Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, torek 28. januarja 1941 Novi angleški sunki na vseh afriških bojiščih Zadn;a poročila govore, da so angleške čete v Eritreji prodrle do Agordata in očistile vse keniisko ozemlje od Italijanov Nekje v Italiji, 28. jan. o. 234. italijansko uradno vojno poročilo pravi o bojih v Afriki: Cirenaika, 28. januarja. Med živahnimi boji zahodno in južno od Derne so naše čete prizadejale pomembne izgube sovražnikovim oklopnirn enotam. Naše letalstvo je s strojnicami in z bombami obstreljevalo močne oddelke mehaniziranih čet in topništva. Naša lovska letala so zbila dve angleški letali. Vzhodna Afrika: Nadaljevali so se boji na sudanskem bojišču ob živahnem sodelovanju naših letal. Kenija: Naši oddelki so presenetili močno sovražnikovo kolono in ji prizadeli občutne izgube. Kairo, 28. jan. o. Angleške čete, ki so začele z ofenzivo proti Eritreji, so zdaj vdrle 160 kilometrov globoko v Eritrejo. Prvi angleški oddelki so snoči bili v predmestjih Agordata, glavnega kraja v notranjosti Eritreje. , (Agordat je važen zaradi tega, ker je po železniški progi zvezan z Masauo, glavnim italijanskim pristaniščem za Eritrejo in Abesinijo. Zdi se, da bo angleška vojska po zasedbi Agordata Prodirala ob progi proti Masaui, kjer so glavna skladišča italijanske vojske v Vzhodni Afriki. Iz Masaue drži v prestolnico Abesinije, Adis Abe-najmodernejša avtomobilska cesta.) Kairo, 28. jan. Reuter. Snočnje uradno poročilo pravi, da so se britanske čete v Eritreji približale italijanskim postojankam pri Agordatu, važnem mestu ob koncu proge, ki drži v Masavo. Obramba Agordata sestoji v glavnem iz strelskih jarkov, zavarovanih z bodečimi žicami in strojniškimi gnezdi, skrtimi po kamenitem pobočju. Britanske čete južno od Agordata ogrožajo italijanske oddelke pri Barentuju, motorizirani oddelki pa napadajo sovražnikove čete, ki se umi- kajo iz Hagarja, ki so ga včeraj izpraznili. Na kenijski fronti smo vrgli italijanske čete čez mejo, tako da ni zdaj nobenega italijanskega vojaka več na ozemlju Kenije. V tej pokrajini operirajo čete iz Vzhodne in Zahodne Afrike. Kairo, 28. jan. Reuter. Vrhovno poveljstvo britanskih čet na srednjem vzhodu poroča: Libija: Operacije pri Derni se zadovoljivo razvijajo. Število ujetnikov pri Tobruku znaša več kakor 25.000. Zaplenili smo tudi 22 srednjih tankov in 18 lažjih. Preštevanje zaplenjenih topov je še v teku. Eritreja :^Naše sile sporočajo obkoljevanje sovražnika, ki drži položaje pri Argodatu in Bare- luku. Sovražnik je včeraj izpraznil Hagar. To italijansko kolono, ki se umika, naše čete preganjajo. Po teh operacijah smo zajeli čez 110 ujetnikov. A b e s i n i j a : Dočim pri Metemi operacije napredujejo, javljajo iz notranjosti o novih uspehih abesinskih rodoljubov. Kairo, 28. jan. o. V okolici Derne, zlasti na jugu in zahodu, se osamljeni italijanski oddelki še upirajo. Angleška mornarica obstreljuje obrežno cesto ter umikajoče se italijanske transporte. V Tobruk prihajajo nepretrgane vrste novih angleških ojačenj. Avstralski oddelki naglo popravljajo dva mostova pred Tobrukom, ki so ju razstrelili Italijani. Romunija je dobila generalsko vlado Predsednik vlade Antonescu napoveduje v zunanji politiki neomajno zvestobo Nemčiji in Italiji m Bukarešta, 28. jan. o. Ker se je maršalu Antonescu v glavnem posrečilo zadušiti vstajo, o kateri še ni točno znano, kakšne cilje je imela ter kakšno politično smer je hotela dati Romuniji, je bila včeraj sestavljena nova romunska vlada, v kateri je trinajst generalov in trije civilisti. S tem je Romuijija dobila vlado, ki ima značaj generalske diktature. General Antonescu si je poleg predsedstva pridržal začasno še zunanje ministrstvo. SnoČi je bila vlada izpopolnjena še s štirimi državnimi podtajniki, od katerih so trije civilisti, eden pa general. General Antonescu je po sestavi nove vlade dal izjavo ter v njej med drugim poudaril: Nemške napovedi o »odločilnih vojaških in političnih dogodkih" Hitler izdeluje nove načrte. Namigovanja na vdor v Anglijo Berlin, 28. jan. m. Nemški krogi posvečajo vedno večjo pozornost dogodkom, ki jih pričakuje vsa svetovna javnost kot odgovor Italije in Nemčije na zadnje angleške uspehe v Afriki. Kakšen sunek bosta izvedli Nemčija in Italija, do zdaj ni mogoče še ugotoviti. Na obveščenih mestih samo poudarjajo, da se voditelj Nemčije Hitler s svojimi najožjimi političnimi in vojaškimi sodelavci mudi že dalj časa izven Berlina, kjer v samoti proučuje predloge. Takšnim sestankom so doslej navadno vselej sledili močni udarci. Po številnih znamenjih bodo političui in vojaški dogodki nastopili istočasno, in sicer na več straneh V zvezi z vojaškimi dogodki nemške politične osebe vedno poudarjajo, da je končni izid sedanje vojne mogoče doseči samo na angleškem otočju samem. Zato mislijo, da je za napad nemških oboroženih sil na Veliko Britanijo samo že vse pripravljeno ter nemške čete samo čakajo na povelje za naskok. Razen tega pa tudi govore nemška vojna poročila zadnje dni o prvih nemških ogledniških poletih na severno Afriko. Znano je, pravijo, kaj je vedno prihajalo po takšnih ogledniških poletih. Zato ni izključena možnost, da bodo v kratkem poslani v južno Italijo še večji oddelki nemške vojske. 93. dan vojne med Italijo in Grčijo Predsednik grške vlade o grških vojnih ciljih Grčija se bori za svobodo, ne za osvajanje Nekje y Italiji, 28. januarja. AA. Stefani: Italijansko vojno poročilo St. 234 pravi: Na grškem bojišču akcije krajeTroega značaja in ojačeno delova-nje patrol. NaSa letala so bombardirala sovražnikove Čete. Atene, 28. jan. o UP: Predsednik 'grške vlade Metaxas je pred nekaj dnevi sprejel tuje časnikarje in govoril o grških vojnih ciljih. Dejal je, da je sedanja vojna za Grčijo osvobodilna, ne osvojevalna. Zagotovi naj Grčiji neodvisnost in nedotakljivost ter svobodni razvoj njenih moralnih in tvornih sil. ne da bi bile prizadete koristi drugih držav. Grčija ne Olore dovoliti, da bi ljudje grške krvi ostali pod tujo °Maetjo. Grčija mora biti velika in močna sredozem-®ka država. Atene, 28. januarja. Atenska agencija poroča: Uradno poročilo glavnega stana grške vojske it 92 pravi; Dne 26 januarja so bili samo krajevni nastopi, «i so bili kronani e uspehom. Ujeli smo nekaj sovražnih vojakov. Atene, 28 jan. o. Reuter poroča: Izgube, ki jih i« pretrpela italijanska vojska na albanskem bojišču v zadnjih dveh dneh, «o doslej caihu)še od začetka v*jne med Italijo in Grčijo, pravi atenski radio. Ko ®° grške čete zasedle nove postojanke, so bila tla tam posuta e trupli padlih italijanskih vojakov. London, 88. jan. o. Londonski radio Por(^a’. ‘^a vrhovni poveljnik angleške vojske na bližnjem Vzhodu general Wavell pred nekaj dnevi z letalom dopotoval v Atene ter se z grškimi voditelji posvetoval o nekaterih vprašanjih glede angleške pomoči za Grčijo. >V notranji politiki se bo nova romunska vlada prizadevala, da uvede popoln red v državi. Romunija mora živeti v miru in ohraniti svoj ugled. Vlada ima vojaški značaj. Ministri bodo budno pazili, da ne bi bile prizadete koristi Romunije. Zunanja politika bo že zaradi tega dejstva samega, da jo vodim jaz, vedno šla i Nemčijo in Italijo. Zato sem jaz sam najboljše zagotovilo. To pomeni, da bomo šli za Hitlerjem in Mussolinijem. Z njima nas družijo duhovne vezi ter se nikdar ne bomo od njiju ločili.« Kaj se bo zgodilo z zaprtimi legionarskimi voditelji, zlasti Horiem Šimom, še ni znano. Zdi se pa, da bodo z njimi obračunali tako, kakor je v Romuniji zadnja leta običajno: ustreljeni bodo. Nemiri še niso povsod zadušeni. Pri pobojih je bilo po dosedanjih podatkih ubitih najmanj 7000 ljudi. O legionarskem voditelju Simi ni Se točno znana, ali so ga Antonescovi ljudje dobili v roke, ali ne. Jugoslovanska uradna sožalja ob smrti madžarskega zunanjega ministra Belgrad, 28. jan. m. Ob smrti madžarskega eu-nanjega ministra grofa Csakyja, odkritosrčnega po-bomika za sklenitev prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Madžarsko, so včeraj izrazili sožalje tukajšnjemu madžarskemu poslanike baronu Bakacsu Bessenyju naš zunanji minister dr. Aleksander Cin-car-Markovič, pravosodni minister Lazar Markovič, v imenu predsednika vlade Cvetkoviča, ki se je mudil v Skoplju, njegov kabinetni šef Boško Nata-sijevič; v imenu jugoslovansko-madžarske gospodarske zbornice, predsednik Vlada Ilič, bivši minister Vojin Gjuričič, v imenu jugoslovansko-madžarskega društva. Ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič pa je razen tega izrekel sožalje predsedniku madžarst • vlade grofu Pavlu Telekyju in Czakyjevi ženi. Dr. Kulovec spet v Belgradu Belgrad, 28. jan. m. Davi se je vrnil v Bcl-grad minister dr. Franc Kulovec, ki se je v nedelje udeležil občnega zbora Kmečke zveze ter sestanka železničarjev, pristašev JRZ v Sloveniji. Nekaj letalskega udejstvovanja nad Anglijo in Nemčijo London je imel že osmo zaporedno noč brez napadov Berlin, 28. januarja. DNB. Vrhovno poveljstvo državne oborožene sile sporoča snoči: Nemški bombniki so včeraj z uspehom napadali konvoje in posamezne ladje ob jugovzhodni angleški obali. Nedaleč od Oxfordnesa sta bila dosežena dva polna zadetka z bombami na neki ladji, na kateri je izbruhnila strahovita eksplozija. Ogled-niška letala so opazila severno od Moutha sovražnikovo ladjo, ki je gorela. Ta ladja je bila tik pred tem dnem napadena od nemških bombnikov. Ponoči je sovražnik na nekatere kraje v zahodni in srednji Nemčiji metal bombe. Požari, ki so se pojavili, so bili hitro pogašeni. Gmotna škoda je neznatna. Pri teh sovražnikovih napadih so bile ubite Štiri osebe, šest pa ranjenih. Vsi so bili civilisti. Tri naša letala se niso vrnila domov. London, 28. januarja. Reuter: Zvedelo se je, da so predsnočnjim manjši oddelki britanskih bombnikov operirali nad Hanovrom. Več bombnikov je vrglo bombe na industrijski del tega mesta. Vsa britanska letala so se vrnila domov. London in Anglija sta nocoj imela že osmo zaporedno mirno noč, ki je potekla skoraj brez slehernega letalskega napada. Vesti 28. januarja Ves italijanski tisk včeraj in danes odločno zavrača vsa poročila o nemirih in vstajah po Italiji. Listi zanikujejo zlasti, da bi bilo italijansko ljudstvo zaradi zadnjih dogodkov razočarano in da bi bilo začelo z demontratitvni-mi nastopi in poboji dajati duška svojemu odporu proti vojni, proti zvezi z Nemčijo, proti prevzemu vojaškega vodstva po Nemcih itd. Tudi so neresnične vse vesti o tem, da bi se po Italiji širili letaki z geslom: »Za savojsko vladarsko hišo, za generala Badoglia in za mirit Italijanski listi natančno navajajo vsebino vseh neugodnih poročil in pravijo, da jih širi po Ameriki in drugod angleška propaganda, kateri bo italijansko ljudstvo ob pravem času odgovorilo. Bolgarski odnošaji z Jugoslavijo in Turčijo so zelo dobri, je ugotovil bolgarski gradbeni minister inž. Vasiljev, ko je včeraj govoril na shodu v Stari Zagori. Tudi iz nemških uradnih krogov je prišla izjava, da so izmišljena vsa poročila o tem, da bi bilo pri pobijanju nemirov v Italiji, zlasti v Milanu, sodelovalo nemško vojaštvo. Nemške čete so bile nasprotno prav v Milanu deležne navdušenih manifestacij velike množice ljudstva, ki se je zbrala, ko je zvedela, da se peljejo skozi Milan novi jiemški oddelki. Tako zagotovilo so tuji časnikarji dobili v nemškem propagandnem ministrstvu včeraj. Na odločilni korak Nemčije in Italije ne bo treba dolgo čakati. Ta korak se ne bo omejeval samo na Sredozemlje in Balkan, temveč na vse sedanje angleške postojanke, sodi madžarski dnevnik »Peste. V enem tednu napadov na angleške postojanke in brodovje v Sredozemlju, je nemško letalstvo izgubilo 98 najboljših letalcev, trdi neko poročilo agencije Reuter. Vse napovedi o bližnjih velikih dogodkih v Evropi utegnejo biti zgolj propagandnega značaja. Prav dosedanji potek vojne priča, da so se_ odločujoči dogodki v vseh vojskujočih se državah pripravljali čisto na tihem in brez napovedi. Nihče ni na primer napovedoval nemškega pohoda na Norveško, ali nemškega napada na Zahodu, ali italijanskega vdora v Grčijo, ali angleške ofenzive v Severni Afriki, sodi švicarski list »Berglamk. Napadi Francoski državni poglavar maršal Petain je včeraj izdal sedmi ustavni akt, s katerim se spreminja notranji red v Franciji, ki bo odslej temeljil na hierarhičnem, avtoritarnem načelu. Vsi državni dostojanstveniki bodo odgovorni državnemu poglavarju in sicer bodo odgovarjali osebno in s svojim Imetjem, ce bi se kaj pregrešili, jim državni poglavar lahko vzame vse pravice ter jih lahko internira v Franciji ali kolonijah. Upanje la spor med Hitlerjem Stalinom je neutemeljeno. Združenim državam se ne bo posrečilo dobiti Sovjetske Rusije za zaveznico proti Nemčiji, je povedal v nekein predavanju predsednik prve republikanske vlade Korenski kakor poroča DNB iz Washing-tona. Padec Tobruka je nov resen opomin Italiji, da je njen imperij v nevarnosti. Storiti mora vsakdo svojo dolžnost. Zdaj se vidi, da je Italija ob vstopu v sedanjo vojno bila po krivdi nekaterih ljudi premalo pripravljena. Treba je napeti vse sile, da se to popravi, pišeta »Popolo d’Italia« ter »Popolo di Roma«. Predsednik italijanske vlade Mussolini je dobil od tajnika fašistovske stranke brzojavko, ki sporoča, da so albanski fašisti spet stopili v prve bojne vrste in znova potrdili svojo pripravljenost, boriti se za častne vzore fašizma. Pri bombardiranju Soluna pred tremi dnevi je več rušilnih in zažigalnih bomb padlo na prosto luko, kjer so tudi jugoslovanska skladišča in pisarniški prostori naših trgovskih podjetij. Ker je bil napad izven uradnih ur, k sreči ni bilo nobenih človeških žrtev v našem svobodnem pristaniškem pasu. Vsn prizadevanja za prijateljsko sožitje z Japonsko so bila zastonj. Ni dvoma, da imajo Japonci svoje načrte v Indokini in v holandski Indiji, je izjavil včeraj ameriški zunanji minister Hull. Bivši Rooseveltov nasprotnik Willkie je včeraj sprejel v Londonu angleške in tuje časnikarje ter jim dejal, da se je po dosedanjem gibanju v Angliji prepričal, da je morala angleškega ljudstva prav dobra. Izrazil je upanje, da mora demokracija zmagati in povedal, da se bo sešel s predsednikom irske vlade de Valerom in z voditeljem svobodnih Frančkov de Gaulleom. poroča agencija Reuter. Halifax o angleških vofnih ciljih Prvi cilj — zmaga, drugi cilj obnovitev sveta z ameriško pomočjo \Vashington, 28. jan. o. Novi angleški poslanik v Združenih državah, lord Halifax, je včeraj sprejel časnikarje ter lini povedal med drugim: morje RIPOLISl s RATA arhuna Zemljevid k bojem v Severni Afriki »Prt>i angleški bojni cilj je vojno dobili. Drugi cilj pa je obnovitev sveta s pomočjo drugih držav — Amerike — ter preprečili vse nadaljne poskuse za kako vojno.€ Halifas je dejal, da je izredno zadovoljen z obiski pri pomočniku zunanjega ministra, VVellesu ter pri raznih drogih političnih osebnosti. Vsem tem je povedal, da bo sovražnik doživel silno topel sprejem, če bo poskusil priti v Anglijo. Italijanski ministri odhajaj« na bojišča Rim, 28. jan. o. Uoited Press: Včeraj je bilo sporočeno, da sta italijanski zunanji minister grol Ciano ter minister za javna dela po vzgledu Fari-naccija ter drugih ministrov odšla na bojišče ter prevzela vodstvo svojih edinic. Grof Ciano bo prevzel poveljstvo letalskega, minister za javna dela Gorla pa planinskega oddelka na grškem bojišču. Ni znano, ali naj odhodi ministrov na bojišče pomenijo spremembo v italijanskem političnem vod-•tvu. Socialno skrbstvo mesta Ljubljane Ljubljana, 28. januarja. Vsako mesto in vsaka upravna celota skrbi vedno čim bolj zato, da bi bilo v njihovem okrožju, v njihovem mestu socialno skrbstvo čim popolnejše in da bi bili revni ljudje čim bolj preskrbljeni. In kako s tem v naši beli Ljubljani? Mestna občina je uvidela že pred leti, da je treba socialno skrbstvo prilagoditi zahtevam časa, saj revščine ni mogoče ublažiti z besedami, niti s predpisi. Uvedla je strogo nadzorstvo nad izvajanjem uredb, ki ščitijo delavske sloje. Smatrala je za svojo dolžnost pravično posredovanje med delodajalcem in delojemalcem, tako da bo za oba dobro. Edino učinkovito sredstvo proti revščini v našem mestu je dobro mestno gospodarstvo. In tega se mestna občina zaveda. V današnjih časih so zadovoljni uslužbenski sloji med najzanesljivejšimi jamstvi gospodarskega uspevanja podjetij, občin in držav Prvi pogoj gospodarskega in socialnega napredka je pa zdravje. Občina je sklenila preskrbeti ubožnim slojem zdrava stanovanja. Mladino moramo obvarovati pred slabimi vplivi. Odraslemu pa moramo dati dela, da ga brezdelje ne zavede na kriva pota. Tudi za starost in bolezen je treba preskrbeti. Vprav zaradi teh temeljnih načel je začela mestna občina urejati socialno skrbstvo, da bo tako izboljšala socialne razmere. Za zboljšanje socialnih razmer si prizadeva mestna občina z vsemi uradi, zavodi in podjetji. Lajšanje bede pa je ožja naloga mestnega social- no-političnega urada, ki je bil ustanovljen že leta 1928. Mestna občina je ta urad tako preuredila, da je res sposoben, da v polni meri izvršuje svojo nalogo. Občina je socialno-politični urad ločila od drugih uradov in ga s tem postavila na lastne noge. Zaradi čim tesnejšega stika s prebivalstvom je bil ustanovljen še Vrhovni svet mesta Ljubljane, v katerega so bile povabljene vse karitativne in humanitarne organizacije in sploh vsi, ki se ba-vijo i socialnim skrbstvom. Vrhovni socialni svet skrbi za usmeritev socialnega dela in deluje tudi pri socialno-političnem uradu roko v roki ter drugih dobrodelnih akcijah. Socialno-politični urad in Vrhovni svet delata roko v roki