Žt. 151 V Ithaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek n Roboto ob 4. uri popoldne ter stane po posti preje-mana ali v Gorici ita dom posiljana: vse loto.........lf> K */• ...........tO „ V, „...•¦......5 „ ¦ ^rosamifi^ut. Stoike stanvjp. JO vin.,,,. ^ „S0CA" inm VnsMirJfc1, Mmbip prilog«*: Ob novem etu ..Kažipot po Goriškem In GradiSčanskem" m dvakrat v letu , Vozni red železnic, parniko« in postnih zvez", Naročnino sprejema upravnistvo v Gosposki ulici Stpv. 7 1. nadstr. v ,.Goriški Tiskami11 A. 'Gabršček. .. Na naročila brez doposlaoe .naroCnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice so računi jo po Petit-vrstah če tiskano 1-krat .(3 v, 2-krat 14 v. 3-krat 12 v vsaka vrhta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. — Reklame- in spisi v uredniškem delu 30 v vrata. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Gorici, v torek dne 28. decembra 1909. TofiaJ XXXIX. >Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavne. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi §t. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoril vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plafiati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in, druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravnUtvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soče" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-69. „Soča" in „Frimorec" se prodajate v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. AfriČ, Gle- - daliska ul.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Belinger, . Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo'9; Hen. Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hova-ski. na Goriščeku; Peter Krebelj, Kapucinska nI. 1 •, Tereza Leban, tek. . ,Tos. Verdi 11; Ana Pl¦ Jko, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar- dagna, Gosposka nI.; Jos. Schsvarz, Šolska ul.; Južni . kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma; TtUfon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (od^ov. J. Fabčič) tiska in zal. Vabilo na naročk Le še par Unij nas loči od novega leta 1910. »Soča« nastopi s prihodnjim letom svoj XL. letnik. Dolga doba hudih bojev na Goriškem je združena s »Sočo«. V zvezi ž njo je vse sedanje in nekdanje gibanje za napredek goriških Slovencev. »Soča« je upoštevan list, ker govori resnico, ker prinaša zanesljiva poročila, ker je dobro informirana in ker se bori za pravico Slovencev na Goriškem. Najbolje merilo za to, koliko je vreden naš list, so glas( vi z laške strani. Lahi se bojijo »Soče«, kar je v »Soči«, to vpoštevajo in uvažujejo, kar je v klerikalnih slovenskih listih, za to se ?- ne zmenijo ne, ker vedo, da je govorjeno za pesek v oči nerazsodnemu n zapeljanemu delu goriških Slovencev in ker vedo, da slovenski klerikalci niso nevarni Lahom, marveč jim naravnost pomagajo pri njihovem protislovenskem delovanju. »Soča« pa je na sploh upoštevan list, zato pač, ker govori odkrito \\% resnično. Kolikokrat se strinjajo ž njo tudi našerodni nasprotniki ter jej pritrjujejo, kolikokrat pa tudi pravijo manj in več fanatični Lahi, da ima »Soča« prav. Nimamo namena morda, hvaliti ,se, nikakor ne; ali omeniti smo morali to, da se vidi jasno važnost našega lista, kateri ima vendar tudi toliko nasprotnikov in sovražnikov poleg prijateljev....... Sedaj ob novem letu se obračamo do cenjenih svojih naročnikov z nado. da nam ostanejo zvesti vsi tudi v nastopnem letu, apeiujemo pa zajedno na napredne goriške Slovence, da poskrbijo, da se število naših naročnikov še pomnoži. Vedno še premalo naročnikov ima »Soča«, edino resnični napredni list na Goriškem. »Soča« je napreden list, ki ni vezan na nobeno stran, ki torej lahko govori svobodno besedo. Takega lista pač nujno potrebujemo, posebno v današnjih časih, ko so močno razorane naše politične razmere v deželi ter prav ta v zadnjem času v tako veliki meri nastala raz-oranost ovira toli potrebno gospodarsko delo v naši deželi. Potrebujemo jasnosti, potrebujemo odkrite besede, da se vendar moramo lotiti novodobnega delovanja v prid našega ljudstva. V tak namen po-^rebuj^mo poleg drugega dobrega naprednega časopisja. »Soča« stori, kar