Št. 94.                             <     V Gorici, v torek dnft"2.r>. novernbra 1902.                             Letnik IV.
l/.li;ij;i   vs;ik   torck   in   sohoto  v
I,.,!,,,, u|, | | ,,,-i |,iv<l|ioliln<' za im-slu
I,.,. ,,;, ;; lin pn^oMne z.i il<'/.clu. Aku
p;i<li'ii;il;i (Infvii praznik i/.i<k- ilan prej ol,
li./vfčcr. Slain' pn |x»sli pn-joiriun :tli v
tidi-iri n;i iloin pošiljan rHnlHim N K..
,„,]],.,no  .j.   K.  in   <VlrllH.iio  I   K.
|>i'O<J;i.j;i *'" v' ''"i"i("i v tol>;i!<;irii;iii
S c h w ;i r '• v ^'"Iskili nlii'ali in .1 e i-
I ersitz  V Nurskih  nlic;ili  p<> 8   vin.
(Zjutruiijo izriaujc)
I                IJjrcdiiištvo in upravnlštvo se
I    nahajata   v   «.\ a r o d n i   t i s karn i>,
ulica Vet.urini h. St. 9.
L)oj>isp je nasloviti na uredniätvo,
'»(jlaso in naročnino pa na upravniStvo
! «Gorice>. Ofrlasi se ratunijo po petit-
J    vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po
12   viu.,   2-krat   \-o   10   vin..   3-krat   po
8    vin.   Ako   se   večkrat   tiskujo,   rai!u-
nijo se po pogodbi.
Izdajatelj  in odgovorni  uicdnik Josip Marušič.
Tiska. „Narodna tiskarna" lodgov. J. Marusici.
Neozdravljivi bolnik.
Takega bolniLi m•incla nirna svet,
k;ikoi" ,)<" ,,češki» jezikovno vprašanje".
\M dohro vc(!i>, kaj mu je, vsi poznajo
zdravilo. ki hi n>u v jednem Irvnutku
pornagalo, in vrri<!;¦ r nif»ra <'^iuli tržko
bnian, viseu mora „mhmI /,r Ij«*nj' rn m
smrljo" in /.;;kaj V Jrdino zaradi t"ga,
kcr inn no dajo, — ker mu nnccjn
dali nnega z d r a v i I ii! Pa jo zares
ludno ! Ako hi v navadnem življonju
imeli hflnik«, oognr holo/on poznamo, in
poznamo tudi zdravilo. s pomocjo kat'-roga
bi odpravili bnlozon, — pa hi to,ua ču-
dotvorrippa srpdstva bolniku n p h o tpli
dati. rnoraÜ hi nas smatrati za krutP,
brez^rene in nPii^müjpne ljndi In kaj se,
ako hi od zdravja in življpnja takpga
boin'ka odvisplo marsikaj, — ako hi bil
la bolnik razurnpn pospodar, broz kate-
rega hi jpdno eelo ogromno pnsestvo
razpadaln in moraln razpasti ? ! Mogoče
da sp nahaja takib bolnikov, ali če pp. jih
pahaja, — kaj si nioramo rr.is 1 iti od
onih, v katPrih oblasti jp, reSiti jim
življpnip? Ali np morda. da so brpzob-
zirni sobienozi in zlnbnpži, kateri pri-
('¦akujpjn od — smrti bolnika za se ve-
likih korislij ?
In zaros „ČP^ko jpzikovno vprašanie"
je bolnik. od čpgar srnrti priöakujpjo
ogronmih koristi najgrši spbičneži
tp^a a v p t a — pangprmani ; ali od
% i v I j p n j a in z d r a v j a lpp:a bolnika
priöakuj'jo vplikih koristi zoppt drugi,
ki hoc'pjr» resiti z bolnikorn vrpd ono,
kar n:ij hi padlo v žrelo sebičnežev po
njpjjovi — smrti.
Znradi tpga se vr^'i ob njpgovi
postclji volczaniiniv in npvaren boj —
mpd svdrnžniki bolnika in njpgovimi
prijalphi. Vršijo ^ß iipprestana posveio-
vanja, n^prp-lani poskusi — na strani
jcdnih, kako hi to zanimivo življpnje
otfli. na slrani 'Iru^ih pa. knko hi jp
najhilrpjp .-pravi i «? svcta. Jedni ko drn«i
Cehi id Vscnemci — iruajo oslro
ozntfčpno slališčo borbe za življcnje in
smrt bolnika, a mpd njimi v sredi je
avstrijsky vlada, jo dr. Körbor, „zdravnik11
bolnikov in zajedno tolmač oboje,-
s t r a n s k i h žt lj in zahtpv, obojpstran-
skih intPresov, in ta „posrpdovalec>l igra
'I'uHno, dvoumno ulogo.   Danes je. kakor
da hi IioIpI jedno. jutre zoppt, kakor da
hi hotel druyo. Maxne zrnesi je ž(> \>o-
nujal bolniku, sredstva, katera nai bi
pomnyala bolniku, a bi tudi zadov< Iji'a
sovražnike njegovKa obstanka, — a vsa
ta srpd^tva so se iz' azaU kot neprava
in taka. kakor da dr Kö>ber noče za-
resno ni jpdnejja ni drugega.
In zdaj so prišla na vrsto zopet
druga zdravila, — kakor npkak sad ne-
prestanih pogovorov in pogajanj mej
minislerskim pred^ednikom in posamez-
nimi strankami češko  ¦— nernškc sprave.
Govoriti sp jp zae'plf» n — koaliciji:
..knRÜriia" nai bi bilo nainovpiš*1 zdravilo.
katprn lioöpjo dati ,.notpr" neozdravlji-
vPmu bolnikn
Tp dni so bili ?p;5ki mim'ctPr dr.
Rpzpk. čpska po«!anuR dr Fa^ak in
dr. K r a rn a r v Pragi, da sp dogovore
z vod«tvom mladoč^škp stranke, da bi
isto dovoh'lo. da na Dunaiu. pod goto-
vimi pogoji, fp^ki za«topniki np mo-
tijo parlampntarnet?a dela. Parak je za
tem obi«kal dr. Körbprja v njpgovpm
privatnpm stanovanjn, da se ž nj;m po-
svptujp, ali bi sp ne dala skovati npkaka
k o a I i c i j a. ki bi dovedla parlamentarno
življenje v normalen tir. Radikalni češki
listi pišpjo, da je ta korak storil dr.
P a c ä k na svojo roko hrpz poohlastila
ostalih epskih poslancev. Dr. P a c a k pa
sp'oh vse to zanikuje.
Ali bodi si temu kakor hočp, gotovo
je, da jp mnogo čeških po«lancpv. ki se
žpdolgo ppčajo z mislijn k^alicije. Pražka
..Politik," glasilo cp^kp konservativne
strankp. vp cpIo povpdali, da se na xec
kraiih tndi ž»» d^loru-pjo podmbnosti, iz
katpnh hi imt'le epstnjati pogodbe poje-
dinih strank. ^atPre bi se o svojem času
predložile kroni.
Po   teh nncrtib naj bi dr.   Korber
seslavil  tako koalicij^ko   rninisterstvo,   a
on sam naj bi rnu  o^tal predsednik,   kor
danps je gotova   stvnr :   ali   padi   minis-
terstvo.   ali   naj   se   razpu^ti   parlament.
Za prvo   je   dr.   Korber   baje   bolj   dov-
zpten za — padec njegovega sodanjega
ministerslva, s katerim   pa   da   ne   pade
on, rnarvec da zbere okoli sebe „kabinet"'
; za   poskušnjo,   t. j.   ,.kabinet   koalicije."
! sestoječ iz razli^nih strank. On toraj po-
i spešuie misel  koalicije.   V ta namen   je
konleriral že z dr. Derschato,   gro-
r»>ru Stiirghkom, baronom Lud-
w i g s t o r I o m, grofom W o d z i c k i rn
in dvornim svetnikom M a r c h c t o in.
Ali dr. Körber je s tpmi koriffjrpn-
c»mi le omlatil — o v e s, kateri moli
konju, da bi ga vjpI, — narnreč da bi
pripravil stranke za najnovpjo vladino
potrei>n — zavojno predlogo, o
kateri želi, da bi pri.sla čim prej vprvo
branje. K<t pa to ni mogoče brez
nravnanega OeAko-npmškpga prepira, a
poslpdnjpga tudi ni mogoče uravnati s
samimi bespdami brez dejanj, — zato
si je mislil dr. Körber: gospodo
rn o r a b i t i n k r o t i rn s portl'elji.
Kaj za to, ako dam vsaki stranki par mi-
nistrov? Ali to ne pojde tako gladko.
Naj prej spravo, potem portlelje ! Dr.
Körber želi. da se prej reši jezikovno
vprašanjp. potem pa da se sestavi koa-
licija. kajti brez reäenega jezikovnega
: vprašanja bi tudi s koalicijo prišli le z
dezja pod kap. ali z drugimi bpsedami :
¦ n^zjedinjenft stranke bi v koalicijskem
ministerstvu uprav pr^dstavljale v jedno
kletko zaprte — divje zverine. ki bi se
potem že hujp mesarile nego poprej.
To naziranje se je že pokazalo na
strani nomških nacijonalcev. Pri kon-
Iprenpi i. dvpma stranKama, katpro je
imf1! dr. Körbor dne 14 t. m., so dali
Vsenpinci razumPti. da bi tudi v novi
koaliciji hoteli nadvladati ter da bi še
posebno hoteli omejiti vpliv krščanskih
socijalcev in npmških konservativcev.
Poljaki so sicer tudi zavzPti za k«oa-
licijo, ter so se že razg( varjali z voditelji
nemskih strank, da pomoreio urpsničenju
te misli. Ako se torej ta misel   uresniči,
bi bilo novo koalicijsko ministerstvo se-
stavljeno   tako.   da   bi   dr. Körber   ostal
predsednik   takemu   ministerstvu, v   isto
pa bi prišli   člani   eeskei;a  in   poljskega
kluba in člani  nemžke levice.   Tako mi-
nisterstvo   bi   sicer   še   davno   ne   bilo
p r a v o   koalicijsko ali prav za prav —
avstrijsko ministerstvo, ker bine bili
v njem   zastopani  vsi glavni   narodi av-
strijsKi, — flli   bilo bi   koalicijsko   mini-
; sterstvo.   kakoršno   si   želijo   radikalne
' parlamentarne stranke. Ali kakor rečeno,
in v tern   ima dr. Körber   pač   prav, —
; brez rešitve češkega   vpraäanja je koali-
i cija nprnogoea,   kajti že v kratkem  času
bi šla ista rakom žvižgat ter bi razrnere
še le poslab^ala Ako je bore rCeljeu
vrglo jedno koahcijsko ministerstvo. kaj
bi je ne —- tfeäko-nemäki prepir.
No. čuti je tudi glasov, da ob danih
odnašajih pod gori navedenimi pogoji
koalicja splob ni rnogoča, ker nobena
stranka ni pri volji prijenjati v vseh
rečeh.
Zarad: tega moramo srnatrati ^češko
jpzikovno vpra^anje*1 ie nadalje za bol-
nika, kateremu ni pomoči. ker zdravilo,
jezikovna jednakopravnost čeških in mo-
ravskih Cehov z Nemci —, katero jedino
bi pomagalo, mu odr^kajo baä oni, kateri
bi imeli koristi od tega, ako se to vpra-
šanje spravi s sveta.
Položaj postaja nevaren. Nemci ba-
hato zatrjujejo, da prodrö tudi brez koa-
licije ter da so si svesti svoje zmage in
da imajo časa dovolj. Vse drugače se-
veda Čehi in avstrij«ki Slovani sploh.
Nam se jako mudi, da čim prej spravimo
na varno svoje narodne pravice, ker le
predolgo že smo čakali, — tako severni,
kakor južni Slovani. Ali z nami jednih
misli bi morala biti tudi vlada sama. ako
noče. da postane s časom — in morda
celo kmalu — tudi Avstrija neozdravljiv
bolnik.
Ustaja v Macedoniji
in rusko-turška zveza.
(Dalje.)
Naravnost strašna so poročila o
grozodejstvih turSkih bašibozukov v Ma-
cedoniji, ki se dogajajo zdaj.
Naj v prvo navedemo izpnvedbe
Borisa Saratov a, glavnpga agita-
torja za macedonsko ustajo, nasproti
uredništvu zagrebškega „Obzora^, ko je
po dvames^čnem zaporu v Belemgradu
pribežal v Zagreb.
Saratov pravi : „Položaj v nekaterih
vilajptih ni bil še nikdar tako grozen
kakor zdaj. Turška vojska, porazdeljena
po krščanskih trgih in vaseh, izvršuje
nepopisna nasilstva proti onim, kateri na
povelje turških oblasti nočejo izročiti
skritega orožja. Ječe, umori in rop so na
dnevnem redu. Ta anarhija je naravna
p^sledica spložne finančne mizerije v
turškem cesarstvu. Davkov priteče ko-
maj toliko, da se pokrije krivični letni
proračun   od   130 milijonov   goldinarjev
LISTEK.
' Küpa grenkosti.
(Odlomek iz večje povesti.)
Unlgurski: .1. H. Ulaak,» v.
I.
Uboga mati Nada! Siromaštvo v hiši,
kopica otrok, a moža še ni iz plujine. In
vendar se je pričakovalo toliko od njega,
da osreei ženo in vso družino ter —
kot izobraženpc — preustroji vso obcino.
Izgubljena duša — pogoltnila ga Rumu-
r.ija!...
V teh stiskah se jo mlada bči Slo-
janka siloma odtrgala od niatrnno. roke.
Zapuhtila je rojstno vas in h šo. v katpn
je hila odrast'a ter odšla v dru^.t, služit
k nekrmu bogatomu kmctu. ILtda «i je
tako pndobiti hrano in obloko, pa so
morda počasi tudi poroeiti. I) kle je bilo
že za žensko; a mati Nada joj iv imolu
kaj dati, in to jej je zolo liudo delo. Pa
tudi v alužbo bi je rada ne bila dala, ali
kaj se je holelo. So Bog (^uhvaljen), da
jo je kdo hotel!
Stojankin gospodar je bil v Dobrini,
v šumenski okolici. Bil jo pnjatelj Lulea
Boriča, njenega očeta. Obetal je, da bo
dekle pri njem, kakor doma. Tako je za-
trjeval ter sp hvalil, da je storil že mnogo
dobrega in pomagal   raznim  siromakom.
—  Res,   bili so   tudi dohri   in   usmiljeni
ljudje v vasi;   ali bili so pa tudi   neclo-
veški, da Bog   zagrni !   Vr svojo   nesreoo
je prišla Stojanka v roke takega slabega
človeka.
Njpn hinavski dobrotn'k ni poznal
sam pokoja, pa tudi ni privosöil no po-
čitka ne dobre besede nikomur v hiši —
hili laslnim sinorn iti hceram ne. „Dollar   \
—  dcnar, grosi — zlati !" to jc bilo vedno
v njegovih   ustih, to je hotel   izkop iti iz  j
erne   zeinlje;   ni pa   znal   denarja   prav i
rahiti in se ga prav voseliti.  In öim voč
je imel,   toliko   bolj je bil   diol in skop
—   njpgov   ,.bog-' jo   bil   donar    Kai   jo
človekoljuh|o,   kaj   usmiljonj«» in dohroia  i
—  o torn mti cujti  ni  hotel. S|irojomal je
^ieer v bišo   slugi^   in   služkinjn,   da jiin  :'
„stori dobro", dn jib   pr< brain;   ali znal  ¦
si jo dohiti od nj h do^otkrat vee.ji užitek, I
npgo je bilo da.no lim placilo. Prod Ijudmi  !
pa so j(! h inii in kazal pravcga kristjana : j
hodil jo vsako  drugo, ali   trelje   leto na
sv. Goro, zažigal v cerkvi   debele  sveče
ter se globoko poklanjal in se pogostoma
postil. Če je prišel kak revež k njegovim
vratom. ga je sprejel;   ali   znal si je iz-
koristiti njegovo stisko. Posoial je ljudem
donar, da si kupijo vole; ali daja! ga je
za take  obresti, da ga   človek ni mogel
plačati celo življenje niti z denarjem, niti !
z delom. In preprosti   ljudje so ga še le !
hvalili:                                                          '
„Ali ga vidite, no!  — so dejali — '
svčt človek; sprejetna siromake, posti se,
; iii v cerkvi tako zve-.to moli, pa poljublja
:  svotniko,   da se cujt» tje na drugo  stran
; cerkve'4.
i            V tako roko jo pri.Ala torej nesrečna
Stojanka. V.sled toliko hv.ilojo je izrocila
mati oiipinu clovoku, ne da bi g\ bila
poznala od biizo, kak mož je to.
!                                  ii.
Mda, nedolzna sirota je pazila, da
:' bi opravljala d^>bro svoje kmetč^o dolo
¦ tor bi ugiHÜln gospodariu; ali njegovo
I pusto, knnipnito srco ni ho'elo videti tega.
! Srobroljubjo ni pustilo srcn, da bi bil
i pomishl, da je tudi ona božja stvar. Trp-
Jjeiliö  ill Uiuke. s kalerimi   in  ift  nhkluHnl
so bile neizmerne — čez moči nesreOne
deklice. Morala je hoditi po vodo v mrzlem .
času, ob poledici, in to po trikrat na dan
s težkimi vedrci na ramenu; in verige
so se jej zajedale v mehko rame. Mirala
je napajati zjutraj in zvečer po šest parov
volov izpodrecana in bosonoga. In vse
to je opravljala ubožica potrpliivo. po-
bešenih očij, se solzami oblita, da bi le
uslužila gospodarju. Po leti je morala ob
nnjveeji vročini kopati ali žeti ali nositi
skupno z drugimi bolj močnimi; toda
nihče je ni vprašal: ali ni to pretežko
za njo. ..Mora delati, da si prisluži kruha"
jo govoril njen ošabni dobrotnik. Rada
bi bila shšnla vsaj eno prijazno besedo,
vsaj najmanjse priznanje; ali sprejemala
jo le grajo, psovanje in zaničevanje. In
vse to samo za oni suhi kruh, ki ga je
močila se solzami, ko ga je uživala. Ali
kaj pa je holola storiti? Ali naj bi bila
šla k materi ter bi jej potožila svojo
tugo ? Ne, s tem bi bila le pomnožila
mate) ine britkosti.
