c Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1*- itev. 14. V Ljubljani, sreda 19. ianuarfa 1938. Uto I Prvo delo nove francoske vlade, ki jo je brez socialistov sestavil Zakon o političnem miru Pariz, 19. jan. o. Novo francosko vlado je sestavil predsednik prejšnje vlade Chautemps. Večina članov njegove vlade pripada radikalnim socialistom. Nova vlada računa v zbornici na podporo radikalnih socialistov, Blumovih socialistov in nekaterih desničarskih skupin, ki so dobile zadoščenje v tem, da so radikali komuniste odrinili od političnega vpliva pri vladi in v zbornici. S tem dejstvom je enotnost v političnem nastopanju ljudske fronte razbita, v čemer je največji pomen sedanje Vladne krize v Franciji. Komunisti so se onemogočili pri ostalih skupinah ljudske fronte zaradi stavk, ki so jih izzivali zadnji dve leti; zaradi popolne politične odvisnosti od Moskve in zaradi neprikritega pripravljanja revolucije, ki bi Francijo vrgla v pogubo. Višek predrznosti so dosegli z zahtevami, naj jim Blum v vladi, ki jo je hotel postaviti, da tri ministrska mesta, med drugim vojno mornarico, na katero eo vrgli vso svojo propagando in pa podtajniško mesto v zunanjem ministrstvu, da bi Francijo tako držali navezano na Sovjete, katerih se hoče otresti, ker ne bi rada izgubila vseh svojih manjših in večjih zaveznikov v Evropi. Chautemps je sestavil vlado po seji svoje etranke, na kateri so se sporazumeli v načelih za novo vlado. Na seji so sprejeli resoluciji, v katerih izrekajo Chautempsu zaupanje in priznanje za njegovo delo, ki je bilo z ozirom na to, da je izrinil iz politike komuniste, res mojstrsko. Načela, po katerih naj bo sestavljena nova vlada, so naslednja: 1. v vladi bodo zastopniki radikalno stranke, socialne republikanske zveze in neodvisne levice; 2. vlada se bo sestavila z izrečnim pogojem, 8n jo bo podpirala socialistična stranka in 3. program vlado ne bi smel biti tak, da bi ustvaril razdor med strankami ljudske fronte. To zadnje načelo je le zaradi lepšega, da potolaži skrajne levičarje med socialisti, ki so včeraj izzvali v svoji stranka razdor in majejo položaj Blumu. Ministrski predsednik Chautemps je izjavil časnikarjem, da ga bo pri novi vladi vodilo tisto načelo, ki ga je že prej: skušal bo zbrati okrog osnovnih francoskih političnih načel čim več francoske dobre volje in pripravljenosti. Pred padcem svoje prejšnje vlade je izdelal zakon o miru, zdaj pa bo poskusil predložili zbornici. zakon o političnem miru v Franciji, in to čim prej. Ta izjava je vzbudila veliko pozornost, saj ni dvoma, da bo zakon o političnem miru vseboval stroge odredbe proti skrajnežem, ki so v Franciji povzročili tak političen nemir in nervoznost, kakršen ni bilo morda že 60 let. Seznam ministrov Pariz, 19. jan. o. Predsednik vlade Chautemps, minister za vojno, narodno obrambo in podpredsednik vlade Daladier, minister brez listnice Bon-nel, ki ima posebno nalogo, da pripravi do sodelovanja z vlado vse gospodarske sile, in Frossard, ki mu je poverjeno delo v kabinetu predsedstva vlade, pravosodni minister Campinchi, zunanji minister Delbos, notranji minister Sarraut, finančni minister Marchaiideau, letalski minister Guy La Chambre, minister za vojno mornarico Bertram, prosvetni minister Jean Zay, minister za javna dela Queille, trgovinski minister Pierre Cot, minister za kmetijstvo Chapsal, minister za delo Ramadier, minister za kolonije Steeg, minister za pokojnine Lassalle, minister za zdravstvo Rucart, minister za pošte Gentin, minister za trgovsko mornarico El-bel. Državni podtajniki (namestniki ministrov); v predsedniš+vu vlade Locande, ki mu je poverjena naloga vodstva poslov za emigracijo in tujce ter Serre, v zunanjem ministrstvu Tessan, v notranjem ministrstvu Aubaud, v finančnem ministrstvu Hy-mans, v vojnem ministrstvu Delomsorbe, v mini- Jugoslovanski politični obisk v Berlinu Predsednik naše vlade pri nemški vladi Naskok nacionalistov na Teruel Saragosa, 19. jan. Nacionalistične čete so začele z naskokom pri Teruelu in povzročile, da so se republikanske črte, zlasti ob reki Alfambri zlomile. Rdeče čete so se morale umakniti onstran te reke. Prodirajoče nacionalistične čete so zavzele vrhove severno od Teruela. S posebnim uspehom je nastopilo nacionalistično topništvo, ki je neprestano obstreljevalo postojanke republikancev tik ob Teruelu. Boji 60 bili zelo hudi in ponekod so se borili od moža do moža. Republikanske čete so se umaknile čez reko Alfambro v neredu in s precejšnjimi izgubami. Posebno se je udejstvovalo nacionalistično topništvo, ki obvladuje vse cešte. Rdeči eo imeli velikanske izgube. Pri zadnjih napadih so sodelovali samo tuji oddelki, med drugimi bataljon judovskih prostovoljcev, ki pa je odpovedal pokorščino, zaradi česar eo njegovega poveljnika ustrelili. Nacionalisti so ujeli veliko tujih prostovoljcev iz ameri-kanske in angleške brigade ter senegalskih čmcev, ki se bojujejo v francoskih bataljonih. Zdi se, da hočejo nacionalisti za vsako ceno osvojiti Teruel. Boji za mesto so vedno hujši. Hitlerjeva policija jo zaprla v Miinchenu jezuitskega patra in vojnega invalida Mayerja zaradi neke pridige. P. Mayer spada med najbolj priljubljene cerkvene govornike v Nemčiji in je zaradi pridig že bil nekoč obsojen na šest mesecev ježe. 70 smučarskih šol deluje letošnjo zimo v Švici in so vse zelo dobro obiskane. Japonske oblasti v Mandžuriji so zaprle zaradi ■vohunstva dva sovjetska letalca, ki sta v megli zabredla in se morala spustiti na mandžurskem ozemlju. V sovjetskih krosih vlada zaradi tam »a. Kko razburjenja, stvom vašega viteškega kralja Aleksandra, Ne dvomimo v vašo ogromno silo in vas zato tembolj cenimo, ker ste » .. , , „ preudarni. Za tiskovno sodelovanje Berlin, 19. jan. AA. Nemški propagandni minister dr. Gobbels je imel danes daljši razgovor z načelnikom jugoslovanskega tiskovnega, urada dr. Kostom Lukovičetm. Pri tej priliki je izrazil svoje zadovoljstvo s pravilnim ravnanjem jugoslovanskega časopisja do Nemčije. Pristavil je, da po njegovem mnenju dobrih odnošajev med posameznimi državami ni brez dobrih odnošajev časopisja. Sodelovanje med časopisjem posameznih aržav le pospešuje splošni mir. Med r. Stojadinovičevim obiskom v Nemčiji Chautemps, bo: v Franclji strstvu za telesno vzgojo Courson, v ministrstvu za tehnični pouk Julien, v ministrstvu za javna dela Jaubert, v trgovinskem ministrstvu Bibier, v kmetijskem ministrstvu Liautey, v ministrstvu za kolonije Monerville, v ministrstvu za javna dela Lafaje. Vsi državni podtajniki razen dveh, pripadajo radikalnim socialistom. Pomembno je tudi dejstvo, da je pod predsedstvo vlade dobil odločni Daladier, kar govori za to, da se vlada ne bo več dala ustrahovati od stavkujočih. Še ena Izjava nove vlade Pariz, 19. jau. A A. Havas: Preden je predsednik vlade Chautemps s svojimi sodelavci odšel k predsedniku republike, je v salonu hotela Ma-tignon sprejel časnikarje in jim izjavil: »Srečen sem, da sem lahko zaključil to kočljivo vladno krizo. Vlada, ki jo bom predstavil sedaj predsedniku republike, se bo trudila, da izpolni upanje države, ki si želi pravico, socialni mir, reforme in varnost. Vlada bo svojo nalogo vršila v dveh smereh: da bo zmeraj na prvem mestu izpolnjevala voljo naroda in da bo ta volja odgovarjala rešitvi vseh vprašanj. Sedaj je najbolj potrebno, da se vzdrži trdnost naših financ in pripravijo socialni zakoni, ki bodo zagotovili mirno sodelovanje dela in kapitala. Obrambi domovine bomo posvetili vso svojo pozornost. Opazili ste mogoče, da sem s posebno skrbjo organiziral predsedstvo vlade. Oživi naj se posebno gospodarska in finančna delavnost, prav tako pa naj se izvaja strogo nadzorstvo nad tujci. Istočasno sem s tovarišem Daladierom izkoristil to priliko in preorganiziral ministrstvo za narodno obrambo. Tovariša Campinchi in Cot sta mi zato radevolje stavila svoja resora na razpolago in jaz sem jima ponudil druga resora. Ta vlada je močna in pripravljena. Sedaj pa gremo na delo. Vsem hočem reči, da je moja vera v bodočnost domovine velika in da je ta odvisna samo od naše zbranosti, discipline in socialne sloge.