le mogoče, v tem pogledu. Zato pa je potreba, da se list še bolj razširi, na kar se bo v njem le bolj zrcalila naša dežela. Koliko je še hiš, kjer bi morali imeti »Sočo«, koliko je še mož v deželi, ki bi morali primerno današnjim časom biti informirani iz »Soče« o vsem, kar "se godi v deželi! Rodoljubi, somišljeniki! Društva! Pozivljemo Vas, da naročate in širite naš list! — Koliko je še ljudij v deželi, ki so zaslepljeni in speljani v zmote, da čisto napačno sodijo o raznih razmerah. Če bi čitali naš list, bi se poučili o resnici, in drugačna bi bila njihova sodba, drugačno naziranje; to se pravi: pra v a bi bila njihova sodba in pravo njihovo naziranje in prav b« volili!...... Vabimo na naročbo! Napredni goriš-ški Slovenci, zganite se pa naročajte »Sočo«, pazljivo jo čitajte, širite jo. Naročnina je neznatna. Če kdo ne zmore, naj se naročita dva ali trije skupaj. Dandanašnji je večja potreba kot kedaj imeti v hiši, v svojih rokah list, ki piše resnico, ki je najbolje informiran o vseh korakih in nakanah raznih naših nasprotnikov ter se borfza naše vseoSSc pravice. Goriški Slovenci! Naročajte »Sočo«! Ona je bila in bo prva bojevnica za pro-sveto in gospodarsko povzdigo našega ljudstva na Goriškem! Deželni zbor. Otvoritvena seja. Deželni zbor je sklican. Otvoritvena seja je bila včeraj ob llV-i nri dop. — Navzoči so bili: namestnik princ Hohen-hohe, deželni glavar Pajer, dvorni svet- ' nik grof Attcms, izmed poslancev na slovenski strani 9 klerikalcev, na laški strani vsi razveu dr, Ahila Veuierja, ki je opravičil svojo odsotnost. Nadškofa iu kneza dr. Frančiška Borgia to pot -ni bilo k otvoritveni seji. S l o v e n s k i p r o t i k l e r i k a l n i p o s l a u c i, pet po števil ti, s e n is o if d e I e ž i I i te seje v z n a k p r o t e-s t a p r o t i i m e n o v a n j u s t a r e g a p r e d s e d s t v a z a deželni z b o r. Navzočega je bilo polno občinstva, zlasti je imelo čas mnogo gg. nuncev z dežele zapustiti svoje faraue ter priti v Gorici gledat svoje poslance in njihove laške zaveznike. Prav zadovoljni so se počutili pri pogledih z galerije na levo stran, kjer sedijo sadovi njihovega političnega delovanja. Prvi je govoril princ Hohenohe in sicer je čital svoj pozdravni govor najprvo v laškem in potem v slovenskem jeziku. Rekel je približno tole: »Njegovo c. in. k. apostolsko Veličanstvo je blagovolilo z najvišjim patentom z dne 22. XII. t. I. sklicati na današnji dan deželni zbor pokne-žene grofije Goriško-Gradiščauske. Dalje je Njegovo Veličanstvo blagovolilo imenovati g. Alojzija Pajerja vit. Monriva deželnim glavarjem in g. deželnega poslanca Antona Gregorčiča njegovim namestnikom. Čast mi je predstaviti visokemu deželnemu zboru ta dva gospoda v tej njihovi lastnosti. — Dovolite, da voščim Vašim razpravam najboljši vspeh. Zagotoviti Vas moram, da prebivalstvo dežele čimbolj težko pričakuje delovanje zbornice. Predstavljam Vam tukaj tudi g. dvornega svetnika Henrika Attemsa kot zastopnika vlade.« Glavar je govoril obširneje, tako pro-gramatično, kakor ima on navado o takih prilikah, govoril je na dolgo in široko v laškem jeziku in v sredi par vspodbuje-valnih besed tudi v slovenščini, »l^o-zdravljam presrčno tudi gg. slovenske poslance. Zdi se mi vredno priporočati Vam, da blagovolite s svojim razumnim svetom koristiti delovanju in prispevati k rešitvi težke naloge. Bodite gotovi moje hvaležnosti, ako me bodete pri izvrševanju mojih poslov podpirali« — tako pribužno je govoril slovensko. Zahvalil se je nasproti namestniku, •n ga je Njegovo Vjeiičanstvo imenovalo glavarjem s prošnjo, naj to njegovo zahvalo sporoči na najvišje mesto. Svoj govor je končal s pozivom do poslancev za trikratni »Evviva« oz. »živio«-klic na cesarja, čemur so se navzoči poslanci odzvali. Nato konštatuje deželni glavar sklepčnost in otvori seje Navzoči poslanci so potem po vrsti naredili or. w ijno obljubo s »prometto« oziroma »obljubim«. Nato j&gLavar zaključil sejo in naznanil prihodnjo za popoldan ob 5. uri. Seja je končala ob llV-i. > Druga seja. Druga seja je bila napovedana za včeraj popoldne o 5. uri, pričela pa je po stari navadi cele tri četrt ure kasneje. Navzočega je bilo toliko slovenskega in