S kakim srcem, s kakim   pogledom
naj bi šla zdaj k materi'?"'  je premise-
zu d v or sultana Ab da I Hamida,
dočim državni aradniki leto in dan ne
dobijo nobene place. Lahko si je misliti,
da aradniki. ki tako ne dobijo place,
iäcejo in najdejo vsakovrstnih sredstev,
da se ohranijo pri iivljenju. Eto pri-
mere : Solunski vahuli jabiga Ehedim paäa
je vedel, da je v selu Demir Isar Bolgar
Hp 1ri A. Doveev jako bogat človek. Poš-
Ije rnu pismo in zahteva od njega poso-
jilo 500 turäkih lir. Hadži Dovčev je ve-
del, da bi mu Turek denarja nikdar ne
vrnil, zato mu odbije zahtevo.
Iz maščevanja nad tem proglasi paša
Dovčeva glavarjem revolucijonarnega od-
bora in pošlje v üemir U&r četo od 100
najbolj divjih ba^ibozukov pod vodstvom
bimha-paše Zia Reja z nalogom, da po-
!ove Clane revolucijonarnega odbora
Divjaki udero v vas, razderejo hiso in
poslnpja Doveevo, zvežejo ga in od-
vedo ob jednem z ueite'jem Koljanovom
in duhovnikom Teodorom Žene in otroci
teh ubogih >o od strahu pred ubijalci
zbežali v cerkev. a mej tem so bašibo-
zuki ropali in kradli po vasi in vzeli, kar
so dosegli; starčke in otroke pobili, a de-
klice onečastili. Dovčeva, učitelja in du-
hovnika pa so mučili na vse naeine, ter
jih silili, da i2povedo imena članov revo-
lucijonarnega odbora. Za tem so jih od-
vedli v solunsko jeoo ter jih tam zouet
do krvavega mučili. Tam so bili zaprti
mesec dni, dokler se ni Ehedim-paši
pusreoilo dobiti za nje odkupilo 1200
turžkih lir, na kar jih je izpustil. Na ta
nacin si je solunski vali priskxbel potreb-
nega denarja. Ta primera jasno govori
o stanju krščanskega prebivalstva v Ma-
cedoniji. Pa äe jedno primero o muče-
ništvu macedonske raje. Sin dedeagaš-
kega mutešarifa Zia-paše, Bekir-Bej,
se je zaljubil v le • hčer armenskega
trgovca efendija Kirkoriana in jo je
nesramno zanledoval. Ko je trgovec za
to izvedel, mu je aporočil, naj pusti nje-
govega otroka, Na to je mladi Turčin po-
slal neko noč šest razbojnikov v hišo
Kirkoriana, ki so abili trgovca, njegovo
ženo, dva brata in jedncga sluzabmka, a
hčer odvedli so siloma v goro Dervent,
kjer je čakal na svoj plen Bekir-Bej.
Potem ko je revico onečastil, pregovar-
jal jo je, da prestopi v islam, a ker se
je temu uprla, zapovedal je razbojnikom
da jo ubijejo. In za to tolovajstvo mu
turške oblasti lasu niti niso skrivile. Take
in jednake grozovitnosti se dogajajo v
Macedoniji vsak dan. — 0-sem Boigarov
se je vračalo iz Rumunije, kjer so bili
na delu dve in pul leta, da si prinlužijo
za davke in o-krbo svojih dragih. Čez
bolgar&ko mejo so srečno prišli, a dve
uri pred rojstnim krajem jih uslavi tur-
ška ittaža in jih odvede na stražnico,
kjer so razun jednega vse pobili, a denar
2000 goldinarjev, ki so ga našli pri ne-
srečnikih, so si „bratsko" razdelili med
seboj. Oni, ki se mu je posrečilo uteči,
je naznanil umor oblasti, a tu so reveža
kako naj jo nagovorim? — Večja brata
Milče in Ivo sta daleč od doma; kdo ve,
kako se jima godi ? Kdo v6, ali mislita
kaj o nasV Oh, mili brate Milöe, ta me
je zelö ljubil, kje je n«ki zdaj ? 0 da bi
vedel, kako se mi godi! Pa ne, bolje da
ne vesta, da ne gledata našega siromaštva.
— Pa oče, nesrečni oče: ali se nas äe
spominja? Videti je, da noče vecleti ni-
česar o nas; morda si misli: naj pa po-
rn rjo za lakoto, 6e jim gre hudo. Oh, še
lastni oče nas je zapustii; kako naj pri-
čakujem še usmiljenja od ptujcev? Komu
naj borno še mili in dragi ? Kdo naj Se
skrbi za nas?"
Sirota Stojanka je morala biti žrtev
očetove neusmiljenosti, pa tudi vaške
zlobnosti. Minuh ste bili dve kti, odkar
jo je bila dala mati v sluibo, naj bi
opravljala kmetčka dela, katerih sicer
ni bila vajena. V teku tega časa so se
jej zredcili in so jej oblfdeli dolgi lasje,
počrnelo in shujäalo se jej je čisto, belo
lice od žara in mraza, in popokale so jej
mehke roke in noge: kar sram jo je bi'.o,
ko se je ozrla na se. Le eno nadejo je
äe gojila slu.vaj v srcu.
^DttJjt) pride.;
do krvi prftepli, ee3 da laie in obrekuje
vojake padiäahove. Ta dogodek je silno
razburil ljud^tvo in to tembolj, ker turäka
oblast niti ni hotela usliäati obupanih
žen in sirot ubit h, da bi smeli videti
njih trupla.
V očigled takih neOloveških dejanj.
pravi Saratov, ni tcrej nobeno čudo, da
je moral o priti do ustaje v Macedoniji.
Saratov je za odločno akcijo in pravi, da
se od Turäke mirnim potom ne bo dalo
ničesar doseci.
*
Nepopisna pa so grozodejstva, ka-
terim so izpostavljeni prebivalci mace-
donskih vasi. koder se širi ustaja. Letos
je zima v Macedoniji nenavadno hitro in
hudo nastopila, tako da je ustašem otež-
koceno uspešno gibanje. Zato pa so se
torn grozneja turška nasilstva v selih,
kjer so brez obrambe možkih ženske,
otroci in slarčki. Tu ropajo Turki, kar
se ugrabiti da, posiljujejo žene, dekleta
in celo deklice od 8 let. Starcke koljejo
pred očmi njih sorodnikov, a ko so po-
morili in poropali vse, zažgo vas in gredo
dalje morit in pustosit. V selu Vlahi so
zažgali in razdejali cerkev, a prej so jo
še oskrunjnli na ostuden način. Na o 1-
tarju so uganjali stvari, ki se popisati
ne dado. V Bistrici so zaklali bolnega
moža pred očmi njegove žene, dva lepa
otroka pa so razsekali na drobne kose
ter razsekane vrgli njej pred noge, a njo
in njeno sestro so onečaščali na najlju-
tejši način. Jednega dečka. kateremu so
pred njegovimi očmi zaklali očeta in
mater in je na to jokajoč in kričeč bežal
iz vasi, ustrelilo je pet Turkov, da je raz-
streljen obležal na mestu.
In kaj bi pripovedovali äe dalje!
Vnebovpijoča so bila grozodejstva, ki so
prisilila uboge macedonske kristjane, da
sesredi zime vzditjnejo proti svojemu
krvoloku, a še stokrat hujša so trpljenja.
katera niorajo prestajati zdaj, ko se raz-
kačena turška zyer hoče maščevati nad
8V0J0 žrtvijo, ker se ta upa postaviti se
v bran profi njeni krivici.
In res! Ako se Evropa v očigled
takim krivicam ne gane, potem moramo
misliti, da je v zadnjem srcu zamrl cut
člove^tva in da države iščejo vsaka le
svoje koristi — na krvavečem telesu
svojega bližnjega.
Ustaja, kakor rečeno, se širi od dne
do dne, ker ne more biti drugače Da
bi jo siloma udušila, zbira Turčij** celo
v Mali Aziji svoje čete in jih odpošilja
v Macedonijo. Mngoče je tudi, da tolika
premoč čez zimo uduši ustanek, a tern
hujše bode buknil isti, ko napoči
pom lad.
*
Tamne, neumljive so pota zamotane
balkanske politike. Rusij* noče vojne in
o f i c i j a 1 n a Rusija sklepa celo prija-
teljstvo s Tarčijo, — vendar pa je že
danes med macedonskimi nstaäi polno
ruskih prostovoljcev, ki se bore za svo-
bodo svojih nesrečnih rodnih bratov. Kdo
more jamčiti za to, da se v pomladi zares
ne izcimi prava oficijalna vojna —
morda celo združenih ruskih, bolgarskih
in rumunskih öet proti Turčiji z nedo-
glednimi posledicami. Te posledice bi
Rusija hotela prepreöiti; a kako? Pojde
li to z beaedo in — denarjem? Ali ne
stoji za balkanskimi dogodki še neki drugi
8 e b i č n i faktor, kateri, da bi se okoristil
na ten dogodkih, morda nima najmanjše
krivde na teh necloveäkih odnoäujih.
Dobro poučeni krogi pravijo, da je ta se-
bični faktor — Nemčija, katere politični
agenti neprestano hujskajo turike obla^ti
na slovansko rajo.
Ru^iji gntovo ni za obstanek ev-
ropske Turčije, a da utrdi v orijentu svoj
upliv napram vlazovalki Nemčiji,
doprinese gotovo še marsikatero žrtev,
da reäi slovansko rajo iz pod turäkoga
jarma in prepreči nnmške nakane v svoji
politicni sferi na Balkanu.
D o p i s i.
Z dcžele. — Znano je, da je Go-
riška v veliki vecini poljedeljska dežela
in njeno blagostanje je odvisno le od
napredka v kmetijstvu.
Ta napredek imajo pospeševati raz
lični taktorji v deželi in med najodlič-
nej^e spada gotovo slavno c. k. kmetijsko
društvo v Gorici. Kako pa ono izpolnuje
to vzvišeno nalogo, pojasnuje spodaj nu-
vedeni dogodok.
Neka kmetijska zadruga na deželi
vložila je leta 1901. potom c. k. kmo-
lijskega društva prošnjo na vis. c. k. ini-
nisterstvo poljedoljstva za podporo v
namen naprave drevesnice. Istočasno je
vložila enako prošnjo na veles de/.olni
zbor.
Oktobra dojde ugodna rošitev od
si. deželnega odbora dobesedno; V re-
šitev tain, vloge deželnemu zboru, je
poizvedcl deželni odbor, kteremu se je
ta prošnja odstopila v rešitev. da ta-
mošnja krnetijska zadruga posluje z n«j-
b<»ljsim vppehom, ter glede na to, kakor
tudi, da je za ondašnji sodni okraj naj-
vecjega pomena. da se obnovi trtoreja
in gnji sadjarstvo, kojernu se prilegajo
tam posebno ugodna tla, dovoljuje se
tristo kron podpore. Na prosn.jo, poslano
potom o. k kmetijskega društva ni došla
nikaka rešitev. V jednem „Gospodarsk^m
listu"' bilo je čitati, da se dolične prošnje
ni moglo predlacrati v podporo, ker ni
bilo v njej dokazano, da zadruga vspešno
deluje.
Meseca julija 1902. ponovila je za-
druga prošnjo ter v tej izkazala mesečne
in   ludi   letne   dohodke   in   izdatke   od
svojega  početka do tedaj ter s tem   po-
polnoma dokazala vspešno s-oje dolnvanje,
, da s tem zadosti onemu,   radi   Cesar se
| je c. k. kmetijsko društvo upiralo, da ni
; predlagalo zadrugi podpore. V tej prošnji
; naveden je bil tudi dobesedno dopis de-
želnega odbora, ki jasno spričuje vspešno
delovanje   zadruge   itd;   zadruga   je na-
vedl<\ v onoj  prnšnji vse podatke,  o  ka-
j terih je razpolagala.
j           Novembra   t. 1.   dojde   rešitev   one
prošnje in  sicrr, kakor  je bilo pričako-
vati, zopet nougodna.
Slovenska stran dežele naj izve, kaj
je bilo   zopet   vzrok,   da c. k. kmotijsko
; društvo   ni   predlagalo   one   prošnje    v
j podporo'.
Osrednji odbor   smatral je prošnjo
društva prpmalo utemeljeno   in   neja^no
z:i   podporo,    zato je sklenil imenovano
prošnjo    „povzdigniti"'    visokemu    c.   k.
mmisierstvu za poljMdeljstvo, „kadar bo-
j dfte io z popolnorna >!(> dobra pojasnenimi
} tockami ponovili".   T.iko s«1 glasi rešitev
I c. k. kmetijskega   društva   v slovenskom
jeziku.
V  prejšnjih časih se je vse drugače
postopalo s prošnjami slovenskih drustev.
Kaže se,da nastopajo tudi pri nas isterske
razmere,   ko    se   slovanskim   društvom
odrekajo podpore. Merodajnim faktorjem
naj   bode   ta   slučaj   v   razmišljevanje!
(Znan nam je äe drug slučaj, v katerem
se  je   kmetijsko   društvo   izreklo   proti
podpori neke kmetijske zadruge. Dr.).
Politiöni pregled.
Državnl zbor.
V   petek  je   nadaljevala   poslanskn
zbornica razpravo o   zakonskem   načrtu
glede terminske kupčije z žitom. Razprava
se je sukala o   paragrafu   11. in 12.   Ta
dva paragrafa je gosposka 7bornica pre-
drugačila ter jima dala tako besedilo, da
bi borzni  špekulantje   mogli   najti   nove
oblike   za   igro.   Poljodelski   minister   je
sicer že v čotrtek prečital naredbo, katero
hsiče iz'lati /. zikonom    in katera nuj  bi
pre-pre^'ila nove oblike oderuštva na žitni
burzi. T'irej naj se že v zakonu to določi,
kar nameravf«  naredba   Porocevalec   dr.
P 1 o j, dalje č«*žki [»osh'.ncc dr. Fiedler
in kršč. socijalec F ink in drugi   pa   so
naghiSiili, da sta   zakon   in   naredba od-
visPiK le od vlade. Ak"> ta   hoi'^e, nrwro z
naredbo isto dosoci, kakor z zakonom.
V   istem srniHlu   je   v   imenu   ,,Slo-
vanske zvrztv1 govoril ludi post. P o v š e.
Rekel je: Schöpl'crjov  predlog jo   gotovo
opravicen, ali posledica  bode,  da   pojde
načrt zopel v gosposko zbornico, in kdo
ve, kdaj ga dobimo nazaj. üpfinja pa ni
nobenega, da bi gosposka zbornica pri-
trdila temu prodlogu. Torej je bolje, da
sploh dobimo zakon, ki prepovedujeborzno
trgovino z žitom in moko na obroke,
nego da ostane morda še več let vse
pri starem. Sicer pa dr. Schöpfer sam
priznava, da bode vlada morala z na-
redbo propo\edati vso nove obliko borzne
spekul;u;ije, ki se danei ^e ne morejo
označiti v zakonu. Seveda je vse odviano
od vlade. Toda v zbornici so v večini
poslanoi. ki zastopajo kori-ti poljodelstva.
Ako so li poslanci v gospodarskih vpra-
sanjili (»dini, potem se bode tudi vlada
morala ozirati na njihove zahteve. Iz
teh razlogov hočein glasovati za odsekov
predlog, oziroma za besodilo gosposke
zbornice.
Poljuki pa so imeli mej tetn klubovo
sejo; tudi več drugih poslancev je bilo
slu(*ajno odsotnih, in tako je dr. Schöpl'urja
prodlog obvelial s 9-1 proti 93 «rlasovom
Poljski poslanci so hileli v zbornico, da
bi glasovaii za odsekov predlog, toda
Vsenemci so divje kričali. da se poljski
glasovi ne smejo šleti Dr. Schöpfer in
tovariši na levici pa naj se ne vo^elijo,
da so terno zadeli. Nasp-otno! Načelni
nasprolniki zakona so sploh veö niso
ogla^ali v razpravi, a glasovali so vsi z:i
Schöpl'erjev prediog, samo da zakon za-
vlečejo, ker ga do cela preprečiti n->
rnorejo. Ako so nomski agrarci s tem f
zadovoljni, je to njihova stvar. — Ko-
neeno je zakon obveljal tudi v tretjem
branju.
Politlčni položaj.
Zadnje dni so videli na hodnikih
poslanske zbor nice barona Chlumockega
v živahnem pogovoru z raznimi nemäkimi
poslanci. Ob jednem so pravili, da je bil
baron Chlumecki pri cesarju. Ker se je
v zadnjih časih vže večkrat pripetilo, da
je nastopala prikazen tega gospoda vsikdar,
ko so se imele r^ševati razne krize v
naži nostranji politiki, ni potem nikako
čudo, ako hočejo nekateri ravno zadnjemu
nastopu Chlumockega na hodnikih po-
slanske zbornice pripisovati posledico, da
sta se sešli ljudsko-nemska in nemsko
liberalna stranka minoli čelrtek k posve-
tovanju in da sta so izrekli ce.lö za čeaki
notranji uradni jezik, četudi seveda po-
gojno, dočim je pred par dnevi nemSko-
češki poslanec dr. Eppinger ministerskemu
predsedn;ku naravnost izjavil, da ne
bodo Nemci pod nobenim pogojom v to
privolili.
Omenili smo zgorej, da je bil baron
Chlumecki, predno je obiskal nemške po-
slance na hodnikih posi.inske zborn'ce,
pri cesarju. Ako je bil pa baron Chlu-
mecki pri cesarju, je skorej neverjetno,
da bi se naš vladar ž njitii kot odličnim
avsrijskim politikorn ne bi bil razgovarjal
tudi o sedanjem političnern položajn in
da ne bi n:is vladar tudi nasproti Chlu-
nu'ckemu kolikor toliko ne izrazil svojega
mnenia o te.'ii položaju. Ker je pa naš
vladar, vladar vseh narodov, živečih v
Avstriji, in ker mora kot tak mulro in
očotrivsko skrbeti za vse te narode jed-
nnko. ni pjk": 'zklju«''.eno, da ne bi bil dal
r.Hzumeti Chlurn"ck<>inu, da se Čehorn in
mo'jsue tudi dnigifii Slovanom ne smft
sroditi knvica. Tako sa.j rnisli'iio mi in
t'tko bode tudi naibržn res, kajti drugačo
bi bilo res te/ko umeli, kako da so
Nemci. ki so dan poprej odločno bili
proti tetnu, da se dovoli Č'horn notranji
uradni jezik, kar čez noč spremenili svoje
ninenje in postali v tern pogledu popust-
ljivejši.