in se borita proti izkoriščanju ali zlorabam javne ali zasebne dobrodelnosti. Uradni poizvedovalci ugotavljajo socialne razmere prosilcev za podpore ter sploh podpore potrebnih. Socialni urad je dobil še oddelek socialnih zaščitnih sester, zlasti za važno delo socialno preventivnega značaja. Nekdanje »ubožne očete« je mestna uprava obdržala s sedaj imenovanimi okrajnimi načelniki. Z vsemi temi delavci je mestna občina lahko uredila osrednjo kartoteko vseh v Ljubljani podpore potrebnih družin in posameznikov. Ti delavci so tudi naredili kartoteke za mladinsko, delavsko in starostno skrbstvo. Te kartoteke se vedno bolj spopoln,ujejo. Sedaj že kažejo jasen pregled socialnih razmer, ki so v naši občini. Zdravstveno stanje v Celju V mestu se že desetletja ni pojavila nobena epidemija Zdravstveno stanje prebivalstva v Celju je zelo ugodno. V preteklem letu ni bilo nobenih posebnih skupnostnih obolenj. Najčešča obolenja so revmatizen, prehlad in garjavost, kar je v delni zvezi s slabimi kletnimi stanovanji, ki so skoro v nivoju talne vode ali podstrešnih stanovanj, povečini enosobnih, ki jih običajno imenujejo »sobe s štedilnikom«, ki so vsa prenatrpana z ljudmi iz raznih družin. Krivda je na eni strani v begu podeželskega prebivalstva v mesta, kjer je možnost preživljanja na kakršenkoli način lažja in kjer je socialno skrbstvo vsaj delno urejeno. Na drugi strani pa oddajajo hišni posestniki za stanovanje vsak prostor, čeprav je neprimeren in nezdrav. Po navedbah statistike, da se je rodilo v Celju 403 domačinov — 210 dečkov in 195 deklic, umrlo pa 278, moramo navesti, da je bilo najstarejši umrli osebi 92 let, nad 80 lot starih pa je umrlo 32 Slednja številka je potrdilo, da je zdravstveno stanje v mestu Celju zadovoljivo. Nalezljive bolozni Nalezljive bolezni so se pojavljale le posamezno in to predvsem otroške. V mestu se že desetletja ni pojavila nobena epidemija. Skupno število nalezljivo obolelih znaša 76, od teh sta umrla 2. Večina bolnikov z nalezljivo boleznijo so izolirali v bolnišnici, doma so ostali le oni, pri katerih je bila zagotovljena hišna izolacija pod nadzorstvom mestnega fizikata. Proti kozam je bilo cepljenih 355 dojenčkov in 424 otrok. 7aradi morebitne evakuacije mesta je bilo cepljenih proti davici 2.877 predšolskih in 1.572 šolskih otiok. V evidenci je imel mestni fizikat 68 jetičnih bolnikov, od teh z odprto tuberkulozo 23. Na tuberkulozi je umrlo v Celju lani 17 oseb. Nujno potrebna je prisilna izolacija odprtih jetičnikov, tako, kot to velja za druge nalezljive bolezni. Za rakom je umrlo 23 oseb. V seznamu so imeli 13 alkoholikov in 83 veneričnih bolnikov. Precej opravka so imeli zdravniki z osebami, ki jih je ugriznil stekel pes. Duševnih bolnikov je prijavljenih 65, od teli umsko zaostalih 27. Samomora sla bila v preteklem letu dva. 17 ljudi je zadela možganska kap, 10 pa srčna. Smrtnih nesreč je bilo 11. Celje se oskrbuje z dobro pitno votlo po gravitacijskem vodovodu. Med letom so napravili 28 novih priključkov in položili 324 m cevi. Zaradi velike potrošnje vode in stalne razširitve bo nujno razširiti zajetje in dovoz, oziroma poiskati dobro talno vodo in jo dovajati rezervoarjem. Ostalo kmetsko in redko naselje ima dobro talno vodo iz vodnjakov, ki pa so povečini slabo grajeni. Mestna kanalizacija se je razširila za 977 m. Bela kuga Odpravljanje plodu je v Celju precej razširjeno in se vrši nad vse tajno. V letu 1940. ni bil izvršen nobeden splav po strogi medicinski indikaciji in po predpisani komisiji, niti ne pri privatnih zdravnikih niti v javni bolnišnici. Pač pa je bilo prijavljenih po zdravnikih in v bolnišnici 49 dovrsitev začetega splava, od toh 43 pri zakonskih ženah. Ugotovljeno je, da so vsroki splavlja-nja bolj moralnega kot socialnega značaja. Celju — dom (etičnih! V Celju imamo več zdravstvenih ustanov. Banovinska javna bolnišnica s kirurškim, internim in porodniško ginekološkim oddelkom ter pododdelki za očesna in infekcijska obolenja, v katerih je skupaj 450 postelj, že zdavnaj ne odgovarja potrebam velikega okoliša. Nujno je potrebno osnovati tuberkulozni oddelek. Sedaj so odprti tuberkulozni bolniki, povečini hiralci, zdravijo na internem oddelku in so ločeni od drugih bolnikov le po sobah. Celjska javnost je z vsem navdušenjem pozdravila sklep odbora Protituberkulozne Lige v Celju, da postavi oziroma izvede v Celju namesto spomenika Vitešk. kralju Aleksandru I. Zedinitelju prepotreben jetični dom. Liga ima zato na razpolago že nekaj sredstev, v Celju pa obstoja tudi fond za spomenik, ki so ga nameravali postaviti. Zdravstveni dom ima Šolsko polikliniko za vse šole, mestno zobno ambulanto, protijetični dispanzer, venerološki, bakteriološki in antirabični oddelek ter mestno dnevno zavetišče s kuhinjo kraljice Marije za šolske otroke. Mesto ima lastno zavetišče za onemogle in sirote s 68 posteljami, ki so vse leto zasedene. Pod Tovstom obstoja počitniško okrevališče za šolske otroke pod vodstvom Zdravstvenega doma. Kopališča slabo obiskana V mestu je bilo pred dvemi l&ti odprto moderno in higiensko urejeno parno, kadno, toplozračno in čistilno kopališče s prhami in vsem udobjem v Delavskem domu. Mestno kopališče je slabo obiskano vkljub nizkim cenam. Najbrž se bodo morali odločiti, da ga bodo za določene dni zaprli. Vseh prsnih kopel j v preteklem letu Je bilo 7767, kadnih pa 6252. Pomanjkanje zdravih delavskih stanovanj Asanacija mesta se vrši s kanalizacijo industrijskega predela, napeljavanjeni vode itd. Nujno potrebna je asanacija državne ceste skozi naselje Gaberje zaradi silnega prahu poleti in blata v deževni dobi. Zaradi velikega pomanjkanja higijenskih stanovanj je nujno potrebno zgraditi v Celju cenene stanovanjske hišice za delavske in revne sloje. Na vsak način bo morala oblast najti izhod, kajti ravno pomanjkanje zdravih stanovanj je vzrok širjenja jetike in drugih bolezni. Celjska 4 mestna občina si je že stavila nalogo, da izvede takšno akcijo, toda današnje razmere so to zaenkrat preprečile, mestna občina pa bo gotovo to akcijo izvršila, čimprej bo le mogoče. Ob vsem poročilu ne smemo preko dejstva, da je mestni fizikat pod vodstvom g dr. Podpečana mnogo pripomogel k pomoči revnim slojem, V ara-bulanci je izvršil 2727 ordinacij, imel 274 zdravniških obiskov na domu bolnikov, obiskoval Mestno zavetišče v Medlogu, imel razna predavanja itd. Zaščitna sest.-a gdč. Završnikova je obiskala na domu 51 otrok, 27 hiralcev, 23 družin, dnevno zavetišče in ljudsko kuhinjo pa večkrat. Desinfektor je izvršil 70 desinfekcij, in sicer v 60 stanovanjih in v 10 šolskih razredih. Desinfekcij proti stenicam je napravil 17. Tržni nadzornik g. Fijavž je poleg svojega administrativnega dela v tržnem nadzorstvu dnevno pregledal trg z g. Pozničem, 115 živilskih trgovin, 22 mlekarn, 65 gostilniških obratov in 61 mesarskih obratov. Matura na mariborskih učiteljiščin Maribor, 28. januarja. Zaradi pomanjkanja učnega osebja ca ljudske iole je ministrstvo prosvete odredilo, da se v tekočem šolskem letu kandidati petega letnika učiteljskih šol predčasno pripustijo k maturi, tako da bodo mogli že v kratkem nastopiti učiteljsko službo. Matura se je končala aedaj na obeh mariborekih učiteljiščih — na državni učiteljski šoli in na zasebnem ženskem učiteljišču šolskih sester. Učiteljski diplomski izpit na drž. učiteljski šoli v Mariboru 60 bili od 13 do 24. t. m. Kot ministrski odposlanec jim je predsedoval dr. Poljanec Leopold, prosvetni inšpektor v pokoju. Prijavilo se je 16 pripravnikov in 8 pripravnic. Izpit je uspešno napravilo 11 pripravnikov in 7 pripravnic. Pet pripravnikov in ena pripravnica imajo popravni izpit v marcu t. 1. Na zasebnem učiteljišču šolskih sester v Mariboru so bili izpiti od 13 do 23 t. m. Predsedoval jim je kot ministrski odposlanec dr. Josip Tominšek. Kandidatinj je bilo 14. Vsem 6e je priznala usposobljenost za učiteljski poklic. Veterinarska ambulanta SLOV. DRUŠTVA ZA VARSTVO ŽIVALI posluje dnevno od 14.