laškega občinstva, da je bila dvorana nabito polna ter se je pobilo tudi par šip, kakor navadno. Navzoči so bili vsi poslanci potem ko jo je končno pvimahal v zbornico tudi kraški Zlobec. Deženi glavar konstatira sklepčnost in otvori sejo. Prečita se zapisnik dopoldanske seje, ki se odobri. Nato storijo običajno obljubo poslanci, ki niso bili navzoči dop. pri seji. Glavar je menda za nalašč mešal »siguor«, »ouorevole« iu »častiti«, ko je klical te poslance. Tajnik dr. Grusovin čita došle brezštevilne peticije. Glavar je hotel, da bi ostalo samo pri laškem čitanju peticij, ali Gabšček ga je podučil, da je bilo doslej vedno v navadi, da se čitajo tudi slovensko, na kar se to izvrši. Gabrščck je bil rekel, da se je že lani zahtevalo čitanje v obeh jezikih ter da radi tega ni treba nobenega predloga v -teh; aziru, ali glavar je uicnil, da Je- deželni zbor nov. (Veselost.) Med došlimi predlogi so od laške strani glede mosta v Zagraju, glede kolon-skega vprašanja itd., slovenski F r a n k o-tov predlog giede stavbinskega reda. Glavar pravi, da dene te predloge na dnevni red za točke, ki so še na dnevnem redu. Faidutti poprašan, ali hoče utemeljevati svoj nujni predlog, omenja, da so tudi prejšnji predlogi nujni, strinja pa se ?. glavarjem, ter je pripravljen utemeljevati predlog prihodnjič. Dr. Franko pa je zahteval, da se mora njegov cel predlog prečitati in sicer takoj. Ako se je lani čitala cela knjiga o pe-lagri, naj se čita tudi moj, kajti stavbmske razmere so v Gorici ravno tako škandalozne kakor politične. Klicali so pri tem napredni poslanci: »Kaj ste pa lani počenjali, ostanimo dosledni.« Dr. Franko je bil omenil, da je tak predlog stavil že svoj čas dr. Gregorčič, nakar je Gregorčič rekel, da če že leži stvar tam toliko časa, naj počaka še nekaj dni. Nato se je vzre-penčil neki furlanski učitelj Nigris, ki tudi sedi med laškimi liberalnimi poslanci ter je »protestiral« proti početju slovenskih naprednjakov, češ, da se hoče pričeti z obstrukoijo. Očital je tudi laškim klerikalnim poslancem, da hočejo tudi oni pričeti z obstrukcijo. Rekel je sicer, da priznava važnost nujnih predlogov, ali ker treba te preštudirati, morajo predlagatelji pač počakati ter se strinjati s tem, da naj se preide na dnevni red, ki ima polno važnih točk. Dr. Faidutti in potem tudi dr. Franko sta protestirala proti očitanju, da se hoče pričeti z obstrukcijo. Dr. Franko je rekel, da je bii namen njegovega predloga ta, da pred vso javnostjo konstatira, da glavar tolmači poslovnik danes tako, jutri zopet drugače, kakor pač njemu prija. Ali temu se ni čuditi, ker lani je obstruiral. Zahteva, naj se glasuje o tem, ali se čita cel predlog aH ne, na kar odgovori glavar, da je tolmačenje poslovnika njegova stvar. Deželni svetnik in tudi poslanec Pettarin izraža svoje začudenje, da se hoče zgubiti toliko dragocenega časa. Skliceval se je na točko,, o pobiranju deželne davščine na pivo, češ da bi nastala škoda, ako bi se te točke ne sprejelo ter predlaga konec razgovora. Dr. Gregorin pravi, da vsi predgovor-niki niso razumeli, zakaj je dr. Franko vložil ta predlog. Dr. Franko pa je jasno povedal, kaj smo hoteli. Tudi jaz sem lani zahteval glasovanje, ali naj se Sito ona dolga knjiga o pelagri. Danes protestiram proti temu, da bi se sploh glasovalo. Op-ravilnik naj glavar sam interpretira, kakor ga je lani sam interpretiral. Glavar je zopet rekel, da je letos nov deželni zbor, Gabršček je rekel na to, da se je že lani stavil od strani d' Gregorčiča enak nujni predlog in ta pretim* se je lani čital kljub temu, da smo mi protestirali. Kaj smo danes hoteli doseči, je jasno povedal dr. Franko. Toda glavar tolmači poslovnik po svoje, kakor mu kaže, in govornik je prepričan, da ga bo drugo leto tolmačil zopet drugače, ako pridemo sem. On bi bil rad dobil ravno isto knjigo od lani in je po njej popraševal vse laške knjigarne, pa je ni mogel iztakniti, da bi jo letos zopet predložil deželnemu zboru. Radoveden je, kaj bi letos rekel k temu deželni glavar. Nemir, katerega se je čutilo že prej, je naraščal, tako da se ni nič razumelo in-slišalo, na kar je glavar grozil, da da sprazniti galerijo. Gabršček je nato zahteva} v smislu opravihuka, da