Sicer smo mi mnenja, da bi ar-
strijski Nemci postajali v marsirem po-
pustljivejši, ako bi merodajni činitelji le
to hoteli. Pa o tem za danes dovolj.
Povedati hočemo ?aino naäim čitateljem,
da sta ljudsko-nemsko in nemško-liberalna
stranka izvolili poseben odsek, ki naj
v osmih dneh izd^la poseben načrt, v
katerem se določajo pogoji, pod katerimi
bi bili Nemci pripravni privoliti k temu,
da se Čehom dovolirčeški notranji uradni
jezik in da so se Čehi že za to izrekli,
da hočejo tak načrt pretresovati. Z jedno
besedo, do nekih pogajanj med C-«hi in
Nemci pride torej na vsak način, naj si
bode pa izzid teh pogajanj, kakorSen koli.
Kaj pa z nami Juu'oslovani?! Slišaii smo
iz ust naših zastopnikov, da jim je grof
TaalFe rekel, ko so se mu pritoževali o
neznosnem stanju, v katerem se naha-
jaino: P^cakajte, naj se jedenkrat reši
češko-nemško vprašanje, in potem pride
vrsta na vas, tuvaje avstrij^ke države
na |Ugu. Jeli dr. Körber tudi tega mnenja?!
Preosnova meščanskih sol.
Naucni minister je pritrdil zahtevi
zveze me^čan--kih učiteljev, da se ustanovi
četrti fakultativni razred.
Dezelnozborske volitve na Predarelskem.
V mestnih volilnih skupinah na Pred-
arelskem so bili izvoljeni trije nernški
nacijonaloi.
Novl nlžjeavstrljski deželnl maršal.
Za dožoinok-a maräa'a nižjeavstrij-
8kej?a bode imenovan najbržo vendar le
knez Liechtenstein. I/sli namreč poročajo,
dn je prelat Šmolk namestniku grolu
Kielmannseg^ii pisal p:smo. v katorem
mu naznanJK, <lu no bi vsprejel mesta
deželnega maräala, ajco bi bil za lukega
imenovan.
Hrvatskl sabor
se snide 28 nove-rnhni h krafkemu za-
sedanju, da odobri vi cmonecni budgetni
provizorij in provizorno podaljSjinjo ii-
nančrie ruitf01*'11'-
Carinska razprava v nemškem drž.  zboru.
Meroduini krogi sodijo, da so je
sodaj položaj v nemškfin parlumcntu
znatno zhoi.jšal ter ihi bo tmtji* branjo
carinske predloge že dovrseno mod 10.
in   Ifv decemhrom.
Razpor we\ črnogorskim  kiiezom in natlškofom
Miliiiovičem.
pr*»d nekaj dne.vi so sporočili razni
listi, ('rt sfl i!* ln'Ji 'ifnogopskim knezom
jViifito in burskim kaloliškim nadskolom
M/linovičftin pojavi! nsen r.»/.;> >r Kne/.
(»nosttivno zahtova, da so n:tdš!i<*r s svojiin
tajuikom hVa Metodom Rüdiüom taWoi
um:ikne iz Črnegore. Sedaj se ie toliko
doseglo, da sine nadškof ostati še dü
I'onca lota, Lainik pa mora še ta ino^ce
nn/.ai v svojo redovno provincijo v Dal-
rmicijo. Povod tornu razporu je v p^vi
vrsti svelojeronimska al'era, ker se je
nnd^kof izprva upirul ppedlogom črno-
gorskoga poobhSeenei pravosodnoga mi-
nistra Vojnovica, pozneje pa vendaple
podpisal zahteve Onshore v tern vpra-
šanju. Tedaj sla knozin Vojnovič uvidela,
da je nadškol „so vedno Hrvat', in
sklenila sta se ga iznebiti. To bi bil prvi
razing Drugi pa ie neki ta, da zaht'eva
hoi Helena v Rimu, naj ppide v Bar
škof I'alijan, ki bi bil poroštvo podpore od
strani Italiie, katera vidi v nadškofu Mili-
novieu ppvoboritelja panslavizma. —
Knez že dali časa ne sprejerna nadskofa
v avdijenci. Listi ppavijo, da se bo po
novem letu nadSkof umaknil nazaj v
frančiškanski samostan, iz katerega je
bil izšel.
Pomislek proti carjevemu potovanju v Italljo.
Iz Potrogpada popočajo listom, da
so predstojniki pu<ske tajne policije od-
ločno proti temu, da bi se podal car na
potovanje v Italijo. ker bi bila s tern
potovanjom združena ppevelika nevar-
varn<~>st za carjrvn življenj" 0!> jednem
pa ppavijo, ko bi car napnsled v pe-m'ei
potoval v Italijo, se mo pa to zgoditi po
morju, ker je tarn niegovo življenjo bolj
varno pred napadalci.
Belgljski kralj Leopold II. o svojem napadu.
M«'d drugirni je prišla ludi reppe-
zentantska zbnpnica ee-titat kral'ii na
sperni pošitvi povodom atentata KpmIj je
zbornici odyovopil: „Ča^i so zeio nemirni.
So ljudje ppovpHta, ki išiVjo pri-l'iAev, da
bi ppcvpcrli i- hstniof-i red, ki verier jamoi
za svobodo v vsakorn ozipu Ako je pud
prev-ržen, se zapade v razbpzdanost, in
pazbpzdnnnst. Vddi v dc-ipofiz^n Na sv jem
potu zadenejo prckuoiihi najurcj .lr>avn»>
poglavapje; hko np m rej<> «Iosimm t* li,
potem so njihovo soprogo, ki i'h z^d^nejo,
kakT ppi strasncin zloeinu v Gcupvi. Ako
Mm tudi to ni mng-^e, potcm inerijo n|i-
hovi napadi na minisire, kakor na Ca
n o v a s a, ki ga jo zadela kpogla zxto,
kor jo irrj*'i ppover. talcnta Ako pa nitnaio
ministpov, spu«t'io hiše zasolmikov v zraK.
Prestrasiti nas hotejo, toda to se jitn no
bo pr srocilo, ce ludi podereio kakoga dr-
žavneua poglavarja Kaj pomaga'? Drugi
bo takoj stopil na njcgovo me^to. N|ih»vi
napadi niso vedno slroli Nimajo !e srnrt
noga opn/ja in razstrtdbe, ima|o ludi pa-
pip, in papir ie putrpt-zljiv. Jaz zase stojim
sicep ob nagibu življenja. Nihoe ne pozna
svnjo upe. Ne vom, kako do'go >5e bom
živol, oziroma kako d<dgo me še bodo
pustili živeti. Toda lal.ko Vas zagolovim,
^ospoda moja, da bo ta kpatka doba živ-
Menja, ki mi äe proostane, posvečena v
kpopu moj<>ga nslavnoga podpočja bla-
Ro«tanju di'zele in varstsu vscb ustavnih
svobod".
Domače in razne novice.
ZrfravshTtio st.inje naso^.i ec-
snrja. — Zdravstveno stanje našega
cpBHrja se očividno zboljšuje. V petok in
soboto je csar napravil kratek izprehod
v [)apku Sobönbrunn, vendar tekom pri-
hodnjih  14 dni ne bo avdijenc.
XakIov izNanrcdnc^a proiVsorja
je pndolil Nj. Vcl. cexar n senm pojaku,
koriHlruklerju na visoki tehniäki soli na
Dunaju, diplorniranomu arhitektu gosp.
dp. Mak^u Fabijaniju.
/til „Solski Dour' prejelo uprav-
ništvo: Preč g Anton Batugelj, vikarij v
Vedrijanu 10 K, (toliko zu „Alojzijeviäüe").
Srčna bvala!
I/pIti ii^itcljskt^ii iispoH()l»l,i<'nja
'in Ijudske Sole so napravile v Gorici
v toku tega rneseca naslednje Slovonke.
narnreč s slovenskim in nem^kim učnirn
jozikoin gospodič-ne ikbriik Antonija, Ba-
jo(j Marija (z odliko). Bavdek Leopoldina,
Dobevec Helena, Kajgelj (lilka, Fischer
MnpijJi (z odliko). Gerzelj Ana, se.stra
Gornik Arnbpozija, Kloin Ana, sostra Ko
pač Anzelrna, Lavrenčič Kiementina, Ve-
lopič Mapija in Zevnik Terezija. potom s
sloven.skini in nernsk'ni učnim jezikoin
tor italijanščino kot predme'om Ko^ip
Valepija. s slovenskim učnirn jezikoni tor
nomsčino kot ppedrrn-tom Makuc Eliza.
Perhavec Marija, Zmrlikap Karolina in
Zupančic Mapija ter samo s slovonskim
uenim jezikoin Copič Frančiška, Kavčič
ftina in Podgornik Katarina.
l'iini je v soboto v svoji vili v^led
kapi ta|ni svelnik dr. Friderik Alfred
Krupp, laslnik livarne, v kateri so se iz-
dolovali znani po njern imenovrini topovi
Dr Krupp jo b'l pojen i. 185i- in je za.
pustil 800 milijonov murk il K 20 vj
promozonja.
i/j-iv:i ¦— ,,So(:a<l v 119. štv. z
due 22 novcrnbra t I. reagira n;i moj v
„(jltrici'1 in v „Primorskom Lislu1' pri-
občeni popravek z opazko : „Pahor ppavi:
„Ni res, da dobivam za pouk (v ker.ščan-
skorn naukuj 4 0 0 kron, res pa jo, da
dobivam -nagrado-'. T a n a g r a d a pa
znaša 4 00 kron — komentarja ni
tpeba".
Nudirn ,.Soči>l lepo priliko, da za-
siuži 100 kpon za „Narodni sklad'1, č e ra i
d o k a ž e. da dobivam v istini za pouk
v kpščanskom nauku na Ajševici svoto
let n ih 400 kron.
Kponski^ gore klovvn v Gircusu Tema
je zagrešil  pravi naslov, zato   —   retoup!
V Kronbergu, dne 23. nov. 1902.
A. P.
Katollško društvo s'ovenskih
uoiteljic je imelo dne 2 listopada zbo-
rovanje. v katerem je deloma prosto
predavala gospica Ana Klavčičeva o „odgo-
voru pri pouku1'. S!edila je koristna debata.
katepe ste se posobno uieležili naši vrli
ir:itoljici mešeanske sole goriške. Dne 5.
listonada pa jo bilo zopot zbopovanje, v
katerem je predsednik, duhovni voditelj
ppeč. g. župmk I. Kokošur pokazal, da
se oslanja krsYianska srčnost na pravi
mir; toga pa uživa le oni, ki ni ne
predrzen ne obupan, ker moli in se iz-
ogiba moralnih nevarnostij. Predsednica
jo ppedavala o delovanju Rf^vitnern na
dpamatičnem polju Gospica J'dka Mop-
oinova nas jo vzradostila z d-klamacijo
Grog'-)p('ičeveLra ..Slovo od R henb^pga*'
in s samospevom ..Na tujih tlch" (Nodved).
Prihodnje zborovanje je dn<» 10 doc.'iiibra
oh 4 pop. Dno 11 docombra ob 41/., pop.
bode ppedaval v zupni^'u preč. g župnik
Ivan Kokosar o na( nu pouc'evanji v
potiu Fdor se zanima za predmet, je
uljudno vabljon.
M. II. W.
Precisednikom fjostilnirarsko z;i-
driiife v (i(»r;ci jo bil izvoljiMi go<p.
Hapaehrr, la^tnik II »tola all'Angelo d'oro
K:mnlsko ^ri.jšrinu. ki je bila do
sodaj la^lnina vojvodi» B <c is kni>-sa Vil-
ffcnstoina, je kupil grof Karol C)ponini-
Cronbepg, sin grofa Alfredd Goronini-
Gponbopg.
Izpred sodi^ea. — V četptek se
je vpšila ppod tukajSnjim okrožnim kot
kazon^kim sodis- om kaz'-nska obravnava
proti Francolu R<>*ig iz Ločnika. Obt^zen
je bil radi žaljenja Volic-anstva in pa
zaradi nevapnoga grožo.ija Obpavnava se
jo vr^ila pri zapptih vpatih Sodišče je
R'siga oprostilo, zaradi tega je ppijavilo
državno pravdništvo ppitožbo ničnosti.
Župnnstvo v Kaualu nas prosi, fr\
ppiobrimo tale odhk c. kr. okr. glavarstva
v G ipici :
Reževajo tamošno sporočilo dne
22 oktobra 1902 ät. 1439 naznanja se,
da se ne sme držali živinskega trga dne
10 novembra t. 1. kep ni še rešena ta
zadeva Opa;a se pri torn, da gospod
župan nima nobene krivde. da se ne sme
obdržati tega semnja
Za c. kr. namestnistvenega svetovalca:
P.'llpy I. r.
O^ei»j. — V soboto zvečer je za-
čelo g(»reti ppi p^sestniku Janezu Cepiču
h št. 56 v Vedrijanu. Ogonj je tako hit.ro
narasol, da je v nialih urah unicil Ge-
pič< vo hišo in hiev. Rešili so se komaj
ljudje in živina. Zgorelo je vse pohištvo
in poljski pndelki. Škoda znaža približno
kakib 3000 K. Gepič je bil zavarovan pri
graški zav«rovalni banki.
Zgorcl nn siMiiku. — Pretekli torek
je šel neki 62 letni mož spat v "Wrhovlju
nad Kojskem na sonik. Posvetil si je z
leščerbo, ki je pa imela jedno šipo
ubilo. Ko je pcvež luč v leščerbi upihnil,
skočila je najbrže iskrioa na seno, ka-
tero je začelo tleti in se je vnglo še le,
ko je   nesrečnež  zaspal.  Dejstvo je,  da
je Renik zgopol in da je na  njem zgorel
tudi zgoraj omenjeni  mož.
Urtev uhezal. — V snboto se je
raznfisbt vest po Korminu, da je neki
poljski čuvaj v tamošnji okolici ubil ne-
kega poljskeg't tatu. V rosnici pa je bila
stvar Uka-Ie: (Jmenjeni čuvaj je zasačil
pri roki Idriji c'loveka, ki je kradel drva
t(;r jih hotel odnesti. Koje poljski euvaj
tatu ukazal, naj položi drva na tla, ga
ta no le sarno ni hutel ubogati. marveč
zasolil tiiu je celö par zauAnic. V tern
hipu pa je poljski čnvaj tatu s tako silo
udaril po g'avi, da se je isti koj zgrudil
na tla, ne da bi se ganil. Poljski čuvaj,
misloc, da je tatu v re^niei ubd, hitel je
v Korrpin, top naznanil tarn cHo zadevo.
Ko so pa pri.šli na lce mesta. kjor bi
imel ležati ubiti tat, ni bilo o njem ne
duha ne sluha.
Iz KoituiH nam   pi^ejo.   —   Dne
23 I. m. nam je oböinski sluga razglasil
pred oorkvijo, da je volilni imenik za
nove občinske volitve razpoložen Potem
takem sedanje staresinstvo nam ne na-
rnerava kaj privreči. Po tem tak^m pra-
vimo, se je na.š župan najbrže naveliča!
županovanja. Ako je to pes, potem je to
popolnoma prav. Saj je vendar g župan
sam lahko uvidel, da on in županovanje
sta dve stvari, ki si nasprotujeti druga
drugi. On je namr^e rad prost in se ne
da pad vezaH ne na cas in ne na pro-
sto. Oböinapji pu bi radi župana ob
nekom določenem času naAli v občin-
skern uradu, da bi se ž njim kaj pome-
nili in ga vppašaH za svet. Po tom takem
moPü biti župan, ki hoče izpolnovati
svojn župansko aolžnost, na določen čas
in na občinski urad navezan. Ker pa
na^ župan tega ali noče ali pa tudi ne
mopo pntem je pač najboljše. da pusti
županovanjo. Sicer pa tudi to Ko se je
na^ župan poganjal za županski ^tnl. do-
kler je na istem sedel neki drugi mož,
kaj v«e so obetali njegovi agitatorji ob-
činarjem Ako bi se izpolnila le polovica
onih obljub, potem bi moralo teči po
naši obrini vsaj nekaj medu in mleka.
Ali kaj vid'Tio inosto tega? Nozadovolj-
nost na v^eh koncih in krajih. Bližajo
se topej nove občinske volitve pri nas
in je torej skrajna potpeba, da se na nje
ppippavimo in da si izbopemo v novo
stapeSinslvo može, katerim so občinske
koristi v resnici pri srcn, kajti kakor si
bomo postlali, tako bomo ležali.
Italfjnnsko vseuoilišre. — „Pic-
colo1' prmaša poročilo o pngovoru svo-
joea dnnijQkr'ga poroč>valca z naučnim
minis*. H irtlorn v zadevi lnške univerze.
Haptel je pekel poiof-evalcu. da naj se
Lahi sedai zadovoljio s popolnitvijo
la^kih stolic na uni?orzi v Inomostu.
I/javil je nado, da mn bo m^goče po-
magati Lahom do univerze. S torn, da se
korak za korakom približuie tomu cilju,
bode koiicno zadova usodno reš°na.
..PiV-rolo-' je s torn pogovorom prav za-
dovoliorj.
Tifns se je pojavil zopet v arti-
lerijski vojaSnici v Lubljani.
Dar Diinnja sv. Oietu. — Du-
naiski oböin^ki svt je včoraj spppjel
predlog sve'nika dr. Hronna, naj se do-
voli 25 000 K v to svrho. da se povodom
25-'s'.n'iga papoževoga jubileja podari
papežn zla'.a spominska svetinja top da
se nnpravijo tudi take svetinje v srebru
in bronu.
Kdo je sleparil pri zadajih de-
ielnozborskih volltvah ua Xizje-
avstiijskem? Te dni se je vpšila raz-
prava ppoti 34 agitatorjem, ki so bili ob-
toženi. da so slepanli ppi volitvah. In od
teh 34 je bilo dvaintrid^set obsojencev
pristnih sodrugov in židovskih liberalcev,
lo dva sta pripadala stranki antisemitov.