« so bili razgovori tudi med ministrom Gobbelsom in šefom jugosl. tiskovn. urada dr. Lukovieem. Med razgovorom so ugotovili, da soglašajo v tem, naj časopisje obeh držav kakor doslej tudi v prihodnje upošteva dobre prijateljske stike, ki so med Jugoslavijo in Nemčijo. Ugotovili so, da bi poglobljena izmenjava poročil med enim in drugim časopisjem in stiki med njihovimi zastopniki obema strankama koristili. Zlasti so ugotovili, da je enotnost v naziranju o potrebi, naj nemški in jugoslovanski listi ne objavljajo poročil ali člankov, ki bi utegnili rušiti dobre stike med obema državama. Kot skupno osnovo za politično ravnanje časopisja na obeh straneh so vzeli stremljeuje, naj časo-.pisje lojalno sodeluje pri nadaljnjem ©bliža,nju obeh narodov in kaže pri tem razumevanje tudi za življenjske potrebe ene kakor druge dežele kakor tudi voljo do iskrenega sodelovanja v korist obeh držav in za največjo dobrino splošnega miru. Kratlevlč Tomislav - desetleten SS Si . fj I Belgrad, 19. januarja, m. Danes praznuje v Belgradu v krogu svoje kraljevske druiine desetletnico svojega rojstva N j. Vis. kraljevič Tomislav. V Belgradu je prebil božične praznike, te dni pa bo odpotoval spet v šolo na Angleško. Vesti 19. Fanuaria Belgijske oblasti so obsodile flamskega voditelja Grammensa, ker se je zavzemal za to, da veljaj na Flamskem samo flamščina in je s svojimi pristaši odstranjal dvojezične napise. Bukareštanski župan je prepovedal klatrživino po judovskih obrednih predpisih, ker se živali pri tem preveč mučijo. Predsednik zveze sovjetskih republik ne bo Stalin, kakor ponavadi mislijo, marveč Kalanin, ki je bil tudi do zdaj na tem mestu, čeprav skoraj nihče ne ve, da ima Rusija državnega poglavarja s tem imenom. Praška policija je prepovedala predavanje, ki ga je hotel imeti nemški pesnik Blunck. Hudo propagandno vojno proti Angliji je baje začela Nemčija v svojih nekdanjih kolonijah v Afriki med domačini prebivalstvom. Tako poročajo nekateri angleški listi. Japonske industrijske družbe so kupile velike železne rudnike, na tihomorskem otočju Novi Kaliforniji. V tamošnjih rudnikih je kakih 20 milijonov ton železa. Mednarodni pomorski sporazum, ki so ga razne države podpisale pred leti v Washingtonu, bo odjvovedala te dni Amerika, ki hoče neomejeno [>o veča vat i število svojega vojnega bro-dovja. Pregled državljanskih izkazov je sklenila izvesti romunska vlada takoj. Po pregledu bodo vzeli državljanstvo vsem tistim, ki so si ga nezakonito pridobili. Prizadeti bodo pri tem skoraj izključno Judje. Viharji ob angleških obalah še vedno divjajo in prihajajo čezmorski parniki iz Amerike z velikimi zamudami. Morje je vrglo na suho 22 trupel mornarjev, ki so med viharji utonili. Novo križarko so spustili v morje v Tržiču pri Trstu. Krstili so jo na ime vNanin«. Madžarski kraljevi namestnik Horthy bo prišel na Poljsko dne 5. februarja. Za ta obisk pripravljajo velike slovesnosti. „ Bivšega sovjetskega poslanika v Budimpešti, Bežadina, so v Moskvi ustrelili, češ da je izdal koristi Sovjetske Rusije. Poslanika so komaj pred dobrim mesecem jvoklicali v Moskvo. Portugalski zastopnik pri vladi generala Franca, Piera, je včeraj dospel na svoje mesto v Salamanco. General Goering je povabil v Nemčijo podtajnika angleškega vojnega ministrstva, lorda Llovda, ki bo ostal v Berlinu nekaj dni. Drugi mednarodni zimskošportni teden se bo začel v Garmischu. Udeležujejo se ga med drugimi tudi_ Japonci. Nemško-jugoslovanski odbor za gozdarstvo, ki se bo bavil z lesno trgovino med Jugoslavijo in Nemčijo, so ustanovili v Berlinu. Odbor za nevmešavanje v špansko vojno je imel včeraj dopoldne sejo, na kateri so se skušali sporazumeti o nekaterih točkah poziva, ki ga bodo menda v kratkem jroslali obema vojskujočima se strankama. 22 mladih žrtev je zahteval ogenj v študentovskem zavodu sv. Iliacinta blizu Montreala v Kanadi. Ogenj je izbruhnil nenadno in uničil stavbo. Pogrešajo še 25 gojencev. Turška vlada je zaprla borzo v Carigradu. Njene posle bo prevzela na novo ustanovljena borza v Ankari. 35.000 francoskih državljanov je padlo od začetka španske vojne na raznih bojiščih, To so ugotovile nacionalistične oblasti pri legitimiranju mrličev, ki so imeli vsi francoske državljanske izkaze. Torej je francosko »nevmežavanje« docela podobno »nevmešavanju« drugih. Sovjeti utrjujejo mejo proti Estoniji in so vse prebivalstvo iz obmejnega predela poslali v notranjost Rusije, ker je bilo baje nezanesljivo. Prav tako so prestavili vse svoje stražnice za nekaj metrov od meje, da ne morejo njihovi obmejni stražniki govoniti z Estopci in se na-vaeroati imiAamlia&vižLega duha. Berlin, 19. jan. Predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič si je včeraj ogledal nekate"rc naprave nemške vojske v Jtiterbogu. Nato si je ogledal vojaško letalsko šolo in akademijo v Gatovvu. Opoldne je prisostvoval v_ Jiiterbogu nadvse zanimivim strelnim vajam in vajam letalske skupine Richtoffen. V vojaški akademiji v Gatowu je dr. Stoja-dinoviča pozdravil državni podtajnik za letal-etvo general Milch. Navzočni so bili med drugimi tudi poveljnik celotne nemške vojske general v. Frick, letalski poveljnik general Goring, načelnik glavnega štaba general Beck in topniški nadzornik general Hase. Popoldne so priredili v oficirski kazinj nemških letalcev kosilo v čast jugoslovanskih časnikarjev. Mnogi nemški častniki, ki so se udeležili vojne, so pristopili k našim časnikarjem in izjavili, kako občuduje ioonašo vojsko. Kdo n od njih je celo izjavil, da še ni videl boljše vojske od naše ker se je z nio seznanil v zgodovinskih trenutkih, ki so sedaj že zgodovina. Vasa vojska, je dejal ta častnik, je naredila name in na moje tovariše vtis najboljšega človeškega materiala, ki si ga sploh moremo misliti. Glede nJenl\-P0F®ll? ‘ vrlin pa lahko rečem samo to, da nihče tudi v svetovni vojni ni vedel, kaj je junaški boj, ni imel prilike, da je prišel na bojišče proti Srbom, ki so junaki nad junaki. Prepričan , da bo tudi jugoslovanska vojska nadaljevala t veliko tradicijo Srbije in da bo ohranila vedn sloves, ki ji ga je zapustila vojska pod povelj- Razpust romunske zbornice - razpis novih volitev Bukarešta, 19. januarja, m. Sinoči je bil podpisan ukaz o razpustu romunske zbornice, ki je bila izvoljena pri zadnjih volitvah meseca decembra. Nove parlamentarne volitve bodo 2. marca, senatske pa 4. marca. Skupščina in senat se bosta sestala na svojo prvo sejo 10. marca. Z objavljenim ukazom o razpustu parlamenta in o razpisu novih državnozborskih volitev je tudi spremenjen romunski volivni zakon. Določili so tudi že volivna znamenja. Vladna stran- ka bo imela za znamenje eno piko, liberalci dve piki, vajdisti tri pike, Železna garda štiri pike in narodna kmečka stranka pet pik. Vest o razpustu parlamenta in razpustu novih volitev se je sinoči z bliskovito naglico raznesla po Bukarešti in je sprožila najrazličnejše komentarje posebno še z ozirom na to, ker so se vse opozicionalne stranke izrekle proti razpustu parlamenta in proti razpisu novih volitev. Prizadevanje Ircev za popolno neodvisnost: Sporazuma med Irsko in Anglijo • ni London, 19. jan. o. Razgovori med Irsko in Angliio> k* se. začeli v ponedeljek, se bodo danes končali. Kljub temu, da so razgovori potekali zel° prisrčno in prijateljsko, ni prišlo do sporazuma v tistih glavnih vprašanjih, zaradi katerih so jih začeli. Zaradi tega ne bodo danes mogli podpisati še nobenega sporazuma med Irsko in Anglijo. V teh treh dneh so mogli samo ugotoviti, katera vprašanja razdvajajo obe državi. Pogajanja bodo po odhodu irskega voditelja de Valeta iz Londona nadaljevali irski in angleški politični in gospodarski strokovnjaki. Po teh pogajanjih se bosta de Valera in predsednik angleške vlade Chamberlain prihodnje mesece spet sestala in rada podpisala pogodbo o sporazumu. Vprašanja, v katerih se Irska in Anglija ne ujemata, so naslednja: 1. Irska zahteva združitev vsega irskega ozemlja v svobodno in neodvisno državo. Gre pri tem za Ulster, Severno Irsko, ki je kljub razglasitvi irske države Se naprej pripadal Angliji. Irci to pokrajino zahtevajo brezpogojno zase. 2. Anglija želi, da se Irska priključi angleškemu obrambnemu sistemu in se z Anglijo sporazume za enotno izvajanje velikega angleškega obrambnega programa. Irska pa lega ne sprejme, če ji Anglija ne odstopi Ulstera. Ti dve vprašanji sta v laki zvezi, da ni moči rešili enega brez drugega. 3. Anglija zahteva, naj Irska začne plačevati obresti svojih dolgov in letne obroke. 4. Irska je pripravljena to storiti samo pod pogojem, da Anglija odpravi visoke carine, ki jih je določila za irsko blaao in sklene z Irsko novo trgovsko noamibo De Valera je takoj v začetku pogajanj povedal, da ni mogoče misliti na uspešne razgovore o čemerkoli, dokler Angleži ne izpolnijo prve irske zahteve. Šele potem bi se Irska obvezala, da dovoli Angliji zgraditi na južnem delu svojega ozemlja velika letalska in pomorska oporišča. Irsko zastopstvo bo odpotovalo nocoj ali jutri zjutraj iz Londona. Kljub temu, da do sporazuma ni prišlo, poudarjajo, da se je na obeh straneh kazala velika jiripravljenost in da si bosta tako Irska kakor Anglija prizadeli vse, da rešita vsa težka vprašanja. V zlatu in draguljih: Kraljeva poroka v Egiptu Kairo, 19. jan. AA. Stefani: Zakonska pogodba med kraljem Farukom in njegovo zaročenko bo jutri, v četrtek podpisana ob 10 dopoldne v vili, kjer stanuje nevesta. To svečano dejanje bodo sporočili ljudstvu z 21 streli. Ves dan bodo svečanosti, na dvoru pa bodo slovesnosti trajale več dni. Svoji nevesti in bodoči kraljici je kralj daroval kot poročni dar oglavnico iz briljantov, ki je veljala milijon francoskih frankov in pa ovratnico iz dragih kamnov, ki je veljala tri'milijone frankov. Člani vlade bodo darovali kraljici ovratnico iz smaragdov. Italijanski poslanik je nevestinemu očetu izročil odlikovanje italijanskega kralja in abesinskega cesarja, apostolski nuncij Testa pa je naročil, da naj med svečanim dejanjem v yseh katoliških cerkvah zvone z, vacmi zvonovi. Sam® že 2 dni! Nepreklicno brez podaljševanja! samo še danes n »utri! KINO UNION S'ž'“ Monumentalno filmsko veledelo Poročnik indijske brigade Vsa Ljubljana govori o njem, vsak je občudoval film, ka kršnega morda celih 10 let ne bo več na filmskem platnu! Ne zamudite ga — vsak ga mora videti. Predstave ob 16., 19’15. m 2T15 uri. Proračun gradbenega ministrstva Požar na svatovščini V poročni