se mora dati načrte vsaj dva dni prej poslancem v pregled. Predlaga torej, naj se vse današnje točke glede zakonskih načrtov izločijo z dnevnega reda in stavijo na dnevni red še le pojutršnjem, kakor zahteva to opra-vilnik. Lahko bi se zgodilo, da zakon vsled protesta od katerekoli strani radi formalnega pogreška ne zadobi najvišje odobritve. Protestira proti temu da pridejo te točke na dnevni red danes. Protestira, tudi proti temu, da je prej dr. Pettarin že govoril k dnevnemu redu, kajti on in njegovi tovariši gredo za tistim lepim vzgledom, ki ga jim je dal glavar lani. Qlavar zatrjuje vnovič, da je letos nov deželni zbor in da na glasovanje predlog dr. Gregorčiča, da naj se opusti čitanje priloge ^— predlogu. Glasuje se seveda za Gregorčičev predlog z večino. Nato prečita tajnik Fraiikotov predlog. Gabršček se je med drugim protivil sestavi točke tretje dnevnega reda, ker so volilni spisi drugače razvrščeni, kakor so se volitve vršile ter pravi, da vidi v tem neko zahrbtnost od. strani sestavljalca dnevnega reda, ki je glavar, in da je imel glavar pri sestavljanju te točke posebne namene. Glavar je seveda protestiral. Zakon o .pobiranju davščine na pivo je bil potem sprejet soglasno. Sprejet je bil nato provizorični proračun za leto 1910. Nato se preide k točki tretji: predložitev volilnih spisov. Potrdi se Volitev' v okraju goriške okolice in v sežanskem okraju; poročevalec je Gregorčič. Tako tudi v tolminskem okraju (por. Berbuč.) Volitve za kmečke občine gradiščanskega okraja (por. Pettarin) se izroči na predlog Bombica verifikacijiskemu odseku. Potrdi se volitev iz laških mest in trgov. Volitev iz slovenskih mest »in trgov (por. Gregorčič) se izroči verifikacijskemu odseku radi tega, ker član volilne komisije g. Andrej Vrtovec v Tolnuinu ni podpisal volilnega zapisnika, ker se ni ugodilo njegovi zahtevi dejati neko reč v zapisnik. Dr. Gregorin predlaga, naj se volitev Ga-brščekova odobri, ker je brez dvoma pravilno izvoljen, verifikacijski odsek pa lahko konstatira morebitne nepravilnosti, ki pa ne morejo vplivati na izid volitve. Dr. Franko da nato nekaj pojasnil o vpisih v veleposestvu in poznejših izbrisih. Predlaga naj se potrdi.izvolitev Gabrščekova. Ve, kaj se namerava s tem, da se hoče poslati spise v verifikacijski odsek, ali gospodje naj gledajo, da se ost ne obrne enkrat proti njim. Če glasujejo za to, da se izročijo v tem slučaju volilni spisi verifi-Jkacijskemu odseku, potem dokažejo, da nimajo nič čuta pravičnosti. Nato se oglasi Bugatto in pripominja, naj se pri potrjevanju gleda pač samo na pritožbe od strani volilcev, ker takih ni, naj se smatra volitev pravilna. Izroči pa se izvolitev Gabrščekova verifikacijškemu odseku z glasovi laskih liberalcev in slovenskih klerikalcev. Volitev iz trgovske zbornice se potrdi. Posl. Gabršček je proti temu protestiral, češ, da sta bila poslanca Pettarin in Venuti izvoljena na podlagi 700 falzifi-eiranih glasovnic. Ako bi se bile volitve v trgovsko in obtno zbornico vršile na pošten način, bi bila večina slovenska. V Furlaniji je bilo zaslišanih 200 prič, ki so izjavile, da je bila volitev v trgovsko in obrtno zbornico sleparska in da sta tudi mandata iz te zbornice neveljavna. Volitev naj se torej izroči verifikacijškemu odseku, ki naj zahteva od kazenskega sodišča tozadevne akte in dokler ni kazenski proces končan, naj se volitve ne odobrijo. Dr. Gregorčič pravi, da nima nikakega vpliva, ali so se volitve v trgovsko in obtrno zbornico vršile pravilno. Volitve so obveljale in dokler niso ovržene, se tudi lahko od nje izvoljena poslanca poslužujeta svojih poslanskih pravic. (Klic z galerije: »Sramota! Slovenec proti Slovencu.) Govoril je tudi Bombic rekoč da ne pričakuje od kazenske ovadbe nobenega vspeha. Izvolitev se potrdi. Potrdi se volitev iz splošnega razreda slovenskega, ona iz laškega se odda verifikacijškemu odseku. Potrdi se volitev iz laškega veleposestva, izvolitev iz slovenskega veleposestva pa se razveljavi. Poročevalec je bil dr. Gregorčič, ki je trdil, da po nekem njegovem »računu« imajo njegovi kandidatje večino ter bi bili torej tisti izvoljeni. Tu je nastal velik hrup in nemir, in ker je bila ura pozna, je bil konec te