Toh zanimivih vesti židovsko liberalno
^asopisje seveda ne pove svojim zaslep-
Ijenim ^itateliem, ker prevee bije po
zobeh „nappedne'1 mazaeA
Pri ožjih volitvah v gra^ki
niestni svet so bili iivoljeni ätirje
nemški nacijona'ci in jeden socialist.
Vedeževalka. - Lata. tako se
imenuje neka ž<mih, živeča v Vodmatu pri
Linbljani h kateri ppihajajo ppav po-
go^to lahkoverni Iju lj'\ da jim iz kart
prorokuje in pove marsikaj, kar bi radi
izvedpli Tako bi rad izvedel tudi zidar
Novak France, kateremu je zmanjkal star
petdosetak. kdo mu ga je vzel, in poditl
se je zaradi toga k L:iti. L«ta ie vzela
karte v poke in veste, kaj je bpala iz
kapt? Iz kart je nnrnrec Lala brala, da
oni, ki jo Novaku ukradel petdesetak, ni
bil daleč od mega   Ni-li to modro?!
Slovensko uniotnisU», društvo
— Izvanpodno obeno zborovanje „Slo-
venskega uinetnižkega drustva*' se vrši
v ponedeljek I. decembra 1902 ob 8 uri
zvečer v drug" restavpacijski sobi „Na-
rodnega doma" v Ljubljani.
Kaksna bo K'tosnja zima ? —
Vremenski prorok Rihar Merkel v Be-
rolinu poroča o letoSnji zimi: V novembru
do 15. precej jasno, deloma mrzlo; pntem
nara^ča mraz, jd 18. hud mraz in vetrovi
do ?2, pot^m mehko, deloma jasno vreme
od 26. do konca mpseca nekoliko hladno,
večinoma oblačno z močnimi vetrovi. De-
cember: od 1. do 6. stalno, lepo, hladno
vreme, po 7. bo mrzleje, od 12. do 17. bo
hud mraz s snegom.  potem bo zima po-
pustila. a bo moč-no snežilo, dne 19. zopet
bud mraz in viharno.  potem mraz zopet
pojema,   sneženje do   22.   Med božičnimi
prazniki   nepretr^onia   jasno,   večinoma
nckoüko hladno xreme. ki bo traialo do
4. januarjd. Od 5. januarja naproj   zopet
rnočno nara^čajoči  mraz s silniin  snože-
njem in vetrovi.   Mpaz bo posebno   hud
9. januarja,   nato   začne   zopet   mehkeje
vreme.   Pot^m zopet  naražčajoč   mraz z
vibarji,  a od   17.   zopet   pojemanje   ter
preide   21. v priiazno   vremo, ki   se   bo
24. jhnuara skopnj    popolnoma   izčistilo,
potem do Ü1. lepo, hladno,   doloma zelo
mohko   vreme.   01    1.   tebruarja   naprej
sneg in zopet nnraščajoč mraz, ki bo si.
zelo hud, polem   zdrzlj v   mraz s sneže-
nimi  viharji. dne 17   bo prehod k lepemu.
milemn vremenu. Od 17. 27 bo povprečno
lepo, milo vreme.   Po 27. bo zopet mrz-
lej» ter bodo   dnevi  od 6. do 10. marca
zelo   mrzli,  deloma s sneženimi   viharji.
Od 10. marca zopet  pojemajoča zima, ki
ppeide 13. in   14   v  milo   vreme.   Po 14.
večinoma lepo.   deloma celo   prav  toplo
vpeme, ki se bo vzdržalo skoraj do konca
meseca marca, razun nekaterih deževnih
dni po 20. Konee meseca marca  nastopi
zopet neprijazno vreme.
NemSkl  cesar v nevarnosti.  —
Ko je nemski cesar, ki se nahaja sedaj
na Angleškem. stopil na kolodvoru mS3ta
Dalmenji v kočijo, da bi se peljal na za-
jutrek k lordu Rosebery-u. so ma vojaki
presentirali. Pri tej priliki pa so se spla-
šili konji ter so začeli grozno dirjati.
Velika nesreča bi bila neizogibna, ako
bi general Hunter naglo ne skočil proti
konjem ter jih ne ustavil.
Protlalkohollčno gibanje v Gradcu
je precej živahno. V Gradcu je društvo
abstinentov. dalje delavsko proiialkoho-
lično društvo, društvo akademikov ab-
stinentov. v katerem baje ni nobenega
Slovonca, sedaj pa so ta draštva izvolila
centralni odbor. Načelnik t^mu odboru
je vseuč. asistent dr. Pavel Mathes.
\ajverja vojašnioa ie haje ona v
Var^Hvi, ki ima ppo^tora za 3S000o«eb.
Xapnd na poštni voz. — Noznani
človek je v srce ustrHil opožnika. ki je
spremljal pošto mej Ganozdio in Ner-
drongom. Orožnik je bil takoj mrtev,
vendap se napadalca ni posrečilo oron^ti
poštft. v kateri se je nahajalo 24 oOO K,
kor so se konii splašili. Kot äumljivega
so prijoli voznika.
l'o*nemanj!i vredno. — Glasilo
amoriških Hrvatov v Allegheny poro^a o
uzorni rlogi. v katori žive Slovani v A'Tie-
r'ki. Ti sloga se je pokazala na izredno
ginljiv način na zaklju-'ku zborovanja
„HrvMtske zveze-4 v Allegheny. Pa, kjer
so Slovenci in Hpvatje iz vseh stranij
Zjedinjonh držav v biatskem sogla-ju
ZHkijnčili zborovanje s povanjem pesmi
..Lopa nrtša domovina*'. To pesem je pel
Hfvat iz banovine skupaj z dalmatinskira
Hrvatom, s svo«im bratom Slovencem. z
istrskim Hrvatom ter Hrvatom iz Sla-
vonije in bratom iz Bosne Tu so se našli
«kupaj bratje jedne majke Slave, raztreseni
po širni Kolumbiji. In tu je prešinilo vse
brate živo spoznanje, da bijim brea
sloge in ljubezni nikdar ne
vzälo solnce narodne slave.
V tem apoznanju so si segli v roke,
pozabivši na preteklost, a se-
danjost zapečatili s krasnim pečatom sloge
in ljubavi, ki bode jamstvo boljše
b o d o č n o s t i. — O|, kako lepo bi se
to dalo prenesti na oni narod — v
Evropi, katerenu so naši pradedje dali
ime — Slovenci!
Družb! sv. Cirlla iu lletoda v
prid je jel izdajati Svetko Hanibal
Škerl, trgovec v Trstu, ulica Giulia ät.
22, biškote „Adrija*. Sto komadov v
lepem znbojčku stane 3 K 60 h, ista
množina brez zabojčka pa le 3 K Vecia
naročila so ceneja. Za izpraznone za-
bojčke se izplaOa nabavna cena 60 h, <5e
se vrnejo neposkodovani. Biškoti se
pošiljajo franko. Naročila izvrsaje družbin
založnik S II. Škerl. Ker se to izborno
in ceno domače blago prodaja v korist
vseslovenski šolski družbi, je rodoljubnim
Slovenkam in Slovencem najtopleje pri-
poročamo.
Naroduo gospodarstvo.
Sndje ln ^loveško zdravje.
Človeško telo potrebuje hrane, v
kateri je dovolj rudninskih sestavin, ker
so iste za tvorbo krvi in za razvoj te-
lesnega organizma neobhodno  potrebne.
Ako ('lovek ne dobiva zadosti teh sestavin *
v hrani, tedaj jame na razne načine bo- |
lehati,   posebno    na   oslabljenju   živcev,
mišičja   (kit) itd.     Žalibog  jemlje zdrav-
stvena veda nialo obzira na dejstvo,   da
/pIozo in   druge   sorodne sestavine dajo
podlago   za    sestnvo    in    rast    rudočih
krvnih delov. Zategadel uinetna hranilna
sredstva,  kakoršr.u   se   tolikanj priporo- \
eajo proti slabokrvnosti in slabosti,   na-
vadno maJo ali nič ne   hasnijo,    ker   se
pri njib sestavljanju   pazi bolj na vsebino
dušika mesto nn rudninske snovi. Analize
(poskušnjei   lizinložke   kemije  so   dopri-
nesle   dokaz, da  je v rudeče —   krvnih ;
tele>cih razun žrleza in apna   tudi  kali-  i
jeva   in   natronova sol, fosforno       kisla
iiorka zcmlja in žvoplo.
Na'slo   sp   jo   iu'ii,   da so nahajajo
nidne soli, tolikanj  potrebne eloveškemu
U'Ipsu.   tudi   v sočivju   in   zplonjadi, po- j
sebno   pa v sadju.   po katerem preidejo
v (lovpskn telo. Zaradi  toga bilo bi   od-
več dokazovati.  da   je mnogo r«zuinnojo j
dajati   otrokom   za    njih   tolesni   razvoj
sadje   nogo   pa   tcstonino   »li   sladkor.
Na ta nad-in se telo  otrokov» bolje eisti,
utrjuje ter obvaruje pred boleznimi. Ako  i
se otrokom ne daje v hrano zadosti rud- I
ninskih snovij, tedaj so počasneje ruzvi-
jajo in trpe na si. bokrvnosti, katero ho-
cOjO nespainotni ljudje odstr«niti s tink-
torumi   in   apnenim fossa torn.   A  kakor
uei izkušnJH,   ta   sredstva   nimajo nikoli  j
pravega   uspeha,   marvoe.   slabokrvni   in
bledičavi ljudje se znebijo  svoje bolezni
So le potern, ko so    začeli  cživati sadje.
L'zitck sadjn istotako  zelo   utrjuje   živc
in  pospesuje njih delavnost    Vsled tega
se pa cvrsti tudi delavnost duha, zaradi
tega je dobro tudi za odrasle ljudi,   aku
c'im vee uživajo sadja.
Sok od jabolk in hrušk ima v ?ebi
veliko snovi, katere utrjujejo in hranijo
ulüve^ko telo. Te tvarine dajajo hrano
vsemu notranjerau organizmu.
Precej   železa   imajo   v   sebi   tudi  j
. (Všplje in slive, grozdje in jagode,   a ne
inatij jabolka in hruske.
Od tod sledi, da  je   sadje  izborna
lirana   za   otroke   in odrasle.   Sadje  je
x T hu   tega   še   tako    po   ceni,   da si ga
\>akdo lahko oskrbi.    Posebno  otrokom
in  sLbokrvnim ženskam se ne more do-
vo'j   pr;poročati,   da    čim   več    uživajo
s;.dja   Naj bi naši sadjarji, pa mdi  sploh  '
na$e Ijndstvo uvaževalo ta   važen  nasvet  :
in   pomislilo,  kako   zelo gresi, akn zin'1-
marja vzgajanje   in   vz'vanje  sadja.    So
veeja napaka   pa je,  da naši eadjarji, če
le morejo, vsako leto do zadnje   mrvice j
razpošljejo   sadje    na    tuje,   najvec    na
Nemško.   Naši nem.ški  sosedje dobro po-
znajo veliko vrednost   sadja   za zdravje,   !
zaradi   tega   pokupijo    nase sadje,   nam
vzame o   iz dežele najboliso   hrano,   pu-
stivši nam za to nekaj  b >nh   novcev za
— visoke davke.                                           j
Loterijske številke.
22. noveinbra.
Duna.i......86    41    21    12    34
Grac.......9    66    67    30    40
Krojaška mojstra
Cufer & Bajt
v Gorici. ulica sv. Antona St. 7
v nisi g. J Kopača pri okr. sodniji,
izdelujeta
vsakovrstne obleke za možke
po men,  bodisi fine   ali pa
priproste.
Priporočata se svojim rojakom
v Gorici in na deželi, posebno pa
e. duhovščini in nčencem srednjih
in ljudskih šol za obilna naročila.
Fodpisani priporoča slavnemu ob-
Oinstvu    v   Gorici   in    na   deželi   svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, raz-
lične moke iz Majdičevega mlina v Kranju,
nadalje ima tudi raznovrstne pijaee na
primer: francoski Cognac, pristni
kranjski brinjovec, domači tropinovec,
sini rum, razlicna vina, goršice (Senf.)
Ciril-Metodovo kavo in Giril-Metc»dove
uzigalice. — V zalogi se dobe tudi le-
etenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v
Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko
spadajoče blago. — Postrežba točna in
po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
srgovec v Seineuiški uliei li. stv.   1
(v lastni hiäi)
l
Javna zahvala.
Zahvaljujeni sc čislani splošni ljud-  |
ski zavarovah.i  družbi   ,.Universale'* za
vest n o   in   n a t a n č n o  ugotovilo in  :
izplačilo zavarovalne police na življenje  ,
moje hčere Eme, ki je umrla, po koniaj  ;
üsem mi'scfriem zavarovanju.                i
ü or i c a 17. now 1902.                    !
Franc Marusig,          j
Josip Pavlin,             Aleks, Trusnovitz, !
priča.                              priča.            '.
dobi se v zalogi tvrdke
I. Zornik, — Gorica j
Gosposka ulica St. 7,
prva in edina slovenska trgovina
za niodno blago.
Najboljse, najveOje in najcenejse
skladišče vsakovrstnega perila, srajc za
hribolazce in kolesarje vsake velikosti,
jopic za telovadce, krasnih kravat v
vsakem slogu, nogavic, rokavic, životni-
kov i^modercev), solčnikov, pihalk. dež-
nikov, blusen, spodnjih kril, divnih okras-
kov za obleke, svil za obleke in bluse,
vsih potreb^čin za vezenje.
Priporočevalno najbolje kupova-
Iišče za g. 5ivilje in krojačc.
NaroOila za izdelovanje   perila   (za ',
gospode), in modercev po vaakej meri in
zahtevi izvršnjejo ae točno.
Za godove. praznike           |
If W BT   in novo leto!
Razglednice so prišle tako v navado
in se dobe tako krasne, da se jih vsak
z zanimanjem poslužuje. So pa tako cenč,
da se je čuditi, kako je mogoče tako
umetne izdelke napravljati za malo vin.
Veliko zalogo
najrazličnejših in najkrasnejših raz-
glednic s cvetlicami, raznimi podobami,
posebno božičnimi, novoletnimi in šali-
vimi s slovenskim besedilom itd. iOO ko-
madov od 3 krone navzgor; ali pa 100
vsaka druge vrste in druge cene 7 K, ima
i: ftiici Swifa ifa i 10
G. LIKAR.
Anton  Pečenko
Vrtna   ulica 8 <.O1U( A Via Giardino 8
priporoc'a
in črna   vina
iz   wipavskih,
ffurlanskih,
briskihp    dal-
>   matinskih   in
isterskih   v i      '
nogradov.    ;
Dostavlja na doin in razpošilja po 2cl»'/-
.lii-i na vsc krajc avstro-eporske inonarhijo T
so.lih ml   at!   htrov   naproj.   Na   zahtovo    pošilja
Lutli  uzorco.
Cene interne. Postreiba poštena.
Ivan Bednarik
[>ri|>oro(v-a svojo
knjigoveznico
Prosiva   zalitevati   liatke
Naijvocja trgovina z /eloxjom
Konjedic & Žajcc
Gorica, pred nadškofijo hiš. štev.  II.
Za <?as stavbe priporoea vse stavbne potrebščine, kakor: cement,
\ stavbne nositelje, vsakovrstne okove, žeiezje, strešna okna, cevi zastra-
| nišča itd. Inm v zalo«i orodje za vsa rokodelstva iz najbnlj aloveoih
I tovarn. Opo/.arja na svojo bo^ato izber kuhinjskega in hišnega orodja
\    dob rezprimorno nizkih cenah.
f   mm.....niiiiiii^j           Edina zaloga           |              I
|            I    stavbenih nositeljev    i^s^^J
I                                                                         v Gorici.                                |p                           K
Pocinkana äica za vinogradc po jako   znisanih   cenah!
IPozor!
Eno   kr<Tfl^ naj^rade  izplačava  vsakemu, kdor   dokaže
a potrdili najine nove amenka^ske  blagajne,  da je  kupil pri   naju za
100 kron blaga.
Prosiva   zahtevati   1 i s t k ß!
' Pozor!  Eno krono nagrade!
Pozori  Eno krono nagrade! '
Peter Drasöek,
trgovec jedilnegablaga v Gorici,
Stolna ulica St. 2.
Priporoca se p. n. občin-
stvu v Gorici in z dežele.
Prodaja kavino primeso,
sladkor. milo. slanino. riž,
maslo surovo in kuhano,
olje. moko iz Majdieovih
mlinov in vse jestvine.
Zaloga žveplenk
sv. Cirila in JVtetoda.
Fani Drašček,
zaloga šivalnih strojev v Gorici
Stolna ulica St. 2.
Prodaja
stroje tudi j
na teden-
ske ali
mesečne
obroke.
Stroji so ;
iz prvih
tovarn ter j
najboljšo, \
kakovosti j
Priporoca
se slav.    |
občinslvu.
I
g^-   TISKA:
brošure    :<  >:. x .-,-.
*  * * *   diplome
trgovske raöune
cenike  * .«. >: * *
vabila na karton
#  * .,(. in na papir
sprejemnice   * *
*  * * za društva
pis ma in zavitke
s ftrmo * # * * *
**);.** etikete
za vsakoršno * x
***** porabo
plakate» * * * *
v raznih barvah
¦  * * in velikosti
i. t. d.
„JVaFodna Jiskarrxa" .