noči je nekdo zažgal novoporocencema imetje Belgrad, 19. jan. AA. Minister za gozdove in rudnike, Bogoljub Kujuntljič, je dal finančnemu odboru narodne skupščine zelo obsežno poročilo o proračunskem predlogu svojega resora. V tem poročilu je podrobno podčrtano celokupno delo tega važnega gospodarskega resora, in sicer tako v samem ministrstvu kakor pri podrejenih ustanovah in državnih gozdarskih in rudarskih podjetjih. Skupna površina gozdnega ozemlja znaša v naši državi 8,196.940 ha. Od tega je dejansko gozda 7,258.790 ha. Na državne gozdove odpade od tega 2,814.553 ha ali 58.8%, na občinske gozdove 1,910.916 ha ali 26.3%, na druge lastnike 2,533346 ha ali 34.9% Pogozdene zemlje je 29.3 odstotka, na enega prebivalca pa odpade nekaj manj kot pol hektarja gozda. Stanje gozdov in njihovo varstvo zadaja državi v nekaterih krajih, državni gozdni upravi in naši zavedni in resni javnosti mnogo skrbi, ker postajajo napadi na občinske in državne gozdove pogosti, kar ograža ne le racionalno gospodarstvo v samih gozdovih, temveč tudi sam obstoj posameznih gozdnih objektov v najbolj siromašnih krajih naše države. Minister je odkritosrčno priznal, da sedanje stanje nekaterih državnih in občinskih gozdov nikakor ne ustreza in da je treba zato posvetiti varstvu teh gozdov vsestransko pozornost, ker vidimo že sedaj strašne posledice uničevanja gozdov, kakor n. pr. poplave, ki uničujejo naše najvažnejše prometne zveze in vrhu tega preprečujejo življenje našega prebivalstva v goratih krajih. Naša država ima poleg gozdnega bogastva tudi kraje z obsežnimi površinami kraškega sveta in živega peska. Ta neproduktivna površina znaša 1,100.000 ha. Pogozditev tega ozemlja je važno gospodarsko in socia.no vprasnje, ker ležijo najobsežnejše goličave prav v najbolj siromašnih krajih naše države. Ravno tod je pa prirastek prebivalstva precej velik in bi morali gozdovi z gozdno kulturo ustvariti pogoje za življenje našega številnega kmečkega življa ter popraviti tamošnje neugodne klimatične in higienske razmere V tesni zvezi s pogozditvijo goličav je ureditev hudournikov. Njihova škoda nam je se predobro znana iz nedavne preteklosti. Les je tudi velikega pomena tako za vsakdanje potrebe kakor za trgovino. Zaradi ustroja našega izvoza, kjer so na glavnem mestu naši poljski pridelki, ki so pa nestalni, ker so odvisni od rodovitnosti posameznih let, je les iz naših gozdov še večjega pomena, saj njegova proizvodnja ni odvisna od posameznega leta, pac pa more izpolniti praznine v izvozil naših poljskih pridelkov tudi v nerodovitnih letih. Ker je les velikega pomena tako za okritke naših domačih potreb, kakor za obrambno industrijo, moramo skrbeti, da bo proizvodnja iz naših gozdov trajna, kar pa ni mogoče doseči brez dobrega varstva in brez urejenih elaboratov. Z drugimi besedami, z gozdovi je treba tako gospodariti, da ostanejo večni in da se neprestano obnavljajo bodisi prirodno ali na umeten način. Izdali smo obsežne ukrepe, da pospešimo notranjo kolonizacijo na ozemlju bosenskih gozdarskih ravnateljstev. Uredba o podeljevanju državne gozdne zemlje določa, naj jo dobe v prvi vrsti taki vojni prostovoljci, ki doslej niso prejeli 6voje prostovoljske kompetence. Razen tega naj po tej uredbi dobe zemljo gospodarsko Šibki sloji krnečega prebivalstva na področju gozdnega ravnateljstva v Sarajevu, Tuzli in Banjaluki. Glede državnih gozdnih podjetij je treba poudariti, da je ministrski svet na predlog ministra za gozdove in rudnike Kujundžiča sprejel dve uredbi o sanacji gozdno-industrijekega podjetja Dobr-lin-Drvar a. d. in da se je izvedla združitev treh državnogozdnih podjetij v enotno Gozdno industrijsko podjetje Dobrlin-Drvar a. d., Tovarne celuloze Drvar a. d. v Drvaru in Durmitor a. d. za izkoriščanje za trgovino z lesom. Rudarstvo Rudarstvo predstavlja v naši državi eno najvažnejših gospodarskih področij in sicer tako po količini vrednosti dosežene proizvodnje, kakor še več po vlogi, ki jo ima rudarstvo v industriji državne obrambe. V proizvodnji rude, če upoštevamo baker, je Jugoslavija na prvem mestu v Evropi, daleč pred drugimi državami v Evropi. Na lestvici svetovne proizvodnje surovega bakra pa zavzema sedmo mesto. Isto mesto v Evropi in sedmo na svetu ima Jugoslavija tudi v proizvodnji koncentrirane svinčene rude, v proizvodnji cinkove rude je že sedaj na drugem mestu v Evropi in na šestem na svetu. Tudi glede pridelovanja železne rude zavzema vidno mesto v Evropi, glede kakovosti te rude je pa na prvem mestu, tako da je postala doba- Celjske novice 8 menecev strogega, zapora, ker je navajala mladino k tatvini. Pred okrožnim sodiščem v Celju se je včeraj zagovarjala pred tričlanskim senatom delavka Frančiška Hauptman iz Hrastnika, ki je v večih primerih navajala otroke, da so hodili krast v steklarno večje steklenice in jih prinašali njej. Otroke je podkupovala z dinarčki, steklenice pa je seveda prodala. Sodišče je obsodilo Hauptman Frančiška na 8 mesecev strogega zapora in na tri leta izgube častnih pravic. Nesreča v nesreči. V Pamečah pri Slovenjem Gradcu se je včeraj okrog poldne pripetila nesreča, katere žrtev sta postala trgovski potnik g. Cafuta Franc iz Celja in dr. Strnad, zdravnik javne bolnišnice v Slovenjem Gradcu. Cafuta Franc se je peljal z avtomobilom po trgovskih opravkih iz Slovenjega Gradca, V Pamečah, ko je hotel izstopiti iz avtomobila, pa mu je spodrsnilo ter je padel po tleh in si močno poškodoval hrbtenico. K ponesrečencu se je takoj pripeljal zdravnik g. dr Strnad iz Slovenjega Gradca, ki mu je nudil prvo pomoč. Ko pa je hotel ležečega dvigniti, mu je na poledenelih tleh spodrsnilo in si je zlomil pri nadcu nogo. Zdravnika so pripeljali v slovenjgraško bolnišnico, Cafuto pa zvečer v celjsko bolnišnico. vitelj mnogih evropskih železarn. Tudi za lastno potrebo ima dovolj. Naša železna industrija razpolaga torej z zdravo osnovo za svoj nadaljni razvoj. Proizvodnja premoga je naraščala neprestano do leta 1929, ko je desegia svoj vrhunec. Odtlej je začela potrošnja premoga padati in je padla tudi proizvodnja premoga do najnižje točke 1. 1932. Produkcija premoga sedaj narašča postopno in trajno. Pri bakreni, svinčeni in železni rudi je proizvodnja v prvih 9 mesecih 1937 narasla proti enakemu razdobju ieta 1930, in sicer pri bakreni rudi za^ 144.358 ton. V vsaki toni surovega bakra ber-skih rudn:kov je približno 50 gr zlata. Ko bomo mogli predelati vso svojo tonažo, bomo dobili iz borskih rudnikov nad 2C00kg zlata letno, kar da v sedanji vrednosti čez ICO milijonov din. Pri izvajanj« enotne rudarske politike za vse državno ozemlje rudarska ciblas-t ni imela pri roki enotnega rudarskega zakona, marveč je še vedno v veljavi pet zastarelih zakonov. Zato so nedavno tega v ministrstvu za gozdove in rudnike sestavili načrt noveg* rudarskega zakona, ki ga sedaj kr. vlada proučuje, narodnemu predstavništvu pa bo v kratkem predložen zaradi uzakonitve. V zvezi z aktivno gospodarsko politiko kraljeve vlade je nastala potreoa, da se proračun izdatkov ministrstva za gozdove in rudnike za 1938/39 leto poveča. To je v zvezi z nacionalizacijo velikih gozdarskih podjetij in z njihovim pravilnim izkoriščanjem. Potrebni so tudi zaradi ustanovitve domače metalurške industrije. Ta industrija je za našo obrambo zelo važna. Izdatki se bodo večkrat izplačali, ker bo domača industrija lahko zboljšala našo devizno in splošno plačilno bilanco. Povečanje izdatkov je torej v korist splošnosti. V razpravo 60 posegli: posl. Fran Zupančič (prctiO in Života Milanovič (za). Predsednik Ra-jakovič je nato zaključil sejo in sklical prihodnjo za 21. januar ob 9 dopoldne z istim dnevnim redom: Proučitev proračuna izdatkov ministrstva za gozdove in rudnike. Maribor, 18. jan. O grdem maščevanju nam poročajo iz Svetega jakoba v Slovenskih goricah. Na gostiji Ivuna in Magdalene Reiniuger v Zgornjem' 11 lap-ju pri Sv. Jakobu je nastal sredi noči, ko so bili svatje najboljše volje, nenadoma požar v seniku, ki se je bliskovito razširil na vsa poslopja, ki pripadajo domačiji. Okrog 2popolnoči, ko je iz hiše odmevalo vriskanje in petje veselih svatov, se je nenadoma posvetilo in že so šinili ognjeni zublji iz gospodarskega poslopja. Bliskovito se je ogenj razširil še na hiso. ki je tako naglo vzplamtela, da na reševanje sploh ni bijo misliti. Prestrašeni so se svatje, razbežali na vse vetrove, ženin in njegova mlada žena pa sta si otela samo to, kur sta imela na sebi. Vse drugo so uničili plameni, žalostna sta se morala potem zateči k sosedom ter jih prositi za zavetje. škoda je zelo velika ter je le deloma pokrita z zavarovalnino. Pa še te ne bi dobili, če se ne bi bile že pred Reiningerjevo poroko širile po okolici vesti, da se mu hoče nekdo maščevati. Nevesta je bila zaradi tega v strahu ter je silila v_ svojega bodočega moža, da je dal svoje imetje zavarovati ter je zavarovalno premijo tudi takoj plačal. Previdnost se je izkazala kot umestno. Goreče tramovje se je zrušilo nanj Požar v všničariji Valentina Šobra v Slov. gamah Maribor, 19. januarja. Pri Sv. Ani v Slovenskih goricah je v noči od torka na sredo izbruhnil požar v vioičariji 32-let-nega Valentina Šobra, Sobrova družina je po polnoči že trdno spala in so jo šele sosedje zbudili iz sna. Hiša je bila trenutno vsa v plamenih. Žena