hrupne seje. Dr. Gregorin in Gabršček sta nato odložila svoje mandate, Češ, da nočeta več sedeti v zbornici takih razmer. Edina 'vdka v Avstriji za opraue za dojenčke in zaloga perila za vozičke in posteljice. — Blago najfinejše in pri-prostejše vrste. — Varstvena znamka ,,Zum Knabenhortler". Nov oddelek za prodajo na drotmo. — Na zahtevo pošljem cenik s podobami itrezplačno. — Večkrat odlikovana tvrdia. Tovarniške cene. Moriz Guttmann, Dunaj L, Salzgries 12. Oddelek za p-odajo na drobno v I. nadstr. DOPISI. Iz ajdouskega okraja. Iz Šmarja. — Naše narodne vrste so se navdušeno sklenile ter hrabro, neustrašno stopile na branik za sveto domovino. Mlada je naša narodna trdnjava, podružnica sv. Cirila in Metoda, a že šteie častno število 128 udov, ki nam gotovo ostanejo leto za letom zvesti podporniki. Gospe, dekleta, možje in mladeniči so zbrani pod našo bojno zastavo, a ,ta četa mora postati še jačja in številnejša. Vsak ud deluj marljivo, neutrudno, kot čebela med, tako nabiraj vsak nove ude. Še sto udov moramo nabrati, da se uresniči naš ideal, ki stremi za tem, da ima naša podružnica toliko udov, kolikor je v občini hiš. Torej dragi podružničarji, odbornice, odborniki, vsak naj si šteje v dolžnost pridobiti podružnici vsaj enega uda. Posnemajmo v delu za podružnico našo neumorno, priljubljeno tajnico Tilko, k« vsa gori za na-, rodno stvar; ne boji se truda, ne dela, za plačilo in v veselje.ji je le dober uspeh. Gospe, dekleta, sledite dobri voditeljici! Da, nekatere vasi so prav dobro zastopane, a krono vseh nosijo Tevče, za kar gre vsa čast dobremu odborniku Vovku. Dne 20. decembra 1.1. se je odposlalo družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljano udnine: 93 K 86 h. Kratek je čas, ki nas druži, a že smemo biti ponosni nad lepim uspehom. Tudi z nabiralniki smo v naši občini še precej na dobrem in sicer Šmarje ima enega, a Dol. Branica dva, ki so dali: v Dolenji Branioi pri Vek. Benko 8 K 67 v, v Dolenji Branici pri J. -Stubelj 2 K 46 v, in v Šmarjah pri Filipu Stubelj 4 K 65 v. Odposlalo se je družbi skupaj 15 K 78 v. Dragi občinarji, a samo v tem ne sme-ostati naše narodno delo, povspeti se moramo še više, pokazati se moramo pred svetom, da ne spimo spanje pravičnega, da nismo suha veja na sloveskem deblu. V naši občini je veliko premožnih posestnikov, zato bi bilo prav, da bi se združili ter v desetih ali dvajsetih podpisali eden delež za narodni obrambni sklad. Ravno tako tudi podružnica prevzame lahko eden delež (200 K), radi tega se bomo morali že sedaj pridno vaditi za veliko pomladansko Oiril-Metodovo veselico, ki nam brez dvoma da omenjeni znesek iz čistega dobička. V delu je naša rešitev, zato pa naprej zastava Slave, na boj junaška kri! Iz goriške okolice. Iz Prvačiue. — Dne 24. t. m. se je posula v Prvačini vsled deževja ena Co-tičevih hiš. Poškodovala je sosedne hiše. Družba §s?, Cirila in Metoda. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prosi vse oskrbnike družbenih nabiralnikov, da iste še ta teden zanesljivo odpro, ter prispevke dopošljejo družbi direktno po poštno hranilni-č n i položnici ali poštni nakaznici. Opazilo se je, da nekateri oskrbniki pošiljajo te prispevke časopisom. To naj se opusti, sicer nima družba evidence. Domače vesti. Gosp. A. Gabrščeku je poslal deželni glavar naznanilo o današnji seji kljub temu, da je g. A. Gabršček včeraj odložil svoj mandat ter to tudi naznanil glavarju. Gabršček je vrnil naznanilo v pismu na glavarja, v katerem pravi med drugim: da odlaga mandat 1.) v izraz protesta proti samosilskemu ravnanju predsednika, ki je lani sam ex paesidio vodil ob-strukcijo, letos pa je ravno z nasprotnim tolmačenjem poslovnika zadušil odpor manjšine proti nasilstvom brezobzirne večine. Predsednik je vodil sejo z očitno sovražno tendenco proti manjšini. Predsednik je sestavil dnevni red popolnoma v smislu komiplota večine proti manjšini. Predsednik je frivolno gazil najprimitiv-nejsa parlamentarna pravila, gazil je jasna določila poslovnika, odrejal glasovanje in proglašal izide naravnost zahrbtno, da poslanci niti niso mogli razumeti, za kaj gre in kaj se godi. 2.) V znamenje protesta proti postopanju deželnozborske večine, ki je