® m $ * v Gorici, ulica Vetturini st. 9 m © $ ®      \
je preskrbljena z  povsem novimi  črkami,      \
okraski in finim papirjem, ter more pre-      \
vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela
z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr-
šitve v moderni in okusni obliki po tako nizkih
cenah, da se ne boji  nikake koiikurence
©   ©   ©   ©
V zalogi ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in
druge urade na močnem papirju, ter na prodaj ima
knjige: Ilijado, Tri igre, za slovensko miadino in Zgodovino
®i*8B®»*tittjf   tolminske sole   6D8StB$$$®
TISK. :   ^m&
O.GORICO'
kl izhaja dvakrat na teden
v dveh izdajah, \c,r stane
na leiu 8 K, pol leta 4 K
četrt leta 2 K
&/m-   TISKA:
,PR, LIST'
kl izhaja vsak četrtek ter
stane na leto 4 K, pol Iota
/       2 K,   za   manj   premožne
'I       celo leto 3 K
TISKA:   -*(L
*  * * * pobotnice
raöunske sklepe
,:. lične tiskovine
za industry o * »
*  * v. *   trgovino
in obrt  *****
*  * * * posetnice
razne velikosti *
*  + * * in oblike
7, zavitki   * * * *
^ * * * zaroönice
in poročnice   * *
+ *   v elegantnih
škatljah *****
ter  osmrtnice v
*  raznih oblikah
i. t. d.
j§t. 94.                                     V Gorici, v torek dne 25. noranbra 1902.                            Letnik IV.
l/.li.ii.i  vs.-i.i;   torck  in   solioto  v
Inlnu oh I I . ui i |in'il|iiililnc /.;i nicslo
Irr (il, .'! nri j><»j><>l<lit'1 r.\ ili'/.elo. Ako
|i;uli'n;i, l.i i!ih'v;i pr.r/.nik i/.ilc il;ui prc.j <>b
(i. /.vi'i'icr. Sum'1 i>«> |>«>sli pn'ji.'m;iii ali v
(Jurici mi iluin pošilj.iii ccloli'tno X k .
jiolit'liio   i   K.  in čHiilH.iio 2 K.
rrod.ij;t sc v (iurk'i v tol>;ik.-ini;ili
Sell warz v S'tlskili uLi<:ah in -I <''-
'lorsitz  v  Nunskili ulicah po S  vin.
(Yecmio iz<lanj<».)
Irediiištvo in upravni&tvo ae
nahajata   v   «Xarodni   Liskarrii»,
ulica  VfUuriiii li. St. 9.
Dopiso jf nasloviti na uredništvo.
ofriase in naročtnno pa na upravniätvo
«Goricf». Oglasi h<; račurujo po petit-
vrstah in nicer ako s<; tiskajo 1-krat po
12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po
8 vin. Ako se večkrat tiskajo. raču-
nijo se po pogodbi.
Izdajutelj i" odgovorni  unMlnik Josip Marušič.
Tiska  „Narodna tiskarna" (odgov. J. Aiarušič).
NeozdravljivB bolnik.
Tukega bolni'cii ni"nda nima svot,
kakor jo „eeškn jozikovno vprašan|ea.
V?i doltro vodo, kaj mn jo, v«i poznajo
zdravilo, ki hi inu v jodnem trcnutku
nomagalo. i;i vondar mnra <>-t;iti tezko
bf:l;i!i vifsHi rnoru ..m<'<! i> Ijonjorn in
pmrtjcr' ~- in zakaj V Jodino zaradi toga,
kor nm no da.jo, — kor mu nočejo
iJati onega z d r a v i 1 a ! Pa jo zaros
tudno! Ako bi v navadnem življenju
imeli bolnika, čogar bolezon poznanio, in
poznarno tudi zdravilo, spomocjo katerega
hi odpravili bolozen. — pa hi tr.ua ču-
dotvornega sredstva bolniku no h o t e 1 i
dafi. mor«!i bi ra« smntrati za kruto.
broz^rone in noimriljene Ijudi In kaj še.
ako hi od zdravja in življonia tnkoga
holnika odviselo marsikaj, — ako bi bil
ta bolnik razumen gospodar, broz kate-
rega hi jpdno celn ogromno posestvo
razpadalo in mornln razpasti ?! Mogoče
da so naha.ja takih bolnikov, ali 6e se jih
nahaja, — kaj si moramo rr.isliti od
onih. v katerih oblasi.i je, rešiti jim
življonjp? Ali ne morda, da so brezob-
zirni sebičnoži in zlobnoži, kateri pri-
eakujpjo od — 3rnrti bolnika za se ve-
likih korislij ?
In zaros „češko jezikovnovprašanje"
je bolnik. od čegar smrti pričakujpjo
ngrorrmih koristi n a j g r š i sobičneži
tegn sveta — pangormani ; ali od
ž i v 1 j e n j a in z d r a v j a toga bolnika
pričakujojo velikih koristi zopet drugi,
ki hočejn rešiti z bolnikom vred ono,
kar naj hi padlo v žrelo sebičnežev po
njegovi — smrti.
Zaradi tega ?e vr^i ob njegovi
postolji velezanimiv in nevaren boj -—
mod svoražniki bolnika in njegovimi
prijatelii. Vršijo se noprestana posveto-
vanja, n^pre^tani poskusi — na strani
jednih, kako bi to zanimivo življonje
otoli, na strani drujjlh pa, kako bi je
najhijrejp spravili s sveta. Jodni ko drugi
— Ct'hi in Vsenenici — imajo ostro
ozimčrno stališčo borbe za življrnje in
smrt bolnika, a mod njimi v sredi je
avstrijska vlada, je dr. Körbor, „zdravnik"
bolnikov in zajedno tolmač oboje,-
s t r a n s k i h žc-Ij in zahtov, obojostran-
skih intoresov, in ta „posrodovalec" igra
čudno, dvoumno ulogo.   Danes je, kakor
da bi hotel jedno, jutre zopet, kakor da
bi hotei dru^o. Hazno zrnesi jo /a po
nujyl bolniku. sredstva, katera nai bi
pomagala bolniku, a bi tudi zadov'lji'a
sovražniko rijogovfga obstanka, — a vsa
la srodstva so so iz^azala. kot noprava
in laka, kakor da dr. Körbor noee za-
rorno ui jednoga ni drugega.
In zdaj so pri.šla na vrsto zopet
druga zdravila, -- kakor nokak sad ne-
prestanih pogovorov in pogajanj rnej
rnini^terskim prod^ednikorn in posamoz-
nimi strankami češko -- nomskc sprave.
Govorifi ?o je zaf'^lo o _ koalioiji:
„knalioiia" nai bi bilo nainovei^ zdravilo.
kntoro fio^pio dati ,.noter" neozdravlji-
vemu b^inikn
T> sjnj <?o bib" ^io^ki mim'ptpr dr.
Rp7. ek. (^eSkR po^lanca dr P a ^ a. k in
dr. K r a rn a r v Pragi, da se dogovore
>. vod<?tvnm mladoj'jpske stranke, da bi
isto dovoülo. da na Dunaiu. pod goto-
vimi pogoji, če§ki za^topniki ne mo-
tijo parlamentarnega dola. Pacäk je za
tern obi«kal dr. Körberja v njegovem
privatnem stanovanjn, da se ž njim po-
svetuje, ali bi se ne dala skovati nekaka
k o a 1 i c i.j a. ki bi dovedla parlamentarno
življpnje v normalen tir. Radikalni češki
listi pišpjo, da je ta korak storil dr.
Pacäk na svojo roko brez pooblastila
ostalih čeških poslancev. Dr. P a c ä k pa
sploh vse to zanikuie.
Ali bodi si temu kakor hoče, gotovo
je, da je mnogo če^kih poslancev. ki se
žo dolgo pečajo z mislijo knalicije. Pražka
„Politik," glasilo če^ke konservativne
stranke, ve celo povedati, da se na vee
krajih tudi že dnločuiejo podrobnosti, iz
katorih bi imole sestojati pogodbo poje-
dinih strank, katere bi se o svojem času
predložile kroni.
Po teh nacrlih naj bi dr. Körber
se^lavii tako koalicij^ko ministerstvo, a
on sam naj bi mu ostal predsednik, ker
danop je gotova stvar: ali padi minis-
terstvo, a!i naj se razpu^ti parlament.
Za prvo je <ir. Körber ba.je bolj dov-
zoton za —- padoc njegovega sodanjega
; minis'erslva, s katerim pa da ne pade
on, mirvec da zbere okoli sebe „kabinef
za poskusnjo, t. j. „kabinet koalicije,"
sestoječ iz razli'nih strank. On toraj po-
spešuie misel koalicije. V ta namen je
kont'eriral že z dr. Derschato,   gro-
I'om S t ü r g h k o in. baronom Lud-
w i g H f. o r I' o m. grolom W o d z i c. k i rn
in dvornirn svetnikom M a r c h e t o m.
Ali dr. Körber je s temi konforen-
c»mi lo omlatil — o v e s, katori moli
konju. da bi ga vjel. — namreč da bi
pr;pravil stranko za najnovojo vladino
potrobo — za v o j n o p r e d 1 o g o, o
kateri želi, da bi prišla čim prej v p rvo
branje. Kf>r pa to ni mogoče broz
uravnanoga češko-nomškoga propira, a
poslednjoga tudi ni mogoče uravnati s
samimi bosodami broz dejanj. — zato
si je mislil dr. Korber: gospodo
morobiti nkrotim sportlelji.
Kaj za to, ako dam vsaki stranki par mi-
nistrov? Mi to ne pojde tako gladko.
Naj prej spravo, potem portlelje ! Dr.
Körher želi. da se prej reši jezikovno
vpraSanje, potem pa da se sestavi koa-
licija. kajti broz rešenega jezikovnega
vpraSanja bi tudi s koalicijo prišli le z
dežja pod kap. ali z drugimi besedami :
n^zjedinjene stranke bi v koalicijskem
ministerptvu uprav pr^dstavljale v jedno
kletko zaprte — divje zverine, ki bi se
potem še huje mesarile nego poprej.
To naziranje se je že pokazalo na
strani nomSkih nacijonalcev. Pri kon-
ferenci z dvema strankama, katero je
imol dr. Körber dne 14. t. m., so dali
Vsenomei razumeti. da bi tudi v novi
koalioiji hotoli nadvladati ter da bi še
posobnn hoteli om^jiti vpliv krščanskih
socijalcev in nemških kon.^ervativcev.
Poljaki so sicer tudi zavzeti za koa-
licijo, ter so se že razgovarjali z voditelji
nemAkih strank, da pomorejo uresničenju
te misli. Ako se torej ta misel   uresniči.
bi bilo novo koalici;sko mini^tor^tvo se-
stavljeno  tako,   da   bi   dr. Körber   ostal
• predsednik   takemu   ministerstvu,  v   isto
f pa bi pririli   člani   češkeea  in   poljskega
I kluba in člani   nemške levice.   Tako mi-
i nisterstvo   bi   sicer   še   davno   ne   bilo
.  pravo   koalicijsko ali prav za prav —
. avstrijsko ministerstvo, ker bi no bili
1 v njem  zastopani vsi glavni   narodi av-
i strijski, — Pli   bilo bi   koalicijsko   mini-
1 sterstvo,    kakoräno   si   želijo   radikalne
i parlamentarne stranke. Ali kakor rečeno,
i in v tern   ima dr. Körber   pač   prav, —
! broz rešitve češkega   vpraäanja je koali-
cija nomogoča,   ka.jti že v kratkem  času
bi šla ista rakom žvižgat ter bi razmere
še ie poslabšala. Ako je bore ,.Celje-
vrglo jedno koalicijsko ministerstvo. kaj
bi je ne —- öesko-nemäki prepir.
No. čuti je tudi glasov, da ob danih
odnašajih pod gori navedenimi pogoji
koalic'ja sploh ni mogoča, ker nobena
stranka ni pri volji prijenjati v vseh
receh.
Zaradi tega moramo smatrati „češko
jozikovno vpraAanje" še nadalje za bol-
nika, kateromu ni pomoči, ker zdravilo,
jezikovna jednakopravnost čeških in mo-
ravskih Čohov z Nemci —, katero jedino
bi pomagalo, mu odrekajc baä oni. kateri
bi imeli koristi od tega, ako se to vpra-
šanje spravi s sveta.
Položaj postaja nevaren. Nemci ba-
hato zatrjuiejo, da prodrö tudi brez koa-
licije ter da so si svesH svoje zmage in
da imajo c^asa dovolj. Vse drugače se-
veda Čehi in avstrij°ki Slovani sploh.
Nam se jako mudi, da čim prej spravimo
na varno svoje narodne pravice, ker le
predolgo že smo čakati, — tako severni,
kakor južni Slovani. Ali z nami jednih
misli bi morala biti tudi vlada sama, ako
noče. da postane s časom — in morda
celo kmalu — tudi Avstrija neozdravljiv
bolnik.
Ustaja v Macedoniji
in rusko-turška zveza.
(Dalje.)
Naravnost strs-ina so poročila o
grozodejstvih tur^kih ba^ibozukov v Ma-
cedoniji, ki se dogajajo zdaj.
Naj v prvo navedemo izpovedbe
Borisa Sarafova, glavnega agita-
torja za macedonsko u«tajo, nasproti
uredništvu zagrebškega „Obzora", ko je
po dvames^čnem zaporu v Belemgrada
pribežal v Zagreb.
Sarafov pravi : ,.Položaj v nekaterih
vilaj^tih ni bil še nikdar tako grozen
kakor zdaj. Turška vojska, porazdeljena
po krščanskih trgih in vaseh, izvršuje
nepopisna nasilstva proti onim, kateri na
povelje turških oblasti nočejo izročiti
skritega orožja. Ječe, umori in rop so na
dnevnem redu. Ta anarhija je naravna
p^sledica splošne tinančne mizerije v
turškem cesarstvu. Davkov priteče ko-
maj toliko, da se pokrije krivični letni
proračun   od   130 milijonov   goldinarjev
LISTKK.
Küpa grenkosti.
(Odlomek iz večje povesti.)
Bulgarski: J. K. LJlaskov.
I.
Uboga niati Nada! Siromaštvo v hiši,
kopica otrok, a moža še ni iz ptujine. In
vendar se je pričakovalo toliko od njega,
da osreci ženo in vso družino ter —
kot izobraženec — proustroji vso občino.
Izgubljena duša — pogoltnila ga Rumu-
nija!...
V teh stiskah se je mlada hči Slo-
janka siloma odtrgala od -natorine roke.
Zapustila je rojstno vas in hšo, v kateri
je bila odrastla ter odšla v drugo, služit
k nekemu bogatemu krnetu. Ilotela si je
takö pridobiti hrano in obleko, pa ao
morda poeasi tudi porociti. Dcklejo bilo
že za žensko; h rnali Nmla jej ni imela
kaj dati, in to jej je zolo hudo delo. Pa
tudi v službo bi je rada no bila dala, ali
kaj se je hotelo. Se Bog (/.ahvuljen), da
jo je kdo hotel!
Slojankin gospodar jo bil v Dobrini,
V  ŠUmeilski  oknlini    Ril   i<^  —::..*..i:   r.-i.
Borica, njeneg« očeta. Obotal je, da bo
dekle pri njem, kakor doma. Tako je za-
trjeval ter se hvalil, da je storil žo mnogo
dobroga in pomagal   raznim   siromakom.
—  Ros,   bili so   tudi dobri   in   usmiljeni
ljudje v vasi;   ali bili so pa tudi   nočlo-
veški, da Bog   zagrni !   V svojo   nesre^o
jp prišla Stojanka v roke takoga slabega
človeka.
Njen hinavski dobrotnik ni poznal
sam pokoja, pa tudi ni privoščil ne po-
čitka ne dobre besede nikomur v hiši —
niti lastnirn sinom in hčeram ne. „Denar
—  donar, groši — zlati!'' to je bilo vedno
v njegovih   ustih, to je hotel  izkopnti iz
črne  zemljo;   ni pa  znal   denarja   prav
rabiti in se ga prav veseliti.  In čim več
je iinel,   toliko   bolj je bil   ohol in skop
—   njogov   „bog1' je   bil   denar.   Kaj   je
človekoljubje,   kaj   usmiljenje in dobrota
—  o tern niti euti ni hotel. Sprojemal je
»iccr v hišo   sluge   in   slu/.kinjo,   da jim
„stori dobro'', da jih   prohrani;   ali znal
ni je dobiti od njh desetkrat večji užitek,
nego je bilo dano iirn placilo. Prod ljudmi
pa se je hlinil in kazal pravoga kristjana :
sv. Goro, zažigal v cerkvi debele sveče
ter se globoko poklanjal in se pogostoma
postil. Če je prišel kak revež k njegovim
vr»tom, ga je sprejel; ali znal si je iz-
koristiti njegovo stisko. Posoial je ljudem.
denar, da si kupijo vole; ali dajal ga je
za take obresti, da ga človek ni mogel
plaeati celo življenje niti z denarjem, niti
z delom. In preprosti ljudje so ga še le
uvalili:
„Ali ga vidite, no! — so dejali —
svet človek; sprejema siromake, posti se,
iii v cerkvi tako zvesto moli, pa poljublja
svetnike, da se euje tje na drugo stran
cerkve''.
V take roke je prišla torej nesrečna
Stojanka. Vsled tolike hvale jo je izroci'a
mati   onemu   cloveku,   ne da bi   ga bila
poznala od bliže, kak rnož je to.
II.
JVIila, nedolžna sirota je pazila, da
bi opravljala dobro svoje kmotčko delo
ter bi ugodila gospodarju; ali njegovo
pusto, kamenito srce ni ho'elo vidoti toga.
Srebroljubje ni pustilo srcu, da bi bil
pomislil, du jo tudi ona božja stvar. TrD-
so bile neizmerne — čez moči nesrečne
deklice. Morala je hoditi po vodo v mrzlem
Času, ob poledici, in to po trikrat na dan
s težkimi vedici na ramenu; in verige
so se jej zajedale v mehko rame. Morala
je napajati zjutraj in zvečer po Sest parov
volov izpodrecana in bosonoga. In vse
to je opravljala ubožica potrpljivo, po-
bešenih očij, se solzami oblita, da bi le
uslužila gospodarju. Po leti je morala ob
najve^ji vročini kopati ali žeti ali nositi
skupno z drugimi boJj močnimi; toda
nihče je   ni vprašal:  ali ni to   pretežko
'' za njo. „Mora delati, da si prisluži kruha"
je govoril njen ošabni dobrotnik. Rada
bi bila slišala vsaj eno prijazno besedo,
vsaj najmanjše priznanje; ali 3prejemala
je le grajo,   psovanje in zaničevanje.   In
j vse to samo za oni suhi kruh, ki ga je
močila se solzami, ko ga je uživala. Ali
kaj pa je hotela storiti? Ali naj bi bila
sla k materi ter bi jej potožila svojo
tugo ? Ne, s tern bi bda le pomnožila
matei ine britkosti.
