutka za prostor in čas. 8troJ leti skoraj sam od sebe. Komaj da ml ja treba dotikati se krmilnih vzvodom. Čutim edino ne-obmejeno, omami j Ivo srečo tega prvega poletu. Hipoma, v sekundni točnosti z mojimi urami, preneha vsak ropot. Surova resničnost aove, sile raket pojemajo, spet moram na aemljo. Potisnem stroj v strm drčalnl polet. &e nikoli so mi niso zdeli eter in pašniki pod mano tako zemeljsko težki. Iščem si mesto za pristanek. Vrsto dreves pred sabo preskočim I majhno rezervno raketo, letint v side-sllpu s 160 k tlom, nasedam, drčim s strahovitimi sunki po tleh in ... se ustavim. Kako čuden Je sedaj ta občutek, da stojim Čisto mirno, čisto negibno. Stisnem s» čisto poparjen v svojem sedežu in bi se najraj-Al zjokal kakor otrok. Ali ja to elementarna radost, da Živim, ali občutek sreče nad uspehom ali , , , Žalost, da je vse minilo? Tako ssdim nekaj časa. Potem priteče nekaj ljudi, skače okoli stroja, me Izsledi in livleče kakor mirno tele. Kje je moj motor, hočejo vedeti! Ko sem odgovoril, da sem letel i raketami, so menili r< Hn da brljem norce." no, Cestni pometaš! zastav k ali •V Chicago. — 2500 cestnih pometačev Je saatavkalo v Chlca-gu. Vzrok atevke ja mestno "e-iMtiometvo", ki ga nsjbolj občutijo slabše plfdanl delavci. Pred časom so bili deležni znižanja plač In delovnih ur. Po lafavl predsednika unija Michael Ca-roaaa dela večina članov po dva •II tri dni na teden. Navadno delajo po 12 ur na dan, aa kar prejmejo |6,62 plače. Predsednik pravi, da sa veliko druftln nahaja v pomanjkanju. — Chicago ima dosti denarja za korupcijo, manjka ga pa sa plače mestnih deluvoev,_ Mary Cardsn Obdrži Kratko klkljo New York.—Miss Mary Gar-dun; vodilna ameriška operna pevka, kl sa Je ti dni vrnila a počitnic v Evropi, pravi, da ta njo ne poNtoji vprašanje nove Ženske mode. Ona ae ne loži od kratkega krila, Ki ga bo nosi Is po-dnevu, ob večerih ps kombinacijo: daljše krilo sadaj in kratko spredaj. _ Naval na zanikrne motoriste Chicago. — Člkaška policija ie začela splošen naval na voal-telje avtov, ki se ne zmenijo sa signalr» luči na krišiščih. V treh dneh je bilo aretiranih 884 oseb. Naval bo trajal dva tedna. b02ič v stari domovini prtiMu MttffM prstnih* t njihov»* krof*. druftlU m Pri. : ik ¿r. i fi» J VI ns stftfwte «Mpraviti vsčjsgs vswljs onim v »U rMS kraju, M «s Vsa» IjsM is drs*, kakor Sa VELIKEMU IZLETU V JUGOSLAVIJO NA ICftKM IMUNI ttküllBflll IKVWrrWIH PABjftftOf . ____ MAURITANIA (m ChmUmg) V SREDO 27. NOVEMBRA « a. iorn KAMPortlA. NaSt tsksSaal •fi»«IJ"sW Vsa. ba4a slsjšali vas potna tsškaša. Ur rtrWM as Vaéo sšakssal Is «S* 4*v««»ke. j, ,lt ^ lekarnah hi mora dati ndovoljstve, m m rmm povrne denar. Maro*ite ruton, stefcleaioo ie dOnas NAROČITE SI KNJIG "AMERIŠKI SLOVENC ■ ■■■■■■■■■■■■ ■«■••aiinn, «vera B ' W Kot druga leta bomo imeli tudi letos ■ ^^tfJjBL f,D0 Xevyoriko grotdje in sicer v pe- ■ jS^iS^L tek in soboto bomo imeli TRI KARE ■ f2mf)fSBK& Newyorôkega grozdja na Blue Island ■ (aMtMB ft ave* in PauIina Ht- m flfc^gH^ Letos bo ceneje kot lansko leto. ■ ^oflr Pridite osebno k kari ali pa pokličite ■ V na telefon: Lawndale 0218. ■ MRS. MOHOR MLADIC ■ 2310 S. Millard Ave. f ' . V Chicago, M S ' " "» ■' [V1 {*■■>.' 111 vsamemo v «aaseno te rab- ^^^^BHbSSB^Si ITALIAN ACCORDEON MFG. CO. 1323 Polk Street, Dopt. 22 Chicago, 01 SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tlaka vahOa ca veeeHce In ahod«, viritniee, ¿antike, knjiga, kole-dar je, letak« Itd. ▼ slovenskem, hrvatskem, alovaiten. Mkem, nem-• ilcem, angleikem jeziku in drugih ČLANSTVO SJ¥J\J, DA TISKOVINI NAROČA V SVOJI TISKARNI urfjtko dalo prve vrsta. Vsa pojâaoflâ da|e v s. n. p. j. printery