s cinično hladnokrvnostjo pogazila najprimi-1 tivnejša načela dostojnega parlamenta-. rizma in dolžnosti, kakoršnih se mora zavedati .vsaka večina nasproti manjšini. Na predlog poročevalca dr. A. Gregorčiča, ki izvršuje posle dež. odbornika z očitnim kršenjem dež. pravilnika, je bila odkazana ' moja izvolitev verifikacijškemu odseku, dasi sem bil izvoljen z veliko večino, ni proti volitvi nikakega protesta in je raz-Jog, ki ga je navajal predlagatelj, le meni v prilog. Na predlog istega dr. Gregorčiča pa je bila kar odobrena volitev dveh poslancev iz trgovske zbornice. (Glej poro-» čiio o seji!) Našel se je Slovenec, ki je predlagal potrditev teh dveh mandatov, j slonečih na tako žalostni podlagi .... j Na predlog dr. Gregorčiča je bila uničena i izvolitev treh slovenskih veleposestnikov j na podlagi praznih, nedokazanih trditev. Ta čin najdrznejšega n a s i 1 s t v a večine je bil vprizorjen v ta namen, da ostali trije italijanski veleposestniki neovirano volijo svojega deželnega odbornika! — Protestuje končno proti takemu barbarskemu nasilstvu ter izjavlja, da smatra pod svojo Častjo, udeleževati se v tako despotskih razmerah še nadalje »delovanja« deželnega zbora. V znamenju zveze laških liberalcev in slovenskih klerikalcev se je vršila včera-šnja druga seja deželnega zbora. Videlo se je, kako so se vodilni gospodje lepo pomenili med seboj: da razveljavijo volitve iz slovenskega veleposestva, da pošljejo volilne spise iz slovenskih trgov in mest v verifikacijski odsek ter da potisnejo v ta odsek tudi volitve iz furlanske splošne volilne skupine ter iz kmečkih občin furlanskih. Najrajše bi bili kar sami med seboj. Izmed 5 protiklerikalnih slovenskih poslancev je potrjen samo dr. Gregorin, od laških klerikalnih poslancev nobeden. Dr. Gregorčič ima sedaj svoje veliko veselje nad tem, da je dosegel razveljav-ljenje volitve iz veleposestva. Ni mu mar delo za ljudstvo, katerega ima drugače včasih polna usta, marveč strankarske strasti so ga prevladale tako, da je hrepenel le po razveljavljenju volitve iz slovenskega veleposestva. Zvezan z laškimi liberalci je to lahko dosegel. Kaj mu mar. če poreče vsak razsoden človek, da dela grdo delo, da je škandalozno njegovo početje, kaj mu vse to mar, mar mu je le strankarstvo in lastna oseba. Žalostno, da ima na povodcu tudi može, o katerih si vstvarja javnost sedaj posebno mnenje! Popravek. — Med zadnjimi izkazanimi darovi za »Dijaško kuhinjo« se je uri-nila v poslani nam izkaz pomota, da je daroval g. Arit. Kutin 5 kg sladkorja in 18 kg fižola. Omenjeno blago je daroval g. A n t. K u š t r i n, trgovec v Gorici. Paradiž Furlanom je objubljal Pajer včeraj v svojem govoru. Njegov govor je spominjal na govor dr. Pettarina na volilnem shodu v Zagraju, na katerem je bil navzoč tudi deželni glavar dr. Pajer. Je že mogoče, da se izvršijo najrazličnejše gospodarske reči za Furlanijo na škodo slovenskega dela dežele. Pod zvezo Pa-jer-GregorčiČ je doslej lepo zorela pšenica za Lahe, sedaj jim obljublja paradiž. Zakaj pa ne? Slovenski klerikalni poslanci bodo pokimali k vsemu pa bo gotovo, kar želijo Lahi. Radi lepšega je utaknil Pajer v svoj govor tudi nekaj splošnih pptreb ter se ta-knil celo železnice iz Sv. Lucije; doslej nam je znano predobro, kake tež-koče je že stavil deželni odbor proti železnici od Sv. Lucije proti Bovcu. Prej bo tekla ona iz Gorice v Črvinjan, ki je čisto nepotrebna, kot pa tako potrebna iz Sv. Lucije! " Vsled zveze Gregorčiča s Pajerjern se obetajo goriškim Slovencem vedno hujši časi. Popolnoma hočejo zagospodovati Lahi nad Slovenci; zato pa je tudi imel Pajer drznost imeti v otvoritveni seji govor, sličen onemu, kakoršnega je bil spustil v Zagraju nad furlanske volilce Pa-jerjev eksponent dr. Pettarin. Tržaški škof Nagi je imenovan koad-jutorjern dunajskega 90 let starega kardinala Gruscha, m sicer cum jure successio-nis; Nagi postane po smrti Gruschevi nadškof in knez na Dunaju. Primorski Slovani mu želijo srečno pot! Storil je dosti slabega v tržaško-koperski škofiji. .. O poohlastilnem zakonu gledč trgovinskih pogodb z balkanskimi državami so pisali klerikalci cele jeremijade, kaka nevarnost da preti našemu kmetu, ako se odpro meje za