S kakim srcem, s kakim   pogledom
nai  bi  šla  zdai  k  materi?"'    i«  nrpmižlifi-
z a d v o r sultana Abdal Hamida,
dočim državni uradniki leto in dan ne
dobijo nobene place. Lahko si je misiiti,
da nradniki, ki tako ne dobijo place,
iščejo in najdejo vsakovrstnih sredstev,
da se ohranijo pri življenju. Eto pri-
mere : Solunski vahiili jabija Ehedim paäa
je vedel, da je v selu Deniir Isar Bolgar
Hadži A. Dovčev jako bogat elovek. Po5-
Ijo mu pismo in zahteva od njega poso-
jilo 500 turžkih lir. Hadži Dovčev je ve-
del, da bi mu Turek denarja nikdar ne
vrnil, zato mu odbije zahtevo.
lz maščevanja nad torn proglasi paša
Dovčeva glavarjem revolucijoriarnega od-
bora in pošlje v Demir Isar eeto od 100
najbolj divjih ba^ibozukov pod vodstvom
bimba-paäe Zia Reja z nalogom. da po-
love elane revolacijonarnega odbora.
Divjaki udero v vas, razdorejo hišo in
poslopja DovOev«, zvežejo ga in od-
vedo ob jednem z ueiteljem Koljanovom
in duhovnikom Teodorom Zone in otroci
leh ubogih >o od atrahu pred ubijalci
zbe/.ali v cerke?. a mej tern so basibo-
zuk' ropali in kradli po vasi in vzeli, kar
so dosegli; starcke in otroke pobili, a de-
klice onečastili. Dovčeva, učitelja in du-
hovnika pa so mučili na vse načine, ter
jih silili, da izpovedo imena c'anov revo-
lucijonarnega odbora. Za tern so jih od-
vedli v solunsko ječo ter jih tam zopet
do krvavega rnučili. Tam so bili zaprti
mesec dni. dokler se ni Ehedim-paši
posrečilo dobiti za nje odkupilo 3200
turških lir, na kar jih je izpustil. Na ta
naein si je solunski vali priskrbel potreb-
nega denarja. Ta primera jasno govori
o stanju krščanskega prebivalstva v Ma-
cedoniji. Pa še jedno primero o muče-
nistvu macedonske raje. Sin dedeagaš-
kega mutešarifa Zia-paše, Bekir-Bej,
se je zaljubil v lepo hčer armenskega
trgovca efendija Kirkoriana in jo je
nesramno zasleduval. Ko je trgovec za
to izvedel, mu je nporočil, naj pusti nje-
govega otroka. Na to je mladi Turčin po-
slal neko noč šest razbojnikov v hišo
Kirkoriana, ki so nbili trgovca, njegovo J
ženo, dva brata in jednega služabmka, a '
hcer odvedli so siloma v goro Dervent,
kjer je oakal na svoj plen Bekir-Bej.
Potem ko je revico onečastil, pregovar-
jal jo je, da prestopi v islam, a ker se
je temu uprla, zapovedal je razDOjnikom
da jo ubijejo. In za to tolovajstvo mu
turške oblasti lasu niti niso skrivile. Take
in jednake grozovitnosti se dogajaju v
Macedoniji vsak dan. — Osem Bolgarov
se je vratalo iz Rumunije, kjer so bili
na delu dve in pul leta, da si prislužijo
za davke in o;-krbo svojih dragih. Čez
bolgarsko mejo so srečno priäli, a dve
uri pred rojstnim krajem jih uslavi tur-
ška straža in jih odvede na stražnico,
kjer so razun jednega vse pobili, a denar
2000 goldinarjev, ki so ga nasli pri ne-
srečnikih, so si „bratsko" razdelili med
seboj. Oni, ki se mu je posrečilo uteči,
je naznanil urnor oblasti, a tu so reveža
kako naj jo nagovorim? — Večja brata
Milče in Ivo sta daleč od doma; kdo ve,
kako se jima godi ? Rdo ve", ali mislita
kaj o nas ? Oh, mili brate Milče, ta me
je zelö Ijubil, kje je n»'ki zdaj ? 0 da bi
vedel, kako se mi godi! Pa ne, bolje da
ne vesta, da ne giedata naäega siromaätva.
— Pa oče, nesrečni oče: ali se nas še
spommja? Videti je, da noče vedeti ni-
če^ar o nas; rnorda si misli: naj pa po-
mrjo za lakoto, če jim gre hudo. Oh, äe
lastni oče nas je zapustil; kako naj pri-
čakujem še usmiljenja od ptujcev? Komu
naj bomo äe mili in dragi ? Kdo naj Ae
skrbi za nas?"
Sirota Stojanka je morala biti žrtev
očetove neusmiljenosti, pa tudi vaške
zlobnosti. Minuli ste bili dve leti, odkar
jo je bila dala mati v službo, naj bi
opravljala kmeteka dela, katerih sicer
ni bila vajena. V teku tega časa so se
jej zredčili in so jej obledeli dolgi lasje,
počrnelo in shujäalo se jej je čisto, belo
lice od žara in mraza, in popokale so jej
mehke roke in noge: kar sram jo je bilo,
ko se je ozrla na se. Le eno nadejo je
Se gojiJa slu-.vaj v srcu.
i Dali B ondej
do krvi pretepli, če3 da laže in obrekuje
vojake padišahove. Ta dogodek jo silno
razburil Ijud^tvo in to tembolj, ker turška
oblast niti ni hotela usli>lati obupanih
žen in sirot ubit h. da bi smeli videti
njih trupla.
V očigled takih nečloveških dojanj.
pravi Saratov, ni torej nobcno c"udo, da
}e moraio priti do ustaje v Macedoniji.
Saratov je za odločno akcijo in pravi, da
se od Turške mirnim potoni ne bo dalo
ničesar doseči.
*
Nepopisna pa so grozodejstva, ka-
torim so izpostavljeni prebivalci mace-
donskih vasi. koder se širi ustaja. Letos
je zima v Macedoniji nenavadno hitro in
hudo nastopila, tako da je ustaäem otež-
kočeno uspešno gibanje. Zato pa so se
torn grozneja turska nasilstva v selih,
kjer so brez obrambe možkih ženske,
otroci in starčki. Tu ropajo Turki, kar
se ugrabiti da. posiljujejo žene, dekleta
in celo deklice od 8 let. Starčke koljejo
pred očmi njih sorodnikov, a ko so po-
niorili in poropali vse, zažgo vas in gredo
dal.je morit in pustošit. V aelu Vlahi so
zažgali in razdejali cerkov, a proj so jo
še oskrunj-ili na ostuden nacin. Na o 1-
tarju so uganiali stvari, ki se popisati
ne dado. V Bistrici so zaklali bolnega
moža pred očmi njegove žene, dva lepa
otroka pa so razsekali na drobne kose
ter razsekane vrgli njej pred noge, a njo
in njeno sestro so onečaščali na najlju-
tpjži način. Jednpga dečka. ka^eremu so
pred njegovimi očmi zaklali očeta in
mater in je na to jokajoč in kričeč bežal
iz vasi, ustrelilo je pet Turkov, da je raz-
streljen obležal na mestu.
In kaj bi pripovedovali že dalje!
Vnebovpijoča so bila grozodejstva, ki so
prisilila uboge macedonske kristjane, da
sesredi zime vzdicrnejo proti svojemu
krvoloko, a äe stokrat huiša so trpljenja,
katera niorajo prestajati zdaj, ko se raz-
kačena turška zver hoče maščevati nad
svojo žrtvijo, ker se ta upa postaviti se
v bran proti njeni krivici.
In res! Ako se Evropa v očigled
takim krivicam ne gane, potem raoramo
misiiti. da je v zadnjem srcu zamrl cut
človeštva in da države iščejo vsaka le
svoje koristi — na krvavečem telesu
svojega bližnjega.
Ustaja, kakor rečeno, se širi od dne
do dne, ker ne more biti drugače. Da
bi jo siloma udušila, zbira Turčij« celo
v Mali Aziji svoje čete in jih odpošilja
v Macedonijo. Mogoče je tudi, da tolika
premoč čez zimo uduši ustanek, a t e m
hujše bode buknil isti, ko napoči
po m 1 ad.
*
Tamne, neumljive so pota zamotane
balkanske politike. Kusija noče vojne in
o f i c i j a 1 n a Rusija skbpa celo prija-
teljstvo s Turčijo, — vendar pa je že
danes med macedonskimi oataši polno
ruskih prostovoljcev, ki se bore za svo-
bodo svojih ne^rečnih rodnih bratov. Kdo
more jamčiti za to, dn se v pomladi zares
ne izcimi prava oficijalna vojna —
morda celo združenih ruskih, bolgarskih
in rumunskih čet proti Turčiji z nedo-
glednimi posledicami. Te posledice bi
Rusija hotela preprečiti; a kako ? Pojde
li to z besedo in — denarjem? AH ne
stoji za balk^nskimi dogodki äe neki drugi
s e b i č n i faktor, kateri, da bi se okoristil
na t^h dogodkih, morda nima najmanjäe
krivde na teh nečloveških odnošajih.
Dobro poučeni krogi pravijo, da je ta se-
bični faktor — Nemčija, katere politični
agenti neprestano hujskajo turške oblasti
na slovansko rajo.
Rusiji gotovo ni za obstanek ev-
ropbke Turčije, a da utrdi v orijentu svoj
upliv napram vlazovalki Nemčiji,
doprinese gotovo še marsikatero žrtev,
da reäi slovansko rajo iz pod turäkega
jarma in prepreči nemäke nakane v svoji
politieni sf'eri na Baikanu.
Dopisi.
Z dežele. — Znano je, da je Go-
riška v veliki vec'ini poljedeljska dežela
in njeno blagostanje je odvisno le od
napredka v kmetijstvu.
Ta napredek imajo pospeševati raz
lični faktorji v deželi in med najodlič-
nej'-e spada gotovo slavno c. k. kmetijsko
diustvo v Gorici. Kako pa ono izpolnuje
to vzviäeno nalogo, pojasnuje spodaj na-
vtnieni  dogodek.
Neka kmetijska zadrugn na dežoli
vložila je leta 1901. potoni c. k. kmo-
tijskega društva prošnjo na vis. c. k. mi-
nisterstvo poljedcljstva za podporo v
namen naprave drevesnice. Istočasno je
vložila enako prošnjo na veles tložolni
zbor.
Oktobra dojde uijodnii rošitev od
si. deželnega odbora dobesedno ; V re-
šitev tam. vloge deželnomu zboru. jo
poizvedel deželni odbor, kteremu so je
ta prošnja odstopila v rešitev. da ta-
mošnja kmetijska zadruga posluie z riaj-
bi'ljaim vspehom, ler glede na to, kakor
tudi, da jo za ondašnji sodni okraj naj-
vec-jega pomena. da se obnovi trtoreja
in gnji sadjar4vo, kojemu se prilei>ajo
tam posebno ugodna tla, dovoljuje se
tristo kron podpore. Na prošnjo, poslano
potorrj c. k kmetijskcga društva ni došla
nikaka rešitev. V jednem „Gospodarskfjm
listu"4 bilo je čitati, da se dotične prošnje
ni rnoglo predlacati v podporo, ker ni
bilo v njej dokaaano, da zadruga vspešno
deluje.
Meseca julija 1902. ponovila je za-
druga prošnjo ler v tej izkazala mesečne
in tudi Ietne dohodke in izdatke od
svojega početka do tedaj ter s tem po-
polnoma dokazala vspešno sroje dolnvanje,
da s tem zadosti onemu, radi Cesar se
je c. k. kmetijsko društvo upiralo, da ni
predlagalo zadrugi podpore. V tej prošnji
naveden je bil tudi dobesedno dopis de-
žolnega odbora, ki jasno spričuje vspešno
delovanje zadruge itd; zadruga je na-
vedU v onej prošnji vse podütke, o ka-
terih je razpolagala.
Novembra t. 1. dojde rešitev one
prosnje in sicer, kakor je bilo pricako-
vati, zopet neugodna.
Slovenska stran dežele naj izve, kaj
je bilo zopet vzrok, da c. k. kmetijsko
diuštvo ni predlagalo one prošnje v
podporo.
Osrednji odbor smatral je prošnjo
društva premalo utemeljeno in nejasno
za podporo, zato je sklenil imenovano
prošnjo „povzdigniti" visokemu c. k.
ministerstvu za poljedeljstvo, „kadar bo-
dete jo z popolnoma do dobra pojasnenimi
točkami ponovili". Tako se glasi rešitev
c. k. kmetijskega dru.štva v slovenskem
jeziku.
V   prejžnjih časih se je vse drngače
postopalo s prošnjami slovenskih društev.
Kaže se,da nastopajo tudi pri nas ist^rske
razmere,    ko    se   slovanskim    druAtvom
odrekajo podpore. Merodajnim faktorjem
naj   bode   ta   slučaj   v   razrnišljevanje!
(Znan nam je še drug slu^aj, v katerem
se  je   kmetij^ko   drustvo   izreklo   proti
podpori r.eke kmetijske zadruge.  (Jr.).
Politiöni pregled.
Državnl zbor.
V   ps-tok   jo   ntdalievala   poslan^ki
! zbornica razpravo o   zakon-korn   načrtu
glodo torm n-<ko kup^iio z žtom. Rizprava
se jo sukala o   paragnisu   11   in  12.   Ta
dva pangrafi j« gos|)OsKa /bornioa pro-
, drugačila t^r jima dala tbko be<edilo, da
' bi borzni   äpokulantje   mogli   najti   nove
j oblike   za   igro.   Poljodelski   minister  je
; sicor že v čotrtek pročital naredbo, katero
hoče izdati z zakonom   in katera naj bi
preprečiia nove oblike oderuštva na žitni
borzi. Torej naj se že v zakonu to določi,
kar nameravH naredba.  Poročevalec   dr.
P 1 o j, dalje češki poslanec dr. Fiedler
j in kršč. socijalec Fink in drugi   pa   so
! naglašali, da sta   zakon   in   naredba od-
visna le od vlade. Ako ta   hoče, mure z
naredbo isto doseči, kakor z zakonom.
V   iatem smislu je   v   iinenu   ,.Slo-
vanske zveze" govoril tudi posl. r       3 e.
Rekel je: Schöpferjev predlog je   , kivo
opravičen, ali posledica bode,   dt    >ojde
v6, kdaj ga dobimo nazaj. Üp»nja pa ni
nobenoga, da bi gosposka zbornica pri-
trdila ternu prodlogu. Torej jo boljo, da
sploh dobimo zakon, ki propovoduje borzno
trgovino z žitom in rnoko na obroke,
nego da ostane morda še več let vae
pri starern. Sicor pa dr. Schöpfer sam
pmnava, da bodo vlada morala z na-
redbo propo\edati vse nove oblike borzne
spekiilHoijo, ki se dune* Se ne morejo
označiti v zakonu. S<;veda je vse odvisno
od vlad^. Toda v zbornici so v vecini
poslanci, ki zastopajo koristi poljodelstva.
Ako so ti poslanci v gospodarskih vpra-
šanjih edini, potem se bode tudi vlada
morala ozirati na njibove zahleve. Yc
tol» rH/Jo»ov hočem glasovuti za odsokov
predlo», ozii'oma za besodilo gosposke
z burn ice.
Poljaki pa, so imeli mej tem klubovo
sejo ; tudi veii drugih poslancev je bilo
sluoajno odsotnih, in tako je dr. Schöpl'orja
prod low obveljal s 91 proti 98 plasovom
Poljski poslanci so hiteli v zbornico, da
bi glasovali za odsek()v predlog, toda
Vsenemci so divjo kričal'. da so poljski
"lasovi ne sinejo žtoti. Dr. Schöpfer in
tovariši na levici pa naj se ne veselijo,
da so terno zadeli. Nnsp'-otno! Načelni
nasprotniki zakona so sploh več niso
oglašali v razpravi, a glasovali so vsi za
Schöplerjov predlog, samo da zakon za-
vlečejo, ker %t\ do c<3la preprečiti no
morejo. Ako so nemški agrarci s tem
zadovoljni, je to njihova stvar. — Ko-
nečno je zakon obveljal tudi v tretjem
branju.
Poiitični položaj.
Zadnje dni so videli na hodnikih
poslanske zhornice barona Chlumeckesfa
v živahnem pogovoru z raznimi nemškirni
poslanci. Ob jednem so pravili, da je bil
baron Chlumecki pri cesarju. Ker se je
v zadnjih časih vže večkrat pripetilo, da
je nastopala prikazen tegagospoda vsikdar,
ko so se imele r«*Aevati razne krizo v
naši nostranji politiki, ni potem nikako
čudo, ako hočejo nokateri ravno zadnjemu
nastopu Chlumeckega na hodnikih po-
s'anske zbornice pripisovati posledico, da
sta se sešli ljudsko-nemaka in nemško
liberalna stranka minoli četrtek k posve-
tovanju in da sta so izrekli celö za češki
notranji uradni jezik, četudi seveda po-
gojno, dočim je prod par dnevi nemško-
čoški poslanec dr. Eppinger ministerskemu
predsedn'ku naravnost izjavil, da ne
bodo Nemci pod nobenim pogojem v to
privolili.
Omenili smo zgorej, da je bil baron
Chlumecki, predno je obiskal nemške po-
slance na hodnikih poslanske zbornice,
pri cpsarju. Ako je bil pa baron Chlu-
mocki pri cesarju, je skorej neverjotno,
da bi se nas vladar ž njim kot odličnim
av.srijskitn politikom ne bi bil razgovarjal
tudi o sedanjem političnem položaju in
da ne bi naš vladar tudi nasproti Ghlu-
meckemu kolikor toiiko ne izrazil svojega
mnonja o tern položaju. Ker je pa naš
vladar, vladar vseh narodov, živečih v
Avstriji, in ker mora kot tak modro in
očetovsko skrbeti za vse te narode jed-
nako, ni pač izključeno, da ne bi bi) dal
razumeti Chlumeckomu, da se Čehorn in
mogoče tadi drngim Slovanom ne sme
goditi krivica. Tako saj mislimo mi in
tako bode tudi najbrže res, kajti drugače
bi bilo res težko urnot.i, kako da so
Nemci. ki so dan poprej odločno bili
proti temu, da se dovoli Čehom notranji
uradni jezik, kar čez noč spremenili svoje
mnenje in postali v torn pogledu popust-
ljivejši.
Sicer smo mi mnenja, da bi ar-
strijski Nemci postajali v rnarsi^em po-
pustljive|ši, ako bi merodajni činitelji le
to h'nteli. Pa o tem za danes doyolj.