se je z otroki v zadnjem trenutku še rešila in pritekla na dvorišče, ravno ko se je tramovje že sesulo. Prosila je -moža, naj odpre vrata v hlev, kjer Borba med župnikom in znorelim brivcem Sombor, 19. januarja. V ponedeljek ponoči se je v hiši evangeljskega župnika v Bačkem Petrov-cu odigrala strahovita borba med župnikom Mirkom Petrovičem in pobesnelim brivcem. Na vrata pisarne je pozno zvečer nekdo potrkal. Ko je župnik vrata odprl, je planil v sobo z velikim nožem v roki brivec Jovan Vrbovški. Župnik je komaj skočil v sosednjo sobo, vendar je bil brivec takoj za njim. Tako sta pritekla v sobo, kjer sta spali župnikovi služkinji. Ti dve sta se ob ropotu prebudili in skočili skozi okno na cesto. Ena si je pri tem zlomila nogo. Vseeno pa se je privlekla do soseda Martina Bedeja, ki je takoj stekel župniku v pomoč. Prišel je ravno o pravem času, ko je brivec hotel zasaditi velik nož v župnika. Bede je brivca od zadaj prijel in potegnil nazaj. Toda besni brivec se je bliskovito naglo obrnil in zasadil nož v Bedeja. Brivca je ukrotil šele Bedejev sin, ki je "pritekel v sobo s samokresom v roki in brivca ustrahoval. Po aretaciji so ugotovili, da je brivec znorel. m® KINO SLOGA Telefon 27-30 predvaja danes premiero zabavne operete Ne morem se ti upreti! V glavnih vlogah flnnv Ondra in Hans Sohnk&r. Režija Bolvaiy. Muzika Fr. Doelle. Liuaezen, divna glasba, zdrav humor in sijajna igra so odlike tega filma. Rezervirajte si vstopnice y predprodajiI Predstave danes ob 16, 19-15 in 21’15. V senci paragrafa Ljubljana, 19. januarja. Včeraj dopoldne je bilo v dvorani okrožnega sodišča več zanimivih obravnav. Zagovarjati se je moralo pred obtožbo več tatov, zanimiva pa je bila zlasti obravnava proti bivšemu tacenskemu županu, kateremu je revizijsko poročilo banske upr. očitalo, da je zagrešil v občinskem poslovanju poneverbo občinskega denarja. Dvorana je bila nabito polna poslušalcev. V vlogi lažnega detektiva Pomanjkanje iznajdljivosti se ljudem res ne more očitati, vse povsod srečujemo male ljudi, ki skušajo z raznimi triki prevariti življenje, na koncu se pa izkaže, da jih je vendarle ukanilo življenje samo, ki slej. ko prej terja od vsakogar, da živi po zakonih poštenja in vesti. Paragraf je samo neizbežno nujno zlo, h kateremu se je zatekla družba, da zavaruje«sebe pred škodo. Pred malini senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Brelih s prisednikoma s. o. s. g. Kovačem in s. o. s. g. Javorškom, je stal 26 letni delavec Ludvik Strauss iz Primskovega pri Kranju s svojo ženo Frančiško iz Tržiča, zasebno uradnioo. Obtožnica je očitala Frančiški Strauss, da je predrugačila legitimacijo svojega moža Straussa Ludvika in v njo namesto besede »delavec« napisala »tajni policist«, obenem pa spremenila osebne podatke v legitimaciji. Napravila je tudi nekakšno potrdilo, da ji je šef Kobal Peter posodil znesek 1000 din in naročil zanjo žimnico. Njen mož Ludvik pa je bil obtožen, da je svojo ženo k dejanju napeljal. S ponarejeno legitimacijo je nato hodil kot tajni policist okrog in zagrešil več primerov izsiljevanja. Tako je lani septembra zapretil Golorej Heleni, da jo bo ovadil, ker prodaja saharin. Golorej Helena mu je seveda izročila podkupnino, prvič 1500 din, drugič pa 2000 din. Septembra lani mu je Maček Terezija v Stari Loki dala 1000 din za neko »posredovanjec v kazenskem postopanju proti njej. Maček Terezija mu je tako dala 1000 din, Golorej Helena pa kot nagrado za njegov molk še poldrug kilogram saharina. Prav tako pa je Strauss lani septembra zatrjeval v Šenčurju Vreček Mariji, da bo pri njej kupil saharin in ga pošteno plačal z denarjem. Enako se je predstavil tudi Mandelc Matildi. Ko j/a je dobil od Vreček Marije 50 din in od Mandelc Matilde kilogram saharina, je izjavil, da je saharin zaplenil. Njegovo izsiljevanje in prevare pa so le slednjič prišle na dan. Žena Frančiška je zakrivila prestopek napravljanja lažnih listin po paragrafu 215. k. z., Ludvik Strauss pa zločin izsiljevanja po par. 332., prestopek prevare po par. 334. in zločinstvo po paragrafu 334. Frančiška je svoje dejanje priznala, legitimacijo pa je spremenila na moževo zahtevo, ne da bi vedela, za kaj gre. Ludvik je priznal, da je ženi naročil, naj podatke v legitimaciji spremeni. Oba sta s tem zakrivila kaznivo dejanje. Priče so izpovedale, da se je obdolženec izdajal za tajnega policista in da je izsiljeval deuar. Šef Kobal Peter je izjavil, da ni nikdar dal nobenega posojila Frančiški Strauss, niti ni zanjo naročil žimnice. Obsojena je bila Frančiška Strauss na mesec in deset dni strogega zapora in na plačilo stroškov 360 din ali 6 dni zapora. Kazen se ji odloži za dve leti. Ludvik Strauss pa je bil zaradi izrabljanja lažne listine kot prave in zaradi izsiljevanja obsojen na eno leto in mesec strogega zapora in na izgubo častnih pravic za dobo treh let. Obsodba bivšega tacenskega župana Bivši taeenski župan, 47 letni sodarski mojster Ivan Medved, se je moral zagovarjati, da je v letih 1931—1935 v Tacnu kot župan občine Tacen občinsko poslovanje vodil površno, da so bile knjige v neredu in da so nekatere knjige sploh manjkale. Revizijo v občini je 30. septembra lani opravil revizor banske uprave Franc^ Selan in ugotovil, da so bili nekateri neresnični izdatki vneseni v zapisnike kot mezde na razna imena, ki pa jih imenovani v resnici niso prejeli. Obtoženec je sicer na razpravi priznal, da je zaradi takega površnega poslovanja utegnila nastati kaka škoda, ki pa ni bila storjena namerno, temveč le zato, ker ni bilo v vasi urejenega knjigovodstva, niti občinske blagajne, kakor "bi bilo potrebno za revizorja banske uprave, temveč je vse delo župana v vasi Slonelo na medsebojnem zaupanju. Medved je izjavil, da se ne čuti" krivega. Ker ni imel občinske blagajne, je hranil ob-činski denar obenem s svojim skupaj v eni škatli. Iz občinskega sklada pa se je dajal deriar za razne podpore. Sploh je bilo vse poslovanje zelo primitivno. _ Obtoženec ni mogel določno pojasniti samo, kako je mogel v mezdni poli obračuna podpore banske uprave, ki jo je prejela občina Tacen za regulacijo GameljScice, izkazati znesek -120 din kot izdatek za mezdo Alojzu Podviru in Ivanu Krmelju, ki sta bila zaposlena pri trasiranju vodovoda v Zg. Pirničah. Obtoženca je zagovarjal dr. Korun, ki je navajal, da je bil župan Medved 9 let spoštovan človek in ni ničesar storil, da bi samega sebe okoristil. Poslovanje je bilo res v vasi zelo primitivno, toda od kmečkih ljudi se ne more zahtevati, naj znajo knjigovodstvo. Zato je tudi razumljivo, da je zagrešil v svojem poslovanju kako pomoto. Sodišče je spoznalo bivšega župana Medveda krivega v eni točki in ga obsodilo pogojno na dve leti na 14 dni zapora, na plačilo petine sodnih »troskov in 250 din povprečnine, ker je v dveh primerih v uradnih listinah potrdil neresnične izdatke. Nekateri njegovi prestopki iz leta 1931 so že zastarani niti niso dokazani. Sodišče je upoštevalo Medvedovo priznanje in njegovo neoporečnost. ,,Sprejmem kazen" Tatovi so v narodnem izročilu nesrečni ljudje in narod, oziroma ljudstvo zločince ne sodi tako, kakor jih gleda skrivenčeni paragraf. Ljudje, ki vidijo tatu kot priče pred sodnikom, marsikdaj umaknejo svojo obdolžitve. V življenju tatov je marsikaj nebogljenega, kakor na primer v življenju Valentina Kokalja. Izučil se je za čevljarskega pomočnika, doma so mu res namenili nekakšen poklic, s katerim bi lahko izhajal, toda v je bilo nekaj prašičev in kokoši. Ko je mož stopil k vratom, se je tramovje zrušilo in ga pokopalo pod seboj. _ Dobil je silne opekline in 60 ga reševalci komaj še rešili, da ni zgorel pod ruševinami. Meso mu je na več mestih kar odstopilo. Požar je uničil hišo in gospodarsko poslopje, v katerem so zgoreli tudi trije prašiči in vse kokoši. Skoda je precej velika. Ljudje 60 si komaj rešili življenje. Šotora so takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico, malo pa je upanja, da bi mu mogli oteli življenje. Zasedanfe finsnlneea odbora Belgrad, 19. jan. AA. V finančnem odboru se je včeraj dopoldne nadaljevala razprava o prora-ciMiu izdatkov prometnega minietrrsitva. Predsedoval ji; je predsednik odbora Miloje Raiakovič. Nav-zoč je bil tudi prometni minister Mehmed Špaho. Tajnik odbora Vlajko Kazimirovič je prečital zapisnik prejšnje seje nakar se je pričela razprava. Govorili so poland dr. jure Koce (za), Miloš Rašo-vic (proti), Karlo Gajšek (za), žarko TomaševiČ (za), kmetbee Gavran-Kapetanovič (za), Djura Mi-Kašinovič (za). Prometni minister Mehmed Spaho je nato obširno odgovoril na opombe posameznih govornikov. Ugotovil je z zadovoljstvom, da je velika večina _ govornikov samih videla, da je letos mnogo manj kritike in opazk in da so v teku leta popravili mnoge opombe jz lanskoletne proračunske razprave. Zahvalil se je govornikom tudi za koristne pobude in lojalno sodelovanje. Odgovor ministra Mehmeda Spaha je večina 6prejela s ploskanjem. Nato je bilo glasovanje, tajnik Vlajko Kazimirovič čita posamezna poglavja. Na konou razglasi predsednik Rajkovič, da ie proračun prometnega ministrstva sprejet. Dohodki carFn Belgrad, 18. jan. Po .poročilu csrednnl carinskih blagajn so znašali dohodki v prvem’ dnevju januarja t. 1. 