—16. ure na Domobranski cesti 21. — Telefon 30-36 S plinom se je zastrupil Maribor, 28. januarja. Ko so davi uslužbenci tvrdke >Motor-Oik, ki ima svoje prostore v Linhartovi ulici, prišli v laboratorij, se jim je nudil nenavaden pri7/>r. Najprej jim je udaril v nos silen duh po plinu, potem pa so našli tam 38 letnega trgovskega potnika Karla Štancerja mrtvega. Poklicali so sicer takoj še reševalce, vendar je ostal ves trud, da bi Štancerja ohranili pri življenju, zaman. Zastrupil se je s plinom. Kaj je Štancerja gnalo v smrt, dozdaj še ni bilo mogoče točno ugotoviti. Pri njem so našli le nekaj nad 500 din denarja, ni pa zapustil nobenega poslovilnega pisma, v katerem bi bil povedal, zakaj se je odločil za smrt. Dogodek je vzbudil tem večje presenečenje, ker je Štancer veljal v Mariboru za precej znano osebnost. Ljubljana od včeraj do danes Precej dni je bilo vreme milo in tako toplo kakor pozno spomladi. Jug je vzel skoro ves sneg, le v senčnih krajih ga je še malo ostalo. Če bo šlo tako naprej, bomo imeli pa kmalu pravo pomlad, smo dejali. Ljudje so se že sprehajali pod Tivolijem in se sončili, če je sonce pokukalo izza oblakov. Včeraj dopoldne pa je nenadoma zapihalo od vzhoda. Ozračje se je kar namah ohladilo. Postalo je mrzlo. Živo srebro je drknilo spet pod ničlo. Ceste so pomrznile in se vsaj v mestu precej osušile. Nebo se je pooblačilo. Če bi se ozračje spet malo ogrelo in bi hotelo kaj leteti izpod neba, bi bil to gotovo sneg. Zaradi stalno enakomernega mraza pa bo ostalo samo pri mrazu. Na račun bodo prišli spet prijatelji leda, ki so imeli te dni odmor. Dve žrtvi opeklin 4. t. m. je bilo. Bilo je hladno in treba ie bilo pošteno kuriti. Tudi 75 letni ženica — mestna uboga Vincencija Heinejeva se je grela ob skoro razbeljeni peči. Ko je stala tako ob peči, ji je nenadoma postalo slabo in je revica omahnila na razbeljeno peč. Ni imela več toliko moči, da bi se s peči dvignila. Na stokanje so prihiteli sosedje, ki so jo dvignili. Bili so takoj poklicani reševalci, ki so močno opečeno starko hitro odpeljali v bolnišnico. Vse te dni je revica trpela silne muke. Zdravniki so se trudili, da bi jo ohranili pri življenju, a njihov trud je bil zamanj V noči na ponedeljek je starka izdihnila. Bog jo je rešil trpljenja. K Podobna nesreča se je dogodila tudi na Zupa-nekovi domačiji v Brnici pri Hrastniku. Dveletna hčerkica 6e je doma igrala Naključje je hotelo, da je padla na razbeljen štedilnik. Otrok se je pri tem hudo opekel in so ga težko opečenega odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Smrt je mlado dekletce kmalu rešila silnega trpljenja. Samo en dan je trpela. Letos se je dogodilo že več podobnih nesreč, ki se pa niso končale tako usodno kakor navedeni dve. Z ognjem je treba biti previden, pa čeprav je v peči. Tudi v peči utegne postati ogenj nevaren. Posebno je treba paziti na otroke, ki si sami cb nesreči ne znajo pomagati. Več previdnosti, pa ne bo takih nesreč. Ljubljana v znamenju krzna Ze v nedeljo si lahko opazil po Ljubljani polno zelenih lovskih oblek, še več pa kmečkih možakarjev z dolgimi svežnji divjih kož. Naslednji dan v ponedeljek je pa skoraj povsod po mestu vladalo krzno! Vsak vlak, ki je pripeljal na kolodvor v Ljubljano, je vozil nove prodajalce, natovorjene s krznom. Bliža se vsakoletni sejem z divjimi kožami. Ker so cene dragocenemu krznu precej visoke, so posamezniki nosili v enem svežnju v roki po dvajset do trideset tisoč dinarjev vrednosti. Kože so precj lepe, ker je bila zima zelo ostra in mrzla. Kupčije so se že začele zjutraj sklepati po gostilnah tako, tako da je bil marsikateri lokal spremenjen kar v blagovno borzo. Poleg divjih kož je bilo precej krzna od najbližje domače živali — mačke, zlasti iz dolenjske strani. Razne nesreče od nedelje sem S psom si ni bil preveč dober sedemletni posestnikov sin Ivan Anžič, doma iz Dobrunj pri Lji bljani. Popadel ga je namreč domači pts in ga precej obdelal po nogah. Deček se je moral zateči v bolnišnico. — V Gradcu pri Litiji je cepil drva 19 letni posestnikov sin Ivan Bokal. Pri tem se je vsekal v roko. Poškodba je nevarna. — Pri smučanju je padel in si zlomil desno nogo 13 letni posestnikov sin Jožek Sterle, doma Iz Besnice f>ri Kranju. — Zelo hudo nesrečo pa je doživel 17 letni tesarski vajenec Jože Lustig. Zaposlen je bil v delavnici tesarskega mojstra Zakotnika za Bežigradom. Fant je imel opravka pri transmisiji. Preveč se ji je približal in že je bila nesreča tu. Transmisija ga je prijela za obleko ter ga nekajkrat zasukala okrog osi. Ko so transmisijo ustavili, je Lustig obležal na tleh z dvakrat zlomljeno desnico, zlomljeno levo nogo in hudimi notranjimi poškodbami. Težko ranjenega vajenca so reševalci nemudoma prepeljali v bolnišnico. — Zidar Žnidaršič Martin ima doma nerodne stopnice. Včeraj je hotel nekaj hitreje po stopnicah navzgor. Imel pa je smolo in padel. Poškodoval se je po nogah. — Na podoben način se ie poškodoval tudi brivski mojster Kapus Ivo, doma iz Idrijske ulice. Šel je po stopnicah restavracije hotela »Slone. Spotaknil se je in padel. Zaradi dobljenih poškodb so ga morali odpeljati v bolnišnico. Napad na avtobus Ko se je snoči vračal za gradom veliki avtobus po cesti v smer proti Streliški ulici, je kar nenadoma zažvižgalo po zraku več kamnov proti avtobusu. Dva kamna sta zadela ravno sredino dveh velikih stranskih šip in vsulo se je pobito steklo v avtobus. K sreči ie bil avtobus prazen, tako da ni bil nihče poškodovan, ko je šoper ustavil vozilo ter izstopil, da bi pogledal za napadalci, so se ti s krohotom razbežali proti grajskem pobočju. Po glasu sodeč, pripoveduje šofer, je bila io gotovo objestna pijana tolpa nočnih krokarjev, kateri so se privoščili to bridko šalo nad avtobusom. Podjetje ima precej škode, posebno ker mora vozilo za nekaj časa izločiti iz prometa, da si nabavi šele iz inozemstva specijalno steklo za nova okna. Radijska postaja v Skoplju že Skoplje, 28. januarja. Včeraj so v Skoplju izročili prometu novo radijsko oddajno postajo, ki bo delno oddajala 6Voj lastni program, delno pa program belgrajske radijske postaje. Pri svečanostih je imel govor poštni minister dr. Torbar, ki je razvijal misel o tem, da mora država storiti vse, da se prosveta v zanemarjenih delih države dvigne in se naša država uvrsti med najbolj kul-turne narode v Evropi. Dr Torbar je rekel, da je jugoslovansko ljudstvo zelo nadarjeno in bi boljše mesto med narodi tudi zaslužilo. Da se morejo v naši državi prirejati takšne kulturne slovesnosti, ko pa v ostalih delih Evrope besni uničevalna vojna, je vzrok modra politika vlade, ki se drži preizkušenih smernic kneza-namestnika Pavla. Izrekel je upanje, da se bo posrečilo državo tudi za bodoče obvarovati vojnega hrušča. Minister je nato obravnaval razvoj radiofonije pri nas in povedal, da bo kmalu začela delovati tudi ojačena ljubljanska postaja z relejno postajo v Mariboru. Prav tako misli poštno ministrstvo zgraditi radijsko postajo v Splitu in Sarajevu. Na banketu, ki je sledil po otvoritvi, pa je govoril predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki je podal pregled vsega obnovitvenega dela na srbskem jugu. Naštel je dolgovrsto kulturnih zavodov in naprav ter razna gospodarsko pomembna podjetja, ki bodo pomagala dvigniti kulturno in gmotno stanje Južne Srbije. Tudi radijska postaja bo služila istemu cilju. Govoreč o položaju naše države, je predsednik vlade poudaril, da živi Jugoslavija v miru in da hoče mir na vsak način tudi ohraniti. Da se ta dobrina ohrani, je potrebna popolna notranja disciplina. Vse tvorne sile ljudstva se morajo usmeriti za gospodarsko in kulturno oblikovanje države in naroda. Napeti bo treba vse sile in biti pripravljen na žrtve, da bo naša svobodna domovina zares svobodna. Pri takšnem delu ne smemo izgubiti izpred oči socialnega momenta. Največje žrtve morajo sprejeti tisti, ki največ imajo. Pravica mora biti za vsakega in za vse. Vse potrebno je treba dati za našo narodno obrambo. SELD0N TRAČE: KORAKI V NOČI Roman s slikami Prepričan j« bil, ds se v tem prostoru ne ikriva noben lopov in je odšel v predsobo. Tu je bilo še bolj temačno ter je občutil neprijetno, svojstveno zatohlost, ki je lastnost hiš. katere redko odpirajo gostom vrata, Široko stopnišče je bilo le slabo razsvetljeno skozi okno v gornjem nadstropju. Doktor Hadon se je za trenutek ustavil ob >graji stopnic. Skozi polodprt* vrata na njegovi levici ie opazil salonsko pohištvo. Vsi naslanjači, itoli in divan so bili pokrili s prevleko, na '<1 pridušen krik. Doktor je ves preplašen in zasopehan pokleknil. kajti to ni bil razbit kip, temveč ženska, ali točnejše, mlado dekle. Z ramen ji je bila njena večerna obleka potegnjena in je ležala sključena na platnu, ki je bil ogrnjen preko prsi, gube pa so bile napravljene kot na, klasičnih kipih in so padale do nog. Doktor jo je vzel v naročje in jo odnesel do mesta, kjer je svetila mesečina. Čim jo je pogledal, je dobilo njegovo lice izraz skrajne utrujenosti. Razvezal ji je kos platna in se hkratu spomnil, da je zmanjkala ena navlaka iz sosedne sobe. Kmalu je odprla mlada deklica oči in pogledala doktorja c Izrazom, v katerem je bilo prav toliko strahu kot začudenja. »Hvala Bogul Vse je v redu!« je zašepetal. . Hotel jo je vzdignili, ko pa je zagledal njene bose noge, jo je zopet spustil na tla. Vrnil se je do vdolbine, pred katero je padla in pogledal podstavek, ki je bil pogrnjen * plišem. Tukaj je našel par zmečkanih nogavic in par krasnih čevljev za pl e« Vie to je dal v svoje žepe, nato je pobral navlako, ki je bila sposojena za ogrinjalo kipa in lel pokrit stol, s katerega fo je bila vzela Ko «e je vmil do mlade deklice, jo je vzel zopet v naročje, šel z njo skozi pred-•obie in jo odnesel v verando, na kateri je ostalo odprto okno. »Prosim ra«, spustite me na tla ...