uvoz tuje živine ali mesa; deklamirali so, da bi to pomenilo smrtonosen udarec za našega kmeta. Ali sedaj je pooblastilni zakon vendarle dovoljen. Klerikalci so sami ubili svojo ob-strukcijo, o kateri so, ko je kazalo tako, kričali, kako je potrebna in koristna, in pooblastilni zakon je dovoljen. Prej je bil tako nevaren, prej so dvigali pesti ter trdili, da bodo že znali varovati koristi slovenskega kmeta pred pooblastilnim zakonom, sedaj pa so obmolknili ter potrdili, da naj se le dovoli pooblastilni zakon. Poprej so kričali, koliko bo škodoval pooblastilni zakon slovenskemu kmetu, sedaj pa bodo pisarili in govoričili najbrže, koliko bo koristil slovenskemu kmetu! — O, ti, ubogi slovenski kmet, kako te imajo za norca klerikalci! Kje sta bila goriška klerikalna državna poslanca? Kako sta varovala koristi tistega kmeta, kateremu vedno zatrjujeta, kako se brigata zanj in kako delata v njegov prid?! Najnovejše narodno izdajstvo klerikalcev. — Na sploh zbuja veliko ogorčenje najnovejše izdajstvo klerikalcev v kranjskem deželnem šolskem svetu, ki priča, da hočejo klerikalci tudi kranjsko deželo izročiti Nemcem, če jim ti pomagajo dušiti napredne učitelje. V Belipeči na Gorenjskem je že pred letom bilo razpisano nadučiteljsko mesto. Okrajni šolski svet v Radovljici je prirno loko predlagal Slovenca Potokarja. Vladin referent Kaltenegger je takoj iznašel, da je bil Potokar 2 leti prej dejan v disciplinarno preiskavo, zato se je mesto na novo razpisalo. Potokar je bil na novo predlagan prirno loco. V deželnem šolskem svetu imajo Slovenci veliko večino. — Tudi med klerikalci, ki jih -je šest, jih je nekaj na prošnjo obljubilo glasovati za Potokarja, kojega disciplinarna preiskava je bila že končana. Klerikaicisoskle-n i I i z N e m c i tajen dogovor in j i m p r o d a 1 i B e 1 o p e č. V seji deželnega sveta, ki se je vršila pretekli teden, so se klerikalci vzdržali glasovanja, da je imel Potokar .3, ko-čevarski kandidat Krauland pa 3 glase, na kar je predsednik Sehvvarz dirimiral za Kočevarja. S tem je Belapeč, kjer bivajo tudi Slovenci, za Slovence izgubljena. —-Pa naj kdo verjame klerikalcem, da se borijo za boljšo bodočnost slovenskega naroda! Cerkljanske podružnice slovenskega planinskega društva občni zbor se bo vršil dne 6. prosinca 1910. ob 7 uri in pol zvečer v )rostorih gosp. Petra .furmana v Cerknem. Dnevni red običajen. Za slučaj, da bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, vrši se uro kasneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem števila udeležencev. Silvestrov večer v koči na Poreznu. — Na izraženo željo slovenskih planincev priredi podružnica »Sov. plan. društva« v Cerknem dne 31. t. in. Silvestrov večer v koči vrhu Porezna. Pot je sedaj takore-koč brez snega in vsled tega tudi neizvež-baniui planincem lahko dostopen. Koča bo zadostno preskrbljena z jedjo in pijačo. Vspored večera r" 19 nji namen, naj se pridno poslužujejo teh zavarovanj. Poživljamo tudi vse nase vplivnejše osebe, naj se posvetijo po možnosti sodelovanju pri tem narodnem, ob-rambenem delu, naj vsakdo priporoča v svojih krogih ta narodna zavarovanja in naj jih res skusi razširiti v naše kroge, ker bo le tem potom mogoče doseči vspeli, :ki.se..n.amII,pbeta s. to j.dejo. , ^ §ol{olsl "»anJBih trgovcov in obrtnikov v Ooi-lni katerih nn dolTell (In Vin v mostu) nltite n"• polna? ker* nikjer no IiiRorirnjo. Skodn ni mnjhna. v . Redka priložnost. Od neko tovarno, ki jo trpela vsled po-Kara mm kupil eolo ostalo zalogo volnenih odej, na Icojili so komaj- prana madež« vodo. Iste razpošiljam == 3kom. za K 9- = Odeje so jako pripravno za vsako boljšo niso in zelo gorke. OTTO BBKBRA, c. kr. fin. nadzornik v p. Nachod (Češko.) (mouitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C in HI. bodi Dam sueta dolžnost! Rabite zmiraj Eustomaticus dr. Alfonza Milani Ja. Najboljše čistilo asa zobe. Dobiva se v prašku ali v tubah v parfimerijah, mirodilnicah in lekarnah Za prodajo na debelo se je obrniti na g. dr. Alf. Milanija v Veroni v Italiji, ali pa v Roverettu — Trentinsko. a. . Podpisani se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam z obilnimi izrazi sočutja in tolažbe pomagali preboleti hudi