15,025.350 din, carinski dohodki od 1. aprila 1937 pa do 10. jauarja 1938 so znašali 807,414.896 din, za to razdobje je nromčim določal 676,950.563 din, to se pravi, da ee je izterjalo za 130,464.333 din več. V primeri z dohodki po proračunu 1936/37 se je od 1. aprila 1937 do 10. jan. t. 1. izterjalo za 184 milijonov din ali za 29.65% več. Celjska ravna bolnišnica v preteklem letu Celje, 18. januarja. Leta 1937 se je zdravilo v celjski javni bolnišnici 8706 bolnikov (4354 moških in 4352 žensk) ‘eku 1937 odpuščenih iz bolnišnice 8121 (64o3 ozdravljenih, 1496 zboljšanih in 172 ne-ozdravljenih), umrlo pa je 1. 1937 v bolnišnici ® Pne 31* dec. 1937 je ostalo v P inf?1(ono^ bolnikov. Umrljivost je znašala v ia 1^37 je bolnišnica oskrbo- val dnevno povprečno po 307 bolnikov in je dosegla 112.060 bolniških oskrbnih dni. Vsak posamezni bolnik je bil oskrbovan po 12.87 dni, dnevno je bilo sprejeto povprečno po 23 bolnikov. Leta 1937 je bilo oskrbovanih več bolnikov kakor v letu 1936: 238, napram 1. 1935: 1499, napram 1. 1934: 1979, napram 1. 1933: 2388 bolnikov. Na posameznih oddelkih je bilo 1937 oskrbovanih bolnikov. Na internem z infekcijskim oddelkom 3780 ‘bolnikov, na kirurgičnem oddelku 3405 bolnikov in na porodniško ginekološkem oddelku 1521 bolnic. Na infekcijskih boleznih je bilo oskrbovanih 478 oseb, od teh je umrlo 20 oseb (18%). Kirurgični oddelek je izvršil 2806 operacij, porodniško ginekološki 615 operacij. Porodov je bilo na porodniškem oddelku 516 s 575 otroci. človeku je včasih kakšna iskra premalo in človek v življenju se izgubi kot barka na morju. Tako je Valentin Kokalj, rodom iz Javorja pri Škofji Loki s svojimi 44 leti včeraj nastopil svoj osemnajsti arest. Vseh prejšnjih sedemnajst pa bi jih zadostovalo za celo zgodbo. Že 1. 1911 je zašel na krivo pot, od tedaj pa kakor da bi bilo zaklelo, skoraj ni bilo leta, da ne bi odsedel po nekaj mesecev v ječah. Kazni po 7 mesecev, po 10 mesecev, so bile nekaj navadnega. Zadnjo kazen je prebil predlanskim. Kot nezaželjen v beli Ljubljani mu je bil tudi s policijskim odlokom prepovedan dostop v mesto. Toda Valentin Kokalj je pozabil na ta odlok, kakor da ga nikdar ni bilo in je živel v Ljubljani nepoznan od leta 1929. Nekaj časa je živel na Štajerskem, potem pa v Ljubljani in se preživljal s prodajo starega železa. Tako je Kokalj aprila lani vzel iz nezaklenjene šupe Ivanu Cimpermanu železno dvigalo ali vinto. Ponoči je^ prišel v šupo pijan in si poiskal tam ležišče. Ko pa je odhajal, je opazil lepo vinto, vredno 600 din, jo naložil na ramo in jo nesel prodati nekemu Kristanu, ki mu je dal zanjo 200 dinarjev. »Ali priznate, česar ste obtoženi?« »Priznam, samo pijan sem bil.« Zagovornik ex offo. Obdolženec priznava. Predlagam milo kazen, zaradi dostopa v mesto pa naj se mu spregleda, ker ni bil o tem poučen. Kazen: za železno vinto in za prepovedan dostop v mesto proti odloku policije, se je glasila 5 mesecev in 5 dni zapora ter izguba častnih pravic za dobo treh let. »Sprejmete kazen?« »Sprejmem,« je odgovoril Valentin Kokalj, kar je zvenelo tako, kakor bi hotel reči: sprejmem celo smrt. Pride! Naivečia mojstrovina dunajske tilmske produkciie Kirchfeldski župnik Po Anzengruberievem oderskem delu HANS JARAY - HANSI STOCK KINO UNION Neke vrste političen proces teče pred sarajevskim sodiščem. Na zatožni klopi se nahajajo štirje člani znane brambne organizacije dr. Vladka Mačka »-Hrvatska zaiščita«, Ker so spomladi lanskega leta napadli profesorja Rudolfa Zaplato in ga močno, potolkli. Preiskava dolgo ni krenila v pravo smer, dokler ni neki krojač, ki je bil tudi član te brambne organizacije, prišel 'k profesorju in mu povedal, da so ga napadli člani »Hrvatske zaščite« m ne iz kake osebne rrtržnje, temveč na ukaz vodstva organizacije. Kakor znano, vodi tisto organizacijo mačkovski prvak odvetnik dr. Ivan Subašič. Ko je na sodni razpravi zagovornik profesorja prebrat izjavo krojača, 60 bili vsi obtoženci sitno pr®®? čeni. Še najbolj pa d;r. Ivo Su>basic,_ ki tožene tiudi zagovarja. Zaradi ugotovitve točnosti n krojačeve izjave, je sodišče razpravo preloži . Okostnjak, ki je visel na drevesu, so odkrili v gozdu pri vasi Pleternici bkzu Daruvarja. Lovski čuvaj Pavel Konjdrak je obstrelil zajca, sel je nato po krvavi sledi za njim, toda preden je našel zajca, je zagledal na veji drevesa viseti nekaj reber Iz neposredne bližine je zagledal ped vejo še kup kosti: Takoj je vedel da je neki nesrečnež že nred leti izvršil samomor ter so živali oglodale truplo. Nekoliko proč pa je našel še strohnjeno obleko v žepu pa legitimacijo, ki se je glasila na ime mlinarja Matije Hanžekoviča, ki je pred štirimi leti nenadoma in brez sledi izginil. V gozdovih okoli Virovitice živi precejšnje število divjih veprov. Zato je v nedeljo priredila tamkajšnja gozdna uprava lov na te zverine. Lovci ®o imeli srečo in so jih zalotili kar celo tropo. Vendar pa so jih zajedi v takem položaju, da je bilo silno nevarno streljati, ne da bi lovci zadeli drug drugega. Nekaj veprov je pobegnilo, enega pa je eden izmed lovcev dvakrat obstrelil. Čeprav moono krvaveč, se je nenavadno velik veper lizniuz-nil med lovci in pobegnit v sosednje lovišče. _ Čuvaja tega lovišča Jože Žerjav in Ljubo Trbojevu. 6ta vepru sledila in ga našla v jairiku vsega v Kr . Približala sta se m« in ga dvakrat ustrelila v glavo. Ko sta mislila, da je veper ze ^rtev, J zgodilo nekaj hudega: veper je^izneiia a ^ SŽ8 » “drl sb; na .}?. n?,un\J? udarcev Sele Žerjav je naredil kone? borbi. Pognal je vepru v glavo dve krogli in ga usmrtil. Veper je bil težak me manj kakor 230 kilogramov. O tiskovnih pregreških sodi sodišče in ne politična oblast. Tako je odločila banska uprava v Novem Sadu na pritožbo uredništva lista »Illu-sitrierte Wcchenschau«, katerega je policija v 1 e-trovairadu kaznovala z globo 500 din zaradi tega, >ker ie uporabljal za 6vojo &li»kač hoteli izrabiti sezono hudega mraza tudi zase. Doživeli 60 pa prav nasprotno. Ljudje so začela kupovati rajši premog, ker s tem m nego prihranijo na denarju. Vsa vas se je tepla v nedeljo v vasi čubure pri Prokupiju. Košček njive je bil kriv, da so se ljudje že dolga leta kregali in tožarili. Eni so rekli, da pripada njim, drugi pa so ga pripisovali sebi. Ko so v nedeljo dopoldne odšli bratje Stojanoviči na 6porno njivo in začeli orati, so s seboj pripeljali večjo družbo, ki je bila oborožena s sekirami, koli in puškami. Komaj so začeli njivo orati, je že prišla druga nasprotna 6!kupina in začela preganjati prvo. Vnel se je krvav boj, v katerega so potem posegli skoraj vsi vaščani. Preko ene ure so pokale puške. Na bojnem polju sta obležala težko ranjena dva moška, večje število pa je 'bilo več ali manj poškodovanih. Ko so prišli orožniki napravit red, niso od kmetov ničesar izvedeli. Vsi, ki so HiJ-lažje ranjeni, so se potuhnili. Pesem narodov Velika iluzija Film v nemškem francoskem in ruskem jeziku. Od jutri dalje! jetništvo in svoboda v velefilmu (La grande illusion) KINO MATICA Tel. 21-24 Najnovejši žurnal. — Barvasti film »Črni pajk« Odkup Prešernove rojstne hiše Osnova! se jje poseben odbor, ki se preko banske uprave obrača na vso slovensko favnost Ljubljana, 19. jan. Hvaležen narod skuša ohraniti vse, kar ga spominja na življenje in delo velikih mož., 'ludi Slovenci smo ves čas, odkar znamo ceniti veličino Prešernovo, skrbno shirali vse, kar je bilo v zvezi s Prešernovim življenjem in njegovim delom. Iz te želje, da bi se poznejšim rodovom ohranil kat mogoče nepotvorjen in svež spomin na Prešerno, se je rodila tudi misel, da bi bilo treba njegovo rojstno hišo, ta pristni gorenjski kmečki dom, odkupiti in jo preurediti v majhen Prešernov muzej. Kajti hiša je že stara in je nevarnost, da bi ob morebitni prezidavi izgubila svojo prvotno obliko. Prešernova rojstna hiša leži skoraj v središču tujskega prometa v Sloveniji, tudi nešteti učenci vseli šol jo prihajajo leto za letotm obiskovat. Umestno ie torej, da ohranimo Prešernovo rojstno hišo kar mogoče takšno, kakor je (oziroma kakršna je bila ob Prešernovem času) in da napravimo tudi njeno notranjščino lahko dostopno za vsakogar, ki si hoče ogledati kmečki dom iz časov Prešernove mladosti, tisto >hišo očetovo«, v katero so se po-vračale pesnikove misli s takim domotožjem. Te misli in želje so vodile Prešernovega rojaka iij oddaljenega sorodnika pisatelja Fr. S. Finžgarja, da je skupno z nekaterimi odličnimi predstavniki našega kulturnega življenja osnoval odbor za odkup Prešernove rojstne hiše. Ta odbor tvorijo: rektor ljubljanske univerze dr. Rado Kušej kot predsednik, pesnik Oton Župančič kot zastopnik PEN-kluJba, prof. dr, Fran Kidrič kot zastopnik Znanstvenega društva in kot raziskovalec Prešernovega dela, dr. Lovro Sušnik kot načelnik prosvetnega oddelka banske uprave, dr. Dragotin Lončar kot predsednik Slovenske Matice, dr. Fr. Ks. Lukman kot predsednik Leonove družbe, prof. France Koblar kot zastopnik Slovenskega pisateljskega društva in pisatelj Fr. S. Finžgar kot odborov blagajnik. V Prešernovi rojstni hiši gospodarijo sedaj potomci Prešernove sestre, jMnocene Vovk. Sedanja lastnica doma (vdova z 8 otroki) je pripravljena prodati Prešernovo rojstno hišo in malo sveta okoli nje omenjenemu odboru s pogojem, da ji odbor sezida v bližini novo" hišo in plača nekaj odškodnine za odstopljeni svet Odbor je na to pristal in je napravil naslednji načrt: V bližini Prešernove rojstne hiše se zgradi novo stanovanjsko jKislopje, Prešernova rojstna hiša se pa popravi kar mogoče v prvotni obliki, opremi se s jjohištvom v slogu iz Prešernovih Vremensko poročilo Po sta n (ti tlane« ob 7 tjntraj Prijava koles Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike koles, da prijavijo za leto 1938 svoja kolesa v zakonito predpisanem roku, to je do 28. februarja tega leta. Letos se bo v smislu zadevnega razpisa kr. banske uprave izvedla nova registracija koles in se bo vsakemu lastniku kolesa dodelila nova tablica. Za prijavo koles je uporabiti izključno le predpisane tiskovine, ki se dobe na vseh tuk. policijskih stražnicah za ceno 1 din. Nova evidenčna tablica stane 6 din. Da se prihrani strankam pot in Čakanje, bo prijava koles za področje tukajšnje uprave policije na vseh tukajšnjih policijskih stražnicah po sledečem redu: Za dosedanje evidenčne številke od od od od od Od od od 99.401—100.000 od 111.001—112.500 od 112.501—114.000 od 116.001—117.500 od 117.501—118.000 1 — 2.001— 4.001 — 6.00T— 8.001— 10.000 89.001— 91.000 94.301 2.000 v 4.000 v C.000 v 8.000 v v v 95.300 v v v v v v torek, 25. januarja sredo, 26. januarja petek, 28. januarja soboto. 