Povedati hocemo «amo na^im čitateljem,
da sta ljudsko nemško in nomsko lib^ralna
stranka izvolili p >«eben odsek, ki naj
v osmih dneh iz*l"la po^eben načrt, v
kat^r^rn so določajo po^oji, P0'^ kator-mi
bi bi'i N-'rnf'i pripravni privoliti k t^rriu,
da so C.'hom dovoli f'eAki notranji uradni
jozik in da so se Č-^hi že za to izrekli.
da h'.coio tak načrt prctr^ovati. Z jedno
boscd<», do nek'h po!?»iJHi.i mod Chl In
Nemci prdo to.-e, n« vsak nnčin, naj si
bod.» pa izzid ten pogHJanj, kakor^en koh.
Kaj pa z nami Jiu'oslovani?! Sliäali smo
iz ust naiih zastopnikov, da jim je groi
Taatfe rekel, ko so se mu pritoževali o
neznosnem stanju, v katerem se naha-
jamo : Počakajte, naj se jedenkrat reši
če.ško-nemško vprašanje, in potem pride
vrsta na vas^ čuvaje av.strijske države
na jugu. Jeli dr. Körber tudi tega mnenja? !
Preosnova meščansklh šol.
Naučni minister je pritrdil zahtevi
zveze meščanskih učiteljev, da seustanovi
četrti fakultativni razred.
Deželno:borske volitve na Predarelskem.
V mestnih volilnih skupinah na Pred-
arelskem  so bili   izvoljeni   trije  nemšLi
Novi nižjuavstrljski deželni maršal.
Za deželmva marsa'a nizjeavslrij-
skega bode imenovan najhrže vendar le
knez Liechtenstein. L:sli namreč pornčajo,
da je prelal. Šnolk narnrsstniku grolu
Kielmannseggu pisal p srno v knterern
mu miznanja. du ne bi vzprejel mesta
drželnega maršala, ako bi bil za takega
imenovan.
Hrvatski sabor
se snide 28 novornbra h krafkemi] za-
sedanju, da odobri večmeseeni budgetni
provi/.orij in provizorno podaljSanje li-
nančne n a god be.
Carinska razprava v nemškem drž   zboru.
Mercdaini krogi sodijo, da se je
sodnj polo/.M.i v nemškent parhmientn
znatno zboljšal ter da bo t.retje Imtnje
carinske predloge že dovrserin med 10.
jn   15- deceinbrom.
Razpor inej črnoijorslcini   kuezom in nadškofoni
Milinovičem.
Pred nek«i dnevi so sporoeili ra/.iii
listi. da se je rn ,j e.niogorskini knezoru
jVikito in barskim kü'oiiskiin nadškoiom
Mi!;no*n<:em pojavi; ¦¦"mti n/,;> u'. Kne/,
onostavno zahteva. da ^e nadšVd' s svnjirn
tujnikom K-a Melodom Radičem lakoj
um;skne. iz Grnegore.. Sedaj se ie toliko
doseglo, da sine nadškol' ostati se do
l-onca le(a, tajnik pa mora če. l.a nie^e<;
nH/rti v svojo redovno provincijo v Dal-
macijo. Povod tomn razporu je v prvi
vrsLi svetojeroninnka al'era. kcr so je
nadskof izprva uniral predlogom Orno-
gorskogn ponblašcenca pravosodnega mi-
nistra Vojnoviča, pozneje pa vendarle
podpisal zahteve Črnesrore v torn vpra-
šanju. Tedaj sta knez in Vojnovič uvidela,
da je nadškof ,.še vedno Hrvat"', in
sklenila sta se ga iznebiti. To bi bil prvi
razing Drugi pa ie neki ta, da zahteva
hči Helena v Rimu, naj pride v Bar
škof I'alijan, ki bi bil poroštvo podnore od
strani Italiie, katera vidi v nadškofu Mili-
novieu prvobnritelja panslavizma. —
Knez že d»li časa ne sprejema nadškofa
v avdijenci. Listi pravijo, da se bo po
novem letu nad^kof umaknii nazaj v
franeiskanski samostan, iz katerega je
bil izšel.
Pomislek proti carjevemu potovanju v Italijo.
Iz Petrograda poročajo listom. da
so predstojniki ru^ke tajne policije od-
ločno proti temu, da bi se podal car na
potovanje v Italijo, ker bi bila s tern
potovnnj^nn združena prevelika nevar-
varnost za carjevo življenjA. Ob jednem
pa pravijo, ko bi car naposled v resnici
potoval v Italijo, se mora to zgoditi po
morju, ker je tarn niegovo življenje bolj
varno pred napadalei.
Belgijski kralj Leopold II. o svojem napadu.
Med drugiini je prišla tndi repre-
zentantska zbornica čo^titat kralju na
sre<"-ni rešitvi povodnm atentata. Kralj je
zbornici odgovoril: „Gasi so zeio nemirni.
So ljudje prevrata, ki išciejo pristašev, da
bi prevrgli obstojeci red, ki vendar jamči
za svobodo v vsakem oziru. Ako je red
prevržen, se zapade v razbrzdanost, in
razbrzdanost vodi v de«polizem. Na Hvnjern
potu zadenejo prekucuhi najprej dr/.avne
poglavarje; a'ko ne rn^rejo doseči teh,
potem so njihove soproge, ki jib zpdenejo,
kaknp pri strašnem zločinu v Genevi. Ako
jim tudi to ni nmgoče, potem merijo nji-
hovi napadi na ministre. kakor na C a-
n o v a s a, ki ga je zadela krogla zato,
ker je imel preveč talenla. Akn p;l nimajo
ministrov, ^pustijo h i se zasibnik.-v v zrak.
Prestrašiti nas hocejo, toda to se jim n»'
bo pr srecilo, ee tudi poderejo kak*g:i dr-
žavnetra pogiavarja Kaj pomaga ? Dnigi
bo lakoj stopil na nji'govo me-to. N.phovi
^«psdi niso vedno streli Nimajo 1«^ smrt
nega orožja in raz^trrlbe, irnajo tudi pa-
p'r, in papir je potrp« ?.l[iv. Jaz zase ^tojirn
sicer ob nag'bu /.ivijenja. Nihöe ne pozna
Rvojc» ure. Ne vin. k.iko do'go •-e born
živel, ovj'roma kjtko d> lgo me še bodo
pusfMi živfti. Toda lal.ko Vas zagotovim,
ffospod» rt'oja. da bo ta kr.stka doba živ-
Ji^iVJM, ki mi še preostane, po^vccena v
l<rc'(.ru mojfga ustavn«'pa podroeja bla-
go^taniu dcžele invarst^u vs< h ib-tarib
svdbod'1.
Domače in razne novice.
Zdravstveno stjinj«» nasc^'a oc-
sarja. — Zdravstveno slanje nn^ega
cesarja se ocividno zboljSuje. V petrk in
soboto je C'sar napravil krat<k izprehod
v parku Srhönbrunn, vendar tekoin pri-
hodnjih  14 dni ne bo avdijenc
Nftslov izxniMM'diH'^a proscsorja
je f odelil N.|. V««l. cesar n- semu rojaliu,
konstrukterju na visoki tehnislu Soli na
Dunaju, diplomiranemu arhitcktu gosp.
dr. Maksu Fabijaniju.
Za „Solski Dom" prejelo uprav-
nižtvo: Preč g Anton Batagelj, vikarij v
Vedrijanu 10 K, (toliko za „Alojzijeviäoe^.
Izplti u^itcljskcpH ns|M»sobl.i«'nj«
ZH ljudske A<»hi so napravile v Gorici
v tckii tega m^sfca naslednje Slovnnkf1,
narnreč s slovonskirn in nrnri^kini u^Jnirn
jezikom goHpodične Mibnik Antonija, Ba-
j''C Marija (z odlikn), Bavdek Leopoldina,
Ih'bovec Helena, Kajgelj (Jilka, Fischer
MnrijJi (z odliko). Gerželj Ana, sestra
Gornik Ambrozijt, Klein Ana, sestra Ko-
pač Anzelrny, Lavrcnčič Kknnentina, Ve-
lopič Marija in Zcvnik Terezija, pot°m s
slovenskim in nemskirn ncnirn jezikom
ter italijanščino kot predrne'om Ko^ir
Valerija, s slovenskim učnim jezikom ter
nemscino kot predrn"tom Makuc Eiiza.
Perhavec iVlarija, Zmrlikar Karolina in
ZupanciY: Marija ter samo s slovenskim
učnim jezikoru CopiT: Frunčiška, Kavc'ic
Eina in  Podgornik Katarina.
finrl je v soboto v svoji vili v-led
kapi tajni svetnik dr. Friderik Alfred
Krupp, lastnik livarne, v kateri so s»; iz-
deiovali znani po njem imenovdni topovi
Dr Krupp je bil rojen i. I8:"ii in je za.
pustil 300 milijonov mark (I K 20 vj
premoženja.
J/j;iva. — „Soča" v H'J. .šl v. z
dne 22 nov(?mbra t I. reagira na rnoj v
„Gorici'' in v „Prirnorskern Listu" pri-
občeni popravek z opazko : „Pahor pravi:
„Ni res, da dobivam za pouk (v ker.sčaii-
skem naukuy 40 0 k r o n, res pa je, da
dobivam nagrado*'. T a n a g r a d a pa
znaša 4 00 kron — komentarja ni
treba".
Nudim „Soči"' lepo priliko. da za-
služi 100 kron za „Narodni sklad1', eerai
d u k a ž e. da dobivam v istini za pouk
v krščanskern nauku na Ajševici svoto
I etnih 400 kron.
Kronske gore klown v drcusu Tema
je zagre.ši!  pravi naslov, zato   —   retour!
V Kronbergu, dne 23. nov.  1902.
A. P.
Katoliško drustvo sloveuskih
ueiteljic je imelo dne 2 listopada zbo-
rovanie. v katerem je deloma prosto
predavala gospic i Ana Klavčičeva o ,.odgo-
voru pri poukir' S'edila ie koristnad<*bata.
katere ste se posebno uioležili nasi vrli
učiteljiei meščanske žole goriške. Dne 5
listonada pa je bilo zopet zborovanje, v
katerem je predsednik, duhovni voditelj
preč. g. župmk I. Kokošar pokazal, da
se oslanja krseanska srčnost na pravi
mir; tega pa uživa le oni, ki ni ne
predrzen ne obupan, ker moli in se iz-
ogiba moralnih nevarnostij. Predsednica
je predavala o delovanju Rosvifnem na
dramatičneni polju. Gnspica Jelkn Mer-
einova nas jo vzradostila z d^klamacijo
Gregorčičevega ,.SIovo od Rihenberga"
in s «amospevom „Na tujih tleh" (Nedved).
Prihodnje zborovanje je dne 10. decembra
ob 4 pop. Dne 1 1. decembra ob -il/2 pop.
bode predaval v župnišou pref. g. župnik
Ivan Kokošar o naeinu poučevflnja v
petju. Kdor se zanima za predmet, je
uljudno vabljen.
M. H. \V.
PrtMisodinkom ^ostilnic-arsko r •
dru^e v Gorici je bil izvoljen go^p.
Hapacher, laftnik Hotela ali'Angelo d" oro.
Kanalsko ^Hijšeino, ki je bila do
sedaj lastnina vojvode B'acas kneza \fit-
gensteina, je kupil grof Kami Goronini-
Gronberg, sin grosa Alsreda Goronini-
Gronberg.
l/prcd sodiäea. — V četrtek se
je vršila pred tukaj^njim okrožnirn kot
kazen«kim sodišrem kazenska obravnava
proti Francetu Ro-ig iz Ločniija. Obt >žen
je bil radi žaljenja Wlicanstva in pa
zarad' nevarnega groženja Obravnava se
je vr^ila pri zaprtih vratih Sodisee je
Rosiga oprostdo. zaradi ^ega je prijavilo
državno pravdništvo pritožbo ničnosti.
Zupan^tvo v Kanalu nas prosi, d i
priobrinio tale odl.^k c. kr. okr. glavarstva
v G > r i c: r :
Reševaje tamošno spnpočilo dne
22 oktohra "i9^2 st. 14'J9 naznanja se,
dn «=e ne sme držati živinskega trga dne
10 novembra t. 1. ker ni še režena ta
zadeva Of^a^a «e pri tern, da gospotl
žu.->an nima nobene krivde, da se no sine
obfržali tega ^cmuia
Za c kr. namestnislvt-nega ^vetovalca:
P. llry I. r.
j           Ofjeüj. — V soboto zvečer   je za-
! čelo eureti   pri  p'\se*tniku Janezii Gepiču
| h  St. 56 v Vedrijanu. Ogenj je tak<> hitro
j narasel, da je v   malih   urah   uniöil   Ce-
j pič' vo hižo in hlev. ReSili so   se   komaj
: ljudje in živina. Zgorelo je  vse pohi^tvo
in  polpki pndelk-i    Žkoda znaša  približno
knkih 3u00 K. Ceptč je bil zavarovan pri
graški zuvHrovalni banki.
Z^orv\ na seiilku. — Pretekli torek
je šel ncki 62 letni rnož spat v V< rhovlju
nad Kojskom na senik. Posvetil si je z
leščerlio, ki je pa imela jedno šipo
ubito. Ko jo revež luč v lešcerbi upihnil,
skočila je najbrže iskrira na seno, ka-
tero ie zasielo ileii in eo ;.-» tr.^i^ .i^  i~
}^ senik zgor^l in da je na  njem zgorel
tudi zgorai omenj^ni rnož.
Mrtev iilx'/nl. — V s^boto se je
r.izriesla vest po Korminu, da je neki
poljski čuvaj v tamošnji okolici ubil ne-
kej/a poljnke^a tatu V resnici pa je bila
«tvar taka-le: Omenjeni c'uvaj je zasačil
[iri reki Idriji človeka, ki je kradel drva
ter jib hotel odnesti. Koje poljski čuvaj
tatu ukazal, naj položi drva na tla, ga
ta ne le samo ni b'jtel ubogati, rnarveč
zwsolj) riiu je celö par zau^nii: V" tem
hipu pa je poljski <5<ivaj tatu s tako silo
uilari! po glavi, da ne je isti koj zgrudil
na tla. ne. da bi se ganil. Poljski čuvaj,
niisl-'c, da je, tatu v re-uiici ub.l. hitel je
v Konr-in, ter naznanil tarn celo zadevo.
Ko ho pa pri.šli na l'ce mesla. kjer bi
imel ležati nbiti tat. ni bilo o njem ne
duha ne sluha.
Iz Koinna narn  pi^cjo.   —   Dne
23 t. rn. nam je obcinski aluga razglasil
pred ctrrkvijo, da je voülni imenik za
nove občinske volitve razpoložen P.otern
takem sedanie stare.šnstvo nam ne na-
inerava kaj privreci. Po tem takem pra-
vimo, se je nas župan najbrže naveličal
žnpanovanja. Ako je to res, potem je to
popolnoma pr>iv. Saj je vendar g. župan
sam lahko uvidel, da on in županovanje
sta dve stvan, ki si nasprotujeti druga
drugi. On je narnreč rad prost in se ne
da rad vezati ne na čas in ne na pro-
nto. O^'inarji pa bi radi župana ob
npkem določ^nem času na^li v občin-
skern jradu. da bi se ž njim kaj porne-
nili in ga vprasa'i za svet. Po t^m tnkem
mora biti žnpan. ki ho<5e izpo'novati
svojn župan^ko aolžnost, na določe.n čas
in na občinski urad navezan. Ker pa
naS župan tega ali noče ali pa tudi ne
more, potpm je pač najboljše. da pusti
županovanje. Sicer pa tudi to. Ko se je
naS župan poganjal za županski stol, do-
kler je na ist^m sedel neki drugi mož.
kaj v<*e so obetali njegovi agitatorji ob-
cinarjem Ako bi se izpolnila le polovica
onih obljub. potem bi moralo teči po
nasi obeini vsaj nekaj medn in mleka
A'i kaj vidimo mesto te?a ? N^zadovolj-
nost na vseh koncih in krnjih. Bližajo
se torej nove občinske volitve pri nRs
in je torej skrajna potrpba, da se na nje
pripravimo in da si izberemo v novo
stare^instvo može. katerim so občinske
korifsti v resnici pri srcu, kajti kakor si
bomo postlali. tako bomo ležali.
Italijnnsko >seiieillš(te. — „Pic-
colo"' prinaSa poročilo o pogovoru svo-
jega dunRJ^kf-ga poročevalca z naucnim
minist. Hirtlom v zadevi laske univerze.
Hartel je rekel poročevalcu, da naj se
Lahi sedaj zadovolji-o s popolnitvijo
laSkih stolic na uni^erzi v Inomostu.
Izjavil je nado, da mu bo mogoče po-
macrati Lahom do univerze. S tem, da se
korak za korakom približuje temu cilju,
bode končno zadeva ugodno reš^na.
„Piccolo"' je s tem pogovorom prav za-
dovoljen.
Tifas se je pojavil zopet v arti-
lerijski vojašnici v Ljubijani.
Dar Diinaja  sv.  Očetu.   —   Du-
najski obeinski svet je včeraj sprejel
predlog svetnika dr. Hrenna, naj se do-
voli 25 000 K v to svrho, da se povodom
25-letnega papeževega jubileja podari
paoežu zlata spominska svetinja ter da
se nnpravijo tudi take svetinje v srebru
in bronu.
Kdo je sloparil pri zadnjih de-
želnozborskih volitvah ua \izje-
a>stiij^KtMn? Te dni se je vrSila raz-
pravH proti 34 ngitatorjern, ki so bili nb-
to*eni. da so slepanli pri volitvah In od
teh 34 ie bilo dvaintrid<iset obsojenc^v
pri«tnih sodrugnv in židovskih liberalcev,
|e dvH sta pripadala stranki antisemitov.
Ti-h zanimiv'h vesti židovsko liberalno
^a^opisje seveda ne pove svojini za^lep-
Ijenim ^itatebem, ker preveč bne po
zobeh ..napredne1'  mazač".
Pri ožjih voütvnh v j;ra>»ki
me^tni svet so bili i/.voljeni Stirje
nem^ki nacijon:i'ci in jeden socialist.