udarec, • ki nas je zadel s smrtjo naše ljubljene, nepozabne hčerke oz. sestre Alojzije. Predvsem izrekamo iskreno zahvalo č. g. župniku Fr. Klopčič in c. g. vikarju Fr. Hliš, cerkvenim pevcem in pevkam za ginljivo pelje v cerkvi in na grobu, dalje domačim dekletam za častno spremstvo na zadnji poti, sorodnikom, prijateljem in znancem ter končno vsemu občinstvu za obilno udeležbo pri pogrebu. — Bog povrnil BUKOVO, dne 23. decembra 1909. Mef Dominik Andrej bratje. Andrej Močnik, < Marija, mati. Marija, sentra. Izšel je priljubljeni 0. najpopolnejši letnik »koledar za kmetoualca" s posebno izbrano in mnogovrstno vsebino v vseh strokah kmetijstva in gospodarstva. Noben kmetovalec, trgovec in gospodar naj ne bo brez tega praktičnega koledarja, kateri mu bo v vseh zadevah dober svetovalec. Knjižica je v žepni obliki, ima tudi praktični zapisnik in je vezana v močno usnjeno imitacijo ter velja brez poštnine K 160, s poštnino K 1-80. Pri 10 iztisov se da jeiliiejja za nameček. Naroča se pri IV- BONAČ-U V LJUBLJANI. BHE Znesek naj se pošlje naprej. Prva goriška dražba za čiščenje podov MaMa ntieaS - GORICA - GMališta lica 8. Zagotavlja najdovršenejšo izvršitev čiščenja kakoršnegakoli poda. Cene nizke. Ant. Brešcak-u v Gorici, v Gosposki ulici Št. 14 (v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo naše gostiiiiarje in restavraterje so priljubljeni Orkestrijoni Lahko navijanje. = Igra kakoršenkoli komad točno in lepo. .—~ Najugodnejši plačilni pogoji Zastopstvo za Primorsko Rajmund Kren - Gorica ulie& Teatro. prihrani kdor kupi izgoiovljeno pohištvo pri izbere pohištva vseh slogov sa vsaa stan, priprostega in naj- finejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica | za tapecirano pohištvo. Cene brez konkurence. Različno pohištvo iz železa ndobe na šipe in platno, ogledal« žima in platno. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. (V lastni hiil, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) -Telefon it. 79. RaCun poStne hranilnice Štev. 837.S15. Ns občnem zbor« dne 30. maja 1909. se je določilo * enoletaT^l^* Se °Jrestu3ei° P? *V.%. Stalne veCje vloge z n!ea lama P J P° dogovoru- Reatni dav<* plačuje pofojil- Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. »**„J*0!*01"? se .daJ°*° zadružnikom na vknjižbe, po 5V.%, na varščino ah zastave in na men jice po 6%. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta-J908. 8 61 80 8ffifaL» 31* dLc'190?;: Zadružnikov 1904 z deleži v znesku lellln?« ^HraniIne ylog«: 1,727.304-70. Posojila: 11175527' "" Reservni zaklad: 90.23005. - Vrednost hiS: Pozor! Slouensko podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča dne I), fehr. 1909., na novo otvorjena velita mannraktnrna trgovina Franc Souvan sin. v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu štev. 22 v Ljubljani. Najlepši in najkoristnejši dar za božične praznike in novo leto je gotovo šivalni stroj z znamko „PFAFF", Pfaffovi šivalni stroji so svetoviioznani kot najboljši znamka za šivanje in umetno vezenje. Stroj teče na krogljicah in Siva brea šumenja. Edina zaloffii in zastopstvo Jos. Dekleva Gorica, ulica Miuiicipio št. 1. (V /alogi se nahajajo razne vrste šiv. strojev in tudi 2nLmka „Orig. Victoria po nizki ceni.) Due ueliki posestui Kapitanija in Mazurija prvo čelrl in drugo pet minul, oddaljeno od postajo Markovac želozniee TrsL-Buje, v okraju piranskem, v slovenskem delu Istre, sle pod ugodnimi pogoji na prodaj. Kapitanija obsega nad 250 oralov, ima dve hiši (gosposko in kmelsko), veliki hlev ia še posebno gospodarsko poslopje; čisti kala-slralni dohodek nad 1273 K. Mazurija obsega blizu 100 oralov zemljišč najboljše kvalitete, ima dve hiši (gosposko in kmclsko), veliki hlev in veliko klel pripravno za vinsko trgovino; čisti kalastralni dohodek nad 014 K. Natančne poizvedbe pri g. Edvardu Do1«im'-ii, veleposestniku v Orehku pri Prestraneku ali pri g. lir. Matej« Protnerju, odvetniku v Trstu ali pri Posojilnici v Voloskem. not. spri« g = 5500 = | . potrjenih zdravniških in privatnih ičeval potrjujejo, da najuspešnejše odstranjujejo. KaiserjeVe prsne karamele — z znamko treh smrek — hripavost, zasliženost, katar, brcni in oslovski kašelj. Za (§opišl