29. januarja ponedeljek, 31. januarja četrtek, 3. februarja petek, 4. februarja soboto, 5. februarja ponedeljek, 7. februarja torek, 8. februarja sredo, 9. februarja četrtek, 10. februarja od 118.001—119.000 v petek, 1t. februarja od 138.001—139.5Q0 v ponedeljek, 14. februarja od 139.501—141.000 v torek, 15. februarja od 159.001—160.500 v sredo, 16. februarja. Stranka mora predložiti na policijski stražnici svojega bivališča prijavo, državni kolek za 5 din, prometno knjižico in dosedanjo evid. tablico, nakar se stranki potrdi prejem prijave v prometni knjižici ter izda nova evid. tablica. Zamudnike, ki ne bodo prijavili koles v določenem roku, bo zadela kazen po tar. postavki 100. in 229. zak. o taksah, ki znaša 32.50 din za vsako kolo. Opozarjamo, da je vožnja s kolesom kaznjiva, ako evid. tablica ni plombirana. Dobro knjigovodstvo ... .. . dober gospodar zato: »Albright« knjigovodstvo Oton Štiglic Organizator Ljubljana Aleksandrova 4/H« Telefon 39-09 Skupina naših primorskih rojakov st je pri neki izmed južnoameriških držav izposlovala dovoljenje za stalno naselitev. Dobili so velik kompleks plodne zemlje na ravani, ki leži 2500 metrov nad morjem. V tej višini vlada vse leto pomlad. Doseljenci si bodo ustanovili zadrugo, ki bo skušala pridelovati kavo, kakav, riž, sladkorni trs, tobak in tudi industrijske ter zdravilne in aromatične rastline. časov in uredi se v njej majhen Prešernov muzej. Tudi okolica se primerno preuredi. V hiši bi stanoval samo oskrbnik. Hišo samo bo pa izročil odbor v last dravski banovini, ki je pripravljena hišo prevzeti v svojo last in jo oskrbovati. Izvedba tega načrta bi zahtevala okroglo 200.000 din. Kdo naj zbere ta denar? Odbor je odklonil misel, da bi skušal dobiti ta denar iz javnih sredstev, to se pravi, da bi prosil za podporo državo, banovino, občine itd. Počastitev, ki jo hočemo izkazati pevcu-mojstru, je neprimerno lcjjša, če jo izkaže tako rekoč vos narod povsem prostovoljno, ne s prispevki, ki jih narod zbira v obliki darov, ampak s prispevki, ki jih nareka samo hvaležno priznanje. Tako zbiranje prispevkov je obenem tudi najmočnejša jx>pularizaci,ja vse zamisli. Zato je odbor sklenil naprositi preko banske uprave vse učence in učitelje vseh šol v dravski banovini, da zbero z združenimi močmi potrebni denar. Računal je takole: Samo v šolah, ki spadajo pod prosvetni oddelek, je 197.108 učencev. Če pritegnemo še univerzo, bogoslovna učilišča in strokovne šole, j>odre.jene kmetijskemu oddelku in oddelku za trgovino, obrt in industrijo, dobimo okroglo 200.000 učencev. Če da povprečno vsak učenec 1 dinar, je zbran potrebni denar. Ker pa želi odbor, da se k temu dinarju nikdo ne sili, ampak da so vsi prispevki res prostovoljni, je umljivo, da ta ali oni od siromašnih učencev ne bo nič prispeval. Zato naj pa tisti učenci, ki lahko več dajo in ki se tudi zavedajo velikega narodnega pomena te zbirke, s pomočjo staršev prispevajo za dva, pet. za deset in več siromašnih tovarišev. Že zaradi .zgleda, ki ga dajo učencem, se vabijo tudi učitelji, uaj k zbirki prispevajo po svoji uvidevnosti in gospodarski možnosti. Na ta način upa kraljevska banska uprava doseči, da bi vsaka šola (učenci in učitelji skupno) res zbrala toliko dinarjev, kolikor šteje učencev. Kdaj naj se prične z zbiranjem? Dne 8. februarja 1958 bo obletnica Prešernove smrti. Za zbiranje naj se jx>rabi mesec februar in, prva polovica marca 1938. Če bi zbrana vsota bila večja, nego je za izvršitev omenjenih načrtov potrebna, se bo preostanek porabil za vzdrževanje hiše. Naj zbirka dokaže, da je po pravici trdil Prešeren, da so mladeniči naš up in da je ni take mladenke, kot naše je krvi dekle. Iz športne krošn:e Avstrijsko prvenstvo v umetnem in histrost-nem drsanju, ki je bilo v nedeljo ob zelo slabih vremenskih razmerah, je dalo sledeče rezultate: Hitrostno drsanje: 1500 m Stiepl 2:51.5, 2. L<>-winger 2:55.1, 3 Tastel 2:58.5; na 10.000 m pa Stiepl 22:19.4, 2. Leban 23:04.1, 3. Lbwinger 23:42.6. Te tekme so bile v Celovcu. V Seefeldu pa je bilo prvenstvo v umetnem drsanju za ženske. Zmagala je Patzinger Ema z 331.26 točkami, 2. Niesenberger 328.66 točk, 3. Kiinig 319 točk. Kot primer navajamo še norveško prvenstvo v umetnem drsanju: na 1500 m Haraldsen 2:21.9, 2. Egnestangen 2:22.2, na 10.000 m pa Vangberg 18:00.3, 2. Mathiesen 18:01.3. Novi priznani evropski rekordi. Mednarodna lahkoatletska zveza je v Parizu priznala naslednje evrojDske rekorde, ki so bili p-ostavljeni po olimpijskih igrah v Berlinu: 100 ra Strand-berg (Švedska) 10.3 sek., skok v daljavo: Long (Nemčija) 7.90 m, skok v višino: Kotkas (Finska) 2.04 m, met krogle: Wollke (Nemčija) 16.60 m, met kopja: Malta Jarvinen (Finska) 77.23 m, met kladiva: Hein (Nemčija) 57.22 m. Pri ženskah pa: 80 m zapreke Burke (Anglija) 11.6, skok v daljavo: Kraus (Nemčija) 5.96 m, skok v višino: Ilatjeu (Nemčija) 1.65 m. Ob isti priliki je Nemčija stavila tudi predlog, naj se organizira lahkoatletski dvoboj med reprezentanco Evrope in Amerike 10. in lj. septembra v Berlinu. Dvoboj bi obsegal ves olimpijski program z izjemo maratonskega teka, de-setoboja in hoje. Vsaka stranka naj bi postavila po dva tekmovalca za vsako disciplino. )' Sedem nasvetov smučarjem. Umetnost smučanja ne obstoji v tem, da si izmišljamo vedno nove luke, kot pri umetnem drsanju, ampak v tem, da znamo vse svoje znanje uporabljati na najrazličnejšem terenu, ob vsakem snegu in tudi v največji brzini. Vsako gibanje in vsak lik, ki ga naredimo na smučeh, je gibanje vsegu telesa. Vsako drugačno gibanje spravi smučarja dz ravnotežja. Vsaka naravna kretnja ima svoj začetek v težišču in šele od tu se prenaša na vzven. Vsaka kretnja mora biti v soglasju z naslednjo, kajti na ta način z najmanjšo uporabo moči dosežemo naivečji učinek. Vsako naravno gibanje nastane tako, da se napne le en del mišičja, (ločim se drugi dfl sprosti. Vsako gibanje na smučeh je odvisno od občutka drže telesa. Končno še to: smučar se ne more naučiti vsega od smučarskega učitelja. Skoraj prav toliko se mora naučiti sam od svoje okolice in od kraja, v katerem smuča. Odhod naše reprezentance v London Danes odpotuje iz Zagreba pet najboljših igralcev za namizni tenis v London, kjer se vrši svetovno prvenstvo v namiznem tenisu v dneh od 24. do 29. januarja. Reprezentanca je sestavljena tako-le: Marinko (Hermes, Ljubljana), Heksner (HAŠK, Zagreb), HerSkoviČ (Makabi, Zagreb), Stein (ZDK, Zagreb), Ratkovič (Orania, Zagreb). Naši igralci bodo nastopili kot poamezniki, v igri v dvoje in kot moštvo. Po svetovnem prvenstvu bodo naši reprezenta-tivci nastopili v Liegeu v dvoboju proti Belgiji. Dalje bodo nastopili še v Bruxelleu, v Krefeldu (nemško prvenstvo), dalje Aachenu, Kolnu, Frankfurtu, Niirnbergu ter v Češkoslovaški in Avstriji. Po programu, ki je izredno velik, se vrneio domov šele po 15. februarju. Krai Barometer j sko stanje Temperatura v p1 = t* .t CC — tl — £ c •c- ^ Veter i smer, Inkost) Pada- vine J3 1 **■ X s r «5 c Ti <, 2 C t» tu/m vrsta Ljubljana 9 •20 6’4 92 mul, 10 NVV, — Mariboi m-v -4-0 8-0 ^3 0 NW| — Zagreb 762 8 •3-0 5‘i 90 10 NE, l-o snejr Belsi at 760 5 2-0 7-0 95 10 WNW: 8-0 in de/ Sarajevo 703 l -3-0 7-C 95 10 0 20 sneg Skoplje — — — — — — _ Split 761t' 5-0 9-0 70 10 N En — Kumbor 761-2 5-0 10 0 70 10 NE; _ Rab 761-8 50 7-0 90 10 SSE, 3-0 dež Vremenska napoved: Megleno, hladneje, čez dan večinoma jasno vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je prevladovalo do 8 oblačno vreme, od 8.30 do 11 je bilo večinoma jasno, ostali čas pa je bila oblačnost spremenljiva. Zvečer in ponoči je bilo popolnoma jasno in redka nizka megla. Najnižja temperatura na aerodromu —4.6° C. Ljubljana danes KoJetfar Danes sreda, 19. januarja: Kanut, muc. Četrtek, 20. januarja: Boštjan. Nočno s1h*1m> imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosjjosvetska cesta 10 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 81. Nepreklicno zadnjikrat! BELI JORGOVAN Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri Najnovejši žurnal! Barvasti film »Črni pajk«. Ljudska univerza v Ljubljani. Kaj je sociologija, je naslov predavanja univ. prof. dr. Evgena Spektorskega, ki se bo vršilo drevi ob 20 v mali dvorani filharmoničnega društva (kino Matica). Vstop prest. Prosvetno društvo Trnovo. Na VII. prosvetnem večeru dnevi ob 8 v društvenem domu, Karu-nova ulica 14, bo imel zanimivo predavanje o perečih vprašanjih ljubljanskega mesta župan g. dr. Juro Adlisšič. Vabimo vse člane in prijatelje, da se prosvetnega večera udeleže polnoštevilno. Odbor. Moški odsek šentpetrskega prosvetnega društva vljudno vabi k predavanju, katero se vrši danes zvečer ob 8 v društvenih prostorih. Pripravljalni tečaj za srednješolce, ki ga vsako lelo organizira Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov, se bo letos priče! 