Vedezevalka.           Lata.   tako   se
irnenuje neka ž n•<, živeča v Vodmatu pri
Linbljrtni h kateri prihajajo prav p<)-
go^to Inhkoverni lju|je, da jim iz kart
prerikuje in pove marsikaj, kar bi radi
izvpdeli Tako bi rad izvedel tudi zidar
Novak France, kateremu je zmanjkal star
petd^setnk. kdo mu ga je vzel, in podrtl
se je zaradi tega k Lati. Lata ie vzela
karte v roke in veste, kaj je brala iz
kart'? Iz kari je namreč Lata brala, da
oni, ki je Novaku ukradel petdesetak, ni
bil daleč od njega   Ni-Ii to modro?!
Slov«Misko uinetniSko druStvo
— Izvanredno občno zbomvanje ,,Slo-
venskega umetniskega društva1' se vrši
v ponedeljek 1. decembra 1902 ob 8. uri
zvečer v drugi restavracijski sobi „Na-
rodnega dotna'' v Ljubijani.
rolina poroča o letoänü limi: V nov^mbru
do lö. precej jasno, deloma mrzlo; p^tem
narrtAča mraz, od 18 hud mraz in vetrovi
do 92, pot'-m mebko, deloma jasno vreme
od 26. do konca m^^eca nekoliko hladno,
ved'inoma oblačno z močnimi vetrori. De-
cember: od   1. do 6. stalno, l^po. hladno
vreme, po 7. bo mrzleje, od 12 do 17. bo
hud mraz s snegom, potem bo zima po-
pu-itila, a bo močno snežilo, dne 19 zopet
hud mraz in viharno. potem mraz zopet
pojema,   sneženje do 22.   Med boz'cnirai
prazniki   nepretrgoma   jaäno,   večinoma
nekoliko hladno vreme, ki bo trajalo do
4. januarja. Od ;Y januarja naprej   zopet
rnočno nara^čajoči mraz s silnim  sneže-
njem in velrovi.   Mraz bo posebno   iiud
9. januarja,   nato   začne   zopet   mehkeje
vrerne.   Potem zopet naraščajoč   mraz z
viharji.   a   od   17.   zopet   pojemanje   ter
preide   21, v prijazno   vrem*1. ki   se   bo
24. januar a >kor^j   popolnorna   izčistilo,
potem do 31. lepo. hladno,   deloma zelo
mehko   vreme.   OJ   1.   lebruarja   naprej
sneg in zopet n^rasčajoč mraz, ki bo 6.
zelo hud, polem   zdržlj;v   mraz s sneže-
nimi viharji. dne 17  bo prehod k lepemu
milemu vremenu. Od 17.27 bo povprečno
lepo, milo vreme.   Po 27. bo zopet mrz-
lej^ ter bodo   dnevi od 0   do 10. marca
zelo  mrzii,   deloma s sneženimi   viharji.
0d 10. marca zopet pojemajoča zima, ki
preide 13. in   14. v milo   vreme.   Po 14.
večinoma lepo.   delnma celo   prav toplo
vreme, ki se bo vzdržalo skoraj do konca
meseca marca. razun nekaterih deževnih
dni po 20   Konec meseca marca nastopi
zopet neprijazno vreme.
\emSkl  cesar v nevarnosti.  —
Ko je nemški cesar. ki se nahaja sedaj
na Angle^kem. stopil na kolodvoru mesta
Dalmenji v kočijo. da bi se pelial na za-
jutrek k lordu Rosebery u, so mn vojaki
presentirali. Pri tej priiiki pa so se spla-
süi konji ter so začeli grozno dirjati.
Velika nesreča bi bila neizogibna, ako
bi general Hnnter naglo ne skočil proti
konjem ter jih ne ustavil.
Protlalkohollciio ^ibanje v Gradcu
je precej živahno. V Gradcu je draštvo
abstinentov. dalje delavsko protialkoho-
lično druätvo, društvo akademikov ab-
stinentov, v katerem baje ni nobenega
Slovenca, sedaj pa so ta društva izvolila
centralni odbor. Načelnik temu odboru
je vseuč. asistent dr. Pavel Mathes.
Xajvec'ja vojaSnica je baje ona ˇ
Varšavi, ki ima prostora za 38 000 oseb.
Konee žaloigre ,Thyria' iii ,Ika4.
— Vsled tozadevne razsodbe morn pla-
čati angležko parobrodno drušvto „Čunnrd
Line*' 50 000 kron ogersko-hrvatskemu
parobrodnemu društvu, ker je izkazano,
da je parobrod ,.Thyria>4 provzročil po-
top „Ike". Tudi nekaterim naslednikom
ponesrečencev je odrejena prmierna od-
škodnina.
Posneinanja vredn.o. — Glaäilo
ameriških Hrvatov v Allegheny poro^a o
uzorni slogi, v kateri žive Slovani v Ame-
riki. Ta sloga se je pokazala na izredno
ginljiv način na zaključku zborovanja
,.HrvHtske zveze^ v Allegheny. Pa, kjer
so Slovenci in Hrvatje iz vseh stranij
Zjedinjenih držav v bratskem sogla><ju
zaključili zborovanje s pevanjem pesmi
..L^pa nasa domovina". To pesem je pel
Hrvat iz banovine skupaj z dalmatinskim
Hrvatom, s svoüm bratom Slovencem. z
istrskim Hrvatom ter Hrvntom iz Sla-
vonije in bratom iz Bosne. Tu so se našli
«kupaj bratje jednemajke Slave, raztreseni
po äirni Kolumbiji In tu je prešinilo vse
brate 2ivo spoznanje, da bi jim brea
sloge in ljubezni nikdar ne
vzšlo solnce narodne slave.
V tem epr>znanja so si segli v roke,
pozabivši na preteklost, ase-
danjnst zapečatili s krasnim pečatom singe
in ljubavi, ki bode jamstvo boljše
b o d o č n o s t i. — Oi, kako lepo bi se
to dalo prenesti na oni narod — v
Evropi, k^teremu so naši pradedje dali
ime — Slovenci!
Druzbl   8v. Cirlla   in lletoda v
pnd je jel izdaiali Svetko Hanibal
Škerl. trgovec v Trstu, ulica Giuiia ät.
22, biškote „Adrija", Sto komadov v
lepem z-ibojčku stane 3 K 60 h, ista
množina brez zabojčka pa le 3 K Večja
naročila so ceneja. Za izpraznene za-
bojčke se izplača nabavna cena 60 h, če
9e vrnejo nepožkodovani. Biškoti se
po^iljajo franko. Narocüa izvr^uje d»-u?.bin
založnik S H. Škerl. Ker se to izborno
in ceno domače blago prodaja v korist
vseslnvenski šolski družbi, je rodoljubnim
Slovenkam in Slovencem najtopleje pri-
poročamo.
Narodiio gospodarstvo.
Sad^je In iMoveško zdravje.
Človeško telo potrebuje hrane, v
kateri je dovol[ rudnin_skj_h_^sestavm,__ker
Ako rlovek ne dobiva zadosti teh aestavin
v hrflni, tedaj jame na ratno načine bo-
lehati, poaebno na oslabljenju žitcev,
miäic-ja (kit) iio. Žalibog jemlje zdrav-
stvena veda malo obzira na dejstvo, da
železo in druge sorodne aestavine dajo
podlapo za sestnvo in rast rmWih
krvnili delov. Zategadel umetna hranilna
sredsUa. kakoršna se tolikanj priporo-
eajo proti slabokrvnosti in alabosti, na-
vadno malo ali nič ne hasnijo, ker se
pri njih spstavljanju pazi bolj na vsebino
dušika mesto m rudninske snovi. Anali/.e
iposkušnje> lizinložke kemije so dopri-
neslo dokaz. da je v rudeče — krvnih !
tple.*cih razan žsJoza in apna tudi kali- !
jeva in natronova sol, t'osforno — kisla \
Lorka zemlja, in žvoplo.                                '
Na^lo   fSf   jo   tudi,   da so  nahajajo
rudne soli, tolikanj  potrebno človoskomu
lelesu.   tudi   v soeivju   in   zelenjadi, po- J
«ebno   pa v sadju,   po katerem  preidejo :
v človeško teio   Zaradi tojja bilo bi   od- !
vei: dokazovati,  da   je mnogo razuinnejo j
dajati    otrokom   za   njih   tolesni   razvoj
sadje   ncgo   pa   testt nine  ali   sladkor.
Nu ta  način  se telo  otrokov«-» bolje čisti.
utrjuje ter obvaruje pred boleznimi. Ako !
se otrokom ne daje v hrano zadosti rud-
ninskih snovij, tedaj so poeasneje razvi-
jajo in trpe na si tbokrvnosti, katero ho-
cejo nespametni ljudje odstruniti  s tink- I
lorami    in   apnenim fosfatom.    A   kakor !
uC'i izkušnja,   ta   sredstva    nimajo nikoli |
pravoga   uspeha,   marveč   slabokrvni   in
bledičavi ljudje se znebijo  svoje bolezni
sp le potem,  ko so   začeli   oživati  sadje.
Užitek sadja istotako zelo   utrjuje   živc
in pospešuje njih deJavnost     Vsled tega
se pa evrsti  tudi delavnost duha,  zarndi
tcga je dobro tudi za odrasle ljudi,   ako
čim več  uživajo sadja.
Sok od jabolk in hru5k ima v sebi
vtiiko snovi. katere utrjujejo in hranijo
človesko telo. Te tvarine dajajo brano
vsiunu  notranjemu organizmu.                    J
Precej železa imajo v sebi tudi
češpijo in slive, grozdje in jagode, a ne
inanj jabolka  in hruške.
Od tod sledi, da  je   sadje   izborna
hrana   za   otroke   in odrasle.   Sadje  je
vrhu   tega   äe   tako   po   c^ni,   da si ga
vsakdo lahko oskrbi.    Posebno   otrokom
in slabokrvnim ženskam se ne more do-
volj   priporocati,   da    čim   več    uživajo j
sacJja   Naj bi naii sadjarji, pa tudi   sploh  '
r;a$e Ijndstvo uvaževalo ta   važen   nasvet '
in pornislilo,   kako   zelo greši, ako znna-  ;
marja vzgajanje   in   vživanje  sadja.    Še
večja napaka   pa je, da naši sadjurji, če ;
le morejo, vsako leto do zadnje   mrvice i
razposljejo   sadje    na    tuje,   največ   na
Nemško.   Naši  nemški sosedje dobro pi-  ;
znajc veliko vrednost   sadja   za zdravje,
zaradi   tega   pokupijo   naše sadje,    nam
vzam? o   iz dežele najbol)äo   hrano,   pu-
stivši nam za to nekaj b)rih   novcev za
— visoke davke.
Loterijske številke.
22. novembra.
Dunaj......86   41    21    12    84
Grac.......9   66    67    30    40
¦^^   ~^^^~   -^ow^    -^«^   iv    ^^^   ^^^  ~^^r   ~^m^
'            Krojaška mojstra
| Öufer <fe Bajt
I     v Gorici, ulica sv. Antona St. 7
' v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji,
}                      izdelujeta
k vsakovrstrxe obleke za. moZke
po  men,   bodisi fine   ali pa
I                  priproste.
|      Priporočata se svojim rojakora
v Uonci in na deželi, posebno pa
} č.duhovščini in očencem srednjih
y  in Ijudskih šol za obilna narocila.
Podpisani priporoča slavnemu ob-
činstvu    v   Gorici   in   na   deželi    svojo
prodajalnico jestvin.
V zalügi ima kave vseh vrst, raz-
Ii6ne moke iz Majdičevega mlina v Kranju,
nadalje ima tudi raznovrstne pijače na
primer: francoski Cognac, pristni
kranjski brinjevec, domaci tropinovec,
fini rum, različna vina, goršice (Senf.)
Ciril-Metodovo kavo in Giril-Metodove
užigalice. — V zalogi se dobe tudi te-
etenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v
Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko
npadajoče blago. — Postrežba točna in
po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
irguvec v Si'ineiiiski iilici Ii. štv.   1
I Javna zahvala. !
Zalivaljujem so čislani splo^iii ljud- j
ski zavarovalt.i  družbi   „Universale" /a i
v e s t n o   in   nataiuNno   u^otovilo in
izplafilo zavarovalne police na življenjc
moje hčere Eine. ki je uinrla.  po kotnaj
osein mt'stH^iieiii zavarovanju.
ü o r i c a 17. nov.  190:2.                      I
Franc Marusig,
Josip Pavlin,            Aleks, Trusnovitz,
j         prk\i.                             priča.
^ Za vsatGta nefcaj!!
dobi se v zalogi tvrdke                       \
i
I. Zornik, — Gorica j
Gosposka ulica št. 7,
prva in odina slovenska trgovina \
za modno blago.
Najboljše, najvecje in najcenejše
skladišče vsakovrstnega perila, srajc za
hribolazce in kolesarje vsake velikosti,
jopic za telovadce. krasnih kravat v
vsakem slogu, nogavic, rokavic, životni-
kov (modercev), solenikov, pihalk, dež-
nikov, blusen, spodnjih kril, divnih okras-
kov za obleke. svil za obleke in bluse,
vsih potrebscin za vezenje.                         j
Priporočevalno najboljc kupova-
liSöe za. g. 5ivilje in krojače.
Naroeila za izdelovanje perila (za
gospode), in modercev po vsakej men in
zahtevi izvršnjejo se točno.
Za godove, praznike
MP3W*M^ in novo leto!
Razglednice so prišle tako v navado
in se dobe tako krasne, da se jih vsak
z zanimanjem poslužuje. So pa tako cene",
da se je čudit' kako je mogoče tako
umetne izdelk.    -.apravljati za malo vin.
Ve; l o zalogo
najrazličnejših in najkrasnejših raz-
glednic s cvetlicami, laznirni podobami,
posebno božičnimi, novoletnimi in šali-
vimi s slovenskim besedilom itd. 100 ko-
madov od 3 krone navzgor; ali pa 100
vsaka druge vrste in druge cene 7 K, ima ,
i toi Sfifiäa in i ID
a. LIKAR.
Anton   Pečenko
Vrtna   ulica 8 (.<)KI( A  Via Giardino 8
pristna    bela
in črna   vina
iz   vipavskih,
furlr'iiskili,
briskih,   dal-
'    mntinskih   in   |
isterskih  v ¦     ;
nooradov.  '
Düs'.'tvlja na ilini  in   r;i/.poši!j;i   po   /el«1/-   !
.uci   na   vst>   krajc   avstro-circrskc   inonarliijc   ?   !
smlili od   f)(i   litrov   naprej.   Na  z:ihtt!vo   poSilja   !
tudi u/.onc.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v (Jorici
ulica Vetturini  št. 3.
Prosiva   zahtcvati   listke
Najvofja trmrovina z zolozjoin
i K()iij(Mli(-  & Zajcc
j       Gorica.  pred nadškofijo hiš. štov.  II.
I              Za čas stavb« priporoča vsg stavbne potrebščine. kakwr: cement,
i     stavbne nositelje. vsakovrstne okove. zelezje, strßsna okna. cevi za stra-
|     nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodolstva   iz   na.ibolj   slovorih
j     tovarn. Opozarja na svojo bogato izbor   kuhinjskega in hišnega ororija
f     dob re/.primerno nizkih cenah.
|   «WTOflaHBarag            Edina zaloga             |                 A
I f            I    stavbenih nositeljev    B^aaaEoJ
!                                                        v Go-ici.                          §r                     ti
I    Pocinkana &ica aa vinograde po jako   ani&anih   cenah!
I                                            Pozor!
FiiO   krflw^ liaffrsule   izplafiava  vsakomu. kdor   dokaže
j    s potrdili  najine nove am« i^J»iske   blagajne.   da je   kupil pri   naju za
100 kron blaga.
Prosiva   za htevati   listko!
Pozor!  Eao krono nagrade!
Pozor!  Eno ki'ono nagrade! "
Peter Drašček,
trgovec jedilnegablaga v Gorici,
Stolna ulica St. 2.
Priporoea se p. n. oMin-
stvu v (joriei in z cležele.
Prodajri kaviuo primeso,
I sladkor. miJo. sJaniuo. i'iz.
maslo  surovo in   kuhano.
olje. moko iz Majdi(v-ovih
uilinov in vse jesi-vino.
Zaloga žveplenk
sv. Cirila in JVtetoda.
Fani Drašček,
zaloga šivalnih strojev v Gorici
Stolna ulica št. 2.
Prodaja    ;
strojp tndi '
h   natoden-
w     ske ali
'      mespčne   I
obroke.
Stroii < o i
iz prvih
fovarn ter !
najboij^p, I
kflkovosfi j
Priporo^a
pp slav.
p-   občinstvu. j
LMT   TISKA:
brofiure    f: #  ' Y.
*  * y. *   diplome
trgovske raöune
cenike * * ;< # *
vabila na karton
*  * * in na papir
sprejemnice   * #
*  # * za drufitva
pisma in zavitke
a flrmo * * * * *
***** etikete
ZB, vsakoröno * #
***** porabo
plakate *****
v raznih barvah
*  * * in velikosti
i. t. d.
„jwodixa J iskariza"
« ® « © v Gorici, ulica Vetturini St. 9 * * * *
je preskrbljena z povsem novimi črkami,
okraski in finim papirjem, ter more pre-
vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela
z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr-
šitve v moderni in okusni obliki po tako nizkih
cenah, da se ne boji  uikake konkureiice
©   i®   ©   ©
V zalogi ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in
drug-e urade na močnem papirju, ter na prodaj ima
knjige: Ilijado, Tri igre, za slovensko mladino in Zgodovino
m®m®®®<&®   tolmmske sole   &&&&&&&&
TISKA:    -1^5
*  * * ": pobotniee
raöunske  sklepe
v liöne tiskovine
za industry o >: *
*  * v. *   trgovino
in obrt   *****
*  * * * posetnice
razne volikosti *
*  ^ * * ia oblike
z zavitlci   * * * *
^ * * * zaročnice
in poroöniee   * *
*  *   v elegantnih
škatljah *****
tei*  osmrtnice  v
*  raznih oblikah
i. t. d.
i
1         TISK. ;      «U
i    ö,ß0RlÜ0s
*         ki Izhaja dvakrat na teden
j           v dveh izclajah, ter stane
}.        na leto 8 K, pol leta 4 K       v
četrt leta 2 X       ¦¦
^                 ft«r   TISKA:
,PR, LIST*
'        kl Izhaja vsak četrtek ter
stane na leto 4 K, pol leta
i       2 K,   za  manj   premožne
f       celo loto 3 K