« »Bodite tnirall« je rekel zdravnik, ter obstal «o prisluškoval. Od ulice so se slišali enakomerni koraki stražnika. Hadon je počakal da «o se oddaljili, neto se je s svojim bremenom odpravil skozi okno. Ravno je hotel za seboj zapreti okno, ko so se zopet oglasili koraki na pločniku. Brez obotavljanja je nato odhitel skozi železna glavna vrata. S težavo je odprl vrata svojega avtomobila, ker je še vedno nosil mlado dekle, ki je ob nočnem hladu popolnoma prišlo k 6ebi. Trenutek kasneje je pognal avto in je dirjal skozi meglo v nasprotni 6meri, odkoder 60 se slišali enakomerni koraki. Mlada deklica se je okrenila k njemu in mu je rekla z neverjetnim mirom: »Kara me peljete, doktor Hadon?« ter kratko dodala: »Pojasnilo boste dobili kas-neje.« Mesto, da bi vozil po najkrajši poti, je brodil po ulicah, da bi ušel vsaki morebitni neprijetnosti in komplikaciji. V tem času se je mlada deklica nadevala naramnice večerne obleke, Nato je vprašala: »Prosim Vasi Ali lahko dobim svoje nogavice? Hadon je izvlekel iz žepov nogavicc in čevlje. »Zakaj me peljete v svojo ordinacijo«, ga je mimo vprašala. »Razložil vam bom kasneje.« Pritajeno se mu je nasmehnila. »Rešitev, ki jo je izvedel doktor, bo za naše malo mestece prava senzacija.« »Kot se zdi, m is« Datmar imate radi pustolovske dogodke«, ji je odgovoril Hadon. »Zdi 6e mi, da me imate za histerično.« »Ženske, ki se sprehajajo ob dveh zjutraj spremenjene v kip, ni«o samo histerične, njih primer je mnogo težji. Upam Pai da vaš slučaj ni tako velik, da bi morala priti na pomoč polioija^ Pal je sledil- Od tu in tam V Srbiji so včeraj slovesno praznovali praznik x svojega naj večjega prosvetitelja sv. Sava. Povsod so bile običajne prireditve, pri katerih so sodelovali zastopniki vseh oblasti. Kneginja Olga je bila prisotna pri proslavi višje ženske obrtne šole v Belgradu, njena sinova kneževiča Aleksander in Nikola pa sta bila navzoča pri proslavi na drugi moški gimnaziji. Na tej gimnaziji je 1. 1912 maturiral kot redni učenec njun oče knez-namestnik Pavle. V Skoplju pa so dali v promet novo radijsko oddajno postajo. Pri odpretju je imel govor poštni minister dr. Torbar, pri banketu pa je govoril o pomenu dogodka predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Belgrajska delavska zbornica je predložila zanimiv predlog, k; se tiče ukinitve glavnega tajništva vseh delavskih zbornic. Zastopniki belgraj-ske zbornice so mnenja, da osrednje tajništvo ni izpolnilo nad, katere so vanj polagali, poleg tega pa je to tudi zelo draga naprava. Zavoljo tega bo belgrajska zbornica sklical* posebno izredno zasedanje in bo o tem predlogu sklepala, najmanj pa misli izglasovati predlog, da na vsak način sama izstopi iz osrednjega tajništva. Pravoslavni patrijarh Gavrilo je posvetil novega pomožnega episkopa, ki se imenuje vikarni episkop. Na zadnjem zasedanju arhijerejskega sabora srbske pravoslavne cerkve je bil izvoljen za pomožnega episkopa katehet Valerijan Stefanovič iz Belgrada, star le 36 let. Pri posvetitvi je bil med episkopi navzočen tudi ruski' pravoslavni metropolit Anastazij. Vlada in kraljevski dom sta poslala k svečanosti svoja zastopnika. Velikansko poplavo je povzročilo prenaglo topljenje snega v Črni gori, zlasti v krajih blizu Ska-derskega jezera. Morača je zaradi močnega dotoka potokov in hudournikov narastla za štiri metre in se izlila iz struge, ker Skadersko jezero ne more sprejeti vseh množin vode. Poplavljene so bile štiri vasi, toda škode ni velike, ker so prebivalci, sluteč nevarnost, vse premičnine spravili o pravem času na varno. Pač pa se boje, da ne bi jezero povzročilo katastrofalne poplave, ker se steka vanj ogromno vode in se vodna gladina stalno dviga. Takšne poplave prizadenejo le polja in travnike, katere obdelujejo ljudje na tistem delu jezerskega dna, ki je že visoko in ga jezero zalije le ob največjem deževju. Zveza vodnih zadrug v donavski banovini je imela zborovanje pod vodstvom prometnega ministra inž. Bešliča. Na zborovanje je prišlo mnogo delegatov, od častnih gostov pa ban Kijurina, minister Vulovič in belgrajski župan Jevretn Tomič, več pomočnikov ministrov in drugi. Govorniki so poudarjali pomen vodnih zadrug, ki so se izkazale zlasti tedaj, kadar je voda — kakor lani spomladi — preplavljala plodna polja in uničevala setev. Vodne zadruge morajo skrbeti za zaščitne nasipe in so zato potrebne pomoči od strani vseh merodajnih činiteljev. Govoril je tudi gradbeni minister Vulovič, ki je poudarjal pomembnost zadružniške osnove vodnih zadrug. Za predsednika zveze je bil nato izvoljen belgrajski župan Tomič, za podpredsednika pa prometni ministet Bešlič. Belgrajski velesejem ima krasne pogoje za svoj razvoj in velik uspeh. Tri leta obstoja velesejem in vseskozi je svoje bilance zaključeval z velikimi do-iBrhrbički. Vsako leto je bilo zgrajenih več novih paviljonov in površina velesejma se je stalno poveče-'ve^vala. Sedaj imajo na programu razširitev proti Zemunu in bodo s pomočjo belgrajske občine nasipali del zemljišča v neposredni bližini sedanjega razstavnega prostora, katerega voda zmerom zalije. V celoti bo končno velesejmski prostor znašal okrog 100.000 kvadratnih metrov. Zgradili bodo celo vrsto novih paviljonov in tudi velik športni stadion ter veliko poslopje z veliko dvorano za večje prireditve. Kot prestolniški velesejem ima belgrajski velesejem tudi to prednost, da ima mnogo tujih držav svoje lastne paviljone. Lani se je obeh razstav udeležilo 16 tujih držav, od teh je imelo osem svoje paviljone, v katerih so priredile kolektivne razstave vseh svojih izdelkov. Dve leti deluje v Kragujevcu prva jugoslovanska šola za izdelovanje letal. Doslej so v šoli izdelovali le jadralna letala, poslej pa bodo začeli izdelovati tudi ogledniška šolska letala po tipu, katerega je sestavil znani konstrukter Drago Bešlin. Letalo bo dvosedežno in bo lahko pristalo na ploskvi, dolgi le 80 metrov. Najmanjša brzina letala bo 78 kilometrov na uro. Posebna vojaška komisija je letalo pregledala in odobrila. Bela kuga se je lajedla tudi v vasi. Hrvaški časopisi objavljajo porazne številke o rojstvih in smrtih v vasi Habjanovci pri Vinkovcih. lam sta se lani rodila le dva otroka, umrlo pa je 13 ljudi. Listi pravijo, da je to najbolj očiten dokaz moritve nerojenih otrok, kajti prav slavonske vasi so gospodarsko tako močne, da ni mogoče reči, da liucfje svojih otrok ne bi mogli rediti in preživljati. Sploh pravijo, da se je s to boleznijo okužilo posebno podeželje v Slavoniji in Sremu, kjer so res bogate kmetije. Skopljansko radijsko postajo bodo odprli jutri, v ponedeljek, na dan sv. Sava. Odprl jo bo poštni minister dr. Torbar. Postaja je začasno dobila tudi svoj mak, ki bo začetna melodija znane južnosrbske narodne pesmi: »Biljana platno be-ljaše...« Večina ljudi iz vseh krajev pa je izrazila željo, naj bi nova postaja kot stalni signal uvedla začetne zvoke znane srbske ČetniSke pes mi: »Spremte se spremte, četnici.. .< Dubrovnik bi rad večje podpore, da bi sl povečal pristanišče, uredil nova carinska poslopja in zgradil novo železniško postajo. Promet v pristanišču je velik in vse dosedanje naprave, stare žo več desetletij, ne zadostujejo več za velik promet. Od tam prihajajo vprašanja, čemu so zida pristanišče v Ploči blizu Metkoviča, češ da je nepotrebno in nepomembno. Znano pa je, da je pristanišče Ploče priboril Bosni pokojni dr. Spaho, ki je bil prepričan, da mora imeti Bosra kot velika zakladnica naravnih bogastev svoje in v neposredni bližini se nahajajoče pristanišče, kajti sedanje zve-r.e Bosne z morjem so zelo skromno in ovinkaste, žoleznica pa ozkotirna. Da bi si ohladila sovraštvo do soseda, je šla ubit njegovega sina edinca. Ta nenavadni zločin sc je dogodil v okolici čačka. 43 letna Živka AntonijeviČ, mati štirih otrok, je sovražila >ose. Res je nekam čuden pojav. Med ženskami 6e je razmahnila gotova bolezen, da so začele uradne osebe napadati. Kot prva je dala vzgled za dejanja proti stražnikom elegantna dama Vičanka. Sedaj je bil že tretji primer ženskega nasilja obravnavan pred sodniki malega senata. Anica se je sprla s stražnikom, ga po obrazu popraskala in mu zbila kapo. Na vse načine at je pred sodniki izgovarjala, češ da je njo prej stražnik napadel in prijel za prea tako, da bi kmalu padla na tla. Zato se ga je oprijela. Predsednik senata; »Niste vpili: »Vam bom ksiht stav-šala?« Obtoženka: »Nikakor ne.