3. februarja na II. drž. realni gimnaziji. Vpisovanje bo 31. januarja in 1. februarja od 3—6 v naših prostorih na istem zavodu. Cena za 3 ure pouka tedensko znaša 00 din mesečno. Vpisnina 10 din. Vse nadnljne informacije dobite vsak dan od 10 do 12 v društvenem lokalu. Krakovska ulica 35. — Odbor DBPK. Društvo >Tahor« bo priredilo jutri v četrtek 20. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice II. literarni večer primorskih pesnikov in pisateljev. Odlomke iz svojih del bodo recitirali osebno gg.: Pahor Jože, Cerkvenik Angelo, Kocjančič Karlo, feirok Albert in Kosmač Ciril. Najnovejše in še neobjavljene stvari gg. dr. Alojzija Gradnika in dr. Iva Šorlija, ki eta osebno zadržana, bo recitiral g. Silvester Škerlj. Strokovno predavanje o sadnih škodljivcih priredi Podružnica SVD za šiško v četrtek 20. t. m ob pol 20 v prostorih »Stare šole« na Celovški cesti 99. Predaval bo predsednk g. Začek. Kaj napravi iz mladega človeka slaba literatura, slabo časopisje, slabi filmi in predstave Vam nazorno pove akcijska drama iz modernega sveta: Pesem svete noči. Ponove jo v nedeljo 23. jan. ob 5 popoldne Veliki Frančiškovi križarji v frančiškanski dvorani. Baročna sonata še ni imela te oblike, kot jo poznamo danes pod tem imenom in kot jo je ustvarila tele klasika Prvotno se je (v 16. stol.) nazivala vsaka skladba, ki je bila namenjena za same instrumente, sonata (sonare) v nasprotju z vokalno skladbo — cantata (cantare). Zgodnje baročni italijanski mojstri so to obliko po svoje izdelali in jo uporabljali zlasti za solistične instrumente. Tako violinsko sonato F. M. Veracinija bo s sebd lastno sposobnostjo za vživljanje v različne stilne vrsle podal na koncertu v petek 21. I. m. dunajski virtuoz Karl v Baltz. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. plesišče Drama. — Začetek ob 20 Sreda, 19. jan.: >Pesem s ceste«. Bed Sreda. Četrtek. 20. jan.: >Flrmat. Red Četrtek. Petek, 21. jan.: Zaprto. Sobot-a, 22. jan.: »Veronika Deseniška«. Izven. Proslava 60 letnice g. Otona Župančiča. ¥ Premiera nanovo naštudirane Župančičeve tragedije »Veronika Deseniška« se bo vršila v soboto, dne 22. t. m. kot predstava izven abonmana. Tragedija obsega pet dejanj (7 slik). Dejanje se stopnjuje iz mirne idile na deseniškem gradu v dramo in tragedijo, ki se razvije s prihodom Veronike v Celje, kjer se izpolni njena usoda. Mojstrski Zupančičevi stihi 6o posebno močno in učinkovito sredstvo, ki zrcali značaje in misli posameznih ljudi. Naslovno vlogo bo igrala ga. Mira Danilova. Režiser: Ciril Debevec. Opera. — Začetek ob 20. Sreda, 19. jan.: Zaprto. Četrtek, 20. jan.: »Helteac (Smaragdno srce), Krstna predstava operete. Premiera. Premierski abonma. Petek, 21. jan.: ob 15: »Ero z onega sveta«. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Debut gdč. Vali Hajbalove. Krvoločni psi, strojnice in G.P.U. preganfalo ruski narod Anglež Malcoln Muggeridge je v londonskem časopisu »Daily Telegraph« objavil zanimiv čla-nes o sovjetski Rusiji. Povod za to pisanje je dala neka knjiga, ki jo je napisal Lyon, v kateri daje pisec duška svojemu globokemu razočaranju nad sovjetsko državo. Muggeridge v svoji oceni te knjige pravi, da bi nasilstva in licemerstva sovjetskega režima že po njegovih lastnih delih in po potrdilu velikega števila odličnih osebnosti, ki so doživele grenko razočaranje, morali biti razumljivi vsem, ki imajo ušesa, da poslušajo. Sam Lyon — tako piše Muggeridge — se je moral o sovjetski Uniji prepričati, kako je vse sama gola prevara. Vse zlo, ki ga je pretrpel prej v Newyorku, ga je doletelo zopet v Moskvi in sicer še v večji meri. Agitiranje, ki mu je bilo poverjeno in ki se ga je oprijel z velikimi nadami, je bilo čisto navadna laž. Eno tiranstvo je bilo zlomljeno, na njegovih razvalinah pa je zraslo drugo, še bolj okrutno. Na koncu svoje knjige navaja Muggeridge nekaj besed, ki jih je Lyon napisal sam in v katerih pravi, da je »sovjetsko Rusijo zapustil z občutkom, da tam zapušča narod tlačanov, ki ga i preganjajo krvoločni psi, strojne puške i,n smrtne obsodbe«. Meje so zastražene, da ljudstvo ne bi moglo preko njih zbežati v tujino. Način in sistem, kako v Rusiji izdajajo dovoljenja za potovanje, onemogočajo svobodno gibanje celo v mejah svoje države. Številne odredbe in grožnje služijo zato, da se uravnava javno življenje v mejah, ki jih dopušča sovjetska vlada. Oklenili so_razuim_ .vsako težnjo, da si kdo pridobi čim večje duševno obzorje, pa kaznujejo kot krivoverstvo. Kako bol-ševiki ropajo cerkvena posestva Poljsko časopisje je objavilo nekaj člankov, napisanih v ruskem »Brezbožniku«, uradnem glasilu Zveze brezbožnikov, ter iz njih posnelo tudi podatke, ki pravijo, da je bilo od izbruha komunistične revolucije v Rusiji zaprtih 673 samostanov. Na ta način so se sovjetske oblasti mogle polastiti 1,655.080 ha zemlje in zaplenile za nekaj nad 4 milijarde rubljev denarja. Dalje je prišlo iz samostanske v državno posest 84 veleposestev, 456 mlekarn, 802 živinorejskih zadrug, 1112 manjših posestev, 311 čebelarskih zadrug, 704 dobrodelnih domov, 277 zdravilišč in otroških bolnišnic. Vojaški komisariat je zasedel 188 bivših samostanskih zgradb, drugi komisariati pa so se polastili še drugih 287 stavb. Svetovni kongres „Delo in veselje bo letos konec iulifa v Rimu Osrednji urad »Veselje in delo« v Berlinu je objavil program za svetovni kogres »Veselje in delo«, ki bo od 26. julija do 3. avgusta letos v Rimu. Prvi takšen kongres je bil leta 1932 v Los Angelesu v Ameriki, drugi pa leta 1956 v Hamburgu. Letošnji kongres se bo odlikoval po celi vrsti zanimivih predavanj, med katerimi beremo te-le naslove: »Razvoj in oblike raznih struj«, »Delo in veselje«, »Delo, prosti čas, in njuna časovna razporeditev«, »Ljudsko zdravje kot osnova vsakega gibanja«, »Šport in telovadba«, »Oddih in dopust«, »Delo in veselje v kul- turi, v ženskem svetu in pri mladini«, ter »Delo in veselje kot sredstvo pametnega sodelovanja in sožitja med narodi«. Na kongresu bodo govorili o vsem, kar so na tem področju dosegli v Evropi, Severni in Južni Ameriki in še po nekaterih drugih krajih. Na tem kongresu bodo zares govorili, kakor se vidi iz navedenih naslovov predavanj, o važnih vprašanjih. Še boljša pa bi ta predavanja najbrž bila, če jih ne bi Nemci in Italijani preveč po svoje pobarvali, kar gotovo ni teuko neverjetno. Raj na zemlji ni tako prazna beseda, kakor danes po tolikih sovjetskih ozir. komunističnih neizpolnjenih obljubah že vsakdo upravičeno misli. V Tihem oceanu leži namreč otočje Tonga, kjer ljudje ne plačujejo nobenih davkov, imajo brezplačne šole, brezplačno zdravniško oskrbo, izredno rodovitno zemljo in tako blago in zdravo podnebje, da bi človek res kmalu pozabil, da je v dolini solz. Prebivalcev je na otočju samo 26.000. Izvažajo razno redko sadje in pri tem toliko zaslužijo, da imajo vedno okoli 100.000 šterHngov (23,800.000 din) presežka ali čistega dobička, , Otočje je odkril 1. 1643 Tasman; 130 let pozneje ga je obiskal kapitan Cook in bil tako veselo presenečen zaradi izredne ljubeznivosti otočanov, da ga je imenoval »Ljubeznjivo otočje«. 200 milij. lir za novoporočence in otroke Neizprosen boj proti (lbeli kugi" Pred tremi leti je bilo v Rimu sklenjeno, da je treba na vsak način skrbeti za to, da število rojstev ne pade in da se na ta način italijansko prebivalstvo čim bolj pomnoži. S tem ukrepom so predvsem hoteli zadeti v živo tako imenovano »belo kugo«, ki je, čeprav še ne v tolikšni meri, kot n. pr. v Franciji, zagrozila tudi Italijanom. Vlada je v ta namen odobrila precejšne vsote denarja za tiste, ki ne morejo stopiti v zakon zaradi siromaštva in za one, ki imajo veliko otrok. Organizirala je številne skupne poroke, ki naj bi bile manifestacija neizprosnega boja proti »beli kugi«. V treh letih je italijanska vlada izdala v ta namen nič manj kot 200 milj. lir. V zadnjih treh mesecih je poklonila ženinom in nevestam precejšnjo vsoto 10 milj. lir. Pri nas pa včasih pravijo: »Zakaj se tak človek poroči, če vidi, da niti sam ne more živeti...« Predsednik Roosevelt in katoliški pridšgar Združene države Amerike — Razdražene države sveta Odmor aa soncu in 6negu. M. Jacoby - R. Leigh: 98 Poročnik indijske brigade Ko je končal in dvignil glavo, je zagledal pred seboj Perryja. Masmehn.il se mu je: ■Oh, kaj si že tu?« >Mislil sem, da je poslal po mene sir Benjamin ...