« Bila je tako raz-togotena, da so jo pozneje morali e zelenim Henrikom odpeljati na policijo Kot priča zaslišani stražnik Anton Marolt je mirno opisal ves dogodek, ki se je odigraval na dvorišču pred džunglo. Obtoženka je v 6vojo razbremenitev in v dokaz, da ni zakrivila kakega napada na stražnika, predlagala več prič. Senat je zato preložil razpravo, da V'*-1- **«^šane od obtoženke predlagane priče. Čudno zgodbo in hude neprilike je doživel kovaški mojster Rudolf Roglič iz Stražišča pri Kranju. Obtožen je bil pred malim kazenskim senatom zločinstva hude telesne poškodbe po § 178 k. z. Državni tožilec ga je obtožil, da je 27. maja lani med prepirom najprej udaril Toneta Betona, a ga samo lahko poškodoval, nato pa je udaril z nekim topim predmetom Toneta Zupančiča po desni strani obraza tako, da mu je izbil oko in je Zupančič prišel sedaj ob oko. Obtoženec je zanikal krivdo in navajal gotove priče, ki so videle ves prepir med vsemi tremi, takrat že močno vinjenimi. Stanoval je obtoženec pn Minki, ki je drugače zelo resolutna ženska. Obtoženec je med drugim omenil: »Bil sem vinjen. Hoteli so me obesitil To mi je povedala Pepca« z Minko sta se sprla. Zenska je potem najela Zupančiča da bi me odstranil. Priča Pepca je sodnikom povedala, da je Minka dala Zupančiču za žganje in mu naročila, da na) Rudolfa napije m potem obesi. Obljubila mu je, da bo imel Tone do 6tnrti stanovanje pri njej. Dve priči Jakob Habjan in Stanko Češenj sta opazovala cel prepir, ki 6e je med Rogličetn, Zupančičem in Betonom razvijal. Oba sta odločno potrdila, da je prav 6tari Beton sunil Zupančiča v oko. Ta je milo zatulil in hudo se mu je kri vlila. Obtoženec Roglič je bil nekoliko v stran od obeh in absolutno ni udaril Zupančiča po očesu. Na podlagi teh kategoričnih izpovedb je bil zaradi zločina hude telesne poškodbe obtoženi Rudolf Roglič oproščen Stvat pa it ni končno likvidirana. Državni tožilec « ie pridržal pravico, da kazensko preganja zaradi zločina po § 178 k. z. najprej Toneta Betona, drugič pa bo predlagal kazenski prog on tudi proti Minki in Pepci, proti prvi zaradi nagovarjanja ir zločinu, proti drugi pa eventualno zaradi krivega pričevanja Zadeva bo še precej zakuhana. * »Ne kupujte, ljudje, vojaškega blaga!« Za nedovoljen nakup vojaških stvari je v kazenskem zakoniku določen poseben paragraf 122, ki strogo kaznuje take zločine in prestopke Neki France e Go-Ijevice je lani 15. novembra kupil od nekega nared-nika-vodnika nove vojaške čevlje za 100 din. Stvar je prišla na dan France je bil ovaden sodišču zaradi prestopka nakupa vojaškega blaga brez odobritve pristojoe vojaške oblasti. France je nakup skesano priwial. Bil je obsojen včeraj pred sodnikom poedincein na 7 dni zapora, pogojno ca 2 leti Kraj Barometer sko stanje temperatur !< 8* X g* — X = * 1 « c s 5c Veter Pada- vine X ~S 5? s s *> ■ =r • *x «*' c c a c (smer, jakost) m/m a "Čjo E t> Ljubljana /69*4 34 -4-5 86 10 0 — — Maribor /65-8 -8-0 90 10 0 — — Zagreb 7654 2-0 o-o 9u 10 NE, 0.3 dež Belgrad /64-0 00 -1-0 80 7 N, — — Sarajevo 7650 6-0 2-0 90 10 N, — — Vis 761-5 9*0 6*0 90 10 E, — — Split 760-3 13-0 6-0 b0 6 NE, — — Kumbor 758-7 14-0 6-0 50 3 NNE, — — Žirje 761-6 16-0 6-0 80 5 NE* — — Juipovnih 759-3 IrO 7-0 60 2 ne« — — Vremenska napoved: Delno oblačno in hladnejše vreme. Najnižja temperatura na letališču je —4.5. Koledar Danes, torek, 28. januarja: Valerijan, škof. Sreda, 29. januarja: Frančišek Sal. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus Moste-Zaloška 47. Občni zbor Društva za pravno filozofijo in sociologijo v Ljubljani bo v petek, dne 31. t. m. ob 18 v seminarski dvorani univerze kralja Aleksandra I., po predavanju g. univ. prof. Spektor-skega. Tema predavanja je: »Pelzhoferjevo mesto v zgodovini državoslovjat. Vabljeni vsi, ki 6e zanimajo. Cankarjev večer priredi ženski odsek Prosv. društva Trnovo v sredo, dne 29. januarja ob 8 zvečer v društvenem domu Karunova ulica št. 14. Na sporedu bo poleg pevskih točk in številnih recitacij iz najboljših Cankarjevih del tudi predavanj g. ured. dr. Tineta Debeljaka. Vabimo vse članstvo in prijatelje, da se tega večera udeleže v obilnem številu. Vstop prost. V vsako slovensko hišo sliko Harije z Brezij! Veliko zanimanje je vzbudila razstava risb, guachev in miniaturne plastike Staneta Kregarja in Karel Putricha. Še posebej opozarjamo vse, ki želijo imeti lep okras svojemu stanovanju, da je mala plastika K. Putricha kakor tudi živahni guaehi S. Kregarja sedaj 6 to razstavo prilika za nakup. Moška prosveta Kodeljevo vabi vse svoje člane na velezanimivo predavanje jutri 29. t. m. ob 20. uri v društveni sobi. Prirodoslovno društvo v Ljubljani bo imelo svoj VII. redni letni občni zbor v torek, dne 28. januarja, ob 17.45 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Članstvo vljudno vabimo, da se občnega zbora številno udeleži. — Odbor. Kupujem, prodajam umetnine, Demšar — Kolodvorska 30. Jugoslovanski odbor v Londonu in nastanek Jugoslavije je naslov predavanja, ki ga priredi Okrajna organizacija vojnih prostovoljcev v okviru Ljudske univerze v sredo, dne 29. jan. ob 20 v mali dvorani Filharmonije (Kino Matica).' Predaval bo bivši član imenovanega odbora, minister v p. dr. Bogumil Vošnjak iz Belgrada. Opozarjamo in vabimo vso ljubljansko javnost na to velezanimivo predavanje. Vojni prostovoljci, udeležite se predavanja poluoštevilno. — Uprava. Vstopnice za žalni koncert, ki ga v ponedeljek 5. februarja v veliki dvorani hotela Union priredi mesto Ljubljana v pofaščenje spomina častnega .meščana dr. Antona Korošca, so že v predprodaji v knjigami Glasbene Matice na Kon- Sesnem trgu. Na koncertu bodo pevski zbor lasbene Matice ljubljanske, Ljubljanska filharmonija ter solisti ga. Zlata Gjungjenac-Gavella, ga. Franja Bernot-Golobova, g. Jože Goetič in g. Julij Betetto pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča izvajali veličastni »Requiem« Giuseppe Verdija. Ves čisti dohodek je namenjen ljubljanskim revežem za zimsko pomoč. Združeni slovenski nameščenci bodo imeli svoj družabni večer dne 1. februarja v dvorani Delavske zbornice, začetek ob pol 8. uri zvečer. Ker je čisti dobiček tega večera namenjen odboru za zimsko pomoč, pričakujemo toliko bolj štev.lne udeležbe. Vse članstvo in prijatelji društva vljudno vabljeni. Okrajna organizacija vojnih prostovoljcev v Ljubljani bo imela svoj 22. redni letni občni zbor dne 9. februarja t. 1. ob pol 10 dopoldne v predavalnici Društva inženirjev v Ljubljani, kongresni tr l-II (Kazina). Pozivamo vse tovariše na polnoštevilno udeležbo. — Uprava. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Torek, 28. jan.: Othello. Red Torek. Sreda, 29. jan.: Othello. Red Sreda. Četrtek, 30. jan.: Ugrabljene Sabinke. Red Čelrtek. Opera. — Začetek ob 20. Torek, 28. jan.: Zaprto. Sreda, 29. jan.: Vesele žene windsorske. Red A-. Četrtek, 30. jan.: Hlapec Jernej. Red B. Petek, 31. jan.: Ob 15. Fidelio. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Mariborsko gledališče Torek, 28. januarja, ob 20. uri: »Habakuk«. Red B. Sreda. 29, januarja: zaprto. (Gostovair> v Mi; r ki Soboti.) Maribrski drobiž i- ....Ivo za podporo revnih učcncev v Mari-horu je za Božič razdelilo med 849 učencev (417 dečkov in 432 deklic) tukajšnjih ljudskih in me--ščanskih šol tor zavetišč 154 deških oblačil in 217 dekl. oblek, 286 srajc. 200 hlačk, 336 paro* čevljev, 41 komadov volnenih izdelkov, 18/ m blaga in 100 kom. svinčnikov. V tn namen je bilo po potrebnih obrtnikih predelanih za oblačila 798 m blaga, za perilo 548 m. Žensko društvo je poklonilo i* zbirko za primer evakuacije k tej obdaritvi 149 dekl. oblek in 122 deških srajc ter 68 parov čevljev. Dobrotne dame in zavod Vesna so mnogo obleke same izdelale, da ie bila kljub draginji tolika obdaritev mogoča. Prav tako velikodušni ! darovalci mesta, v prvi vrsti mestna občina s I prispevkom 50.000 din. Odbor izreka vsem nai-| toplejšo zahvalo, ki «o pripomogli lajšati bedo revnih učencev ter priporoča toli humanitarno delo blagonaklonjonoeti mariborskega občinstva. Dobili smo lastno umetniško-fotografsko revijo Slike slovenskih fotoamaterjev naj nosijo slovenski pečat Zagrebški fotoklub je tudi na&m fotoamaterjem pripravil presenečenje z izredno lepim novoletnim darilom. Z majhno zamudo, ki priča samo, kako ogromno delo je bilo treba opraviti in koliko nepričakovanih težav je b*lo treba premagati, je te dni izšla prva številka nove umetni$kofotograf6ke revije: »Sa vremena fotografija«, ki jo izdaja »Fotoklub Zagreb« pod uredništvom tvojega spretnega in nad vse agilnega tajnika g. A. Frajtiča in ki je postala stalno službeno glasilo Bolgarskega fotokluba, Hrvat-ske fotoamaterske zveze e včlanjenimi klubi in Mednarodne fotoamaterske unije. Navajeni smo bili na skromne razmere Niti eden južnoslovanskih narodov ni doslej imel primerne svoje fotografske revije. Bili ao časi pred prvo svetovno vojno, ko na to skoro nihče ni smel misliti. Povojna leta so nam res prinesla nekaj, kar se je moglo imenovati mesečnik za fotografijo: v Ljubljani Fotoamaterja, ki je, žal, že pred leti prenehal izhajati, v Zagrebu Fotorevijo, v vzhodnih pokrajinah pa doslej še sploh niči vse to pa je bilo v zasebnih rokah in torej pod vplivom ter interesi poeameznikov Močni fotoamaterski klubi, ki so nastali v naših kulturnih središčih in ki so počasi potegnili za seboj tudi večje kraje v provincah, »o v zadnjih letih sicer osnovali fotoamaterske zveze, toda V6e te organizacije so ostale brez lastne revij«, bile 60 kvečjemu gostje pri domačih zasebnih listih, posamezni agilni fotoamaterji pa so sodelovali in bili naročniki tujih revij. Iz leta v leto je pekla ta zavesi, klic po lastni reviji ki bi jo izdajala domača organizacija, ki pozna razmere in razume potrebe naših fotoamaterjev, je bil vedno glasnejši. Kljub usodnim, težkim časom, ki jih preživljamo, se je končno uresničil dolgoletni sen. Kdo jo bo izdajal? To vprašanje se je v klubih vedno znova in znova načenjalo in razmotrivalo. Zdi se, da je Zagreb poklican, da postane središče vsega južnoslovanskega amaterskega gibanja. Srbski del našega ljudstva je gotovo še premalo organiziran, slovenski je majhen in na robu kulturnega območja, hrvatski je številčno najmočnejši in ima prav zato nalogo še neke prednosti, ki drugim niso dane. Da pa je Zagreb svojo vlogo zelo pravilno razumel, priča dejstvo, da nove revije ni postavil na ozkosrčno lokalno nacionalno podlago, niti ne na jugoslovansko, ampak z vključitvijo Bolgarov na širšo južnoslovansko si je, če upoštevamo, kako važen propagandni element predstavlja danes ravno fotografija, prvi izmed nas nadel hvaležno nalogo delovati tudi s tem sredstvom pri kulturnem zbližanju v6eh južnoslovanskih narodov. Prvi poskusni izvod »Savremene fotografije«, ki je izšel nekako pred dvema mesecema in služil izdajateljem samo za barometer mnenja fotoamater-skih krogov, je že dal slutiti, da je Izdaja v pravih rokah ki •« ne ustrašijo naporov in se zavedajo, da mora biti list vredna slika in dostojna posoda visoke stopnje naše umetniške fotografije. Prva številka »Savremene fotografije«, ki smo le.dobili te dni, nas je naravnost očarala: Njen po-idvqi/t prodoren, udarec osvajajoč. Ni nekaj, o čemer bi mogli reči, svetovnega kalibra, je reprezentativna. ne razkošna pač pa elegantna in jo moremo brez oklevanja, pa tudi brez pretiravanja vzporediti z najlepšimi mednarodnimi fotografskimi revijami in ni dvoma, da «i bo • tem mogla utreti pot do vseh fotoamaterjev, ki jim je namenjena, in si osvojiti njih srca in simpatije. Oprema revije je v vsakem pogledu prvovrstna, sodobna. Osnutek za prikupno zunanjo opremo je izdelal naš znani fotoamater, sltkar-grafik g. Peter Kocjančič, ki ima v tem oziru že rutino in tradicijo, saj se je ravno tudi s tem že znal uveljaviti pri znamenitih mednarodnih fotografskih revijah v tujini. Vsebina revija le pisane vsebine revije posnemamo: članek •Fotografologija«, ki ga je napisal g. Ferenc Aszmai (Madžarska), »Fotografija in avtonomno izkustvo« v bolgarščini od g. Georgijeva, dalje je zanimiv članek gg. P. in O. Kocjančiča »Pot do umetniških fotografij«, v katerem poudarjata, da je pot do tehnično dobrih fotografij lahka da pa umetniške fotografije ne nastanejo brez intenzivnega duševnega dela. G. B. Milenkovič iz Belgrada obravnava »Stil v fotografiji«, a g- A. Frajtič pa zelo izčrpno »Fotografiranje pozimi«, njegov je tudi pregledni članek »Plemeniti postopki«. K vsakemu članku je dodan tudi portret avtorja. Slede celostranske stalne rubrike in aicer fotografija v barvah, fotografija za začetni- ke, amaterska kinematografija ter komentar k slikam. Zaključujejo jo fotografski nasveti, društvene in druge vesti, poročila uredništva ter pregled novosti iz književnega in industrijskega trga. Vsebina je tako pisana in bogata, da mora zadovoljiti začetnika, ki potrebuje predvsem praktične nasvete, kakor tudi starejše mojstre, ki jih že bolj zanimajo idejni članki in kritične študije. Za dobro vsebino člankov govori dejstvo, da si je urednik znal zagotoviti zadosti domačih sotrudnikov, med temi tudi znatno število Slovencev kakor so gg. Alojzij Pen-jjal, Ante Kornič, Janez Trpin, Peter in Oskar Kocjančič, Lojze Erjavec in drugi ter pridobiti znamenite tujce; omeniti hočemo samo g. L. Misona iz Belgije, g. Itala Bartoglija iz Italije, madžarski mojster Ferenc Aszman, g. O Croya iz Nemčije, ki bo za šest zaporednih številk prispeval »Šest mojstrskih pi«em«, v katerih bo na svoj način obdelal vse osnovno znanje fotografije. Posebno pozornost pa zaslužijo celostranske in sijajno uspele reprodukcije slik v formatu 14X20, ki jih prinaša oeeen. Povsem svojevrstna je »Pesem oblakov« g P. Kocjančiča, ki predstavlja tipično slovensko pokrajino, tako da je avtor tudi v sliki pokazal to, kar zagovarja v članku, da naj slike slovenskih fotoamaterjev kažejo slovensko obeležje in nosijo slovenski pečat. Dalje so prispevali g. B. Debeljkovič »V smultu«, g. V Cizelj »V zimskem carstvu«, g. N. Iv B ožino v »Kmečko dete«, g. G. Skrygin »Studijo v belem«, g. A. Skurihin »Zimo«, od prezgodaj umrlega člana zagrebškega kluba V. Župana »Bele 6anje« in g. M. Szaba pa »Delavce«. Ne dvomimo, da bodo tudi slovenski fotoamaterji z veseljem segli po tej reviji in bodo z njo gotovo zadovoljni, kajti poleg dobrih člankov in krasnih reprodukcij ima pred vsemi drugimi sličnimi revijami prav za našega človeka in sedanji ča6 še ?iosebno prednost, namreč da je izredno poceni. Ce-oletna naročnina znaša samo 75 din, posamezna številka pa stane 7 din. Naroča se pri »Fotoklub Zagreb«, Zagreb, Iliča 29-111. V Ljubljani pa se dobi v fototrgovini Joško Šmuc, Tyrševa cesta, palača Slavije. , Janko Brane. Diplomati potujejo s težkimi oklepnicami Angleži se tako boje za lorda Halifaxa, »pravega moža na pravem mestu«) da so ga prepeljali v Ameriko s 35.000 tonsko bojno ladjo Lord Halifax je bil na takšni pomorski trdnjavi res lahko čisto miren in prepričan, da se mu ne more nič zgoditi. V Ameriko je varno prispel. On, ki je bil nekoč tako vnet zagovornik miniih poravnav med narodi, prav gotovo ni pričakoval, vsaj še pred nekaj meseci ne, da se bo moral odpeljati na svoje novo službeno mesto v Ameriko z najsodobnejšo 35.000 tonsko oklepnico. Časi so danes na svetu tako resni in nevarni, da se niti diplomatje, ki gotovo niso malo pomembni ljudje, ne počutijo preveč varne, kadar na primer odhajajo na svoje službeno mesto ali pa se vračajo domov ge zlasti pa niso varni tisti, ki gre njihova pot preko voda, nad katerimi lete neprenehoma sovražnikova letala ali pa se pazljivo in skrivaj vrti nad njihovo površino periskop sovražne podmornice. Na takšno nevarno pot je moral te dni tudi novi angleški veleposlanik v Združenih ameriških državah, lord Halifax. Ker so Angieži, pa tudi Amerikanci prepričani, da bo to »pravi mož na pravem mestu«, so temu primerno tudi poskrbeli za njegovo varnost med potjo iz Evrope v Ameriko. Pa poglejmo, kako: Lord Halifax se na svoje novo službeno mesto v Ameriko ni odpeljal čez Atlantik s potniško ladjo, kakor je to navada v mirnih časih, pač pa z vojno ladjo. In še kakšno! Izbrali so v ta namen najsodobnejšo oklepnico, ki nima nič manj ko 35.000 ton nosilnosti. To je ladja »George V.«, ki so jo spustili v morje šele februarja 1939. To pa ni bila edina nova bojna ladja, ki so jo Angleži tedaj dogradili. Zaplule so takrat v morske valove še štiri enake vrste, vse po 35.000 ton nosilnosti. So to velike bojne ladje »Princ of Wales«, »Duke of York<, »Jeliice« in »Beatty<. Oborožene so vsaka x desetimi topovi kalibra 14 palcev. Ne samo ladje, tudi topovi, ki so na njih, so čisto nove vrste in nesejo celo dalje kot pa topovi, ki imajo za en palec večji kaliber, s kakršnimi so oborožene starejše ladje. Nove bojne ladje lahko vozijo s hitrostjo celo Čez 30 vozlov na uro. Mumije v zaklonišču Sedanja vojna tudi mumijam ni prizanesla. Ostanke egiptovskih kraljev bodo prenesli nazaj v »Dolino kraljev«, da bodo imeli mir pred uničujočim delom letalskih bomb. Od tam so jih bili prepeljali arheologi in jih zmotili v njih večnem spanju. Odkopali so jih že lepo število in bi z njimi lahko napolnili precejšnjo dvorano. Za najslavnejše faraone so v Kairu zgradili krasno grobnico, kje.r si je mumije teh slavnih egiptovskih kraljev lahko vsak ogledal. Ker pa nad Kairo priletijo večkrat sovražna letala, je nevarno, da bi bombe uničile tudi mumije. To bi bila velika izguba in najbolj varno bo, če jih odpeljejo nazaj, kjer so jih dobili. Tako bodo imele med vojno mumije mir, po vojni pa jih bodo najbrž spet pripeljali iz »Doline kraljev«. Angleška bojna ladja »King Georg«, ki je pripeljala novega angleškega poslanika v Združene države, Halifaxa, je danes odplula v Evropo, sporoča agencija United Press. ... J, .. Vfc- '••X Ob obalah Rokavskega preliva nastajajo vedno nove ceste, W fih (rade nemški vojaški oddelki Po Mežkih poročilih so te ceste zelo trdno zgrajene, da bi mogle vzdržati velik promet tudi s najtežjimi vozili - " . • ■* .. -■ * •- ! 