« Geoffrey je zapečatil pismo in ni nič odgovoril. Čez čas je dvignil glavo in nekaj trenutkov gledal brata, toda na njegovem obrazu ni bilo niti sledu o kaki nežnosti ali ganjenosti. Še nikdar v življenju ni imel samega sebe tako v oblasti, kaor v tem trenutku, ko je sam pri sebi sklenil, da za vsako ceno reši življenje bratu, kateremu je grozila poguba, če se udeleži naskoka v vrstah indijske brigade. Perry ni smel pod nobenim pogojem sodelovati v tem naskuku.,. ker ... kdo ve. ali se bo z Balaklavskih višin sploh kdo vrnil živ...! Zato je Geoffrey sklenil, da bo določil Perryja, naj nese njegovo sporočilo siru Charlesu... A kljub temu je bil njegov obraz miren, z ledeno hladno, krvnimi besedami je govoril bratu: Nesi to pismo na vrhovno poveljstvo in počakaj tam nadaljnjih navodil!« In izročil mu je pismo. Perry ga je vzel in pri tem prebledel: »Toda... slišal sem... da se naš polk pripravlja za napad .. takoj ... zdaj . ..« »Da . ..« Perry je začel jecljati: »Torej.., potemtakem . ..« »Kaj?« »Potem se .., ne bom bojeval z vami...« Glas mu je podrhteval od jeze in od žalosti. »Izroči to pismo siru Charlesu Macefieldu!« Perry je razburjen planil pokoncu in zavpil nad bratom, ki je mirno sedel pred njim: »Ti torej hočeš, da se jaz bitke ne udeležim! Ti mi hočeš to preprečiti!?« Geoffrey ga je s hladnim glasom, službeno, ustavil: »Zdaj nisi v nobeni diplomatski službi, marveč častnik, ki je meni podrejen. Zdaj si na fronti!« Perry je še nekaj okleval. Ni mogel verjeti, da misli Geof-frey res tako hudo. Zdaj je Geoffrey dejal z odločnim glasom, ki je zvenel skoraj kakor grožnja: »Kapitan Vickers! Da takoj izpolnite povelje, ki sem vam ga dal! Razumete!« »In če se ne pokorim zapovedi?« »Kapitan Vickers, potem boste prišli pred vojno sodišče zaradi nepokorščine v vojnem času ...« Perry je sklonil glavo, stisnil zobe in polglasno zamrmral: »Razumem... Vem, kaj hočeš! Rad bi me za vsako ceno osramotil pred drugimi... in ,., pred ...« Geoffrey ga je zdaj naglo pogledal, Hotel je planiti pokoncu in ga objeti, hotel mu je zaklicati: »Ne, Perry, hočem te rešiti. Zaradi nje! In ker te imam rad! Ker vaju imam oba rad! Ti ne smeš pasti! Ti moraš ostati živ in zdrav zaradi nje, razumeš! Mali moj Perry, srečno, zakaj midva se ne bova več videla, ne na Krimu, ne v Indiji, ne ob spomladanskih bregovih Temze...« Toda ni dejal niti besede. Njegov obraz je ostal mrtev. Nepremično je stal za mizo in gledal brata, ki mu je vrgel prezirljiv pogled in odšel od njega brez pozdrava. Brata Vickers sta se zadnjič videla ... Ko je Perry odšel iz sobe, je Geoffrey sklonil glavo. To je bil od vsega morda najtežji udarec. Zadnji človek je i ..........» IIBWi odšel od njega, mrzlo, brez besede ... Stresel se je in rad bi bil zaihtel: »Zbogom, Perry... Zbogom, Elizabeta ... Še malo, pa se bo vse končalo ,.. In jaz bom ostal vojak ... In bom umrl kot vojak .,, sam ... v naskoku ...« VICKERS SE POSLAVLJA Ni preteklo niti dobrih deset minut, kar je general Warren-ton, poveljnik indijske brigade odšel iz svoje pisarne in že se je urno po vsem taboru vzdignil hrup in nemir ... Vojaki so drug drugemu klicali novico, da je treba vsak trenutek pričakovati povelja za napad. Novica o tem se je bliskovito naglo širila od šotora do šotora, od ene gruče vojakov do druge. Nekateri niso hoteli verjeti na prvo besedo in so jezno šli naprej, če jim je kdo ves razburjen pravil o napadu. Kolikokrat so se po taboru širile take novice, pa ni bilo nikdar nič. Nekateri se sploh niso zmenili za nemir in hrušč in so še naprej posedali po starih zabojih, da bi si na jesenskem soncu malo pregreli stare in bolne kosti. Sonce po toliko sivih, deževnih dneh je človeku vendar tako dobro storilo! Toda čez čas so tudi ti neverniki in lenobneži spoznali, da gre zares in da se tisti, ki so širili po taboru novico o naskoku, ne šalijo. Ko so videli, da častniki nemirno begajo sem in tja, od šotora do šotora, od barake do barake in od tam spet do hišice, v kateri je domoval sir Warrenton, so vedeli, da gre zares. Kmalu nato so zapele trobente. Trobentači so na vseh koncih tabora klicali indijsko brigado na zbor. Torej je bila resnica. Nazadnje, po tolikem čakanju in po toliko razočaranjih vendarle enkrat resnica! Prišlo je povelje za naskok na Baklavo! Vse pa je prepričanje o tem, da gre zares, prevzelo, ko je prijahal major Vickers v bojni opravi. Poleg njega je jahal trobentač, ki je trobil v zbor. Vickers je nepremično sedel na svojem lepem konju in gledal v daljavo, kakor da nečesa pričakuje. Oči je imel napol zaprte, da je bil videti še bolj aamišljen in kar nekaj tuj vsemu temu tekanju in hrušču. Znano je, da Roosevelt zelo mnogo govori svojemu narodu in vsemu svetu po radiu. Prav tako pa se neprestano poslužuje radia znameniti katoliški pridigar Coughlim (Kaglen), ki je zadnje čase začel neustrašeno napadati tudi Rooseveltovo politiko. Zgodilo pa se je, da sta oba slavna moža imela svoje govore določene na isto u;ro. Coughlin je spoznal, da bi kljub svoji neizmerni priljubljenosti pri poslušalcih radia — in to je v Ameriki vsaka hiša — vendar morda komaj polovica poslušala njega namesto Roosevelta. Pisal je torej v Waehington in prosil predsednika naj svoj govor preloži na kak drug čas. Roosevelt pa ga je prosil naj se raje on umakne. »Vi bdite govorili 6amo Združenim državam Amerike, jaz pa razdraženim državam vsega sveta.« Nakar se je slavni pridigar vdal. Tudi zločinci imajo včasih dobro srce Gangster ni zločinec, pač pa „pošten trgovec1' Programi Radki Ljubljana Sreda, 10. januarja; 12 Glasbene slike (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.2u Havajski napevi (plošče) — 14.20 Vreme, borza — 18 Mladinska ura: Glasbeno oblikoslovje: eRondo* (g. dr. Anton Dolinar) — 18.40 Načrtno gospodarstvo sodobne Nemčije (inž. It. Kregar) — 19 Napovedi in poročila — 19.30 Nac. ura: Teoretičen in praktičen pomen jugoslovanske drame (dr. D juro Dimovič) — 19.50 Uvod v prenos — 26 I ro-nos iz opernega gledališča v Ljubljani — v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) — v II. odmoru: Napovedi poročila. Drugi programi Sreda, 19. jan.: Belgrad: '20 Klavir, 20.30 Humor, 21.3« Ork. konc. - Zagreb: 20 Ljubljana — ,Dunai: 10.'io Puccinijeva opera aDekle z divjega zapada, i-.-U Plesna gl. — Budimpešta: Ki Opera, 19.30 Cig. orkester, 21.13 Jazz, 22.25 Up er ni ork. — 23.55 Plesna gl. — irst-Milan: 17.15 Klavir, 21 Bizetova opera *(Jarm_en« — Rim-Bari: 17.15 Ork. konc., 21 SiraJ. konc., 2'_..15 Igra. 23.15 Plesna gl. — Praga: 20.50 Ork. konc. — \ arsava. 20 Zabavni konc., 21 Chopinove skladbe, 22 Ork. konc. — Sofija: 19.30 Vojaška godba, 20.45 Klavir, 21.1o vok. konc., 22.05 Lahka in plesna gl.. — K oni 9 s b e rg : VI-1 Operna gl. — Hamburg: 19.10 Vojaška godba, 20.40 /nabavna glasba, 21.10 Schubertov godalni kvartet — uiv- Isko: 19.10 Orkester, citre in petje, 21 Sibeliusova IV. simfonija — Koln: 19.10 Plesna gl. in vojaška godba Monakovo: 19.10 Vojaška godba, 21 Milan — Šport tudi za najmanjše. Znameniti ameriški gangster K id Tiger kljub svojim 52 milijonom dolarjev, ki jih je prislužil s tihotapljenjem alkoholnih pijač, danes ne more najti na vsem svetu mirnega kotička. Vse države so mu prepovedale vstop. Sedaj se je zatekel v malo gorsko republiko Andoro v Pirenejih, kamor mu pa naravne sile ne puste. Zapadlo je namreč toliko snega, da se ne more izkopati iz obmejnega francoskega mesteca, da bi prestopil mejo in si nekoliko oddahnil od strahovite gonje; postave pa je tako šibke, da je neverjetno, da bi miogel to storiti na smučkah. In ta mož, ki je imel pod svojim poveljstvom 12.000 ljudi, 29 ladij, ki so mu jih seveda zaplenili, za katerega eno človeško življenje ni pomenilo nič— koliko jih je v raznih spopadih s policijo ali s svojimi tekmeci-tihotapci pobil ali dal pobiti — se je zaljubil v nesrečno 18 letno jetično dekle in je pripravljen žrtvovati vse svoje milijone, da bi j!0 ozdravil. Na svoj priimek »gangster« je ponosen, češ, da to nikakor ne pomeni zločinca, ampak poštenega trgovca, ki se zna za svoje dobro krepko postaviti in ga brezobzirno braniti pred nevednimi vsiljivci. Knjižnica za slepce V Leipzigu imajo Nemci nad vse zanimivo knjižnico, ki je namenjena slepcem. Ta ustanova je lansko leto — kakor poročajo nemški časopisi — pokazala velik napredek, kar se tiče povečanja števila knjig, namenjenih slepcem. Poleg tega se v Leipzigu tiskajo tudi številni časopisi, koledarji z bogato vsebino, radio sporedi v pisavi za slepce. Naraslo je tudi število bralcev, t. j. slepcev (;z časov svetovne vojne in drugih), ki pripadajo vsem slojem in stanovom. Škotu je zbolela žena. V zadnji stiski pokliče zdravnika, ki pregleda ženo, zmaje z glavo in se odstrani z možem iz sobe. »No, kaj? Ali bo ozdravela ali ne? Dam vam 5 sterlingov, pa jo ozdravite ali 6pravite na drugi svet.« Zena je umrla, zdravnik pa pride po svoj denar in preti Škotu s tožbo, če mu ne plača. »Kar tožite me! Jaz lahko dokažem, da žena ni ozdravela, vi si pa ne upate dokazati, da ste jo spravili s sveta!« »Slovenski izbnia vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din, za Inoremsfvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6/111 Telefon 40Oi Ho i005. Uprava; Kouitarieva ulica 6. 7a IiiHoslovansko tiskarno v Ljubljani: K čet. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.