31.000 tonska angleška vojna ladja vrste »Malaya«, ki je bila zadnjič pri bojih na Sredozemskem morju menda poškodovana. V sovjetski mornarici so uvedli nove uniforme in nove stopnje: admirale, generale pomorskih letalskih skupin ter obrežne obrambe. Najvišja stopnja v sovjetski mornarici je >admiral rdečega brodovja«. Tega naslova Sovjeti doslej niso poznali. Stvari, ki so vsak dan na vrsti: Svetilni plin Svetilni plin je velike važnosti. Uporabljajo ga za razsvetljavo, predvsem po ulicah, pa tudi v gospodinjstvu za kurjavo raznih plinskih štedilnikov in peči. Svetilni plin pridobivajo plinarne s suho destilacijo črnega premoga boljše vrste. (Suha destilacija je segrevanje premoga ali lesa v zaprtih posodah brez dostopa zraka.) V plinarnah napolnijo podolgaste posode (re-torte) s premogom in močno segrevajo brez dostopa zraka. Pri tej suhi destilaciji premoga nastane poleg nekaterih drugih snovi tudi svetilni plin in koks. Razvijajoči se svetilni plin je pomešan s parami katrana, vode in amonjaka. Zato napeljejo to nečisto plinsko zmes skozi {»osebne naprave in aparate, kjer se posebej izločita katran in amonjakova voda. Vendar svetilni plin še vedno ni popolnoma čist. Posebni izpiralniki in čistilniki očistijo plin še preostalh snovi, posebno takih, ki pri gorenju neprijetno diše. Tako očiščen plin se nabira v velikih zvonastih poveznikih iz močn^ pločevine. To so tako imenovani plinohrami. Od tu odvajajo plin v cevi, ki so razpredene po vsem mestu. Svetilni plin je zmes raznih gorljivih snovi, ki sestoje iz ogljika m vodika, pa jih zato imenujemo ogljikovi vodiki. Svetilni plin ima nekako sladek značilen vonj, gori s svetlim plamenom in daje precej vročine. Z zrakom pomešan je eksploziven. Ker je strupen, moramo z njim previdno ravnati. Sam goreč plin ne daje zadostne razsvetljave, zato imamo na vseh plinskih svetilkah Amerove mrežice, narejene iz redkih kovin, ki imajo lastnost, da užarjene dajo lepo zelenkasto-belo svetlobo. RADiO Program radio Tjjiihljana Sreda, 29 januarja: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Iz operet (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Šramel »Ljubljana« — 14 Poročila, objave — 17.30 Veseli odmevi (plošče) — 18 Mladinska ura: a) O plazovih (g. Janko Sicherl); b) Šport v literaturi (g. prof. Fr. Vodnik) — 18.40 Katoliška obnova v XVI. in XVII. stol- (g. prof. S. Lenarčič) — 19 Napovedi, poročila — 19.25 Nac. ura — 19.40 Kozaški zbori (plošče) — 20 Gorenjski trio, vmes poje g. Janez Ahačič: — 20.45 Reproduciran koncert simfonične glasbe — 22 Napovedi, poročila. Konec ob 22.20. O B N B B A L KRI VICK1: BIL SEM V STALINOVI SLUŽBI Cisto po vzgledu ruske boljševiške stranke, jo tudi Kominterna imela »nadzorstveno komisijo«, ki naj bi bdela nad politično moralo članov. Tista leta, ko je Stalin potegnil nase vso oblast in je boj med posameznimi smermi v boljševiški stranki dobival vedno ostrejše oblike, je vohunstvo doma postalo edini posel te ustanove. Nadzorstvena komisija je iz ruske komunistične stranke pometala vse omahujoče staiinovce. Nadzorstvena komisija Kominterne se je pa po tem primeru ravnala na mednarodnem področju. Toda med vsemi preganjaluimi orodji, ki jih ima Stalinova vlada na razpolago, je nadzorstvena komisija še eno od milejših. Drugo tako orodje, ustvarjeno v začetku kot pomožna ustanova nadzorstveni komisiji, je oddelek, ki nosi nedolžno ime »Kaderski odseke. Ta odsek je danes orožje OPU v Kominterni. Dolga leta jo je vodil Krajewski, poljski komunist, ki je bil prijatelj Džerdžinskega, prvega voditelja sovjetske skrivne policije, in dolga leta agent Kominterne v Združenih driavah ter v latinski Ameriki. Krajewski je nastavil svoje agente v sleherno komunistično stranko ter spravil vohunstvo v stranki sami na sedanjo višino največje sposobnosti. Voditelj tega »Kaderskega odseka« se vsakih deset dni snide t voditeljem določenega odseka GPU, da mu Izroči gradivo, ki so ga ibrali njegovi agenti. GPU potem te podatke ob primerni priliki uporabi. Ta policijski oddelek v Kominterni je tisti, ki danes preiskuje prav do vira vsak, tudi najmanjši sled nasprotovanja Stalinu v tujini. Posebno čuječno zasleduje vse groinje, ki prihajajo ljudem v ruski komunistični stranki od tujih komunistov, sumljivih opozicij«. K najbolj zopernim nalogam, ki so odkazane temu oddelku, spada naloga, povabljati v Moskvo tuje komuniste, ki so osumljeni nezvestobe do Stalina. Komunist, ki »i misli, da je s Kominterno v izbornih odnošajih, dobi od izvršilnega odbora sporočilo, da ga v Moskvi potrebujejo. Laska mn, ko vidi tako priznanje o svoji pomembnosti, zato hiti v prestolnico Kominterne. Ko pride tja, ga izroče GPU — in izgine. Marsikateri tak lov pripisujejo »Kaderskemu odseku«, ki po svoji ogleduški mreži ne dobiva pogosto samo napačne, temveč tudi zlobne podatke, ki naj dokažejo, da oseba, za katero gre, ni do lasu natanko na Stalinovi črti. Nikdar ne bo mogoče ugotoviti, koliko tujih komunistov so tako zvabili v Moskvo in jih tam spravili s poti. Moskva pa ima še bolj pretkan*' načine, kadar gre za obračunavanje s tujimi komunisti, ki so v nemilosti. Pomembno politično osebnost, ki uživa še kaj ugleda, je treba najprej spraviti ob dober glas, preden je zrela za končno obglavljenje. Treba ji je vzeti v očeh komunistov ves ugled v lastni državi. Ko se je to zgodilo, je pa dovoljen kratek obračun. Postopek za jemanje ugleda poteka po dobro premišljenem zasnutku. Obdolženca je treba najprej odstraniti iz strankarskega dela v lastni državi. Ko ga naroče v Moskvo, mora izbirati med pokorščino in med neposredno izključitvijo. Izbira ni težka in tako mož ostane v komunistični stranki. Toda če je to Človek, ki ima v stranki stopnjo in sloves, ga no morejo kar tako ponižati ca tekača v kaki sovjetski pisarni. Žuga pokličejo v uradne prostore Kominterne, kjer izve, da so ga zbrali za važno nalogo na Kitajskem, na Bližnjem Vzhodu ali la tinski Ameriki. * To je začetek njegovega konca. Ločili so ga od lastne stranke, ga postavili v daljno tujo okolico, kjer more lo malo doseči. Ko se vrne v Moskvo, stoji pred neizprosnim poglavarjem Kominterne. Poglavar pravi: >No, tovariš, kakšne uspehe morete izkaznti po šestih mesecih, ki ste jih prebili v Braziliji in spričo tisoč funtov šterlingov, ki ste jih zapravili?« Izgovori ne pomagajo nič. Običajni doka* — ki odgovarja dej- stvom, da brazilski delavski razred še nima dovolj politične zavesti, da bi doumel komunistične nauke, ta dokaz najde gluha ušesa. Njegovi tovariši doma so o vsem prav kmalu poučeni, svojega bivšega voditelja gledajo v novi luči — če ga niso že zdavnaj pozabili. Kominterna ga je poslala v Brazilijo, pa ni izpolnil pričakovanj! Zatem pride naslednji samoumevni korak. Mož dobi mesto v j kateri od tisoč sovjetskih pisarn. Zdaj je samo še najemnik sovjet-; ske vlade in njegova politična pot je končana. Če ima kaj hrbte-i niče, bo od tega trenutka poznal samo še eno prizadevanje, priti iz j Sovjetske zveze domov, da bo pretrgal vse zveze z njo in g Komin-I terno. To pa se ne posreči prav pogosto. Eden najžalostnejših primerov te vrste, jo bil primer mojega prijatelja, Stanislava Hubernianna, brata svetovno znanega goslaču. I Iluhermann, ki je bil med nami poznan kot Staš Huher, je med sve-| tovno vojno stopil v poljsko prevratno gibanje. Hrabro je delal v skrivni komunistični stranki ter kmalu postal eden njenih vodite-! ljev. Na Poljskem je prebil veliko zaporov in policija ga je pogost« strahovito pretepala. Ko je Kominterna sklenila, da izmenja osrednji odlntr poljske stranke, so Hubernianna poklicali v Moskvo. Tam je kmalu videl, , kako so ga prestavili v novo pisarno, ki je imela posla s ielezni-| cami. Ta železniška štorija je za Huherja bila čisto tuj svet. Zastonj } je z vso silo pritiskal, da bi ga spet poslali za strankarsko delo na Poljskem. Rinili so ga iz ene pisarne v drugo in mu dajali tako priliko, da je t vseh strani spoznal sovjetsko uradnjakarstvo. Ni pa dobil dovoljenja, da bi se vrnil k svojim poljskim tovarišem- Bil je še v Moskvi in je delal kot neznaten tajnik v kdo ve katerem sovjetskem uradu, ko so v Sovjetskem domu praznovali petnajsto obletnico po ustanovitvi Internacionale komunistične ml»' dino. Na odru so stali novi dostojanstveniki sovjetske vlade v vsc.i svoji krasoti. Imeli so genljive govore, ki so podčrtavali veliko vlogo, katero je mladinska Internacionala igrala v Rusiji in P" svetu. tiskarna * Llabliaoi Jože Kramarič ~ Izdajatelj: Int. Jote Sodja ~ Urednik: Mirko Javornik ~ Rokopisov ne vračamo ~ »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 ~